231. številka Ljubljana, v sredo 8. oktobra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod11 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Narodnost in socializem. i. Dr. Karol Marx je eden največjih duševnih delavcev v novejšem veku. Podal je socialističnemu gibanju po svojih spisih in posebno po svoji knjigi »kapitalu kažipot socialističnim in drugim strankam, pregled čez vse minulo in sedanje gospodarstvo ter jim odprl razgled v bodočnost. On je ustvaril masam narodov upe na boljšo bodočnost revnih delujočih slojev, on jim je dal novo vero, ki učinkuje kakor Kristov nauk v prvih stoletjih. Kakor pa dogme vsakega gospodarskega ali verskega sistema prihajajo sčasoma ob svojo moč, njih svitloba bledi, zgodilo se je tudi dr. Marxovim naukom. Glovne črte gospodarskega razvoja, kakor jih je Man s krepko roko v vedo gospodarstva začrtal, se ne dajo izbrisati, ali njegov zaključek, da gospodarske sile našega sedanjega kapitalističnega, konkurenčnega sistema morajo prignati to gospodarstvo v kratkem do velikega gospodarskega poloma in da vzame potem delavska plast vse proizvajanje v svoje roke, se ne bo tako hitro obistinil. Da masa vernikov socialno-demokratične stranke vere v ideale strankine ne izgubi in ker to zahteva razvoj gospodarstva sam, ki počasi, pa gotovo zasleduje socialistično smer, nastopajo možje in žene, ki imajo ta razvoj v čislih in nekako kritikujejo stare ideale stranke. Marx je le tem, da si njegova velika, navzgor hodeča gospo-darko-socialna stranka ohrani optimizem, upanje v boljšo bodočnost, ustvaril posebno kritiko. Vsako varanje tega upanja koplje grob idealizmu samemu. Da se pride temu v okom, treba je vedno nekake kritike starajočih se dogem. Kaki časovni dogod-ljaji bi zamogli uničiti začasne vere in zaupljivost v trdnost kakega gospodarsko-socialnega sistema, ako bi pametna kritika ne skrbela zato, da se prepričanje utrjuje. Pametna kritika še ni izgubljena vera. Med voditelji svetovne socialno-demokratične stranke nastopajo sedaj pri Sodček. Francoski spisal Guy de Maupassanu (Konec.) A Chicot se ni dal tako hitro prepričati. »Na, na, stara, trpežna ste kakor zvonik cerkve. Najmanj stodeset let boste dočakali. Čujte, še k mojemu pogrebu pridete.« Ves dan je minil mej sličnimi pregovarjanji. Toda ker starka ni popustila, je privolil gostilničar plačati sedemdeset tolarjev. Naslednjega dne sta podpisala pogodbo. In stara Magloire je pribarantala na kup še deset vrčev jabolčnika. Prešla so tri leta. Dobra žena se je izvrstno ohranila. Videti je bila, kakor da se ni niti za dan postarala, in Ghicota se je polastil obup. Zdelo se mu je, da plačuje rento že pol stoletja, ter da je pre-varjen, prekanjen, uničen. Obiskal je včasih kmetico, kakor hodijo ljudje julija meseca na polje, da vidijo, ali je žito že zrelo za koso. Sprejela ga je vsakokrat 2 neko zlobnostjo v pogledu, kakor da si vseh narodih možje, ki devajo preživele dogme lahno na stran. Tako med Nemci Bernstein, med Francozi Jaures, v Belgiji Vandervelde in sto in sto drugih duhov. Starejše plasti, kakor fevdaiiteta, kapitalizem nimata dosti odličnih delavcev. Neka korektura, neko prilagodenje dejanskim razvojem se neguje. Nemci imajo v mesečniku »Socialistische Monats Hefte« list, v katerem nastopajo ti delavci. List je izborno uredovan in pisan. V njem se oglaša večkrat tudi Bernstein. Zraven čeha Kautzkvja pač najboljše pero, ki stoji strogo na Marxovem stališču. Oba pa sta eminentna poznavatelja vse velike socialistične književnosti, moža velike omike, velikih duševnih zmožnosti. V teh »Socialistische Monats Hefte« piše včasih tudi Ignacij Da«z vriski, avstrij ski državni poslanec, vodja poljskih socialnih demokratov. (Naš dr. Krek se je v rajnem »Glasniku«, kakor slovenski duhovnik to rad stori, zaničevalno izrazil o tem »pritlikovcu«, izgubljenem dijaku, ki sedi na svojih milijonih premoženja, dasi se je Daszvnski pozneje pokazal jednega najboljših govornikov v parlamentu, dr. Krek pa še ust ni odprl.) Daszvnski je pod gorenjim naslovom objavil v navedenem mesečniku v krasni nemščini spis, katerega priobčimo, ker velja *"sti tudi za naše jugoslovanske socialne demokrate. Daszvnski piše: »Predmet tega spisa, .narodnost in socializem', je morda nekaterim krogom že zastarel, in se giasi nekaterim meščanski. Osobito če Poljak o njem piše. Znano je, da bo Poljak pisal v korist neodvisnosti svoje domovine. In kaj takega je baje med kulturnimi ljudmi že davno prekoračeno. In vendar se mora šele rešiti ta problem v socialni demokra- | ciji vseh narodov. Še več, instiktivno čutimo včasih, da bi socialna demokracija vedela povedati na tem polju dosti novega, nekaj, kar bi dalo od buržoazije sprejetim imenom in oblikam vse drugačno jedro. Prolfctarci imajo zdra? instinkt. V besedah, kakor: narodna p' sest, narodna kultura itd., so se skrivale dostikrat pa- čestita, ker ga je tako dobro oplazila. In zlezel je vedno urno v svoj voziček ter klel: »Ali ne boš še poginila, ti stara kost?« Vedel ni, kaj naj bi storil. Kadar jo je videl, bi jo bil najrajši zadavil. Mrzil jo je z divjim, omejenim sovraštvom kmeta, ki se čuti okradenega. Nato je iskal pomoči. Nekega dne jo je zopet posetil, in si je pri tem mel roke, kakor prvikrat, ko jo je skušal pregovoriti, naj mu proda posestvo. Ko sta se razgovarjala par minut, je dejal: »Povejte mi, mati, zakaj pa ne jeste nikdar pri meni, kadar pridete v Epreville? Ljudje že-govore o tem. Pravijo, da sva se sprla, in to mi je žal. Saj vendar veste, da vam ni treba pri meni ničesar plačati; za tisti obed se vendar ne bom menil. Ako boste torej kdaj pri volji, kar pridite, mene bo zelo veselilo.« Stara Magloire se ni dala dolgo prositi; in ko se je peljala s svojim hlapcem Celestinom z vozom naslednjega dne na trg, je postavila konja meni nič, tebi nič, v hlev strijca Chicota ter zahtevala obljubljeni obed. Gostilničar je bil ves srečen; ravnal je ž njo, kakor s kako damo ter jej je role gospodujočih strank, pa tudi poskusi, da se vzdržuje masa v temoti. Pod ime nom naroda so nastopale tolikokrat narodom prav sovražne sile tako, da se jemlje med organiziranimi socialnimi demokrati moderni naciolinazem kot sovražnik strankarske zavesti delavstva. Narodna velikana Napoleon in Bismarck sta bila najza-grizenejša nasprotnika in preganjalca socialnih demokratov. Njuni nacionalizem se je pričenjal z lepimi besedami o narodni osvoboditvi ter se je končaval s podjarm-Ijenjem delujočega ljudstva v imenu narodnega blagostanja. In ako so delali socialni demokratje na to, da bi naredili ljudstvo jako in zavedno, so jih preganjali kakor brezdomovince, kozmopolitično dru hal. Narodna država je bila kvečjemu kapitalistična prisilna uprava, trdosrčna pred vsem proti ubogemu delavskemu ljudstvu. In čudni sanjači, samo narodno misleči, vzbujajo dandanes prej pomilovanje kot sočutja. Kakor vidimo, bilo je torej dovolj razlogov za socialne demokrate, da opazujejo narodnostne pojave z nekako nezaupljivostjo. Vprašanje narodnosti se nam predvsem pojavlja kot vprašanje oblike. Narod, narodnost sta razlikovanji, ki pomenjate hkrati meje delovanja za več prikazni človeškega duha. Gotove občutke, pojme, razumevanja je mogoče sočutiti in sora-zumeti le v narodnostnih mejah. Več kakor polovico pesnikov, slikarjev, igralcev, sploh umetnikov kakega naroda se izven narodnosti sploh ne more pravično soditi. Oni pišejo in stvarjajo le za svoj narod ali tudi za poedine njegove sloje. V lijatilja»^ 8. oktobra. Nagodbene konference. Pri cesarju si podajajo sedaj ministri kljuke: Koerber, S z e 11 in G o 1 u c h o w-ski so bili v avdijenci in baje pridejo še drugi na vrsto. Govorilo se je, da mislita oba ministrska predsednika demisionirati, ker sta prišla oba do nepremagljivih ovir. Sicer so se v zadnji konferenci v Budim- predložil vsega, s čimer je razpolagala njegova kuhinja. A starka je jedla le malo, ker je bila že iz otroških let vajena najstrožje priprostosti ter se ni živila z drugim kot z malo juhe in s koscem kruha, namazanim s surovim maslom. Chicot je silil iznenađen vanjo. Tudi pila ni in za kavo se je zahvalila. »A malo čašico boste pa vendar le spili?« je vprašal. »To že prej«, je odgovorila; »temu pa ne oporekam.« Zakričal je na ves glas v gostilno: »Rozalija, prinesi eem najboljšega, tistega najboljšega s tremi zvezdami!« In dekle je prišlo z veliko steklenico, katero je dičil papirnat list vinske trte. Gostilničar je natočil dve kupici. »No pokusite, mati, to je nekaj dobrega!« In dobra žena je začela piti počasi, v malih požirkih, da bi vžitek dalje časa trajal. Ko je izpraznila kupico do zadnje kapljice, je rekla: »To je res nekaj dobrega, to pa že moram priznati.« Ni še nehala govoriti, ko jej je na točil Chicot že drugo kupico. Hotela se je zahvaliti, toda bilo je že prepozno, in izpila jo je počasi kakor prvo. pesti odpravile nekatere diference glede avtonomnega tarifa in v dotičnih izvršil« nih zakonih, toda nagodba se vendar še ni dognala. Koerber zahteva večje koncesije kakor jih more Szell dovoliti, zato je postal položaj iznova zelo kritičen. Cesar mora zopet posredovati. Kdaj se bodo konference nadaljevale, še ni določeno. * Papež proti hujskajočim duhovnikom. Papež Leo XIII. je dal škofu Lacro-ixu v Montiersu (Tarantaise) navodila glede vedenja duhovnikov v politiki. Škof je ta navodila ponovil v svojem pastirskem pismu, v katem so tudi tile stavki: Duhovnikova dolžnost je skrbeti za duše vernikov, zato mora stati duhovnik izven strank in nad njimi. Kot državljan ima pravico in dolžnost glasovati za onega volilnega kandidata, katerega smatra sposobnim in pripravnim, najbolje zastopati vero in domovino. Izkušnja uči opetovano, da se duhovnik izpostavlja slabemu po-vračanju in maščevalnosti, ako zlorablja svoj vpliv za kako politično stranko. Zato stori najboljše, ako se ne obesi na nobeno parlamentarnih strank. Po volitvi se ne sme duhovnik prištevati niti k zmagal-cem niti k premagancem. Za vse farne otroke mora ostati ljubljeni in češčeni dušni pastir, katerega poiščejo radi v žalostnih urah, mili oče, ki tolaži žalujoče, zvesti prijatelj, ki je pripravljen vedno vsakomur pomagati. S tem bo vpliv duhovnikov vedno le rasel. Z največjo skrbnostjo se naj duhovniki izogibljejo zlorab ljenja prižnice proti komurkoli. Najmanjše namigavanje na boj strank bi se meglo tolmačiti napačno, napraviti duhovniku sovražnike ter nakopati sitnosti celo pri posvetnih oblastvih. Seveda se mora duhovnik izogibati najstrožje tudi vsaki zlorabi izpovednice ter ne sme nikdar ne izrabljati svojega vpliva v njej. Onih, ki so po svojem prepričanju volili drugače ket duhovnik, ne sme izpovednik na nikak način kaznovati ali kazati jim svojo nevoljo. Tudi pri Silil jo je, naj izpije še tretjo kupico, toda branila se je, a silil je in silil. »Saj to je nedolžno, kakor mleko. Jaz jih izpijem deset, dvanajst, ne da bi kaj čutil. To gre kakor sladkor po grlu. človeku so zdi, kakor da izpuhti na jeziku, in niti v želodcu, niti v glavi ni čutiti ničesar o njem. Boljšega ne dobite za zdravje.« Ker jej je pijača jako ugajala, je je sprejela vendarle še nekoliko, toda le pol kupice. Tedaj pa je vzkliknil Chicot, kakor da ga je obvladala dobrodušnost: »Ako vas veseli, podarim vam majhen sodček tega žganja. Pokazati vam hočem, da sva prijatelja.« Stara žena ni rekla ne ter se je odpeljala malo natrkana domov. Naslednjega dne se je pojavil gostilničar na dvorišču matere Magloire in z vozička je vzel mal, z železom okovan sodček. Morala je tekočino takoj pokusiti ter se prepričati, da je prav isto dobro žganje, katero je pila včeraj. In ko sta ga izpila že vsak tri kupice, je dejal v slovo: »Ko bo sodček prazen, ga dobite še; nič se ne sramujte, mi vendar nič ni za sodček žganja. Čim preje ga bo konec, tem bolj me bo veselilo.a Nato je zlezel na svoj voziček. političnih listih ne sme sodelovati duhovnik, niti pod pseudonimom. Ako kak list duhovnika napade, naj ne odgovarja, ne da bi prej vprašal svojega škofa. Duhovniški časti nasprotuje, širiti bojevite liste ter agitirati za politične kandidate! — Tak bodi duhovnik po želji samega papeža in škofa Laoroixa. In slo venski duhovniki? Ti so največja negacija teh zahtev. Ti so besni agitatorji, fanatični žurnalisti, ki zlorabljajo prižnice in izpovednice na najgrši način! Za po-pravkovanje so si ustanovili posebno ko-vačnico polemik »Obrambno društvo« ter trosijo nemir in sovraštvo po vsej deželi. Liberalci zahtevajo natančno isto, kar škof Lacroix in papež Lev XIII., a zato jih duhovniški fanatiki zmerjajo z brezverci ! Buri v Bruslju. Generali Botha, Dewet in Dela-rey so 6. t. t. m. dospeli v Bruselj, kjer jih je sprejela ogromna množica z viharnimi klici. Z balkona hotela, kjer so bur-ski generali stanovali, je imel De\vet go-Y0r, v katerem je dejal, da generali niso prišli v Evropo prosit podpore za svojo neodvisnost, nego prosit pomoči za poravnavo vojne škode. Na čast generalov se je vršil zvečer v »Grande Harmonie« velik shod, na katerem je dejal De\vet: Spričo silne navdušenosti, s katero smo bili tu sprejeti, se vprašujemo: »Z-k Helena, Zor Marija, Zu pan Neža, Živalic Marijana in Czermak Ana Marija. Nadalje se sprejme še Albin Orehe k, kojega prošnja je bila svoječasno odklonjena. Štirje otroci zakonskih Tereze in Friderika E d e r , ki so bili ob sprejetju star šev še mladoletni, pa se odklonijo od sprejema. O napravi kanala v Novih ulicah od Marije Terezije ceste do Treotove hiše poroča obč. svet dr. Stare. Treo se sam ponudi, napraviti kanal iz betonovih cevi po 10 K od metra, ako se mu povrnejo stroški leta 1903. Finančni odsek vendar priporoča cevi iz kamenine, ako so tudi za 1800 K dražje, a so pripravnejše pri vsakojaki poznejši potrebi poglobljenja kanala. V ta namen (za 120 m) naj se dovoli 3500 K kredita. Sprejeto. Občinski svetnik Žužek predlaga, da se odda naprava kanala običajnim ponudbenim potom, tako, da se pozove vse tozadevne podjetnike z okrožnico, da podajo svoje ponudbe. Sprejeto. O ponudbi Alojzija Korsike, da mu mestna občina odkupi njegovo pal-movnico, poroča obč. svet. dr. Požar. Dasi je znižal svojo prvotno ponudbo od 6000 na 4500 K. se izreče odsek zoper nakup, ker se ne zdi nakup tolike praktične potrebe. Sprejeto. O prošnji »Asvlvereina« v Aleksan-driji poroča obč. svet. M a 1 1 y. Društvo navaja v svoji prošnji, da je dalo lansko leto 600 deklicam, večinoma iz južnih dežel doma. zavetje ter imelo nad 2000 gld. primanjkljaja. Prošnja jo poverjena in opremljena od ondotnega avstrijskega konzulata. Prošnja se odkloni, ker je občinski svet dovolil lani enkrat za vselej 100 K podpore. Obč. svet. Stare poroča o dopisu mestnega magistrata v zadevi nagrad stražnikom za izvenredno službovanje. V ta namen je bilo v proračunu dovoljenih 1000 K, s čemur pa bi se ne bilo dalo izhajati niti pri normalnih razmerah. Letošnji zidarski štrajk pa je zahteval iz-vanrednega službovanja, da se je samo takrat izplačalo za nagrade 663 K 83 h. Proračun je potemtakem že sedaj prekoračen za 716 K 23 h. Predlajra se dovoliti naknadnega kredita 400 K. Sprejeto. O porabi rednih dotacij za šolsko leto 1901 2 poroča za vse ljubljanske šole v imenu šolskega odseka obč. svet. Dimnik. Se podeli absoiutorij. V imenu direktorija mestnega vodovoda poroča obč. svet. Š u b i c o prošnji hišnega posestnika Fr. Ks. Souvana za odpis plačila 294 K za vodo, ki ie iztekla, ker je vodovodna cev počila. Se dovoli. O prošnji občine Moste za oddajo vode iz mestnega vodovoda se odstavi z dnevnega reda. O prošnji Marije H o m a n in sosede, da naj bi se vodovod in električno razsvetljavo podaljšalo do njunih hiš koncem Linhartovih ulic poroča obč. svet. Grošelj. Odsek se izreče zoper dovolitev, ker stojite hiše popolnoma na samem sredi polja, kamor vodijo le poijske steze. Sprejeto. Prošnja »Dramatičnega odsekac za znižanje cene električnega toka se odstavi z dnevnega reda, ker ni dotični poročevalec navzoč. Obč. svet. J. Prosenc odtegne svoj samostalni predlog o ljubljanskih šolskih razmerah. Ostale točke dnevnega reda se rešijo v tajni seji. Dnevne vesti V Ljubljani, 8 oktobra. — Celjska „Domovina" se je vendar enkrat malo razjezila. Dosedaj bila je nasproti našim »katolikom« mehka in popustljiva; a zadnji »Slovencev« napad ji je nekoliko razbistril pogled, in iz svojih strun je izbrenkala glasove, ostre glasove, kakor jih naši »katoliki« od te strani še nikdar niso ćuli. Morda je že to znamenje malega napredka! Da se je pri ti priliki »D »movina« razlutila tudi nad ! našim listom, je docela naravno. Mi |i j tega niti v zlo ne štejemo. Med nami in ; celjsko go«?por!o obstoje že dolgo časa prav načelne diference, katere se s tako-imenovano spodnještajersko »slogo« ne dajo odstraniti. V tem pogledu nismo ničesar prikrivali, kakor niso tega tudi celjski gospodje prikrivali, posebno ne na znanem shodu, ko sta pri »obglavljenju« dr. Tavčarja dr. Sernec in debeli Koren iz Žalca imeia prvo besedo! Zategadelj no umemo lekcije, kojo nam daje »Domovina«. Vsikdar smo odkritosrčni, ker bi bili drugače hinavci. Nikakor taki hinavci, kakor so naši katoiiki, ki časih pred celjskimi voditelji v prahu leže, časih jih pa iz zasede s kolom namahajo. Odkritosrčen nasprotnik je brez dvojbe boljši od tacega ■ — prijatelja! — Shod postnih uslužbencev. Včeraj zvečer so imeli ti uslužbenci svoj >h<«d v Auerjevem steklenem salonu. Ude- i ležili so se ga državni poslanci Plantan, J Šusteršič, Tavčar in Žitnik. Shodu je j predsedoval g. Jeršik, ki pozdravi na-! vzoče in tudi gospode državne poslance, j Poročal je g. Schiffrer ter dokazoval j kričeče krivice, koje trpe poštni usluž i benci tako glede plače, kakor tudi glede I Btarinskih doklad in pokojnin. Razvijala j se je živahna razprava, pri kateri je go-J vorilo mnogo uslužbencev. Poslanca Šu-J steršič in Tavčar izjavljata v imenu svo-'■ jih strank, da hočeta v državnem zboru podpirati opravičene zahteve poštnih uslužbencev. — Poročilo ,Slo venca* o shodu narodne napredne stranke v Cerknici je povsem neresnično, ko se poroča o porazu tega shoda. Z debelimi črkami lahko napišemo, da ni bilo čez 50 glav klerikalne , oziroma najete bande. Potrditi more pa vsak, kdor je bil prisoten shodu, da je bila za narodno napredno stranko, vkljub zelo slabemu vremenu, prav lepa udeležba. Kaplana Škubica pa le peče, da je bil tako sramoten in zasramovan, kakor morda še noben blagoslovljeni pop. Ob pričetku začel je on prvi rogoviliti — a sam ni vedel na kaj — na koncu je bil pa kot jagnje, ko je videl, da nič ne opravi. Ker ni mogel dobiti v sredi klerikalcev dovolj mož, da bi razgrajali, najel je delavce, kateri zidajo farovški hlev, jih poučil, da se morajo na njegovo komando ravnati in rjoveti ter končno jim tudi obljubil pijače, ako se bodo dobro obnašali. Povelje pa je dal sledeče: prvi v sobo grem jaz, za menoj mežnarji, za temi kmetje, končno pa delavci. Med vsemi razgrajači je bilo pa najbolj čuti moža z glavo, iz katere mu slama raste, to je pop škubic, in »Capofakin« tvrdke Feltrinelli iz Rakeka — brezpomembni Bombač, kateri je že govoriti pozabil in zna sedaj le tuliti. Pop Šnbic je bil napilen v besedah, saj je imel v rokah listič, v katerega je vedno pogledal, kaj hoče upiti. Kako ste se pa po shodu počutili, kaplanče, ko ni bilo obljubljene pijače? Med delavci je seveda sedaj sama kletev, da jih je pop tako nažgal Nastop kaplana Škubica je bil pa kaj časten za duhovski stan in opomnimo, da je dobil, kar je zaslužil, in obljubimo, da v prihodnje te predstave ne bodemo pozabili in prišli še z večjim materijalom — tedaj pozor kaplanče! — Zakaj pa je izostal kaplan Lavrenčič, menda se pa vendar že ne drgne za ušesi radi konsuma? — Oton knez Windischgraetz se je pripeljal danes zjutraj z brzovlakom v Ljubljano. Odpeljal se je na lov na Gorenjsko. — Repertoire slovenskega gledališča. V četrtek, dne 9. t. m. se poje tietjič in bržčas zadnjič v tej sezoni Wagnerjeva opera »Večni mornar«. — Slovensko gledališče. Včerajšnja predstava »Večnega mornarja« je vspela istotako vrlo, kakor premijera, vsi pevci-igralci so zastavili najboljše sile, tako da se je v obče nanašati na prejšno poročilo. Solisti so skušali opiliti grajane nedostatke, da jim ni kaj oponašati. Sigurno je doslej najboljši »večni mornar« na tem odru. Toda občinstvo nas ni zadovoljilo v enaki meri; navzlic slabemu vremenu udeležilo se bi bilo lahko v veliko večjem številu te krasne opere, pri kateri se ni štedilo niti z novci od strani dramatičnega društva, niti s trudom pri opetovanih skušnjah od strani režije. Tujci z dežele so se čudili, da je bilo v parterju toliko sedežev praznih. Preverili smo se pri tej priliki, da je v Ljubljani, v stolnem mestu, vrlo malo odstotkov prebivalstva naklonjeno rnuzi Taliji ter smo še vse preveč udani hipodromu in tistim bogovom nižje vrste, kateri se bavijo za telesni blagor človeštva. V najvišji meri pa vzgaja kakor posamič-nika, tako narod umetno vezena beseda pesnikova in glasba skladatelja. Gledališče, katero se je v naporu našega dramatičnega društva povspelo na tako visoko stopinjo dovršenosti, na kateri vztraja že nekaj let sem, smatrati 3e mora prava šola narodu, za kateri je v nas še trajno živa potreba. V to svrho pa se morajo docela prebaviti posamični umotvori, ne zadostuje ogledati Bi zgolj eno predstavo; to je otroška površnost — to se pravi naslajati se na otroški način s slaščicami. Mnogobrojna udeležitev občinstva pri zares dovršenih predstavah slovenske drame in opere pa bo v korist kakor slovenski Taliji posebej — tako splošno dušnemu razvitku našega naroda. — Slovensko planinsko društvo otvori v nedeljo , dne 12. oktobra svojo novo pot na Grmado in ravno kar izgotovljeno zavetišče na vrhu Grmade. Odhod iz Ljubljane bode z jutranjim gorenjskim vlakom do postaje v Medvodah; odhod od postaje ob polu osmih; na Sv. Katarini bode sv. maša in zajutrek v gostilni »pri Turistu«, odhod na Grmado ob jednajatih dopoludne, otvoritev na vrhu Grmade okoli 1. ure popoludne; povratek preko Sv. Katarine čez Babji dol do Št. Vida (pot je na novo zaznamovana po »Slovenskem planinskem društvu«). Za jedi in pijačo bode preskrbljeno. Grmada, 900 m visoka, interesantna, precej skalnata gora, je najlepši vrh skupine dolomitov pri Polhovem gradcu in slovi osobito radi krasnega, razsežnega razgleda ter planinske flore. Priznana že kot lahek, toda najbolj zanimiv izlet v ljubljanski okolici. K otvoritvi se vabijo vsi prijatelji planinstva in prirode. — Umrla je v Ljubljani v starosti 79 let gospodična Ljudmila Gašparič, sestra ranjkega hrvatskega škofa Gašparič a. Zapustila je precejšnje premoženje; glavni dedič je »kranjska hranilnica«, ki dobi kakih 60000 K v namen, da pospešuje s tem denarjem nemško šolstvo v Ljubljani. Eliza-betna otroška bolnica dobi 6000 K, ljubljanski reveži 100 K. — Umrl je dne 6. t. m. v svojem rojstnem kraju Knežaku g. Viktor Čes nik, bivši c. kr. davčni oficial v Radovljici, iz znane notranjske narodne rodbine, v 39. letu svoje starosti. Vrlemu odločnemu narodnjaku in blagemu značaju: večnaja pamjat! — Kipce slovenskih literatov izda Jernej Bahovec, trgovec s papirnatimi izdelki, in sicer izidejo za Božič kipci S. Jenka, dr. Prešerna, S. Gre gorčica, M. Slomšeka in Jos. Jurčiča. Kipci so lično izvršeni po dobrih fotografijah in slikah. Vsak kipec bo veljal le 1 K 80 h ter bo lep okrasek vsaki pisalni mizi. Te kipce gotovo sprejme vsakdo z veseljem, saj so res fini ter predstavljajo nekaj najzasluženejših slovenskih mož. — Svojega prijatelja ubil. V soboto zvečer je pilo več fantov v neki gostilni v Cerkljah. Med temi sta bila tudi Anton Ster in Petrovčevega Aleša sin. Fantje so šli po pijači v gostilni v Češ njevk, najbrže klicat druge fante na ko-rajžo, kajti Anton Ster je privezal sinu Petrovčevega Aleša na volovsko žilo »šte-selje«, da bode imel v rokah za vse slučaje kako orožje. V Cešnjevku je res prišlo do pretepa, toda v tem je sin Petrovčevega Aleša udaril po glavi svojega prijatelja Antona Stera in ga tako nevarno ranil, da je včeraj umrl. Smrtni udarec je bil namenjen Kopošovemu fantu. — Semenj v Črnomlju. Letošnji »šimenski« veliki semenj se vrši v Črnomlju dne 4. novembra 1902. — Prodajanje letošnjega vina v Istri je iz zdravstvenih ozirov do 15. t. m. prepovedano. — Panorama. V »Zlati Pragi« ima vsak seženj tal in m dodane vsaka hiša svojo siavno, pa tudi žalostno zgo-govino. Ondi, kjer stoji Marijin steber, je bilo po bitki na Beli gori (8 nov. 1620) obglavljeno 20 čeških plemenitašev. Na sliki 34 vidimo v kraljevskem gradu ono okno, skozi katero so puntarji vrgli cesarska svetovalca Martinica, Slavato ter pisarja Fabricija, kar je bilo začetek tridesetletne vojne. Blizu tvnske cerkve je stala betlehemska kapela, kjer je Hus pridigoval, in še več takih velepomembnih krajev zagledamo na slikah tateden;ske razstave v panorami, zatorej zopet ponavljamo priporočilo, da si vsak ogleda krasno slovansko mesto — Prago. — Nezgoda na električni železnici. Učenec II. razreda v realki Filip Petelin, stanujoč v Študentovskih ulicah št. 9, je šel danes zjutraj ob pol 7. uri po Vodnikovem trgu proti stolni cerkvi. Ko je mimo njega odpeljal električni voz, je šel po tiru električne cestne železnice naprej in vzlic zvonenju ni opazil, da pride za njim drugi električni voz. Ta ga je zadel in podrl na hodnik. Pri padcu se je na glavi in na kolenih poškodoval. Šel je sam na svoje stanovanje. — Šnopsarjeva smrt. Včera popoludne je v Peterčevi gostilni na Dunajski cesti nagloma umrl delavec Anton Jenko iz Savelj št. 4 Kupil si je bil žganja in je v gostilni zaspal. Ko se je zbudil, mu je prišlo slabo in je parkrat omedlel, padel in je bil mrtev. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Konji z vozom obtičali v gramozu. Na cesti pred justično palačo so včeraj popoludne obtičali v gramozu Dolenčevi konji z vozom vred. Voz je bil preobložen. Konje so neusmiljeno pretepa-vali, a vse ni nič pomagalo. Morali so konje izpreči. Voz so potegnili z gramoza Turkovi konji. — V kanal padel. V Malih čolnarskih ulicah kopljejo kanal za napeljavo vodovoda. Delavci so pustili prostor brez razsvetljave in tako je danes ponoči padel v kanal črevljarski pomočnik Andrej Re-šek in se po obrazu pobil. — S kamnom po glavi je uda ril včeraj popoludne kamnoseški pomočnik I. J. svojega tovariša pri delu, Gregorja Vavpotiča, s katerim se je bil spri zaradi neke čepice. Vavpotič je na temenu glave ranjen. — Ljubezniv mož. Včeraj so pripeljali v bolnico 30 let staro poaestnikovo ženo Ano Bajec iz Valpeče vasi štev. 1, občina Dobrniče v novomeškem okraju. Mož jo je doma tako pretepel, da ji je zlomil jedno rebro. — Skozi okno je morala skočiti včeraj popoludne žena pekovskega pomočnika Marija Cvirn, stanujoča Ulice na Grad, ker jo je mož v sobo zaklenil in notri pretepava! Skočila je poldrug meter globoko na ulico. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 183 oseb. Policija je prijela jednega fanta, ki jo je hotel popihati v Ameriko, predno je še bil zadostil vojaški dolžnosti. — Najdene in izgubljene reči. Služkinja Marija Avguštin je našla danes dopoludne na Starem trgu srebrno verižico. — Na Pogačarjevem trgu ali pa v Šoiskem drevoredu je bila izgubljena denarnica z zlatim prstanom. * Najnovejše novice. Zgorela je velika tovarna za cement v Temešvaru z žitnimi skladišči vred. Škode je nad 400.000 K. — Zaradi razžaljenja nemškega princa je bil obsojen te dni v Lipskem urednik Plessner v dve mesečno težko ječo. Pod naslovom »Najmlajši ritmojster« je kritikoval prinčevo imenovanje ritmojstrom. — Nameravani napad na mater ruskega carja so razkrili v Kodanju. Pomnožili so policijo. Trije italijanski anarhisti so baje na potu. — Ljubezenska drama. Sinoči sta se zastrupila na Dunaju 21 letna Madjarka Adela Kovacs in oženjeni Ane-mics. — Splošna stavka je dogovorjena pri vseh tovarniških podjetjih v Ge nevi. — Učitelj ustrelil tri otroke. Iz Drojzika pri Libercih se poroča miste-rijozna vest, da jo ondotni učitelj ustrelil tri šolske otroke, tri druge pa ranil. Ljui stvo je učitelja masakriralo. — Iz maščevanja, ker ni dobil hčere rudniškega nadzornika, je v Kristporu rudar Barbula vrgel dinamitno patrono med svate; eden gost je raztrgan, več pa hudo ranjenih. — Premog za Ameriko so začeli izvažati iz Anglije. V Nevvcastlu so prodali 100.000 ton premoga v Ameriko. Telefonska m hrzojavma poročila, Dunaj 8. oktobra. Ministrski predsednik Korber je za sedaj povabil samo voditelje Cehov in Nemcev iz Češke in iz Moravske na razgovor glede delavnosti parlamenta. Pozneje povabi tudi voditelje d r u z i h strank. Brno 8. oktobra. Čehi kandidu-jejo za namestuika deželnega glavarja v moravskern deželnem zboru poslanca dr. Začeka. Budimpešta 8. oktobra. Danes se je sešla poslanska zbornica. Zasedanje se je začelo z velikim škandalom, ki je bil deloma naperjen proti cesarju. Posl. Barab as je očital vladi, da je sklicala državni zbor šele sedaj, da se ji ni bilo treba udeležiti Kossuthove slavnosti, da je mogla morsko oko prodati Poljakom in Ogrsko pri nagodbenih pogajanjih prodati Avstriji. Tega ni kriva le vlada nego tudi kralj. — Ko je predsednik poklical govornika k redu, je ta novic napadel cesarja in potem tudi grofa Goluchowskega. Ko je vstal Szell, dolgo ni mogel priti do besede, ker so opozicionalci silno razgrajali. Odgovarjal je ostro. Seja traja še Rim 8 oktobra. Bivši poljedelski minister C a p p e 11 i piše v „ G i o r n a 1 e d' Italia", da dela Avstro - Ogrska obnovitvi vinske klavzule samo toliko težav, da bi Italijo prekanila in izposlovala družin koncesij. Italija bi postopala brezpametno, če bi se vdala, ker bo vinska klavzula vsled obnovljenja avstrijskih in ogrskih vinogradov v dveh ali treh letih popolnoma brezpomembna in bo vsled preobilne domače produkcije uvoz vina iz Italije nemogoč. I London 8. oktobra. Potovanje I velikega kneza Nikolaja Nikola-ljevica na Bolgarsko in v Carigrad je angleško časopisje močno vznemirilo. Listi se izrekajo proti vsaki intervenciji Evrope na Balkanu, kakor jo baje nameravata sprožiti Rusija in Francija dogovorno z Bolgarsko. Listi dolže Bolgarsko, da podpira moralno in materialno macedonsko gibanje, ker ve, da je Rusija ne zapusti. Poslano.*) Na dopis iz Novega mesta v št. 225 moram resnici na ljubo povedati sledeče: Dopisnik potrjuje, da so me vrgli vsled tega on in njegovi prijatelji, ker sem pre gorak prijatelj Šukljeja, in ker sem absolutist v občinskem odboru. Kako to mogoče? Gotovo so morali biti stvarni razlogi, da sem s svojimi nazori zmagoval, ker drugače ni misliti, da bi vseh 12 navadno navzočih odbornikov z mano so* glašalo. Dopisnik tudi potrjuje, da je nekatere — tudi dopisnika — vodilo osebno nasprotstvo. Ni res, da so listke 18. med volilce razdelili, ker že 17. je meni iste pokazal mestni stražnik. Ni res, da so mene agitatorji zasledili, da sem pooblastila iskal. Res je, da je volilka g. W. povedala agitatorju L. K. in I. K, ko sta hotela njeno pooblastilo, da ga je meni dala kot jerobu. To je bil le izgovor, ker ga ni hotela dati radi g. K. R. njenega sorodnika, a meni ga ni dala in je tudi nisem za pooblastilo vprašal. Nasprotno pa mi je posestnica hiše št. 157, prišedša v mojo prodajalno, ponujala pooblastilo, katero pa sem s tem zavrnil, da jaz pooblastila ne vzamem, naj da isto g. trgovcu P. ali pa pri njej sta-nujočemu gosp. sod. svetniku, kateri bode gotovo pooblastilo prav porabil. Prašajte jo! Da so voliike izrecno mojo volitev za htevale, povedati bi znal tudi dr. P. Res je, da je obrtna stranka tudi mene kandidirala v II. razredu in da me je potem prestavila v tretji razred. Kakor sem jaz izvedel, se je pa to zgodilo vsled postopanja napredne stranke. Moj prijatelj, s katerim sem nekaj dni pred vo-litvijo šel po Ljubljanski cesti, je obrtni stranki izdal, da mene napredna stranka mora iz občinskega odbora izriniti. To se je zgodilo pr e d n o so se listki obelodanili. Resnica je torej, da je napredna stranka mene le na videz kandidirala, in tudi glasovanje je bilo pesek v oči, in tudi predlog, da naj gre kdo po mene, je bil brez pomena. Sploh pa nihče ni prišel mene iskat in tudi nisem bil nikdar o nobenem shodu obveščen. Gjsp. dopisniku je menda znano, da se nihče ne obsodi brez zaslišanja in dokazov, samo mene so obsodili. Na znanje vzamem, da se je dr. Slane zame potegoval, saj me je še pred kratkim nagovarjal, da moram prevzeti županstvo, kar pa sem odklonil, pravilno pa ni postopal, da me ni povabil na od govor, in iz tega mora vsakdo sklepati, da je bilo vse postopanje strankinega vodstva proti meni že poprej določeno. Priznam, da je bil g. dopisnik s svojimi prijatelji mojega propada vesel, ako pa so drugi veseli, ne vem. Meni ni znano, da bi kateri duhovnik ponoči 19. ali sploh kdaj pooblastila iskal. Ni res, da sem jezen, ker nisem več župan, in da svojo jezo kažem, res pa je, da sem vedno stvarno zastopal svojo ore-pričanje, brez ozira na ose^o in stan. Res je, da sem se smejal, ko sem izvedel o ponudbi Šukljeja za gimnazijsko stavbišče, in še danes sem prepričan, daje ista brez pomena, ker gimnazija ne bode nikdar stala na grajski njivi. Ta ponudba se mi dozdeva taki, kakor če bi kdo ponujal stavbišče vri kozolcih na mestnem polju. To je tudi dopisniku znano, a ker šukljeta zaradi njegovih zaslug za Novo mesto in Dolenjsko spoštujem, to se mi zameri in torej anathema sit. Vem, da nisem nenadomestljiv, a tudi to vem, da se proti nikomur s tako nedopustnimi stredstvi ni delovalo, kakor proti meni. Novo mesto, dne 2. oktobra 1902. _ Fran Perko. *) Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno ls tolik®, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Dunajska borza dne 7. oktobra 1908. flknpni državni dolg v notah . . . ■ ICO 80 Skupni državni dolg v srebru . . . . ICO 60 Avstrijska zlata renta....... 12045 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 8995 Ogrska zlata renta 4°/,....... 120 05 Ogrska kronska renta 4°/, ..... 97 75 Avstro-ogrske bančno delnice .... 1586'— Kreditne delnice......... 68175 London vista.......... 259 40 Nemški državni bankovci za 100 mark 116 97", 30 mark............2341 20 frankov...........1905 Italijansfci bankovci........95 — C. kr. cekini...........1130 Žitne cene v Budimpešti dne 8. oktobra 1902. Termin. Pšenica za oktober .... za 50 kg K 715 „ april 1903 ..... 50 „ „ 7 27 Rž „ oktober .... „ 50 „ „ 636 Koruza ,. maj 1903. . . . „ 50 0 „ 56o Oves „ oktober....., 60 „ „ 583 Efektiv. Cene se trdno vzdržujejo. Darila. Upravnlštvu naSega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila In Metod«. Gospa Anica dr. Krautova iz Kamnika 20 K — kot globo blagosrčnega kadilca, ki obžaluje dosedaDJo nerabo družbenih vžigalic. — Živijo! Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 7. Dr. pr. 1205. V četrtek, 9. oktobra 1902. Tretjič v sezoni: Večni mornar. (Der fliegende Hollander.) Romantična opera v 3 dejanjih. Spisal in uglasbil Rikard Wagner. Poslovenil A. Štritof. Kapelnik Hilarij Benisek. Režiser E. Aschenbrenner. B .igajnk« m odpre ob 7. ari. — Z&čttek ob 1,'ai. ari. — Konec p* 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. it. V-Prihodnja predstava bode v soboto, 11. oktobra. Mateorologično poročilo. Visina nad morjem 306-3 m. Srednji sračnl tisk 736*0 mm. Čas opazovanja Stanje *o 1* o M o barometra S * s: k Vetrovi Nebo IS ■a "t •> v mm. F—i g 9. zvečer 729 7 7. zjutraj 2. popol- 733 7 -34 5 11 2 i si. szahodj 82 nL svzhod! dež jasno i p 174 sr. jzahod del. oblač. io Srednja včerajšnja temperatura 10 2 \ nor-male: 1190 I A Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljubljena mati, oziroma stara mati, tašča, sestra in teta, gospa Ana Hitti roj. Kocmur včeraj, dne 7. oktobra t. 1., zvečer ob 9. uri po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 61 let, mirno v Gospodu zaspala. Zem8ki ostanki drage ranjce se bodo prenesli v četrtek, dne 9. t. m., popoldne cb 1,5. uri iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 45, na grobišče k večnemu počitku. (2463> Sv. maše posmrtnice brale se bodo v farni cerkvi. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljana, dne 7. oktobra 1902. Žalujoči ostali. Posebni parte se ne izdajo. Firm. 316. Firm. p. t. I. 299/1. Vpisalo se je v register za fiirme posameznih trgovcev: J£ j_2 «a 1» B_ jš| ia ia a - J o h i p KiiHnr, umetni mlin na valčike v Domžalah. Umrl je dosedanji imetnik: Josip Kušar. Sedaj na i me t ni ca: Berta Kušarroj. Pleiweissova v Ljubljani. (2461) C. kr. deželno sodišče. Ljubljana, dne 3. oktobra 1902. Učenke za izdelovanje oblek se takoj sprejmejo. (2459-1) Židovske ulice št, 1, II, nadstr. Učenec iz dobre hiše, kateri je izvršil vsaj vse 4 razrede ljudske šole, se sprejme takoj v manufaturno trgovino. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Narodaa. (2436—*) Rudolf Oros2y Pavla Oros3y roj. SchwinffSha/(/ žranc Weiss Maksirnilja Weiss roj. Oros3y OX* poročeni, "l^* Ljubljana, dni 8. oktobra 1902. (2456) Klauer-jev naravni rastlinski liker, izvrstnega vpliva na želodec (415-194) se dobi pristen edino le iz glavne zaloge Edmund Kavčič-a •v X_i3-a."blja.ni. V Lattermannovem drevoredu. Le kratek čas! Razstava velikanskega morskega kita največje dojilke na svetu 21 metrov dolgega, 355 stotov težkega, vlovljenega na norveškem obrežju med Špicbergi in Medvedjim otokom dne 1. avgusta 1900. — Prepariran je tako, da nima nobenega duha. Posebna razstava obsega 25 raznih morskih rib 5z morske globočine. Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno. Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin. Otvorjeno vsak dan od tle% etili zjutraj do devetih zveeer. (2452-2) Z velespoštovanjem ravnateljstvo* majhen in pripraven, že rabljen, a vendar dobro ohranjen koleselj za ponija. Ponudbe pod: J. V., pošta Borovnica, poste restante. (2455—1) Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastifina umetniška razstava, V soboto, dne II. oktobra, zadnjič razstavljeno: Velezanimivi poset Prage. ——a Naj nihče ne zamudi, ogledati si to pte-krasno potovanje. Najnovejše in senzačno so amerikanski Živi dostojni prizori. Amerikanski dvoboj dam. Vojaške vaje v »kukanju. Zabava v liiorHkih kopelih. Amerikanski ekspresni vlak. iKnsarena tatiea. 1. slika 2- „ 3. . 4. . 5. „ Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. ure zjutraj do tt. ure zveeer. (2458) Najlepše likano perilo se doseže, ako se vporablja svetovno znani američanski briljantni škrob na iesk Fritz Schulz jun., AcL.-Ges., Heb (Eger) in Lipsko lahko in gotovo z vsakim likakim železom. Zlati svetinji: Pariz Le pristen z varstveno znamko „CJIobus". 1 (2227—2) 1900, Dunaj 1902. V rudečkastih zavojih a 100 gramov vsebine se dobiva povsod. 3o žično darilo! Zabava za velike in male. GRAMOFONI °d 15 do 125 g!d Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosni. Prodaju se tudi na obroke. Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik. Velika zalaga plo*č. Vse plošče se lahko zatnenijo pri Rudolfu Weber-ju (2412—2) urarju v Ljubljani, Stari trg štev. 16. Poje, se smeje in govori v vseh jezikih. 1SKI O najlepši in najnovejši so ravnokar došli! = 3(to&utei zrn dekike in otroke po najnižjih cenah pri paulini Itecl^ncigcl jttestni trg št. 3. Klobuki za moderniziranje H se sprejemajo in izgotove najhitreje po najnižji ceni. pritlikav jazbičar (Zwergdackl) brez ovratnika, ki sliši na ime ,,šuft", se je izgubil. Odda naj se proti nagradi: Fluz, Gospodske ulice st. 6. 2462) Prodajalka. Starejša prodajalka, samostojna delavka, veSča slovenskega in nemSkega jezika, popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom, želi prevzeti flUJalko ali pa vstopiti v primerno službo v meMtu aH na deželi. — Ponudbe prosijo se pod naslovom: mi. lOO M. M. poste restante Ljubljana. 2451-1 Uradnik išče meblovano sobo s separatnim vhodom takoj ali s 1. novembrom t. I. (24«0—i) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«. Izurjen pisar ki lahko opravlja tudi službo solicitatorja, zmožen obeh jezikov v govoru in pisavi, proai mesta v notarski ali odvetniški pisarni. Sprejme vsako, če tudi malo plačo. Ponudbe pod ,,Št. 60 K" na upravništvo »Slov. Naroda«. ^2424—2) Prav čez Selzthal v Aussce Solnograd, *ez Kleio-Beil ag v Steyr v Line nn Dunaj via Amstsfcn. — 01 5 m zjatraj osobni vlat v Trbiž, Poutabe', Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, DuDri, tel Selzthal v Solnograd, Inomoet, fies Amstetter aa Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni via '-. i-or- tabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthnl, Dunaj — Oh 3. nri 56 m popoldne osoba« vlak v Trbiž, Beijafc, Ceiovi-c, Frauzensfeeia. Monakovo, Ljub.'-.o Z*z *>2:z-tbal v Solnograd; Lend-Gastem, Zeli jc jesero, Iau,vaos; Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, Oz Kloi^ a; liug t Steyr. Line, Bndejevice. Plzeu, Mirijinc v.».Heb, Frarzove vare, iiarlove vare. Prago Lipsko. na Dur tj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo. {Tr>=i-Monakovo direktni vozovi I. iu II. razreda.) — Praga v Novo mesto Ir v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7 url IV in zjutraj v Novomesto, Straža, Toplica, Kočevje, ob 1 uri 5 m populi:di:e istotako, ob 7 n: hm ivečei 7 Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Trc^/a 5S rZT:>ii~ Ob 'a. ari 89 na zjutra; osobni vlak ■ Draaja čez Anabtetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Išl, Ansiiee, Lju-bi.o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direitui n>SOVi%L in II. razreda) — Ob 7. ori IS m zjutraj osebn: vlak is Trbiža. — Ob II. uri L6 m do-;oluduj osobni vlaX z Douaja čez Ametčtten, Lipsko, Pr^go, Fr.-.ncove vare, ICurlove vaie. Heb. Mariji;.e vare i?l''ea. jevice, Solnograd. Line, Stejr fariz, Ueuc\o, Curu,, Ercgeuc, inomost, Zeli ob je?aru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Si. Mchor. Pontalel. — Ob 4. uri 41 m pc-pclndiii osobni vlak s Dunaja, Ljobna, Sekthala, Beljaka. CbIotMj Monakovega, Inomcsta, ?ran.>-.usiebt:i. Vontabia — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak -Dunti.a, Ljubna, Beljaka. Celuvca, Pontubls, črea SeL-thr.l z Inomost1, Solnograda — PlOgl iS . mašta in Koće?jc Osoam tiski: Ob d. mi 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob i. uri ii m poiii:2a>ii.-.e iz Straže Toplic, Novega mest--, Kočevja 1 ok B. ari 35 m zvečer isto tako. — Odhod, is Ljut.- Ijate drž. kol v H&mcli:. Mešani vlaki: Ob V. ari 2b it. zjutraj ob k-, uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob iO uri 5 m, poslednji vlak le ob nedeljah iu praznikih in samo v oktobru Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri S m dopoludne, ob 6. uri 10 m ivečer in ob 9 uri 55 iu zvečer, poslednji vlak \a ob uedei;ah in praznikih in samo v oktobru. (I) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. S*3^ AQU