55 Stnilti. i MHM t Ml. IM IM. nm lito. .SloTtnsU Ntrod« velji v t!»MlaaI nt đoni dostavljen: . v upravništvm pre eman: ttlo Teto naprej • • • . K 24 — I ćelo leto nipicj a K 22"— pol Itta m • • • • . 12*— I pollcta p . . 9 li-— cetrt leta w • • • • » 6-— I čctrt leta „ • • . # 55© sa mcsec m » • • , . 2*— I na metec • • . • 9 1*90 Dopisi naj se frtnkirajo. Rokopisl se ne vračaj©. Uredništvo» SnaOov« alica ftt ft (▼ pritUcju icvoj tei»Ioa tt 14. inacratl veljajo: peterostopna petit vrst« t* enkrat po 16 via.. sa dvakrat po 14 vfau sa trikrat «11 večkrat po 12 via Parte in »hvala vfsta 20 vta ftotlano vrsta 30 vin Pri vcčjti tnserrfjiti po dogovoru. Uptavništvu na i ae pošiljajo turočninc, reklamacije, tnsents Lti, to jc adfntnfstralfvnt «tvarf —■■■—■• fawtni MvUfca vett|a) !• viaar|ov. ——— ha pimcM aaročils brez istodobne vpoalatve naročnin* at M oalia. „Karotoa UafcanM" Ul#lo» ti. ti. .Slovenski Narod" veli* PO peitti sa Avstro-Ogrsko: . za NemČljOt četo Teto skupaj oaprej • K 25*— I ćelo leto naprej . . K 30*-* K«eie« : : :: :"»I »wik° «■ •* *>*•dežd« na mrsec . • • • • 2*30 " ćelo leto naprej . . • . K 35.^- Vprašanjem glede fnseratov se na: priloži za odgovor dopisnica ali matnka. Vprsvalitvo (spodaj. dvorišče levo), KsaUova ulica ŠL 5, tolefoa £L 89« Svetovna vojna. Uspehi naših čet pri Gorlicah. — Ponesrečeni ruski navali v Karpatih. — 2200 Rusov vjetih — Poraz ruske konjenice v jugovzhodni Ga-lidjL — Zavrnjeni francoski napadi v Cham-pagni in v Argonih. — Boji v Vogezih. — Brezusoešni ruski napadi v Poljski. PREBITA RUSKA STRELSKA ĆR-TA PRI GORLICAH. — UMCUJO-CE RUSKE IZGUBE PRI LUFKO-WU. — 1200 RUSOV VJETffl. — POTCLČENA SOVRA2NA KONJE-NICA V JUGOVZTiODNl GALICUI. Dunai. S. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne S. marca: V bolih v ruski Poljsku ki se trajalo, smo mnogopot izvojevali uspehe. Sovražnlka smo vrgli z moćnim! izgubani \z več sprednjili oporišč fn nelov in granat ter strelja iz svojih pozicij na desnem bregu Dunajca v smeri na Zabno, Sieradze, Orporyszow in Zakirchalo. Naše baterije odgovarjajo z mnčn;m ognjem, Grmenje topov je strašno. *Kurjer Polski- pravi, da so za-sedli Rusi, ko so zapustili Tarnov, Martinov vrh. Silno so obstreljevali Rusi okolico Marcinkowic. Rusi stoje tu pri krajih Konan' - Podlesje-Niecieczi. Odgovaria jim naša artiljerija, IZ PRZEMVSLA. Krakovski listi ponatiskujejo neko dopi^nico iz Przemvsla, ki pravi, da so sovražni letalci pripluii nad trdnjavo. nišo pa napravili nobene škode. Mesto preskrbuje ubožneiše prebivalstvo s premogom, petrole-jem, sol^o in mlekorru Drva si jemlje prebivalstvo iz kneza Sapiehe goz-dov. Trdnjavsko poveljništvo proda- ja živila mestnim prebivalcem, Sedaj v tnestu ni epidemične bolezni. Pred kratkim so ćelo odprli neko gimnazijo. Splošno razpoloženie je dobro. * PO BOJIH V MAZURUI. Berolin, 8. marca, (Kor. urad.) \Volffov urad priobčuje to - le na-daljnje poročilo \z glavnega stana o porazu desete ruske armade, V Av-gustovskem gozdu smo našli ogromno plena. Spraviti ga na varno vzpri-čo novih ruskih napadov, ni bilo lah-ko. Dne 21. februar ja so se Rusi vda-li. Ze 23. februarja so dospeli v Su-valki prvi vplenjeni topovi iz Avgu-stova. Na cesti v Grodno, med Av-gustovom in Lizakom, je stalo 50 na-polnjenih ruskih municijskih voz. Skoro nepregleden je bil plen v južno - vzhodnjem delu Avgustovskega gozda, kier so se vdale Štiri zajete ruske divizije. Največje opustošenje je videti med Volkušom in Mlvmec-kom. Ćele ruske trenske kolone je tu uničil naš artiljerijski ogenj. Na poti med MhTneckom in Barmickim je ležalo na stotine ruskih težkih granat, ki so jih Rusi pri kapitulaciji pustili tamkaj ležati. Zanimivi so tuđi ukazi, ki smo jih našli pri višjih ruskih štabih. Tako je izdalo najvišie poveljstvo desete ruske armade dne 5. decembra ta - le ukaz: Vrhovni poveljnik je odredi! točno izvedbo ukaza najvišjega vojnega poveljstva. ki ukazuje, da je pri napadu vse moške delazmožne prebivajce od 10. leta naprej gnati pred armado. Ukaz z dne 5. decembra: Nai-višji poveljnik armade na severo-za-padni fronti je telegrafično sporočil, da se pri njem vsak dan pritožuje prebivalstvo nad ropanjem. Proti temu je nastepiti kar najstrožje. Pripe-tili so se slučaji, da so sovražne čete prišle v naše vaši, a so jih pustile popolnoma nedotaknjene, medtem, ko so naše čete te vaši pozneje oro--pale. Obžalovati je. da so se taki slučaji pripetili v naši armadi. Ukaz z dne 7. februarja: NajviŠ-ji poveljnik je ukazal, da je opozoriti na vedno pogosteje se pofavljajoče slučaje pomanjkanja zvez ob fronti in pri četah, ki leže ena za drugo. V itoifeank Francoski spisa! Pierre de C o lile vaitL (DaLJe.) — Francozi mj bolj ugajajo, ka-kor sem pričakovaia«, je povzela gospodična Villars, Zaba\Tii, da. ćelo interesantni so. Nekateri — ne vsi — ^e nasproti ženskam prav lepo vedejo. — Ta bi bila lepa, da se Annie poroci s Francozom, je menila gospa de Keradieu. — Tega pa nikdar ne! je živahno ugovarjala deklica, — Hvala Bo^u! je vzkb'knila Klara, Še ima trohico pameti. — Zares laskavo zame, ki SCrrl se omožila v Franciji! — O. baron te opravičnjc. Priznaj, da je malo takih mož v Parizu kakor on. — Tuđi drugod ne. V tem trenotku je nekdo potrkal na vrata in na splošno začudenjc ic vstopil gospod de Keradieu^premljal ga jc pa Jacques. Annie ni mogla zatreti male vznemirjenosti. Marki je prosil oproščenja, da Drihaja ob tej uri. — Da, naravnost siloma sem ga Privedel, je rekel baron. Mislil sem si, dva ništa preveč, da prego orita gospodično Villars, da se odpove ridžanu, ki si ga je že izbrala. — Odpovem naj se mu? Nikdar, dokler živim! Razumeva se že čudovito, čutim. da ga bodem mr>gla ob-držati v rokah. — Da, toda gospod d' Anguil-hon je imel z menoj vred vtisk. da ntegne konj tistega, ki ga za jaše, ukaniti. — Prosim te. Annie, se je vme-šala gospa Villars, ne bodi trdo-vratna, — O, mama. ti ne razjmeš nice-sar o konrh. Se odvrnila deklica nekoliko o-zlovoljena; zdi se mi, da poznaš komaj rep. Vse je udarilo v smeh. Edfrii marki je ostal resen in Annie je imela občutek, da ga je njena živahnost neprijetno dimila. — Prav res, je nadaljevala z mileišim glasorru Za konje moraš imeti veselje, da razumeš poželjenje, zajahati ptemenitega, zelo živahne-ga in nekoliko nevarnega konia, — Nikakor, Je odgovorila gospa Villars, jar te zabave ne razumem, pač pa um em zek) dobro svojo skrb, da te ne vidim pohabljene in popa čene. — Pomirite se, milostljiva, Je reke! Jacques; nikakor ne dopustimo, da vaša gospodična hčerkm kupi nevarnega konja. — Toda, poveitc mi vendar, kako napako ste odkrili na tem ridža-stem konju? — Nič, razun neko izredno ner-voznost. Med koleni jahača se ga ni ravno bati, ženske pa bi ne videl rad na njegovem hrbtu. — Tako lep je! je rekla Annie z od nevolje in žalosti solzrrmi očmi. — Da, priznam, toda rujavec je krasen. Dosti vam da opraviti in boliše je balanciran. Kraljica bi vas zavidala zanj! Gospodična Villars je še vedno uporno šobiia usta. Skušala je kljubo-vati markijevemu trdno na njo uprte-mu pogledu in njeni prsti so nemirno mrcvarili rob njenega pasu. — Dva sta proti meni sami, }e i retkla zmajujoč z rameni, udati se moram. Nai veln torej rujavec. — Irvrstno! Pametna dekle ste, je rekel gospod de Keradieu. Prav redko se zgodi, da se Amerikanka tako radovoljno poda, — Mari so tako samostojnega značaja? Jc vprašal Jacques. — Samostojne? Pa še kako! V Zedinjenih državah vclfa predvsem načelo, da ne prihajaj k nikomur z nasveti, niti k svojim na^liflim so-rodnikom. Pri nas narivHemo to e^oizem, tam spoštovanje — osebne svobode. Tako se je neki moj amerikanski znance zelo Ctidil, ko |e v naših omnibnsih čitat prefekta* raz-glas, ki naroča potnikom, na] ne sa« puste voza pre). dokler se nišo prepričali, da morelo to storiti brez ne-varnosti. Ta razgfas se mu Je zdel smešen tn ćelo rfredrten, stnatral ft \t kot atentat na svobodo, — na pravico, da ae srne ubiti, kakor ma din- go. Zdaj si moreš misliti, kakšen duh vlada v tej deželi. — Pctem, gospodična, vas moram prositi oproščenja, ker sem vam hotel zabraniti, da si zl^mite vrat. je dei Jacques s komaj opaztjivim na-smehom. — In jaz da zadostira evropskim običajem, se smatram dolžna, zahvaliti se vam na pozornosti, ki ste mi jo izkazali. — Prosim, je odvrnil marki. — Izvrstno! je vzklikntt baron, kakor vidim, sta storila vsak svok> dolžnost. — Gospod de Keradieu, čudim se vašemu pogumu, da ste poročili Amerikanko, je dela gospodična Villars, hoteč se maščevati za svoj poraz nad enim ali drugim. — To, gospodična, prihaja od-tod, da sem od narave pogumen in da sem čutil v sebi moč, da dosežem od svoje žene, naj si bodi ta ali ona, spoštovanje in pokorščino. — O, uboge Amerikanke! Da vedo, kaj jih caka v Evropi! Je za-ničljivo vzkliknila Klara. — Druga za drugo pridefo sem, \t ročno odgovoril baron. TedaJ }e opazil njih pisalne mape in pričeta pisma. — Ah, zaposlene ste bile s svojo korespondenco. Prepričan sem, da poSOete domov prav lepe slike vče-raiSniega plesa. Cez sto let bodo v Zedfnjenih državah imeli icto ^anh mive evropske dokumente in pisma bodo postala dragocetuu ■i lm — Upajmo, da bodo naša pisma prištevali k slednjim. Mlada prijatelja sta vstala, da se poslovita. Med tem ko je gospa de Keradieu oblačila svoj plašč, 3e rekla gospodična Vilars baronu: — Zaneseni se torej na vas, da skfenete kupčijo za tega krasnega rujavca. — Gotovo, poiutrilnjem je v vaših rokah, nato pričneva s svojimi jutranjimi sprehodi. — Kako se veselim. Jaz potre-bujem telovadbe in prostega zraka. Ob odhodu je marki pogledal deklici v oči: — Brez zamere, kaj ne? ie del in Ji prvič podal roko. Annie mu je podala svojo in pr> novila z veselim nasmehoni: — Brez zamere. Po odhodu gostov so se gospa Villars in deklici zopet posvetile ko-respondenci; toda Annine misli so bile ie dniffCKi Večerni pogovor, po-doba Van Dycka sta Ji blodila po Rlavi in ji vsak trenotek trgala niti njenega popisa. Ne, ne videla bi rada, da ta potomec gospoda na BIck nay poroci navadno Amerikanka Bita bi velika nesreća ... Ah, prijen-Qhr ravno ni, ta marki! Kako samo-stofnega se je pokaza!. Ni mu zame-rila, zakaj, končno je bil to le dokaz zanimanja za njo. Cutila ie, da sta postala prijatelja. Ta mise! jo je veselila ... Prijatelja! Ali si tega ni, ne da si le mogla razložiti zakaj, želela od trenotka, ko ga Je srečaU aa svoje« po tu? Stran 2. „SLOVENSKI NAKOD*, tat §. mm 19I& ». Sten tem ozirn ]e to pomanjkanje šio tako daleč. da sta dva oddd&u tu sta ležala drug za drugim, napadla drug drugega in da sta si prisadejala veli-ke izgube tcr je bilo mogoCtJih ustaviti sele, ko sta prišla na raidaljo, da bi eden na dmgega lahko izvršil ba* jonetni naskok. Berlinska »Holzvelt« poroča dodatno k temu poročilt* kore3pondenč^ nega urada, da je nemška annad^ v velikem boju pri Mazurskih iezerih zajela poleg drugega plena tuđi okrc*g 2000 raznih vozov, kl so jih prepelja-li v Thorn. Frankobrod o. O., Poz-nanjsko in v Berolin. Vrednost teh zapjenjenih vozov se ceni na več mi-lijonov mark in }e većina teh vozov že v porabi na bojiščin, zlasti na vzhodu. Po većini gre tu za trenske vozove in vozove za artiljerijsko municijo, ki so izdelani Iz hrastov i ne in jesenovine. Vozovi so po većini izborno izdelani, kolesa jako močna. Mnogo je tuđi dvokolesnih vozov z izredno visokim! kolesi, ki lako dobro služijo na razmočenih potih v Rusiji. V kolikor so vozovi poškodo-vani, jih bodo popravili. Kako velik Je plen, se uvidi najbol]e iz tega, da fe najvišje vojno poveljstvo ome]lio naroebe, ozirema. da ie v nekaterih slučaiih ćelo nepotrebno, narocati vozove. Švedski vojn! poro^evalec o vztrajno$ti avstro - ©grskih čet. Berolin, **. tnarca. (Kor. urad.) »Tageszeitung« poroča sledeče stockholmsko porocilo: Neki švedski poročevalec, ki se nahaja na avstro-ogrski fronti, piše o vztrajnosti avstro - ogrsk'h čet sledeče: Po velikem pcrf.snjkanju, kakršnega pač ne najdemo v vojni zgodovini, srno prišli na ravnino, severno od Karpaiov. Ce pomislimo, da je bila navadno le ena san a pot za prekoračenje čez Karpate na razpolagarie, da so Rusi vse hiše in vaši porušili, da so b:le čete dan in noč med vedrvim boji pod milim nebom, ne da bi mog!? pr'-žgati egenj, da ne izdajo svojih po-zicij nasprotniku. in to vs? rri nai-neugodnejših vremenskih razmenh. tedaj moramo popelnoma in r.aitop-leiše občudovati avstro - ogrske vojake za niihov repremagii'v pospjm in eneržijo. kakor tuđi za voljo, zmagatL Proglaskev sve?e vo]ne v Budimpeštu Budimpešta, 8. marca. (Ogr?ki kor. urad.) Mohamedanske vejake budimpeštanske garnizije so danes dopoldne zbra!; v vojašnici nadve?-vode Karla, kjer se jim je sporsčil manifest kalifa, o proglasitvi svete vojne. Stotnik Ibruljević je prebral fetvo v hrvaškem jeziku,, nakar so vojaki za.klicali hura Veličanstvom sultanu Mehmedu, cesarju :n kralju Francu Jožefu in cesarju Viljemu. Angleški komentar k bojem proti Rissljl. Polkovnlk Repington, vo>ški sotrudnik lista -Timesc. prinaša pregled dogodkov ob ruski frenti, kate-rim dodaja komentar o izgledih avstro - ogrsko - nern^ke ofenzive. Pol-kovnik Repingtor. mera priznati, da je verietno, da bo ime!a ta ofenziva uspeh in da so Nernci dosegli že strategičen uspeh s nornočjo svojih železnic. Nemska ofenziva Iz manj nevarna, če vdro Nenici v Rusiio samo. Tuđi je treba pripomniti. da avstro - ogrsko - nem?ke čete, Č* ne šte;e?o več kakor 2 milijona bojev-nikov. ne bodo mogle izvesti nsDe-šnih operacij na avstrijskem hojišču. Resna invazija v Rusijo zahteva silno številno premoć in to je megoče doseči samo, če bi bili zavezniki na zahcdti popolnoma poraženi, kar pa sedai ni pričakovati. Najhujše, kar se more Rusom zgoditi, je, da ilh pože-rejo nazaj. Nemska stvar bi v tem slučaju naravno trajno ne pridobila, če bi ijesreča ne hotela, da se ruske čete razpršijo in da jih potem pnsa-me^ni sovražni oddelki pobijejo. — Zgodovina bo učila, ali je bil sklep. Ruse napasti sredi zime. moder ali ne. Jasno pa je, če se ne doseže od-ločilna zmaga in če se borilci utabore v svojih zakopih, da no za Nemce in Avstrijce težko vzdržati svojo bojno fronto, ki se razteza na razda-!]o 1000 km, proti vedno naraščajoči rrioči Rusije. Še težje pa bi bilo za Nemce, zmanišati svoje vojne sile, da izsilijo odloćitev v ofenzivi na zahodu. Repington pa priznava, da vpfi-va avstro - cgrsko - nemska ofenziva proti Rusiji, moralično in politično na Balkan. • • « Francoska municija za Srbijo* >Corriere della sera« porofia \t Bukarešte: V srbsko mesto Kladova ob DonavL nedaleč od romunske moje, je priplul parnik, ki Je vleke} dm-go ladijo, na kateri je bilo štirideset i vagonov municije. Najbrže ie bilo li* di par telkih tQpov, V^ u> Je t>*)e prišlo iz Francije. ♦ m PONrSREĆCNl FRANCOSKI NA-PAD1 PRI SONAINU Qi tE MESNI- lu*~ bojivvooiamicmso lAKUUCO«. Berolhk B. marca. (Kor. urad.) Foročilo W<4ffov#ga ira4i: Veliki glavni staiu & marca. Zapadno boi 11Ce. Sovražni letaici so tneliiH na O*teade |»oin-be, ki so ubile tri Belgije^ Boji v Cbantpagni le trajaua. Pri Sonatau smo soočl odbiti so-vražnika v boju mož prot! tpožu. Ponoći se ?e boj zopet pričel. Vr ckoli^i severoovzliodno od Le Mesoi'a ?€ je popoldne popoliionia ponesrtčil sovražen n^pad- Naš MOČni prodnapad ie bil uh*-šea, vielS snio 140 Frauicozov. V gozdu Priester severifozapad-no od Pont a Mousscma smo odbili franci ke navale. V Vcgez»h ^e clso ^ah1i»ičeni bo-il v okolici »apadn^ od Miinstra !n severno o«J Secnheirna. Vrhovno armadno vodstvo. Nam-en fra^icoske ofenzive v ChampagnL *Daily Mali* poroča iz Pariza, da ie namen franeosk^h sunkov v Champagni ^popolnoma jasen-. — Francozi prodirajo korak za korakom, da zasedejo pozicije ob grebenu visoke planote, ki obviadiije iz-virke in zs»*>rnii tok Aisne, da oslabe pritisk n-j Re::ns in prisilijo Nemce. da se umaknsio. Zadnjih 14 dni si napad alci nifio privosčili niti trenutka miru. Boj v zraku. V ?oboto se je vršil med Nanev-iem in Toaiom lov na neki nemški aeroplan. Ko so izveđeii, da ?e bliža reko nemiko letalo. so se franeosk: aviatiki takoj dvignili. da obkolijo in nanadejo nemško letalo. Istočasno je ▼ačela streliati tud: artiljerija na 1q-ia:^ ki ie tuke] ckrenilo prot: A:zaci ji. Ker je letalo krožiio precej visoko, je moglo c^speti do nemških črt, predro se fe Frarscozom rosrečilo fe-talo uspešno napastL TrzncGžkl vojni be&incu \z Berna: V obmejrih kantonih :e švicarska pclicija v zadnjem času orilela opetovano franeoske dezerter je, ki i ih je v svrho konstatacije njihovih personali? prepelj.aia v Bern. Transport 'vAlpklh cd v Evropa, Iz Rima p^rečajo • Miinch. \eueste Nachrichten^ dne 7. t. m.: Potniki s parnika -Dard^lo--, ki so \z Bombavja prispeli v Neapel. pripo-vecft-jejr. da je v Romba: ju pripravljenih tO franco«kih in an^leskih rransnortnih ladiU ^a prepeliejo 60.0Twi indijskih čet v Evror»o. • • Nova franceska razf.rrrjfva. !z Curiha poroča s.!^;ka!anzef-i?er«: Iznajditelj meliniu. E'dger.e Turpin, je predložil frr;,kcGskemu vojnemu rninistretvu dve v vi iznajd-bi raz«tre!iv. ki naj kon jo hn] v zakopih. Razpoioženje na Francoskem. Iz Pariza porr>ča?o: -Temps-bvari pred od ti mi zrnom. Nikdo naj si ne dela iluzij zaradi dozde^nih tež-koć v notranjosti Nemcije. Boj je si-len in dolgctrajen. Ne jjre pretiravati dejstev in se varali z napačniin nazi-ranjem, da bi trtogla Jakota zdrobiti na mah nemsko moč. Nemci se bodo na gospodarskem polju ravnotako upirali, kakor na voja^kem, dokler bodo to dovoljevale moči. Nemci ve-do umreti v boju, vedeli bodo tuđi trpeti za svojo stvar. Nemški narod ie vzgojen za vojno, v^e elemente od najnižjega do najvišjega obvladuje požrK'ovalnost in vsi so pripravljeni, nositi vse pomanjkanje. Nemci so strašen sovražnik, Francozi ne smelo računati, da bo njih moč kmalu zlomljena. Za to je treba mnoge več-jega napora, kakor doslej. *N. Zfiricher Zcitg.^ piše, da !e vojna na jufnetn Francoskem zelo nepopularna. Govori se o vojiH. kakor o zelo neprijetni stvari, ki se vrši prav daleč stran in ki jo je treba čim prej odstraniti, ker moti vsaltdanje življenje. Tuđi dru god se pojavBaJo simptomi nezadovoljnosti v naroda. Deloma so to noslcdiee nekulantno-sti posameznih industrijalcev, ki v sedanjem času zman)šuje)o meide prav nesDametno, potem pa so to pb-sledice brez dvoma pretiranih vtsti o velikanskih dobičkih gotovih pre-dajalcev. m m * I Cwik a marca. (Kor. urtd.) K^or Mfoea neka koftspon4«oi iistu «Nc#f 2uricJw ZaiUngs )• vojna na julnem Fntcoiktin ntpopu, iarna. Oovori se a ftJtlt kakor o ne* kem dajjptm dogodlru, kakor o nalit nepriietftt itvari, ki m đogaja v v«H* ki oddajjiiiosti in |ii paj )>i bila kma-lu ^on^ina, ker moM vtakdanja |jv-Ijenje. Tuđi drugjf *« pojaviJajo »mp-tomi ntjpadovoijno&ti med ljudstvom. Temu so predvsam vzrok zlorabe in^-dustrijcev, ki izrabljaje 8edan)l polo^ žaj v to, da na nespameten način pri* krajšukio delavcem mezde. Nadaljni vzrok temu so brezdvomno pretira-ne go^orice o ogromnih dcbi*kih gotovih posredovalccv. * Draghija na Angleškeoi. LondOfl, 7, marca, (Kor. urad.) Po poročilu *Labour Oazette*-, na-rašč^i na Ang!e>kem draginja zlasti za vnoko, kruh in meso, V splošnem so poskočile cene živilom v me^>ecu januar ju i/d 3 do 4'r, <-a kruh in nio-ku pa za 9 do 12'". VOJNA NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. \z Londona roročajo, da je hil prodan norveški parnik *Thorwis* 26.januarja neki firmi v Mar*chestru. I'a parnik. ki je ;me! 501 tono, je pred VV'evmouthon torpedira! neki nemški podmorski čoln. •Evening Standard-* rise: Od pričetka blokade An^Iije $ strani nemških podmorskih čolnov so pre-tekii skoraj 3 čedni, prcdno se je posrećilo eri tak coln uničiti. To pa dokazuje, da ti nevarni maii nasprotni-ki za naše veliko trgovsko in vojno brodevie nišo ravno ne vidni. Toda tri tedne je angleska plovba precej ovirana in ooštna zveza s c^lino mo-tena, tuđi življenje se *> podraž?!o 'n ni se posrećilo probosti huio te podmorske kuge. Ali je bi! slučaj, ali pj-i.ledica gotovih metooškodovana in katere ime ni znano. • • • NAPAD NA DARDAtfELE. Izlava njskega diplomata o operacl-jah nj^ke armade proti Carigradu. ^N. Fr. Pr.- poroča \z Milana: Atašć ruskega veleposlaništva v Rimu pl. Poggenpul izjavila v »Gazetta del Popolo«: Rusija se glede posesti Carigrada še ni sporazumela s svojima zaveznicama. V kratkern se izkrca ruska ar-mada pri Midii ter prehlti Francoze in Angleže pri njibovem prodiranju na Carigrad. GRSKA NA RAIPOTJU. Odločit. kralia Konstanti«* in no njej pov/ cem demisija minUtr-dcega prtctitdnjlgi Venizelosai v*bu-ja po ćeli Evropi največjo poiorno^t Oba najpopularneiša m*H iritaftft narod«; kralj Konitantia zmafo^Uv^ ni vojskovođi* grihe annade in Ve^ nizelo* stvarit«U »Velike Qrtke< *ta postala PoliU^at nasprotnilu. Za kraljem stoji arnadau Venizelos u opira na trdm> paflamciitarno većino in »a javno mpeiijrv deielL Pologa) je tak, da se mora reći, da Je kraljeva odk>£itev le provifpnu in |la Jo bo smatrati ie )e takrat 1a de&dtivno, 1 k^4ar se uklone Venizelos kot repre-?enUnt javnoga ninenja gr^kega naroda in kot nositelj mogočnega kon-sti|«ci|pna||iepi vpJive ffttega nar- lamenu 4H p» (k«r Je preče) never-jetoo), kadar se te dva faktor]« odio Čit4 od Vcni^elos« in edobrita kraljevo st*H|$e. Dofcdaj Se nitnamo ofieOftifiege sporočila, đe bi bfl Z*i~ mi$ poverjeno mu min. predsednlltvo sprejel Zaimis je fants v gr$kem javnem življenju precej nevtralna oseba in 1« Se se mu posreći pridobiti Venizelosovo večino vsaj v toliko, da mu ne bo napovedala boja, ie mo~ goče, da prevzame vlado, katere provizoričen značej je jasen. Po privatnih inforniacijah iz A ten je bita tripleententa zahtevaia od Orške jasno izjavo, da bo ŠU 3 trcjRirn sporazumom. Anglija iji Franeija ste predložile grški vladi konkretne predlege jrleće sodelova-nja grške armade in ji tuđi navedle nagrade za to scdelovanie: predvsem naj bi Orška debila maloazijsko dar-danelsko oba! in Sniirno. Venizelos je zastopal v kronskem svetu mne-nje, da naj Orška te ponudbe takoj akcentira. Kralj pa se je postavil na stališče in sicer na podlagi referata .sefa generalne^a štaba, da je podjet-]e proti Dardarelam jako težavno in da bi biia udeležba grške armade naravnost opasna, Irer nima grška vlada glede Bojgarije nikakih garan-cij. Tuđi pripravljenost grske srma-de ni taka, da bi se smelo brez naj-tehtnejših vzrokov io zaplesti v novo voino. Kralj se Ie tore] opiral predvsem na vojaške argumente, ako-ravno ^o bili za njega in za one državnike, ki .se striniojo ž njim mero-dajni rudi politični motivi. Zborr-ica je prirejala Venizelosu, ko ji je naznanil 5voio demisijo,velike ovacije, ter je bila na to odgođena. Nadaljn; razvoj politične krize je freha pričakovati z največjo nape-tostjo. Orška armada r*i dovefi pripravljena. »Ošornale d* Italia^? iz\re iz Aten, da se je odločii krali Konstantin za nevtralnost s težkim srcem, ker ar-mada še ni dovol] pripravljena in ker je dežela vsled prejšnjih vojn gospodarsko in financielno preos!abljena» da bi se podala v novo vojno. Vestzelos hi Zaim!?. ^Mc^saegero^ poroča iz Aten: Venizelos se je napram većim časni-karjem izjavil. da bo Zaimis dela! strogo nevtralno politiko. Ont Venizelos upa, da vsled te politike nanovo osvojeno ozemlie ne bo prišlo v ne vam ost. Njegova stranka bo še nadalje nodpira'a vlado. Da bi bila *klicana zbornica, niti misliti nL Franeija in kriza na Orškem. Vest o demisiji grškega kabineta je menda v Parizu povzročiia več-je iznenađenje, rego se je dalo razvi-aeti iz prvih komeniarjev franeoskih listov. V Parizu nišo prav nič dvo-mi:i. da bo Orška v najkrajšem Času posegla z orož.'em v konflikt ob strani trojnega sporazuma, vendar pa so skušali dopovedari Orški in drugim nevtralnim državam, o katerih upajo, da bodo vsled akcije pred Dardane-lami opustili nevtraliteto v prospeh Francije in njenih zaveznikov, da se to vmesavanje ne srne omejiti na lokalizirano akcijo. Će tuđi smatrajo demisijo kabineta Venizelos za te-žavnejšo. ker se s tem GrŠka akcija zakasni, so vendar prepričani, da se bo kralj Konstantin udal nas vetom svojih pravih (?) prijateljev. Spričo razdelitve Turčije, ki se pripravlja z akcijo pred Dardanelami, ne srne in ne more ostati Grška mirna. Ntka privatna brzojavka pari-škega • Tenipsa* pravi, da je treba počakati, da se izve pravi vzrok od-pustitve Venizelosa. Imenovanje Zai-misa re ne pomenja nove smeri v po-litiki Orške. »Mi se branimo tneniti, da bi se dala Orška izpodriniti iz smeri, v kateri je njena usoda, ter motiti v svojih prijateljskih odnoša-jih napram nam, ki jih je okrepila tradicija. Procvit helenizma je presija-jen, da bi mogel propasti v napačni I poJitiki.« I GrSka armada ni mobilizirana. Berlin, 8. marca. %Ber!iner Tag-blatt« poroča: Vesti o splošni mobilizaciji trske armade nišo utemeljene. Orška še ne t>o tajeoj intervenirala, paC pa namerava ^rška vlada za-htevat! od f určije garancije glede v Turčiji živečib Orkov. O stališčii TarCije bo pač tudji odvisna nadaljna politika grike vtode. IMplomaciia trojnega sporaioma je seveda nco-nnorno na deln. Javnost je popunama na strani tripleentente, raibnr-jenost Je splošna* toda napram av-stiijskipi in nemškmi pedanfkofn se obnaSe množiea korektna, Naisemvao etfntet na grtkega kralja? Iz Ateo poročajo, da so t*m ai e-tinUi nekega sumljivcga človcka, ki • se je že par dn! plazf! okrog krmlleve palače. Policija ga je aretirala !n baje dognala, da se plSe Atanas In da je načelnik tolpe, ki je pripravljala utentat na kralja. V Atanasovem stanovanju so našli 20.000 frankov de-narja i ti mnogo franeoskih in anfle-§kih pišem. • « * Grška in Bugarska, Kakor se poroča v Carigrad, je zahtevaia grška vlada od ©olgarskc pojasnila, zakaj zbira čete na grški meji. Bolgarska je odgovorila, da dela to z oziroin na nameravane spo-mladne manevre. S^Uiflek Giotittija m Salandre, >Neue Freie Presse« javlja \t Milana: -^Štampa.« poroča, da se ie vršil te dni sestanek ministrskega predsednika Salandre s posl. Giolit-tijem. Rezultat sestanka je ta, da bo Giolitti tuđi še v naprel podpira! politiko Salandrovega kabineta. Sbod balkanskih socijalistov. Sofija, 7. marca. (Kor. nrad.) Zborovanje socialistične delavske stranke je bilo zelo dobro obiskano in je poteklo popolnoma mirno. V imenu romunskih socialistov je govorila sociaJistinja dr. Jekaterina Ar-bove, v imenu srbskih član skupšči- \ ne Lapčević. Vsi govorniki so govo^ rili proti kapitalizmu, monarhizrmi in carizmu, ki so povzročili vojno, ter ] zahtevali, da se ustanovi federativna balkanska republika, Labčević je re-kel med drugim, da je Srbija danes velik grob- Mrtvi kličejo iz groba: 1 Dovoij |e vojne. Koncem zborovanja je predlagat predsednik, naj se energično protestira proti nečloveškim odredbam ruske vlade napram onim članom ruske dume, ki so imeli po-gum, nastopiti v dumi za mir. m • . • I PRED NOVO REVOLUCIJO NA PORTUGALSKEiVL Berlin, 8. marca. Iz Madrida po-ročajo: Politični položaj na Portugal-skem postaja vedno brezupnejSI. Demokrati so napovedali pod vodstvom Alfonza Coste vojaški diktaturi odlo-čen boj. V Badajozu je prišlo med meščani in vojaki do krvavih spopa-dov. V Lisabon: je razgnalo vojaltvo velik shod demokratov, ki so se zbrali v parlamentu. Vse kaže, da se nahaja Portugalska pred novo me-ščansko vojno. i • m . i VOJNE PRIPRAVE V AMERIKL Kakor poročajo ^Thnes« Iz Wasi:ingtoua, vozijo \z Pittsburga tu drugih mesu kjer imajo shranieno orožje, velike množine topov na kal?« fornsko obai, v Teksas, Florido in Panamski prekop. Vsa nadaljaa dela : v Panaraskem prekopu so ustavili, I da zgrade velike betonske temelje -za nepremične obrežne baterije. Kakor poroča »Rotterdamscher Cou- j rant«c, bo predsednik Wilson že v j sredo podpisal več zakonskih načr- 1 tov, v katerih se zahtevajo 4 mili- j jarde mark za obrambo obali. J Ameriske kupčije. I ^Timesjc porocajo iz Washingto- 1 na. da je predsednik Wilson podpisal j mornariški zakon. Kongres \e sprejel resolucijo. ki pooblašča predsednika, da stori vse korake, da prepreci, da zapuste !adje z materijalom in mo-štvom za ladie vojskujočih se držav ameriška pristanišča, s cimer bi se kršila nevtralnost. Prvotna resoluclja Ie dobila na predlog senata dostavek. ki pravi, da te resolucije ni tako raz-lasatl, da bi bila vlada upravičena , poseči v navadno pošiljanje vojne municije vojskuiočim se državam. I • . • I RUSKI CASTNIK O VPADU V 1 KARPATE- i V bojih pri Siankiju je bH vjet 1 tuđi ruski major Ivan Kostin. Ruski 1 častnik. ki je bil ranjen v tem boju i ter se je bil udeležil vseh bojev Ru- 1 sav v Karpatih. pripoveduje o stra- 1 tegiji Rusov na tem bojišču baje tole: 1 Z boji v Karpatih si ščitimp hr- I bet. Zato moramo imeti v rokah pre- 1 laže. Ta zaščita zaledja je strašna 1 naloga; saj veste sami, kaj se pravi, J boriti se poziini v Karpatih br^z po- I trebnega nadonieščanja živil, ki je ■ časih ćelo nemogoče. Saj poznate I največjega skupnega sovražnika, sjl- I ni mraz in nepremagljSve težkoče te- ■ rena. Toda vaš položaj v Karpatih I je bistveno lažji. Vi ste tu doma, do- I čim se prične naša meja sele v Ga- ■ HcijL Vi lahko skrbite iz zaledja za ■ provijantiranje svojih čet, dočim ne ■ EHQFemQ mi ničesar rekvirirati v po- I novno obiskani Galiciji ter smo po- ■ polnoma navezani na oddajfcno Ru- I šijo. Kljub te] neprecenljivi vrednost: I morate prestati tuđi vi najhujše boje, ■ ter tu s$ moramo bojevati predv^m I proti naravi in to napravila ooiožaj ■ 55. Ste*._______ ___________________________________________ „SLOVENSKI NAKUtr, One 9. marca 1915. Stran S. neznosen. Zarad rtega moramo mi žrtvovati vse in se bojevati do skraj-nosti, četudi z največjimi žrtvami, samo da dobima v posest prelaze, kar je za nas najvažnejše. Poudarjam zlasti, da rabimo samo prelaze, kar se vidi iz majhnega odpora, ki smo ga stavili nasproti na ogrskih tieh, cia prekoračenje prelazov ne spada več v naš program. Da bi prodrli v osrčje Ogrske, bi rabili tako močne čete, da bi se, če bi hotele odgovarjati tukajšnjim razmeram, ne mogle dovolj hitro gibati. Saj smo komaj poskusili priti skozi Cscntos in Soslak in ti:di na prelaze nas je gnalo samo upanje, da borno morda na potu tja nasii hrano. Tuđi se nismo niti za trenutek vda-jali upanju, da bi se mogli s četami, ki bi prodrle skozi prelaze, dolgo držati na ogrskih tleh. Tako smo bili o tem prepričanu da smo si že v na-prej vsak korak nazai -as-i^urali. Ko smo prišli na Ogrsko, nismo razdejaH nin ene železnice, nismo pognali niti enega mostu v zrak. nebenega pre-dora nismo uničili. naprotno. pustili smo jih med našo navzočnostjo rav-notako zastražiti, kakor vi. To pa vse zato, ker so bile te komunikacije potrebne na samo za naše umikanje, marveč tuđi za naše prihodnjc vpade. Kar se tiče sodelovania Prusov v Karpatih, je nadaljeval major, je bilo to za nas presenecenje, o kate-rem je izvedelo naše vojno roveli-stvo sele tri dni pred napadom. Se-veda je bilo potern že nrepazno, da bi ta udarec skušali paralizirati. To kooperacijo nemških čet z avstro-ogrskimi eetami v Karpatih smo se-veda skušali pred našim: četami prikrivati. Naravno je seveđa. da to močno ojačenje sovražnika ni moglo dolgo ostat; skrrvnost. ker se je krria-?u izkazalo. da se nasprott sovražni-ku nahaiamo v popolnoma drugi situaciji, kakor pri prejšniih naših vpa-dih. Ne glede na Pruse. so bile av-stro - ogrske čete v Karpatih izborno prehraniene in opremljene, tako da je razumljivo, kako so z lahkoto pre^tajale budi mraz in velike napore. Značilno je. je končal major, da je poveljnik kisinevskega pclka ob-Ijubil za vsake^a vjetega Avstrijca ali Ogra po šestnajst rubljev, in reci moram, da ga ta njegova obljuba ni mnego stala. tapr. To skupno ime daiemo trem bo-leznim k; pa so tako po svojem izvoru, kakor po svojih znakih in po svojem poteku dokaj raziične. Trebusni legar (tvphus abdomi-nalis) je pri nas pač naiboli poznan izmed teli treh bolezni. O pegastem fegarju (tvphus petechialis) smo sli-šali zlasti mnogo v sedanjem voinem času, sedaj nas pa opozarjajo zdrav-ni.škf krogi se na tretjo vrsto, ponav-Ijajočo se mrzlico (febris recurrens). Namen teh besed nikakor ni, podati občinstvu poduk o zdravlje-nju teh bolezni. pomotno bi bilo tuđi, če bi hotel kdo iskati v teh vrstah pripomoček za nedvomno spoznanje teh bolezni, pač pa je naš namen opozoriti sirše kroge na gotove znake te bolezni. da vedo on pravem času poklicati zdravnika in s tem preprečiti veliko nevarnost za ćele kraje. Trebusni legar provzroča posebne vrste bacila (baccillus typhi abdominalis). ki se nahaja v krvi. iz-Točkih in izmečkih bolnika. Strup iz-ločkov teh bacilov se nahaja pred vsem v limfatičnem sistemu čreve-sa ra tuci v hronhijah in drugod. Začetkom obolenja so gotove žleze v Črevesu zatekle, pozneje razpadcjo te žleze in zaoušča'o v ćrevesu bule (takozvane tiioznt? bule) ki ćelo lah-ko predro črevo. če se pa bule zace-lijo, nastanejo na njih mestu brazgotine. Dožene se trebusni iegar naj-ložie na ta način, da se konstatira navzočnost zgorai om en ten ih bac?-lov, kar se zopet najiožie zgodi v 2. in 3. tednu obolenja. Takrat je nevarnost prenosa na drugega človeka tuđi največja. Bolniki tožijo. da jih glava silno boli. jezik ima proti koncu prvega tedna obolenja na svojem sprednjern koncu rdeč trikot z dobro vidnim rdečiin robom, bolniki so ze!o žejni. Vedno imajo bolni mo-čan katar sopil. pogosto se pridruži bolezni tuđi pliučnica ali rebernica. Začetek legarja se pokaže navadno v splošnl pobitosti, hrana ne tekne, bolni spi nemirno, glava ga boli, včasih ga napade omotica. bole ga udi. morda mu priteče tuđi kri iz nosa. Kmalu se pokaže vročica, ki naraste že prvi teden do 40°. Bolnemu se začne blesti. Trebuh je navadno /e prve dni nekoliko napihnjen ter boli če ga moeneje pritisneš, zlasti na desni strani. Zdravnik sliši pri ta-kern pritiskanju tuđi prav karakteristično grgranje v črevesu. Od 7. do 9. dneva se pokažejo na trebuhu in prsih posamezne, kakor leca velike 1 rdeče pike, ki izginejo, če pritisneš na nje, se pa kmalu zopet pokažejo. Telesna temperatura je vedno visoka, zvečer višja, kakor zjutraj. Žila bije po 90 do lOOkrat v minuti. V drugem tednu obolenja ie bolnik že zelo izpremenjen. Boinik ne more več pravilno misliti, obraz dobi ne-umen izraz, nič ne spravi bolnika iz apatičnostU pojavlja se dreuiavica, bolni leže nepremično na hrbtu, od-padki gredo pod nje. Le včas'li spre-govore kako nerazumljivu be-^edo ali pa segajo z rokama v zrak, kakor bi tam kaj pobirali. Drugi bolniki so zelo nemirni, se premetavajo po postelji, skušajo vstati in se raz^aljajo, ćelo napade besnosti je opazo\ ati. Skoraj vedno v drugem tednu oto-lenja iziočajo bolniki po 3 do 4krat, odpadki so vodeni in navadno rumeni, dočim so bili bolniki v prveni tednu navadno zaprti. Dihanje !e hitro in navadno površno, lica modrikasta, oči napol zaprte. Čeliust, zobje in jezik so crnikasto prevlečeni, sapa smrdi. Trebuh je močno napet. Tuđi rdeče pike na telesu so se pomnožile. Zvečer znasa vrocina pogosto 40° do 41*5', žila utripa do 120krat. Tretji teden je dosegla bolezen vr-hunec. Bolnik je nesprejemljiv za zunanje vtiske. Napihnjenost trebu-ha je večja, tuđi rdeče pike so se pomnožile. Ce se obrne bolniku na bojle, jiade koncem tretjega tedna temneratura in počasi se bolniku vrača zdravje. \ časih pa se pojav-Ijajo druge bolezni kot posledica le-garja ali pa se odpro nove bule v črevesu ter bolnik kmalu nat:> umre. Seveda poteka legar pri raznih Iju-cieh popolnoma različno. Izmed bolezni, ki se pojavljaio po prestanem legarju je omeniti pljučnico, reber-nico, vretje ledic in druge. Umrlji-vost je bila svoj čas prečej velika, danes uinre komaj vsak deseti za to boleznijo. Važno je. da se bolnik takoj od-!oči od drugih ljudi, soba, v kateri leži bolnik, mera biti zračna in zelo snažna. Bolnika je treba skrhno snažiti in skrbeti za to% da ne leži pre-trdo. Usta mu je vedno izpirati, dati mu je pogosto vode tn zdravMa, ki jih zapiše zdravnik proti vročici. Hrana mora biti lahko prebavljiva, daje se mnogo mieka. krepke juhe z jajci. vino. konjak. Po zdravniškem naročiiu se smejo bomiki kopati tuđi na ooseben način. Ziasti je paziti pri okrevajočih na hrano ni še dolgo ko so že ozdraveli, ne smejc dobiti rekonvalescenti težke hrane. Najbolj-ša je napol tekoča hrana. Da se obranimo legarja je treha pazni zlasti. da pitna voda ni ore-snažena, skrbno se varuimo vsake-ga dotika z Ijudmi in pred men, ki >.o prišli v dotiko s kakim za legaricm bolnim. Tuđi varstverk; cepljenje je priporočljivo. P e g a sti legar ^o označevali kot dokaz človeške bede■■-. Pi ej se je mislilo, da se razširia te vrste legar. tuđi vojni lesrar ali lazaretna vročica imenovar. po zraku. Scdaj pa so prišli do spoznania. da prena-šajo kal bolezni uši. Zelo dvomlj'vo je. ali prena.šaio bolezen tuđi bolhe. Navadno popad^- bolezen dorn^le l>u-di. redko otrj.^e in starce. Žal pro-vzrocitelj bolezni še ni znar Ko ronaJe bolezen čio* eka, ga začne tresti irrziica, boin: se čuti pohitega, s?Iavobo! na ni r. vno posebno hud. v-ii nastopajo omotice, brni mu v ušesih, nahod se roiavlja in poia^lja so ttr.Ji vnetje 'y\t^n::t. Bolniki so siavadn > anatični. Tretji do peti dan se ockažejo na celem telesu ražen na dlani in na obrazu kakor leca veii'ce rike. Te pike dobe čez nekaj im v gi jbejsih paitiiah kože podplutbe. Će pritisnemo s prstom na nje. ne izcrm jo r-opoInf>Tna. sredina ostane. Dru^i teden ]e dosegla bolezen vrhimer Ct oz-Jrave bolniki, se to 7?odi mnogo hitre je. kćikor pri trebušnem legrnu ljn«r-Iiivost zniiša do J0% pri primci ni skrbnosti. Razloča se ta bolezen od trebuš-nega legarja v temie- 1. filavobo' se navadno ne pojavi, 2. kolnika l*ole udi in križ, 3. obraz je zabrekel in rdeč, 4. na jeziku ni spoznati mote-nja. 5. pike na telesu so karakteristične vsled podplutb, 6. bolezen se pojavi hipno. 7. rekonvalescenti nišo hudo shujšali, 8. pegasti legar it silno nalezljiv, po,av!ia se neptičako-vano na raznih krajih. zlasti med revnejšim prehivalstvom. Bolezen širijo uši, in sicer uši v ohleki. Zat.) je strogo paziti na snaž-nost. Uš je zelo r,bćutljivr4 pr^ti gor-koti, že gorkota 35° C jo umori. Zatn je desinfekcija s ;>aro zelo umestna. Proti ušem se uporabljajo eterična olja. n. pr. 70 delov f>6V alkohola in 30 delov janeževega olja. Pri nama-zanju telesa »e paziti, ker se Jahko napravijo niozoli in je škodljivo za ledice. Bolje je poškropiti obleko. Tuđi z bencinom se pokončajo uši. Popolnoma brez dvoma pa še ni dognano, ali se bolezen ne ra/širja se na drug način, morda pri kašUanju aU kibanju* Febris recurrens nasto-pa tudJ -oidemično. Vzrok so gotovi mikroskopični organizmi v krvi, Spirochaeta Obenneieri. Bolezen se prične s hudo vroči-co do 40' in več, ki traja več dni ter naenkrat preneha. Cez nekaj dni se vročica ponovi. Bolniki so zelo pobiti, boli jih muskulatura zlasti y mečah, vranića in jetra sta zatekli, bolniki se močno pote. Će bolniki moćno onemorejo, pri visoki vročini, zldtenici, hudih bolečinah se zviša umrljivo.st pri tem takozvanem bili-oznem tifojdu na 50 do 70'^, dočim za tifnzno vročico umre do č( > obo-lelih. Trikrat do štirikrat se ponove napadi, potem ^e stanje bolniKU iz-boijša. To vrsto legarja je spoznati z vso gotovostjo navadno le s preiska-^'o krvi, pri čemer je treba skrajne previdnosti, ker prodro majhni organizmi v krvi ćelo skozi kožo. ludi to bolezen širijo uši, ter se varujetno proti tej bolezni na enak način, kakor proti pegastemu legarju. Največje važnosti pa je, da se v vsakem sumljivein slučaju odstranijo bolniki od družine in da domaći ne-niudoma pokličejo zdravnika. Dnevne vesti. — Grof Tisza zopet na Dunaiu. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je prispel včeraj zjutrai zopet na Dunaj, kjer je konieriral z nasimi državnik i. Popoldne se je vrnil grof Tisza v Budimpešto. — Vojni minister odlikovan. Ce-sar je podelil vojnemu ministru fcm. vitezu p!. Krobatinu zaslužno zvezdo z vojno dekoracijo za zasluge za vRdeči križ<^. — Zunanji minister odlikovan. Nemški >-Reichsanzeiger priobčuje podelitev Črnega orla avstro - ogr-skemu zunanjemu ministru baronu B u r i a n u. — Odlikovani Slovenci. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: četovodjs Jurij Gašparič, Viktor Krulj, Josip Pintar in Ludvik Vola-rič; korporala Alojzij Gorkič in Ed-vard Krizman ter desetnik Ivan Kra-pež. vsi 97. pešpolka: praporšcak Jurij Marjanovič in nudiovec Mihael Serajnik. 8. lovskega bataljona; če-tovodji Leopold Flipič, dragonskega polka št. 5, in Ivan Virant, 7. poljske-ga topničarskega polka; korporali Ivan Bolkovič. Josip Januska, Franc Stožir; ognjičar Anton Kolarič in topničar Alojzij Bensa. 8. poljskega topničarskega polka; korporaJ 3. sa-perskega bataljona Josip Dobrin in četo vod ja Ivan Mačnik in infanterist .Tosip Kozak. 7. pešpolka. — Srebrno hrabrostno svetimo II. razreda so dobili: korporala G. Jeglič in Franc Lavre; desetnik Ludvik Zgaga ter infanteristi Ivan Hudomernik, Igna-cij Pasterk, Jsip Berlin, Ivan Sme-ričnik in Franc Rabič. vsi 7. peŠpol-ka; nadmestni rezervist Oskar Kau-čič. 17. pešpolka: narednik Ignacij Krez; četovodja Karei Koračin: kor-P^rali Franc Jazbec. Franc Koder. Andrej Kornoča, Ivan Savrć in Martin Frigelj: desetniki Franc Cenin, Jakob Perovsek. Ivan Rak ove c Mi-l(r»el Rožman, Ivan Smukač. Franc \>rjfačnik in Josip Sušnik: enoletni prostovoljec med. Ivan Melišnik; in-fcinteristi Ivan Bolka. Ivan Burkelca, Jakob Černe, Ivnn Oežinan. Tomaž Dobravec. Blaž Festain. Andrej Ga-lič. Josip GlnviČ. Anton Gorenc, An-drei .Tekla. Pavel Martinšek, Ivan Pre'isnik. Josip Razboršek. Stefan Slejko. Ivan Vodnik. Anton Zakraj-šek ter častniski sluga Franc Remec, vsi od 17. pešpolka. — Sfgnum laudi?. Prte 12. marca bo 25 let, kar je ustanovil cesar vojasko zaslužno svetinjo, ki se imenuje si^rnum laudis. To svetinjo dobe asebe. ki so se z odličnim ponašanjem pred sovražniknm, ali z odlič-nimi zaslugami v miru pridobili cesar sko pohvalno priznanje. Svetinja je i/ pozlaćene bronovine. Oficirji nosijo to svetinjo na belo - rdečem traku. — Inficiranje naprav »Rdečega križa« v Ljnbljani. Zvezni predsednik avstrijske družbe ^Rdečega križa^-. Rudolf grof Abensperg u. Traun, priđe kot c. kr. komisar za avstrij-sko organizacijo pomožne službe jutri, dne 10. marca ob 5. uri 46 minut popoldne v Ljubljano. Komisar želi spoznati poveljništvo prostovoljnega Ijubljanskega gasilnega društva in je izreke! namen. izreci gasilstvu neka] priznalnih besed za njega patriiotič-no delovanje. Grof Abenspcrg ostane jutri v Ljubljani. V četrtek bo in~ spiciral naprave »Rdečega križa« ter si ogleda! tuđi naprave prostovoljnega gasilnega in reševalnega dru* štva pred »Mestnitn domom«. — JoMft* Mtftl za dnyiff¥too je padel v Karpatih gospod Ivan L v* kan, c. in kr. praporščak bos.-herc. pešpolka št 4. Ob priliki nekega na-skoka, dne 23. februaria, zadat od aovraiM krogle v srce. Je v par W» * pih izdihnil svojo plemenito dušo. Vrlemu bojnemu tovarišu in spod-nještaierskim Slovencem dobro zna-nemu nadebudnemu železniškemu uradniku blag spomin! — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Albin Škof, poddesetnik 27. domobranskega pešpolka, 12. stot. Ker že od 26. oktobra 1914 ni pisal, se je splošno domnevalo, da je padel na bojišču. Sedaj se nahaja v Stan-ciji, Almanasnija, Rusija. — pozdrav z bojišča. Frejeli smo to - le vojnopoštno dopisnico; Koloniea, 15. februaria. Iskrene pozdrave vsem čitateljem »Slovenske-ga Naroda. — Lev Alf. Vasić, ognjičar. Prav dobro napredujemo. — S severnega bojisča je pisal slovenski medicinec svroji materi pismo, iz katerega posnamemo sle- dece: »......Danes (27. februciria) je sedem mesecev. odkar sem zapu-stil Ljubljano in vse ljube domaće in svojo Ijubečo majko, s srcem, polnim trepeta pred negotovo bodočnostjo. Pred šestimi meseci se je bila prva bitka, pred petimi meseci smo marširali dolge in utrudljive marše proti zapadu, pred štirimi meseci smo ležali v pozicijah pred Przemvslom, v jarkih, kamor je prišla grozna žena, kolera. Pred tremi meseci smo v groznem mrazu sli na Ogrsko, pred dvema mesecema sem sedel z I. v blatu, dežju in snegu na vznožju hriba. Cez dan je prišel potern oni moment, ko sem I. izgubil; ali je ostal živ, ali je mrtev, ne vem. Pred mesecem dni pa smo šti ven na gore, kjer prebivamo še danes v primitivnih domovih. Pa slednjič si človek iz neprilike že kako potnaga. In tako mi danes to novo življenje v pod-zemeljskih luknjah se dosti ugaja, in sem se prav rad vrnil, ko sem bil zadnjič v vaši. da na obvezovališču zdravniku pomagani. Zdrav sem do-volj; nahod in malo kašlja ima pa tako skoro vsakdo med nami. Vendar uživam vsaj svezi zrak, četudi je senitertja presneto mraz. Upam. da je glavna sila zime že zlomliena. četudi moTamo v gorovju računati z daljšo zimo. Ej. pomlad, težko priča-kovana, poineni za nas dež in veter in slabe ceste. A kljub temu pozdravljam vsak dan z veseljem soln-ce. ki vedno bolj na moči pridobiva. Da mraz še tako primeroma dobro pretrpimo, je pač tuđi vzrok dobra hrana. Kruha vedno dovolj in dobre-ga. Kuhar je štajerski Slovenec in zna svojo stvar imenitno. Plaćamo zelo malo. za en mesec komaj pet kron. pa imamo kosilo in večerjo. Danes na pr. opoldne prekajen kare s kislim zeljern. zvečer mrzli goveji jezik s krompirjevo salato. Vsak drugi dan moenato jed. Tuđi vina nam ne manjka. Zvečer dobim kuhanega vina. Sploh zelo dobro. Kaditi imam tuđi vedno dosti. Največje veselje imamo zvečer. ko priđe posta in vsakdo pričakuje. da dobi veliko kart in pišem. Spimo navadno od 8. do 8. Naša podzemeltska soba je šti-rioglata. Na eni strani leži pet mož, na drugi leže štirie. V enem kotu imamo ognjišče s primitivnim dimni-kom. Ce dežuje, si je treba platno za šotore položiti cez obraz. Ponoči nas ne zebe. Se lepo stisnemo in poteg-nemo koce čez ušesa. Navadno je med nami prav veselo in hudomušno razpoloženje. Ševe da vedno kdo vprašuje, kdaj pojdemo doinov . . . Prav lepa hvala za pošiljatve . . . Z električno lampo in z robei ste ini zelo ustregli — in pa sladkost vseh sladkosti — domaće štrukije. Ves za-maknien sem hrustnl in tuđi drugim dal pokusiti . . . — Dolžnost naznanila. Glasom ukaza c. kr. trgovinskega ministr-stva z dne 3. marca. so lastniki vseh množin sirove in goščene plinove (amonijakove) vode. žveplenokislega amonjaka in apnenega dušika (cal-ciumcvnamida) kar jih je,ter množine teh snovi, kar jih še priđe zraven, po določilih tega ukaza pod dolžnost-jo naznanila. Vsakdo, ki ima te snovi v zalogu iih mora po stanju od .3. marca naznaniti pri politični oblasti J, instance do 18. marca. nadalje pa do 8. vsakega meseca in je v to svrho porabljati edino vzorce, ki se dobe pri političnih oblastvih I. instance. Vsakdo, ki naznanja te snovi, mora imeti posebno sklado>vno knjigo, v katero mora natančno vpisavati vsa-ko izpreniembo množino snovi. Te snovi se brez dovoljenja trgovinske-ga ministrstva od 3. marca ne smejo nfti prodajati, niti podelovati, ra-zen, če se ne potrebujejo za izpol-njevanje vojaskih naročil in pa v po-Uedelske naraene in te le z dovolje-njem ministrstva. Za te vrste pro-ienj ni nikakih posebnih obrazeev. Kdor se temu ukazu ne bi pokori!, se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 K, ali z zaporom do 6 mesecev. — Aflosimie ovadbe o nedo-s«a*» v voiašktt boteBaicafc. Pogosto se dogaja, da posamezniki o dejanskih ali pa le domnevanih ne-dostatkih v tej ali oni bofaišntci po-SUiajo botoisničneirm poveljstvu brezJmoe ovadbe. Tako ravnanje pa le dokazuje, da dotičniki nimajo po-guma za odkrit in pošten nastop. Od-slej se na ovadbe brez podpisa s polnim imenom in označbe bivališča ovaditeljevega ne bo več oziralo. — Dr. G e d u I d i g e r, c. in kr. garni-zijski šefzdravnik. — Nabirajte prazne stekleuic© mineralnih voda za »Rdeči križ«. Av-strijska družba »Rdečega križa« je prevzela v svoj delokrog brezplačno dobavo potrebne velike množine naravnih zdravilnih voda za vojaške bolnišnice in ie v to svrho ustanovila na Dunaiu centralo za preskrbo mineralne vode. Da pa more ta centrala svoj namen uspešno izvesti, je predvsem potrebno, brezplačno prc-skrbeti zadostno množino steklenic za mineralne vode. Občinstvo se radi tega nujno pozivlje, da naj vse razpoložltive prazne steklenice za mineralne vode da na razpolago ti občekoristni, našim bolnim vojakom namenjeni oskrbi. V prvi vrsti se pozivljejo zdravilišča. lekarne, drogerije, prodajalne delikates in mineralnih voda, potem hoteli, gostiine, kavarne itd., da podarijo takc prazne steklenice; pa tuđi pri marsikateri rodbini se bo nahajalo večje število takih praznih steklenic, ki jih bo rada oddala v omenieni plemeniti natnen. Steklenice se prevzemajo na mest-neni magistratu v stražnici, srednie poslopje, v priiličiu. — Pegasti legar v Ljubljani. Včeraj smo poročali. da sta se v Ljubljani primerila dva slučaja pega-stega legarja. eden v predilnici, drugi pa v nekem prenočevališču. Ve-deli smo seveda natančno, kje se je ta slučaj primeril, a ker se nam je od merodajne strani ^poročila želja, naj zapisemo. da se je slučaj zgodil v »nekem prenočevališču«, smo temu ugodili. Tako je storila tuđi »Laiba-cher Zeitung<, dočim je »Slovenec« drugače postopaL Konstatiramo to-rej. da se je drugi slučaj pegastega legarja primeri! v hotelu pri Slonu in da se v nobenem dragem prenoče-vališča ni nič takega primerilo. Ob-enem pa bodi tuđi pribito. da se ie v hotelu pri Slonu vse desinflciralo in vse sterilo, da se zatre vsak sled te bolezni. — Izdelovanje trpežnih živ U iz sviniskega mesa. Trpežna živila iz sviniskega mesa. t. i. gniat, slanina in klobase, potrebujejo skrbnega pripravljanja, če naj se ohranijo za dalj časa. Gnjat in slanina ^e morata dobro soliti tuđi v spodnljh plasteh. Pri tem je paziti, posebno pri gnjati, da se blago narnaka v zadostno močni slanici, in sicer po velikosti za dobo 6 do 10 tednov. Ob začetku nasoljc-vanja je blago vseokrog, posebno cb tistih mesnih delih, ki nišo pokriti s . kožo. odrgniti s soljo. Tekom naso*-ljevanja je blago shranjevati, če mo-goce v kleteh pri 6° ćo 12J C. Pri viš- ji toplini se lahko blago pokvari in slanica, pri nižji toplini se zakasni, oziroma popolnoma zadrži pronica-nie soli v spodnje plasti. Po nasolje-nju se naj položita gnjat in slanina za pol dneva ali ćeli dan v vodo, da se sol deloma izgubi. Nato nai se dobro opereta. Pred prekajevanjem naj se sušita v zračnem prostoru, če -mogoče v prepihu, in sicer kakor je zrak viažen, po več dni ali tednov. Klobase naj se suše takoj po izgoto-vitvi. Med sušenjem naj se blaga ne izpostavlja mrazu, vlažnemu zraku ali visoki toplini. Prekajevanje blaga naj se izvrši počasi v hladnem, ne premočnem dimu. ki ga daje ža-govina iz trdega lesa. Če se naj blago ohrani za dalj časa, se mora pre-kaievati gniat približno tri tedne, slanina do 2 tedna in klobase do enega tedna. — Koze. Sanitetni oddelck no-tranjega ministrstva sporooa: Od 2K iebruarja do 6. marca je bilo na Du-naju naznanjenih 64 slučajev koz. Na Dunaiu je bilo od začetka vojne pa do zdaj 968 slučajev koz, med temi 224 smrtnih slučajev. Razentega je bilo v avstriiski državni polovici od 28. februarja do 6. marca naznanjenih 72 slučajev koz. med tenu 4 slučaji v Knittelfeldu in en marsikak srečen in vesel trenotek in žel mnogo priznanja in smeha. Jako je ugaial gosp. R. Zelemik kot asirtjolog Henrik Zajec. Po njegovi maski sodeč, po njegovih kretnjah in karakteriziranju govora, treba reci, da tiči v gospodu Zelezniku lep igral-ski talent. Oospod Peček je tekom večera pozabil, da je izpocetka do* sledno sekal besede, bil pa je poleg teg'a, zlasti kar se figure in gest tiče, zabaven in prav dober tip prepere-iega in zmedenega Tidemnjena. Gospod Grom, gospod Trebnr in vsi ostali naj dovolijo, da se nh skupno j spominjamo. Obisk je bil slab, pri- i jaznega večera nevredeu. Predstava ni niti v enem oziru zaostajala za sličnimi predstavami, ki smo ]ih do-Sivljali pod raznimi vodstvi v dežel-fiem gledališču. — V nedeljo večer so igrali komedijo v treh dejanjih ^Žena polkovnikova*. ki jo je po Laubeju za slovenski oder priredil g. Fran Govekar. Predstavo je vodi! g. Danilo. Ta komedija operira s Čud-nimi efekti, prepolna je patetične žalosti in ogorčenosti. Nedeljski večer ni dosezal sobotnega, bil pa je na zunaj okusen in dobro obiskan. De-butirala je gospa Herma Gromova. Pozna se ji. da se ne obvladuje jezi-Va. vendar je to znanje, ki ga nam je vćeraj pokazala, dosti veliko in za-njo častno. Njen nastop je bi[ vse-skozi umerjen. toaleta lepa. Obdaro-vana ]e bila s šopkom in deležna obi-lega aplavza. Nekoliko kratkočasja sta spravila na dan g. Danilo kot sluga Ivan in mestoma g. Peček kot notar Mrak. Sicer so tonili £g. igralci in igralke v deklamatorstvu žalosti, ogorčenosti itd. Dosedaj so kazale vse predstave resno stremljenje in vestno skrb in delo. Sobotna je bila pač najboliša. Priporočati je občin-^tvu, da posveti Malemu gleda' K*u več pozornosti. P. — Ljubljanske psrice in kužne bolezni. K tozadevni notici v naši sobotni številki. se nam piše: Ker se je sprožila diskusija o vprašanju, kako bi bilo skrbevi za to, da s? prepreci razširianje kužnih bolezni potom perila in peric. na; kot destavek rsriobčim, kaj je mestni magistrat ljubljanski glede perila in peric ukre-nil leta lSf-6.. ko se je po LiubPani sirila kolera. Tedanji župan dr. Co-sta je dne 20. septembra objavil odredbo, da od imenovanega dne perila. oblači! in posteljne oorave. ki je bila v dotiki z okuženei, nihče ne | srne prati doma, niti tega ne srne dati • prati komu drugemu, nego edir.olc oblastveno nastavljeni perici Tere-ziji Potočnikovi v šentpetrskem predmestju št. 149. ki ji je mestni magistrat strogo naročil, da mora sproti pobirati vse perilo. oMačila in posteljno opravo pri vseh okužencih in to izpirati po zdravstvenih predp:-sih. Kdor bi se tei odredbi ne pokoril, zapade strogi kazni. Obenem je do-ločil tarifo za pranje okuženega perila (za rjuho 6 beličev, za žensko krilo 6. za sraico ali spodnje hlače 4 itd.). Zaeno je magistrat kmetskim pericam iz okolice strogo prepove-dal, perilo še nadalje odlagati pred Šenklavžetn, in jim velel, da ga mo-raio odkladati v zanalašč v to svrho prirejene kolibe na sedaniem trgu Cesarja Jožefa. Kmetske perice so se izprva nekaj upirale, ali magistrat jih je kmalu pomiril. »Noviee« pisejo o tem dogodku tako - le: Mestni magistrat je kmetskim pericam za odlaganje perila pripravil seimske ute. »Al nato »je vstal grozen šunder in klepet, ker je nekdo poštene babice podšunta!. da bojo morale v utah po 7 goldinarjev davka plačati na me-sec, zraven tega pa še vsak teden po 15 kraicarjev posebej.« — Iz Brež na Koroškcm, kjer ic, kakor smo že snoči javili, umri čr-novojniški enoletni prostovoljec Josip Tauber iz Ljubljane, se nam še poroča: Tauber je 4. t. m. zbotei ;n je bil 7. t. m. že na mrtvaskeni odru. V Brežah je bil v prostovoijski soli. Nagla smrt mirnega mladeniča je v*e njegove tovarile silno pretresla. — V počaščenje spotnina rajn-kega rodoljuba gosp. Evgena Vilhar-ja, je podaril in nabral nadučitelj gospod Dragotin Česnik v Knežaku, ?0 K; gosnod Sterle iz Koritnic pa podaril 5 K v korist podružnice Rde-čezn križa v Ilirski Bistrici, za kar izreka v?em blagim darovateljem raitoplejšo zahvalo — n a č e I -s t v o. — Osrednje skladišče »Rdcčega križa« v Cesarja Franca Jožefa za-vetisču je samo dopoldne od 9.—12. eđprto. Na gimnaziji v Kraniu je napra-vil dne 6. t. m. maturo gosp. Rodolf Krasna iz Ljubljane. Umri Je v teleznlklb ondotni c. kl. nadpoštar gosp. Bogomir Hel- m 1 c h. Ccnjenim rođbinam nale iskreno sožalje! Pr^mogar — <3teEert«r. 321etni premogar M. Novak v Trbovljah je bil kot črnovojnKki delav^c *apo-slen v trboveljskem premogokopu, pa je samolastno zapustil delo. To se je spoznalo kot dezertiranje, Novak je prišel pred vojaško sodisče in je bil obsojen na pet mesecev težke ječe. Nepoštena kuharica. Kuharica Ivana Lešnik je v Radgoni nekemu gostilničarju ukradla 1200 K in šla v Maribor, kjer pa so jo kmalu za-sačili in jo zaprli. Preskrha Haloz s kruhom. Dra-ginja moke in kruha je letos posebno hudo zadela Maloze. Večina haloške-ga prebivalstva je navezana glede tnoke na dovoz cd drugod in mu že, v navadnih razmerah trdći gre za kruh. Letos so se te razmere še pooštrile in treba je bilo energične po-moči od vlade. Vodia ptujskega okr. glavarstva gosp. dr. Evgen pl. Neto 1 i c z k a se je za lialožane toplo zavzel. Obrnil se ie na lastnika edi-nega večjega paromlina v ptujskem političnem okraju, gosp. Jakoba Z a-d r a v c a v Središču in posrećilo se je še dobiti na Ogrskem 11 vagonov koruze, katero bodo dobivali Ha'o-žani iz Ptuja za v sedaniih raznieri'h zelo zmerno ceno po 18 K metrski stot. Haložani smo rnarijivemi! našemu glavarju pl. N e t o I i c z k i in gosp. Jakobu Zadravcu za trud in pomoč zelo hvaiežni ter prosimo, naj tuđi v bodoče na nas revne pare ne pozabita. V Gradcu ie knjisovez Matija M a i e r , vživaioč zjutraj svojo kavo, za:util, da ima nenuvaden okv.s. Dognalo se je. da ie bil kavi prlme-san fermalin. Prijeli so 161etnega va-jenca, da je on poskusil svojega go-spodar.a zastrupiti, fant pa dolži go-spodnrjevo ?eno, da je ona to storlla. V Trbižu so v soboto aretirali črnovojniske^a narednika Messrena ter ga izročili garnizijskemu sodishi. Viessner je bi! vpekojen orožr;k. Ob izbruhu vojne se je prostovoljno ja-vil za voiaško službo in je bil pricie-Ijen rezervni bclnici v Trbižu. O vzroku njegove aretacije krožita, kakor piše »Karntner Tagblatt , dve verziji. Po prvi verziji je osumljen vehunstva, po drugi verziji pa *o jra prijeti, ker je baje odprl neko denar-no p:smo in si pr'astil rjesra vsebino. V Zadru v Dalmaciji so kavar-narji zvišali cene kave. S tem so dosegli, da nm je izostala velika več na gostov. Ti pravijo, da :majo kavar-narji že dovclj dobička od tega, da med vojno ne moreio plačevat; ino-zemckih Tistov. Vlšji Intendant za^rebškega , kraSH. giedaiišča ViaJimir pl. Treščec, ki se je nalsajal nekaj tnesecev kot veliki župan v Virovitici, je imenovan za velikega župana zas:rebške županije ter prevzame zopet posle zagreb.-ke intendanture. Stara pesem nravstvena drama v 3 delih po slavnem romanu enake-ga imena Feliksa Philippi predvaja se od danes torka naprej v kinematografu olđeai«. Glavno vlogo igra Rn-doif Christians s svojo poznano ne-dosežno umetnestjo. Miči Pacla ig"a njegovo ženo z njei pristno živn -nostno. Film je nekaj nenavadneg. Književnost. — »Veda« ima v št. 1. novela (petecra letnika) s!edečo vsebino: Dr. Fran Čadež: Naravoslovje, tehnika in vojna; Viktor Bežek: Resni-coljubnost, možatost, delavnost — v domaći vzgoji: Bogumil Vošnjak: Knjiga o ogrskem narodnem vprasa-nju; Karei Ozvald: Praktični psiholog — nov poklič; dr. Dragotin Lončar: Iz življenjske filozofije Carlvlo-ve; Boris Zarnik: In memoriam A. Weissmann; dr. Ivan Prijatelj: V zatišju; dr. Ivan Mohorič: Še nekaj k Prešernovi kitici »Luna sije«; Ivan Koštial: Začetna poglavja iz slovenske srednješolske slovnice; A. Ivan-čič: Problem sreče v Cankarjevem »Potepuh Marko in kralj Matjaž«; Kare! Ozvald: Teodor Lipps; Vcda o nečem, česar ni vredno vedeti; šolska občina v ljudski soli; Ivan Koštial: Zeitschrift fur osterr. Vofks-kunde in slovansko narodoznan-stvo: Bogumil Vošnjak: Otoman-ska Azija in armensko vprašanjc. \% uredništva. Jos. Stritar: Za poštenje. — Karte Varšave, Pariza hi Londona z Mižnjo okoiico so izlle v založbi Q. Freytag Ču Bernot na Dunaju, VII., SchottenfeUI&asse 62. Vsaka karta stane 20 vinarjev, po pošti pa 5 vin. več, vse tri kartt skupaj pa s poStnino 70 vinarjev. ^* Posebno dobro bo služila karta Var-šave z okolico, ki ima označene do Plocka, Lowicra na zapadu in do Radoma na jugu tuđi manjSe kraje. — Zemljevid Bukovine, kjer 90 naše junsške čete nedavno tega i«-vojevale lepe uspehe, ie izdala tvrd-ga O. Preytag & Bernot na Dunaju, VII., Schottenfeldfasse 62. Karta ie zelo natančna in ifvrtoia v sedmih barvah. Vetikost 40/55 cm. Dobro bo &)uiiU tako lajikom, kakor vojakom, tena ie razmeroma zelo nizka — 30 vin., PO polti 3§ vin. — n^kmaimov iepoi atlai. Zna. na tvrdka O. f reytag&Bcrnot na Dunaju, VII., SchottenfeMgasse 62t je pravkar izdala za Ieto 1915. Univerzalni žepni atlas profesorja Hickmanna. Atlas obsega 66 mnogo-barvnih tabel in 64 strani besedila. Poleg zemljevidov vseh peterih sve-tovnih delov, ima atlant karte vseh evropskih držav ter obilico tabel, diagramov in zemljevidov, ki se na-našajo na zemljepisje, narodopisje, statistiko, gospodarstvo itd. Čitatelj dobi na vsako vprašanje, ki se tiče teh strak, v atlantu točen in jasen odgovor. V besedilu se izerpno raz-pravija med drugim o solnčnem sistemu, o zemeljski površini, o čio-veskih pasmah in liudskih plemenih, o verah, o jezikih in njih razsirjenju itd. Vse te Članke grafično pojasnju-ie>o posebne barvrne tabele. Atlant je vse pohvale vreden, zato priporoča-mo našim čitateljem, da si ga naba-vijo, ker ga bodo zlasti v sedanjih časih prav s pridrm lahko rabili. — Atlant stane 4 K 50 vin. Naroča se j?a lahko v vseh knjic^arnah ali pa tuđi direktno pri sami založnici. Razne stvcsrl. * Eksplozija v rudniku. V Ca- besi del Buev na Spanskem, se je v ondotnem rudniku zgodila eksplozija, ki je zasu.Ia 1/600 delavcev. * Pomanjkanje papina na Ruske m. Iz Varšave poročajo listi, da tam primanjkuje papirja, tako da so zmanišali listi format za 3/4. * Srbski princ GJGrgie, ki se Se zdravil na Rivijeri, vstopi, kakor jav-Ijajo srbski l'sti, s 14. marcem v traneosko armado. * M3in zgorel. Ogrski kerespon-denčni urad poroča iz Bekecs-Csabe: Tukajšnji parni mlin Martin Rosenthalove delni5ke družbe ]e danes po^orel. * Poslanec dr. Jo^ip Smodlaka <7pušćen iz napora. »Hrvat« javlja: Kakor izvemo, je bil državni in de-želni poslanec dr. Josip Smodlaka pred nekaj dr:evi izpu^čen iz zapora. * Se^vesi'ranr.e nemške družbe v Rusiji. vRusskoje Slovo« poroča iz Kijeva, da je nemška električna družba, ki jo cenijo na 10 milijonov rubljev. koneno sekvestrirana. * Enoten kruh v ItalsH. Italijan-?ka vlada je odredila, da se sir.e v Italiji peči od 22. marca le ena edina vrsta kruha, ki se bo izdelovala iz zmesi, v kateri srne biti do S0% pšenične moke. ""* Eksplozija na franco?kl torpe-dovki. »Petit Journal« javija iz Cherbourga: Na krovu torpedovke >^Frambre* ie pri Barfleuru eksplo-diral kotel. Štir.ie strojnlki so bili tež-ko opečeni. Torpedovko so še lahko spravili v Chcrbourg. * Ar^angetek. -Kolnische Zt^.« poroča, da se ie izkazalo upanje Ru-sov in Angležev, da bosta Arhan-^elsk in Belo morje vsled nastona milejšejra vremena v kratkem odnr^ ta, kot Koljufivo. Na severnem Ru-skem je zopet pritisnil mraz do 20° pod ničlo. * Škotski plavžl. x>Daily Chro-nicle« piše: Več škotskih jeklarn je prevzela vlada. Naročila anprleškc in franeoske vlade prekašajo vsa dosedania naročila. Škotske livarne so izjavile, da bodo morale vsled visokih cen premoga pogasiti vse plavze. * Profesor Iztrgal diiaku uho. Varaždinsko »Hrvatsko Pra-o« javlja: Na tukajšnji gimnaziji je poteg-nil profesor Drakalić prvošolca Pre-mužaja tako silno za uho, da mu ga je iztrgal. Zdravnik je dijaku uho sicer prišil na uho, toda deček je sko* ro popolnoma oglušil. * Vojnopomožni «r«d, oddclek za propagando sta v Pešti posetila nadvojvoda Karei Štcfan in njegova prejasna soproga nadvojvodinja Izabela ter si z velikim zanimanjem ogledala zlate in srebrne predmete, ki jih je darovalo prebivtlstvo. Visoka dvojica je nakupila več pred^ metov. * Pobefil ruski vfetallri. U vjet-niSkega taborišč* v Sormoyu »o te dni pohegli Itirj« ruski vojni vj«tni-ki. V bližnjem fosda so si nasekali drevesa ter napravili plave, s kate« rimi so prišli preko Dontve. Med ubeglimi Rusi Je bi! en tesar in en sodar. Mafyarovarsko orolnlltvo Jih ie prijelo pri Kisbodtku. Pobegli Rusi pravijo, da tih ie prijek) £e st drla* ve ifi »ntunte April« končno tuđi n\ pravilno ntittSko. Toda to so malen« koatn« »tvari «a onef*, kl venda v nocoflKOfie« službovanja 4otiovnikov pri vt)}*kth ni na NcmSkem v vseh državah ena- ko urefeno. V nekaterifi državah slu-žjjo duhovniki kakor vsi drugi ljudje pri vojakih, v drugih imajo privilegij, da jim ni treba opravljati voja-ške službe. Tako je na pr. na Pru-§kem, da protestantski duhovniki ne služijo pri vojakih. To pa protestantskim duhovnikom ni po volji. V zadnji seji pruskega deželnega zbora je namreč eden govornikov nastopil proti cerkveni upravi in je obsojal, da ne smejo duhovniki služiti pri vojakih, namreč kot pravi vojaku Ta govornik je pri ti priliki povedal nekaj posebno zanimivega, da je namreč v sedanji vojni padlo že 53 pro» testantskih duliovnikov samo iz Wiirttemberga. Če se pomisli, da ima Wiirttemberg le 2,500.000 prebi-valcev in je velik del prebivalstva katoličke vere, če se pomisli, koliko je med protestantskimi duhovniki starih ali za vojno preslabotnih du-hovnikov. potem se sele pokaže, kaj to pomeni, da je padlo 53 duhovni-kov. * Sepsratni mir med Rusijo, Ogrsko in Srbijo. To je naslov senzacionalne informacije, ki jo je pri-občil eden izmed tistih najbolj informiranih amerikanskih listov, katerih zaslužno dcJovanje na časopisnem poiju smo že opetovano v vzgledih predočili. Tokrat gre za informacije »velikega^ argentinskega lista, ki iz-haja v Rosario in se imenuje »La Argentina^. ^Znameniti poznavalec evropejskega pcložaja< Juan Neke-resd si je izbral ^>La Argentino«, da naznanj svetu senzacijonalni dogo-dek: separatni mir med Rusijo, Srbijo in Ogrsko. Zanesljivo poročilo se glasi: »2e koncem novembra se je vršila v Usranem gradu v Srbiji tajna entrevuja ruskih, srbskih in ogrskih državnikov. Srbijo ie zasto-pal dr. Stara Hurica, ogrski delegat je bil vplivni statistik Szandor de Rosza. Delegati so se zedinjli na naslednje pogoje: Ogrska prepusti Srbiji svoje južne dežele, se odtrga od Avstrile in sprejme rusHi protektorat. Rusija se zaveže, podpirati prestolno kandidaturo popularnega in zaslužnega narodnega ma.gnata Mikoša. Rusija ne zahteva cxl Ogr-ske nikake vojne odškodnine, pač pa se zavežejo cgrske čete, da preide-jo na praznik grškega koledarja k ruski armadi. Ogrski delegat Szandor de Rosza je organiziral posebno agitacijo, ki naj nagovori ogrske ar-made k uporu proti Avstriji. Odpo-slanci slavnega ogrskega državnika so odšli na bojišče preobleceni kot krosniarii ir» prcstmoHci »RdeČega križa*. Eden izmed teh odposlancev je prispel po nesrečnem naključju y Argentiniio ter je izdal skrivnosti vsranogradskega dogovora informa-torju lista -^La Argentina«. Tega od-poslanca so namreč zalotili Avstrijci baš ko se je ko-pa! v velikem jezeru Palič in je torej odlozil svoj kostum. Vendar pa se mu je posrećilo uitl: preplaval je jezero ter se rešil na srbsko obrežie. Od tam je bežal preko Grške in Genue ter se pripeljal na parniku »Re Vittorio« v Argentini jo.« Tako se glasi senzacionalna vest »La Argenrinev., ki ie vzbudila onkraj morja zasluženo pozornost politikov, vojakov in državTiikov* Škoda, da se je »znameniti poznavalec evropejskih razmer- g. Juan Ne-keresd že par dni nato zatekel v redakcijo nemškega lista, ki izhaja v Rosariju ter ji je izročil naslednii, nič mani interesantni komentar: »Vsra-nograd ne eksistira samo v Srbiji, temveč nahaja se tuđi v Argentiniji, kjer ca običajno označujejo z dvema 00. Stara Hurica je ženskega spola in spada med one dame, ki radi svoje starosti že nimajo veg pravih uspehov na potih Ijubezni. Szandor de Rosza je že davno umri, statistik sicer ni bii, paq pa zavzema kot ro-par Rosza Szandor znamenito me-sto v statrstiki ogrskih zločincev, ki je zaključila © njem sele takrat svoje račune, ko je končal svoje delo-vanje na vislicah. Popularni ogrski magnat baron Mikoš je znan tuđi iz-ven Ogrske kot titular za neštete madžarske papricirane dovtipe, v seznamu plemenitnikov pa bi ga iskal zaman. Praznik grškega koledarja je dan, ki ga sicer označujemo s tujko »ad calendas greacas«. Jezero Palič je močvirje pri Subotic^ odkoder vozi brzpvlak še svojih dobrih § ur do Srbije. KonČno ie gospod Juan Nekeresd razrešil tuđi uganko svojega madžarskega imena^ ki se glasi v prevodu »Janez NeiSči-me«, — Kaj Je rekla »La Argentina«. tega nam žalibog ne pove nobena pratka. Ipzoiavna poročila. PotieireCm pam*. Berolln, 8. marca. Iz Hamburga se poroto, d^ so potniki včeraj v Rottcrdam dospeiegt tovornega pgr-nfta »Njcuwe Am$terdanv pripove* dovah, Rječi- javlja svojemu i,tu: i : V bojih na Kavkazu kažejo Tur- \ -: presenctljivo trdovratnost in po- gum, ki zaničuje smrt. Turkotn po-maga tuđi topografelri poloiaj ki «a izborno izrabljajo. Posebno izborno s.e bijejo carigradske čete. Poroče-valec omepja neki mal odd^lek turske armade, ki ni pred pretežno rusko premoći© niti pobegnil, niti se udal, marveč je do zadnjega trenotk* vztrajal n* bajonetnem boju in se dal pobiti do zadnjega moža, da si Je imel priliko izprazniti ^voje pozicije, ttolg2rske odredbe proti epidemiil v Srbiji. Sofija, 9. marca, (Kor. urad.) s.Agenc€ telegraphiquc bulgar« po-roča: Spričo nevarnega razširjenjčt epideriičmh bolezni v Srbiji, ie žele«-nisko ravnateljstvo zahtevaio od najvisje zdravstvene obla3ti, da se ukrenejo odredbe proti temu in da nohen bolgarski vagon ne Miie pre-stopiti srbskega ter noben srbski bol-garskega ozemlja. Roraujjski izvoz zivil. BuKiirešta, 9. marca. (Kor. urad.) Finančni minister je predloži! zbornici nacrt zakona, da naj se naloži carina na izvoz iižoia, koruze in ko-ružne moke, prernive pa izvoz rži in jeemena. 100 mark - 6(1 rublicv. Berolin, S. marca. (Kor. urad,) Porocilo Wolftovega urada: Vrhovni poveljnik na vrhndu ie določi! za vse rusko ozemlje, ki so ga okupirale nemske ćete nemški denar kot plačil-no sredstvo s> prisilnim kurzom }W* ■, mark za 60 rubfiev. I OMeiaica tavzetja Jaaine. j Pariz, S. marca. (Kor. urad.) ! Neko atensko poročilo opisuje slav- ! nost obletnice zavzetja Janine. Pre- ! bivalstvo je hodilo po atenskih ce- | stah ter nazdravljalo kralju in Veni- i zelosu. I Dragifija v Ru>iii. j Petrograd. ^. marca. i Kor. urad.) i Tu je nastala znatna dragmia vseh živil, zlasti za meso, maslo, rž iti oves. ; Mehlka. | Frankobrod, 8. niarca. Kakor rx5-roča Reuter *z \Vashingtona, je ćeli diploinaiski zbor v Mehiki sklenil, Ua zapusti glavno mesto. Umrli so v Ljubljani:! Dne 4. triarca: Ana Marija Buh. hči trgovskega sotrudnika. 4 mesece, Mtielkova ulica 19. — Erna Peter- ; ca, hči šolskega sluge, 11 mesecev, i Streliška ulica 15, | Dne 5. marca: Ivan tludorovic, cigan, 22 let, Miklošičeva cesta 11. Dne ?. marca: Josip Ramovš, bivši pastir. 42 let. Stara pot .?. — . Egidij Penso, črnovojnik 97. pe-spol-ka, v garnizijski bolnici Zaloška cesta 29. — Ferdinand Sartorv. ključar v tobaćni tovarnL 73 let. Vrtna ulica 22- — Miian StofšiČ, pek v divizijski peka'-ni. Zaioška cesta 29. i Dne 6. marca: Mane ta Skoolar, '. hči orožn»škega stražmojstra, 7 let, Sz bičevii 21. — Kazimir Kabl. eno-letni prostovoljec 20. lov*.kega bata-hnn.?, Zaloska cesta 20. _ — Ivana Roznik. kuharica, 52 iet, Škofia ulica 13. — Pavef Stralčič. crno vojnik 97. pcšpoika. v garnizijski bolnici. — : ^ran Kadunc dninar - hiralec. '^ let, Radeckega cesta 0. Dne S. marca: Marija Se' Anik\ zasehnica. 72 let, Poljanska cec 1 44. Dne 9. marca: Elizabeta h 'itar, tiskarjeva vdova, 82 let. Vrtr: uli- i ca S. -=------ — i Izdalateli In odgovorni urednik: ' Valentin Kopitar. j La^tnina in ti^k »Narodne tiskame«. > ^7 VBH1« V bbera rokavic in ražnovrstnih parfsmov O. J3cllA OJgO Vau« Mi mtjtm *•#•! Srt4«fi mtm «ct Tt« mu „ j 9.*v.! 7281 1 01 moe. vrh : 9. JT. »i. I 70-4 —1-S| sr. jvzh. J Srcđnjs včerajina (estni trs11- Službo kot Hrlila ali k otrokom HP apralmo *^M sn mladenka Naslov pore aprav. »SloT« Naroda«. Itnnovnnle i 3 sobe. kuhinja ter s pritiklinami, M . takof ali z majem odda- tsa ! Kuhnova cesta št. 21« mzzi: Najboljša in najsdravejSa z^zzz b arvaf za Iase in brado je dr. Drallea „JfERIL", kl d*jm sirim in pordefelirn lasem a jih prvotse naravno in zdravo barro. Dobi se STeđa« rjava, temnorjava in crna ▼ steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pn Štefan Strmoli Ljubljanaf i*od Tranćo št. 1. Lasne ktto, podla^o in mreiieo vsch vrst; uledališčne In toaletna ■ . iiotreb&člne itd. ... Proti prahajem, Inskinam in ispadanju las đelaje najbolji« prlen»amai TaBno-cMiiin tinknua sat letso fcatera okrepo***)* laatič«, od«tr«n]u|# luske in prapreču|« IzpadanJ* \wm. 1 »tel&lcMle« z n«v««l«m ft krfji«. RaipoHija se z obratno posto ne ottj kot ve£han v posi'h odtet. pisareo, sprejme hkoj tuii začasno ^rlm. s'n:bo. « (^»-r,\m nnnudbe s pokoji pod 9lJiiri8t 1913 588U na uprav »Slov Naroda« Dm t>26 UI fiiorini alin je razprodana J(ova pošiljahv na polu. M. RANTH, Marijin trg 3. krojač prve vrste ▲ 9 Ljubljana, yo^J vhotch ,priMaliča'5Si ! (I* nađstropie) ^^S i j (naaproti gUvne poftte) B :: se priporoča.:; ■ \ Um liitsa Šlaga. I drogerija in jotonamifaktara Ljubljana, Selenbargova ul. 5 priporoča veliko atalogo I đesinfekcijskih preparatov kakor: Ly^o1v Lysoform, Kreolin, Formalin, ! Formaiinove pastilje, karbolova kis- I Ima. karbolovo apno. > Potr^bMlai« sa poatreibo bolnikov in ranjenceir, l obres la gamastoga blaga, ' { konjaka, ruma in čaja. ! ' ^ero/ornu ft hlinin. ferolin. | IVizitnice in kuverte s firmo ===== priporoča • :: „Narodna tiskarna". :: C, fer. avstrlfske ^8» državne ie'eznlce. MOZUl RED I ■ Izvleček z veljaVnostjo od 1- septembra 1914« ■..... ■ ! Z veljavnoatjo od 1. acpfenbre 1911 ' d> »u ili do preklica v okraju | tukaj^negi ravnatel st a s o iai navedeni vlaki po od I. ma'a 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko Doslu^ujejo vsi civilni potniki brei prlaflneva legitiralraola. CivHnl potnik!, lii se pe!4e?o v Pali, meralo ltnetl legltimaci]e od a. i Vi> vin^fAlfvfvA vaIiia inkfi « Pul u. ODSOD li Ltublf^n« glrvn* kolodvor, I samo osebni flakl: 8»00 arutraj v Kranj (Tržič), Jesenicc, v Tro *. a-O5 tfopoldne v Grosurlje KoČevje), Trebnie /S:. Janž), Novo mesto, (Straža- Tnrlice), Bubna^ci. 11-ao dopo!dna v Kran<, Jesenice, Trb'ž. 12-52 popoldne v Grosuptje, Trebnte, Nnvu mtsto (Straža-TopliccK Bubnjarci 6'22 anrefcer v Kranj, Trži!, Jcsenice, Ce- ••»vec čez Salcburg na Dunaj. S«2S neier v GiosudMc (Kočevje), Trcb- . :«, No' o mesto, Bubnjarci. PRIHOD v L:nfeJfano glavni kolodvor, osebnl vUkl: 7-35 dopoldno iz Jesernc, Kranja (Tržiča). 55£ dopolflfie iz Novt^a rresta, Treb- 11-16 dopoldne \z Trbiža, Jesenic, Kranja . 2*33 popoldne iz Bubnjarčev, Novega \ mebta (Srra^e- roplic),Trebnjega, Grosuplja i S-2O ponoći iz TrbiZa, Jesenic, Kranja, A Mr2tča). 9«23 ponoći iz Novega mesta, Stra^e-Tophc), Trebnjega (St JanZa), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. ODHODidriaTizegabo ođ.ora vSazonik i meianfnl v.akl 7-40 dopoSfSnai 2*30 popoldne in ob 7-^5 zvečer. PRIHOD U Samnfka v L^abl'ano ob 6-42 zjutraj, 11-0O dopoldno in ob CbIR ^b*s^^ J^^^m G.kr. državno-železnlško ravnateljstvo vTrstn. V naročbo priporočamo prvi slovenski Icposlovni mesečnik kateri izbafa že 34. leio. I iltkllffHfflli f 5!f S** št0'e med *v°!lml sotmdBlU tiUUĐUOllSni ZWh naše najboljše prlpovednikop ----- penlke la kritike i >tuoiiininsHi zecu ^»6^ .loven«^ iD *,. = vansklh knllievnlh novostUi; Lflifel?f!Rfki tflMl" - J* tekom «r°I9Sa 33Iel-•UUI Ulljlll &MU1I nega Iiha{aaja prldobU v na- =: iem tlovitvn odlično mesto. Nai*oča se: DgfaA,.L|iHona<'L|Di»ii,l[naflo?aDLi Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30. raanufakturistin jo oziroma vojaS^ine pro«t^£»a manuf akturista z dobrimi spnčevali. Vstop 15. marca do 1. aprila. £nd. Kuharič, trgovce, Ormož Sprcjema zavarovanja člove§kega 2iv I ^ ^ 9o> m^ J^L. ^o^ Ji J ^%^ Zavaruie poslopja in premičnine proti I ljenja po najraznovrstnejSih kombfna- požarnim Skodam po najnižjih cenah I cijah pod tako ugodnimi cogoji, ko ■"• ■ •'• Vaajeitino zat«roYBlna banka w Pragi. ••• • .-. skodc ceni takoj in najkulantnejc. I n /bena druga zavarovalnica. Bntrmi foadl & 60.780.726*18- — Uplaćane odskodaine ia kapitalce K 129,935 304*25. Uživa najboljši sloves, kodcr posluie I ------- Po velikosti dm?a vzaiemna zavarovalnica naše države z vseskozt slovansko-narodno upravo. —— I Zlasti je ugodno zavarovanie na do- _____'____________________________ Pozor 1 Sprcjcma tuđi zavarovanja I živetje in smrt z manjšajočimi se m ** P*J**" ^1*1 proti vlomski tatvini pod zelo ugod- u vpi.aiL Eenrain zastutt^e i lidUiaii *^JiawtJi,ilasrni ba"~ i Gosnosk! nlid Stei. 12. *™ v°?°»- - z*M™«* prospekte. ■■aaaaaaaa^^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"^^^"^^^^^^"^"^^"^"^"^^"^"^^^^^^^^^"^^^^^^^^^^^^^"^^^^^^^^"^^^^^^^^^"^^^^"^^^^^^^^^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani w O«lnlžfc» Bl»wiilc» 8,000.000 lif«. m 253° S11*1 tj||*j 6173 llliCA &teVa 2. J««irwirii^«fi~žfcroiil»11000J00 fcron. Poslovalniea I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici In Celju. Sprelema vloge na knjlžlee \» n* tok«« rata^ ****** JK 1 O] Eapa]o ta prodaja srećko, Ivalote n vrednostne