189. številka. Ljubljana, nedeljo 21. avgusta. XIV. leto, I8S1<
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman /a Kvttro*-Ogertikfl dežele /a celo leto 16 gl., Iti pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 18 glcL, M četrt leta ii gUL 80 kr., 7.a en me«ec 1 >rld. 10 kr. Za iiošiljnuje na dom se račnna K) ki. za ffletOC, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e 1 e toliki« ved, kolikor poštnina ./.naša. Za gospode učitelje na ljudskih ■-■»lah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 pld. BO ki., po pošti prejeman za četrt leta .'J gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat trnka, B kr., Če se dvakrat, in t kr., ee se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tratikirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LjuMja' i v Frana Kolnmnovej hiši ..gledališka stoll>aJ. Oprav ni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, OSnanila, t. i. administrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni" v Koimanovej hi8i.
ločno na to dela, da se Zelja dejansko uresniči domovini v prid in korist. Notranji glas mi pravi, da bo to delo imelo blagodejen uspeh za našo domovino, ako B6 mirno pa moško lotimo tega svetega opravila. Prepričan som. da nas bode podpirala davna vlada v tem podjetji na vsak mogoč načiu.
Nas Slovence mom le jedna večno resnična ideja navdajati in da se te Uresniči, moramo svoje moči končen tro vat i i ii ne cepiti. Na dan shoda moramo se torej odločiti /a velik, dobro uredovan političen dnevnik in le za jeden le-poznanski list, moramo se potegniti za „Slo venskega Pravniku" in razgovarjati se o narodnem domu v Ljubljani, katerega prav živo potrebujemo.
Odbor naj skrbi ta dan za dostojno veselico, katere čisti dohodek naj se izlije v Jurčičevo ustanovo.
Slovenci! pokažimo, da znamo vse poza biti, kadar gre za blagor domovine.
Slovenci! dokažimo, da smo in da hočemo častim živeti. .
Slovenci! vcepimo kmetu up v boljšo bodočnost v srce, da nam ne obupa.
Kdo izpregovori prvo besedo o tem nasvetu? — G.
Železne postave.
V mislih imam postave narodnega gospodarstva, ki so gotovo najbolj veljavne po vsem svetu. Zastonj se jim ustavljaš — neusmiljeno te vržejo pod kolo in zdrobijo, če ne tvoje osobe, gotovo pa tvoje premoženje. Ako jih pa razumeš, oko se ravnaš po njih, lehko si pridobiš neko moč v materijalnih zadevah, in pravično bodeš sodil o čudnih prikaznih, o razširjenih predsodkih.
Tako še nij dolgo, kar so jeli Nemci in Slovenci zabavljati našoj mitlej in velike j obrt-niji, Bel, da izdeluje blago, ki je sicer po ceni, j ali jako slabo (billig und sclilccht).  Tu sodba j se je slišala zlasti pri  zadnjej  svetovne) raz-itavl v Parizu o veliko-nemškej industriji.
Ali SO res krivi obrtniki in fabrikunti, če izdelujejo slabo blngo po ceni? Nikakor nijso; izdelovati namreč morajo tako blago, kakeršno kupci zahtevajo. Vsak fabrika rit bodi1 ravno tako rad izdeloval drago in dobro blago, če najde kupcu zanje; ali če ga najde le za Btabo blago po ceni, izdelovati mora poslednje. Kaj tedaj pomeni to stanje nale ob rt ni jo v Kaj bi pomenilo, nego da je ljudstvo obožalo, da si ne moremo dragega in boljega blaga kupovati.
Kavno to isto velja, če nahajamo po našej deželi krajev, kjer ljudstvo zdaj pije žganje, a pred nekoliko leti je pilo vino. To se nij zgodilo zavoljo slabe šole, niti zavoljo slabe pridige — to je znamenje slabili časov v de-narstvenem oziru; to se utegne na bolje obrniti le takrat, kadar se bode zopet več pridelalo, ali več zaslužilo.
Pristavil bi zdaj lehko premišljevanja: Ali je dobro, v takih časih še več blaga ali denarjev pokončati, namreč draga javna poslopja ali železnice i. t. d. graditi V Fa to nij moj namen — odstraniti hočem le nekatere razširjene predsodke.
Takim prištevam, kar sem čital nedavno v „Slovenskem Narodu" o hranilnicah. Po mojem prepričanji so ti zavodi Jako koristni bili na dve strani. Prvič je naš posestnik našel v njih gotovo najbolj po ceni kapital, ker vsakemu drugemu kapitalistu je moral dajati višje obresti. Dajal mu je često pridelke, ali v račun jih je spravil le po nnjnižjej  ceni. Vprašajte
Na delo!
Klic z Notranjskega.
Mi Slovenci spoznavamo svoj žalostni položaj in hrepenimo po boljšej bodočnosti. Da se ta prikaže, se trudimo, pa kljubu temu nij videti velikega napredka. Kje tiči uzrok? Jedino le v tem, ker si nijsmo ustvarili zdrave podlage za svoje narodno delo. Nam je treba ustanoviti si materijalno blagostanje in ga ohraniti. Revno ljudstvo nij sposobno za višje čute in misli, revno ljudstvo ne more postati političen faktor; Tist izmej nas bo največji narodov dobrotnik, tistega ime se bo po vsej pravici najbolj slavilo, kateri nas privede do blagostanja. Da se to zgodi, je treba naše zanemarjeno kmetijstvo in še malo razvito obrtnijo vzdigniti in kreditne razmere poboljšati, tteba je na to gledati, da postrne naše ljudstvo delavno in varčno. Našim voditeljem naj bo od zdaj naprej to vprašanje najglavnejša točka njih programa. Marsikdo poreče: Lepa je ta ideja, a kako jo izpeljati. Vse se more, če se hoče in m i S 1 o v e n c i moramo h o-teti, ker hočemo častno živeti. Za uresničenje tega vprašanju je treba treznih in tehtnih pogovorov. Najbolj primerni čas za tako posvetovanje bi bil zdaj meseca septembra v Ljubljani, kjer se deželni poslanci snidejo. Naj se za zdaj osnuje odbor za Kranjsko, ta naj izdela program in naj potem povabi v posvetovanje državne in deželne poslance in častito duhovščino, advokate, notarje in sodnike, župane in učitelje, posestnike, trgovce in obrtnike. Vsak, kdor se tega shoda udeleži, n,.j doma globoko preiskuje uzroke naše revščine in noj potem nasvetuje piipomočke, s katerimi se siromaštvo odstrani. Zbor takih mož naj na- j pravi zdrav in krepak sklep in naj potem od- j
S pota.
x.
Tro n dlijem, 10. avgusta.
Ali je bolj sitna in neprijetna dolgotrajna vožnja v prahu in vročini na železnici ali o Bl^bem zimsko burnem wemonu po morji, ud vem, dasi ob različnih prilikah sem oboje poskušal, posebno pa zadnjo vožnjo še zdaj ob potovanji na nordkap in nazaj, to vender vem, da se človek po trudapolnem potovanji v dobrem hotelu, kjer se mu z vsemi mogočimi ugodnostim! postreže, tako srečnega čuti, kakor drugače redko kdaj. Meni je prav milo in drago, da sem se v lepo in prijazno mesto Trondhjem vrnil, ker tukaj uže človek vse ugodnosti na-b' a, katere mu civilizirani svet dati more.
Potovalci na nordkap smo letos vsi več
ali menj nezgod in neprijetnOBtij imeli; vreme je, kakor Norvežani sfini tožijo, letos neusmiljeno deževno in mrzlotno na Norvežkem; jaz sam pa moram priznati, da celo prošlo zimo nijsem toliko zmrzoval, nego ravnokar zadnje dni julija in s početku avgusta, dokler nijsem v drugič sem doli v Trondhjem došel. Na celej vožnji na nordkap od Trondhjema in nazaj je bilo samo v Tromsoji, od koder sem vam zadnjič pisal, par lepih, jasnih in toplih (lnij, zato pa je bila vožnja potem dalje proti severu prava zimska ekspedicija. Parobrod „Kong Ilalfdan", na katerem sem se vozil, bil je zadnji za letošnje nordkapske pohajalce; zavoljo nesreče, katera je „Nord-Stjerne" — Severno zvezdo — zadela, si zdaj nobena ženska nij več na nordkap upala; vozili smo se torej samo moški ter se po svoje z dežjem in mokrotnim mrazom tolažili, kar sicer tudi nij bilo brez ugodnosti.   V obče je vožnja na
nordkap silno zanimljiva ; nam južnjakom nove in zato nekaj Čudežne prikazni silno ugajajo in torej, rekel bi, še največjega topca nekoliko iz navadne letargije zdramijo; vender, ako jih človek mnogo dnij v istvj jednoličnosti opazuje, se jih ipak naveliča, utrudi se mu duh in oko. Naša ekspedicija je došla na nordkap v svetlej, akoravno burnoj noči mej 3. in 4. avgustom. Vsi potovalci smo se podali na zemljo, kjer smo s t''ga severnega „nosa" si severno lice, s ponočnim solncem razgledovati želeli; vender gost« oblaki so nam zakrivali nebo, na ledenem morji je ležala megla in zakrivala ves daljni razgled: vsa poezija zginila je»v severnej megli, v katero so kanoni našega broda pokali. Na nordkap u samem človek ničesar druzega iskati ne more nego lep razgled in kadar še megla tega zakriva, ničesar ne najde; da, pač! v lepem zalivu je polno vsakojakih severnih cvetlic, teh si po-
Haložane, koliko so dobivali za vino, ki je bilo uže prodano po trsnem cvetu! AU naj računi kmet, ki je pripustil upniku par ogonov svoje zemlje namestu obresti, koliko so nesli ti ogoni ? Ali tam, kjer je navada tista „reja" živine, kjer namreč upnik kup: dolžniku par juncev, ali telico, in po prodaji razdeli ž njim višjo ceno, ki se je pridobila — koliko obresti jemlje tam upnik V
Druga koristna stran pa je, da hranilnice delajo večinom x»aj z nekaterimi neplačanimi uradniki, namreč s članovi okrajnega ali mestnega zastopa, in da tedaj morejo prihraniti vsako leto dober kos svojih dohodkov za okrajne ali mestne namene. Ali to nij boljše, ko če bi se za take namene moralo plačevati več okrajnih ali mestnih doklad na cesarsko fftibrO? Kdo sme reči, da so hrauilnični dolžniki po takem plačevali za mestni tlak, ali za okrajne Ceste? Pridelali so to tisti gospodje, ki so zastonj delali po več ur na teden v hranilnici, ne pa dolžniki njeni! Kaj bi pa kmet rekel v jednakem slučaji V Postavim, da si je zidal
zega nij, ko ctrah pred sodnimi, tudi advo-katovimi troški. Ko ne bi bilo tega strahu, obračal bi tudi dober gospodar dolžni denar na druge namene — slab gospodar pa bi ga zapravljal. Odpravite danes tist strah, in množili se bodo zaostanki pri hranilnicah, in propadalo bode še več slabih gospodarjev, kot dosihmal!
Kakovšna ravnila sledijo iz teh razmer? To je lahko. Nobeden gospodar naj se ne zadolži brez neogibne potrebe, tudi ne pri hranilnici. Če se pa mora zadolžiti, naj se obrne do hranilnice. Potem pa naj v dobrih letih ne plačuje samo dolžnih obrestij, nego naj položi tudi na stran, da ima s čim obresti plačevati v slabih letih, ali celo odpraviti ves dolg. Kdor pa v dobrem vinskem letu po več tednov s svojimi sosedi obiskuje klet za kletjo, tak naj se ne čudi v slabem letu, če mu potrka birič na vrata. Sami so moramo ozdraviti v gospodarstvenih zadevah — drugi nas ne bodo. Prav iz srca vesel sem bil blizu pred letom dobrega dopisa v „Slov. Narodu"
d nij nekega ki  je pisal
novo hišo, in da bi mu rekel mesar, kateremu je vole prodal, ali hlapec, ki ga je služil več | v tem smislu o oderuhih, let: Jaz sem Ti hišo zidal! Naj omenim še jedno geslo,  ki je bilo
Ne bojte se, da bi dolžniki plačevali pre- proglašeno nedavno pri Čehih in tudi v „ Slo V. visoke obresti! Tudi visokost obresti se ravna ; Narodu". Namreč: „Svoji k svojim" ste sve-nutanko po železnih  postavah  narodnega  go- tovali — v tem pomenu, da Slovenec naj kupi
spodarstva. Hranilnice namn č terjajo popolno varnost svojega kapitala .po intabulaciji. Ravno zato morajo terjati nižje obresti, ko drug kapitalist, ki ne išče jednake varnosti. Baš zato so morale vse hranilnice nedavno znižati obresti od G °/„ na 5 °/0. Denarja — namreč za izposojanje pripravljenega denarja — je bilo toliko, da so uže banke izposojale na menjice po 6 °/0. Zato, in iz nobenega druzega uzroka so morale hranilnice pomanjšati svoje obresti. Kadar bode takega denarja še več, pomanjšale bodo hranilnice svoje obresti še dalje — prej pa ne. llavno tako gotovo bodo obresti zopet poskočile, kadar bode tistega denarja menj. Kesnica pa je, da tiste obresti tudi nikoli ne bodo bolj nizke, nego kakor bode kazalo. Tudi nobeden kmet ne bode prodal svoje telice >:a BO gld., če dobi zanjo lehko 60 gld. Tedaj tudi po zdon j ih razme lah ne sinemo pričakovati kapitala na 4" () ali 3 'V,, pri nas.
Predsodek je tudi, če se je potezal vaš dopisnik za to, nuj bi hranilnice, kolikor mogoče brez troškov i^terjevale svoje zaostanke. Kaj pa je tista moč, ki prisiijuje dolžnika k rednemu plačevanju dolžnih obresti v1 Nič dru-
le od narodnega trgovcu itd. Geslo je na videz prav lepo, ali veljavo ima le majheno. Dobro gospodarstvo mimreč terja, kupiti blago tam,; kjer je pri jednakej ceni bolje,  ali kjer je! jednako blago boljši kup, ali odkoder je bliže, j Kdor ravna zoper ta železna pravila, tist naj I prej dela škodo sam sebi. Kaj pa hasni našej; slovenskej celokupnosti, če je narodnjak trgo-V6C od mene dobiček imel, jaz sem pa škodo: trpel, ker nijsem kupil od  drugega?  To se' poravna, in celoti se nij pomagalo  prav nič. Navedeno geslo se tedaj da rabiti le v toliko, da pri popolnem  jednakih  gospodarskih razmerah (katere se pa nahajajo le malokedaj) naj prednost dajemo narodnjaku.
Dosti bolje pa je to geslo: Naj bode narodni trgovec tist trgovec, ki ima najbolje narodno blago,  in najbolj  po  ceni!   Naj bode narodni delavec, ali zdravnik, ,li advokat tist, ki dela najzvesteje, umno, pridno in najbolj | po ceni!   Naj  izdelujejo  in   pridelujejo  naši j narodni obrtniki in gospodarji  mnogo  blaga, j prav po ceni, prav  izvrstnega!   Tako gotovo! pridemo naprej, še davno hitreje,  ko z onim geslom: „Svoji k svojim!"
D r. J a n k o S e r n e c.
hajalci za spornih na nordkap nabirajo ter, ako so še mladi, BVOJim ljubicam pošiljajo; jaz sem si v jezi na meglo in burjo — in še na nekaj druzega — vtaknil v /.ep par oguljenih kamenov.
Kar je ob polarnem in ledenem morji najbolj občudovanja vredno, je neizmerna obi-lost mnogoterih rib; človek si komaj misliti more. kako se  vse  to živalstvo v vodi živi.
Politični razgled.
Yotr*fciB; «* €l«»as«*l«».
V Ljubljani 20. avgustu „Morgenpost", ki sicer nij imela navade pisati pomirljivo, prinaša dolg članek o »pravi. Ker prihajajo taki glasovi iz Dunaja, in sredine nemške stranke, hočemo tukaj navesti, kar govori „Morgenpost". Ona pravi: „Naj ljudstvo pogine, da le obvelja in triurni i rn ! strankarski program. Ljudske mase naj osta
Od Tromsoja naprej je posebno zanimljivo opa-1 nej0 politično brez pravice, naše blagostanje zovati some ali vale; ti morski velikani so se naj se decimira, naša obrtnija naj se pahne v mnogoštevilno mimo našega parobroda kotali | prepad, kaj to briga strankarske voditelje, — ter vodo kakor umetni vodometi visoko v zrak te ,e m0K° bo.> za strankarski program nada-
brizgali.
Kad bi Vam še nekoliko o ribolovu in posebno o znamenitem kraljevskem mestu Trond-hjemu pisal, vender čas mi primanjkuje in uže mi je treba skrbeti za pri prave na drugi morski pot s Trondbjema ta čez severno morje v ponosno Veliko Britanijo.
Dr. A ha s v er u s.
Jjevati nemoteni in neovirani. Čim žalostnejše so razmere, tem veseleje. je, da se iz sredine ljudstva na pozitiven in odločen način prikazuje volja, nacijonulniin prepirom konec nare diti in čez glave strankarskih voditeljev, in njihovim agitacijam navzlic dospeti do bratske solidarnosti. Od vlade pričakujemo, da bode vporabila ves vpliv, da to mišljenje širi in pospešuje .... Sence nezadovoljnosti bodo zginile fn kmalu bode vzšlo sobice nacijonalne
jedinosti, v blagor države in vseh narodov". To so prijazni glasovi, škoda le, da drugi nemško-ustavoverni listi pišejo drugače.
Pred kratkim vedeli so og-rakl listi mnogo govoriti o rumunskej agitaciji proti Ogrskej in uže napovedavali vojsko. Nu, glavice ogrske so bile nekoliko preveč razburjene, vse se je zopet poravnalo mirnim potem.
Ogrski listi so še vedno teh mislij, naj bi Avstrija anektirala Bomiio.
V m* Ril« - <lržtft?«*.
Znamenito je, da se italijanski listi še vedno bavijo z romanjem Slovanov v Kim. Marsikatero zanimljivost prinaša „Ber-sagliere". On pravi, da je vatikan unet pospeševalec narodne ideje pri Jugoslovanih. Kot dokaz te trditve navaja ta list ustanovitev Ciril in Metodovega praznika. „Bersagliere" meni dalje, da bi se lehko na tem cerkvenem zje-dinjenji sezidalo politično zjedinjenje. Dalje konstatira z radostjo ta list, da gojijo Slovani povsod prijazno mišljenje do zjedinjene Italije, On svetuje Italijanom naj bi stopili v ožjo dotiko z Jugo- in Žapado-Slovani, naj bi se seznanjevali z njihovim kulturnim življenjem. Po zgledu nemških vseučilišč in pojedinih francoskih in angleških učenjakov naj bi tudi v Italiji jeli se pečati z učenjem zgodovine in literature slovanske. V slovanskih krajih nastavljeni italijanski konzuli naj bi si prizadevali, da se bolj natanko seznanijo z političnimi razmerami in kulturnim življenjem slovanskim. Mi z veseljem pozdravljamo to prijazno mišljenje italijansko do Slovanov, ker nam tudi potrjuje, da povsod prodira bolj in bolj misel, da bodo Slovani jeli  igrati zdaj  svojo ulogo.
V IVancofikej dela se povsod neumorno in agitira za volitve, ki se bodo vršile danes.
Iz Afrike se slišijo neprijetni glasovi za Francoze. Bu-Amema šel je v Oran in tu Bkuša arabske rodove naščuvati proti sultanu Sidi Muleju Kassanu. Če se mu to posreči, potem preti Francozom nevarnost. — Iz Tunezije pa poroča „Temps", da so ujetniki pri Sf*ksu zaprti v Goletti raztrgali verige, stražnike umorili in ubežali. Bežali so čez glavni trg, vihteli v rokah orožje, nože in palice. Evropejci in židi, ki so mislili, da je vstaja, jeli so pre .trašeni kričati in se skušali poskriti.
Iz ljubljanskega mestnega odbora.
Predvčerajšnje seje ljubljanskega mestnega odbora ?e je udeležilo z gospodom županom vred 20 mestnih odbornikov.
Gosp. dr. Suppan je poročal o dopisu c. kr. vojnega ininisterstva, katero je vprašalo, ali bi mesto hotelo zidati tako vojašnico za konjico, da bi se v njej namestili polkovni indivizionski štab pa trije eskadroni. Za tako zgradbo bi b'lo treba 17 oral prostora, ki bi veljal 54.000 gld.; vsi stroški pa bi znašali okolo 800.000 gld. Konjica bi bila pač za deželo, to je za kmetovalce velike koristi, za mesto pa ne, kajti, ako dojde sem konjica, utegne oditi del peštva, katero daje mestu veliko več donička. Zato nasvetuie, naj se ponudba vojnega ministerstva glede vojašnice za konjico ne sprejme. Ta nasvet se jednoglasno odobri.
G. dr. Suppan potem še poroča o odškodovanji škotijstva, ki je podrlo svoje hleve za stolno cerkvijo. G. knezoškof je prej izjavil, da odstopi prostor in vodnjak mestu v last, Če se mesto zaveže, da tega prostora nikdar ne bode zazidalo. Za tak odstop pa bi bilo treba dolgih potov, dovoljenja papeževega itd. Da se temu ogne, je ponudil gospod knezoškof škof, naj ostaneta vodnjak in prostor, kjer so stali hlevi, škofijska lastniua, pa knezoškof in kapitelj se obvežeta, da bode vodnjak in prostor, ki se ima ozaljšati z nasadi, za zmirom na javno porabo, čemer je vlada tudi uže pritrdila. Poročevalec predlaga, naj se odškodnine
dovoli, kolikor je bilo izgovorjeno, t. j. 5000 gl., kar mestni zbor jednoglasno potrdi.'
G. D e ž m a n poroča o ustanovi štipendi-jev za učence, da bi pohajali graško obrtno šolo. Vlada je ustanovila tri take štipendije po 300 gld. in tudi hranilnica bode ustanovila jednega. G. Dežman nasvetuje, naj se vladno naznanilo o ustanovi obrtnih štipendijev z zahvalo vzame na znanje in vladi odgovori, da mesto za zdaj ne bode ustanovilo takih šti-pendijev, da je pa pripravljeno jih ustanoviti, kadar se pokaže potreba. G. grof C h o r i n s k i predlaga, naj bi se ustanovil vsaj jeden štipendij, a predlog ne obvelja, nego sprejme se odsekov nasvet, katerega podpira tudi g. Regali.
Za namestovanje bolnega učitelja g. Močnika dovoli mestni odbor 107 gld. 88 kr., za paralelko četrtega razreda na drugej me-stnej šoli v prihodnjem letu 500 gld., za vzdrževanje obrtne šole, učiteljem mestnih šol 330 gld. in nadučitelju vodji g. Praprotniku za minolo šolsko leto stanovnine še 100 gld. Učiteljici gospici Frohliehovej odbor izreče zahvalo za brezplačno podučevanje v ročnih delili v mestnej šoli na močvirji.
G. pl. Zhuber predlaga kot poročevalce, naj se mestnim služabnikom dovoli dvoje petletnic po 30 gld., kar brez ugovora odobri. Nadalje predlaga g. pl. Zhuber, naj se udovi mestnega tesarja Lavrina dovoli za tri leta miloščine po 11G gld. na leto. G. dr. Zarnik temu ugovarja in nasvetuje, da se ne dovoli nič, ker ima udova lepo premoženje in še hranjene novce; ljudje iz Trnovega in Krakovega ustavljajo mestne odbornike na ulicah in j;h vprašujejo, ali bodo zopet mestne novce proč metali in Lavriiiovej udovi, ki je bogata, miloščino dovolili. G. dr. Suppan predloga samo 80 gld. na leto. G. Regali podpira g. dr. Zamika, g. dr. pl. Schrev pa g dr. S up p a na. G. grof Chorinskv izjavi za dr. Zamikov predlog. O vrsti glasovanja se vname iako živahen razgovor. Predlog odsekov in dr. Suppanov ostaneta v manjini; za odsekov predlog glasuje samo poročevalec, za dr. Suppanov predlog 7 odoornikov. Vsled tega je bila prošnja rešena v smislu dr. Zarnikovega predloga.
Mestni župan odgovarja končno na interpelacijo dr. Zamika, kaj je s prošnjo gostilničarjev v sv. Florijana ulicah zaradi tega, da bi smelo stati nekoliko voz pred hišami in pove, da ima prošnjo zdaj policijski od sek, ki bode kmalu o njej poročal mestnemu zboru. Na vprašanje g. Regalija pa, kdaj bode magistrat nehal ulivati smrdljivo vodo v stranišča in kanale, naznani g. župan, da bo to prestalo, kadar bode jenjala vročina.
G. Regali je naznil neko interpelacijo, a zbor je postal mej tem nesklepčen in župan zaključi sejo.
(G. Regali nam je poslal to interpelacijo, da jo priobčimo, pa je uže nijsmo mogli uvr stiti v današnji list. Ur.)
Domače stvari.
— (Veteransko društvo) bode drevi rojstni dan Nj. veličanstva presvitlega našega cesarja slavilo z veselico na okinčanem vrtu gostilne pri „zvezdi" (Frlinec.) Svirala bode mestna godba.
— (Porotne obravnave.) V dan 22. avgusta: Tonija Fran, 23. avg.: Narobe Simon, 24. avg.: Markovič Matevž, 25. avg.: Korbar Jakob, vsi štirje zaradi uboja; 26. avg.: Godeša Jakob zaradi spolskega posiljenja; 27. avg.: Sopotnik Martin zaradi ponarejanja denarjev; 29. avg.: Kočevar Jakob zaradi po-
žiganja ; 30. avg.: Sršen Jože zaradi teške telesne poškodbe; 31. avg.: Dolinar Jernej in Novak  Fran, oba zaradi uboja.
— (Iz vagona skočil) je zadnjo sredo ljubljanskemu odgonskemu sprevodniku Matiji Eppichu iz ječe izpuščeni 27 letni kaznjenec, Arnulf Bachman iz Gornjega grada na Štajer skem v Črešnjiškem tunelu mej postajama Tragersko in Slovensko Bistrico. Vlak se nij ustavil, da bi bili pogledali za ubežnikom, ki se je gotovo težko poškodoval.
C H I/ H I | Gospodje društveniki zbirajo O U IV U L . se danes v nedeljo 21. t. m. popoludne ob 2. uri v čitalnici, od tod odidejo točno ob Va3. uri na kolodvor ter se odpeljejo ob 3. uri s poštnim vlakom po južnej železnici v Borovnico. Odbor.
Vesteiieckova kaziiiska afera pred ljubljansko e. kr. deželno sodnijo.
V Ljubljani, 19. avgusta.
Danes dopoludne ob 9. uri vršila se je pred ljubljansko c. kr. deželno sodnijo prizivna obravnava o znanej Vesteneckovej kazinskej aferi. Sodišču je predsedoval deželne sodnije predsednik g. Grčar, votanti so bili deželne sodnije svetovalci gg. pl. Zhuber, baron Itech-bach in dr. Vidic, zapisnikar avskultant g. Benedikt. G. Vestenecka je zastopal advokat g. dr. pl. Schrev, tožnik g. Lapajne pa je zastopal tožbo sam. Soba, v katerej se je vršila obravnava, je bila polna izobraženega občinstva, isto tako predsoba.
Najprej se prebere zapisnik obravnave pred c. kr. del. okrajno sodnijo, kateri je ves spisan z izborno natančnostjo.
Potem prične dr. pl. Schrev utemeljevati priziv proti razsodbi prve instance in napada sodni protokol, češ, da nij prav resnično narejen; on citira nekatere izreke prič prav po svoje, pravi, ka nij dokazano, da bi se bile razžaljive besede: „lch werde mir die unehre anthun, Umen insgesicht zu spucken", „Sie \vicht SicM, — na katere se naslanja sodba prve Instance, res izgovorile nasproti g. Lapajnetu, pa da ti izreki v obče nijso ra/.žaljivi; dalje trdi, da, če bi tudi bili razžaljivi, kakor je to spoznal prvi sodnik, se ne smejo soditi po t?. 491 ampak k večjemu po §. 490. k. z. Dr. pl. Schrev tudi pravi, da je. ako bi sodnija g. Vestenecka ne osvobodila popolnem, (pa govornik pričakuje, da ga bode) kazen previ-visoka in bi se morala zmanjšati. Končno nasvetuje, naj sodišče g. Vestenecka proglasi ne-krivim. Tožnik g. Lapajne v gladkem govoru spretno pobija zagovornikove razloge, Skli-cevaje se na popolnem pravilno spisani protokol obravnave dokaže, da je g. dr. pl. Sehrev izpovedbe prič po svoje zavijal in odbija sumičenje zagovornikovo, da je bil priča Fran Bučar pijan, da se tedaj na njegovo spričevanje nij ozirati. Potem nadaljuje blizu takole: „Zdaj nastane še vprašanje, kakšni motivi so zatoženca g. Vestenecka pripravili k temu, da me je tako inzultiral in dalje, ali sem jaz dal le količkaj povoda, da se je to zgodilo. Vse priče, katere so bile v kazinskej kavarni, izpovedujejo jednoglasno, da je ie slovensko govorjenje g. Vestenecka razsrdilo, pa da jaz nijsem nij najmanjšega povoda dal prepiru, nego da sem bil popolnem miren. Torej od kraja zabavljanje in sču-vanje nij bilo namerjeno na mojo osobo, ampak na slovenski moj materin jezik, katerega velika večina prebivalstva moje domovine govori. Branilo se mi je, da govorim svoj ma-
terin jezik, a jaz sem se upiral temu zahte-vanju. Ciganski otrok v Pusti s ponosom govori svoj materin jezik, jaz pa bi ne bil smel v glavnem mestu svoje lepe domovine govoriti slovenski? Vsak izobražen mož mi bo pritrdil, da se nijsem udal nasilstvu g. Vestenecka. Popolnem miren sem poslušal, kako so g. Vesteneck in c. k. profesorji mili moj materin jezik pitali z nnjnesramnejšimi psovkami. Kri mi je vrela, ko sem slišal besede: „sau-sprache*, „hundsspracke" itd. a premagal sem se. Čutil sem razžaljenje svojega materinega jezika, a pomislil tudi konsekvence tega, kar bi storiti hotel, in ostal sem miren. Ali bi bil vsak ostal miren, o tem razsodbo prepuščam brez skrbi si. sodišču in vsemu prebivalstvu kranjske dežele, katero je jednoglasno odobravalo moje obnašanje. O tem nij dvoma, da je g. Vesteneck z zaničevanjem mojega materinega jezika in z osobnim žaljenjem mene in mojega tovariša g. Bučarja ua-merjal zapeljati, da bi vzkipela in prestopila „zum thiitlichen angrirP'. In ko bi bil jaz to storil, kakšno vpitje, kakšno halo bi bilo za-vriščelo po vsem Izraelu krščene in nekrščene dunajske žurnalistike, koliko blata in nesramnosti bi se bilo zopet nametalo na mojo lepo kranjsko domovino. Glejte, bi bili vpili, celo tako imenovani izobraženi del slovenskega naroda je tako zdivjan, da napade c. kr. okrajnega glavarja; glejte, to je sad „spravne ere". Tako in jednako bi bili pačilci javnega mnenja pisali. Jaz bi bil javnemu zaničevanji izpostavljen, moja domovina z blatom ometana in namen zatoženca g. Vestenecka — uose/.en. Jaz sem bil s tem, da se je zasramoval moj materin jezik in moja osoba, globoko razžaljen v svojej časti. Malokateri bi bil miren ostal, nego sam bi si bil pomagal; jaz nijsem tega storil, ampak nastopil sem pravni pot in apeliram na pravni čut si. sodišča. Nijsem si izvolil zastopnika pravdosrednika, ker sem prepričan, da mi v nejednakom boji postavne pomoči ne bode manjkalo; zanašam se na lepe besede: „Es giebt noch richter in nsteireich!" Naj se pa sodba okliče kakeršna hoče, alf > tudi propadom v nejednakem boji. moje in mojih sorojakov prepričanje bode ostalo in tolažil se bom s slavnim izrekom Galileija: „K pur' si inuove!"
Po kratkej repliki in dupliki zagovornika in tožnika sklene g. predsednik dokazilno obravnavo in po polurnem prestanku oznani sodbo, da je l. k. okrajni glavar dr. Friiuzl vitez Vesteneck kriv prestopka razžaljenja časti po §. 49G k. z. in zaradi tega obsojen na 5 gld, kazni ali pa jeden dan zapora in da ima plačal; troške kazenske pravde.
Zoper to razsodbo nij nobenega priziva ver.
Ounajska borza 20. avgusta
Enotni drž. dol«; v bankovcih	77	gld.	BO	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	. 78	v	35	
Zlata renta........	. !»4		90	
18G0 dr?.. pofOJllo   .   .        . .	. 181		75	
Akcije narodne banke ....	. .s:{6			
		n	70	
		n	05	
Niipol...... ...	9	jt	34'/,	n
		n	5	
1 iržavn l nia. k«......	57		35	n
T rž 11 <» «*«*	ll«»			
v Ljubljani 2o. avgusta t. I. Pšenica hektoliter U gld. K) kr.; — rež 5 gld. 70 kr.; — ječmen 4 gld. 2.'i kr.: — oves 2 gld. [)•> kr.; — ajda 5 gld. 70 kr.; — proso 1 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 '.r.; mast — gld. 82 kr.; — flpeh frišen — gld. 7i'    .: Jjpeh povojen — gld. 74 kr.;
— jajce po 2 kr : - mleka liter S kr ; - govedina kilogram 5»i kr.: — tcJetnJae 48 ki.: -- svinjsko meso 60 'vr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr ;
— slame 1 gid. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gld. 80 kr.; — mehka 4 gld. 90 kr.
Božjast
ozdravlja pismeno specijalni zdravnik <lr. 1\ illi^cli v Oraždanih (Drcsden, Sachsen). Za velike uspehe (8(XK)) velike medalje znanst društ. v Parizu. (430—4)
Sete- ali osmosolec
I dobrimi spričevali se sprejme prihodnje šolsko leto za domačega, učitelju s hrano in stanovanjem. Kje? pove opravništvo „.Slov. Naroda".        (465—2)
S c T" g" m. anoTro
mjiio zoper popre,
s katerim  se  pege  popolnem  odpravijo;  1 kos 45 kr. Prodaja Jon. Nvoboda, lekarnar v Ljubljani, na Prcsirnovcm trgu. (166—22)
J. Giontiniieva buioama
T7- HLijuLTolja^i
priporoča
Bazlag, <tr.\ Pravnik slovenski, Ust
za pravosodje, upravo in državo-
slovje, teto III.......gl.
S pošto 10 kr. več.
Hazlag, dr.: Pesmarica.....„
S pošto 5 kr. več, Goethe A.: Trtna ni, Z dvema tablicama barvanih podob . „ S pošto 2 kr. več.
Original Recepten Buch aus dem Ge-
biete der VV e i n-, E s s i g-, B i e r-, B r an n t \v e i n-, L i q u e r D e s t i-1 a t i o n etc. B r a n c h e .   .   .   , „
(470)
.60
.60
—.10
o_
Malin,
pol ure od Igu v vasi Kreuienici se da v najem
ali proti a: malin ima štiri kamne, stope, žago in zraven gospodarsko poslopje, vse novo. Dela je vedno obilo, 1000 gld. plača se takoj, drugo so obresti s 6°/0. — Več ko. zve pri Franu Piškurji v Ljubljani. (471—1)
Hiša v Ljubljani.
"Na prijaznem in zdravem kraji, blizu glavnega trga  v Ljubljani, je  je«luona<lH(ro|»iia l»I*u v
najboljšem stanji (iz proste roke) na prodaj. — Obsega trnje lepih stanovanj z dotičnim! drvarnicami in kletmi, potom magacin ter vrt za sadje in zelenjavo. — Natančneje se zve v pisarni g. dr. Jar. Županea. e. kr. notarja v Ljubljani. b'>!>—1)
V najem
se da s 1. novembrom v Idriji uže dolgo obstoječa KOMtilnlca z najboljšim pivo- in vinotržjem, s 8 gO-stilnimi sobami, 2 dvoranama, 4 sobami za tujco z opravo ali brez oprave, prostorno svitlo kuhinjo, ledenico in vinsko kletjo s sodi vred; daljo z dobro urejenim kegljiščem, katero se po .:irai lahko greje, z vrtom za goste in za zelenjavo, hlevom in postreljena za seno. — Natančneje pri lastniku Franu I>i-diču, sedlarju v Idrji. (458—3)
Fran HMse;i?f
puškar v Ljubljani,
Židovska ulica (v hiši gosti In ice ..pri lipi"), priporoča svojo novo vstanovljono zalogo dobro do-skušenega in popolnem zanesljivo izdelanega
orožja vsake vrste
po najnovejših, dobro pripoznanih zistomih in konstrukcijah: Daleč streljajoče Lancastor-, Central-, Lofauchoux- in perkuzijske puško, lovske puške, pištole, risanice za streljanje v salonsko in vrtno tarčo, samokrese, patrone, londonske in parlike pribitke, užigalne kapico, najboljše drobe, lovsko pripravo vsake vrste, basalno in snazilno robo, lovsko čutaro, lovske torbice, cartouchieres, ovratnike za pse in vrvice, biče, otuis in kasete za puško, vlagališča, lovske stole, lovske rogove, jatagane in lovske nože itd. itd. (44,3__h,
Za vse se popolnem jamči in oene so zel6 nizke. Vsa naročila se oskrbe točno in neugaja-joče se z veseljem zamenja ali brezplačno premeni.
Tudi se tu vse v to stroko spadajoče reparature natanko ln ceno izvrše.
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevaloi.
Brošurica tabri'taeij velja .'5 gld.; dobi se po postnem ! podvzetji: F. Soniosser, Trst. (419—25)
V hiši št. 54 sv. Petra cesta v Ljubljani
se sprejme (466—3)
več dijakov v stanovanje.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
nmorl
stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe. mravljince,   prešičke,   ptične črviče,
sploh vse žuželke skoraj  nenaravno  hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnlo! pri 13, „pri ornem psu", Hausgasse 13,
(Domiuikancrgasse 13, Ketlentfas.se 11)
V Ljubljani pri Albin Sličarji, trgovcu,
Zaloge na  deželi  imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih.        (804—3)
B*Ki tiskar"
D. R. P. St. 14.120. je jedini patentirani prepisovalni aparat s pomočjo tiskarske barve. Ta izdeluje po suhem potu brez tinkalnice skoro neomejeno število jednako ostri/i, globoko črnih (tudi pisanih), nespremenljivih pesnetkov, ki tudi jn/i„i v celem svetovnem poštnem društvu uživajo postno prednost.
„Iti-tti t i*n lir" preseza za mnogo vse dozda-nje prepisovalne aparate: h»cto-, auto-, polvgraplm ctc., doseže autograph. tiskalnico glede izvrševanja, preseza pa to glede ostrosti posnetkov, glede pripre-stosti in cenote..
Kompl. aparate z dvema tiskovnima pločama: Štev. I.       -m.,   Štev. 2, 28/4ucin.,   Štev. 3, 4%0cm., a. v. gl. 9.—,       a. v. gl. 12.—,       a. v. gl. 18.—, incl. odpošiljatev.
PrctptkH, tpr&evala, orig.pomttki etc. takoj gratis in prosto. Liberec, Češka.
(467—1)
Steuer & Dammarm.
Glasovi
0 novo iznajdeneiu
J. Andelovem
pretomorsk:em prahu.
Mi podpisani smo „J. And ti lov prekomorski prah", kateremu se vsestransko daje velika pohvala, rabili za uničenje golazni. Tu javljamo v interesu občinstva resničen rezultat:
„J. An delo v prekomorski prah" je faktično specijaliteta praška, umori hitro in gotovo vsakega mrčesa brez razločka — mi smo osnažili s po močjo zelo praktične praši Ine brizgalnice vse naše lokalitete, hišno opravo in obleko popolnem, kar nam daje povod, tla ga po svojoj l.ishiej skušnji vsakemu najto-pleje priporočamo.
Mi še jedenkrat tu An delov prekomorski specijaliteta; ne more plačati.
ponavljamo: „J. prah" je prava se z denarjem
(460—2)
tuus it;iiiin. platna prodajalec, Jim S*'iir«M-l», cvetličar, Josip     o H', odvetnik, Jan llill*. bllni posestnik, Kud. Kruiine, odpnmlni tajnik
pri Nassn * skej železnici, in«,    i>ikN«'iiba<*ii. restavrater.
Dobi se v drogueriji
„zum schwarzen Hund",
IIus- (l)oiuikaiier-) Uasse, Pra#.
hI J d 331 i
ar
'B' iS -v i,.
19. avgusta: Pri Nlonut Zanki iz Gradca, —
1'ecr, lle./auanskv /. Dunaja. -Idrije. — Venecian iz Trsta.
Pri tf*ll«fl Seidlmavr, llol'bauer, j Bssinger z Dunaja.
I
V2eaBJ emao se avar ovailno clinitst/vo, zavaruje po najnižjih tarifah
Ud. itd.,
BH dobo od 8 mesecev naprej. — V preteklem letu je „rKIOIŠT-? -OSHODILJ\^" V oddelku za ogenj prejela 468.396-/7 gld. premije, a za pogorišča izplačala 341.177*38 gld., — v svojem i letnem obstanku je Izplačala za pogorišča 3,408.304'43 gld. — Premoženja ima „KZ03STi^0^ipiT-A-" ved. nego je po mate-ni tičnom preraonnjeuji potrebno. — Škode izplačuje točno In vestno. Oglasila k pristupu sprejema ln pojasnila daje podpisani glavni zastop v Ljubljani, kakor tudi okrajna zastopstva po deželi.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1881.
(4I>8—2)
Glavni zastop „K0NK0RDIJE
Ignacij V&lciidiiičič.
Za lovsko saisono. Štefana Kaiserja udova
v BvjjabB SelciiRiiir^ovc ulice šnt. i%.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst
orožja in lovskih priprav
iz najbolj ronouiiranib tovarn ln tudi lastne izdelke, kakor
Lefavcheni-, Lancaster-, perknsijske-, salonske in puške na kapice, risanke, pištole, torcerole, patrone in drobe
po imjiiižjej ecni.
Ob |ednem javljam čestitim naročnikom, dajo dozdanji delavec iz službe pri meni izstopil in da sem dobila novega vrlega, strokovnja-Skega delavca, ki i/.vrstno izvršuje nova dela, kakor tudi poprave.
Svojim čestitim naročnikom se udano zahvalujcm za tlozdanje zaupanje ter prosim za njih daljna naročila priporočujoč se
Štefana Kaiserja udova,
(lt>2 — 2) Selenburgove ulice št. 6.
i
IztUteij ln uradnik Makso A runi
Lastnina
892315
121984
27
0379