MIRO KOKOL, SEKRETAR ZKO CENTER, NA OBISKU PRI NAŠIH DRUŠTVIH NA ŠVEDSKEM
Naša pesem na severu Evrope
»Pesem je tista, ki nas združuje in če bo ta pesem lepo zapeta, bo v naših društvih še lepše, topleje, pa čeprav živimo v mrzlih skan-dinavskih deželah«; to je le ena od mnogih misli, ki so jih slovenska društva na Šved-skem izreka Mlru Kokolu, našemu dolgoletne-mu praktiku zborovskega petja, ki je letos že tretjlč zapovrstjo vodil seminar za zbore in pevske skupine naših delavcev na Švedskem.
-Tovariš Kokol, kako in kdaj se je začelo vaše sodelovanje s pevskimi skupinami naših društev na Švedskem?
Pobudo za to sodelovanje je dal koordinacij-ski odbor za vprašanja naših delavcev na zača-snem delu v tujini, odbor za stike s tujino pri ZKO Slovenije ter slovenska izseljeniška mati-ca. Prvi seminar pa je bil leta 1981 v Goteborgu; to je bil nekakšen preizkusni seminar, ki so se ga udeležili po dva ali trije člani vseh naših društev na Švedskem. Navdušenje nad stvarjo pa je bilo tako, da so društva sprejela seminar kot stalno, vsakoletno obliko enomesečne po-moči iz matične domovine.
- Katera društva ste obiskali letos?
Lani in letos sem bil na delovnem obisku pri pevskih skupinah tistih društev, ki jim je pevska dejavnost ena od osnovnih dejavnosti v okviru celotnega društva. To so »Lipa« v Landskroni, »France Prešeren« v Goteborgu, »Planika« v Malmoju, »Simon Gregorčič« v Kopingu in slo-vensko društvo v Stockholmu.
-  Kakšen je osnovni namen vašega men-torskega dela?
Temeljni namen takega sodelovanja je stro-kovno posredovarije osnovnih pevsko tehnič-nih veščin, obogatitev in popestritev njim pri-merne zborovske literature ter praktični študij in interpretacija.
-  Se rezultati tega vašega dela morda že čutijo?
Konkreten rezultat tega sodelovanje je ta, da se je zbor France Prešeren že dvakrat udeležil tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Za leto 1984 načrtuje svoje sodelova-nje na taboru tudi Lipa iz Landskrone. Poleg tega je vsako leto na Švedskem festival naših pevskih zborov. Njihov napredek je prav v teh zadnjih letih občuten. Še poseben pomen pa pripisujejo društva naslednjemu takemu festi-valu, ki bo leta 1985, ko bodo vsi naši zbori na Švedskem združeno zapeli nekaj skupnih pe-smi.
Miro Kokol si je pri naših društvih na Šved-skem pridobil vse zaupanje, kot so zapisali v zahvalnem pismu, zato si tudi želijo, da bi svoje začetno uspešno delo nadaljeval. Pomen takih stikov pa prav gotovo daleč presega zgolj stro-kovno-mentorsko pomoč matične domovine našim delavcem na začasnem delu v tujini, temveč se razrašča v trajen in trden most med njima.                                                          V. L.