UDBA IN ST -JUj
uist izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 Ur, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir: polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna 90 lir: Uredništvo in uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.	DELO	G121TI i	/°'	' ..	".F VE F5	* v * *1 V GSG ' G rv>iiiiwi<va>>Y\Wl C44A^n6 vsem bralcèrA^^ želi "Delo"
OBNOVL1ENA IZDAIA LETO Vil. ŠTEV. 15 (341)	GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. TRST - SOBOTA. O. aprii A tose	
CENA 20 UR
Obešenjaki ?
«POTEM KO SO VRGLI V
fojbe tisoče oseb v trsti I IN V GORICI, IMAJO SE POGUM GROZITI V IME-NU BRATSTVA. OBEŠENI A-Ki ! »
Te besede so bile izgovorjene v «idili dvorani pred številnim občinstvom na javni razpravi. In teh besed ni izrekel morila kak neodgovoren in slučajen obiskovalec, marveč javni tožilec med zasliševanjem razbremenilnih prič.
Že same po sebi hi bile te besede nevredne vsakega kulturnega človeka. Tem bolj pa so obsojanja vredne, ker so prišle iz ust javnega funkcionarja, ki mu je poleg tega zaupana odgovorna naloga obrambe pravire in zakonitosti, in še prav posebno, ker jih je izrekel prav pri opravljanju svojih sodnih funk-cij.
Žalitev je bila izrečena pri zasliševanju petih razbremenilnih prič in hi morda na prvi hip izglodalo, da so bile namenjene njim. Že to dejstvo bi bilo skrajno težko, ker je priča pri opravljanju svojih dolžnosti po zakonu zaščitena in ni dovoljen napad nanjo.
Toda iz besed dr. Paseolija tako se imenuje namreč javni tožilec, ki se’ je tako daleč spozabil ni mogoče sklepati, da je mislil na teh pet mladeničev. Predvsem gre za mladeniče okrog 20 let, ki torej leta 1945 niso mogli imeti več kot 10 ali kvečjemu 15 let; spričo •ega jih nikakor ni mogel smatrati za odgovorne za takratno nhračunanje s fašisti in kolaboracionisti. Tem manj, ker je dr. Pascoli jasno rekel «potem ko so vrgli v fojbe tisoče oseb v Trstu in Gorici ». Torej je gotovo. da ni imel v mislih navzočih pet mladeničev, ker prav gotovo ni mogel misliti, da so oni sami zmetali na tisoče ljudi v fojbe.
Iz tega je zaključek zelo jasen. Po logičnem sklepanju izhaja, da je mislil pri svoji grozotni žalitvi na Slovence sploh: dočim so mu bili navzoči mladeniči kot Slovenci le slučajna dobrodošla tarča. To potrjuje tudi njegov preziren namig na «bralstvo», ki se z njegovega stališča kot Italijana lahko s«.uiiia. .»uuu m izključno sa-«10 na Slovence.
To ni morda samo naša «umetna konstrukcija», kot bi morda kdo hotel oporekati. Na isti način so razumeli tudi vsi na razpravi navzoči ljudje, s katerimi smo govorili.
Spričo teh neovržnih dejstev moramo kvalificirati nezaslišane besede javnega tožilca kot izbruh narodnostne inržnje, ki je '«lil čustva vseh tržaških Slovencev, prnvlako pa'tudi vseh pomenih Italijanov, ki vidijo v mirnem sožitju obeh narodnosti edino jamstvo za pomiritev 'n vedro življenje v teh, toliko Preizkušenih krajih.
Predvsem moramo ugotoviti, da spada takšno dejanje v okvir 5. točke Posebnega statuta, ki določa: «Podžiganje narodnostne in rasne mržnje je na o-beh področjih prepovedano in vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo.» Ta določba se nanaša na vse državljane ne glede "a položaj. Ta primer pa je še toliko težji, ker gre za javnega funkcionarja pri opravljanju njegovih funkcij. Najmanj, •ar lahko ugotovimo, da tak človek ne spada na tako odgo-v°rno mesto, najmanj seveda v Trstu, kjer živita dve narodno-»ti in kjer je sožitje možno le y slogi in medsebojnem spoštovanju.
T.„
Vl'dati tudi odgovorni činitelji l'a našem področju ter začeti ^dločno preprečevati nevarno širjenje nacionalnega sovraštva. ki ne more prinesti nobe-"e koristi, temveč samo škodo tako Slovencem in Italijanom Tržaškega ozemlja, kakor tudi Jugoslaviji in Italiji, ki jima je
"il Londonski sporazum — po njunih zatrdilih	izhodišče
»a zbližan je in tesnejše sodelo-v”njc.
_ Stalno ponavljanje in narti-»Čanje takšnih ih podobnih izpadov proti Slovencem s strani šovinističnih časopisov in, 'žal, tudi odgovornih oseb — Pred nedavnim je nekaj podobnega zagrešil župan dr. Bar-'oli _ p0Staja vedno večja zapreka za pomiritev in resno o-*raža mirno življenje vseh državljanov. Kaj je namen sovi-nistov, da onemogočijo mirno »nžitje Tržačanov? Ali pa da '’am tržaškim Slovencem do .,raja zagrenč življenje? Ti indje se zelo motijo. V vsakem Primeru se bomo znali proti n Ul nameram združeno braniti |lr,'li komur koli. In vemo, da "e bomo sami, temveč da boli'.0 imeli na svoji strani mi-'Jonske demokratične množice .'“lije in Jugoslavije, ki jim ., bratstvo med narodi temelj J'hov ih neprestranih prizade-•'"j za boljšo bodočnost njiho-" 'n vsega človeštva.
, 'čilo naj vsi šovinisti, da so
lega bi se končno morali za-
bilo
d»
vedno zatonili časi, ko je sovraštvo do drugega naro-"čednostn in ko je bilo prebujanje pripadnikov narodne , “ujsine državljanska «zasluge» Intero se je bilo mogoče po-• 4P«ti ng višje poležaje.
Nam Slovencem pa naj bo la dogodek nov opomin, da se moramo strnjeno in odločno postavili v obrambo našega narodnega dostojanstva, proti vsakemu poskusu poniževanja ali žalitve, proti vsaki kršitvi priznanih pravic. Če ne bomo znali složno braniti teh osnovnih dobrin, lahko pričakujemo, da se ho položaj naglo slabšal v vsakem pogledu, kajpak, le na našo škodo, tako da bomo postali končno zopet brezpravna raja. kot smo že bili v temnih letih fašistične strahovlade.
Zato je potrebno, da vsak Slovenec prevzame nase svoj del odgovornosti ter da izvrši svojo dolžnost do naroda in do sebe. Vsako zapečkarstvo je danes enako kapitulanstvu, če že ne narodnemu izdajstvu. Prav letos praznuje ves svet deseto obletnico zmage nad zločinskim naeifašizmom. Kaj naj se mi. ki smo toliko pretrpeli pod fašistično knuto in nacističnim škornjem, danes slrahopezljivo umaknemo in čakamo, da ho zopet začelo padali po nas?
Ne! Skupno z italijanskim narodom, ki la mesec slavi 10. obletnico vstaje, in z vsemi svobodoljubnimi narodi se bomo še odločneje borili proti vsakemu šovinizmu, ki je leglo fašizma in vojne, da dosežemo mir in priznanje vseh svojih pravic.
NEZASLIŠANE ŽALITVE DRŽAVNEGA TOŽILCA NA SODNI RAZPRAVI
Po zmerjanju z "obešenjaki"
spravil 6 prič iz Križa v Coroneo
Vseh šest mladeničev je obdolženih krivega pričanja, čeprav so tudi druge priče enako izpovedale Obtoženec Angel Švab izpuščen na začasno svobodo, proces pa je odgoden za nedoločen Čas
Proce;, ki se je začel v ponedeljek proti 24cletnemu Angelu Švabu iz Križa pod obtožbo «sramotitve zastave», prav gotovo ni bil in ni — kot bi morda kdo lahko pričakoval doprinos k odpravi narodnostne mržnje. Nasprotno je njegov potek, posebno pa še žaljivi izpadi državnega tožilca. pokazal v vsej goloti, kako je narodno sovraštvo zakoreninjeno, žal, celo med » nimi, ki bi zaradi svoje družbene funkcije morali biti vsem ostalim državljanom vzgled dostojanstva in vzvišenosti nad nizkimi strastmi.
Švabu Angelu očita obtožnica. češ da je 5. oktobra 1954 torej pred nastopom italijanske uprave na Tržaškem ozemlju — zahteval od Emilije Savijeve, naj «sname tiste cunje» (misleč na izobešeno ita-
APEL “DEMOKRATIČNE SOLIDARNOSTI”
IZRAZIMO Z OHIU
simpatijo obtožencem
V teku razprave pred porotnim sodiščem v Trstu proti nekemu mladeniču iz Sv. Križa, obtoženemu «sramotitve državne zastave», je prišlo do težkih dogodkov, ki vodijo k stanju napetosti in podžiga-nja n? sovraštvo med državljani dveh soživečih narodnosti, kar izrečno obsoja Memorandum o sporazumu, podpisan v Londonu 5. oktobra 1954. Ti dogodki predstavljajo spričo tega resen napad proti tako zaželeni pomiritvi duhov.
Na zasedanju 6. aprila je namreč javni tožilec dr. Pascoli globoko užalil razbremenilne priče s tem, da Jim je očital, da «so metali ljudi v fojbe» (pripominjamo, da gre za mladeniče, ki so leta 1945 i-meli kvečjemu 15 do 16 let) ler jih nazval «obešenjake», izraz, ki ni bil nikdar rabljen na sodišču niti proti zakrknjenim zločincem, dočim so žaljeni mladeniči vsi neoporečni.
Poleg tega so bile razbremenilne priče Ramiro Kocjančič, Julij Žerjal, Marij in Davo Košuta, Danilo Tence In Karel Purič obtoženi lažnega pričevanja ler takoj aretirani in prepeljani v koronejske zapore, dočim so bila na razpravi ugotovljena kričeča protislovja prav v pričevanjih 6-bremenllnih prič, za katere je obramba najavila, da jih bo ovadila zaradi krivega pričevanja in obrekovanja.
«Demokratična solidarnost» obsoja takšna dejstva, ki u-stvarjajo vroče ozračje in vzduš'e zastrahovanja. Izražajoč upravičeno ogorčenje, ki je nastalo v širokih plasteh javnega mnenja, protestira proti nezaslišanemu obnašanju javnega tožilca, ki ni dopustno za sodnega funkcionarja pri o-pravljan 'u njegovih odgovornih funkcij. «Demokratična solidarnost» se obrača Istočasno z živim pozivom do demokratičnih organizacij, ustanov In državljanov, naj izrazijo svoj protest in naj dokažejo svojo solidarnost do po krivici zaprtih mladeničev ler jim pošljejo, posebno sedaj pred velikonočnimi prazniki, dopisnice in darila kot stvaren dokaz simpatije in razumevanja.
Odbor
«Demokratične solidarnosti»
Man kongres PSI
TORINO — V nedeljo se je zaključil kongres PSI, Na velikem zaključnem zborovanju je Nenni prikazal potrebo, da se vlada usmeri proti levi, ker je samo tako mogoča izvedba resnih socialnih reform. Obenem je predlagal, da se postavi za kandidata pri bodočih predsedniških volitvah Ferruc-cia Farri, znanega partizanskega voditelja.
BiezpieH v Italiji
RUM — Vladna agencija «I-talia» je v sredo objavila vest, da je bilo v decembru p. 1. v Italiji 2 milijona 344202 brezposelnih.
škvadristi požigajo
BOLOGNA škvadre so v
Fašistične četrtek ponoči,,
skušale zažgati partijsko šolo «Anseimo Marabini». Gojencem šole re je posrečilo ogenj takoj pogasiti. Policija ni izsledila krivcev.
Spopadi
i južntin Vietnamu
SAIGON — V torek se je nenadoma nasprotje med vietnamskim« verskimi sektami Binh Xujena in južnovietnam-sko vlado Ngo Din Diema zaostrilo. Prišlo je do krvavih spopadov med vladnimi in verskimi četami. V tem spopadu je po uradnih podatkih padlo 26 vojakov, ranjenih pa jih je bilo preko 110. V tem seznamu niso vštete izgube civilnega prebivalstva. Zaradi posredovanja francoskega generala Elya se je doseglo začasno premirje.
lijansko zastavo), ter da ji je grozi!: «Bo že prišel čas kot leta 1944. Tedaj te bomo obesili z glavo navzdol.» Nekoliko kasneje pa da je strgal italijansko zastavico z «vespe» njenega sina Diomedija z besedami: «Te cunje izobesiš lahko v ul. Cavana, ne pa pri nas.» Tudi če bi bile vse te obtožbe resnične, kar pa je večina prič odločno zanikala, bi se proces ne smel vršiti; kajti dejanje spada pod fi. člen Memoranduma, ki pravi, da «italijanska in jugoslovanska vlada ne bosta podvzeli nobenih pravnih in upravnih u-krepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini katerega koli prebivalca — zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju».
Na nonedeljski razpravi je Švab odločno zanikal vsako krivdo, posebno še inkriminirano grožnjo proti 'Savijevi. Isti dan so bile zaslišane predvsem obtežilne priče, zlasti Savi'eva, ki je vztrajala na svoji obdolžitvi. Dalje je bil zaslišan tudi njen sin Ferdinando Diomedi, ki je obremenjeval Švaba. Značilno pa je dejstvo, da Diomedi cele tri mesece po dogodku ni vložil prijave oblastem o tem dogodku. Savijeva je pri pričevanju priznala, da je v vasi nobeden ne mara, kar pa je skušala prikazati kot svoje «mučeni-štvo zn italijanstvo teh krajev». Njeno pričevanje glede Švabovih «groženj» pa je zelo na šibkih nogah, kajti nobena druga priča ni takih groženj slišala.
Tudi na razpravi v sredo je bila majava obtožnica izpodbita v mnogih točkah po šte-vti/lih w iétth,. Tako jo attira Mariju Švab izpovedala, da je Diomedi napadel obtožencu, ne pa obratno, kot je skušal prikazati Diomedi. Se točneje je opisala ta prizor priča Kocjančič Jurij, ki je zanikal, da bi Švab raztrgal zastavico na Diomedovi «vespi», ker je bil obtoženec precej oddaljen od vozila; pravtako zanika, da bi Švab izrekel žaljive besede o italijanski zastavi. Priča Karlo Purič pa je povedal celo, da je bila zastavica na «vespi» tudi še po končanem prepiru in prerivanju na cesti.
Švab zasramoval itali).insko zastavo ter grozil Savijevi. V tem fmislu so jasno pričali Švabovi vrstniki, in sicer Marij in Davo Košuta, Julij Žerjal, Kocjančič in Tetice Danilo, ki so bili onega dne z njim v družbi. Isto pa je kasneje potrdila tudi Elena Vecchione, ki se je prostovoljno prijavila za pričo ter izpovedala, da je dobro videla ves prizor in da zaradi lega lahko odločno potrdi dejstvo, da Švab ni grozil Savijevi, pravtako da (la ni žalil italijanske zastave.
Državnemu toži'cu dr. Pa-scoliju pa očividno ni bilo po volji pričevanje teh petih mladeničev. Zaradi tega je izjavil. da so njihove izjave «tendenciozne», in se je začel zadirati proti pričam, pri čemer je izrekel med drugim tudi sledeče besede: «Kakšna nesramnost! Rad bi videl te priče na sodiščih preko 'zavese'.» Ker priče vztrajno in odločno zanikajo, da bi Švab grozil Saviievi, češ «bo že prišel čas kot 1044, tedaj te bomo obesili z glavo navzdol», je tožilec zahteval, naj se o tem zasliši agent gozdne policije Gentile; toda tu ni imel tožilec sreče, kajti kasneje zaslišani Gentile je zanikal, da bi sploh kdaj govoril s Švabom, ter izjavil, da ni nikdar slišal obtoženca izreči kakršno koli grožnjo proti Savijevi.
Med zasliševanjem teh petih prič je prišlo do obžalovanja vrednega incidenta, ki prav gotovo ne dela časti povzročitelju, tem manj pa. seveda, njegovi funkciji. Po brezuspešnih poskusih, da bi dobil od teh prič potrditev svoje obtožbe proti Švabu glede njegovih domnevnih groženj Savijevi, je razkačeni dr. Pascoli i»bi'u.,..:i »Jedoč« bo* sede:	«Potem ko so vrgli
v fojbe tisoče oseb v Trstu in Gorici, imajo še pogum groziti v imenu bratstva. Obeše-njaki!» («Dopo aver intoibato migliaia di persone a Trieste e a Gorizia, hanno ancora coraggio di proferire minacce in nome della fratellanza. Pendagli da forca!»).
Na popoldanski razpravi je prišlo do presenečenja. Državni tožilec je namreč zahteva! aretacijo petih razbremenilnih prič pod obtožbo, da se njihovo pričevanje ne ujema z ob-
kakoi ne more biti zadosten razlog za njihovo inkriminacijo, posebno še, ker obtoženec ni nikdar dolžan govoriti resnico proti sebi. Tudi pričo Pu-riča je tožilec obtožil krivega pričevanja. Ker je sodišče sorejelo njegovo zahtevo, so bili Kocjančič, Žerjal, Marij in Davo Košuta, Tence in Purič aretirani in prepeljani v koronejske zapore. Razpravo Proti obtoženemu Angelu Švabu pa je predsednik sodišča odložil za nedoločen čas, dočim so obtoženca na zahtevo bralnica dr. Sardosa izpustili na začasno svobodo.
CMill seje umaknil
LONDON — V torek je stari VVinston Churchill, angleški prvi minister, dokončno
odstopil. Zgodilo se je. kar so že pred časom angleški časopisi napovedovali, čeprav bi morala stvar, po pravilih angleškega parlamentarnega živ-nika njegovili dolžnosti. V predčasnem objavljanju Chur-ne bi kraljica razrešila držav-ijenja ostati v tajnosti, dokler chillovega odstopa vidijo politični krogi pritisk konservativnih voditeljev, ki se jim je mudilo, da se otresejo sta» rega moža.
Na mesto Churchilla je bil imenovan dosedanji zunanji minister Eden.
TEHERAN — Iranski prvi minister gen. Zahedi, ki je v avgustu 1952 zrušil Mošadeka in se polastil oblasti, je sedaj odstopil «iz zdravstvenih razlogov».
BIN«
Jutranja sindikalna manifestacija v mestu, popoldanska pa na stadionu pri Sv. Soboli
Bliža sp Prvi mu j, praznik </#»-la in delovnih ljudi. Je že v polstoletni tradiciji našega prebivalstva. zbrati se na ta dan, spomnili se na pretekle borbe in zaobljubiti . se za nadaljevanje bitk. ki so pred nami. Prav posebno veličastne so postale tržaške prvomajske proslave po o-svoboditvi izpod nacifašizmu. Naše delovno ljudstvo se zaveda, da mora pokazati svojo moč nasprotniku, ki si želi povratka v stare čase.
Tudi letos, torej, kot vsako drugo leto. se naše delovno ljudstvo pripravlja na praznovanje Prvega maja, praznika, ki mu je najbližje pri srcu. Res je. da ga bo letos naše ljudstvo proslavilo v težkem vzdušju. A prav zato se zaveda, da mora iz manifestacij na dan Prvega maja iziti jasno in odločno opozorilo vsem nasprotnikom, ki so prav posebno v zadnjem času povečali svoje mahinacije in skušajo spraviti v zakolje vse pridobitve delovnih ljudi.
Letošnja proslava Prvega maja sovpada s proslavami desetletnice zmage nad naeifašizmom in osvoboditve. Vsi vidijo, da skušajo ostanki nacifašističnih
VEDNO NOVI MILIJONI ZA UNIČENJE ATOMSKIH OROŽIJ
Nad 42.000 Tržačanov
podpisalo Dunajski apel
V ČSR zaključena akcija z nad 9 milijoni podpisov-V Italiji je doslej podpisalo že nad 6 milijonov ljudi poleg 20 pokrajinskih in 258 občinskih svetov
Pravtako so priče nedvou- 'toženčevimi izjavami glede mno ovrg'e obtožbo, češ da je poteka dogodkov; toda to vse-
OBJAVLJEN SEZNAM BLAGA malega obmejnega prometa
V Trst bomo uvažali predvsem vino, les, drva, živino, mleko, ribe In zelenjavo, izvažali pa stroje, motorje, vozila, tkanine in druge industrijske proizvode
Kot smo v zadnji številki sredstva in nadomestni deli
našega lista poročali, je bil prejšnji četrtek v Rimu podpisan sporazum med Jugoslavijo in Italijo o obmejnem trgovskem prometu. V celoti je predvidena zamenjava v obe smeri v znesku 4.300 milijonov lir ter se nanaša na obmejne pokrajine med Jugoslavijo in Italijo, poleg celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja še na okraja Sežana in Nova Gorica na jugoslovanski strani. Tako se bo zamenjava med obmejnima pasovoma skoro podvojila, saj je doslej znašala komaj 2.200 milijonov lir v obe smeri. Poleg lega pa bo seveda odpadel oa te predele tudi del trgovskih izmenjav iz splošnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki znaša za letos v celoti 60 milijard lir.
Za mali obmejni promet prihaja v poštev, kot smo že zadnjič poročali, le ono blago, ki je izdelano v prizadetih obmejnih krajih, tako da bo predstavljala ta zamenjava v resnici gospodarsko okrepitev teh predelov. Vse blago je razdeljeno na tri sezname. Lista A vsebuje jugoslovansko blago, ki ga bo mogoče uvoziti na Tržaško ozemlje. Med tem so najvažnejše postavke:	sveže
mleko za 70 milijonov lir, sveža ze'enjava 120 mil. lir, vino 250. sveže ribe 60, konservira-ne ribe 100, gradbeni les 150, drva 100. opeka 120 milijonov lir, 2.000 glav govedi itd. V o-kraje Buje, Koper, Sežana in Nova Gorica bo mogoče uvažati sledeče količine blaga: riž za 50 milijonov lir, južno sadje in ostala živila 175, farmacevtski proizvodi 50, tkanine in konfekcija 120, stroji in nadomestni deli 490, transportna
225, motorji Diesel in ladijska oprema 300. bencin 75 milijonov itd.
V	tretjem seznamu pa je blago, ki se bo uvažalo iz jugoslovanskih obmejnih predelov na Tržaško ozemlje in ki bo deležno posebnih carinskih olajšav. Vrednost tega blaga je okrog pol milijarde lir. Poleg blaga pa sporazum predvideva ludi ureditve plačila zaslužkov onih delavcev, ki stanujejo v enem področju ter delajo na drugem področju preko meje. Za ta izplačila je predvidena vsota 100 milijonov lir.
V	sporazumu o obmejnem trgovinskem prometu je predviden tudi poseben postopek
za preprečenje raznih špekulacij z uvoznimi dovoljenji, kot se je to dogajalo doslej. Sporazum bo stopil v veljavo najbrž že v teku meseca aprila, to je ko si bosta obe vladi izmenjali zadevni noti.
40 irte» požaia i kinu
LIBGV — V nekem kinematografu v belgijskem mestu Lieg, je nenadoma izbruhnil silovit požar. V strahoviti zmešnjavi, ki je nastala med občinstvom je našlo strašno smrt 22 otrok in 18 odraslih oseb. Med žrtvami je bilo 8 otrok in 6 odraslih italijanske narodnosti.
Po vsem širnem svetu se vedno bolj razvija plebiscit o-krog zahteve po uničenju vsega jedrnego orožja, da se enkrat za vselej odstrani grozeče nevernost, ki visi nad človeštvom. Od delavca in kmeta, do državnika in duhovnika, vsi doiržavnika in duhovnika, vsi ljudje dobre volje in poštenih misli z navdušenjem podpisujejo Dunajski apel v prepričanju, da se z združenimi močmi lahko doseže uničenje strašnega orožja in uporaba atomske sile v miroljubne namene. za ustvaritev vedno lepšega in ugodnejšega življenja vsega človeštva.
V nekaterih državah so prejšnji teden šele začeli z zbiranjem podpisov, dočim so druge že skoroda zaključile kampanjo. Kot smo "že zadnjič omenili se je v ZSSR začela pod-pisna kampanja s prvim aprilom. V vseh mestih in okrajih so bile imenovane posebne komisije za nabiranje podpisov, estavlene iz predstavnikov krajevnih ustanov ter množičnih in javnih organizacij. Kampanja se je začela s stotinami javnih zborovanj in sov-:et;kn ljudstvo je začelo množično podpisovati Apel v zavesti. da z bqrbo za mir brani svoje dragocene pridobitve in svoj nadaljnji mirni napredek. Tudi v Siriji se je te dni začelo nabiranje podpisov; ob tej priliki je Sirijski odbor miru izdal poseben proglas prebivalstvu. Apel so že podpisali številni znani politični in sindikalni voditelji, parlamentarni poslanci, predstavniki muslimanske duhovščine, trgovskih in industrijskih krogov, pisatelji, znanstveniki, pravniki, šolniki in drugi. V Braziliji so podpisale Apel nove osebnosti, med njimi senator Joao Vilasboas, voditelj vladne stranke «Nacionalde-mokratska unija», ki je izjavil: «Odločno nasprotujem uporabi jedrne energije za vojaške namene. Vztrajam v zahtevi, naj se velesile sporazumejo za prenehanje proiz-
vodnje orožja za množično u-ničevanje». Tudi iz Švedske prihajajo vesti o vedno večjem uspehu kampanje za prepoved atomskega orožja.
Odbor za mir I,R Češkoslovaške je sporočil, da se je zaključilo nabiranje podpisov in je preko 9 milijonov državljanov podpisalo Apel. Tudi češkoslovaško ljudstvo hoče s tem plebiscitom braniti mir doma in v vsem svetu ter si s tem zagotoviti mirno izgradnjo socializma, ki jo je tako uspešno začelo.
Te dni se je zaključil Kongres avstrijskih žena, ki je v zaključku soglasno odobril poseben poziv ženam in materam, naj se pridružijo pozivu Svetovnega sveta miru za u-ničenje atomskega orožja.
V Italiji so našteli že preko
6 mihjonov podpisov. Doslej je 258 občinskih in 20 pokrajinskih svetov zahtevalo prepoved atomskega orožja. V sredo je ve; izvršni svet velike sindikalne organizacije UGIL podpisal Dunajski apel. s čimer je hotel svečano pozvati vse delavstvo naj se pridruži tej veliki akciji za rešitev človeštva.
Tudi Tržaško ozemlje ne zaostaja za drugimi deželami. V zadnjih dneh so podpisali Apel številni umetniki, novinarji in vplivne o ebnosti, ki so se tako pridružili preko 42.000 Tržačanom, ki so doslej položili svoj podpis za preprečitev novih strašnih poko-Ijev, da bi človeštvo živelo in se vedno bolj v miru razvijalo, ne da bi se moralo bati strahot, ki jih prinaša s seboj n-tomsko rožje.
razbojniških skupin dvigniti glavo. V si opazujejo, kako se demokratični m silam mečejo polena pod noge. da bi se jim o-nemngačilo napredovanje. Psi vidijo, ila se skuša s strani oblasti ustvarjati ostra ločitev med pristaši levičarskih strank in gibanj na eni ter pristaši o-stalih gibanj (vključno s Insisti) na drugi struni.
fra v zato bo prvomajska manifestacija še veličastnejša. Imela bo značaj praznovanja desetletnice osvoboditve in zaključka zmagovite vojne proti naeifaši-zmu, imela bo antifašističen in demokratičen značaj, bo postavila v ospredje partizansko gibanje kot silo, ki je rešila našo pokrajino in Italijo pred fašistično sramoto.
Toda prvomajsko praznovanje ne more in ne sme preko vseh osnovnih gospodarskih vprašanj ki tarejo naše mesto prav posebno po spremembi uprave. Delovne množice bodo manifestirale proti brezposelnosti, za delo naši industriji in tr goji ni. zn integralno prosto cono. zn rešitev stanovanjskega vprašanja, za us posojil tev in zaposlitev mladine, zn konkretne ukrepe, ki naj preprečijo množično izseljevanje delovne sile v tuje kraje.
frav taka bodo naše množice manifest irul e v znaku slovcn-sko-itahjonskega bratstva, poroka in jamstva mirnega sožitja med tuiivečim prebivalstvom, kakor tudi za slovenske n armine pravice.
Prvomajske manifestacije se bodo delile nn dva dela.
Zjutraj lin Delavska zveza-(CII, priredila povorko po mestnih ulicah in sindikalno zborovanje. Zn to povorko m zborovanje je treba mobilizirati na Misoče in tisoče ljudi, ki naj preplavijo mestne ulice in naj dokažejo silo delavskega gibanja.
Popoldne ria se bo no stadionu vršila ljudska partida. na kateri bovlo nastopilo predstavništva vseh delovnih strok, množičnih organizacij in mladine. Po paradi se ha vršilo zborovanje. Napraviti je treba tako. do bo stadion prepoln ljudi. Na tn način lin noše ljudstvo izpričalo. da bn kljub vsem oviram nadaljevalo po svoji poti. po poti borbe za mir. demokracijo in svobodo, po poti svojih svetlih demokratičnih tradicij, pa poli Vseh, ki so v težkem bo. ju za delovne pravire podariti svoje željen je.
NOVI DET/HJ- V sredo se ie začela konferenca kulturnih osebno-ti 23 azijskih držav. ki bodo razpravljale o pro-b emih miru in mednarodne pomiritve. Med prisotnimi so tudi zastopniki LR Kitajske in Vietnama.
V Dolini so začeli akcijo za otvoritev strokovne šole
Zelo je občuteno v vaseh do-! inske občine, zlasti onih najbližjih Dolini, vprašanje indù sirijske strokovne šole v tej občini. Starši in učenci že dve leti stremijo za tem. da se u-stanovi v Do'ini redna industrijska šola, namesto sedanjega dvoletnega tečaja. To težnjo staršev je vedno zastopala dolinska občina, ki je pred nedavnim naslovila na vladni komisariat v Trstu pismo, s katerim vprašuje spremenitev industrijskega tečaja v redno industrijsko šolo. Kakor smo objavili v zadnjih dveh številkah, pa je t»red dvema tednoma odgovoril vladni kimisar, da sedanji
zakoni ne predvidevajo spremenitev tečajev v redne šole. temveč le ustanovitev teh šol, kjer je zadostno število učencev in so prostori primerni; da sicer bi lahko stvar ponovno vzeli v pretres, ko bi sedanja občinska uprava lahko preskrbela primerne prostore. Ugotovljeno pa je, da so ti prostori že zadostni za sedanje potrebe šolstva in da število učencev dokazuje, da je možno ustanoviti redno industrijsko šolo.
Te dni so starši učencev, ki zahajajo na omenjeni tečaj, začeli zbirati podpise na pismo, naslovljeno dr. Paiamari, s katerim zahtevajo otvoritev
šole ter v utemeljitev navajajo, da jo smatrajo potrebnim za čim boljšo usposobitev u-čencev v raznih strokah, ki jih predvideva šola. Poudarjajo, da je število učencev zadostno ter so šolski prostori
v Dolini primernejši in bolj odgovarjajoči, kot so pa te vrste šol v drugih krajih našega ozemlja, ki so bile ustanovljene v letošnjem šolskem letu namesto tečajev. Končno poudarjajo v pismu, da je pret-voritev tečajev v redno strokovne šole predvidena tudi v Posebnem statutu in zato predstavlja priznano pravico Slovencev.
Malsiavelisticiii pojmi
V nedeljo 3. t. m. se je sestal glavni odbor OF in sklenil razpust organizacije. Za razpust so glasovali, kot piše «Primorski», vsi razen enega.
Razpust OF sam ob sebi ni nič novega, ker je bil ie dalj časa napovedan tn predviden. Nov ni niti poziv, naj se člani bivše OF «vključijo v akcijo za okrepitev širokega, naprednega demokratičnega gibanja». Kaj mislijo voditelji bivše OF, prav posebno Stoka pod formulo «vključitve», nam postaja jasno v trenutku, ko se ne štedijo slavospevi tržaškim saragatovcem in peščici rene galop delavskega gibanja, ki se zbirajo okrog Magnanija in Cucchila, dočim se ne štedijo napadi na komuniste, socialiste, na sindikate, na «komin/ormistično» politiko na splošno.
Zelo smešno postaja tudi dejstvo, da se vrstijo proti «komln-formistom» očitki zaradi njihovih «monopolističnih» pretenzij nad delavskim gibanjem, čeprav vedo, da to ne odgovarja resnici, in čeprav se zavedajo, da so prav oni listi, ki bi radi imeli monopol nad tržaškimi Slovenci In njihovimi problemi in ki so ga skušali tudi v preteklosti, prav posebno pred julijem 1948 uveljavljati z vso silo. Pa to ni še dovolj. Napadajo naše «monopolistične tendence», da bi mogli zakriti manever, ki ga sedaj vodijo v korist magnocucchtjevih renegatov, ki bi jim radi dodelili vlogo «rešiteljev» delavskega gibanja in pravovernih «socialistov». Tn politika pa ne ho nikoli koristila delavskemu gibanju, le škodila mu bo. Zato se človek u-pravičeno sprašuje, ali se to ne dela z njihove strani namerno, da bi škodovali komunističnemu in socialističnemu gibanju. To vprašanje izhaja ludi iz njihovega klečeplazenja pred saragatouci in njihovih sovražnih napadov proti komunistom in socialistom.
Mnenja smo torej, da so Stoka in ostali razpustili OF ne morda zato. da bi olajšali delo za združitev naprednih sil v enotno, čeprav organizacijsko ločeno antifašistično In demokratično fronto,
marveč zato, da bi se ustvarili pogoji za ustanovitev oddelka ma-gnacucchijev v Trstu z njihovo pomočjo, in to ne samo moralno. Ta r'azpus' se torej zamišlja s strani ljudi okrog «Primorskega» kol poteza, ki je v prvi vrsti naperjena proti KP in PSI. Zato pa naj si ne pričakujejo, da bomo na njihova rovarjenja ostali gluhi in slepi.
* * »
Zaradi naše zgodbice o leopardu in njegovemu prijatelju Je «Primorski» skušal v veliki zadregi zbrisati mučen vtis, ki ga ustvarjajo med njegovimi lastni mi pristaši stalni in bobnajoči napadi na KPI, PSI tn njuno ak ci.lsko enotnost ter na Sovjetsko zvezo.
Odgovarja se takole: ne, mi nismo proti akcijski enotnosti med KPI in PSI. toda... smo proti; ne, mi nismo P’oti normalizaciji, toda... smo proti. Machiavelli je torej ponovno oživel v uredništvu «Primorskega». Oni pač pravijo, da niso proti akcijski enot-
Sela CK KP Kitajske
PEKING — Centralni komite Komunistične partije Kitajske je na svojem plenarnem zasedanju, pod predsedstvom tov. Mao Ce Tunga. odobril tri resolucije, ki jih je izglasovala. nedavna vsedržavna konferenca. V prvi resoluciji pooblašča konferenca politični biro CK, da vnese nekatere spremembe v petletni načrt za razvoj kitajskega gosjjo-dp.rstva; druga resolucija pooblašča izključitev iz partije bivšega ministrskega podpredsednika Kao Kanga in bivšega vojaškega voditelja vzhodnega dela Kitajske Jao Slu Sina zaradi njunega protipartijske-ga in protidržavnega delovanja; tretja resolucija pa prikazuje potrebo ustanovitve partijskih kontrolnih komisij, da se v bodočnosti prepreči vsako morebitno izdajalsko del» vanje.
nostl, da pa so proti taki akcijski enotnosti, ki onemogoča PSI «vodenje samostojne politike». PSI vodi svojo samostojno politiko, prav gotovo pa ne vodi take politike, ki bi bila samostojna od delavskega razreda, kar s želijo vsi reakcionarji in protikomunisti v Italia in Ameriki. Ce bi začela PSI vodili protikomunistično politiko na liniji saragatov-cev, Scelbe in fašistov bi bili bržkone ljudje okrog «Primorskega» zelo zadovoljni in bi napovedali na vse vetrove, da je PSI «prava socialistična stranka» in da je «postala v resnici samostojna». Toda že 35 let od tega se je izkazalo,tda antikomunizem nujno vodi na fašistične pozicije. In tega se zavedajo delavske množice, česar ne vidijo tisti od «Primorskega». Zakaj so saraga-tovci doživeti krah na parlamentarnih voUtvah 1953? Prav zaradi svoje a antikomunizma in svojega hlapčevanja Ameriki ter klerikalcem. Ali bi hoteli, da bi tak krah doživela tudi PSI in tako direktno podprla pozicije kon-servatorizma in fašizma?
Naj se ogledajo naokrog pa bodo videli, da tako pojmovanje nima nobene zveze z marksizmom, prav poseebno ne z leninizmom, na katerega se tako radi sklicujejo. Enotnost da, a ne na škodo delavskega razreda in delovnih ljudi. Enotnost da, a ne za ceno kapitulacije pred bur-žoazijo in njenimi hlapci. Naj si v tej zvezi dobro preberejo dela Lenina, kjer se govori o vlogi socialdemokratskih voditeljev, pa se bodo lahko marsikaj naučili.
* * *
Glede Sovjetske zveze pa naj le nehajo vendar. Na) ne govorijo, da «kritično ocenjujejo sovjetsko politiko». Njihovo «kritično ocenjevanje» ni nič boljše od «kritičnega ocenjevanja» reakcionarjev. Ce bi bili res «kritični», bi .vsaj od časa do časa povedali nekaj resnice. Tako pa ne delajo drugega kot voditi kampanjo klevet in laži proti Sovjetski zvezi. Naše ljudstvo pa Jim tega ne odpušča.
KRPAN
STRAW «
DELO
9. APRILA 1955
PROSLAVE DESETLETNICE ODPORNIŠKEGA GIBANJA
OSTUARIMO EDOIIIO FIOKIO
ušel sil osiililiini Urbe
Doprinos, ki so ga dali Slovenci našega ozemlja v narodnoosvobodilni borbi je brez dvoma upoštevajoč sorazmerje zelo izdaten. Dosedanje proslave desete obletnice osvobodilne borbe so imele vseskozi slovesen značaj in so pokazale, da je duh odporniškega gibanja vedno živ v srcih našega ljudstva in da je ostala zvestoba do idealov o-svubodilne borbe neokrnjena. Do vidnega izraza je prišlo splošno ogorčenje našega ljud-
dobo. Toda na žalost se vse to redkokdaj zbere skupaj, zapiše, koordinira in prinese v širšo javnost. Ta dragoceni material bi bilo treba skrbno zbrati in postati b' moral predmet preučevanja, da se napiše zgodovina velikega doprinosa, ki so ga dali 'Slovenci tega ozemlja v odporniškem gibanju Naloga slovenskih tovarišev je, da to vrzel izpolnijo. Ta naloga je tesno povezana i> proslavami desete obletnice o-svobodilne borbe. Potrebna je
nje do svoje organizacije, prepričati jih o potrebi njene o-krepitve, ker bo le tako lahko uspešno izpolnila svoje naloge.
S proslavljanjem desetletnice osvobodilne borbe moramo zastaviti vse svoje sile in moči, da ustvarimo enotno fronto sil osvobodilne borbe, okrog katere naj se osredotočijo sile antifašizma in miru. Kot smo bili partizapi na čelu osvobodilne borbe, tako moramo star ti tudi danes v prvih vrstah mogočne fronte miru. da s
V nedeljo so tržaški antifašisti svečano proslavili spomin 71 openskih talcev. Na kraju mučeništva se je zbrala ob določeni uri množica demokratov iz mesta in vasi, ki je s svojo udeležbo podkrepila voljo za vztrajno borbo proti vsakemu poskusu ponavljanja
novih grozodejstev.
stva. ob vsakem poskusu fašističnih o tankov, da bi blatili osvobodilno borbo in njene svetle like. Antifašistični tabor in z njim vsi dobromi-sleči, so dvignili skupen protest zaradi grobih oblastvenih !>me„itev pri proslavah padlih.
Treba pa je dalje po tej poti in s še krepkejšim korakom!
Med Slovenci je zelo veliko število tistih, ki so se aktivno udeležili osvobodilne borbe.
Širite in čitajte “Delo", list, ki se vztrajno in
do-
sledno bori za na-
še pravice.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je skoro ni slovenske družine, ki ne bi imela enega partizan a-borca ali aktivista; skoro vsaka slovenska družina je pomagala partizanom z živežem in oblačili. Veliko število družin je skrivalo na stanovanju ranjene ali bolne partizane in aktiviste ter jih negovalo, kljub stalni nevarnosti krute rapresalije s strani esesovcev in fašistov. Stotine je slovenskih družin, ki so izgubile svoje drage v partizanskih bitkah proti okupatorju, v taboriščih in ječah. Mnogo je borcev, ki so si s svojimi junaškimi akcijami zaslužili slavo in padli kot heroji. To je dragoceno in neizmerno premoženje osvobodilne borbe slovenskega ljudstva, ki ga ne smemo in ne moremo omalovaževati.
Naše časopisje se spominja ih'etnic važnejših dogodkov iz partizanske borbe, vidnejših likov borcev, padlih junakov. spominja se svojih mučenikov. Pomanjkljivo pa je, kar se tiče opisa posameznih dogodkov, epizod, svetlih likov junaških borcev, ki so skoro nepoznani, vzvišenih primerov skromne in nepoznane požrtvovalnosti. To pride na dan največkrat šele pri medsebojnih zasebnih razgovorih, ko se v prijateljski družbi obujajo spomini na slavno partizansko
vrsta člankov, ki bodo prikazali v objektivni luči, ne da bi zapadli v škodljiv šovinizem dejanja junaških borcev, drzne akcije gapovcev, veličastne žrtve mučenikov, požrtvovalni čut naših kmetov, žena, neustrašnost naših deklet in mladeničev pred zverinskimi nacističnimi mučilci. Iz spoznavanja teh dogodkov se bodo sprožile v vaseh in o-k rajih pobude za krajevne proslave desetletnice.
Pripomniti moramo, da je Mednarodna zveza odporniškega gibanja določila, da se vršijo proslave desetletnice v letih 1954-1955, ker je vzela v poštev zadnjo fazo in zmago, ki so jo izboljevale sile odporniškega gibanja nad naci-fašizmom. Manifestacije, ki so namreč mednarodnega značaja, se niso mogle naslanjati na začetek osvobodilnega gibanja v poedinih deželah (v Franciji in Jugoslaviji n. pr. se je začelo to gibanje zaradi razpada vojsk mnogo prej kot v Italiji).
Proslave desetletnice v var seh naj imajo svoj izvor in povezavo z določenim dogodkom iz osvobodilne borbe v tej vg-si, ali proslavo padlih v NOti iz vasi. Predvsem pa morajo imeti te proslave za cilj, da se ustvari tisti enotni duh, ki nas je združeval v osvobodilni borbi in nam pripomogel do zmage. Pripadnikom partizanske organizačije, ki so se oddaljili iz enega ali drugega razloga, je treba vliti zaupa-
skupnimi napori preprečimo novo prelivanje krvi in razdejanja.
VITTORIO POCCECAI
Pisani svet
OGROMNI DOBIČKI VOJNE INDUSTRIJE V Z.D.A.
Dobički 422 ameriških družb so bili prejšnje leto, na podlagi še nepopolnih podatkov, za 3.3% večji kot leta 1953. Ti dobički so znašali skupno 5 milijard 524 milijonov 581 tisoč dolarjev.
Porazdelitev dobičkov med posamezne družbe, je bila precej neenaka. Levji delež so imele družbe, ki proizvajajo predvsem za vojno industrijo.
Dobiček družbe «Douglas A ire raft Co» je bil lansko leto skoro dvakrat večji v primeri s 1953 in je znašal 38,1 milijonov dolarjev. Dobiček «General Motors», ki jo kontrolirata Dupont in 'Morgan, je pora-tel od 598 milijonov na 806 milijonov, «American Telephone and Telegraph» od 478.5 na 549,9 milijonov, «General Electric» od 1,65,7 milijonov na 212,6 milijonov dolarjev.
Za druge industrije, kot premogovno, tekstilno, poljskih strojev, mesa v škatljah, železnice itd., pa je bilo 1954 pravo kritično leto. Ameriškim Monopolom je bil omogočen tak visok porast dobičkov, ker je vlada precej znižala
davke vsem družbam, ki proizvajajo za vojno.
* * *
PARIZ — Ministrski predsednik Paure je izjavil da je treba priznati LR Kitajsko in jo sprejeti v OZN. Slično izjavo je podal v belglijskem parlamentu tudi zunanji minister Spaak.
* * *
MOSKVA — Sovjetska vlada je sporočila Nemški DR, da bo v najkrajšem času vrnila 750 umetniških slik ki jih je sovjetska vojska rešila v nemških mestih od vojnega razdejanja.
* * *
LONDON - Angleški zunanji minister Eden je v zbornici uradno in javno zahteval. naj Gang Kaj Sekove čete. in s tem Američani, zapu-ste v-e kitajske obalne otoke, vključno s Kverhojem in Ma-tsu’em. To bi po njegovem mnenju olajšalo rešitev formoškega vprašanja.
* * *
V začetku meseca februarja 'e bila odprta v norveškem
'Javnem mestu Oslu razstava «Jugoslovanska knjiga skozi stoletja». Razstava je sedaj odprta v švedskem glavnem mestu StokhoJmu, pred tem pa je bila v Kopenhage-nu na Danskem. V prvi polovici marca je bila rastava pre-nešena v London. Menijo da bo zatem ista razstava organizirana tudi v Parizu in Benetkah.
Po socialističnem svetu
400.000 KNJIŽNIC V Z.S.S.R.
V Sovjetski zvezi je danes približno 400 tisoč knjižnic, ki razpolagajo s skoro 1250 milijoni knjig. Nekatere knjižnice so državne, druge 'pa last sindikatov.
Posebno naglo se razvijajo knižnice na podeželju. Letos bodo otvorili v vaseh približno 7.000 novih knjižnic, od teh bo 2/3 otvorjenih v severnih pokrajinah, kjer so začeli obdelovati ogromne površine ledin.
Državna nakazila za knjižnice so od leta do leta večja.
Letos je država nakazala za nabavo knjig knjižnicam desetkrat več ko.t leta 1946.
RAZVOJ
TEKSTILNE INDUSTRIJE NA POLJSKEM
Na Poljskem je v teku gradnja številnih tekstilnih tovarn. Velikanska predilnica v Lodžu je začela obratovati te dni. Novo tovarne se gradijo v predmestju Zambruw, v pokrajini Bjalystok ter v Fas-tyju. V povojnih letih so bile zgrajene nove tekstilne tovarne v Pjotrkowu, Andry-chowu, Pabianicah, Bjali, Ba-ranowu, Ozorkowu itd.
Poljska tekstilna industrija proizvaja danes skoro dvakrat več bombažnih in volnenih tkanin ter skoro trikrat več svilenih tkanin, kot v predvojni dob L.
9.00(1 KMETIJSKIH ZADRUG V L.R. POLJSKI
Poljski kmetje korakajo smelo po poti zadružnega kmetijstva. V deželi obstoja danes približno 9 tisoč kmetijskih zadrug, v katerih je udruženo nad 200.000 posestev.
Ljudska oblast dobavlja zadrugam vse potrebne poljske stroje, semena in gnojila. Zadrugam je na razpolago 416 strojno traktorskih postaj z 20.000 traktorji in številnimi drugimi stroji za poljedelstvo. Skoro 70% poljskega dela je v zadrugah mehanizirane-
ga. Leta 1955 bojo traktorske postaje obdelale J milijon 300 tisoč hektarov zemlje več kot leta 1954.
KOLEKTIVNA POGODBA TOVARNE «STALIN»
V tovarni avtomobilov «Stalin» v bližini Moskve, je bila odobrena pred kratkim kolektivna pogodba za leto 1955. ki predvideva vrsto ukrepov v pomoč izvedbi državnega načrta.
Glasom pogodbe je bilo določenih 2 milijona 300 tisoč rubljev za nadaljnje izboljšanje delovnih pogojev. Tovarniški sindikalni odbor bo potrosil 1 milijon 845 tisoč rubljev za počitnice delavcev in uradnikov in za njihovo zdravstveno oskrbo. Tovarna ima 3 letovišča za pionirje, kjer je prostora za 3.600 otrok poleti in 400 pozimi. V tem letu bodo gradili za račum tovarne nova stanovanja za delavce za površino 18.000 kv m, nadalje otroški vrtec in polikliniko.
GRADNJA STANOVANJ V ZSSR
Zimska doba ni prekinila obširnih gradbenih del, ki so v teku v Sovjetski zvezi. Tako se v Leningradu gradi o-krog 500 večnadstropnih hiš. Da bi pospešili njihovo zgraditev. je bilo danih na razpolago graditeljem stotine novih strojev, ki olajšujejo delo: S-tonski žerjavi na stolpih. novi ekskavatorji in žerjavi na avtomobilih. Nagel napredek so dosegli tudi z u-vedbo vnaprej zgrajenih že-lezobetonskih sestavnih delov poslopij, ki jih potem v kratkem času na mestu dokončajo. Ta sistem se uvaja že v 95% gradbišč.
To zimo so uvedli tudi razne novosti v organizaciji gradbenega dela. Male skupine specializiranih delavcev posameznih del so se sedaj združile v velike skupine, ki združujejo delavce vseh poklicev.
PEREČ PROBLEM ZA JUGOSLOVANSKO LJUDSTVO
Živila In drago blag« se letos stalno
NfAilgv m
dražijo 1
0 zvišanju cen se je govorilo ludi v razpravi o družbenem planu - Poraslek cen industrijskim proizvodom - 3,5 % povišanje cen kmetijskim pridelkom
Čeprav se je pričakovalo, da bodo cene v Jugoslaviji na splošno znižane, posebno pa da bodo cene kmetijskim pridelkom in prehrambenim proizvodom v teh mesecih občutno padle, je namreč ravno nasprotno. Letošnje cene so v odnosu do cen iz preteklega leta vedno v naraščanju.
To nenehno višanje cen predstavlja dejansko zelo pereč problem, ki prizadeva slehernega državljana in vso skupnost v Jugoslaviji.
V razpravi o načrtu družbenega plana v gospodarskih odborih zvezne ljudske skupščine je bilo mnogo govora o zvišanju cen. Do povišanja cen prihaja tako v industriji in še bolj pogosti in kričeči so primeri v trgovini, ki pogosto, namesto da bi čim ceneje in po najkrajši poti skušala spraviti proizvode od proizvajalca do potrošnika, se dela še vedno po starih metodah. Zlasti težki so primeri v trgovini s kmetijskimi pridelki, ki prihajajo zaradi preplačevanja in prekupčevanja do potrošnikov pogosto po neverjetno zvišanih cenah. Iz poročila «Oslo-bodjenja» od 18 marca t. 1. je razvidno, da so cene kmetijskim pridelkom in prehrambenim proizvodom na trgu sledeče: ječmen 60 din, za kg, fižol 80 din, krompir 30 din, čebula. 50 din, česen 120 din, jabolka 100. mleko 45 din, maslo 600 din itd.
Pravtako se višajo tudi cene živine in mesa. Na nedavnem posvetovanju Zveze trgovinskih zbornic v Beogradu, kjer so razpravljali o prometu z živino in živinorejskimi
ter kmetij kimi proizvodi je generalni sekretar Zveze v razpravi poudaril, da cene živine in mesa stalno naraščajo. Kot vzrok temu je sekretar navajal dejstva, češ, da še vedno deluje nekaj tisoč nakupovalcev; saj je samo v Vojvodini okoli 650 odkupnih podjetij, ki v medsebojnem tekmovanju za zvišanje cen kakor tudi iz svojih ozkih, egoističnih stremljenj, ki so razumljiva le v kapitalističnem sistemu, povzročajo škodo potrošnikom.
ZANIMIV ČLANEK ANGLEŠKEGA LISTA PRED 11 LETI
Umski in moralni propad
nemške mladine pod nacizmom
Nacistični oficirji so v svojem sadizmu delali mala večala in nanje obešali mačke Mladina pod Hitlerjem ni poznala niti največjega nemškega pesnika Goetheja
Ameriški in angleški vladni in vojaški krogi skušajo z obnovo nemške Wehrmacht, s podporo nacističnim zločincem in neonacističnim organizacijam ponovno oživiti, posebno med nemško mladino, duh revanše in osvajanja, naivno misleč, da jim ga bo uspelo usmeriti le proti miroljubnim narodom, zlasti proti Slovanom. Kot Hitler tudi novi nacisti računajo predvsem na mladino. Priobčujemo članek, ki ga je o nacistični mladini leta 1944 napisala angleška politična revija «New Statesman and Nation» in ki je spričo poskusov obnove nacizma postal
danes zopet aktualen; saj kaže, kako fašistična vzgoja mladino moralno in umsko pokvari.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
SOCIALNA POLITIKA i IN ZDRAVSTVO V 1954. LETU
Po uradnih podatkih je raz vidno, da nastane večina obo lenj zaradi nezadostnih profi-
ZAKON O ŽELEZNIŠKEM PROMETU
V razpravi o načrtu zakona o železniškem prometu, ki se je vršila v zvezni skupščini, je
laktičnih ukrepov in slabih | predstavnik Glavne direkcije
življenjskih in delovnih razmer Čeprav se je število dispanzerjev za žene povečalo od leta 1939 skoro za 13-krat, ie število ustanov za zaščito mater in otrok še vedno premajhno. Zato je velika umrljivost novorojenčkov (2%) med porodom in v prvih dneh po porodu. Tuberkuloza je v raznih oblikah še vedno velik problem, saj je v Jugoslaviji 260 lisoč tuberkuloznih bolnikov, izmed katerih jih umre na leto 26.000. Lani je nekoliko narahlo število malaričnih bolnikov. Velik problem je golša-vost, za katero boleha okoli 1 500.000 ljudi.
(«Slovenski poročevalec» 5.3.55.)
jugoslovanskih železnic priznal, «da so v tem pogledu na eni zadnjih stopenj v svetu, da pa se to ne more ugoditi z zakonom, temveč samo z zagotovitvijo materialnih sredstev, ki bodo železnicam omogočila, da to stanje popravijo». «Pri nas je za potniški promet na razpolago samo 2,000 vagonov — je nadaljeval generalni direktor — ki prepeljejo na leto okoli 150 milijonov potnikov. Pomanjkanje potniških vagonov je tako veliko, da se ljudje cesto vozijo na stopnicah in celo na strehah vagonov, čeprav je to za življenje nevarno». («Slovenski poročevalec» 19.3.55.)
pomagajo pri nabiranju član-1 konference je treba povabiti stva za to organizacijo med razen članov Partije tudi sim-
ANTIFAS'STICNA ENOTNOST
Ob koncu tekočega meseca | bivšimi partizani, aktivisti, in-1 patizerje
validi, materami in vdovami padlih. Kot pri organiziranju manifestacij, tako mora tudi v tej akciji vedno prevladovati najširša razgledanost, brez vsakega sektašenja.
bomo svečano proslavljali deseto obletnico osvobodilne borbe. Te manifestacije se bodo zaključile z mogočno prvomajsko proslavo. V današnjih pogojih, ko skuša fašizem zopet dvigati glavo so proslave osvobodilne borbe še posebnega pomena in važnosti.
V okrajih in vaseh, kjer so spomeniki podlih v NOB, naj se organizirajo preslavne ma nifestacije na čim širši podlagi. Kot vzgled enotnih manifestacij imamo svečano proslavo Curiela, ki je bila prejšnji mesec v gledališču «Rossetti»,.
Sekcije in celice morajo dati vso pomoč partizanski organizaciji kateri pripada naloga za organiziranje gornjih proslav. Razen tega naj tudi
LENINOV TEDEN
Izvršni komite naše Partije je sklenil, da se teden od 13, do 20. marca posveti spominu tov. Lenina in to v proslavo obletnice rojstva. V tem tednu bo na vseh celičnih in sekcij-skih sestankih politični sekretar ali drugi tovariš orisal lik in dela velikega voditelja. Preslavni govor bo treba povezati z današnjo situacijo, da se tako učinkoviteje dokaže veljavnost Leninovih naukov. Za dostojno počastitev tov. Lenina naj sekcije organizirajo svečane javne konference. Na
prijatelje.
Posebno v tem tednu naj sekcije in celice izvedejo konkretne akcije za rekrutacijo v naše vrste.
PRIPRAVE ZA I. MAJ
Celice in sekcije naj začnejo že sedaj s široko mobilizacijo, da bo prišlo na dan 1. maja čimveč ljudi na naše manifestacije. Ne smemo pozabiti, da imamo letos še ugodnejše pogoje zato, da bodo prvomajske manifestacije imele še večji uspeh kot prejšnja leta.
Tovariši so že prejeli blu kete za nabiranje prispevkov za 1. maj. Zato naj nihče ne odlaša, marveč naj gredo vsi takoj na delo, da bodo postavljeni cilji čimprej doseženi.
PROBLEMI
ŠTUDENTSKE MLADINE
Odkar se je povišala vzdrže-valnina v ljubljanskih domovih. so na Okrajni komite L,MS Ljubljana prihajali posamezniki in delegacije mladincev iz vseh okrajev. Izražali so zaskrbljenost in prosili za pomoč. sicer bi bili mnogi prisiljeni opustiti nadaljnji študij. V domovih Ilirska Bistrica in Stari trg je vse do letos znašala vzdrževalnina 2.700 din, zdaj se je zvišala na 3.200 Postojni na 4.200, cene v
ljubljanskih domovih pa znašajo po večini 5.300 din.
(«Primorske novice» 25.2.55.)
«Mladina, nasilna v dejanjih, nblastiželjna, neustrašna, brutalna — to je moj namen... Hočem videti v njenem pogledu ponos in podjetnost grabežljive zveri. Nočem, da bi si bistrila razum; umska vzgoja je poguba za moje mladince». Tako je govoril Hitler; kot v odmev mu je sledil v čudovito kratkem času minister vzgoje Bernhard Rust: «Vsa vzgoja rima samo eno nalogo:	ustvariti nacističnega
človeka».
In smoter je bil dosežen Neumno (ali še kaj hujšega) bi bilo verjeti, da je bil to rezultat posebnega značaja nemške «krvi»; to bi bil obrnjen goebbelizem. «Osvojitev» mladine, kakor jo radi imenujejo fašistični «vzgojitelji», je uspela s pomočjo doktrine, ki je namerno otroška, in z načrtnim razbijanjem družinskega življenja. Leta 1932 je samo en odstotek vse mladine, ki je bila organizirana v «Jugendbe-wegung» (mladinsko gibanje), pripadal nacistični organizaciji «Hitlerjugendi» — od 5 milijonov komaj 50.000. Vse druge organizacije so bile «asimilirane» po prevzemu o-blasti. Toda sistem prostovoljnosti, ki je veljal še tri leta, ni dal pričakovanih uspehov. Zato je postal vpis v «Hitlerjevo mladino» obvezen. Ce to dokazuje, da je bil spočetka odpor ( in tudi še sedaj je odpor, ki narašča), bi bilo zelo nevarno izogniti se očitnim dejstvom: večina nemške mladine je nedvomno nacistična.
Poleg tega je potrebno omeniti tudi skok cen za mnogo industrijskih proizvodov. V januarju so zrasle cene premogu za 2%, nekovinam za 4%. rezani les se je podražil za 8% itd. Po poročilu «Slovenskega poročevalca» od 5. marca t. 1, je razvidno, da je tudi v februarju prišlo do nada'jnjega skoka cen. Tako so poskočile cene rezanega lesa, konopljinega vlakna, bombažnega sukanca, oljnatih barv, mila. kemičnih proizvodov. Cene kmetijskim proizvodom so se .povečale v januarju 1955 za 3,5%. Vse to opozarja, da kažejo cene iste težnje naraščanja kakor lansko leto. Poleg drugih razlogov povečanja cen so tudi primeri monopoli ničnega položaja podjetij in tovarn, kot n. pr. tovarna v Prijedoru je povečala ceno celulozi od 98 na 110 din za kg. Ker je tovarna v Prijedoru glavni proizvajalec te surovine, ta tudi dirigira cene celotne domače industrije papirja in potemtakem tudi založniške dejavnosti in ostalih sličnih panog. Takih pojavov ne manjka, posebno še v tovarnah, ki proizvajajo cement, sukanec, gradbeni les in dr.
Iz raznih poročil na zasedanjih, kakor tudi iz člankov v tisku, ki se nanašajo na kritiko glede višanja cen, je razvidna obsodba predvsem proti gospodarskim organizacijam, ki izkoriščajo svoj monopolistični položaj, obmja se tudi dejstvo, ker določenih proizvodov ni dovolj na razpolag) za zadovoljitev trga ter se tem proizvodom prekomerno povišujejo cene, prav tako se obsoja prekupčevanje, preplače-vanje itd.
tu pojav ne s;.mo ugotavljajo temveč ob najrazličnejših pri' ložnostih — na zborih voliV' cev, sestankih, kolektivih, za' sedanjih in posvetovanjih dejansko nakazujejo izvore i* zahtevajo, da se ti pojavi pr® prečijo.
Zahtevajo tudi, da bi predvsem v na;višjih zvezni6 gospodarskih organih izdali to ki ukrepi, ki bi onemogočali obstoj monopolističnih gosp«' darskih organizacij, prepreči11 prekupčevanja, zmanjšali od kupna podjetja itd.
S tem bi se vsekakor cen1 ustalile, na trgih bi bilo z® doščeno povpraševanju, kako’ tudi vzbudila bi se večja st» rilnost v proizvodnji.
i» v n
MOSKVA Centralni kom'' i te KP Sovjetske zveze, ki j* nedavno zasedal v M®’ skvi, je ob zaključku s pr® jel važne sklepe, ki bodo om® gočili nadaljnje izboljšanje ži*1 ljenjskih razmer sovjetske^ ljudstva in naglo povečani* količine nekaterih važnih p® trošnih dobrin. Komite je ral' pravi jal o vprašanjih živim ir* je, ki je nekoliko zaostala v primeri s splošnim napredeva' njem poljedelstva. Po izčrf nem poročilu tov. HruščeV®
in temeljiti diskusiji, je
bil” i» o
sklenjeno, da se mora do let» I960 podvojiti proizvodnja m® sa, mleka, jajc in volne, k®( pomeni, da bodo posvetili p°' sebno pažnjo razvoju reje vse6 vrst domačih živali, kar bo d mogočeno z večjo proizvodni” krme in uvedbo novih etrojt’ pri nekaterih delih, ki zalit® vajo velik napor človeka.
GOSPODARSKI KRIMINAL PEREČ PROBLEM
Na seji okrajnega zbora v Celju je iz poročila predsed nika O LO o problemih sveta za notranje zadeve razvidno, da so člani oddelka za notranje zadeve obravnavali lani | 2021 kaznivih dejanj', medtem ko je bilo v letu 1953 obravna- j vanih 1869 in do marca letos j še 532 kar da sklepati, da so j kazniva dejanja na splošno v stalnem porastu. Skoda gospo-, darskega kriminala je tudi v [
Kortiaj Je zapustil šolsko klop, /e so ga oblekli v vojaško uniformo in mu dali v roke puško. To so bile zadnje rezerve, ki jih je vrgei v brezupno bitko zločinski nacistični režim.
Enajst let že prisostvujemo prizoru uspehov te «nacifika-ciie». Videli smo ga v koncentracijskih taboriščih, ki Jih nadzirajo in stražijo izbrani in načrtno posuroveli mladinci; videli smo ga hujše kol kdaj koli r.a fronti in na okupiranih ozemljih, kjer mladeniči od SS med streljanjem civilistov bruhnejo v histeričen krohot in mladi oficirji postavljajo miniaturna vešala, kamor obešajo mačke, kadar jim za obešanje zmanjka Rusov. Isto je tudi v Franciji,
isto v Italiji, kjer se je neki angleški vojak, ki nam prej ni hotel verjeti, končno le prepričal in napisal svojcem, da «ne gre niti za organiziran terorizem, marveč enostavno za čisto krutost in bestialnost; in najhujše primere imamo med 16- do 18-letnimi dečki».
To strahovito pokvarjenost spremlja razumski propad, ki izgleda neverjeten onemu, ki se spominja, kako je Nemčija še pred enim desetletjem uživala zasluženo slavo zaradi svoje visoke kulturne ravni. Celo tisk, ki ga nadzira Goeb-bels, se včasih razburi zaradi te posebno boleče zadeve. 11. februarja 1941 je pisal «Hamburger Tageblatt»; «... Vajenci ne samo da rie poznajo pravopisa, ampak je tudi njihova aritmetika mnogo pomanjkljivejša od one, na katero smo bili navajeni. Od 179 vajencev, ki so pred kratkim delali izpit, jih je 94 pisalo lastna imena z malimi začetnicami, 81 pa jih je pogrešilo ime Goetheja, ki so ga pisali na 17 različnih načinov».
litega dne je list «Allgemerne Deutsche Zeitung» pisal: «Po poročilih Trgovske zbornice iz Suttgarta so kandidati na pospešenih tečajih zelo slabo podkovani v čitanju, pisanju in računanju».
Prinašamo tabelo z odgovori desetih nemških ujetnikov na ruski fronti; značilno je. da je dal sprejemljive odgovore le neki 37-letni vrtnar, to
Toda ni dovolj, da se s te-
mi besedami opozarja jugoslovanske državljane, «kam naj usmerijo svojo budnost in kako naj začno svojo borbo proti nezdravim pojavom v jugoslovanskem življenju, ki zavira razvoj gospodarstva in o. težkoča življenje delovnih ljudi».
Jugoslovanski delovni ljudje
Me z vajami za pouk jezikov
Zagrebško podjetje «Jug® J1 ton» je začelo izdelovati g®* mofonske plošče z vajami 1 izgovoru in naglaševanju ®[ pouk srbohrvaščine, franco^1 “6i ne, angleščine, ruščine, nel®
Sčine in itali InnAAin—. Ida	.
izdelavo teh plošč, nameni* 1 ’ nih srednješolskim profes® > rjem, je dal Inštitut za fon* liku zagrebške univerze. N* plošče ne snemajo fonetični6 6iijjal vaj, temveč tudi recitacije ■” tifaei odlomke iz proze. K temu b® 'a, do natisnili tudi posebne P®1' _ ročnike z besedili in kom«®’ tarji.
je edini, ki je dokončal šolo pred nastopom nacistične o-blasti.
(Nadaljevanje sledi)
0
V ti p ®opi
terne
Trža
ko j
ska sPoš Han i č Po d j ka r čbe
iansi sta f t)avi vseb
Po
'etn
Hdn Pod sko Na j; tale r,)dn Prav Sove Prav itvaj Mi Podp Ha, tjavr posg: niso
Pejšc
Hanj
V
s,atu 'ibve; ?iej ; na
k( **1nj »e iti tnien tiara «redi ? jat ti»m pekli 'utori 'jphoi V
'ban; 'tQpa “kaj, Vj f**tv. [tiari kaj ,
JU«! '
llPtiia
eno
"NOJ;
s
kot j
porastu in je skupna vsota v lanskem letu znašala 44 mili-ionov dinarjev.
(«Slovenski poročevalec» 1.4.55.)
TEŽAVE V GLEDALIŠČIH
Plenum predstavnikov gledališč Srbije je v svojih zaključkih prikazal številne težave igralcev in gledališč. Predstavnik. gledališča iz Zaječarja se je pritožil, da jim primanjkuje gledaliških igralcev in so zaradi tega člani gledališkega ansambla v Zaječarju prisiljeni delati ludi 14 ur dnevno. Póleg tega igralci nimajo stanovanj in so prisiljeni, kakor oni v Kosovski Mitroviči, stanovati v zgradbi gledališča, pravtako je veliko pomanjkanje tehnične opreme. Večina predstavnikov se je pritoževala. da igralci zapuščajo gledališča zaradi slabih razmer in se vedno pogosteje godi, da
prekinjajo
gledališki igralci delovne pogodbe.
f«Politika» 16.3.55.)
2 2 <n	Poklic	Kdo je Goethe?	Kdo je bil zadnji nemški cesar?	Kdo je Beethoven?	Kaj se je zgodilo leta 1789?	Kdo je naj večji nemški pisatelj?
18	Esesouec	Ne vem	Viljem Veliki	Se nikdar slišal 'ega imena	Zavzetje Pariza	Kolbenheyer
21 18	Fotograf	Ne vem	Franc Jožef	Slaven pianist	Ne vem	Hitler
	Esesovec	Nemški voditelj	Alojz	Nemški pionir	Ne vem	Hitler
19	Celulozni delavec	Državnik	Friderik II. Veliki	Dirigent orkestra	Velika vojna	Hoffmann
18	Funkcionar nacistične stranke	Dramaturg	Ne vem	Komponist za radio	Nič pomembnega	Rosenberg
37	Vrtnar	Schillerjev prijatelj	Viljem II.	Slaven komponist	Evropska revolucija	Schiller
26	Občinski uradnik	Nacistični politik	Viljem I,	Ne vem	Ne vem	Hitler
19	Uradnik	Izdajatelj	Hindenburg	Pruski glasbenik	Ne vem	Hitler in Goebbela
24	Mehanik	Tovarnar krogličnih ležajev	Neki Viljem	Ne vem	Ne vem	Hess
21	, Uradnik	Neki Gauleiter	! Ne vem	Neki filozof	Konec srednjega veka	Hitler
Kitajski visokošolci se upoznavajo z delovanjem turbine ' električni centrali. Termoelektrični oddelek centrale v Tsi®[ guaju je ena izmed šol za nove inženirje, ki bodo pomagali Pr elektrifikaciji prostrane dežele.
ZA VSAKOGAR NEKAJ■
ODKRITOSRČNOST | ret naš vaški zdravnik, ki vi KAPETANA nogometne tete, I bo dal prvo pomoč».
ti
ki/ je izšla iz tekme poražena, vprašajo novinarji naj bi jim razložil vzroke nepričakovanega
poraza.
«Kaj se hote» — odgovori kapetan — «prvi polčas smo slabo igrali».
«Kaj pa drugi poltas?»
«V '
f
drugem polčasu pa smo... popustili.»
VPRAŠANJE NA MESTU
«CE mie M zapustiš, ne bom ljubil vet nobenega dekleta v življenju.»
«Ali velja to tudi v primeru, da se poročim s teboj?»
* * *
DOBRODOŠLICA
OB vhodu v veliko mesto je stal nekoč napis:
«Avtomobilisti, dobrodošli v našem mestu! Ce boste vozili počasi, si boste lahko natančno ogledali zanimivosti mesta, te boste Da vozili naglo, si boste lahko natančno ogledali našo bolnišnico».
* » *
BIL JE PRAV ZDRAVNIK
V bližini neke vasi zavozi avto z vso silo v drevo. Po cesti prihiti krnet, ki je prisostvoval ne sreči. Se predino pogleda, kdo se je ponesrečil, začne tolažiti:
«Vi pa imate kljub vsemu srečo. Prav v bližini stanuj« nam-
«Saj to sem vendar jaz» -f, sliši iz polomljenega avtomo® slaboten glas.
* * *
DOBRO JAMSTVO j
«CE boste pili redno zdraL f ■* naše lekarne, vam lahko jam® He da boste živeli preko 80 let» pravi lekarnar klientu. -,
«K lj pa če mi ne bo P° gaio?» — vpraša klient.
«V tem primeru vam se* vrnemo denar».
* * *
«Avto je v najboljšem nju. Poglejte! Pritisnil sel® zavoro in se je na mestu * vil.»
V
H»,
i.
'"žel
Ne
S.
.H,,
Sv
K
[“»le
J n,
iS
v
•»>
'C:
&
Sf
H;
tli
"1 hJ S 5 f
Hi
STRAN 8
DOLOČBE POSEBNEGA STATUTA SE PO 6 MESECIH ŠE NE IZVAJAJO
Oblasti naj izvrše
obveznosti do Slovencev
V	Spomenici o sporazumu, ti predstavlja edino mednarodnopravno listino, na kateri temelji italijanska oblast nad Tržaškim ozemljem, sta se tako jugoslovanska kot italijanska vlada obvezali, da bosta spoštovali narodne pravice •Panjšin pod svojo upravo, k člen Spomenice obvezuje Podpisnici, da uveljavita vsaka na svojem področju določbe Posebnega statuta: «Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni, da bosta uveljavili Posebni statut, ki ga vsebuje II. priloga».
Posebni statut je postal 'em nekakšna ustava za nettine manjšine, jugoslovansko Pod upravo Italije in italijansko pod jugoslovansko upravo, "a podlagi tega statuta bi mo-rale biti ne samo priznane na-ri)dnim manjšinam vse one Pravice, ki jih vsebujejo nje-Sove določbe, marveč bi se te Pravice morale tudi dejansko -m1' ‘rvajati.
Minilo pa je že pni leta od Podpisa Londonskega sporazuma, s katerim so stopile v vezavo vse listinev torej tudi Osebni statut, toda do danes ~M?*So ioi16 izvedene na Trža-nji “kem ozemlju niti najosnov-”ej$e določbe o narodnih ^njšinah.
V	prvem členu , Posebnega Ptuta. se je italijanska vlada “Vezala, da bo upravljala
",ei zaupano področje v skladu ? hačeli Vseobčne deklaraci-16 o človeških pravicah. Toda kot smo videli iz članka v ^"'nji številki našega lista — j“ italijanska oblast pri nas ne .meni mnogo jz a določbe De-ipruciie, marveč se rajši drži Predpisov fašističnega zakona , javni varnosti ki je v pre-pasprotstvu ne samo z , Pklaracijo in Posebnim stanom marveč celo s črko in qPhom italijanske ustave.
V	drugem členu se zagota-da bodo Slovenci pod ita-
'iansko upravo «pravično zaspani v administrativnih poljih, zlasti pa na tistih po-r°čjih, kot je šolsko nadzor-I tvo, kjer gre še izrečno za Piarese teh prebivalcev». In č6i smo dobili v 6 mesecih. V^č! Ne en sam slovenski funk-2.1,l,)nar nj nastavljen na no-6no odgovorno mesto, ne v A|QŠni upravi, ne v kmetijski (j, 4'-ì-Ji.i„1ii-«dstavlja za nas , "Vence zelo važno gospodarno področje, In niti ne v šol-
M»
orf
m«
žiV’
egi
P»
ra*
,x*
ifl
.va'
•if
eV»
bil«
let»
me'
kat
P°' ■sel1 o i> inj«
>je'
lite
igf
gr«'
,gč'
etU'
i/ >č
ni«
m« »ti
Upravi, kjer je ostalo tako
Aot je bilo prej — to je, da ;ni» «Hnamo v oddelku za šolstvo 1 J't’bfenega svojega predstavnika.
Četrti člen Posebnega statuta zagotavlja, da «bo zajamčen jugoslovanski etnični skupini pod italijansko upravo etnični značaj in neoviran kulturni razvoj».
Ne le da italijanska uprava na Tržaškem ozemlju ni napravila ničesar za zagotovitev etničnega značaja slovenskega življa., marveč je dopustila in celo, sama aktivno posegla po ukrepih za raznaroditev slovenskega ozemlja. Dr. Pala-mara ni ovrgel sklepa občinskega sveta v Trstu o zidanju begunskega naselja na Konto-velu, marveč je v enakem primeru glede zidanja takega naselja v Sesljanu začasno odstavil slovensko občinsko u-pravo v Nabrežini in postavil posebnega komisarja, da je izdal gradbeno dovoljenje, kate rega slovenska uprava ni hotela izdati. V istem raznarodovalnem namenu je bil izdan tudi odlok o razlastitvi enega milijona kvadratnih metrov zemlje slovenskih kmetov pri Domju in SMM Spodnji.
Glede «jamstev za neoviran kulturni razvoj» pa lahko ugotovimo, da se oblast briga za slovensko kulturno-prosvetno delo le v toliko, da ji z za-strahovalnimi zasliševanji, z nezakonito cenzuro in z drugimi šikanami ta razvoj občutno ovira. Do danes pa ni izpolnila svojih obveznosti do našega kulturnega razvoja, ki izhaiajo iz Posebnega statuta. Tako. doslej ni nakazala za naše kulturne potrebe niti ene lire javnega denarja. Pravta-ko pa do danes še nismo dobili v upravo in uživanje Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ni se še pričel graditi Osrednji kulturni dom v ul. Petronio in o kulturnem domu v Rojanu tudi še ni nič slišati.
S Po-ebnim statutom je Italija prevzela tudi jasne obveznosti glede slovenskih šol, ki bi morale postati enakopravne tako v pravnem kot v gmotnem pogledu. Toda doslej ni bil izdan noben odlok, ki bi priznal našim šolam in učnim močem stalnost, kot jo imajo italijanske, niti se ni zboljšalo stanje glede prostorov, opreme in dotacij. V «Seznamu šol», ki je kot priloga sestavni del Statuta, je določeno, da bodo slovenski .-strokovni tečaji spremenjeni v retine strokovne šole po italijanskih zakonih; toda vladni komisar je — pod neobstoječimi pretvezami — odbil zadevno prošnjo dolinske občine.
Na podoben način ravnajo
oblasti ludi v pogledu javnih napisov, glede rabe slovenskega jezika v uradih in na sodišču, glede tolmačev in izdajanja listin ter slovenskih pismenih rešitev ali vsaj prevodov.
Na Tržaškem se tudi ne izvaja določba, k: prepoveduje sejanje narodne rnržnje, temveč se brez kazni dopušča, da celo odgovorni javni funkcionarji kot je to primer tržaškega župana - javno pozivajo v boj proti Slovencem, ali državni tožilec na sodni razpravi i; vito žali Slovence z naj-gršimi psovkami.
Spričo teh kršitev narodnih pravic je nujno za nas Slovence, da se še tesneje povežemo •' demokratičnimi silami, ki jim je bratstvo med narodi ter obramba človeških, narodnih in drugih pravic temelj njihovega programa.
S, B,
sest mesecev po podpisu Lonjonskega sporazuma Narodni dom pri Sv. Ivanu še vedno ni na razpolago Slovencem, kot je bilo zagotovi'eno s Posebnim statutom.
UKREPI ITALIJANSKE VLADE ZA TRST SO NEZADOSTNI
Vidne pomanjkljivosti sklada
za okrepitev našega gospodarstva
37 milijard lir ne zadostuje za kritje vseh nujnih potreb - Nekaj ugotovitev glede ukre-
r°rtt kl n°,i .°^°*,ren' že Pred 6 meseci - Predlogi naše Partije in Delavske zveze-CGIL - Od obljubljenih 5 milijard za stanovanja so Trstu nakazali komaj polovico
Kakor znano, je ministrski svet v Rimu odobril še 14. oktobra lanskega leta vrsto u-krepov za splošno poživitev tržaškega gospodarstva. Sele v zadnjem času — to je po 6 dolgih mesecih zavlačevanja in ok'evanja - so bili slednji spremenjeni v zakon in kot taki odobreni v parlamentu. Zadevni zakoni bodo postali polnomočni z objayo v Urad-nem listu. Edini ukrep, k; ni bil še spremenjen v zakon, se nanaša na u tanovitev poseo-nega denarnega sklada za okrepitev tržaškega gospodarstva.
Kar se tiče zakonov, ki so
bili ti o sedaj odobreni v korist gospodarstvu našega področja, je treba v prvi vrsti ugotoviti, da temeljijo izključno na značilnostih izredne podpore in da kot taki, seveda, ne. bodo temeljito rešili
^•-letnico rojstva Michelangela Buonarotiija so v ZSSR prò -lavili med drugim tudi z razstavo reprodukcij njegovih umetnin v muzeju «Puškin» v Moskvi.
perečega vprašanja tržaškega .gospodarstva. Gre namreč Večinoma za kompleks javnih el, čeprav izdatnega obsega, ki pa bodo lahko zaposlila nekaj tisoč brezpo elnih samo za določeno dobo. Jasno je torej, da to ni in ne more biti ni-kaka trdna podlaga za okrepitev tržaškega gospodarstva.
Razen tega pa je bil del vsot, ki so bile prvotno določene Izključno za Tržaško ozemlje, na podlagi sprejetega zakona določen tudi za goriško pokrajino. Tako je n. pr. ministrski svet določil 14. oktobra 3 milijarde lir za gradnjo ljudskih stanovanj na našem področju. Zadevni zakon pa je od vsote odkazal za goriško pokrajino 400 milijonov, isto-tako za gradnjo ljudskih stanovanj ter vrhu tega še 1 milijardo za Ustanovo julijskih in dalmatinskih beguncev. Tako bo ostalo Trstu'od prvotno obljubljenih 3 milijard, samo 1 milijarda in 600 milijonov lir. Med nakazili, ki naj bi služila lajšanju stanja tržaškega gospodarstva, je tudi izdatna vsoT ta 5 milijard lir za ustanovo «Ente Tre Venezie». Ta vsota bo uporabljena za razna dela, za zemljiške bonifikacije izven našega področja, v korist julijskim in dalmatinskim beguncem. Nihče ne more torej trditi, da bo ta izdaten znesek uporabljen" v korist tržaškega gospodarstva,
Edini ukrep v resnici orga-ničnega značaja, ki je bil sprejet med drugimi 14. oktobra, je tisti, ki predvideva ustanovitev posebnega denarnega sklada za okrepitev tržaškega gospodarstva. KUub vsem pomanjkljivostim, ki jih bomo tudi nakazali, je ukrep v primeri z ostalimi vsaj do gotn-tove mere pozitiven za tržaško gospodarstvo, ker predvideva podpiranje pobud na področju velike, male in srednje indu-
strije, vštevši ladjedelniško, stanovanjske gradnje, turizem in gostinstvo itd,.
O navedenem ukrepu, ki bo spremenjen v zakon, pa mora še razpravljati italijanski parlament. Ko bo slednji prišel v razpravo, bodo komunistični in rocialističrii parlamentarci iznesli kritike in pripombe, ki sta jih stavili potom svojega parlamentarnega urada KP TO in Delavska zveza. Ce bodo sprejeti stavljeni predlogi,
Pošiljka knjig iz ZSSR
Zveza književnikov Jugoslavije je prejela prvo pošiljko n a (novejših sovjetskih knjig in prve številke literarnih revij, ki izhajajo v Sovjetski zvezi.
V skladu z dogovorom o izmenjavi je Zveza književnikov Jugoslavije poslala istočasno Zvezi sovjetskih pisateljev prvo zbirko knjig., ki so izšle v zadnjih letih razen lega pa bodo v zamenjavo pollali tudi vse vodilne jugoslovanske literarne revije.
Do tega obnovljenega sode-'ovanja mej jugoslovanskimi in sovjetskimi pisatelji je prišlo, po bivanju jugoslovanskih književnikov Dobriče Co-siča in Marina Franičeviča v Moskvi, ko so bile določene prve oblike sodelovanja v tej smeri.
Igre Čehova v Pragi
Iz drarpskih del genialnega pisatelja A. P. Čehova so bile v zadnjih časih uvedene v repertoar praških gledališč nekatere enodejanke. V gledališču «Jiri Wolker» se igrajo tri 'ehove enodejanke med temi «Jubilej» v gledališču satire so pa naštudirali znano igrt «Medved». Ti živahni dramski prizori žanjejo med občinstvom ve'ike uspehe.
bo ta zakon lahko v resnici vsaj nekaj pripomogel k izboljšanju stanja tržaškega gospodarstva.
Kar se tiče pomanjkljivosti navedenega zakonskega osnutka, je treba predvsem ugotoviti, da je vsota 37' milijard lir prenizka za vse predvidene potrebe. In ne moremo mimo dejstva, da je od 5 milijard, ki jih nakaže vlada v obliki posojila, kot dopolnitev gornje vsote, dobra polovica namenjena za Gorico. Ni dvoma, da ima tudi goriška pokrajina svoje nujne potrebe, ki jih nihče noče niti najmanj osporavati. Zato pa bi morala sestaviti vlada ločen načrt in nakazati potrebna sredstva, brez okrnitve sklada za. tržaško področje. Je pa še vrsta drugih tehtnih razlogov, ki pričajo, do je 37 milijard nezadostna v ota za kritje tukajšnjih potreb. Dovolj je že, če vzamemo v poštev nujno potrebo vzpostavitve trgovskega in potniškega brndovja.
Zakonski osnutek je treba torej spremeniti, upoštevajoč konkretne predloge naše Partije in Delavske zveze, ki jih bodo tolmačili in zagovarjali italijanski tovariši v parlamentu. To pa še ni dovolj. Da bo imel zakon o ustanovitvi de narnega sklada za okrepitev tržaškega gospodarstva v resnici pozitiven učinek, je potrebna še vrsta drugih ukrepov. in sicer za gradnjo ladjevja. vžpostavitev tradicionalnih pomorskih prog. vzpostavitev prometa z našim zale-dem, sklicanje mednarodne konference za prosto luko, u-stanovitev integralne proste cone, večji krediti za mala in srednja podjetja, davčne olajšave itd,
Le na ta način bo izšlo tržaško gospodarstvo iz sedanje težke krize in se postavilo na trdnejše temelje.
Nadzvočni valovi bodo čistili zrak v mestih
Kakšno bo življenje pred letom 2000
1
Naš avtomobil drvi po široki cesti, obdani ob straneh z dvema vrstama dreves, proti velikemu industrijskemu mestu. Manjka, še nekaj kilometrov... Pridrvimo v mesto in zagledamo čudovit prizor: nebo je jasno, brez oblakov in dima, povsod so vrtovi, zeleni Iravniki in gredice, posute z živobarvnimi cveticami.
Nahajamo se v mestu brez megle in prahu. Za zgraditev tega mesta so bili zaposleni ne le vrtnarji m arhitekti, temveč tudi inženirji in tehniki, ki so morali reševati vrsto zapletenih vprašanj. Ako se povzpnemo na streho nebotičnika v mestu vrtov ter se ogledamo naokrog, bomo opazili milijone nizkih in visokih dimnikov. Toda izgleda, da peči v tem velikem mestu nikoli ne delujejo, ker se iz nobenega dimnika ne dviga dim v onih čudnih vijugah, na katere so bili navajeni naši očetje. V mestu vrtov precej dni ni potrebno pobirati prahu s pohištva, ker prah. ki pokriva opremo z ono temnožametno odejo, je premagan. Kaj se je zgodilo? V preteklosti premogov prah ni popolnoma zgore' v pečeh, zato se je razpršil v zrak in odhajal skozi dimnike Včasih se je do 40% goriva razpršilo v vetru: okrog vsakega delca premoga nastane namreč mai oblaček plina, ki kakor oklep prepreči dostop kisiku in zato delci premoga ne zgorijo. Dovolj je razpršiti ta oblaček, razbiti ta oklep in tie'e- premoga zgori takoj.
Toda kako točno zadeti o-k'ep vsakega najmanjšega delca premoga? Obstoja nezmotljivo sredstvo: čudežni tihi zvok. nadzvočni val. Sirene potiho «tulijo» v peči, toda s tako silo, da se začnejo delci premoga premikati in udarjati drug ob drugega ter si tako medsebojno razbijajo oklepe. Vsaka sirena povzroči zvok, ki ga človeško uho ne sliši, a ki po moči odgovarja, sto simfoničnim orkestrom. S tem novim odkritjem sc sedaj lahko odpravi dim.
NIKOLAJ DOLGOPOLOV
kandidat tehničnih ved
Znanost la dala
koriščanja neskončnih ležišč šote.
S pomočjo električnih mikroskopov in radioaktivnih izotopov so naši znanstveniki prodrli v najgloblje skrivnosti življenja živali in rastlin. Timi-rjazev je odkrit, da pred stavljajo sončni žarki v klorofilu rastlin kemično energijo, predstavljajo poglavitni vir življenja na naši zemeljski obli. S' fotosintezo nastanejo organične snovi. Timirjazev je v šali pripovedoval:	«.Dajte
najboljšemu kuharju na svetu malo svežega zraka, malo sončne svetlobe in reko čiste vode, pa ga prosite, naj s temi elementi napravi sladkor, škrob, maščobe in moko, in se vam bo kuhar smejal v obraz. Vendar pa se ta proces, ki izgleda tako nedosegljiv za človeka, stalno vrši v zelenih listih rastlin».
Danes pa se uresničujejo stvari, ki bi se tudi Timirjazo-
vu dozdevale nemogoče in fantastične. S študijem učinkov radioaktivnosti so se sovjetski znanstveniki seznanili z najosnovnejšo snovjo sončnega žarka. S tem velikim odkritjem je bila omogočena še druga zmaga:	človek je odkril
najbolj intimno skrivnost narave - fotosintezo — ter jo podre lil svoji volji. Tako je nastala industrijska sinteza beljakovine in ogljika.
IVAN M1NKÉYIC doktor agrarnih ved
Konferenca skladateljev ČSR
V Pragi se je nedavno končala konferenca Zveze čeških skladateljev (SCS), na kateri so bili ocenjeni uspehi, i 'seženi na področju češke glasbe v zadnjih letih, in preučene nove smernice ki bodo odgovarjale sedanji dobi. Konferenca je določila novo organizacijsko delovanje SCS, sklenila vključitev Zveze slovaških skladateljev v vsedržavno organizacijo ter nakazala važnost pritegnitve koncertnih umetnikov v SCS.
Razstava kopij jugoslovanskih fresk
Zaradi velikega zanimanja so razstavo kopij fresk Bogo-rodice Ljeviške iz Prizrena-, ki bi jo morali v Parizu zapreti 'redi februarja, podaljšali do k mca meseca.
Druga zbirka teh kopij je pravtako dosegla lep uspeh v Bonnu. iMarca je bila razstava v Duisburgu, od tam pa so jo prenesli v 'Stuttgart.
dia in sočivja ter omogočili nji- Za t0. ‘;az"tavo f zan™aj,0
mnoge države, med njimi Bel-
h Air a rll*ì rial Air A n la i nHi iricnlm
S križanjem so v ZSSR vzgojili že na tisoče novih vrst sa-
umuge urzave, nieu nji
hovo pridelovanje tudi visoko j „ija. Danska. Kanada in na severu.	' dija.
In-
Mičurinska znanost je izbrisala vsako verovanje-, češ da rastline ne morejo živeti v vsakem podnebju. 2e mnoge so bile presajene iz toplih pokrajin v severne. Nihče se več ne čudi, da so vinogradi okrog Moskve in da češnje rastejo v leningrajski pokrajini, da pridelujemo paradižnike v Arhangelsku ob Severnem ledenem morju. Pridelovanje koruze se ie razširilo ne sto tisoče hektarov zemlje, kjer so prej kol-hozniki poznali to rastlino samo po imenu.
Severne ramine so bile na drugi strani presajene v srednje ali južne predele. Naši botaniki in selekcionisti so napravili podroben pregled naravnih bogastev Severa in ugotovili so vrsto stvari, koristnih za piljedeljstvo. Ugotovili so na primer, da trava toplejših predelov, ko se sneg raztopi, raste hitre:e in jo lahko uporabimo kot krmo za živino. To je velike važnosti za skopo letno dobo od marca do aprila.
Pridelki, ki so bili smatrani do pred nedavnim nedosegljivi, so postali običajni. Mleko, maslo, meso, jajca, zelenjava in sadje —■ vse te pridelke nudijo nanovo obdelane ledine in bonificirane depresije. Mnogo črpa država iz racionalnega iz-
ZA NASE KMETE
Uničujmo trtnega zavijača !
Tekom tega meseca bodo začele zeleneti trte. 2e v ti?m času se pojavi neki škodljivec. ki lahko veliko škoduje našim vinogradom.
Na našem področju kot tudi po vsej Primorski utrpi vinogradništvo precejšnje škode zaradi trtnega zavijača, ki je v naših krajih poznan pod imenom «trtjon». Tega škodljivca naši vinogradniki bolj ali manj poznajo.
Ko se ta škodljivec pojavi v velikem številu, lahko povzroči ogromne škode v vinogradu. Prav posebno veliko škodo povzroči če se zelo zgodaj pojavi, ker v takšnem primeru lahko uniči veliko količino mladih listov in brstov. V takšnem primeru objé brste, ki so se začeli odpirati. V mladih lističih izjeda progaste luknje med glavnimi rebri. Ko preluknjani listi rastejo, se izjedena mesta večajo in trgajo. Samice nagrizejo do polovice listne peclje, da listi ovenejo, nato pa jih spretno zvijejo v obliko smotke Včasih nagrizejo tufi poganjke in jih zvijajo. Na ta način utegnejo napraviti veliko škodo, ker propade mnogo listia, grozdov in poganjkov. Podobno škodo z zavijanjem listja delajo tudi hrošči na hruškah, najdemo pa jih lahko tudi na brezah, topolih, kutinah in lipah. Na drevju zvijajo po več listov v eno smotko.
Trtni zavijač ali «trtjon» je hrošč dolg približno 6-9
Josip Jurčič
/
V VIŠNJI GORI
Nekaj let ji temu, kar sem meni se zdi da v Novicah i'	° v'*l>nskem loncu in njegovi usodi. In zameril sem sc
j,, P,llu možu, da je se dandanes grozovito hud name, četudi i tl»,.'1' na ,n'spl n> prišlo, da hi ga ItiI razžalil. Hvalil naj hi me hh'k' hvalil, (la njegovo rojstno mesto slavim. Pa saj vem, da !.. 1 Je listi dan, ko se mu bodo oči odprle, zlasti potem, ko :J1 Sl' druge starine njegovega mesta svetu razkril, kar sem |lr;,n" Z|hij namenjen. Veliko sicer vem o Višnji gori, vem na l,„ Ao o nekem slovečem polžu povedali in drugo, pa tega ne i;,*1 raznasal. Tudi o tisti glasoviti črešnji, ki baje v Višnji gori J^jj! ("rt|j' 'n rodi že (lokaj let, pa ne vedo Višnjani, ali so črešnje
KOZLOVSKA SODBA
pof'
. ‘V
ev<T"i
n sl
1#
.	.... belice, ker jih otroci vselej zelene pojedo —eludi o
1,11 bom govoril, temveč za zdaj naj samo višnjansko sodnijsko
«•»umnost pohvalim, naj namreč povem, kako je tekla v •U ("asu slovčča pravda zastran kozla Lukeža Drnulje in
^"Pasenega vrta Andraža Slamorezea. jij| lukež Drnulja, višnjanski meščan, ni sicer svojega mleka », k«-r v tistem starodavnem času, ko je on živel je bilo l)f|l,l:i,lJ kravjih repov v Višnji gori ko današnji dan ; Lukež tol, ju ni za nemške kandidate glasoval, ker tačas ni bilo za lii^ga treba, vendar je imel la Lukež Drnulja svojo lastno i>-' "redi mesta. Res ni bila velika, pa bila je gostoljubna, zakaj L,'1 Vrata so stala noč in dan na stežaj odprta in če je kak •leu ' mimo tekel in mil je kaj na um prišlo, je stopil v to vežo. ■. »"'zdignil in kaj popustil. Tudi ljudje so posebno ob selil J1 h dnevih hodili odpravljat svoje počutke v Drnuljevo vežo, h ^ll* Lukež, postaren, suh. kljukonos mož, ki je od pomnjenja 11 Ponočnega čuvaja služil, ni se kdo ve kaj in kako zmenil
''!|! 'n take nemesi ne navade Uljih psov in tujih, največ krneti-•V . ihdi. Eni trdijo, da je bil tako bogaboječ in potrpežljiv ; in ^ I1" hočejo bolje vedeti in pravijo, da je imel čuvaj Drnu-Miy "J tistega, bogvedi morda čisla vrednega ponosa na sebi, •ViiJ.1 se vsem višnjnnskim meščanom bajé od roda do rodu A^-in zapušča, da se ne menijo veliko, kaj in kako delajo '"ki cepci» okrog lijih.
\(« kakor gospodar Drnulja je pa porajtal njegov kozel Lisec, ki je bil zaradi pomanjkanja boljšega hleva v veži privezan. za te goste. Kadarkoli se je kak pes oglasil v veži. jo Lisec neusmiljeno trgal svoj motvoz in roge nastavljal in se pripravljal na Irk. Iz tega je dostikrat prišlo, da se je več psov zbralo okrog njega in brez pretrganja lajalo, da so vsi višnjanski otroci vkup vreli in ubogega Lisca kamenjali in z blatom cokali za Boga svetega.
Kdo pameten se bo torej čudil, če se je nesrečni kozel Lisec nekega popoldne, ko je Drnulja ravno kradoma v bosti zanj zelenje smukal, iztrgal in meketajo bežal na ves dir po višnjan-skein mestu pred psi in otroki.
Ko se stori hlad, se Liščevi sovragi naveličajo drvajsati ubogega bradača in Lisec se oddahne' ravno tam za kamenjem, kjer se je nekdaj listi glasoviti polž rodil, katerega so Višnjani, če se pr«' siisi in bere, po božje častili. Tam tedaj Se kozel Lisce usede, roge pokoncu pomoli in z brado ma ja je prežveka poki a jo in premišlja, kam bi še). Pozabi vse reve in nadloge in nek sladek čut prostosti ga obide, ko pod seboj zagleda zeleni vri mestnega svetovalca Andraža Slamorezea,
Po neutrudnem preiskovanju se mi je dalo zvedeti, kdo in kokov je Idi la Andraž Slamorezee. Da je bil mestni svetovalce, to sem popred vedel. Stari, po meni najdeni akti pa še pristavljajo. da je bil ("loveče na kratkih nogah, premožen čez trebuh, da je rad Špeh in čebulo jedel in kar je morda še imenitnejše da je IdI strupen sovražnik ponočnega čuvaja, Lišeevega gospodarja Lukeža Drnulje. Da ga je pa tako na smrt sovražil, to se je neki tako godilo :
Andraž Slamorezee je imel, (lasi že petdeset let star, najlepšo mlado ženo. kar se jih je pred in potem rodilo v višnjan-skem mestu. Res je sicer, da mlajši rod starodavnih Višnjanov -lovi zaradi nravnega in čednost nega življenja, ali izjemki sc dobe povsod. Kleopatra in Didima v Afriki, grška 1 lelena in druge Zgodovinske lepotice nam pričajo, kaj utegne lepa ženska kolobocije in nadloge napraviti sebi in drugim, da utegne še po-
božnega moža prevariti itd. Tako so tudi v Višnji gori ob tistem času nekateri semežni mladi babjaki škilili za Slamorezelo. Lukež Drnulja je bil tako nesrečen, da je nekdaj ponoči, ko je deseto uro klical, naletel na nekoga te vrste, kako se je ob Slamo-lczcevem zidu spenjal do okna. To je razsrdilo in razkačilo njegovo moralnost in pravil je »> tej nezaslišani grdobiji drugo jutro po vsem mestu. Andraž Slamorezee ni veroval vsega tega in Irdil je. da je Drnulja obiravce, širokouslnež, potepuh in slepar, l*ri prvi seji mestnih očetov je nasvetoval, naj se mu vzame ponočno stražarstvo. Ali tudi Drnulja je imel prijatelje in Slamo-režčev nasvet je padel z vsemi zoper tri glasove. Od tiste dobe je bil Drnulja Andražu trn v peti in gledal in pazil je dan na dan. kako bi g« pogubil.
Pa vrnimo se b kozlu Liscu.
Ta jr. kakor smo povedali, poželjivo s kamenja ogledoval zeleni vrl mestnega svetovalca. Kaj ko bi kozel prišel do glavnatega zelja, vabljive solate, lepe detelje in druge zelenjave, mislil si je naš Lisec. In ni dolgo preudarjal, temveč s kozjo brado svojo je pokimal, vzdignil se in šel proti vrtu Andraža Slamorezea.
Toda vrl je bil ograjen okrog in okrog z lesenim plotom, pet pedi in tri palce visokim. Pomerjal je kozel Lisec na vse, kako bi noter prišel, ali ni se dalo,
S p ne sc s prednjimi nogami vrb plota in gleda s pregrešnim .(vseljeni in veliko poželjivostjo na vrl, obenem premisijevnje, kako hi se dal plot podreti, prekbčiti ali karsibodi.
Pa kaj se zgodi?
Ravno v tem stanu ga zegleda gospod Andraž Slamorezee On je ravno nekaj kislega mleka posrebal za popoldnje kosilo in je ravno premišljal vedi ga Rog kaj ko Drnuljevega kozla "b plotu zapazi in njegovo hudobno namembo razvidi. Razkačen popade ne vem. če burklje ali štorkljo in dirja na piano s trdnim namenom, da bi hudobnega Drnuljevega kozla do gotove smili potolkel. Lisce, nedolžni kozel, nič hudega vajen od starej-sih ljudi, prijazno mekeče in meni : ta mi bo plot odprl in jaz idem na vrl. Slamorezee. ko bliže dojde, zamahne in ob listi uri Ili Idi ubogega Lisca potolkel na žive in na mrtve, da ni bil ob hipu sum samcat Lukež Drnulja, ki je Lisca s strahom in skrbjo iskal, priskočil, Slamorezea za roko zgrabil in tako govoril : «Stojte, nehajte, jenjajte, zlega ne delajte, o Slamorezee ! Moj kozel nedolžni nič hudega ne misli, nikarte ga ne pobijajte.»
Pač bi bil očanec Slamorezee v tisti minuti Drnuljo pretepel, da ni bil ta močnejši. Tako pak se mu je bridko zagrozil in dejal : «Molči, Drnulja in tvoj kozel hudobni, jaz te bom tožil na veliko pravdo pri mestni sodniji,»
«\i Vam krivite, kar linee te, storile,» pravi Drnulja, prime kozla Lisca za brado in ga trikrat pripali z gorjačo.
« Hudobna volja je v svetem pismu prepovedana kakor hudobno dejanji. pomni to li in tvoj kozel,» pravi Slamorezee.
I ako se je reč iztekli,. In čez šest dni in šest noči so sedeli mestni očetje, župan iz Višnje gore, svetovalci, vsi starejšim- j n 'si veljaki. Imeli so sodbo pred seboj, veliko pravdo kozlovsko.
iožnik jr bil Andraž Slamorezee, toženec je bil pričujoč : prvič Lukežev kozel Lise«- s svojo brado; drugič njegov gospodar in advokat, sam Lukež Drnulja. In mnogo premnogo množice Višnjanov je bilo zbrane, modrih možakov in pametnih ženic, ki so prišli poslušat, kako bo tekla imenitna kozlovska pravda.
In vstal je v tem sodnjem zboru višnjanskih modrijarhov, Starešin in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi sodnik in župan tega starega mesta. In svetlo je sodnik Zaropotaj po zbrani množici pogledal, trikrat z ostmi zacmakal in glas povzdignil menda tnko-le :
«Kaj smo se danes zbrali? To vprašam vas, stari Višnjani, zaslomba in podpora našega sla'nega mesta, in Indi vas, ki usta odpirate in ušesa nastavljate po vsej spoštljivosti, da bi zaslišali, kaj jr pravica, katero je Rog med ljudi poslal. Kaj se nismo zbrali zavoljo Drnuljevega kozla Lisca in zaradi Slamorezrevrga vrta. Ta hudobna kozlovska zver je namreč, zapeljana po «voji meseni poželjivosti, po pregrešni lakoti in požrešnosti, dalje po lenobi In nemarljnosti svojega gospodarja Lukeža Drnulje. Itila namenjena, da Iti vse zelje, vso peso,, korenje, česen j in čebulo na Slarnorežčevent vrtu posmukala. pojedla, potrla in požrla. Kaj ne, Višnjani da smo mi od nekdaj bogaboječi in pravični?»
«Smo, smo,» odgovarja višnjansko ljudstvo.
O smo bogaboječi, poslušajmo, kaj Bog pravi. Deveta in •lesela zapoved pravi, da ne smemo ničesar poželeti, kar ni naše, ampak našega bližnjega. On prepoveduje vse hudobne misli. t e jaz mislim komu zelje snesti ali pa buče, je pri Rogu toliko, kakor da bi je bil res snedel. Drnuljev kozel je pa poželel svojega bližnjega blago, on je pregrešno čez plot gledal, torej ga obsodimo na smrt!»
In vse ljudstvo zagrmi : «Obesimo ga!»
« Lukež Drnulja pak» govori višji sodnik dalje «ni nie kriv tega. Njega ni bilo doma, in kar je še več, on je dober nočni čuvaj. Dajmo mu samo pet gorkih palic po 'podplatih, pa nič več».
« Pet palic ! » kriči* Višnjani,	(Konec prihodnjič'
mm. Ta hrošč spada med rilčkarje, ker ima glavo podaljšano v dolg rilček. Značilna je barva njegovega telesa, ki blesti modro ali zelem a1 i pa zlato-zeleno.
Trtni zavijač prezimi v zemlji, spomladi pa, ko trta odganja, se vrne na površino zemlje in prične delati škodo na brstih in listih. Po osem- do desetdnevnem objedanju se sp rijo, nato pa nagrizejo listne preclje in poganjke, da ovenejo. Medtem ko samice zvijajo o-vele liste in poganjke, odlagajo vanje jajčeca. Tudi v že zvite smotke odlagajo jajčeca v luknje, ki jih zvrtajo z rilcem v smotke. Vsaka samica more zviti in na ta način uničiti 30-50 li tov in poganjkov. V vsako smotko pa odloži posamič po šest jajčec. Zviti listi in poganjki se posušijo, v nhh pa se kmalu izležejo ličinke, ki se hranijo z trohnečimi ostanki smotk, medtem ko smotke propadajo na zemlji. Ličinke. ki se razvijejo iz jajčec, ne povzročajo naknadne škode trti, ker se hranijo le z trohnečimi ostanki listov in se nato, ko so popolnoma razvite, prerijejo v zemljo, kjer se zabubijo. Običajno hrošči, ki se razvijejo iz bube, ne zapustijo zemlje do prihodnje pomladi, ko aprila ali v začetku maja zlezejo iz zemlje in prično povzročati škodo na trsih. Nekateri hrošči se prerijejo iz zemlje tudi že v poletnem času ampak v tem času ne povro-čajo znatne škode na trtah Jeseni se spet žari :ejo v zemljo, da tam prezimijo in pričakajo ponovnega prihoda toplih dni.
Ko smo se nekoliko spoznali s tem škodljivcem in z njegovim življenjem, je potrebno tudi poznati sredstva, ki jih moramo uporabiti, da se izognemo škodljivemu delovanju tega hrošča.
Pri zatiranju tega škodljivega hrošča je potrebno, da se skupno na «topi proti trtnemu zavijaču ker individualno zatiranje lahko dà le trenutne in delne uspehe.
Najboljše sredstvo zoper tega škodljivca je ročno pobiranje hroščev in zavitkov ter uničen ie z ognjem, kjer so položena jajčeca. Ta način borbe je izvedljiv le v primeru, da takšno delo izvrši mladina, ker sicer ni ekonomičen.
Trtni zavijač ali «trtjon» je zelo občutljiv na arzeni-kova škropila in prašila. Trte bomo ščitili pred nevarnostjo napada tega hrošča z 1 do 2 kratnim škropljenjem z arzenskimi sredstvi Škropili bomo z 0.4 odstotno raztopino apnenega ali pa svinčenega arzenata. (Na vsakih sto litrov vode raztopimo 0.4 kg arzenata). U-spešna je tudi uporaba škropila, pripravljenega z raztopino preparatov na podlagi «gammesano» an pa «klorda-no». Škropljenje naj se izvrši takoj, ko se hrošči pojavijo.
Policija prepovedala
ples v Bajti
Tradicionalnega plesa, ki je vsako leto na velikonočni ponedeljek v Bajti, letos ne bo. Policija je prepovedala tudi to povsem nedolžno zabavo, ki Je postala za domačine in Tržačane že tradicionalna. Izgovor, da je treba za prodajo pijače in prigrizka posebno dovoljenje, ne more biti ni-kak tehten razlog za prepoved. Ce se je stvar uredila prejšnja leta, bi to storila lahko tudi letos nova policijska oblast.
Na vsak način pa domačini in Tržačani vedo, komu se i-majo zahvaliti, da so bili letos prikrajšani za to nedolžno zabavo. --------
Proslava 10. obletnice osvoboditve Madžarske
Udrženje «Trst-Madžarska» je organiziralo v nedeljo dopoldne v Kinu ob morju proslavo 10. obletnice osvoboditve Madžarske. Velikemu številu udeležencev je govoril poslanec Luigi Polano, predsednik Združenja «Madžarska-Italija». V preslavnem govoru je v jedrnatih obrisih seznanil poslušalce z važnejšimi dogodki. ki so se odvijali v zgodovini madžarskega naroda za časa habsburške samovlade in do zgodovinskega 4 aprila 1945, ko se je z odločilno pomočjo slavne Rdeče armade osvobodil izpod nacističnega Irinoštva.
Z vrsto podatkov je nato posl. Polano obeležil velikanski razmah v vseh panogah mlade ljudske republike po osvoboditvi. Zgrajenih je bilo več električnih central, jeklarn itd., v razmeroma kratkem času je zraslo veliko industrijsko mesto iStalinvaroš, ki šteje 18.000 delavcev.
DELO
za koristno uporabo smeli
Predstavniki vseh skupin bodo sesiavili enotno resolucijo za prosto cono - Samo dva svetovalca proti ustanovitvi - Intervencija tov. Radicha o javnih okrevališčih
Prejšnji teden je tržaški občinski svet zaključil razpravo o vprašanju proste cone. V
Zapostavljanje slovenskih dijakov
V začetku marca t. I. so bile razpisane za državne srednje šole študijske podpore za marljive in revne dijake. Ker ravnateljstva slovenskih srednjih šol na Tržaškem niso dobila o tem nikakega obvestila, so se zastopniki Zveznega odbora 15. marca t. 1. obrnili za pojasnila na Šolsko skrbništvo. Rok za vlaganje prošenj je potekel 24. marca t. 1. Šolski skrbnik je izjavil, da je mnenja, da ta razpis ne velja za slovenske šole. zaradi položaja slovenskega šolstva. Vendar se je pismeno obrnil na Ravnateljstvo za javno šolstvo za pojasnilo.
Zvezni odbor do danes ni dobil nikakega odgovora. Zato je poslal 1. aprila Ravnateljstvu za javno šolstvo in v vednost Šolskemu skrbništvu naslednji protest:
«Podpisane strokovne organizacij nameščencev slovenskih šol ugotavljajo, da se je izvršila ponovna diskriminacija ob priliki razpisa, študijskih podpor za dijake srednih šol. Slovenske šole o razpisu niso bile obveščene in pri razpisu niso bile upoštevane. Strokovne organizacije, na osebno intervencijo pri šolskem skrbniku dne 15. marca 1065 do danes 1. aprila 1955. niso dobile nikakega odgovora., dasi je rok za vlaganje prošenj potekel že 24. marca.
Podpisane strokovne organizacije protestirajo proti ta' kemu postopku.»
diskusijo, ki je nadaljevala v četrtek, so posegli še zadnji svetovalci in sicer dr. Dekleva, Tolloy in Paladin, ki so se izjavili za ustanovitev proste cone. Proti ustanovitvi sta se izjavila misin Morelli in monarhist Presti. Po diskusiji je bilo na predlog župana sklenjeno, da se sestanejo predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu, ki naj preučijo možnosti za enotno resolucijo o prosti coni.
Naslednji dan je občinski svet obravnaval proračun za tekoče leto ter razna vprašanja, ki so jih stavili poedini Svetovalci. Pripombe k proračunu so iznesli svetovalci Gentili (DC), Tolloy (indip.) ;n Franzil (DC). Indipendenti-stični svetovalec Tolloy je iznesel vrsto ostrih kritik ter izjavil, da bo glasoval proti.
Sledila so pojasnila na razna vprašanja in predloge iz prejšnjih sej. Tov. Radich je predlagal, naj se odloži zapora javnih ogrevališč v ul. Vi-dali in Bramante. Ce bi slednje zaprli, bi bili namreč nameščenci ob službo in 160 stalnih obiskovalcev, ki živijo v največii bedi, bi nenadoma izgubilo še to skromno pomoč. Zupan se je docela strinjal s predlogom našega svetovalca in obljubil, da bo posredoval
V tem tednu je občinski svet zasedal samo v torek. Na tej seji so predpostavljeni odborniki odgovarjali na kritike o občinskem proračunu. Tako se je odbornik Carra dotaknil tudi vprašanja javne razsvetljave in moral priznati, da je (lokaj pomanjkljiva.
Carra je nadalje povedal — kar je še posebno važno za naše kmetovalce — da je občinski odbor upošteval predlog Kmetijskega nadzorništva za uporabo mestnih smeti kot gnojilo. V tem smislu se bodo začela pogajanja z zainteresiranimi, ki se bodo organizirali v zadrugo. Nato sta govorila o proračunu še odbornika Rinaldini in Furlani, ki sta -"eveda skušala na vse pretese zagovarjati svoj delokrog.
sebja pri Selad, je bil med drugimi delovodji odpuščen z 31. marcem tudi Rudolf Lenardič, zaposlen kot delovodja pri Selad v Nabrežini.
Upoštevajoč dejstvo, da je Lenardič invalid, ki mora preživljati razen sebe še ženo in 3 otroke, je sindikat gradbene stroke Delavske zveze posredoval na pristojnem mestu, da bi se ga obdržalo na delu. Začetkom ie zglodalo, da bo imela intervencija pri vodstvu Se-lada v Trstu svoj učinek. Dirigenta Romegialli in Cesari sta namreč zagotovila, da bosta s svoje strani intervenirala pri nabrežinskem županu. Sele na drugo intervencijo je pa sindikat prejel odgovor od vodstva ustanove, da je bil izredni slučaj Lenardiča priporočen za upoštevanje pri županu. Zgleda pa, da to ni pomagalo. Zupan sicer trdi, da je prejel izrecen nalog iz Trsta, da ne sme več sprejeti Lenardiča na delo.
Mnenja smo., da bi morali
memdajni činitelji — bodisi, in predvsem nabrežinski župan, kot vodstvo v Trstu — vzeti stvar v resen pretres in jo rešiti z večjim razumevanjem za posebno težke razmere Lenardiča in njegove družine. Z nekoliko dobre volje in večjim čutom človečanstva bi se prav gotovo to družino rešilo iz obupnega stanja.
Veličastna proslava 71 openskih talcev
Tudi letos so tržaški antifašisti, Slovenci in Italijani svečano počastili 71 talcev, ki so jih nacisti pobili 3. aprila 1944 na openskem strališču. Kvestura je tudi za to proslavo postavila svoje, že običajne nedemokratične omejitve in sicer s tem, da je prepovedala povorko iz Ljudskega doma na Opčinah do strelišča. Ta nova nečuvena kršitev demokratičnih svoboščin pa ni ustavila demokratičnega ljudstva, ki je prihitelo v še večjem številu kot druga leta, da počasti svoje padle.
zgodovina ne bo več ponovila Spominske proslave, ki jo je organiziral Odbor mater in vdov padlih, so se udeležili tudi nekateri svojci openskih talcev ter kot zastopnik «Unità Popolare» dr. Bruno Pin-cherle.
Vprašanje tiskovnemu uradu
Naše uredništvo že vei časa ne prejema od tiskovnega urada Vladnega komisariata nobenih poročil, oziroma objav odlokov, ki jih od (asa do časa izstavlja dr. Paiamara. Prej smo redno in točno prejemali vsa obvestila za objavo v slovenskem prevodu; kar nenadoma pa ni o slovenskih prevodih ne duha, ne sluha.
Kaj je temu vzrok? To je vprašanje, ki ga zastavljamo dr. Rido-miju, načelniku tiskovnega urada vladnega komisariata.
Po polaganju vencev in cvetja mi spomenik, sta spregovorila tov. Marija Bernetič in Alessandro Destradi. Oba govornika sta podčrtala pomen proslave ter doprinos, ki so ga dale tudi te žrtve za končno zmago nad nacifašizmom. Nacistična zver, ki so ji zadajale osvobodilne sile vedno hujše udarce, je hotela s pokoljem 71 nedolžnih žrtev ustrahovati partizansko gibanje, toda dosegla le ravno nasproten učinek. Na mesto padlih je stopilo tisoče in tisoče novih borcev. Govornika sta še poudarila, da skuša fašizem danes zopet dvigati glavo, podprt od istih sil, ki so mu pomagale pred 30 leti na oblast. Toda narodi se odločno zoperstavljajo tem poskusom in dokazujejo, da se ta žalostna
Sindikalno
zborovanje v Trebčah
V okviru sindikalnih zborovanj v okoliških vaseh je Delavska zveza-CGIiL sklicala v petek 1. t. m. sindikalno zborovanje tudi v Trebčah.
Ob zadovoljivi udeležbi je podtajnik Zveze tov. Gombač orisal gospodarsko stanje Tr-
NABIRALNA AKCIJA ZA 1. MAJ
Pristaniščniki so nabrali
do sedaj 28.350 lir
Pristaniški delavci so tudi letos poslali med prvimi znaten znesek prispevkov, ki so jih nabrali do sedaj v okviru nabiralne akcije za 1. maj. Med pristaniščniki je bila nabrana prva vsota 28.350 lir, kar dokazuje, da so se tovariši takoj mobilizirali za nabiranje prispevkov in si zadali nalogo, da bodo čimprej dosegli svoj cilj.
Nabrana vsota 28.350 lir je tako porazdeljena:	nabrano
med pristaniščniki družbe utovorov in raztovorov v Starem
sta in iz tega izvirajoče proble-' pristanišču in na Lesnem trgu
me, ki se tičejo delavstva. Posebno je poudaril potrebo, da se tudi delavci iz okolice pogosteje seznanjajo s sindikalnimi problemi, upoštevajoč težave za udeležbo na sestankih, ki se vršijo v mestu. Tov. Gattonar, tajnik sindikata gradbene stroke, se je pomudil pri organizacijskih vprašanjih Navzoči so na sestanku izvolili vaški indikalni odbor, ki bo imel nalogo povezati podeželsko sindikalno organizacijo z osrednjim vodstvom. Razvila se je tudi diskusija o raznih vprašanjih, ki se tičejo sindikalne organizacije. Posebno so se navzoči zanimali za prvomajske prosla
18.750 lir, nabrano med pristaniščniki pri Sv. Andreju 8.300 lir, tov. Michelazzi 1.000 lir, tovariša Terzon in Segu-lin lir 300.
Nabiralna akcija med pristaniščniki je seveda v polnem teku in ni dvoma, da bomo lahko v doglednem času zopet zabeležili novo izdatno vsoto nabranih prispevkov.
Sekcijam in celicam naj
bo vzgled pristaniščnikov za vzpodbudo v tej akciji, ki mora biti letos še širša, da bomo mobilizirali okrog prvomajskih proslav vedno nove množice našega prebivalstva.
Prispevajte za Prvi maj !
MERODAJNE OBLASTI NAJ DAJO JASEN ODGOVOR
Pri SELAD v Trstu samo še 1990 delavcev in uradnikov
Podaljšan za 1 mesec sporazum za suspendirane v GRDA - Stavka grafičnih delavcev - Zagotovila podžupana glede Selad ne prepričajo
Nekaj več
človečanskega čuta!
V okviru splošnih odpustov tehničnega in uradniškega o-
Prejšnji teden je bil na U-radu za delo podaljšan do 30. aprila sporazum o suspendiranih v GRDA. Suspendirani delavci bodo prejemali, razen 24 ur tedenske plače, še dopolnilni znesek z vsemi poviški, ki so stopili medtem v veljavo. Pri podaljšanju sporazuma je bilo tudi določeno, da se bo slednji ob zapadlosti zopet podaljšal, če bi se vsi suspendirani še ne vrnili na delo. Razen tega je ravnateljstvo CRiDA zagotovilo, da ne bo odpuščalo suspendiranih. Predstavniki sindikatov so s svoje strani vztrajali na stališču. da obstajajo konkretne možnosti za zaposlitev vseh delavcev, ki so še izven proizvodnje.
V soboto so stopili v 24-ur-no stavko grafični delavci ti-
skarn časopisov v Trstu in Benetkah. Stavka je bila proglašena v okviru splošne agitacije te delovne kategorije, ki je v, teku v Italijanski republiki. S stavko so izrazili svoj odločen protest proti lastnikom tiskarn, ki bi hoteli zvrniti finančno breme za nabavo nove vrste linotypov na ramena delavcev. Pri novih strojih hočejo namreč zaposliti nespeciaiizirano delovno silo, da bi tako prihranili na stroških za plače.
V svojem odgovoru na pismo. ki ga je poslala Delavska zveza-OGIL županu glede Se-tad, je podžupan Visintin prejšnji teden zagotovil, da zakon 264 o delovnih centrih, ne bo imel nobenih posledic za Selad in višino plač pri tej ustanovi. Ista zagotovila veljajo
Podaljšanje sodnih izgonov
Pre-šnji teden je izdal dr. Paiamara odlok za podaljšanje sodnih izgonov iz stanovanj. Z novim odlokom, ko se nanaša na odločbe o izgonu izdane po 1.1.1953. se izgoni podaljšajo od 31. marca do 30. aprila t.l., to je samo za 1 mesec.
S tako kratkim odlogom izgonov si prizadele družine go. tovo ne bodo dosti pomagala, ker je to v resnici samo kratek oddih, za tem pa vnovič nevarnost izgona. Zato je nujno potrebno, da se sodni izgoni podaljšajo za daljšo dobo, kot se je soglasno izjavil tržaški občinski svet.
V
Spod d&ma m i/ svetu
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
V 25. kolu prvenstva so bili rezultati naslednji: Bologna -Genova 2-1, Fiorentina - Pro Patria 1-0, Inter - Milan 1-1, Juventus - Roma 1-1, Lazio -Catania 1-0, Novara - Napoli 2-1, Samjjdoria - Torino 1-1, Spai - Udinese 1-4. Triestina -Atalanta 3-1.
Lestvica je naslednja: Milan 36 stočk, Bologna 31, Udinese 31, Roma 30, Fiorentina 30. Juventus 28, Inter 27, Torino 27, Sampdoria 25. Triestina 25, Napoli 24, Lazio 24. Novara
:. .L JUD S K A PROSVETA
«V nižavi» prihodnjo nedeljo na Kontovelu.
Kriška dramska družina bo gostovala prihodnjo nedeljo 17. t. m. na Kontovelu ter u-prizorila uspelo tridejanko «V nižavi», za kar vlada precejšnje zanimanje, posebno med ljubitelji odrskega udejstvovanja. Priporočamo obilen obisk.
«Nikita, ruski ’unak» drugo nedeljo v Avditoriju.
Predstava «Nikita, ruski junak» v Avditoriju v Trstu ul. Teatro Romano ne bo na velikonočni ponedeljek, kot je bilo zadnjič javljeno, pač pa drugo nedeljo 17. t. m., za kar imamo žc dokončno dovoljenje s strani uprave Avditorija. Opozarjamo že danes na to lepo igro, ki je dosegla pri prvi u-prlzoritvi na Opčinah tako lep uspeh.
Kulturna prireditev v Rarkovljah.
Drugo nedeljo 24. t. m. bo v Barkovljah pri Rumeni hiši kulturna prireditev z lepim, obrežnim sporedom, ki ga bodo izvajali domači in podlon-jerski mladinci in sicer: zabavni enodejanki «Vedež» in «Luknja v namiznem prtu» . Mladinki pevski zbor bo zapel nekaj narodnih. Začetek ob 16.30. Vabljeni vsi!
«V nižavi» v Nabrežini.
Marljiva dramska družina PD «Vesna» iz Sv. Križa j uprizorila v nedeljo gorinave-
deno igro na nabrežinskem O-dru.
Igralci so z njim lastno pridnostjo predočili zanimivo dogajanje v polno zadovoljstvo ne preštevilnih gledalcev. To je v tretje, da se igra na raznih odrih ponovi in reči moramo, z naraščajočo možnostjo podajanja, kar znači, da se Križani poprijete naloge vestno držijo in da stremijo po vedno večji popolnosti. In to bo drugim za vzgled.
F.-ač
Z zadovoljstvom naj ob tej priliki omenimo še. da bo tudi dramska družina PD «Nabrežina»; ki je pred časom z uspehom uprizorila Finžgarje-vo «Razvalina življenja» ter ž njo po nekaj krajih gostovala, spet kmalu nastopila z novo igro in sicer zabavno tridejansko komedijo «Vozel», na kar že zdaj opozarjamo domačine in okoličane. Predavanje v Dolini.
Prav hvalevredno je. da nam je prejšnji četrtek 31. p. m SHLP nudila v Dolini zdravstveno predavanje o raku, ki je bilo zelo dobro obiskano. Predaval je visokošolec-medi-( inec tov. Igor Dekleva ter na poljuden, prijeten način osvetlil omenjeno bolezen, kakor ludi način, kako se je uspešno ubraniti. Predavanje je bilo spremljano s predvajanjem filmov. Hvaležni smo za lepo, poučno predavanje ter si želimo še kaj podobnega.
22, Catania 21, Genoa 21, Ata-lanta 19, Spal 17, Pro Patria 12.
Jutri bodo naslednje tekme:
Roma - Atalanta, Milan - Fiorentina, Bologna - Inter, Tori-- Juventus, Udinese - Lazio, Pro Patria - Novara, Ge-noa-Sampdoria, Napoli-Spal, Catania - Triestina.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
V 17. kolu I. zvezne lige, ki
>e je igralo v nedeljo, so bili rezultati naslednji: Proleter -Partizan 2-5, BSK - Crvena zvezda 3-1, Radnički - Lokomotiva 4-0, Železničar - Zagreb 5-1, Dinamo - Hajduk 0-6, Spartak - Sarajevo 1-1, Vojvodina - Vardar 2-1.
Lestvica je naslednja: Hajduk 26 točk, BSK 25. Dinamo 25. Partizan 21, Vojvodina 20, Sarajevo 19, Crvena zvezda 17, Spartak 17, Proleter 15. Zagreb 15. Radnički 12, Železničar 11, Vardar 9, Lokomotiva 7.
Na cilj je privozil prvi 7,39'34' (povprečna brzina km in 576- m na uro). Drugi je prišel na cilj Magni z znatnim presledkom 4’46'\
SANTIAGO (CILE) — Prejšnji teden si je nogometna reprezentanca Argentine, ki je premagala Cile za 1-0, priborila nogometno prvenstvo Južne Amerike. Argentina ima točk. Cile 7, Peru 6, Urugvaj 5, Paragvaj 3, Ekvador 0.
HAAG V torek je 14-letna holandska plavalka Mary Kok postavila nov evropski rekord na 100 m metuljček. Dosegla je čas 1’14”6, dočim je bil prejšnji rekord 115".
Pozitiven obračun delovanja Z. D. Ž.
V ponedeljek so bile razdeljene nagrade v kampanji za pristop - Mesec maj posvečen ženskemu tisku
Prijetno in nad vse prisrčno nadaljnjih uspehov, ker se za
tudi za tečaje za strokovno preusposobitev. Pismo pravi nadalje, da je v načrtu vrsta važnih javnih del, kar bo pripomoglo k lajšanju brezposelnosti.
Povsem drugačen odgovor pa je prejela Delavska zveza na svojo intervencijo pri drugih merodajnih forumih. Sindikalna organizacija je odločno nastopila proti odpuščanju tehničnega in uradniškega osebja pri iSelad. Odpuste opravi čujejo češ da je pri Selad sedaj preveč uradnikov in tehnikov, v razmerju z nižajočim se številom delavcev. Ob tej priliki se je predstavnikom sindikata namignilo celo o potrebi «skrčenja» te ustanove.
Dejstva pričajo, da je zaskrbljenost nameščenih pri Selad in v tečajih za strokovno preusposobitev docela utemeljena. Ne smemo tudi pozabiti, da je danes nameščenih pri Selad v Trstu samo še J99(> delavcev in uradnikov, v podeželskih občinah pa kakih 400. Število zaposlenih je vedno nižje ker kaže, da bi morala ta ustanova postopoma docela izumreti. Na vsak način je nujno, da dajo merodajne oblasti o tem vprašanju jasen odgovor.
Na vseh deloviščih Selada pa podpisujejo medtem vsi delavci resolucijo, ki je bila o-dobrena na zadnjem zborovanju. Resolucija zahteva nadaljnji obstoj Selad in tečajev za strokovno preusposobitev isto plačo. Kot smo že poročali, bo delavska delegacija nesla resolucijo v Rim, kjer bo predložena ministrskemu svetu.
Obvestilo za kmetovalce
TRŽAŠKI SPORT Kolesarsko udejstvovanje UISP
S tekmo za «Pokal padlih iz Arzenala», ki bo na velikonočni ponedeljek, se otvarja letošnja kolesarska sezona pod pokroviteljstvom UISP. Spored kolesarskih tekem, ki ga je sestavila gornja ljudska športna organizacija, je letos izredno bogat. V nedeljo 17. t. m. bo namreč že druga tekma in" sicer za pokal «Luigi Frausin». V maju bodo nadaljnje tre tekme in sicer 1. maja za pokal «Lavoratore». 15. maja tekma za tržaško kolesarsko prvenstvo za ekipe, zadnjo nedeljo maja pa tekma za pokal «Kalin». V juniju bosta 2 ■ tekmi, v juliju tudi dve, v avgustu ena ter končno še ena v septembru in oktobru, ki je razdeljena na dve frakciji. U-radni program predvideva tako skupno 13 tekem, razen seveda še drugih, ki jih bodo naknadno organizirala razna društva.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
NAPOLI — V dirki po Campanai, ki je bila v nedeljo, je kolesarski prvak Fausto Coppi odnesel sijajno zmago.
FIRENZE — V mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju FIFA, so se odigrale v sredo prve tekme z naslednjimi rezultati: Avstrija - Belgija 3-2, Romunija - Francija 1-0, Madžarska - Luksemburg 5-1, Jugoslavija - Turčija 1-0.
Področno kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da zapade rok za dvig nakazil večne in triletne detelje po znižani ceni, nepreklicno v torek dne 12. aprila.
Nedvignjena nakazila bodo
por.edeljsko srečanje žena je bilo sklicano zato, da bi se izkazalo priznanje in zahvala za uspešno delo članic Zveze demokratičnih žena.
Ob priliki zaključka prvega obdobja razdeljevanja pristopnic, so bile nagrajene žene, ki so presegle določeno število novo vključenih članic in sicer: Boljunec, Griža in delavke tovarne Modiann. Nagrajeni ženski krožki so poleg diplom prejeli v dar tudi lepo število izbranih knjig.
Po razdeljevanju nagrad, so predstavnice ženske organizacije podale v svojih poročilih rezultate izvršenega dela, ki je bilo kljub raznim težavam in oviram vseskozi uspešno in plodno. Do sedaj je bila približno 6.000 ženam izročena pristopnica ZDZ, kar nam vsekakor nudi nadaljnje možnosti, da lahko do prihodnjega kongresa razdelimo še druge pristopnice in dosežemo 15.000 pripadnic naše velike ženske zveze. Omembe vreden je vsekakor napor, ki ga je storila ZDZ za izdajo «Našega lista» ki je doživel prav lepe uspehe
V	nadaljevanju poročil, je bilo začrtano bodoče delo organizacije žena na Tržaškem Predvsem se bo nadaljevalo z razdeljevanjem pristopnic Važna je tudi aktivnost žena v mesecu maju, ki bo posvečen širjenju ženskega tiska
V	prvi polovici junija bo kongres Z<D'Z, zato je potrebno, da že sedaj usmerimo vso našo aktivnost za njegov uspeh. V okviru predkongresnih priprav bomo dostojno proslavile 10. letnico osvobodilne borbe oo vseh krožkih, v mestu in na podeželju.
Letošnji. kongres ZDZ bo iziaz splošne pomiritve, enotnosti in bratstva med Slovenci in Italijani, bo izraz borbe za narodne in socialne pravice, za mir v svetu. Letošnji kongres tržaških žena bo množičnega pomena; pripraviti je treba tak kongres, ki bo veličasten zbor vseh miroljubnih žena našega ozemlja. Zavedamo se, da ka-
vedamo lastnih moči, požrtvovalnosti in zavednosti naših pridnih članic te velike druži-demokratičnih žena.
Smrt
prosvetnega delavca
V visoki starosti 78 let je preminul v ponedeljek v Borštu Josip Bertok, nadučitelj v pokoju. Pokojnik se je dolgo vrsta let intenzivno udejstvoval na kulturnem področju. Izkazal se je posebno, kot dober m požrtvovalen pevovodja ki je ustanovil v Istri mnogo jjrosvetnih društev in pevskih zborov ki jih je tudi vodil z veščo roko. Tudi pokojni Bertok je postal kot zaveden Slovenec kmalu trn v peti fašističnemu rešimu, ki mu ni prizanesel s preganjanjem
Za teden dni —
Sobota, 9. — M'arija Kleofa Nedelja, 10. — Velika noč Ponedeljek, II. — Veliki P* deljek
Torek, 12. — Julij Sreda, 13. — Ida Četrtek, 14. — Justin Petek, 15.	— Helena (zač
krajec)
ZGODOVINSKI DNEVI
12. 1869 se je rodil sloven-slki1 kar Rihard Jakopič, Umrl 22. aprila 1943.
14.-15. 1942 nasilna izselitev j v i l u ih družin iz Koroške.
RADIO ODDAJI
TRS r A
Premiera „Dva bregova"
Prejšnjo nedeljo je bila v Bolan cu prijetna kulturna prireditev. Gostovala je dramska skupina P.D. «Si a v.er» iz Ricmanj, ki je uprizorila Leskovčevo dramo v 3 dejanjih «Dva bregova». Ob tej priliki je za dramsko skupino pozdravila Bazillja Hrvatič, in v imenu SHLP Justo Košuta, ki je poudaril pomen in važnost prosvetnega delovanja.
Ricmanjska igralska dramska skupina, je s to igro pokazala svoje lepe zmožnosti udejstvovanja na odrskih deskah, kakor tudi požrtvovalnost, ki je pričala že u tem, da je v kratkem (asu naštudirala to lepo daljšo igro. Podajanje je bilo precej živahno, zlasti v tretjem dejanju, ko je i-gra dosegla višek odrskega dogajanja s prikazovanjem «veselice», za kar je bil oder tudi primerno okrašen.
Glavna ženska vloga Rone je bila dobro podana. Le to moramo pripomniti, da bi včasih morala igralka počasneje govoriti, da bi bila bolj razumljiva. Tudi vloga Flore Brige je bila lepo podana in tudi njemu bi bilo pri-poročati, da glasneje govori In mestoma tudi bolj poudari besede. Prav tako se je izkazal tudi ,1-gralec v vlogi Krištofa. Vidi se. da ima talent za igranje. Le priporočati je, naj •bi tudi on nekoliko glasneje govoril ter se držal Interpretacije vloge tako, kot Jo je igral v tretjem dejanju, kjer je bil odločen in junaški, kot vloga zahteva. Zelo dobro jr. bita podana vloga Macafurja, ki je gotovo tudi najbolj ugajala ter vzbujala mnogo smeha, čim se je igralec v tej vlogi prikazat na odru. Tudi vloga župana je bila dobra, pogrešali smo nekoliko večje oblastnosti. Zelo je ugajal nastop policista, katerega komika je ob petju v tretjem dejanju prišla dobro do izraza. Ronina mati je bila dobra, škoda da ni bila glasnejša. Vse o-strle vloge so h tir tudi na mestu. Le nekaterim bi svetovali, da se za piihodnji nastop bolj naučijo vloge, kar bo nedvomno prispevalo k še lepšemu uspehu Igre.
Med odmori Je zabavala ric,-mnnjska godba pod vodstvom tov, Zuljana,
Prireditev je dosegla dober u-speh ter privabila nabito polno dvorano občinstva, ki se je zelo zabavalo.
J. G.
SOBOTA: 14. Čajkovski: Ul tui a 1812 - 15 30 Pogovor z 26] 16. Kavarniški koncert —J or k. Pacchioni - 16.40 Dvo! Slin-f. Varijacije na origini . i-mo - 18 Ruske pesmi poje ijana EUlott - 18.20 Lato: SP s-ka simfonija za violino in on 22 Rimsky-Korsakov:	SheW
zada.
NEDELJA: 9. Kmetijska ja - 10. Prenos maše iz tri* stolnice - 12. Iz opernega sv» 13. Glasba po željah - 16. R* ski oder: Trnjulči-ca - 20.25 tovac: Ero z onega sveta.
PONEDELJEK: 10 Prof. Peterlin: O velikonočnih in mladanskih motivih na G» rlj-evih razglednicah - 13 Gli po željah - 15. Poje moški * s Proseka -	16. Finžgar: v
lovec — igrajo člani Rad. o&
18.30	Čajkovski: Labodje jeze1
20.30	Foerster: Gorenjski 51 ček
rž
TOREK: 13. Glasba -po želji tod ef
18.40 Tenorist Renato Kodel poje arije iz slovanskih op* 20.30 Radijski oder: G. Cen* Izgubila sem svojega moža -v 3 -dejanjih - 22.30 Beethe' Sim onija št. 5.
V
Hat
lije
SREDA: 13.30 Lahke melo igra duo Harris-Pri-mani • Haydn: Koncert v D-duru zito im orkester - 18.30 Z za“ ne police: Deklica z zlatimi' mi - 19. Zdravniški vedež - ji Rossini: Pepelka — melodr»«11 2 dej.
ČETRTEK: 18. Bliss: Ko«1 /a k lav i-r m orkester - 20.30 •J i j« k i oder : Miguel de Cer'
-	es: Salamanška jama.
PETEK: 13. Glasba po žel)] 18. Glazu-nov: Koncert za k« in ork. v a-molu - 18.30 Z J rane police: Kaznovana hude
-	19. Sola in vzgoja: prof, Sa-h: vzgojni pomen ocenjev-filmov - 20.45 Poje vokalni ►' tet - 21.15 Književnost in.1,1 nosi - 22.06 Gershvvin: Ko«1 za klavir in ork. v F duru.
Gledališče
Slovensko narodno 'gledališče za Tržeško ozemlje
V	ponedeljek, 11. t. m. ob .
v dvorani Gospodarskega d*J na Kontovelu — William Sl speare:	«UKROČENA T°
GLAVKA».
V	četrtek, 14. t. m. ob
v dvorani Gospodarskega d«« - jo na Kontovelu — William S« spea-e:	«UKROČENA
GLAVKA».
pa tem datumu dana drugim kor kongres, tako bo tudi osta-prosilcem.	lo delo v bodočnosti deležno
“Blagorodni gospodje
Predzadnja «Demokracija» beleži rekord. Objavila je kar ? člankov proti komunistom, 1 članek o slovenskih narodnih pravicah in od ostalih člankov le eden obravnava konkreten problem. To naj bi bilo «edino in edinstveno slovensko glasilo» v Trstu! «Demokracija» in njeni prvaki se vedno tolčejo na svoja «narodna» prša, češ mi, samo mi smo rešili tržaške Slovence izpod komunističnega suženjstva, mi, samo mi nosimo bakljo svobode in demokracije! In potem pa ti o slovenskih problemih ng znajo pisati. Kako pa.naj bi znali pisati o težavah našega delavca m kmeta, o problemih naših gospodinj, našega šolarja, dijaka ali visoko-šolca, našega izobraženca, ko bi to pomenilo za njih, visokorodne in blagorodne gospode, hoditi po poti «komunistične demagogije»?
Ti blagorodni gospodje, ki so st za čast fašizma zelo «juna-
ško» izkazali in ki danes caplja j6 po stopinjah novih gospodarjev, ne morejo razumeti, da more v njihovi demokraciji biti kdo lačen ali žejen, za njih, ki so siti vsega, je zadosti, da se ljudje naužijejo «svobode» g ua tematskega, maroškega, portoriške-ga, kenijskega tipa in vse je dobro. Črkuješ od lakote? Bodi zadovoljen, da živiš svoboden od... dela, od... blaginje, svoboden od... strehe, od... izobrazbe itd. Tako je pojmovanje gospodov, ki pravijo, da na) delavec postane najprej človek, če hoče postati (lan njihove visokorodne družbe.
Najbolj se nam pa zdi smešno, da očitajo komunistom, da so brez narodnosti, da delajo proti narodu. Prav oni, ki so do včeraj dela'l vse, kar so jim rekli Angleži in Amerikanci in danes delajo vse, kar jim pravi Italijanska vlada. Prav oni, ki so podajali za časa fašizma dične it-
jave o svojem mišljenju. Prav oni, ki se za Posebni statut in pravice Slovencev niti ne zmenijo, čeprav se proti nam doga■ Jajo množične krivice. Prav oni, ki si hočejo pridobiti zaslub pri vladi in policiji s svojimi revnimi protikomunističnimi izpadi!
'Oni naj bi komuniste učili narodnega ponosa in čustva, komuniste, ki so v tisočih padli za svoj narod za časa druge svetovne vojne, dočim so bili vsi tl dični gospodje poskriti po mišjih luknjah in se spraševali, kdaj jih bodo prišli osvobodit? Naj rajši molčijo skupno s svojim bratcem «Katoliškim glasom», ki je le glas ljudi, kateri so že zdavnaj izgubili svojo narodnost: najprej za (asa okupacije, sedaj pa ko na vsakem koraku silijo Slovence, naj sledijo italijanski krščanski demokraciji (volitve na Goriškem nas o tem pou'u jejo).
Med razkladanjem blaga s parnika, se je v četrtek prejšnjega tedna ponesrečil 50-letnl Andrea Cresti z Opčin, ki je padel na pomol in si zlomil desno koleno. V bolnici se bo moral zdraviti kakih 25 dmi.
*** Prejšnji teden je -policija aretirala tri mladoletnike, ki so obtoženi tatvine v baru «Sportivo» pri Sv. Jakobu. Ukradeno blago in sicer električni brivski aparat, 2 steklenici likerjev in 5 kg kave je policija še pravočasno izsledila in ga vrnila lastniku.
*** Prejšnji teden je policija aretirala 23-letnega Marina Cuka iz Trebč 37 in 27-letnega Edvarda Križmančiča tudi iz Trebč. Prijavljena sta bila takoj sodišču pod obtožbo Ilegalne posesti orožja in sicer brzostrelke in samokresa. Križmančlč je bil izpuščen na začasno svobodo. Na policiji je izjavil, da je orožje našel po končani vojni.
*** Prejšnji četrtek je skušal napraviti samomor 26-letnI Nereo Trost od Sv. M.M.Sp. Na srečo so ga pravočasno rešili in prepeljali v bolnico. Okreval bo v par dneh.
*** Zaradi posiljevanja In korupcije mladoletnih, je policija aretirala In prijavila sodišču 42-letnega Riccarda Gombača iz ul. S. Cilirro. Ze več časa Je ta izprijenec izvabljal mladoletnike na izlete s svojim avtom in Jih nato izrabljal.
*** Sodišče je prejšnji petek obsodilo 24-letnega Gina Bon ini J a Iz Drevoreda XX. septembra na 3 mesece im 20 dni- zapora pogojno, ker je ogoljufal več oseb z obl juto ami, da jim bo preskrbel izselitev za Avstralijo. Za ta -svoj nečedni posel je prejel razne vsote -denarja, od 10 do 30 tisoč lir ♦** Prejšnji teden je prišla kvestura na sled skupini tihotapcev z marnili Aretirani so bili: 60-1 et n a Eleonora Rud-esch, 50-letna Veronica Bemtolc por. Geremia, 43-letni Mario Buzan, 56-letma Erminia Solettolk vd. Murai in 58-letni Giuseppe Dobri-gna. Na stanovanju Bemtoičeve so agenti zaplenili 5 kg opija, precej pornografskega materiala In nekaj kg srebrnih kovancev. Pri Seletnlkovi pa so našli nekaj pištol in karabinko z naboji. Mamila so tihotapili i-z Jugoslavije. V zameno so pošiljali preko meje svilene nogavice, perilo In druge predmete.
*** V soboto je tramvaj podrl na nabrežju Tommaso Gulil 70-letnega dr. Luigija Caudini Pri padcu si je ponesrečeni zlomil desno nogo.
K I
n o
OPČINE
Sobo.a, 9 apr.: «Ce pade, -se ga» (Pietà per chi 0 Film Dear.
Nedelja, 10. apr.: se ponovh Sreda, 13. apr.: «Žrtve sov«’ In ljubezni» (Le vittime l'odio e dell’amore) Četrtek, 14. apr.: se iponof Petek, 15. apr.: «Lov na čl»! v džuglk« (La caccia a« nella jungla). Film, Cok V tednu se začnejo .pred ob 18, zadnja ob 22. Ob n-ev in praznikih ob 15, zadnja "
*** V soboto je umrl v bolnici 72-letmi Giovanni. Jurgan iz ul. Fabio Severo 114, ki je 10. marca pri izstopu iz filobus a padel na tlak in si zlomil desno steg nenico.
*** v ponedeljek se je ponesrečil na delu v ul. Bonomea 20-letml Roman Škabar iz Velikega Repna 39. Ko se je spu ščal po lestvi, j-e nenadoma zdrsnil na tla in se poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico, kjer Je bil sprejet na ortopedskem oddelku.
**» v ponedeljek zjutraj so našli ob železniškem tiru v višini km. 5.200 razmesarjeno moško truplo. Naslednji dan je bilo v mrtvašnici identificirano za 34-letnega Albina Zac-chigno iz ul. Udine. Spoznala ga je sestra A-malia por. Facchin. Ni bilo mogoče dognati, ali gre za nesrečo, ali pa samomor.
*** Kazensko sodišče je v torek obsodilo Stefana Maggija na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Obtoženi je 13. decembra 1933 povozil do smoli z avtom v ul. Conti 47-letno Albino Kolar -por. Slejko iz ul. Agro.
*** v torek* zvečer je umrla v bolnici 68 letna Elvira Appel iz ul. S. Marco, ki si je 24. marca, pri padcu v stanovanju, zlomila nogo.
*** Pri padcu z vespe, si je v sredo zlomila zapestje desne roke 63-letna Ana Babič por. Prašelj iz Doline 66. Vespo je vozil njen sin. Prepeljali so jo v bolnico. Ozdravela bo v 20 do 30 dneh ***• V ponedeljek popoldne se je na otroškem igrišču pri Sv. Jakobu brezskrbno igral koma-J 3-1 et ni Mario Družina. Nenadoma je nerodno padel in nihče mi slutil, da bo Imel navaden padec usodne posledice Otrok se je namreč pobral in odšel domov s teto. V večernih urah pa je začel naglo pešati in zato so zaskrbljeni st-arši poklicali zdravnika, ki je dal prepeljati otroka v bolnico. Na I. kirurškem od-del-sku so zdravniki ugotovili, da ima prebito lobanjo in pretres možganov. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov, da bi rešili mlado življenje, je ubogi otrok v torek zvečer podlegel težkim poškodam.
*
PROSEK
Sobota, 9. apr', ob 19.30: si moja» (Da quando sei Ra-vni rilm MGM Nedelja, 10. apr. ob 17: s' novi.
Ponedeljek, 11. apr. ob it, vojevanje Zapada» (Con6, del West).
Sreda, 13. a-pr. ob 19.30: * sednica» (La presidente^ Izpod 16 let prepovedal0
NABREŽINA
Sobota. 9 apr. ob 20: «Uje*f Zende» (Il prigioniero d' da). Film MGM.
Nedelja, 10. apr o-b 16. 11 se ponovi.
Ponedeljek, 11. apr. ob 16. «UnWorma ugaja gospem»
S-eda, 13 apr. ob 20: «; zemlja» (Destinazione te« Film Universa!.
Okrajna prosveti1 konferenca v Nabr«
V soboto zvečer je d1 Nabrežini okrajna pro«' konferenca, ki jo je sK1 Slovensko hrvatska 11' prosveta. Po obširnem Čilu o nalogah prosvetni)1 štev in obrambi pravi0' vencev, ki ga je poda); tajništva SHLP tov.
V dneh od 31. marca do 6. a-prila se je v tržaški občini rodilo 67 otrok in 1 mort-vorojen umrlo Je 64 oseb, porok je bilo 18.
d*-Z »la« sh »taoi «h elae na»
Bidovec, so posegli v d*5
io predstavniki posa*11 večjih vasi v občini, k11' brežine, Sempolaja, D1 Stivana in Sesljana.
Prosvetni delavci so p1 U stanje na področju Pf' nega dela v poedinih vB$l prikazali v objektivni I11' zne težkoče, predvsed1 manjkanje primernih P rov. V zaključkih so se, zale možnosti in smer*11 okrepitev prosvetnega d nja, z organiziranjem vanj, drhmskih priredi*6' jih imasta n. pr. že P{ Ijane Nabrežina in Medi Podčrtano je bilo nada1! bo treba, zaradi pomsnl dvoran, izkoristiti za P' ve še posebno pomladno letno sezono, ko se la*1**! rejajn predstave na Pj V poštev bi prišla še F gostovanja. Na konfei'6 se zastopniki vasi in 6 tudi domenili o akcij8*1, stanovitev strokovne ’ Nabrežini, za razde!) članskih izkaznic ter ziranje skupnih	s«5 V
kjer naj bi se razprav: važnem vprašanju vzg™ dine.
Odgovorni urednjj1; RUDOLF BLAŽIČ <h| Založništvo «Dt-Kto Tiska tip. RIVA, Torr»8
ju vse Prič Je , Pan Pra sti Skr' Veš Ški gro tom Pan »vo »ih nje Hoi *ijo Ufo )jut hd tu IR nje
lijo
sak
tajs
gro
Stoi
Ho:
noč
V
Sta:
hes
veš
ho
ned
»el:
'CII
Voj
via
da
Cio:
Vse
In
j h*h >-
*3 g 'to, Veš Voj: Sla: Dre So : nov nev tret
riti
K
°st£
ntoj
nap
PÌSc
deš,
n?.n
hz-
l
P
«tri
<
stre
cu.
va]j
dru
s6,
Stoj
>ro
?>k:
dv0
StV;
ki
p
stai
va$i
Pra-
ških
Jrsi
Stil
dan
str0
Piu,
Sre
‘Ur,
iitn
Pa
rek
«ila
Pin
sVei
»i , Piai
s*b,
>-a
Pie
Str
Pri,
"Me
bo
*tr
k^
kar
v«a
Pr0
čas,