Poštnina plačana ▼ gotovini Spedizione in abbonamento postale Prezzo • Cena Lir 0.59 Stcv. 130 Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Ud ione PabblicitA italiana S. A, Milana V Ljubljani, v svetlo, 9. junija 1943-XX1 liCto VIII | Uredništvo In opravai Kopitarjeva fc, LJablJana. | Concessionaria esclnslva per la pnbblldtft dl provenleoza italiana i tiedazione. Amministrazionei Kopitarjeva i. Lubiana. = ed estera: Union« Pubblicitd Italiana & A. Milana 4 Angleški poskus za izkrcanje na otoku Lampedusi - odbit Uspešen napad na nasprotnikov konvoj pred Bono - 14 letal sestreljenih uradno vojno poročilo št. 1100 italijansko pravi: Pred Bono so naša torpedna letala napadla konvoj, ki jo plul v spremstvu, zažgala 5000 tonski parnik, neko drugo veliko ladjo pa zadela. Poskus za izkrcanje, ki so ga angleški oddelki izvedli proti otoku Lampedusi, jo pri priči odbila naša obramba, ki je potopila nekaj nasprotnikovih pomorskih vozil.- Posadka na Pa n t e 11 e r i j i, ki z nespremenjeno hrabrostjo odgovarja na nepretrgano nasprotnikove letalske nastope, je včeraj uničila fi letal. Drugi trije stroji so treščili na tla po bojih, v katere so se nad otokom zapleli z nemškimi lovci. Nasprotnikovi bombniki so na Mcssino in na okolico Trapanijav izvedli napade, ki so povzročili občutno škodo. Število žrtev še ugotavljajo. Obrambno topništvo jo zbilo en stroj v Mes-Sini ter 4 v Trapaniju, od katerih sta dve letali padli blizu svetilnika Sv. Teodorja, dve pa južno od Favignana. Pri nastopu naših letalskih torpednikov, ki ga omenja današnjo uradno vojno poročilo, so so posebno odlikovali naslednji piloti: poročnik Pan-dnlfo Francesco iz Acireala (Catanija) ter narednik I)e Maurigi Giovauni iz S. Martina in Pen-silis (Campobasso). * # Berlin, 0. junija, s. V zvezi s ponesrečenim poskusom za izkrcanje britanskih oddelkov na otoku Lampedusi na pristojnih mestih v Berlinu pravijo, da je bil prvi sovražnikov poskus, stopiti na italijanska tla, sijajno preprečen, to pa po rfrabrosti, ki so jo pokazali italijanski vojaki tamkajšnje posadke. Tudi če bi ta nastop imel ’/■<' ta namen, da pretipa, kako močno bi se upirali branilci, se vendarle čisto očitno kaže sovražnikov naklep, polastiti se otoka. Sprejem, ki so Ra tu pripravili sovražniku, je najsijajnejši dokaz ne samo za italijansko voljo, temveč tudi za kar najboljšo vojaško usposobljenost. Enako pravi v svojih pripombah k temu dogodku tudi vojaški sotrudnik DNB^ja, ki pravi, da je sovražnik poskusil izvesti la napad iznenada ter pri teni uporabil izbrane oddelke, oborožene kar se da dobro, a da je bil navzlic temu trdo odbil. Nemški bombniki uničujejo rusko industrijo Z bombami so obmetali neko tovarno — Na ruskem bojišču zatišje — Zavrnjen poskus izkrcanja na otok Lampeduso — Nemška bojna letala napadla Tunis Hitlerjev glavni stan, 9. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču je potekel dan mirno. Letalstvo je preteklo noč uspešno obmetavalo z bombami neko industrijsko tovarno. V vzhodnem delu Vzhodnega morja so enote vojne mornarice z obstreljevanjem zažgale sovjetsko oklepno topničarko. Sovražnik je poizkušal včeraj z nenadnim napadom zavzeti otok Lampeduso na Sredozemskem morju. Italijanska posadka je napad Uradni podatki o italijanskih vojaških izgubah v maju Rim, 9. junija, s. Vrhovno poveljstvo Oboroženih sil sporoča: Izgube v mesecu maju in pa tiste, ki jih ne vsebujejo prejšnji seznami, pa so zanje do 31. maja t. 1. prišle določene listine ter imena, znašajo: Vojska in milica: Severna Afrika: padlih 2571 (izpričana poročila so prišla samo za 546), ranjenih 4950, pogrešanih 97.582. Rusija: padlih 627 (katerih imena niso bila objavljena februarja, ki pa so zapopadeni v številu 3125, omenjenem v XVI. seznamu). Balkan in druga zasedena ozemlja: padlih 552, ranjenih 1167, pogrešanih 1695. Domače ozemlje: padlih 209, ranjenih 318, pogrešanih 169. Navdušen sprejem zamenjanih vojnih ujetnikov v Bariju . »I Bari, 0. jun. s. Fašisti Izi Barija so včeraj 7, "anljivo ljubeznijo sprejeli četrto skupino Italijanov, ki so se vrnili v domovino iz ujetništva. Skupina je štela 2673 oseb, od katerih jih je bilo 447 pohabljencev, ostalih 2226 pa je bilo civili-stov, ki jih varujejo določbe mednarodnega prava. Vrnili so se iz Smirne, kjer so jih pod pokroviteljstvom »Turškega polmeseca« zamenjali za določeno število angleških ujetnikov. Motorne ladje »Gradišča«, »Citta di Tunisi«, »Argentina«, ki so pripeljale v domovino te slavne Italijane, so pristale ob pristaniškem pomolu, kjer so tvorili častno stražo oboroženi oddelki tamkajšnje posadke, zastopniki fašistične stranke, zastopniki bojevniških organizacij, vsi s prapori. Ko so z ladij spustili sidra, je množica Italijanov, ki so se vrnili v domovino, zagnala gromki krik vere in ljubezni do domovine, ki sprejema svoje sinove, ki na lastni koži nosijo znamenja stave in trpljenja in ki so ohranili vso svojo vnemo in trdno prepričanje v zmago. Ko f;o spustili mostičke na ladje, sta zvezni tajnik v zastopstvu ministra Scorze in poveljnik armadnega zbora kot zastopnik eksc. Serice podala na ladje, da izrečeta pozdrave tajnika fašistovske stranke in podtajnika v vojnem ministrstvu. Navzoči so bili tudi prefekt, poveljnik letalske posadke, nadškof, poveljnik obrambe in drugi. Ti so so v spremstvu divizijskega generahi Martinija, ki se je tudi vrnil iz ujetništva z drugimi tremi brigadnimi generali, zastopniki obla- sti in višjimi lirikfhlkf iadržali nekaj časa m«*cl pohabljenci in ranjenci na krovu, na ladijskih hodnikih in v kabinah ter se zanimali za njihovo zdravstveno stanje in za vojaške nastope, ki so 6e jih bili udeleževali. Za vse so imeli besedo vere in pohvale. Zastopniki oblasti so se razgo-varjali tudi z dvema odlikovanima z zlato kolajno, ki sta so vrnila iz ujetništva, in sicer s stotnikom Marianom Morianijem, ki je bil tedaj, ko so Italijani zasedali angleško Somalijo, najsvetlejši zgled junaštva, ter s civilistom odvetnikom Dariom Vitalijem, ki si je priboril zlato Mornarica: Padlih 226, ranjenih 461, pogrešanih 582. Letalstvo: Padlih 106, ranjenih 73, pogrešanih 63. Trgovska mornarica: Padlih 236, ranjenih 34. Seznami padlih so objavljeni v posebnem dodatku lista »Le forze armatec. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena, nevenljiva hvaležnost domovine. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil objavlja z običajno natančnostjo številke o izgubah na tunizijskem bojišču v mesecu maju. Podatki o padlih in o ranjenih so tisti, ki jih je vrhovno poveljstvo dobilo do 10. maja, ter pričajo o veliki hrabrosti italijanskih vojakov na afriških tleli. Teni se pridružujejo podatki o pogrešanih, med katerimi so po večini bojevniki slavne 1. armade, ki je, podprta po neomajni veri v usodo domovine, nasprotnikovi ogromni premoči v ljudeh in orožju dajala kar najodločnejši odpor ter je prenehala z bojem 15. maja samo na Ducejevo ■zapoved, potem ko se je borila prav do skrajne meje sleherne možnosti. kolajno v prejšnji svetovni vojni. Oba sta skva-drista, ki spadata v vrsto bojevnikov za Afriko. Ko so se- ladje prikazale na obzorju, se je množica ljudstva začela zbirati v bližini pristanišča. Ko pa so se približale obali, je množica glasno začela pozdravljati tovariše ter jim navdušeno vzklikati. V prvih popoldanskih urah so se fašistična stranka po svojih organizacijah, ženski fašijo ter poveljstvo armadnega zbora izkazali nadvse velikodušne s podporami, ki so jih dali vrnivšim se. Napoli in njegovo prebivalstvo v novi podobi Milan, 9. junija, s. »Coricre della sera« objavlja iz Napolija dopis, v katerem med drugim pravi-/ Zelo razumni in izobraženi Napoli-tanci; ki so kar zagrizeno ljubljani v lastno mesto, kakor n. pr. sedanji župan, so nam priznali, da so vedno verovali v to ljudstvo. Prepričani so bili, da se bo ob preskušnji yedl° kar dobro in postavilo na laž najbolj običajne krilatice. Da pa bodo Napolitanci taki. kakor so se pokazali danes, tega pa ne bi bili niti oni verjeli. Torej so klasične označbe, ki so jih pripisovali temu ljudstvu: občutljivost, razdražljivost, površnost itd-, le zunanja in pogosto varljiva skorja nad tistim, kar je bilo spodaj, kar je bilo trdno, staro in globoko in kar Govor predsednika turške republike Turčija trdno odločena braniti narodno varnost Ankara, 9. junija, s. Na kongresu ljudske republikanske stranke jo imel predsednik turške republike Ineni važen političen govor. Najprej je obudil spomin na Ataturka, velikega voditelja turškega naroda, ler potem orisal upravno življenje v Turčiji v poslednjih štirih letih. Dejal je, da se je lo življenje razvilo v polni zavesii nalog, ki zadevajo Turčjo in da je narodna skupščina ugodno ter krepko vplivala na politično in moralno usmeritev ter na redno in skladno delovanje vseh konstruktivnih sil. Da se je sila turškega naroda ohranila na laki višini, pomeni ža narodno skupščino velik uspeh. 'I určija lahko mirno gleda v bodočnost. Nato je predsednik obravnaval nalogo, s katerimi se je vlada morala baviti, ter poudaril težave, ki je nanje doslej naletela. Dejal je, da je bila Turčiji najvažnejša naloga ta, da ohrani narodno varnost na trdni podlagi. Sredi velikih vojnih in političnih vrtincev sta sila in ugled turškega naroda dosegli prav častno mesto. Napori vlade gredo za bistvenimi nalogami: vnanja varnost, obramba dežele, problemi izdelave in boj na gospodarskem polju, da bi se premagale težave v prehrani. Vlada je delala v težavnih okoliščinah, toda uspelo ji je, da je 6 primernimi ukrepi obvladala vse ležkoče ter varno ohranila narodni olistoj. V sedanji dobi svetovne vojne, je dejal predsednik, nadaljujemo delo za ohranitev miru v naši deželi. Pripravljeni in odločeni smo jamčiti varnost ein obrambo domovine. Da ohranimo narodni obstoj, smo pripravljeni vpreči vse naše sile v moštvih in sredstvih, če bi bilo potrebno. Predsednik je svoj govor zaključil takole: »Naša bistvena skrb je in bo, da z neomajno odločnostjo in brez strahu varujemo potrebe turškega naroda, ki je močen in napreden. Ta naša odločitev se naslanja na voljo, da bomo tudi v bodočnosti doprinesli največje žrtve tako v metodah kakor v sredstvih.« Angleške želje o naglem koncu vojne z Italijo - so spodletele Pariz, 0. jun. s. »Nova Italija« objavlja: Gospod Churchill in gospod Eden sta ga slovesno polomila, ko sla zagotavljala, da je treba prav v kratkem pričakovati brezpogojno vdajo Italije. Leča, skozi katero gledajo njune želje, je še enkrat izmaličila resnično podobo. Iz te krute zmote se vidi, kako silno radi l>i angleški voditelji videli. da z Italijo ne bi bilo več opravka. Tako silna in vroča je ta njihova želja, da je niti njihova klasična hinavščina ne more več skrili. Londonski tisk igra zdaj z odkritimi kartami. »Skoraj i>o štirih letih uničevalne in izčrpovalne vojne«, piše Scrutator v »Sunday Timesu«, »čutimo potrel>o ne samo po zmagi, temveč po hitri, čim hitrejši zmagi«. Angleži so v tej svoji naglici mislili, da bodo rahko v trenutku našli bližnjico čez italijanski polotok, to se pravi, že kar drugi dan po izkrca- je le malo ljudi poznalo ali slutilo. Tudi one, na videz slabe lastnosti, so se ob neizprosni vojni preskušnji pokazale za drugačne ter so se — kakor bi tega nihče ne pričakoval — zlile v odpornost, ki ji ni para in ki je stoletja ter stoletja skrivnostno zorela. Zdaj smo v zadregi, kako bi dali izraza temu, kar se da svojskemu obličju bojevniškega Napolija. V njem je podoba domovine, v njem je davna in kar se da človeška modrost, v njem je oddaljenost od zemeljskih stvari^ dobrodušnost, čudovita potrpežljivost, nezaveden ponos nad samim seboj, vzvišeno in kar se da italijansko zaničevanje do napadalcev, četudi se imenujejo »Liberatorji«. skratka tisto duševno razpoloženje, zaradi katerega so češčenc in slovite mnoge zgodovinske osebnosti in junaki.« Amerika ne zaupa Sovjetski Rusiji Lisbona. 9. junija, s. Poročajo, da je sodbo ameriške javnosti o zunanji politiki po vojni povedal predsednik vojaškega odbora v senatu Reynolds, ki je zahteval od Roosevelta, naj povabi Sovjetsko Rusijo in Anglijo, da točno povesta, kako se bosta vedli po vojni. Revnolds je poudaril, da je nujno potrebno brž razjasniti vprašanja, ki razburjajo ameriško ljudstvo. V tem je očitno treba razumeti namig, oštnjejo zakoni časti ter viteška izročila. Borni in hinavski so dokazi komunistične propagande. Rdeči so tisti. pri katerih je |>okolj običaj, kakor pričajo Leninove morije iz leta 1917, Reta Kuna iz leta 1919. Larga Caballera. Negrina, Prieta in Passionarie leta 1936 in konec koncev pokolj pri Katynu 1940.« List končuje: »V zahodnih vojskah ideologija bojevnikom ne preprečuje spoštovanja zakonov časti in morale pri vsej silovitosti vojne.« % Vesti 9. junija Včeraj je bil veličastni pogreb padlega japonskega admirala Yamamote. Na slotisoče Japoncev je spremljalo pokojnikov pepel do parka Hibiya, kjer so žaro postavili v tempelj. V bližini kata-falka je bil tudi velik Ducejev venec. Po končanem obredu so v spremstvu oblasti, vojaštva in ogromne množice ljudstva prenesli pepel na pokopališče Tama, kjer bo počivalo pole,' velikega admirala Toge. Angleška državna blagajna je prejela od zbornice pooblastilo za novo vojno posojilo v znesku 1 milijarde funtov. S tem novim vojnim posojilom se bodo celotni vojni stroški Anglije dvignili na 15 milijard funtov. Lastniki rudnikov v Združenih državah pravijo, da ni nobene možnosti, da bi prišlo do sporazuma med lastniki in zastopniki stavkujo-čih rudarjev. Tajnik notranjega ministrstva je dejal, da so stavke veljale državo pretekli teden 12 milijonov ton premoga. Švedski pomorski krogi pravijo, da je na Čelu vseh pomorskih sil Japonska, za njo pridejo Združene države, Anglija pa je šeie na tretjem mestu. Novo odlikovanje za uničevalce nasprotnikovih tankov Rim, 0. junija, s. Glasilo »Le forze armate« oh vešča, da je bilo uvedeno posebno odlikovanje za vojake kakršne koli vrste orožja in službenega mesta, ki so uničili ali zajeli enega ali ^več nasprotnikovih tankov v boju od blizu. Odlikovanje lx>do dobili vsi člani skupine (ali oddelka, kadar bi pri tem sodeloval ves oddelek), ki bi uničila ali zajela tank. Pravice do tega odlikovanja torej nimajo tisti, ki vozijo tanke, člani protitankovskih oddelkov in topničarji, ki bi uničili sovražnikov tank z orožjem, s katerim razpolaga topničarski od- nju v Afriki, kakor se vidi iz domišljavih, neumnih in zločinskih izjav v Casablanci. Zdaj pa se čudijo, kako so 6e vendar mogli tako kruto zmoliti. ' delek (orožje, kakršno imajo tanki, ali pa topništvo). Poleg odlikovanja dobe tudi 2000 lir (dva tisoč lir) za vsak sovražnikov uničeni ali zajeti tank. Kadar bi pri uničevanju ali zajetju nasprotnikovega tanka sodelovalo več vojakov, se mora nagrada razdeliti, tuko da dobe vsi enako. Kolajna, namenjena uničevalcem nasprotnikovih tankov v bojih od blizu, je ko-vinasta ploščica, na kateri je upodobljen goreč nasprotnikov tank. nad njim pa meč. Na nalašč za to namenjenem mestu je zapisana številka, ki pomeni, koliko tankov je tisti vojak uničil. Odlikovanje mora vojak nositi na levi struni na pršili, pod drugimi odlikovanji. Delil ga bo poveljnik velikih edinic in bo izročeno brez posebnih formalnosti, zaradi katerih bi se podelitev zavlekla. Denarno nagrado 2000 lir pa da poveljstvo zbora, kateremu lovec na tanke pripada. Zavod za italijansko kulturo sporoča Predsedništvo Zavoda za italijansko kulturo sporoča, da bo prihodnji četrtek, dne 11. t. ra. ob 19 predaval prol. Vito Papaluca v veliki dvo-ram instituta na Napoleonovem trgu št, (3-1 o Krištofu Kolumbu. Prof. Papaluca je že dobro znan ljubljanskemu občinstvu zaradi svojega predavanja o Gabrielu d‘Annunziu in zaradi pouka italijanskega jezika, ki ga vrši že dve leti v kr. klasičnem liceju. .Vstop prost. Birmovanje v ljubljanski stolnici Na binkoštno nedeljo bo v stolnici sv. Nikolaja zadnja sv. maša za vernike ob 8 zjutraj. Ob pol9 je zadnje sv. obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana samo za birmance in botre. Ob 9 je pontifikalna škofova maša. Po maši se ob 10 prične birmovanje. Botri naj z birmanci počakajo na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelji uvrste. Birmanje se vrši edino pod kupolo. Ko so otroci birmani, gredo skozi zakristijska vrata ven in se, ko pozvoni z zakristijskim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je med vsem birmova-njem edino skozi glavna vrata, izhod le skozi stranska vrata. Ob 10 in po! 12 bosta pri stranskem oltarju tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri sv. maši. Popoldne so v stolnici ob pol 3 slovesne večernice. Ob 3 je birmovanje po gornjem redu. — Zadnji blagoslov je ob sklepu binnovanja. Po birmi so slovesne litanije. Na binkoštni ponedeljek je ob 10 pontifikalna maša. Po maši je ob 11 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Popoldne ni birmovanja. Birmanci morajo imeti v rokah birmanski listek in trak.. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta birman, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Itešnjega Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela zbriše sv. krizma. Botri naj skrbe, da bodo birmanci pri sv. maši in da prejmejo tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje za zadnji blagoslov se bo vsakikrat dalo z zakristijskim zvonom. Gg, ljubljanski kateheti naj pridejo iskat birmanske pole v pisarno škofijskega ordinariata. Takoj po binkoštih naj pole vrnejo izpolnjene. — Škofijski ordinariat. Pred proščenjem na Turjaku Blizu Turjaka stoji na griču pod zelenimi smrekami prijazna cerkvica Sv. Ahacija. V nedeljo, dne 27. junija, je na gori pri Sv. Abaciju žegnanje, ki ga Turjačani praznujejo kot spomin na slavno zmago nad Turki pri Sisku leta 1593. Na dan Sv. Ahacija so ob 7. zjutraj kranjski vojaki prinesli Andreju Turjaškemu truplo Hasanu paše, ki je utonil v Kolpi, in dragocen Hasanov plašč, ki je bil iz samega turškega zlata in posejan z dragimi kamni, rubini, safirji in smaragdi. Cerkvica pri Sv. Ahaci ju hrani lepo vrsto zgodovine. Na levi strani je turški grb, v zidu je kamnita plošča z latinskimi napisi, ki nam priča, da je pod cerkvico turška grobnica iz časov turškega pohoda na Turjak. Zgodovinsko bandero ima sliko zmage' bitke pri Sisku 1. 1593. Star Turjnčan pripoveduje, da je pod cerkvico Sv. Ahacija jezeree, cerkvica sama pa je zidana na kolih, ki so zabiti v dno tega jezera. Prišel pa bo čas. ko bodo ti ktdi strohneli in takrat se 1h> ta cerkvica pogreznila v jezero. V okolici Turjaka izvira 99 studenčkov, ki vsi prihajajo iz jezerca izpod gore Sv. Ahacija. Ko so še Turki napadali Turjačane, so sc ti vselej umaknili na goro v cerkvico Sv. Akacija. Nekoč je pa njihovo skrivališče izsledil turški konjenik. Pognal je konja proti cerkvici ter hotel pojezditi naravnost v cerkev, toda na cerkvenem pragu se je konju vdrlo kopito, da ni mogel naprej in še danes se vidi na kamnitem pragu vtisnjeno konjsko kopito. V tistih časih, ko so Turjačani bežali pred Turki v cerkvico Sv. Ahacija, so s seboj vzeli tudi ves denar in ga zakopali v podzemsko jamo za cerkvenim obzidkom. Nekoč so vsi kristjani v cerkvi pomrli, ker se niso dali ujeti krivovernim Turkom. Zaklad pa je ostal zakopan. Zanj na je zvedel neki graničar. Napotil se je proti Turjaku, popraševal po cerkvici Sv. Ahacija. Spotoma je svojo tajno zaupal grajskemu lovcu. Ta Martin ga je pa krivo napotil, pokazal mu je cerkvico na Kureščku, češ: 'Tamkaj je Sv. Ahacij. On sam pa je pohitel za obzidck cerkvice Sv. Ahacija in pričel kopati. K maju je izsledil skriti zaklad. Ker je pa vedel, da sc takega zaklada človek ne sme dotakniti, je nagnal po denar svojega psa, ki mu ga je privlekel iz jame. Tako je poslal bogat. Sezidal si je v Turjaku lepo hišo, a čoz leto dni je tam umrl. Pritckelj Anton. Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di BUONI DEL TESORO QUINQUENNALI5 7. A PREMI di L. S itillfardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura PREŽZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitnle nominale, oltre interessi 5% dal 15' giugno fino al giorno del versamenfo: per le sottoscrizioni eseguite dal 7 ul 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versa. 14 giugno detto. rsumento fino a tutto il Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, mu vengono nccettate come contante le cedole ammcsse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per ud ammonturo complessivo di L. 10.000,000 mediaule estrnzioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono prcsso tutte le Filiali dci seguenti Enti e Istituti che fanno purte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Bauca dTtalin. Banca dTtalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionnle Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per TAssicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli -- Banco di Sicilia — Banca Nazionale del I.avoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dci Pasehi di Siena — Banca Commerciale Jtaliana — Credito Itnliano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italianc — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Ceiitrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Bunca d'America e dTtalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ainbrosiano — Banca Nazionale delTAgricoItura — Bnnca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellinzaghi, Milano — Banca Cattolica del Vcneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Itnliana per le Stradc Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Conipagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutna Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtu, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagma Finanziaria degli Agenti di Cainbio del Regno, Roma; Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DL). & CC. — Banco S. Geminiano c S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italinna di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — ”anc“ Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C.. Bielln — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese •— Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Bnnca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Bnnca Industriale Gnilaratesc — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Lnino — Banca Coopevativa Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Verona — Bnnca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Bnnca Popolare di Modena — Banca Popolare, Creinona — Banca Mutua Popolare Aretinn — Banca Popolare, Sondrio — Bnnca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Co-operativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Bnnca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prc-stiti per Coinmercio e Industria, Bolzano — Bnnca Popolare Pcsnrese. Tutte le altre Banche, Banchieri, e Banche Popolari, nonclie tutti gli Agenti di Cambio rnppcescntati nelln firma delTatto consortile dagli Istituti e dalla Conipagnia Finanziaria sopra lncnzioiinti. Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 lEiNiH 5 7. ZAKLADNIH BO s REMIJAMI vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje En bodoče davščina • EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno .14. junija. Vpisovanje še lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo sc kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard Ilir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10,000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseli podružnicah naslednjih- ustanov -in zavodov, ki pripadajo'emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavodu Banca dTtalia. Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale male del Roma — delle Cambio del Regno, Roma; Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano c S. Prospero — Banca di Legnano — Bnnca Unione, Milano — Societa Itnliana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biellu — Banca Mutua 1 opolare, Bergamo — Bunca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Bnnca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gnilaratesc — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Bariča Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Bnnca Pppolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Creinona — Banea Mutua Popolare Aretinn — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commcreio e Industria, Bolzuno — Bnnca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Coin-pngnia Finanziaria«. < El AR - Radio Ljubljana Sreda, 9. junija: — 12.20 Plošče, — 12.30 Poročila v slovenščini, — 12.45 Operna glasba-— 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Na harmoniko igra Vlado Golob. — 17.35 Lisztovo glasbo -izvaja pianistka Ida Felhy — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slo- venščini- — 19.45 Politični komentar v slovenščini. — 20.00 Napoved časa. — iorocila v italijanščini. - 20.20 Radio za družino. - 21.05 Violinski koncert Alberta Dermelja, pri klavirju Marijan Lipovšek. — 21.40 Predavanje v slovenščini. — 21.50 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 22.45 Poročila v italijanščini. Roman o trpljenju, odpovedi in ljubezni Charles Dickens: »Little Dorrit — Dorritova najmlajša« v slovenskem prevodu Arthur in Dorritova sta dva vob'kn in svetla lika, ki pomenita živec veličastno zgrajene pove«ti z mnogoterimi zgodbami, ki jih je na tem medu nemogoče tudi samo zdaleč nakazali. Proti koncu prvega dela se zgodba Dorritovih nenadoma razple-le v nepričakovano smer. Praktičnemu človeku, kakršen je Arthurjev znanec Panks, se posreči, da reši, družino očeta Dorrita. Ta je bil postavni dedič velikega imetja, ki je dolgo ležalo ter se množilo. Dorritova in Arthur hitita k očetu v jctnišnico, du ga pripravita na osvoboditev. V presenetljivo kratkem času se obnovi v starem Don itu ponos. Mož se _ * cesarskim dostojanstvom poslavlja od osirotelih ljudi v jetnišnici, ki So zdaj izgubili svojega »očeta«. S trgovsko važnostjo vraču stari Dorrit ljudem denar, ki so mu ga nekdaj skrivaj darovali; nekako mnmogrede opravlja to, saj je bilo samo posojilo... V novih razkošnih oblekah sc poda družina Dorritovih v kočijo, ki jih čuka pred jctnišnico. Oče opozarja svojega brata na dostojanstveno ve- denje, sin in hčerka že vihata nosove, na najmlnjšo pa, ki je zanje trpela in živela, so pozabili. Arthur jo prinese nezavestno k vozu, medtem ko se sestra zgraža nad njeno obleko. Oče ni več oče, temveč »pači«. In odpeljejo se. Tu nas zapusti pisatelj pred uganko o usodi bogatih Dorritovih, ki jo razpleta v drugem delu. Prvi knjigi je dal Dickens ime »Uboštvo«, drugi pa »Bogastvo«. Kakor se spodobi za odličnike, gredo Dor rito vi zdaj na potovanje v inozemstvo ter žive največ v Benetkah in v Rimu. Vrsto služinčadi vodijo s seboj in si na moč prizadevajo, da bi živeli »stanu« in »družbi« primerno. To velja zlasti za očeta, ki je še vedno pokrovitelj in vidi svojo življenjsko nalogo v reprezentanci svoje družine, pa v tem, da išče vezi z ljudmi zvenečega imena, kipečega bogastva ali vsaj plemiških naslovov. Strah ga je samo pred mislijo, du bi g& spoznal kdo od njegovih bivš tovarišev v ječi. Ko ga ječarjev sin nekoč obišče v Londonu, je Dorrit ves iz sebe in mu le z največjim napo- rom svoje plemenitosti odpusti to nezaslišano predrznost. Njegova pot navzgor (lahko bi jo imenovali tudi pot navzdol .. .) doživi višek s poroko starejše hčerke, ki ne dobi za moža nikogur ms n j kakor sina slovitih Merdleov, velikih bogatašev. V duhu se vzpne stari Dorrit še stopnjo više, ko dopušča svoji domišljiji izdelavo načrtov za veliki grad Dorritovih. Toda vse to nepričakovano bogastvo in blesk sta zanj preveč; med slavnostnim govorom na večerji mu opeša razum ter govori zbranim odličnikom pod prividom, kakor da gre Za gojence jetnišnice, katerim je sam oče in pokrovitelj. Dorritova najmlajša je edini otrok, ki je ostala dobra in skrbna Jo vseh elanov sorodstva kakor prej, ko so bili ubogi. Po Dorritovi smrti pa pride kaj kmalu go»podariki polom. Nikdo drugi kakor visokočislani bogatin Merdle, tast Dorritove starejše, je uničil premoženje Dorritovih, pa tudi Arthurjevo in premoženje stoti-sočev drugih. Zdaj se začne /godba razpletati hitro in pretresljivo, ležišče razpleta je prenešeno na tisti N. P. (ne pozabil), na greli Arthurjevih prednikov in na skrivnosti njegove hi-1 še, vzporedno z glavno zgodbo pa se I razpleta še vrsta drugih. Osebe, k: 1 smo jih že skoraj pozabili, «9 spet prikažejo in utemeljujejo soje vloge v tej velikopotezni povesti, Arthur, nekdanji zaščitnik Dom-1 gotccv. To so poglavja, ki so nasi mi-tovih, je ponižan in pride v ječo; v , selnostt docela nova. Bereš jih, ker te prav tisto sobo. kjer je prebival ne- j zanima zgodba in ker več, da bo brn-koč Dodrit. Zdaj zvemo za krivdo nje nagrajeno z nepopisno lepimi do-njegovega očeta in matere, krivdo, ki misleki Dickensovega pripovedovanja, jo lioče poravnati on. Med strahot-, Rud slediš pisatelju po skrivnostnih nimi, vendar z izredno duhovitost jo in ! potih človeške duše, včasih težkih iji doslednostjo podanimi človeškimi po-, dolgih; privedf pa te spet do najnež-javami, kakršne so lligaud, Wadeova nejših in nepozabnih doživetij, podušili Arthurjeva mati, zaživi iznova v J nih v blestečem slogu. Koncept sam vsej nežnosti in v vsej veličini ženske ! je nenavadno velikopotezen, razširja _ Dorritove najmlajše. Ko se Arthur se v vsem sijaju Dickensovega sloga in Dorritova vzljubita, — jima ostane samo velika ljubezen. Pred dolgimi leti, ko je živela Dorritova še v ječi, je imenovala ^ svojo ljubezen senco, ki bo -šla z njo v grob; ko je oboga- in kompozicije, ki vso njeno veličino spoznamo šele koncem drugega, dela, ko zasije povest v vsej bogatosti utemeljene dramatike. »Dorritovo najmlajšo«, ta ogromni tela, se ji Arthur ni mogel približati; ] Dickensov roman, je izdala založba ko sta oba obubožala, pa odideta ko-j »Naša knjiga« (Ljudska knjigarna), iz nec koncev po vseh žaloigrah v angleščine pa jo je prevedel Mirko skromno življenje dela in sreče.« j Javornik. Zaradi klasičnega zgošče- j nega sloga pripovedovanja je bila Odlika Dickensa je v tem, da ne prevajalčeva naloga zelo težka; Ja-slika posameznih oseb tako, da bi hi-jvornik je vložil v delo veliko truda, le drugim za kulise. Dolga vrsta ljudi . pa tudi vso svojo moč sočnega, iz-iz družbe v takratni dobi oživi pred najdljivega in tekočega slovenskega bralcem s prepričljivostjo in resnič-1 izražanja. Tako smo dobili mojstrski nostjo, du nas neubranljivo pritegne prevod, kakršnega smo lahko veseli, k dejanju iri poglobitvi. Doba. ki je |* Knjiga obsega 972 strani, izšla pa sto let za nami, oživi, v marsičem pa je v dveh okusno opremljenih (arh. naletimo' na miselnost, ki jo bičn Gajšek) delih. Naročniki »Naše knji-Dickens in jo bodo morali bičati tudi ge« bodo hvaležni založbi, ki nam je še bodoči veliki duhovi. Tu pa tam dala z »Dorritovo najmlajšo« eno naj-slika hladno življenje londonskih lepših in največjih del svetovne knji-meščanov od naj nižjih uslužbencev . ževuosti. _ —ga. do dostojanstvenikov in denarnih mo- J (KonecJ Naraščanje cen hišam in zemljiščem Nekateri pravijo, da je na nepremičninskem trgu nastopilo mrtvilo. Drugi so nasprotnega mnenja in trde, da je na tem trgu zelo živahno. Opažati je v prvi vrsti veliko zanimanje za razne stanovanjske hiše, vile in tudi za pose6tva v bližnji okolici. Veliko je povpraševanje po raznih zemljiških parcelah, manjša pa jo res ponudba. Kdor pregleduje sezname ponudb in povpraSe-vanj, pride pač do sklepa, da je v Ljubljani Se vedno mnogo nepremičnin naprodaj. Pa tudi kupcev je mnogo, ki pa so v pogledu nakupa nepremičnin zelo izbirčni, a tudi previdni. Kupci se ne dajo kar tako >nasamariti« od vsakega »strokovnjaka«, ki ima celo vrsto nepremičnin na razpolago in v evidenci. Nekak barometer, kakšne so prilike na nepremičninskem trgu, daje pač zemljiška knjiga. V maju je zemljiška knjiga zaznamovala 32 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 4,054.293 lir. Lani v maju je bilo zaznamovanih 42 kupnih pogodb, pa za nižjo vrednost, namreč le za 1,115.236 lir. Letos v maju so bili prodani zemljiški kompleksi z milijonskimi vrednostmi. Prav poučna in značilna je primerjava raznih podatkov o kupnih vrednostih in o hitrem dviganju cen^ hišam v mestu in raznim stavbnim in zemljiškim parcelam. Po zbirki listin v zemljiški knjigi lahko doženemo, za koliko je narasla kupna vrednost knke nepremičnine v daljšem ali krajšem času. Resnično pametno je, da investira človek, ki ima večje prihranke in ki razpolaga z velikimi kapitalija-mi, denar v nepremičnine, kajti na ta način se mu izredno dobro obrestuje. Naložitve denarja v nepremičnine so res rentabilne. Naj tu navedemo nekaj primerov! Dva prav markantna in značilna primera! Ob najprometnejši cesti v mestu, ob cesti, 1 ne vre preveč, ali morda med zagovorniki ponev in kuhalnikov* s ccdilnikom. Neumnosti! Kukor da bi bila kav»' nekaj tako strašansko važnega! Pa le nadaljujte in nam povcjte> kaJ doktor misli o tem.« Markham je od same nestrpnosti že začel potrkavati z nogo, Heath pa je očitno jezno vrtil glavo sem in tja. A Vanče je s svojo zgovornostjo dosegel zaželeni uspeh. Posrečilo se mu je pomiriti Brusha ter odvrniti njegovo pozornost od neposrednega predmeta zasliševanja. 1 »Torej dobro, gospod,« je začel razlagati Brush, »kava je (bila skuhana v kuhalniku s cedilnikom, nekakšnem samovarju...« »Pa kje je tisti svojevrstni kuhalnik?« »Vedno stoji na kraju mize, pri kateri Blissovi zajtrkujejo... Pod njim je vrelec na špirit, da kava ostane topla, potem ko je..« j ko je •..« »Precejena, hočete morda reči?« »Du, precejena, gospod. Kuhalnik je sestavljen iz dveh delov. Prvi sega v drugega, kakor pri tako imenovanih .napolitanskih' kuhalnikih. Najprej se dene zgor papirnati cedilnik ali sitce, nanj pu zmleta kava, ki jo Dingle zmelje vsako jutro sproti. Nad to kavo pride potem majhna plošča, ki ji doktor Bliss pravi .razdeljevalec vode'. Kadar je tako vse na svojem mestu, se vlije vrela voda v gornji del samovarja, spodaj pa priteče kava skozi majhno cevčico.« »Silno zanimivo... Tii če se privzdigne zgornji del kuhalnika, se vidi posoda s kavo, ne?« Brush ni razumel, zakaj je Vanče tako zelo radoveden. »Dn, gospod--, toda to ni niti potrebno, saj je vendar cevčica...« I »Zdaj mi je povsem jasno, kako se s takšnim kuhalnikom kuha kava, Brush. Zdaj si skušam razložiti še to, kuko je mogoče stresti kakšno zdravilo v kavo, preden se natoči.« »Stresti zdravilo v kavo?« Mož je bil videti res silno zučuden. »Rekel sem to samo iz radovednosti.« Vanče je spregovoril te besede nekam brezbrižno. »Zdaj, Brush, pa se povrnimo spet k dunašnjemu zajtrku... Rekli ste, da sta bila «osp« Blissova in gospod Salveter edina, ki sta bila navzočna pri zajtrku, kolik« t časa pa ste ostali med zajtrkom v tisti sobici?« Še enkrat: napad ali obramba? »Zelo previdno je treba jemati vsa mogoča ugibanja o nemških namenih v letošnjem poletju, ker tisti, ki bi edini lahko povedali kaj zanesljivega, strogo molče« Berlinski dopisnik »Pester Lloyda«, Ernst Lemmer, piše: »-Cim bolj se bliža |H)letje, s tem večjo napetostjo pričakujejo v vojskujočih ec in nevtralnih državah, kakšne dogodke bo prineslo četrto vojno poletje na celinskih bojiščih, ker zadnje čase vlada nekako zatišje. Čeprav številna poročila, kakršna se pojavijo navadno vselej pred začetkom novega vojnega razdobja, ugibajo vse mogoče o načrtih obeh vojskujočih se taborov na vseh v poštev prihajajočih bojiščih, je položaj raje še bolj nepregleden, kot bi bil sicer. Kar zadeva možnosti za vdor Anglosasov, je mogoče ugotoviti le, da o teh načrtih v nemški javnosti razpravljajo le osamljeno, ne da bi bilo mogoče zvedeti kaj določnejšega, kakšna je nemška sodba o tem. Na splošno pa skušajo čimbolj poudariti, da bi bilo zelo tvegano in nevarno za nasprotnike, če bi poskusili s kakšnim vdorom na evropsko celino, oziroma če bi vsaj poskušali resneje napasti postojanke osnih sil v Evropi. Nikakor pa ni mogoče priti do kakršnega koli zaključka, kje se An-glosasom zdi najprimerneje poskusiti z vdorom. V nemških vojaških krogih nočejo dati nohene določnejše izjave, pač pa sc omejujejo le na trditev, da je osno vojaško poveljstvo računalo z vsemi možnostmi anglosaškega vdora kjer koli na evropski celini. V Berlinu smatrajo zn povsem, izključeno, da bi jih nasprotnik mo-gej kje presenetiti. Zdi se, da so celo trdno' prepričani, da ho nemško vojaško poveljstvo na vsak način lalrko učinkovito nastopilo proti angleško-ameriški ofenzivi, pri čemer opozarjajo samo na močan obrambni zid, ki so ga Nemci zgradili ob evropski atlantski obali. Angleški in ameriški časopisi se komaj kaj manj bavijo z nemškimi načrti zn vojskovanje poleti, kakor pa z anglosaško pobudo za vdor v Evropo. Pri presoji nemških vojaških namenov se kaže sicer neka negotovost, kajti o bodočem razvoju dogodkov na ruskem bojišču si ni mogoče ustvariti nobene predstave, toda angleški in ameriški opazovalci so v zadnjem času po večini mnenja, da je prej treba pričakovati, da sc bodo Nemci odločili tja vzhodnem bojišču za obrambo kakor pa za kakšno nemško polct-no ofenzivo. Iz Berlina je k temu komaj ka mogoče reči. ker na odločujočih mestih strogo molče o namenih, ki jih imajo Nemci v letošnjem poletju. Za ugibanja nasprotnega tabora se tu dosti ne zmenijo. Eno je. kar se lahko opazi, in iz česar ni treba delati nobenih ugank, namreč to, da nemška oboroževalna industrija^ v znamenju totalne vojne dela vedno več, na dragi strani pa so obsežne vojne priprave povsod na sedanjih evropskih bojiščih, pa tudi na tistih krajih, ki bi sc še utegnila spremeniti v bojišča. Vojaška prizadevanja Nemčije so organi-zatorično brez dvoma dorasla svoji nalogi, čeprav se za zdaj več ali manj še vedno skrivajo za prehodnim odmorom na bojiščih. Nemška oborožitev se močno zboljšuje in nemška vojna industrija izdeluje nove vrste učinkovitejšega orožja. Hitro inaše luknje, ki so v pretekli zimi nastale v izdelavi orožja in drugega vojnega blaga. V zadnjih tednih in mesecih so postavili na noge številne nove divizije, na drugi struni pu je v znamenju razširjene mobilizacije stavilo na razpolago svoje moči nemški vojski na sto in stotisočc novih mož. Težišče nemških vojnih prizadevanj je v zadnjem času manj na ustaljenih in razmeroma mirnih bojiščih samih kakor pa na vojnih tovarnah in arzenalih. Vse moči iz skoro vseh evropskih celinskih dežela 60 pritegnili, da bi nemško vojaško moč spričo bližajočih se vojnih dogodkov dvignili na višino. Uspehi nemške oboroževalne industrije so vprav na najvažnejših poljih — kakor zutrju-jejo na odločujočih mestih — tolikšni, kakor jih svet doslej še ni videl, čeprav so bile gospodarstvu odtegnjene številne delavske moči, ki jih je bilo le počasi mogoče nadomestiti s tujimi delavci. Tuko ima človek dunes v Nemčiji vtis, da je »totalna mobilizacija« vseh sil zavzela izreden obseg. Kljub temu pa se zdi točna presoja vojaškega položaja zelo težavna, zakaj na vojaških mestih, kjer bi edino mogli povedati kaj zanesljivega, molče, kar je . tudi povsem razumljivo. Pa tudi tu na deželi — piše posebni dopisnik »Pester Lloy-da« v svojem poročilu iz Berlina — sc ljudje pogosto sprašujejo, ali so ta ogromna prizadevanja za letošnje vojaške nastope v prvi vrsti napadalne ali obrambne narave. Povedati že zdaj, kakšne načrte so si Nemci naredili za letošnje poletno vojskovanje, je na vsak način nemogoče. Tudi na dobro obveščenih berlinskih mestih si človek ne more ustvariti pravilne sodbe, ker je oči vidno zelo težko razbrati, ali se nemško vrhovno poveljstvo zdaj bavi bolj z obrambnimi nalogami, ali pa pripravljajo nove ofenzive nemške vojske. Dobro bo, če vsa ugibanja o namenih, ki jih imajo Nemci v letošnjem poletju, ugibanja, ki jih ni malo, jemljemo z vso previdnostjo na znanje. Zde se malo utemeljena, zakaj nihče razen tistih, ki so pri vrhovnem vodstvu, ne more vedeti, ali se je Nemčija v letošnjem poletju odločila na evropskih celinskih bojiščih za obrambo in je svoje načrte za napad odložila na poznejši čas. ali pa se bodo nemške armade že, v prihodnjih mesecih pognale v nove velike ofenzive. V Lizbono je prispel novi italijanski poslanik Renato Prunas. _ ... Iz Sevilje poročajo o zelo liudi vročini. Termometer je kazal v soboto 51.8 stopinj. Poro-čujo o več primerih sončarice. Tekma zaveznikov za večjo oblast v Iraku in Iranu Ankara, 8. junija, s. Y, Jn>ku in, Ijtanuže, dlje časa grdo in zagrizene* tekmujejo Anglo-suksonti in Sovjeti za gospodarsko in politično moč. Iz Bassore namreč ]>oročojo, da število sovjetskih trgovskih odposlancev, ki morajo skrbeti za prevzem ameriških dobav Sovjetski zvezi z dneva v dan narašča. Politični in vojaški uradniki tega odposlanstva po vseli iraških krajih ter pod skrito pretvezo, da jih kot potniki na izletu obiskujejo, opazujejo, kako se širi anglosaški vpliv. Sami navezujejo stike z domačim prebivalstvom ter z vsemi sredstvi razširjajo komunistično propagando. Angleži in Amerikanei pa so v skrbeh, da bi si Sovjeti ustvarili [»osebno postojanko v perzijskem zali-vu in so zato predlagali sovjetskemu odposlun- ,s,t,vu» naj bi prevzenjalo^nmeriško blago y.!£a‘ brizu namesto v Bassoti, toda moskovski zastopniki so predlog odklonili, ker so očitno zadovoljni s svojim delom v tem kraju. Tudi poročila iz Teherana dokazujejo, da sovjetski propagandisti zavirajo ameriški in angleški vpliv po Iranu. Pred kratkim so v Teheranu odprli /rusko bolnišnico in mnogo boljševiških zdravnikov je takoj prišlo v Iran in se postavilo na razpolago oblastem. Toda takoj je bilo jasno, da sc ti zdravniki niso toliko zanimali za zdravstveno delo kakor za sestanke in propagandne stike. To sovjetsko prodiranje na srednji vzhod daje Anglosaksoneem hude skrbi, ker čutijo, da nimajo dovolj moči, da bi vzdržali svoj vpliv. Spori in nesporazumi med Francozi - navzli sporazumu v Alžiru c Tnnger, 7. junija, s. Čeprav je bilo objavljeno, da je bil med De Gaulleom in Girau-(iom dosežen sporazum, se nasprotja še vedno oglašajo. Še včeraj se je De Ganile potegoval za mesto poglavarja francoskega imperija, danes pa izjavi ja, da ni nikdar imel namena postati politični poglavar. Posebno zanimivo pa je, da De Ganile še ni dal svojim četam povelja, naj se podrede poveljstvu generala Gi-rauda. To [»omeni, da -so še vedno sporne zadeve, ki utegnejo sporazum razbiti. Angleški krogi so zaradi tegu v velikih skrbeh. Angleški minister Mac Millan in ameriški minister Urpliv sta opozorila časnikarje, HENRIK SIENK1EWICZ 11 M ROMAN V SLIKAR I ft m 1 >K'.,■■■■ n 1 1 417. Neron si je nastavil nož na vrat, toda videti mu je bilo, da ga je ostrine strah. Tedaj pa mu je Epafrodit pritisnil roko, da se mu je rezilo do ročaja pogreznilo v grlo. -Mi ml Ahb MN 418 Ta trenutek je plan hišo pretorijanski stotnik zavpil; »Življenje ti prinašam!« »Prepozno,« je s hropečim glasom odgovoril Neron Iz debelega vratu mu je kri v črnem curku brizgnila na vrtno cvetje, noge so mu začele grebsti po zemlji — in bilo je konec. &v*5r ■ * $ ‘ jteš&iii- da so bili dosedanji sestanki le pripravljalni in da bodo časnikarji že izvedeli, kakor hitro bo ustanovljena »osvobodilna komisija«. Tudi ime bodoče vladne ustanove odpadlih Francozov se je torej spremenilo. Na tem sestanku je Mac Millan povedal časnikarjem, da imajo zavezniki trdno voljo urediti francosko državo in dati Francozom pomoč, kajti treba je zadostiti vsem potrebam, ki jih narekuje vojna. To je pa zelo težko v državi, kjer so vse zaloge potrošene. Na angleški uradni strani skušajo pričarati optimizem in zato razglašajo že sedaj Alžir kot središče francoskega imperija od Matinika do lndokine. Pa tudi v uradnih sporočilih se navaja le »osvobodilni odbor«, ki je bil ustanovljen štiri dni po prihodu De Gaullca v Alžir. Stalnost sedanje dozdevne francoske vlade zavisi od odločitve generala Catrou.va, ki je jeziček na tehtnici med tremi pristaši de Ganile;, in tremi pristaši Giraudja. Potrjujejo, da je v silno kočljivem položaju vlada, katero angleške radijske postaje označujejo kot diplomatsko zmago zaveznikov. Tako imamo torej francoski imperialni svet, ki je ime spremenil v »osvobodilno komisijo«, potem dva predsednika in enega razsodnika. Avstralski oboroževalni minister je izrekel hudo nezadovoljstvo, ker zavezniki vse premalo gledajo na Avstralijo. Dejal je dobesedno: »Je pravi samomor dovoljevati Japoncem, da se utrdijo na zasedenem ozemlju, kajti Avstralija nosi vso težo ju; ponskega pritiska, ker zavezniki niso mogh poslati zadosti orožja na 'liho morje.« i ^olumbjid^ »Ko sem prispel Ijn, sem naSel velik domačinski čoln ol, Nifii. Eden od otočanov San Salvadorja, ki je bil izročen v varstvo na to ladjo, se je vrgel v morje in se vsedel v čoln. Že prejšnjo noč je že nekdo drug od domačinov pobegnil na kopno, se vsedel na čolniček in z njim tako urno odbrzel, da ga noben naš čoln ni mogel dohiteti. Tako se mu je navzlic našim naporom po- j srečilo priti no kopno. Oba ubežnika sta na obrežju zapustila čolniček in planila v tek in nekaj naših ljudi ju je zaman za-sledovalo, čeprav so se takoj za njima izkrcali in se vrgli na lov. Zajeli smo opuščeni čolnič in ga zvlekli na Nino, proti kateri je veslal od druge strani na malem čolničku nek domačin, ki bi rad zamenjal bombaž. Ker pa Indijanec ni hotel stopiti na našo j ladjo, je več ..mornarjev planilo v morje in ga prijelo. Jaz, ki sem stal na zadnjem delu ladje in sem vse to videl, sem ga dal pripeljati predse in mu podaril rdečo kapico, nekaj malih draguljev iz zelenega stekla, da si jih je nataknil na roki, in tudi dva zvončka, ki ju je obesil na ušesa, nato pa ukazal, naj ga posade nazaj na njegovo barčico, katero so bili medtem že potegnili na našo ladjo, in ga pošljejo spet no otok v svobodo.« »Nato sem razpel jadra v smer proti drugemu velikemu ’ otoku, ki leži na zahodu, toda istočasno sem dal odvezati in spustiti tudi ono drugo domačinsko barčico, katero je Nina nosila na krmu. In ko sem gledal na kopno v trenutku, ko je tja pri- j bajal mož, katerega sem osvobodil in mu podaril naštete stvari, ne da bi vzel v zameno klobčiče bombaža, katere mi je ponujal, sem opazil, kako so se okrog njega zgrinjali ljudje. Dopovedoval jim je, da je ves očaran nad nami, da smo pošteni ljudje, oni pa, ki je pobegnil od nas, je moral pač kaj zagrešiti in da smo ga hoteli prav zaradi tega najbrž odpeljati s seboj. Do tega človeka sem se vedel plemenito, ga osvobodil ter obdaril z imenovanimi predmeti zato, da bi se novica o tem razvedela naokrog in da bi domačini v primeru, ako bi Vaši Veličanstvi ponovno poslali rico, izdelano na svojski način, v njej pa majhen niz steklenih semkaj svoje mornarje, odpravo prijateljsko sprejeli. Sicer pa I draguljev in dva španska novčiča, iz česar sem spoznal, da ,jc vrednost tistih reči, katere sem mu podaril, niso presegale zneska mož odšel z otoka San Salvadorja, se ustavil na Santa Maria 4 maravedisov.« | in je sedaj na poti proti Fernandini. Ko je priveslal do moje »Okrog desetih, ko je potegnil zaliodnik z lahnim odklonom ladje, me je poprosil, da bi smel na našo ladjo. Jaz sem mu proti jugu! sem odplul proti onemu drugemu otoku, ki je naj- to dovolil. Potegnil je na krov tud, svojo barčico ,n budno čuval večji in na katerem je, kakor so mi z znamenji povedali od San Salvadorja odvedeni možje, mnogo zlata, ki ga nosijo prebivalci v obliki obročev na rokah, nogah, v ušesih in okrog svoje imetje. Ukazal sem, naj mu dajo jesti kruha in medu, pa tudi piti. Potem sein ga izkrcal na Fernandini in mu vrnil vse njegovo imetje z namenom, da bo širil o nos ugoden glas, Na lovu za zlatom. Torek, 16. oktobra. — »Od otoka Santa Maria sem krenil vratu. Od otoka Santa Maria pa do'tega otoka znaša razdalja kar bo koristilo v primeru, ako bi Vaši Veličanstvi, ako Bog da devet milj v smeri od vzhoda proti zahodu. Obrežje, ki leži poslal, koga sem, da ga bodo sprejel, s castm, n, da bo od tih imenovanemu otoku nasproti, se vleče v smeri od severozahoda prebivalcev dobil vse, kai imajo.« proti jugozahodu v dolžini 28 milj. Kakor se zdi, je otok precej nizek, brez gričevja kakor San Salvador in Santa Maria. Obrežje ^ ^ ............. je brez čeri, toda na tem kakor na vseh drugih otokih so pod 1 okrog"[mhlnev^^rotTotoku Fcniandina" kf se, gledano z zahodne vodo skale. Zavoljo tega je treba imeti, kadar hoces na breg, s<1.ani poi 'kot si,uo (,o) ()lok Ves dan sem pllll v brez-oči vedno odprte in ne riniti preblizu k obali, čeprav je morje velrjn nhcm e, . .. pi.avočnsno, da bi pregledal zelo prosojno in sc vidi celo dno. Dva topovska strela od brega ^ .n sidro nn pI.imernem kraju, kajti pri tem je morje tako globoko, da dna m mogoče videti.« 'opravku je treba biti na vso moč vesten, da se ne izpostaviš »Ti otoki imajo bujno zelenje in so rodovitni, zrak pa i c nevarnosR> k[ [,i ladjo upropastila. Zatorej sen, vso noč postopal zelo mil. Lahko bi našli mnoge stvari, ki jih jaz še ne poz*aaaii in osla( na morj„ prav do jutru, ko sem krenil naprej proti neki otokih pri- hajalc k našemu brodovju in nam prinašale dobiva zlato. Jaz seveda ne morem manjkati tam, kjer se prj. k; so "b jme[k Dal sem med nje razdeliti nekaj drobnih reči, dobiva.« I j,, sjcer steklene bisere, posamezne in tudi cele nize, plošči,ate »Medtem ko sen, plul med temi otoki, pra-^ za pr