■H'. '/bno&ti/ tXbdjs&iZ; c/c j Žf-ut/ 3r 1*oStn3na v državi SSS isarvS.alSrar*«. ' Naročnina K slu: Celo teto K 129*—-, pol leta R 69"—, četrt teta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150*—-. Inseratl ali oznanila se za. računajo po dogovoru \ pri večkratnem inserirenju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon ši. 220. . 103. Številk». амМВД>Ф1ВМ Neodvisen političen lis! m slovensko ljudstvo Ша.к»1 !»€»** fiss» ES. Beptembpa i@21> Fosamezna Stevitka stane 1 kron - „Straža",, izhaja v pondeljeh, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška •eska št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11.. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte rekla»- se poštnine proste.------ — Telefon št. 2. Letnik XIII. Samodržci med seboj. Na ministrskih, foteljih sedijo še navidezno mirno in „reprezentirajo“ narodno vlado, v listih — radikalnih kakor demokratskih, pa zavzema medsebojni hoj vsak dan strašnejše in o-durnejše oblike. Medsebojno obtoževan fe presega že vse meje. Najostudnejša korupciia se iznaša na dan in ves ta gnoj izlivajo radikali po demokratih, demokrati pa po radikalih, / na vladi pa z združenimi močmi pripravljajo nova brezna, v katera naj1 bi se strmoglavil pač ta, ki kot slabejM pod- trpljenjem posnemali kosovskega jun ari ■ ka in druge, ki so se držali kosovske-j ga izdajalca in njegovega gnusnega j posla ali v službi sovražnika, ali pa I na škodo svojih bratov-sotrpinov. Vsi j trpini so bili složni v zahtevi, da se j izdajstvo kaznuje in da se v bodoče j uravna skupnost пд načelih in temel-j jih pravice in poštenosti. Ta zahteva j ш našla odmeva. Paraziti in izkopi-i ščevalc» so si takoj utrdili svoje pozi-! oije ter zbrali krog sebe enako men-I taliteto. Narod se še ni do dobra zavedal, ko so skozi na sirežaj odprta vrata vladnih strank hrumele cele ; trope najhujših Brankovičev —■ izda-I' jalcev in izkoriščevalcev do moči in j oblasti. Moč in oblast so si prilastili in sedaj dele narodu „pravico in svobo-■j. do“. Vsaka, dobro dovršena šola reakcije je dobrodošla, pa naj bo Nikiti-! na ali staro-avstrijska. Ljudje najtem-'j nejše preteklosti in najhujših narod-' nostnih grehov so danes čisti in svetli „narodnjaki“, ki se proslavljajo s tem, da s cinično tirezdušnostjo političnim nasprotnikom in širokim slojem trpečega naroda podtikajo ,jn e narodnost“. leže v tej borbi. Med delavstvom in . med opozicij o-nalnimi strankami složno iščejo in stikajo po atentatorjih, po svojih liscih se pa obmetavajo z očitanji, ki so s pravim atentatom v najožji zvezi. Radikalski „Balkan“ je v svoji kampanji že tako daleč, da javno obtožuje policajministra Pribičeviča, da je on dal ubiti ministra Draškoviča. „Beograjski Dnevnik“ pa spet trdi, da so radikali krivi njegove smrti. Dobro vedoč, da je kruta reakcija vir raznovrstnega nasilja po zlasti po Srbiji zelo proslavljenih atontatorskia vzorcih, so ga nagovorili, da izda „Obznano" ter tako na svojo osebo naprti vso krivdo in osovraženost ter reakcionarne odredbe., Draškoviča so postavili za tarčo, pravi krivci reakcije pa so si m e Vi ro' ke in komaj Čakali, da pade strel, ki podere neljubo osebnost, obenem pa, da priliko za nove reakeijonarne mere, katerih so tako željni in s katerimi upajo utrditi svoje postojanke. Takega in podobnega namigovanja in očitanja ni konca no kraja, gospodje radikali in demokrati menda mislijo, na Ita način dokazati svojo „državotvornost“. , iThe metode so se vrinile tudi. v socimjsko prakso in tako bomo doživeli pred. procesom beograjskega vidov’ danskega atentata še pravdo med prvim in drugim sodnikom, ki se prerekata o stališču in vidiku nedovršeno in na vso mogoče strani po raznih — danes radika,Iških, jutri demokratskih naročilih razpredene atentatorske pre iskave. Mislimo, da se bo današnji režim sam udu šil v medsebojnih kalnih in gnusnih intrigah. Konkubinama kot je radikafeko-demokratski ne pozna celi svet in pozneje, ko se raztrga, bo še dolgo trpelo, predno se izbrišejo sledovi njegove sramote. „narodnjaki“ med narodom. Petič a j dem okr aci j a smatra vse ljudi razvem svojega članstva za proti-državno in nenarodno maso ter si nalaga za sveto dolžnost v '„imenu n naroda in države“ nastopati z največjo reakcijo proti veliki večini, ki noče odobravati lega režima . in nasilja manjšine na večino. V Beogradu je že začela policija v limesu teh „narodnjakov“ pestiti delavstvo na najokrutaejše načine in sedaj čujemo, da so nekaki „narodni“ železničarji imeli v Beogradu svoj kongres ter pri tej priliki zahtevali za sebe večje plače, za druge pa — izgon na cesto. Demoralizacija drvi kot besen hudournik naprej ter ruši vsa modalna načela, ka so še doslej vezala m sklepala človeško družbo.. Pristaši in eksponenti vladnih samodržcev so okupirali „narodnost“ in državo in kdor ni z njimi, temu je napovedan boj na smrt' — ob kruh in eksistenco in tega hočejo uničiti če tudi .z najpodlejšimi sredstvi. Ko so se Srbi vračali po preobratu v opustošeno domovino, eni iz infer-naeije, drugi iz vojske, so se delili v dve skupini —> v Obiliče in Brankoviče, v ene, И so s svojim delom in „Dvoboj Spalijkoiif—lalfaur“. S tem bombastičnem naslovom o značujejo beograjski listi nastop SHS zastopnika M, Spalajkoviča na konferenci Lige Narodov, ko se je hudo razburil vsled sprejema Albanije v Tugo Narodov in (pri tam trčil ob za-j stopnika Anglije — Ballour-a* Ta jo na vse ugovore g. Spalaj-j koviča kratko in ostro pripomnili, da je Albanija sprejeta — enoglasno in s tem .bi so to vprašanje na diplomatski konferenci smatralo lahko kot definitivno in končnoveljavRO rešeno. „Slob. Tribuna“ »pravi, da g, Spa lajkovič ni dorasel za dvobojevanje z Baliour-om ravno tako, kakor tudi naši državi ne pristoja poza v dvoboju z — Veliko Britanijo. V odbrano na-j rodne stvari treba na vsak način đo-I sli odločnosti in dostojanstva, pri tepi pa tudi takta in pravih, umerjenih ko rakov, do katerih se pa naša zunanja politika v Pašttčevem kabinetu in pa po raznih zastopniških uradih v inozemstvu, kjer se več misli, na profit in razne trgovine, kot pa na dobro za stopstvo naših interesov, res ni po-vspela. To, kar so naši diplomati s Paši-čem vred zamudili, je tako usodepolno I da ni za sedaj prav nobenega izhoda. I V težki situaciji nam široko razkorače-I na poza g. Spalajkoviča ne koristi, j pač pa dosti škoduje, Ta, po beograj-j ski „Samoupravi“ proslavljeni „dvo-I boi“’ mogoče prija njegovi osebni am-! biči ji, ne more pa koristiti državi. V ! ostalem pa'vedo dobri prijatelji, da so j živci g. Spalajkoviča potrebni skrbnega negovanja, Liga Narodov pa žal j ni., sanatorij. Sotijalpatrijotje Gospod Tone Kristan, soeijalpatri-jofskii bog. vseh bogova in direktor na Belju se še menda vedno mudi v Ljubljani. Njegov SLS 'sovražni duh že puhti iz „Napreja“, ki se je zagnal z vso besnostjo v „Iširokoustni klerikalizem“ in „klerikalnega zmaja“. Iz o-beh ofenzivnih člankov je jasno razvidno, da sp se že spet ovohali med seboj staropriznani koritarji socijalpatri-jotje in demokrati. Socijaldemokraški strankarski ion di bodo prazni, njihovi korizumi in zadruge romajo navzdol, policajdemo-kraški režim šepa proti zatonu, soqi-jalpatrijotje bi še radi ujeli nekaj drobtin iz bogato obložene demokratske mize, radi tega pa.se jim laskajo in obsojajo opozieijonalno postopanje SLS. Pri tem boju, katerega so začeli socijajpatrijotje proti naši strankji, se poslužujejo že davno oglodanih fraz o-Protič-Koroščevi vladi, na katero še danes misli vsak količkaj pošten socialist nazaj z vzdihom: Takrat je bilo sto in stokrat svobodnejše, petkrat manj davčnih bremen in več ter izdatnejšega zaslužka, Gospod Kristan hi že rad popolnoma utajil, da je sedel sam s svojo gardo v družbi policajdemokracije na minisitrskih foteljih in da je bila doba demokraCskOhSOCij Mističnega -vladan j a. za las podobna sedanji demokratsko-radikalni vladni zvezi. Kakor se danes tepta parlamentarizem, tako ga je gazil tudi g. Kristan skozi dobo celih šest mesecev. Danes se prepoveduje izvoz, pa se kljub prepovedi (izvaža; tudi za Kri- m se nas lotili. sianove-ga ministrovanja je vlada prepovedala izvažati, a so ravno socijal-patrijotje izvozili nad 50 vagonov in so si z izkupičkom napolnili strankarski fond, konzume in zadruge,, -D emokr a/sko-sooij alističn1! objem je bil svojčas tako tesen, da so zanj socijalpatrijolom hvaležni še danes de mokratje, ki so stiščali očeta slovenskih socijev za direktorja na beljsko veleposest, socijem pa nepostavmm potom lestamentirali kot znak hvaležnosti za njih zmerni nastop v konstitu-anti komunistično imovanje. Baš radi teptanja parlamentarizma, umazanega koritarstva, korupoije, izvozničarstva in komunistične. i„erbi-jeK pod patronatom pollcajdemokraeije so zapustili socijaipatrijote vsi pošteni vodilni elementi in sta ostala pri proletarskih koritih edino še direktor T. Kristan in valutni Špekulant Etbin. Opozieijonalno vrste naše stranke rastejo, se množijo ter ojačujejo od dne 'do dne In baš tega fakta se je ustrašil tudi demokratski pobratim direktor T. Kristan in izbruhnil svojo kapitalistih no jezo nad širokoustnim klerikalizmom in klerikalnim zmajem, ki sta najbolj v napotju vsem onim, ki so od krite, pa tudi prikrite izdajice slovenskega naroda, Kaka bo usoda dinastije Kristan pri bodočih volljtvah ne, Slov, Štajerskem, že kriči v, javnost dejstvo, da se ne upa, ne eden ne drug več v mariborsko metropolo štajerskih sooijev, ampak — oznanja med slov, štajerskim proletariatom socialistični .evangelij edino le doslej neiz-vižgani sodrug Golouha „Obznana“ vdira s svetišče. Dne 2. avgusta letošnjega Teta je okrajno glavarstvo v Celju obsodilo g. Antona Zupaniča, kaplana v Grižah. radi prestopka protidržavnega demonstrativnega dejanja po par. 1 on 8 j naredbe z dne 11. junija 1921, št. 126 j .Uradnega lista na denarno globo U-I soč kron in 20 K takse ter 14 dni za j pora, v slučaju neizterljivosti pa na j 64 dni zapora, ker se je na državni praznik sv. Cirila in Metoda, 24, mar ja ("dobrih 14 drii prej ko Je izšla Obznana za Slovenijo!) po maši odstranil od oltarja, predno se je odpela 'drž, himna. Ne glede na to, da je gospod bolan, kan je potrdil tudi zdravnik in vsled svoje bolezni omenjeni dan ni mogel dalje vztrajati pred oltarjem, jo ta obsodba krivična. Povejte nam zakon ali naredbo, cerkveno ali državno, avstrijsko ali jugoslovansko, po kateri je duhovnik dolžen po izvršeni maši med petjem državne himne statt pred oltarjem ! Ni jel Cerkvena oblast, ki je za duhovnika v prvi vrsti in za vedenje duhovnikovo pri opravljanju cerkvenih obredov edino merodajna, tega ne u-kazuje. Pa tudi državna oblast, ki pa nima duhovniku glede službe božje na ravnost nič ukazovati, ampak lahko napram cerkveni oblasti samo izrazi svojo tozadevno željo, ni glede tega ničesar določila Ne staro-avstrijska ne jugoslovanska! V, stari Avstriji je biiO popolnoma prepuščeno duhovniku, alt je ostal med petjem državne himne pred oltarjem ali pa je odšel Duhovniki so tudi ravnali vsak po svojje. Pa nobenemu nemškemu, glavarstve-» nemu uradniku ni prišlo na misel, da bi kaznoval duhovnika, ki bi pred odpeto cesarsko himno zapustil oltar, dasi se Je to večinoma godilo. In sta* ra Avstrija slovenski^ duhovnikov, katere so nemški listi zaradi njihovega narodnega delovanja navadno 'zmerjali kot „windische Hetzkapläne“, ni ravno božala. To je pokazala teta 1911, ko je krog 20 štajerskih duhovnikov zaprla! V Jugoslaviji tudi kake tozadevne naređbe ni, To je vlada pred nedavnim sama potrdila,. Vodja okrajnega glavarstva v Kočevju, dr, Ofgrin, fe razposlal na župne urade vprašalne pole, kake himne pojejo v cerkvah ob državnih praznikih, obenem pa do nadaljnega priporoča, naj’ se pojejo take kot n, pr. tu in tu. Poslanec Škulj je osebno interpeliral centralno vlado v Beogradu, ali je dr, Ogrin to storil morda po naročilu ministrstva za notranje zadeve, kamor spadajo politični uradniki, Vlada je poslancu Škulju odločno zanikala, da ђг se bilo izdalo kako slično naročilo in jo bila tudi mnenja, da i deželna vlada v LJ» bijani ni naročila kaj sličnega. Tako se je naša vlada izjavila meseca junija ozir. julija letošnjega leta. Okrajno glavarstvo v Celju se .it tudi moralo zavedati svoje negotovosti. Dejanja, zaradi katerega je obsodi ir» g. kaplana Zupaniča,'niti ne kvalfn-čira natančno, ampak samo navaja i» prestopek „protidržavnega demonstrativnega dejanja“, ne navede pa aLi je bilo to dejanje javno zasmehovanje ali omalovaževanje države. Do žalostne nižine je s svojo obsodbo padlo celjsko okrajno glavarstvo, od katerega smo dosedaj bili vajeni večje objektivnosti in pravičnosti! Na podlagi Obznane, koje namen naj bi bil, da varuje obstoječi red, da se nastopi proti ljudem, ki so bili že od nekdaj nasprotni slovenskemu narodu in so še danes protidržavnega mišljen ja, je obsodilo slovenskega duhovnika:, ki je bil zaveden Sloveneo in delal za probudo slovenske ’ narodnosti, takrat, ko so nekateri sedanji „velenarodnja-ki“ —■ morebiti celo izvršitelji Obznu-ne! — bili bliže nemškutarjem nego narodno zavednim Slovencem! Gosp. kaplana Zupaniča so leta 1914 zaradi njegovega narodnega delovanja preganjali in za las je manjkalo, da ga niso aretirali. Takoj ob prevratu je sodeloval pri narodnih prireditvah. .Ob vseh državnih praznikih je organistu še posebej prostovoljno dal nagrado, ker je med mašo igral in j o maši zaigral narodno himno. Zato ga je celjsko okrajno glavarstvo zdaj brez vsake pravne podlage obsodilo na tisoč kron globe tn 14 dni zapora. S tem je obsodilo najbolj samo sebe! Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Pašiča že zopet odprav I j a j o v Pariz, naj bi vendar 1 > pogledal, kako je bolnemu kraku. C politični starosta pa odlaša z rajžo frs okrat iziavlja‘o, da se bo peljal n> Francosko v četrtek ali petek, če mu bodo dopuščali najnujnejši vlade posli. Ministrski svet s bari s • .retresom budžeta za leto 1922. Zborovati je začel t u ć h* a ućui odbor in j® v plenarni «ejl odbora z dne i 26. septembra finančni minister razlagal našo finančna politiko v letih 1918 ..o lrii. Demokratsko časopisje konštatira z veseljem, da pri tem poslu niso motili g, flr^ Kumanudija opozicijoualci. Zakonodajni odbor se u-kvarja z vprašanjem državnih p raz -nikov. MADŽARSKA. V p r a š a n j e Z a p a ne O -/r.skb se jo vsled madžarskih innig sitno zamotalo in že resno ogrožava srednjeevropski mir. .A’eues \V. TagbiatT je doznal, da mala antanta vsled t^ga ni stopila z vojaško silo v akcijo, ker je neka velesila (Italija) i.ročila jugoslovanski vladi noto, v kateri se upira intervenciji Jugosla -\ ij0, ki naj se omeji samo na obram-,it lastne meje. Grof Bauffy1 dr, Soho-bur, Beneš in dr. Giatz se posvetujejo, kako bi se položaj na zadovoljivi način za obe prizadeti stranki rešil. Zdi se, da na konsekventno izpolnitev, trianonske mirovne pogodbe najbolj o-pira svoje zahteve Ćelioslovalkn. Velesile sf iz nerazumljivih razlogov ne brigajo za burško vprašanje. CEHOSLOVASKA, Pr e d s e d ni k M a s a r y k si je vzpričo kabinetne krize premislil in ai povtril agrarcu Svehli sestave novega kabineta. Novo vlado bo sestavil sedanji minister za zunanje zadeve dr Beneš, ki je Časnikarjem iz a-vil, da še bo obdržal svoj dosed mji portfeli tudi vnaprej. Nova lista na je sledeča sestavljena: predsedstvo in zu nanje zadeve dr. Beneš, notranje zadeve dr, Cerny„ železnice Sramek, trgovina ing. Novak, pravosodje Dolan-нку, narodna obramba Udržal, finance ravnatelj Novak, pošta Vrba, soo, politika Haibermann, unifikacije Derer, narodno zdravstvo Vrbensky, javna dela Tučny, poljedelstvo Stanek, prosveta Srobar in minister za Slo -vaško Mičura., Vladajo kakor znajo — Š čim se bo bavila naša zbornica na prvi prihodnji seji? Program za prvo parlamentarno sejo so že določili in sicer bodo sklepali o povišanju poslanskih dnevnic. Pravijo, da se je življenje v Beogradu zadnji čas »podražilo, (pa že ni mesce skoro nobenega poslanca v Beogradu. Op. ur.), j adi draginje je poslalo več poslancev predsedstvu zbornice prošnjo o povišanju dnevnic. Poslanske dnevnice bodo povišali od 120 na 150 dinarjev ali GOO K dnevno. Poslanci pa, kji baje v potu svojega obraza delujejo v zakonodajnem odboru, bodo dobivali še posebno nagrado 50 dinarjev dnevno, toraj 200 dinarjev ali 800 K dnevno. Da bo ravnokar omenjeni predlog o povišanju dijet sprejet z ogromno večino, o tem menda ne dvomi nikdo. Naj jih Bog poživi vse ono, ki tako lopo skrbijo za naše poslance, ki šetajo že mesec na oddihu po mili lepi nam domovini. Kaj pa bodo rekli k povišanju poslanskih dnevnic SHS davkoplačevalci, je drugo kritično vprašanje. katerega so nč upamo lotiti radi u-stavnega člena par, 13, ki se začenja: Tisk je svoboden? Albanci so se nas lotili. Albanija bo na odredbo tiranske vlade mobilizirala 3500 vojakov in je že 3000 ljudi zbrala ob naši meji. Nekaj teh koncentriranih Albancev je že prekoračilo demarkacijsko črto, ki jo je držala naša vojska od leta 1918. Predrzni Arhavti so potisnilji naše pičle pred-straže nazaj ter zavzeli več vasi kakor: Aras, Dardu, Sinaj. Ta arnavt-sld nastop je bil preveč izzivalen za našo redno vojsko, ki je zopet zasedla vasi v tem delu demarkacijske črte. Zopetna zasedba od naše strani ni bila po volji albanskim regularnim četam. la so se lotile naših vojakov 20. t. m. s 1000 moži, dvema topoma in 20 strojnicami» Pri- tem ponovnem svečan ju naših in arnavlskih čet, so prešle albanske na našo stran demarkacijske črte, Naše vojaštvo je po tem albanskem prehodu naše demarkacijske črto podVzeio samo potrebne korake», da se albanski napad odbije ter vzpostavi demarkacijska črta» Z vzposta- ■«•n*- ■«V-VW.K»>--w v it vije demarkacije med nami in drzni mi Arnavti pa se ni pečala samo naša vojska, ampak oelo beograjska vlada, ki je opozorila velesile na alban ske vpade na naše' ozemlje Zakaj toliko cincanja, saj imamo vendarle dobro vojsko, ki se ne bo ustrašila 3596 Albancev, pa če tud' so Luciferjevi potomci. Ako pa bomo čakalji odločitve velesil v albanskem vprašanjul pa se nam zna zgoditi kot na Koroškem in, v Baranji. Samopomoč je po dr. Kukov-čevem receptu glavno sredstvo za pobijanje draginje, a tudi v reševanju albanskega vprašanja». Zakaj neki dr. Kukovec nč pove nauka o samopomoči vsem ministroml kadar se posvetujejo o prepiru za demarkacijo med nami in Arnavti. ». Kaj delajo ministri - Uredba o poljedelskem kreditu. Dne 20. in 21. t. m. se je vršila v poljedeljskem ministrstvu v Beogradu konferenca gliede poljedeljskega kredita, Konference se je udeležil kot zastopnik zadružnih organizacij posla;-neo Vlad. Pušenjak» Sklenilo se je izdelati uredbo, po kateri naj da država 400 mili. ono v kron, kot osnovni kapital za podelitve poljed, kredita brezobrestno na razpolago, razun tega naj podeli v isto svrho vsako leto 40 milijonov kron ia s .cer tako dolgo, da bo celokupni kapital znašal eno milijardo kron» Za povečanje kapitala služi tudi vsakoletni prispevek razredne loterije. Polovica teh sredstev se bo odkazala Upravi fondova za nezadružne kmetijske korporacije, polovica pa glavnemu Zadružnemu Savezu za zadružno korporacije. Kredit se bo podeljeval in sicer kot osebni kredit za nabavo obrat nih sredstev (nakup živine, semenja, orodja in strojev ter pospeševanje zadružnih namenov.. Podrobne, določbe glede obres to v an j a itd, bo vseboval po seben poslovnik, ki se še mora izdelar ti» Želeti je, da narodna skupščina kmalu reši to uredbo in da država na podlagi iste označena sredstva da na razpolago, ker bo zadružništvo zeio napredovalo, ako bo dobilo cen kredit na razpolago. SHS drž. himna. Naš minister notranjih del Se je dolgo ukvarjal s sitnim vprašanjem, kako bi zadovoljil vsa tri plemena s skupno enotno drž. himno, da bi se ne zaganjali vanj ne Srbi, ne Hrvati in ne Slovenci, Pri razmotrivanju o Enotnosti državne himne si je g. Pribičevič pridržal pro sto roko do definitivnega sklepanja o državni himni. Začasno' pa je odredil in razglaša po policijski oblasti vsem pevskim društvom, da ob vsaki priliki, kadar se poje himna, se naj poje eno kitico vsake himne, to je srbske, krvatske in slovenske, kakor je to o-bičajno pri sviraniju himne. Z začasnim odlokom o naši neciefimtivm drž,: himni je g. minister Pribičevič zedinil pevce in muzikante. Strah je dober. V zadnjem času se ie Stojan Protič podal na potovanja. Obiskuje nezadovoljneže in konferira z njimi. Pred par dnevi se je govorilo, da so Protiča in tudi druge opozicijo-nalne poslance, spremljali policisti. In veste, kaj se je zgodilo? Javno mnenje je lopnilo po Pribičeviću, češ, da je drznost, da policija špijonira za Proti-čem, kateri je s svojim mezincem storil Srbiji in novi državi več uslug nego Pričevič od pete do glave. Lopovi separatistični! Ali jim ni znano, da je Pribičevič poslal policijo za Protičem samo za to, da bi mu bila pri roki, ako bi se mu med »protidržav. elementi« nekaj zgodilo? Pribičevič ljubi Protiča, tako, kakor svojčas — Draškovičal! Tvornica radikala. Bistvo radikalizma. Iz Ljubljane so nam poslali propagandno brošurico, v kateri opeva dr. Niko Županič velike vrline, svojstva in karakteristične cilje »Narodne radikalne stranke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Ker živimo v dobi političnega konvertitstva, ki ga Nemec označuje s kratsko besedico »Gesinnungslumperei«, opozarjamo novo pečene »radikale« na jako važno okolnost. Na strani 6. omenjene brošu-rice so zapisane v uvodu sledeče besede: »Ker država ne razpolaga še z lastno etično organizacijo, je nujno navezana na obstoječe etične organizacije posameznih verstev, osobito pa na etič- ne principe pozitivnega krščanstva. V tem odgovornem spoznanju odklanja Radikalna stranka vsak poizkus kulturnega boja itd... .« Radikali pridigujejo potemtakem konfesijonelno strpnost. Stojimo pred dejstvom, da se bodo v kratkem prelevili »najuglednejši« člani liberalne stranke v — radikalce. Prepričani smo, da med »doslednimi« radikali ne bo mesta za »Pondeljkove« „lirike“ in ljudi, katerim je istih pisava ugajala v času ogabnih bojev proti »pozitivnemu krščanstvu«, oziroma „klerikalizmu“, kakor ga imenujejo vihravi kulturonosci naše dobe. Tvornica radikala. Zadnji „Avtonomist” nas je opozoril rfa ne.: čudežni stroj, ki nosi v cirilici napis „tvornica radikala»“ tVanJ se gnete ysaki dan cela vrsta ljudi* ki imajo gibčna hrbtišča, klecava kolena in strankino izkaznico JDS in SKS, ven pa prihajajo v par minutah kot ’dobri —- radikali, seveda s starimi hrbtenicami in & enako vpogljivimi koleni» Ta tvor -niča nas je zelo zanimala in že smo hoteli poslati v Ljubljano opazovalca, da vidi," kedaj bodo mariborski prvaki posetili ta čudotvorni stroj, da padejo kol feniksi-radikali zopet ven na svetlo. Pa ni bilo treba, Tvornica ]e naprav ila svo o. filijalko tudi v Mariboru in sicer gori blizu parka, kjer je bolj na samem in kjer je g. Voglar največje drž avo Ivo r ce-oskrb el s stanovanji, Filijalka „tvornice radikala“ posluje seveda tudi precizno, samo da »judje ne prihajajo v gručah» temveč posamezno in prav previdno.. Treba največ!e pazljivosti, da so onega ali drugega opazi. Naš opazovalec pravi, da je enkrat videl slavnega dr. - Pf,ei-■erja, drugič policijskega svetnika dr. Senekoviča in tretjič dr. Lipolda, kako so osveženi in radikalizirani smuk nffi iz te blagodejne tvornice. Stari radikal Hribar gre na divje mrjasce, naši radikalski kandidati pa se potikajo po parku, da se nemoteno in o-irezno v tvornici prelevijo. Kje ie korupcija ! Delavstvo v rokah polkije. Beograjska po) cija Je odredila, da delodajalci prijavljajo svoje delavce pri policijskih revirjih in da sporazumno z njimi vodijo delavske knjižice. S tem se je začela policija vmešavati v službene odnošaje med delodajalci in delojemalci in naravno je, da ne v korist in varstvo drugih. Delavec, ki zapusti službo, se mora prijaviti policiji, da dobi svojo knjižico In policija ga v slučaju daljše nezaposlenosti enostavnp izžene iz mesta, ( Med beograjskim delavstvom vlada veliko'ogorčenje. Policajdemokraci-ja smatra delavski razred za suženjsko rajo in za nekak nevaren element. Zato ga pa vodi v evidenci in zalezuje bolj kot vse potepuhe, goljufe (in druge izrodke človeške družbe. Krat-komalo: delavstvo se stavlja izven zakona in ves policijski aparat stoji kapitalistom na razpolago, 'da bi se lažje znižavale plače ter delavstvu odvzele vse svobode, profesionalne kakor državljanske. Ni pomoči. „Balkan“ št, 249 prinaša pismo iz Velesa, v katerem toži dopisnik, da je javna varnost v Makedoniji izpod vsake kritike. Roparji so tako predrzni, da prihajajo ob belem dnevu v vasi ter oropajo kar jim drago, Na Samotnih hostah in osamljenih naselbinah človek ni nikdar va ren življenja in tudi ne more pričakovati, da bi ga kdo varoval in branil, V' slučajih prav posebno drznih ropov in navalov navadno ni nikogar, ki bi jih zasledovan kvečjemu še kak pisar s par žaridarji. Ljudstvo je naravnost prisiljeno, da se brati s ka-čaki ter jim daje, kar zahtevajo. U-čitelji bežijo iz vasi; napočil je čas popolne demoraljzaoije in nekulture, zato naj vendar že enkrat pomaga, ministrstvo prosvete in policije, K tem prošnjam dodaje „Balkan“: Dragi bratje, minister prosvete je že „pomagal“ s tem, da je odpustil veliko število sposobnih učiteljev, samo zato, ker niso za demokrate» Kar se policijske in žandarske pomoči tiče, je tudi vsaka prošnja zaman j, Pribičevič potrebuje svojo, policijo, da preganja z njo tiste., ki niso za njegov režim in za demokrate. Hajduk Aljoš v Makedoniji Boškovič. v. Sandžaku in drugi raz- boj ni ki mu ne delajo skrbi, Pribičevič sedi v Beogradu obdan od,svojih zvestih, razbojniki pa lahko med narodom počenjajo po svoji volji« $8 ena o „slobodi štampe“. V „železničarju“, ki izhaja v Zagreb« kot glasilo „Zveze jugosl. železničarjev“, pitamo: Zadnja številka našega lista je bila zaplenjena in je kr, sudbeni stol v Zagrebu pod št. 4077—1921 to zaplembo potrdil. Zaplena se poziva na 138. čl. ustave, v katerem se govori o nasilnem menjanju ustave, Širjen ju plemenske, verske in nacijonalne mržnje, Kakor znano, pa nismo pisali 0 tem, marveč o plačah železniških da laveev“, Naši žetezničarfi so res naivni ljudje, To ni Čl. 138.t marvofi ne’ kaj drugega, Odkar je Pribičevič pričel vihteti bič cenzure, se je s posebno vnemo vrgel na vse, kar je tiskano v — latinici. Brafje, to je „evropsko pismo“ in Še bo latinica postala enkrat skupna pisava. Zato jo pa Pribičevič in njiegovi pomagači tako radi čitajo, podčrtavajo in prečrtavajo vse, kar jim ne ugaja. Kaj bi bilo, ako bi „Železničarja“ tiskali v cirilici? Pribičevič ie pisave kot bivši madžaron ne ljubi in bodite uverjenil da ne bi čital, še manj seveda plenili (Hrv. .0-brana, Št» 214), Javnosti v pomislek. »Avtonomist« piše, da bo študiralo to leto na bel-grajskem vseučilišču 4000 ruskih dijakov. Vsak ruski dijak bo prejemal mesečno podporo v znesku 1600 K. Mesečno bo državna blagajna izplačala za omenjene dijake 6 milijonov 400.000 K, kar znaša na leto 76 milijonov 800.000 kron. To ni več korupcija, to je — škandal, kateremu ne najdemo primere. Z denarjem naših davkoplačevalcev bodo podpirali caristično sodrgo, v kateri se tu in tam skriva še marsikateri učenec Ljenina, za revne in podpiranja potrebne dijake Jugoslovane pa nimajo denarja na razpolago! To si bo treba zapomniti I Davkoplačevalci, čitajte in premišljujte . • .! AH je Seignohos zaplenjen,.ali ne ?. Gospod Radič konštatira v „Hrvatu“ št. 468 zaplembo pravega teksta Seig-riobos-ovega dela in. to na šestih mestih, kar dokazuje z navajenjem vrste za vrsto. Uradni popravek kr. nennest ništva v Zagrebu govori pa a zaplembi prevoda, vsled dodatkov in pa vsied „vrinjenega tolmačenja“ g. Radiča, de riiokratska „Riječ“ piše v istem smislu in samo „Jutro“ se Je povspeio do trditve nekakih falsi.ikatov. „Jutro“. ima res lahko stališče. Po Zagrebu pleni policajdemokratska oblast vsled „vrinjenega tolmačenja“, kar ni kilo ne razume, v Ljubljani sji pa policijski zagovornik lahko še več dovoli in zar to enostavno razglasi,. da je Radičev, prevod falsifikat in da so samo opro-tidržavni“ elementi v. svoji zagrizenost' jezni vsled zaplembe. Radič-, se gotovo ne bo prepiral z „Jutrom“, Pribičevič je pa proslavljen, ker zapušča v svetovni zgodovini spomin kot Metternich, ki je nekdaj v Avstriji zaplenil dela francoskega književnika Avgusta Thierry-a. Korupcija na domeni g. Toneta ; Kristana. Subotiški „Neven“ piše, da ie anketna komisija, ki je na posest -vu Belje preiskovala zlorabo v tamoš-nji upravi, končala svoje delo in od ■* potovala v Beograd, Komisija je ugotovila ogromno korupcijo. Sedaj na-* meravajo odposlati v Belje celo preiskovalnega sodnika, ker, je tam tudi zanj obilo posla in bo treba izvršiti mnoge aretacije» Napovedana je tudi omeljita revizija knjigovodstva. Odkar je na Belju zagospodovala obsežna osebnost g. Toneta, si je hidra ko- 1 upcije zopet opomogla. Bivši voditelj naših rdečkarjev nima „jake ruke“, da bi pobil to strašno zver, proti kateri rotijo socijalpatrijotski lističi svoje backe v boj! _________________________ Domače vesti. Gordijski vozel. Mariborski policijski šef nam je poslal po naročilu g. pokrajinskega namestnika izvestilo, da v slučaju zabranitve kake tiskovine po naši nori ustavi o „svobodni štampi“ ni dovoljeno ustavljene številko izdati-v drugi izdaji. Tudi jjie absolutno nedopustno z ubranjena mesta puščati prazna. Tako g. Ivan Hribar, ■po mariborskem policajšefu. Pa niti g* namestnik hiti g. policajšef nista u-» videla, da šla nam izročila svobollub* шо izvesti!», ki si nasprotuj», аЦ bolj иШт povedano — v katerem ni logike. Aico usjtavljeiio spioh ne s interno izdati v drugi izdaji,, potem tudi absolutno ne moremo puščati za-branjenih mesil, praznih. Tako si razlegata cestami ölen 13 in 138 ustavo SHS g. Jubilar pokrajinski namestnik in tet mariborske policije. Z ustavljanjem listov pa nimata opravka sa-«o g. namestnik samega kralja in poglavar policajev ampak sodnai oblast, ki nam deli pravo v imenu Njegovega Л ehčajistva kralja. Mariborska sodna oblast pa n atu prepoveduje po g. svet' laiku Ravnikarju samo nadaijno razširjanje zaplenjenih člankov in razstavitev tozadevnih. nastavkov. Redo m naj sedaj spozna v tem juridičnem labirinte, v katerega so nas potisnili ««jurist g. kraljevi namestnik, policijski jurist dr. Senekovih in g. sodni svetnik, Ravnjikar, ki si razlagajo u-stavni, ölen o svobodi tiska vsak po svoje v logjčntem. te nelogičnem smislu. Gospodo od. kraljevega namestnika pa do mariborskega sudoa M prosili, 4a razveže ta juridiöni gordijski vozel, nam pa ponudijo nit izhoda, da pogodimo iz labirinta, v katerega smo za§li po čudni logiki g. Hribarja, Senekoviča in še najbolj .pametnemu čio-' ek« dostopni razlagi tiskovnega, zakona, M nam jo je podat g. svetnik Ravnikar. k - Razvedrilo našega pokra!inskega namestnika Ivana Hribarja je lov G, Hribar se odpelje za nekaj dni v, Bene, kjer se bo udeležil v gozdovih g. nadvojvode Friderika velikega lova na jelene; in divje merjasce. Ta lov bi znal btö,,drag za Hribarja, ker an-^eško-amerikteislri konzorcij, ki je častnik Friderikovih posestev, toži naša državo, da mu izroči Belje in |X) -vrne odškodnino z jeleni in divjimi merjasci vred, katere bo postreljal 70-tetni kraljevi namestnik pod obsežno лаШо beljskega direktorja T, Kris-afcftl fsi oni, ki hočejo dobiti vpogled . moralno kvalifikacijo n a-Se napredne Inteligence, naj čitajo „Jutro“ od 27. t. m. Za nas Slovence je še edina tolažba, da sta kmet in delavec 'mo-. alim zdrava,, ker JDS inteligent je... SMiia nesramnost. .V, Gorn. Radkom je uvedel šel tamošnje policije, neki Joso Karabajič, hišno preiskavo v posojilnici in tiskarni „Murske Stra že,* Nekdo je razširjal govorico, da majo „klerikalci* skritih 138 pušk in 4va zaboja municije» Preiskava je u-gotovila neistinitoist tega sumničenja. Čudno, čudno, da policija nemških tihotapcev in Heimwehrovcev ne vidi, pač pa se v toliki meri zanima za pobijanj® „klerikalnega zmaja“! Pödrobnostt а1е»аивдаивда^дган»:>№авжзимавмдивзваа{ј: arm:штаиваи Pavlom, plemenitim farizejem, rirus -kim državljanom, ko je on- edini me vsemi potniki in vojaki ostal miren ii dobre volje na ladji, sredi viharja k razburkanih valov, in nas tolažil, da .;,o nas. vseh 275, kar. nas je bilo Ha ladji, prišlo varno na suho. Spomin -jam se, kako zaupljivo smo gle