PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 40 lir
Leto XXII. St 253 (6540)
TRST, četrtek, 3. novembra 1966
ZAPLETENA VPRAŠANJA USTANOVITVE ITALCANTIERI^
FI0M-CGIL o odprtih vprašanjih
italijanske ladjedelske industrije
Zaključene priprave za delne upravne volitve - Nenni o socialistični združitvi - Prihodnji teden prvo zasedanje CK «PSI-PSDI-unificati» - Potrjena stavka železničarjev
FIOM-CGIl pojasnila glede preureditve ladjedelniških podjetij v Trstu in v Genovi.
»	2. — FIOM-CGIL je zvečer objavila sporočilo o vpra-
StoJ i 'adjedelske industrije, v katerem ugotavlja, da so še evikia vprašanja tudi po sprejemu načrta, ki ga je izdelal CI-rifJ' FIOM-CGIL zahteva predvsem naslednja pojasnila: 1. Gle-
e obsega investicij, ki jih pred--------------
Jdeva načrt. 2. Glede odnosa graditvijo ladij in vzpored-inu naročili. 3. Glede jasnejših objasnil o organizacijski struk-an. 4, q bodočnosti obratov za Popravljanje ladij. 5. O končen-“®iji ladjedelske industrije.
Glede vseh teh vprašanj za-^?va FIOm uveljavitev primeril1 oblik stalnih posvetovanj.
•i.!,. Poročilu je nato govora o za-vnraiJenosti glede reševanja teh 1 im-8 . ' ■ Predvsem gre za zaskrbim?,?^ glede politike podjetij z dr-- vn° udeležbo in povezavo teh
istnietlJ z 'adjedelsko industrijo, j,	pa tudi za povezavo in
t Odnose med pomorskim prome-„'o 'h ladjedelnicami. Treba je , foreč zlasti v prvem razdobju iz-
voitn*a načrta okrepiti tako kako-stn° kot povečati obseg ladjevja, reureditev ladjedelske industrije sovPadati z novo politiko dr-glede prometa.
ir, ni., ukrepov, da bi ladjedelska «iullstriia postala konkurenčno spo-
“J** puaiaia ivuntvuiciiuuu »pu-
troK6Sa’ Pa Pravi FIOM, da je to epa izvesti v okviru organskih «Pov deželnega razvoja, pri če-J,e treba zagotoviti primemo nJ??sutev delavcev, in za kar je zun?e°en točen sindikalni sporami?? S Flucantieri. Najvažnejša do-kn, a se m°rajo nanašati na stro-v,™° Prekvalifikacijo z zagotovit-j° prejemkov na boljše pogoje za ‘avce, ki jih bodo premestili in j,a, Posebno pomoč tistim, ki bodo dni na Premestitev. Sprejem teh n, “ predstavlja osnovni pogoj. Glede Trsta zahteva FIOM-CGIL {•JJJasnila o tehnično ekonomskih ukrepih splavišč ladjedelnice Sv.
spiavisc laajeaeimce »v. "jarka za graditev manjših ladij, bodo služile za specializirane Prevoze in ki bodo lahko služile
v*čjihPraVila ter Za
ladij.
preureditev Istočasno zahteva
stranke Nenni je dal daljšo izjavo znanemu tedniku «Espresso», v kateri komentira rezultate združitvenega kongresa. V izjavi Nenni deloma ponavlja stališča, ki jih je že izrekel na združitvenem kongresu, vendar jih deloma pojasnjuje in to na prvi pogled z bolj levi,-
Jutri bi se morali začeti pogovo- Carskega zornega kota. Tako ugo-
—. _ „ J _1:1 1 • • ______• ji • f mrl	rlo c o r»n1 if liro nn	i in
ri med sindikalnimi organizacijami in IRI, kar pa so preložili, menda na zahtevo FIOM, na 8. november. Na tem sestanku bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so povezane s premestitvijo generalnega ravnateljstva podjetja Ansaldo v Trst, saj bo to ravnateljstvo vključeno v Italcantieri. Na sestanku bo govora predvsem o položaju osebja tega ravnateljstva. Družba je namreč sporočila številnim uslužbencem iz Genove in La Spezie, da se morajo preseliti v Trst, kar je povzročilo nezadovoljstvo. Istočasno pa po vesteh iz Rima tudi v Trstu zahtevajo, naj najamejo domače strokovnjake. Pogajanja bodo torej delikatna, saj gre za med seboj nasprotujoča si stališča.
Danes opoldne je zapadel zadnji rok za predložitev kandidatnih list za upravne volitve, ki bodo 27. novembra v 344 občinah. Izvolili bodo 323 občinskih svetov in dva pokrajinska sveta, pri čemer bodo najbolj zanimivi volilni izidi prav v Trstu in delno tudi v Carrari. Med občinami gre za 94 občin z več kot pet tisoč prebivalci in v katerih se voli s proporcionalnim sistemom, in za 223 občin z manj kot 5 tisoč prebivalci, kjer je v veljavi večinski sistem.
Sindikalne organizacije so včeraj ponovile uradno obvestilo o stavki osebja državnih železnic in so na tak način zanikale govorice o možnosti posredovanja, železniški promet bo torej v celoti ustavljen med 21. uro 9. do 21. ure 10. novembra, uveljavljeni pa bodo že običajni ukrepi, da se ne bodo vlaki ustavili med postajami in da bo poskrbljeno za varnost potnikov.
Predsednik združene socialistične
l,l|iiiiiiiiiii„lllllllilil„iiimi„iiiilliiiiili„i,umu,jiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiHiiHiiiiiiimiiimi
Harrimanova posvetovanja z italijanskimi voditelji
Včeraj so ga sprejeli Fanfani, Moro in Nenni . Obiskal je tudi papeža - Johnson zaključil svoje potovanje
RIM, 2. — Johnsonov odposla-aec Harriman je začel danes po-!°V(>re z italijanskimi voditelji v 'J9U. Najprej se je pogovarjal eč kot poldrugo uro z zunanjim 'histrom Fanfanijem in mu spopad sklepe mamilske konference, ozneje ga je sprejel predsednik jade Moro, zvečer pa predsednik ade Nenni. Nekaj pred poldnem p8 ie Harrimana sprejel papež “vel yj jn se z nji.m pogovarjal
40 minut.
Fred odhodom je Harriman iz-avilt mu je predsednik John-8°n dal navodila, naj pride v Rim, a Poroča, kaj se je zgodilo na v ®9ilski konferenci, in o razvoju "ietnamu. Ponovil je zatem fra-® 0 umiku iz Vietnama, ki jih ‘Penja sporočilo o manilski kon-Ierenci.
.Zatem je Harriman dejal, da je "^vietnamska vlada prevzela ka? -ere važne obveznosti«, med sv k1*01' obveznost, «da razpiše ^obodne volitve prihodnje leto«.
*vezi Z letošnjimi volitvami za m avodajmo skupščino je Harri n0an trdil, da je gO odstotkov juž-n Vlelnamskih volivcev »svobodno 0<lt*aI° svoj glas«. Dejal je, da se ne sme tolmačiti kot glas to^danjo juinovietnamsko vlado, kot* Se vsekakor lahko tolmači Klas proti osvobodilni fronti«, p a vprašanje ali se v kratkem man !devai° pogajanja, je Harri-ka? lziavil, da «ni konkretnih do-so ?V 0 bližnjih pogajanjih, toda KaiJbdje, ki želijo odpreti pot po-Pri* 6rrm' Dodal je, da je pre-d„ an» da tudi Sovjetska zveza in StQav? vzhodne Evrope želijo kaj ,(p 111 v ta namen. Nadaljeval je: SQ etlsednik Johnson je izjavil, da Vse države sveta, z izjemo Pe-
nes iz Seula v prestolnico Aljake, od koder je odpotoval zvečer v Washington. S tem je Johnson zaključil svoje sedemnajstdnevno potovanje po Aziji.
BANGKOK, 2. — V Bangkoku se je zvedelo, da je laoški nevtra-listični general Kong Le zaprosil za politično zatočišče na Tajskem. V notranjem ministrstvu nočejo komentirati te novice. V laoškem poslaništvu pa pravijo, da je Kong Le v Bangkoku zaradi zdravljenja.
tavlja, da se politika ne končuje v ministrskem svetu in da ne gre za zahtevo socialistov po novih ((naslonjačih«, temveč za vpliv v številnih organizmih, ki ne morejo biti monopol nobenega. Nenni o-pravičuje razburjenje v KD, češ da gre za čisto ((človeške stvari*, saj je zrastel nov konkurent, kar KD moti, pa čeprav gre za prijateljsko stranko.
Močan poudarek daje Nenni borbi proti korupciji in za moraliza-cijo javnega življenja, ki naj označuje levi center in socialistično sodelovanje v vladi. V tej zvezi pa opozarja na nevarnost neposrednega spora med katoličani in laiki, ki bi predstavljali za Italijo pravo nesrečo.
Glede ((socialistične alternative* (o kateri je bilo mnogo govora na kongresu PSI in ki v bistvu pomeni možnost sestave vlade s pomočjo KPI) pa Nenni pravi, da so že določili odnos do komunistov, in postavlja vrsto pogojev za njih neposredno sodelovanje, češ da ne gre za enostavno seštevanje glasov, temveč za politično delo, da se ustvari širša enotnost, ki pa po Nenniju pomeni ustvarjanje nove stranke, ki ne sme biti «suženj ideoloških fetišev in mora biti brez dogem, brez cerkva notranjega ali zunanjega značaja*.
V zadnjem delu govora Nenni u-gotavlja, da je bila združitev izvedena brez resnejših notranjih nasprotij in izrecno priznava za to zaslugo De Martinu. Glede PSIUP pa pravi, da je zunaj politične stvarnosti, saj ne najde ((prostora* med socialisti in komunisti, na levici komunistov pa ni resnih pogojev za neko politično vplivnejše gibanje.
Združitveni kongres je ocenila tudi senatorka Carettoni, ki je izstopila iz PSI in ki pravi, da so se na kongresu PSI pojavila ostra nasprotja med stališči Nennija m De Martina, saj gre za dva različna načina, kako se ocenjuje neka socialdemokratska stranka: po prvem so socialisti podrejeni KD, po drugem pa so nasprotna sila. Vendar pa senatorka meni, da Je skupni teren socialdemokratski, in govori o veljavnosti stališč Lombardija, ki pa bodo dosegla globlji odjek zunaj stranke kakor v njej.
Tajnik nove stranke Tanassi je izjavil, da se bo CK PSI-PSDI-uni-flcati sestal prihodnji teden. V soboto se bo sestalo tajništvo nove stranke, ki ga sestavljajo: predsednik Nenni, tajnika De Martino in Tanassi in namestnika tajnikov Brodolini in Cariglia. Razpravljali bodo o odmevih združitvenega kongresa in o številnih konkretnih nalogah v zvezi z združitvijo
Predsednik republike je danes odpotoval v Turin, kjer bo jutri odprl «salon avtomobilov*. Predsednika republike Saragata spremlja minister za industrijo in trgovino Andreotti.
Iz Italije je odpotovala češkoslo-
vaška gospodarska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik vlade in minister za težko industrijo Jožef Krejči. Delegacija je bila v Italiji sedem dni in si je ogledala najvažnejša industrijska podjetja in med drugim tudi ladjedelnico CRDA v Tržiču.
Na združenju industrijcev se bodo v petek, 11. novembra začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev trgovske stroke. Pred dnevi so sindikalne organizacije poslale delodajalcem skupne zahteve. Sprejet je bil sporazum o delovni pogodbi uslužbencev zasebnih lekarn, ki predvideva bistvene normativne izboljšave in uvaja štirinajsto plačo s prihodnjim letom. Pogodba predvideva zmanjšanje delovnega urnika, daljše počitnice, uveljavitev starostne doklade ter dodatke za nočno delo. Prekinjena pa so pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za občinske lekarne.
Proti širjenju jedrskega orožja
NEW YORK, 2. — Politični odbor OZN je odobril danes resolucijo proti širjenju jedrskega orožja. Re. solucijo, ki so jo spočetka predložile ZDA in Sovjetska zveza, zar tem pa še drugih 44 držav, so odobrili s sto glasovi proti enemu (Albanija) in enemu vzdržanemu (Kuba). Devetnajst delegacij je bilo odsotnih.
Resolucija poudarja stalno nevarnost nadaljnjega širjenja atomskega orožja ter poziva države članice OZN: 1. naj sprejmejo vse ukrepe, da se omogoči čim prejšnja sklenitev pogodbe proti širjenju atomskega orožja, 2. naj se vzdržijo vseh dejanj, ki prispevajo k širjenju atomskega orožja ali ki bi ovirala sklenitev pogodbe proti širjenju.
U Tant sc bo odločil konec meseca
NEW YORK, 2. — Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da bo U Tant proti koncu tega meseca sporočil, ali je dokončno sklenil sprejeti novi mandat kot tajnik OZN ali ne. Kakor je včeraj izjavil U Tant, bo njegova odločitev odvisna od dolgoročnih vprašanj OZN in od možnosti miru v Aziji.
IZJAVA MOSKVE 0 SOVJETSKIH ŠTUDENTIH NA KITAJSKEM
Pravda* obtožuje kitajske voditelje tihega sodelovanja z Američani
Dejavnost rdečih gardistov je usmerjena proti mnogim partijskim komitejem in nekaterim voditeljem
MOSKVA, 2.
Sovjetsko mi-
nistrstvo za višje in srednje šole je objavilo izjavo, v kateri obtožuje kitajske voditelje, da so zakrivili prekinitev študija sovjetskih študentov na Kitajskem. Izjava dodaja, da ta odložitev kitajskih voditeljev pomeni očitno kršitev načela recipročnosti glede izmenjave študentov in docentov.
Zatem obtožuje izjava Kitajsko, da izkorišča konec te izmenjave za ((prilivanje olja na ogenj protisovjetskih čustev na Kitajskem.* Izjava pravi zatem, da je bila Sovjetska zveza vedno pripravljena izboljšati odnose s Kitajsko, kakor tudi kulturno in znanstvene izmenjavo, toda ta dobra volja Sovjetske zveze je povzročila v Pekingu val protisovjetskega obrekovanja. Zatem je rečeno, da je Kitajska v zadnjih letih storila vse, kar je mogla, da izključi sovjetske študente iz kitajskih zavodov. V tem razdobju je samo nekaj sovjetskih študentov lahko študiralo r.a kitajskih zavodih, medtem ko je deset tisoč kitajskih študentov študiralo v Sovjetski zvezi in uživalo posebne ugodnosti.
Moskovska ((Pravda* obtožuje danes kitajske voditelje sodelovanja z Američani. Komentator piše med
..........i.......................................inumiuuminimionnuumi..
REŠEVANJE KRIZE V ZAHODNI NEMČIJI
Erhard se je sprijaznil z možnostjo da bo moral prepustiti mesto drugemu
Obljubil je, da bo odstopil, če ne bo mogel najti nove večine Ožji odbor petih oseb bo začel pogajanja za rešitev krize
BONN, 2. — Danes se je sestala demokristjanska parlamentarna skupina in razpravljala o vladni krizi, ki se je še bolj poglobila zaradi številnih zahtev predstavnikov demokristjanske stranke in ba.
varske krščansko socialne stranke,	__
naj Erhard zapusti svoje mesto,- pr‘5‘iuio Erharda, da sprejme mož" Skienili so ustanoviti ožji odbor	- ■	— ■
petih oseb, ki naj začne pogajanja
ja. Med morebitnimi kandidati za novega kanclerja se omenjata zunanji minister Schroeder in predsednik deželne vlade za Baden-Wuertemberg Georg Keisinger.
Vodstvo demokristjanske in krščansko socialne stranke je torej
težave, ki jih po njihovem mnenju ne morejo rešiti rudarji brez pomoči skupnosti. Trenutno stanje ogroža delo in nadaljnji obstoj premogovnikov. V premogovnikih se grmadijo zaloge premoga. Poleg nerentabilnih premogovnikov, za katere vsi soglašajo, da jih je tre-
za premagan je krize. V tem odboru bo tudi kancler Erhard.
Erhard je izjavil, da je »pripravljen delati v okviru pravic in dolžnosti, ki mu jih daje ustava, skupno s pristojnimi organi demokristjanske stranke za sestavo vlade, ki naj jo podpira parlamentarna večina*.
Vodstvo demokristjanske stranke in parlamentarna skupina se bosta ponovno sestali v torek. Po seji je Erhard izjavil, da se bo udeležil diskusije prihodnji teden v vodstvih stranke. Izjavil je dalje, da bo predvsem skušal govoriti z liberalci in je pripomnil: «Rekel sem parlamentarni skupini, da se bom trudil najti vlado, ki naj uživa podporo večine. Samo če mi ne bo uspelo, bom odstopil.*
Zvedelo se je, da je Erhard izjavil, da bo prispeval pri iskanju novega kanclerja, če mu ne bo uspelo sestaviti nove večinske vlade.
Po seji so objavili sporočilo, ki pravi, da se je izvršni odbor zahvalil Erhardu za njegove izjave.
Politični opazovalci pravijo, da namerava Erhard zastaviti ves svoj vpliv pri iskanju novega kancler-
iimiMiiiiimiiitiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiimtiiimimnniMiiiiiiimim iitiiiiimiiiiiiiiuiiiuimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiimiiiMiiiiiii
PORAZNE UGOTOVITVE INŽ. mSENTHALA
v
Številni vojni zločinci so še nekaznovani v Avstriji
IViesenthal obtožuje Avstrijo brezbrižnosti in ugotavlja, da so med vojno številni avstrijski državljani zakrivili vojne zločine
nost morebitne'ostavke.' Politični *	plamez
nih oken tudi v rentabilnih premo-
opazovalci pa ugotavljajo, da so še številne negotovosti, zlasti kar se tiče Erhardovega naslednika. Kandidatov sicer ne manjka, toda v stranki si niso enotni, katerega naj izberejo. Poleg tega se postavlja vprašanje, katera stranka naj se poveže z demokristjansko stranko. Gre za izbiro med liberalci in socialnimi demokrati. Večina v de-mokristjanski stranki je za novo koalicijo z liberalci, ker to ne bi imelo za posledico spremembe vladne politike. V nedeljo bodo volitve za obnovitev deželne zbornice v Hessenu in rezultati bi utegnili vplivati na poznejše odločitve.
Erhard je popustil pod pritiskom, ko je ugotovil, da večina v stranki hoče premagati sedanje težave in dobiti novo večinsko vlado. Predsednik federacije za Schleswig • Hollstein je izjavil: • Privaditi se moramo na idejo, da bomo v kratkem imeli novega kanclerja in novo vlado, ki naj bi zbrala okrog sebe večino.«
govnikih.
S petletnim gospodarskim načrtom se je predvidevalo, da rudniki povečajo leta 1970 proizvodnjo za nadaljnjih 12 in pol milijona ton. Sedaj pa se sliši celo mnenje, da je treba sedanjo proizvodnjo do leta 1970 zmanjšati za 10 milijonov ton. Rudniki so brez sredstev za nakup modeme mehanizacije, brez sredstev za zidanje stanovanjskih hiš za rudarje in nimajo dovolj sredstev da bi poskrbeli za onemogle rudarje. Vse to kaže, da nekaj ni v redu.
V razpravo je posegel tudi predsednik sindikata Svetozar Vukma-novič, ki je dejal, da zapiranje premogovnikov in odpuščanje rudarjev ni stvar samo rudnikov in da se za stvar mora resno pozanimati skupnost »Mi smo nekatere gospodarske veje, na primer avtomobilsko industrijo, do kraja zaščitili, medtem ko premogovnikom, od katerih smo stalno jemali, ni-smp nič dali,* je izjavil Vukmano-vid. Na sestanku so sklenili, da se položaj premogovnikov postavi pred zvezno skupščino.
B. B.
DUNAJ, 2. — Načelnik «dunajskega centra za židovsko dokumentacijo* inženir Simon Wiesenthal (katerega zasluga je tudi, da so ujeli Adolfa Eichmanna) je na tiskovni konferenci izjavil, da so med zadnjo svetovno vojno, ko je bila Avstrija vključena v hitlerjevsko Nemčijo, številni avstrijski državljani zakrivili smrt približno treh milijonov Židov.
VViesenthal je obrazložil spomenico, ki jo je poslal 12. oktobra
a in Hanoja, naklonjene spo-r^^^ni rešitivi vietnamskega spo-tnrti “*orda nekatere od teh vlad,
Pov rnos*covsica> ne želijo javno Rai etJati SV0Je naklonjenosti do po-(j ani, Rer jih Peking že obtožuje, dan° amerlšlti zavezniki. Toda pou-Zen m’ da vse drdžave sveta, ra-sPordVel1 žellI° sporazumno rešitev
Ses)4 vPrašanje, ali se bo jutri tal v Parizu z de Murvillom fer 8°v°ni z njim o manilski kon-bo6?0*’ Harriman odgovoril, da zloži ^urvillu zeI° verjetno obra-svpT* rezultate konference. Na seji čai 5 Nato Pa bo o tem poro-ameriškim zaveznikom.
1, a vprašanje, ali se razmišlja o nem premirju v Vietnamu, je rriman odgovoril, da sedaj ne jjj, ,r.e odgovoriti pritrdilno, toda ni
skn teno’ da se bosta za vietnam-novo leto obe strani sporazu-p11 o premirju.
r®dsednik Johnson je prišel da-
avstrijski vladi. Med drugim po udarja v spomenici, da so se u-krepi za širokopotezno uničevanje 2;idov začeli v Avstriji, izvajali so jih avstrijski nacisti in so, na žalost, uživali privolitev važnega dela prebivalstva. Poleg tega so bili v vseh važnejših političnih in vojaških organih, ki so delovali za uničenje Zidov, elementi avstrijskega pokolenja. To se tiče zlasti gestapa, na katerega vodstvu je bil advokat iz Linza Ernst Kaltenbrunner; prav isto velja o Eichmannovem uradu.
VViesenthal je zatem obsodil dejstvo, da so v Avstriji še vedno v službi policijski agenti, zdravniki javnih ustanov, sodniki in funkcionarji, ki so sodelovali pri uničevanju Zidov. S tem v zvezi je navedel primer šolskega ravnatelja, ki še vedno službuje na Koroškem, kljub temu, da ga je neko italijansko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo in o čemer so bile avstrijske oblasti večkrat obveščene.
Kritiziral je zatem avstrijske oblasti in jih obtožil brezbrižnosti Poudaril je, da v Avstriji pripravljajo procese proti vojnim zlo. čincem (kakor na pr. proces proti Novaku in Rajakovvitschu) zelo površno ter opuščajo ali zanemar-
jajo skrajno hude obtožbe.
V spomenici, ki jo je predložil dunajski vladi, so našteta imena številnih Avstrijcev, ki so bili vpleteni pri ustanavljanju in delovanju uničevalnih taborišč (kakor so taborišča v Lublinu na Poljskem, Belzec, Treblinka, Terezin, Dachau, Buchenvvald, Maut. hausen) in pri nadzorovanju geta v Varšavi, Vilni in Rigi. Po mnenju Wiesenthala so številne od teh oseb sedaj na svobodi, čeprav so sedanjim avstrijskim oblastem znana njihova zločinska dejanja med drugo vojno. V pismu, ki je priloženo spomenici, omenja Wie-senthal kritike, ki jih izziva v tujini ravnanje avstrijskih oblasti, in zaključuje: «Če bo to vprašanje ostalo nerešeno, bo Avstrija kriva , pred zgodovino in bo za vedno škodovala svojemu ugledu.«
Otroški vrtec s pomočjo iz Nemčije
BOČEN, 2. - V kraju Matsch so odprli otroški vrtec, za katerega je zbrala sredstva nemška organizacija «Stille hilfe fuer Suedtirol* (Tiha pomoč za Južni Tirol). Šest-
lir so področju
najst milijonov potrebnih zbrali šolski otroci na Muenchna. Ista organizacija je zgra. dila že več podobnih ustanov na področju Južne Tirolske. Na svečanosti so bili prisotni številni krajevni predstavniki oblasti. Podpredsednik pokrajine dr. Zelger je dejal, da bo otroški vrtec vršil socialno nalogo, poleg tega pa pomembno nalogo, da se bodo otroci izpopolnili v materinem jeziku, ki je na ((področju Južne Tirolske v nevarnosti.*
Hošiminh
o manilski konferenci
HANOJ, 2. — Severnovietnam-ski predsednik Hošiminh Je izjavil, da je konferenca v Manili ((varanje*. »Ameriški imperialisti, je izjavil Hošiminh, morajo ustaviti svojo napadalno vojno proti Vietnamu, brezpogojno ustaviti bombardiranje in vsa druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu ter u-maknlti svoje čete in čete svojih satelitov iz Južnega Vietnama. Tedaj se bo v Vietnam takoj vrnil mir. Stališče vietnamskega ljudstva je jasno: naslanja se na štiri točke severnovietnamske vlade in na pet točk južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte.*
Predsednik federacije za Vestfalijo Dufhues je izjavil: «Kot dober prijatelj Erharda in v interesu demokristjanske stranke bi bil zadovoljen, če bi kancler vplival na izbiro svojega naslednika. Vem, da se Erhard ne oprijemlje stolčka, zato bi moral imeti potrebno moralno silo, da pusti pro-:	...»i.«*««..	_. _
sto pot.	! KONFERENCA MINISTROV 0AE
Straussovo glasilo «Bayern Ku-rier« se je izreklo za »obnovitev nemške politike brez Erharda«.
List pravi, da je sedanja vladna kriza dokaz »absolutne potrebe obnovitve politike zvezne republike«. Ta politika pa zahteva »spremembo demokristjanske stranke, spremembo oseb, nove koncepcije, novo koalicijo«.
Socialdemokratska stranka je objavila uradno izjavo, v kateri znova zahteva ostavko Erharda in takole našteva naloge nove nem ške vlade, ki naj bi se sestavila po novih splošnih volitvah: dobri odnosi s Francijo in z ZDA. Opusti naj se vsaka ambicija glede jedrske oborožitve. Odločno naj se nastopi za normaliziranje odnosov z državami vzhodne Evrope.
Poglavar nemške evangelijska cerkve škof Kurt Scharf je znova predlagal ustanovitev mešane organizacije, v kateri bi bili Nemci obeh Nemčij, da razmislijo o možnosti konfederacije med obema Nemčijama. Scharf je mnenja, da v tej organizaciji ne bi smeli biti politiki, temveč neodvisne osebnosti, ki uživajo velik ugled v vsej Nemčiji in »ki so pripravljene prevzeti politično tveganje«.
Škof obžaluje, da je zvezna vlada vedno odbila ta predlog, ki ga e-vangelijska cerkev postavlja že deset let. Izjavil je tudi, da bi morali skrbno proučiti predloge o združitveni politiki, ki jih je nedavno postavil socialdemokratski voditelj Wehner.
drugim: «Medtem ko je mednarodno komunistično gibanje v neugodnem položaju zaradi ((kulturne revolucije* in zaradi notranjega razvoja na Kitajskem, izraža zahodni tisk vedno večje zadovoljstvo zaradi politike kitajske vodilne skupine.*
Pri tem našteva »Pravda* številne časopise. Nedavno je «Paris Jour» pisal, da so v Washingtonu sedaj gotovi, da Kitajska ne bo nič storila zunaj svojih meja. če ne bo napadena. Zato so v ZDA mnenja, da lahko brez nevarnosti stopnjujejo vojno: Peking se ne bo zganil in tudi ne bo šel na pomoč Hanoju, rasen če ne bo neposredno ogrožen. «Ce sicer ni pravega sodelovanja, dodaja «Pravda», imamo tu opravka s tihim ameriško-kitajskim modusom vivendi, ki je v vso korist ameriški strategiji.*
Podobno mnenje izražajo ((Guardian* in številni drugi britanski časopisi. Vsi se strinjajo z obstojem ((dvoumnega* kitajskega stališča, ki konkretno pušča svobodno roko ZDA v Vietnamu.
Komentator dodaja, da Je še neki drugi dokaz o tem ((sodelovanju*. Do pred nekaj leti je imel Wa-shington nepopustljivo negativno stališče do Pekinga. Sedaj pa, kakor piše francoski «Combat», predsednik Johnson marsikje popušča Kitajski ter ji priznava pravico do nekega vplivnega področja v Aziji in ji zagotavlja, da ZDA nimajo nobenega namena napasti jo.
Kar se tiče stališča pekinških voditeljev do Sovjetske zveze in do I drugih socialističnih držav in kar ! ss tiče notranjega razvoja na Kitajskem, pravi »Pravda*: »Protisovjetska kampanja in kampanja proti partijskim komitejem ni ušla j neopažena zahodnemu tisku. Ta ' tisk, ki se je do nedavnega pritoževal nad «strogim nadzorstvom* kitajske komunistične stranke nad vsem kitajskim življenjem, se sedaj veseli nad dejstvom, da je «Maocetung dobil v rdečih gardistih močno orožje proti partiji*.
Poljski tisk še vedno spremlja dejavnost rdečih gardistov na Kitajskem. ((Tribuna ludu* objavlja dolgo poročilo svojega dopisnika v Pekingu Lulinskega. V članku ugotavlja, da je dejavnost rdečih gardistov pod vodstvom Lin Piaa ((predvsem usmerjena proti partijskim komitejem in proti aktivistom, bodisi na centralni kakor na pokrajinski ravni in gre celo do celic. Napadajo se tudi vladna ministrstva, vsaj dvanajst od teh*.
Lulinski poroča zatem, da se brez prestanka nadaljujejo napadi na predsednika republike, na njegovo ženo, ki je voditeljica ženskega gibanja, na glavnega tajnika centralnega partijskega komiteja, na ministrskega podpredsednika, na zunanjega ministra in na druge.
Dopisnik poroča dalje, da iz kitajskega pokrajinskega tiska izhaja, da je ogromna večina pokrajinskih federacij komunistične stranke podvržena napadom rdečih gardistov, ki so nedavno napadli tudi vojaško akademijo. Prav tako ne uidejo ostri kritiki rdečih gardistov številni gospodarski voditelji, ki jih obtožujejo, da «mislijo bolj na gospodarske teorije kakor na širjenje študija Maocetungove misli*, ter da sprejemajo ((teorije o materialnem spodbujanju in o dobičku kot načelo gospodarske dejavnosti*. Dopisnik pravi zatem, da rdeči gardisti fizično mučijo svoje žrtve in nasilje je že povzročilo smrt skupine partijskih aktivistov. Nji-hova dejavnost zadeva na močan j odpor v samih partijskih organi-| zacijah. v mnogih mestih so bili
številni spopadi. V mestu Cing Tao je bilo 140 ranjenih.
Glasilo rdečih gardistov piše, oa «se rdečim gardistom postavljajo tudi mednarodne naloge, kakor je naloga osvoboditev vsega človeštva*. »Potrebno je, nadaljuje list, pripraviti se na svetovno vojno, ker samo tedaj bo moč dokončno uničiti ameriški imperializem*. Zaradi tega se rdeči gardisti vežbajo tudi z orožjem. Na koncu pa pravi Lu-iinskl: ((Vendar pa se zdi, da ao ljudje v Pekingu naveličani kulturne revolucije in narašča brezbrižnost za propagando rdečih gardistov.*
V Pekingu se je danes vrnilo 63 kitajskih študentov iz Sovjetske zveze. Na postaji jih je sprejelo tri tisoč rdečih gardistov kot »junake*, ki se vračajo »s prvih položajev protlrevizionistične fronte*. Slovesno so jih sprejeli med rdeče gardiste.
Glasilo kitajskega centralnega komiteja omenja, da se v struji kulturne revolucije postavljata druga proti drugi dve liniji: «Maocetun-gova proletarska linija, ki se obrača na množice in ima zaupanje vanje*, ter ((buržoazna linija, ki jo predstavljajo tisti, ki se bojijo množic*. Na koncu pravi list: ((Opozoriti moramo tovariše, ki so v zmoti. da, če bodo vztrajali v zmoti, protislovje med njimi ter partijo In množicami lahko postane nasprotje ter se torej lahko konča z navadnim izključenem, pa naj bo njihov sloves kakršen koli, ali njihova važnost kakršna koli, ne glede na njihove pretekle zasluge.*
Namig na pretekle zasluge navaja na domnevo, da je opozorilo namenjeno vidnim osebnostim.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiii
Poseben odbor za ustanovitev rodezijske vlade v izgnanstvu
Poziv Španiji, naj prizna neodvisnost svojim ozemljem v Afriki Gana je obljubila izpustitev ugrabljenih gvinejskih delegatov
ADB5 ABEBA, 2. — Politični odbor Organizacije afriške enotnosti je dal nalogo študijskemu odboru za Rodezijo, naj pregleda možnost ustanovitve afriške rodezijske vlade v izgnanstvu. O Rodeziji so govorili danes popoldne, medtem ko bodo druga vprašanja obravnavali pozneje.
Študijski odbor za Rodezijo se-
stavljajo Tanzanija, Zambija, Kenija, ZAR in Nigerija. Na predlog Sudana bo odbor proučil možnost združitve rodezijskih nacionalističnih gibanj in ustanovitve vlade v izgnanstvu. Predstavnik odbora Je izjavil, da bo skušal odbor delovati tudi v notranjosti Zimbabve (Rodezija).
Politični odbor je poleg tega soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva neodvisnost afriških ozemelj, ki so pod špansko oblastjo (Ifni, španska Sahara in španska Gvineja). Pozvali bodo Španijo, naj ne zavlačuje priznanja neodvisnosti tem ozemljem.
Delegati bodo nedvomno dali sedaj prednost razpravi o Jugozahodni Afriki, potem ko je skupščina OZN, razveljavila mandat nad tem ozemljem, ki ga je imela Vzhodna Afrika.
Iz Akre poročajo, da se Je odposlanstvo Organizacije afriške e-notnosti pogovarjalo danes tri ure z ganskimi voditelji glede ugrabljenih gvinejskih delegatov. Pozneje so v uradnih krogih izjavili, da je Gana sporočila svoje pogoje za izmenjavo devetnajstih gvinejskih državljanov proti sto ganskim državljanom, o katerih trdijo, da jih zadržujejo v Gvineji. Odposlanstvo IOAE je nato odpotovalo v Kona-
Premogovniki v SFRJ so v hudi krizi
BEOGRAD, 2. — O težavnem stanju premogovnikov so razpravljali danes na sestanku v osrednjem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva, katerega so se poleg zastopnikov vseh večjih premogovnikov udeležili tudi predsednik sindikata Svetozar Vukmanovič in zastopnika zveznega tajnika za indu-	_
strijo in trgovino. Zastopniki pre-1 kri. Delegacija Gane v Adis Abe-mogovnikov so najprej prikazali bi je dala zagotovila številnim dru-
gim delegacijam, da bodo gvinejske delegate izpustili še pred začetkom konference državnih poglavarjev OAE. Predstavnik gvinejske delegacije pa je izjavil, da je gvinejska vlada pripravljena dati vse olajšave odposlanstvu OAE, zlasti pa da se pogovarja z ganskimi državljani v Konakriju in da ugotovi, ali kdo od teh ne želi ostati v Gvineji. Gvinejska vlada je zagotovila Organizaciji afriške enotnosti, da ne bo postavljala nobene ovire za odhod ganskih državljanov, če želijo oditi. V pismu, ki ga Je poslala tajniku organizacije, predlaga gvinejška vlada, naj odposlanci OAE zaslišijo vsakega od sto ganskih državljanov, o katerih v Akri trdijo, da jih protizakonito zadržujejo v Gvineji.
Tajnik OZN U Tant je poslal ganskim voditeljem poziv, naj takoj izpustijo gvinejsko delegacijo, Zagotovil je, da bo storil vse mogoče, da pomaga ganskim državljanom v Gvineji, če bodo potrebovali podpore.
Ameriška vlada pa je poslala državam udeleženkam konference v A-dis Abebi sporočilo, v katerem pravi, da nima nič opraviti z ugrabitvijo gvinejskega zunanjega ministra in drugih delegatov v Gani. Izjava dodaja, da ZDA ne odobravajo ugrabitve in je po njihovem mnenju v nasprotju z mednarodnimi običaji.
FIOM-CGIL je izdala obširno poročilo, v katerem zahteva vrsto pojasnil glede načrtov za preureditev ladjedelske industrije. Glede Trsta osrednja sindikalna organizacija sicer sprejema preureditev ladjedelnice Sv. Marka, istočasno pa zahteva točna 'pojasnila in zagotovila glede preureditve tega obrata in glede ekonomskih perspektiv ter zagotovitev za zaposlitev delovna sile. Napovedani sestanek med sindikati in ravnateljstvom IRI je bil odložen na prihodnji teden, ko bodo govorili o dokaj velikem vprašanju ustanovitve Italcantieri, kar predvideva premestitev osebja generalnega ravnateljstva Ansaldo v Trst, s čimer se ne strinjajo prizadeti uslužbenci; pa tudi pri nas bi želeli, da bi dobili zaposlitev predvsem domači strokovnjaki.
Politični odbor OZN je včeraj s sto glasovi proti enemu (Albanija) in enemu vzdržanemu (Kuba) odobril resolucijo proti širjenju jedrskega orožja, v kateri se pozivajo članice OZN: 1. naj sprejmejo vse ukrepe, da se omogoči sklenitev zadevne pogodbe, in 2. naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi k širjenju prispevale ali ovirale sklenitev pogodbe.
V	Bonnu se nadaljuje vladna kriza in včeraj je vodstvo demokristjanske in krščanske socialne stranke prisililo kanclerja Erharda. da sprejme možnost morebitne ostavke. Med kandidati za novega kanclerja se omenjat;« zunanji minister Schroeder in predsednik deželne vlade Baden - Wuertenberg, Geoig Keislinger. Socialdemokrati pa zahtevajo Erhardovo ostavko in naštevajo naloge nove nemške vlade, ki so: dobri odnosi s Francijo in z ZDA, opustitev iluzij o jedrski oborožitvi in odločen nastop za normalizacijo odnosov z državami vzhodne Evrope. Poglavar evangelijske cerkve škof Kurt Scharf pa je ponovil predlog, ki ga zagovarja že deset let. naj se ustanovi mešana organizacija Nemcev iz obeh Nemčij glede možnosti konfedera-
I cije med njima, člani te organizacije ne bi smeli biti politiki, temveč neodvisne ugledne osebnosti.
V	Adis Abebi se nadaljuje konferenca zunanjih ministrov držav Organizacije afriške enotnosti. Medtem se nadaljujejo pogajanja za izpustitev v Gani ugrabljenih gvinejskih delegatov. Politični odbor OAE pa je včeraj dal nalogo študijskemu odboru za Rodezijo, naj pregleda možnost ustanovitve afriške rodezijske vlade v inozemstvu in soglasno sprejel zahtevo po neodvisnosti afriških ozemelj, ki so pod špansko oblastjo.
Simon VViesenthal, ki ima zasluge za aretacijo Adolfa Eichmanna, je včeraj izjavil, da so številni avstrijski državljani, ki so še vedno v raznih službah, zakrivili smrt pri-bližno treh milijonov Židov.
Sovjetsko ministrstvo za višje srednje šole obtožuje kitajske voditelje, da so zakrivili prekinitev študija sovjetskih študentov na Kitajskem. Sovjetski tisk pa jih obtožuje sodelovanja z Američani in navaja komentarje zahodnega tiska o ameriško-kitajskem »modus vivendi* in o tem, da Johnson mar-sikje popušča Kitajski ter ji pri-znava pravico do nekega vplivnega področja, ker se zaveda, da Kitaj-ska ne bo reagirala, če ne bo napadena. Medtem «rdeči gardisti* nadaljujejo napade na predsednika kitajske republike, na zunanjega ministra ter še na nekatere druge voditelje.
V	Južnem Vietnamu se nadaljujejo borbe med partizani in ameriškimi vojaki, ameriška letala pa nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. Hošiminh je izjavil, da je konferenca v Manili varanje, ter ponovil svoje štiri točke kot pogoj za pogajanja. Ameriški veleposlanik Harriman se bo danes v Pa-rižu sestal z de Murvillom in z njim govoril o manilski konferenci.
PRIMORSKI DNEVNIK
Korejska stranka delaVlak *e Pri Zasrebu hoče biti neodvisna
V začetku oktobra Ja Ul plenum korejske partije dela. Referat. U ga je imel predsednik Kim Ir Sen, je zbudil veliko pozornost po svetu, zlasti med komunističnimi in delavskimi partijami, saj je napovedal nekaj sprememb v dosedanji korejski notranji in deloma tudi zunanji politiki. Vesti, ki prihajajo iz te daljne dežele, so dokaj skope. Materiali, ki so dostopni v Moskvi, omogočajo le dokaj površen oris glavnih potez korejske politike v sedanjem trenutku, predvsem kar se tiče najvažnejših področij, to je, mednarodnega delavskega gibanja, splošnega mednarodnega položaja ter industrijskega in kmetijskega razvoja dežele.
Kar se tiče mednarodnega delavskega gibanja, je bila gotovo najbolj pomembna, čeprav najbolj presenetljiva, dokaj odkrita kritika Kitajcev. Za severnokorejsko partijo je bila zadnja leta značilna dokaj tesna povezanost s Kitajsko, čeprav ni šla nikoli tako daleč, da bi korejsko partijo spremenila v povsem zanesljivega in nekritičnega zaveznika Kitajske. Simpatije do Kitajske so se izražale predvsem v tesnem prijateljstvu s Kitajsko — čeprav je bilo prijateljstvo in sodelovanje vedno omejeno bolj na besede kot na dejanja — zadržanosti do Sovjetske zveze in kritičnosti na račun sodobnega revizionizma, za katerega nosilko so imeli Jugoslavijo, čeprav o tem niso pretirano radi javno govorili. Kar se tiče mednarodnega življenja, je bila pro-kitajska stran vidna predvsem v obsojanju vsakršnih naporov za rešitev vietnamske krize s pogajanji, v dokaj togem pojmovanju položaja v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki in v nasprotovanju vsakršnega sodelovanja z imperialističnimi državami.
Kljub temu, da je po teh pogledih Koreja dokaj blizu Kitajcem, se pa vendar nikoli ni tesno vezala ali celo istovetila z njihovo politiko, temveč je vedno poudarjala neodvisnost, hkrati pa upoštevala načelo, da različne razmere na marsikakšnem področju zahtevajo različno prakso graditve socializma.
Ko je Kitajska v zadnjem času doživela vrsto hudih mednarodnih neuspehov in ko se je notranji položaj začel zaostrovati, je prejšnja korejska previdnost prišla do polnega izraza, najprej v obliki rastoče nevtralnosti, ki je končno prerastla v odkrito kritiko. Namesto da bi se znašla v mučnem položaju in skrbeh — kot se je to zgodilo Albaniji — je Koreja dokaj zlahka potegnila mejo med tistim, kar je s stališča njenih nacionalnih interesov, kot jih vidijo korejski voditelji, zanjo sprejemljivo in med tistim, česar ne more sprejeti. Njena tolikokrat poudarjena samostojnost se je pokazala za zelo prepričljivo. Medtem ko je prej vsi kitajski napori niso mogli pripraviti do prehudih protisovjetskih izpadov, je zdaj jasno povedala, kaj misli o kitajski politiki.
Do javnega razčiščenja je prišlo na omenjenem plenumu. Kim Ir Sen je tedaj kritiziral Kitajce — ne da bi jih imenoval — češ da ovirajo skupni nastop socialističnih držav za pomoč Vietnamu in opozoril na pomen boja proti dogmatizmu. «Ne smemo se boriti samo proti sodobnemu revizionizmu, ampak tudi proti levemu oportunizmu. Ta ne upošteva spremenjenih razmer, ampak dogmatično ponavlja posamezne trditve marksizma-leninizma in podpihuje ljudstvo k ekstremnim dejanjem pod super-revolucionarnimi gesli. Če se bo okrepil, lahko postane levi oportunizem prav taka nevarnost, kot sodobni revizionizem,* je dejal Kim Ir Sen.
Zvesta svojim nevtrallstičnim tradicijam pa korejska partija ni odšla predaleč na »desno*. Ostala Je kritika na račun Jugoslovanskega revizionizma, z rahlim popravkom, češ da je pametno razvijati državne odnose z Jugoslavijo. O-stala je tudi širša kritika, po kateri se sodobni revizionizem »kaže v slabosti do imperializma in pasivnem pristopu k revolucionar, nemu boju narodov*. S to oceno prav gotovo ni zadeta samo Jugoslavija, saj je že svojevrstna tradicija, da očitki drugim mnogokrat letijo čez Jugoslovanski hrbet. Korejci imajo s svojega stališča dovolj razlogov, da imajo sovjetsko politiko v marsikaterem vprašanju za premehko. Os zunanjepolitičnih problemov in dejavnosti Severne Koreje Je odnos do Japonske in do ponovne združitve dežele. S takšne perspektive sovjetska politika prav gotovo ni videti brezmadežna. Predvsem je tu sovjetsko gospodarsko sodelovanje z Japonsko, ki iz leta v leto narašča in v katerem je vedno prisotna tudi možnost bodočega političnega sodelovanja na azijskem vzhodu. V korejskih očeh je bivši okupator Japonska, kot Je Zahodna Nemčija za Poljsko. Koreja neprestano opozarja, da je Japonski imperializem prav tako nevaren kot ameriški in da se proti drugemu ni mogoče uspešno bojevati, ne da bi se bojevali tudi proti prvemu. Korejska ocena položaja v Aziji temelji na prepričanju, da je Japonska kar najresnejša nevarnost za jugovzhodno Azijo. To prepričanje prav gotovo ni samo politični manever. Nepomirljivo protljaponsKO razpoloženje se da pojasniti s takšnimi stvarmi kot so to, da Je Koreja mnogo prestala pod Japonsko okupacijo, da še zdaj živi na Japonskem več kot pol milijona Korejcev, ki so Jih tja odgnali med
okupacijo na delo, da ima Japonska sporazum z Južno Korejo in podobno. Morda Je korejska ocena preveč črnogleda in nepopustljiva, dejstvo pa Je, da ima trdne zgodovinske, nacionalne in psihološke razloge, da Je takšna In da Je ta kompleks tako močan, da vsaj za dolgoletno prihodnost v korejski politiki pomeni stalnico, ki Je dokaj neobčutljiva za racionalno razmišljanje.
To je eden močnih razlogov, zakaj Je za Korejce poudarjena revolucionarnost in brezkompromisnost do vsega kar diši po imperializmu, vabljiva, hkrati pa tudi razlog, zaradi katerega pretirano poudarjanje koeksistence in želje po sodelovanju med socialističnim in kapitalističnim svetom ni preveč popularno.
Sovjetska zveza gotovo ne more upoštevati vseh korejskih pomislekov, zlasti ker ji njeni lastni Interesi narekujejo čim večje sodelovanje z Japonsko. Zaradi tega se včasih loteva akcij, ki so jih v Pjongjangu vse prej kot veseli. Tako na primer ni dosti manjkalo, da bi Sovjetska zveza postala članica azijske banke za razvoj, v kateri bi sedela skupaj z Japonsko in ZDA in ki so Jo Korejci zelo odločno obsodili kot orodje imperialistov za utrditev njihovega položaja v Aziji.
Kar se tiče združitev severnega in južnega dela Koreje, Sovjetska zveza seveda podpira stališče Severne Koreje, toda ta stvar je trenutno tako brezupna, da res ni kaj storiti. Za Korejce je razdelitev domovine seveda mučna stvar in razumljivo Je, da Je tako za one na severu, kot za one na jugu to najhujši nacionalni problem. Za Severno Korejo Je z njenega stališča naravna pravica in obveznost, da je združitev domovine ln boj proti južnokorejskemu režimu glavna točka njene zunanje politike. Realizem pa v sedanjem položaju tako Sovjetski zvezi kot drugim državam, ki podpirajo Severno Korejo, onemogoča karkoli, razen zagotovil solidarnosti. Za Korejce, ki so z razdelitvijo zadeti v svojih najbolj osnovnih nacionalnih interesih, se Je seveda težko sprijazniti z realnostjo.
Vsaj kar se azijskega vzhoda tiče, imajo Korejci torej dovolj razlogov, da ne morejo do kraja deliti sovjetskih zunanjepolitičnih pogledov. Po drugi strani pa so bili, kot že rečeno, vedno vsaj toliko realistični, da zaradi .tega niso padli v dokončni kltajsk; objem. Verjetno je temu botroval tudi račun, ki upošteva, da je Koreja strateško in polltioiio važna za Sovjetsko zvezo, kar ji omogoča, da za svojo nevtralnost zahteva nadomestilo. To pa je pred/sem določen pritisk na Mosk'\. naj v svoji daljnovzhodni poiitiki upošteva mnenje Koreje.
Vsekakor je treba upoštevati tudi ta vidik, ko ugotavljamo, da Koreja svoje kritike na račun Kitajske ni združila s popolnim in nekritičnim prehodom na sovjetsko stran. V tej luči je polj razumljiva Kim Ir Senova kritika revizionizma, ki, kot vse kaže, ni namenjena samo Jugoslovanom; razumljivo je njegovo poudarjanje, «da je za mednarodno delavsko gibanje važno, da partije priznavajo načelo neodvisnosti, kar je glavna osnova za enotnost ln sodelovanje*; razumljivo je tudi - seveda če Je res — da Je Koreja zavrnila povabilo na vrhunski sestanek socialističnih držav v Moskvi.
V luči vseh teh dejstev zadnji korejski plenum pravzaprav ni prinesel kakšnih posebnih novosti. Novo je le to, da Je še bolj poudaril korejsko neodvisnost in njeno pripravljenost, da se preveč tesno veže na politiko ene ali druge od svojih velikih sosed. Plenum je potrdil politiko, ki Jo Je partijsko glasilo »Nodon Sltnnnun* v uvodniku 10. oktobra formuliralo takole: «Neodvlsnost v politiki, opora na lastne sile v gospodarstvu ln samoobramba pri zaščiti države — takšno je dosledno stališče in linija naše partije.*
zavozil v avtobus
Mnogo nesreč s številnimi smrtnimi žrtvami
BEOGRAD, 2. — Trije potniki so zgubili življenje, 27 pa jih je bilo težje in lažje ranjenih pri trčenju vlaka in avtobusa v Zagrebu. Nesreča se je pripetila danes zjutraj ob 6.30, ko se je na nezaščitenem prehodu čez progo pri predmestju Cmomerec vlak iz Samobora zaletel v avtobus poln potnikov, ki so bili namenjeni v mesto. Od močnega udarca se je avtobus prevrnil. Pri trčenju sta bila dva potnika takoj mrtva, tretji pa je umrl pri prevozu v bolnišnico. Mestni Rdeči križ je pozval meščane, naj dajo kri za ponesrečene, od katerih jih je deset v težkem stanju.
PORTSMOUTH (Virginia), 2. -Tri osebe je ubilo in 19 jih je bilo ranjenih pri nesreči na letalonosilki «Guadalcanal». Neki helikopter se je komaj dvignil nekaj metrov, ko je nenadoma nastala neka okvara, tako da je treščil nazaj na letalonosilko. Pri tem se je propeler razletel in ubil ali ranil več oseb.
ISTANBUL, 2. — Pet oseb pogrešajo po včerajšnjem trčenju med turškim trajektom «Derince» ter sovjetsko trgovsko ladjo »Tajfun« v Marmarskem morju. Trajekt se je 17 minut po trčenju potopil. V tem času je bilo mogoče večji del potnikov rešiti na sovjetsko ladjo.
PACOIMA (Kalifornija), 2. — Pri divjem požaru, ki je zajel nizek gozd pri Pacoimi v severni Kaliforniji, je zgubilo življenje 12 oseb, 3 pogrešajo in 12 je ranjenih. Vse žrtve so iz vrst gozdne službe ZDA. pri nekem drugem gozdnem požaru so izgubili življenje trije »marines«, eden pa je hudo ranjen.
«Europa 1» mora počakati
ADELAIDE, 2. — Izstrelitev rakete »Europa 1», določena za danes, Je bila odložena na 14. november zaradi zamude pri dobavi tehničnih naprav.
Iz angleškega astronomskega observatorija v Jodrell Banku poročajo, da sovjetski satelit «Luna 12» še naprej oddaja slike z Luninega površja. Tehniki pa niso mogli s sprejetimi znaki dobiti fotografij.
RIM, 2. — Upokojeni admiral Do-menico Cavagnari, ki je meseca julija dosegel 90 let, je danes umrl.
Umrl je Nobelov nagrajenec Dcbyc
ITHACA (New York), 2. — Dr. Peter Debye, ki je prejel Nobelovo nagrado za kemijo 1. 1936, je po dolgi bolezni umrl v New Yorku. Debye, ki je bil holandskega porekla, je dosegel 82 let. Bil je tudi ravnatelj berlinskega »Kaiser Wilhelm Institut* a je iz Nemčije pobegnil 1. 1939.
Mladinski pisatelj Josip Ribičič praznuje danes osemdesetletnico
Končno število v Abcrfanu: 144
LONDON, 2. — Sef policije v Merthyr Tydfilu je danes sporočil, da je končno število žrtev nesreče, ki je prizadela Aberfan, 144 mrtvih, ki so vsi identificirani. Dva od teh sta umrla v bolnišnici. Med žrtvami je bilo 13 odraslih moškega in 15 odraslih ženskega spola ter 58 dečkov in 58 deklic.
Danes slavi slovenski mladinski pisatelj Josip Ribičič osemdesetletnico rojstva. Rodil se je v Ba ški na otoku Krku 3.XI.1886. Mladost je preživel na Goriškem in v Furlaniji ter je po končanem učiteljišču v Kopru poučeval na Ciril-Metodovi šoli v Trstu do leta 1925, potem pa v Ljubljani, kjer živi veder in čil v delovnem okolju.
V zadnji vojni je bil Ribičič (in vsa njegova družina) zaradi svojega aktivnega rodoljubnega dela obsojen od okupatorskih vojaških oblasti na 20 let ječe. Ta obsodba ter moralno in fizično trpljenje v italijanskih ječah so pisatelja Ribičiča le še bolj utrdili v veri v zmago pravične stvari, ko bo neutrudljiv lahko zopet zastavil Vse svoje sile za poslanstvo v prid mladine.
Pisatelj Ribičič je človek, ki so mu rojenice namenile ne le učiteljevanje, marveč tudi oster čut za spoznavanje in razumevanje otroške duše in otroškega srca. Prav v ljubezni do mladine je najti pri njem spodbudno moč za
HITRA ZIMA OD RUSUE DO ATLANTIKA
Po vinorodnih krajih Slovenije — od Brd do skrajnega konca Slovenskih goric — sedaj vina ne spravljajo samb v stare kmečke kleti in zidanice temveč tudi v nove modeme kleti, ki lahko sprejmejo velikanske količine vina. V Ormožu so zgradili klet (na sliki), v katero lahko spravijo 400 vagonov vina. Klet je globoka 24 m in v njej je že spravljen letošnji pridelek
So-idhib
neutrudljivo dejavnost na torišču pisateljskega dela, ki je postalo smoter njegovemu življenju. Spoznanje otroških src mu ni dalo molčati in je še mlad začel svoje pisateljsko delo, ki je obogatilo slovensko književnost z obilico po-
učnih, zabavnih in vzgojnih knjig, od katerih so mnoge doživele ponovne izdaje in so bile prevedene tudi v druge jezike.
Iz njegovega peresa so izšla le-poslovno-vzgojna mladinska dela: Kraljestvo čebel. Vsem dobrim, V kraljestvu palčkov, Razvaline, Kokošji rod, Mladje, Miškulin, Či-rimurčki, Miklav’eva noč, Nerga, Barka zaplavala, Udarniki. Tinče in Binče, Utripi in letos biografsko delo Moja mlada leta.
Za nas je zlasti pomembno njegovo pisateljsko in publicistično delo, ko je kot mlad učitelj v težkih časih naraščajočega fašističnega pritiska na vse, kar je bilo slovensko, urejeval v Trstu mladinski list nNaš rodu, s katerim je po prvi svetovni vojni postavil izhodišče mladinske revial-ne literature. To delo je nadaljeval v Ljubljani kot glavni urednik «Cicibana» in pri drugih mladinskih listih in založbah.
Ribičičevo pisateljsko delo preveva pristni humanizem z izrazitim občutjem za vedrino, optimizem in zdrava vera v človeka in v življenje. Kot vzgoi t,-r1 ie usmerjal prve korake tisočerih otrok, ki so danes možje in ki se hvaležno spominjajo njegovih očetovskih in šolniških naukov ter na njegovo vselej vedro in dov-tipno markantno podobo.
Vsi, kar nas je bilo ž njim v mladih letih v Trstu, in številni njegovi učenci, ki so bili deležni njegove dobre, blagi besede in njegovih naukov, se danes ž njim veselimo njegovih uspehov in njegovega bogatega življenjskega de la in mu želimo od srca, da bi še veliko let sijala na njegovem licu vedrina, ki jo je ohranil do danes in da bi ne usahnilo črnilo v njegovem peresu, ki je toliko lepega napisalo za naš mladi, bodoči rod.
R. H.
Sneg in nenavadno nizke temperature tudi v nekaterih predelih Italije
Celo v Alžiriji je hribe pobelil sneg - Švicarski Jura:
■14 ■ Zastoj v prometu na cesti Reka- Zagreb
MILAN, 2. — Preteklo noč so v Milanu zabeležili najnižjo temperaturo v tej sezoni, le 1 stopinjo nad ničlo. Pozneje se je temperatura dvignila do 10 stopinj. Prvenstvo v mrazu pa ima med večjimi mesti seveda »Italijanska Sibirija* Aqutla z —2. V Alpah so še bolj zimske temperature. Na Misurlnl so zjutraj namerili —9, v Santo Stefano dl Cadore —5, v Cortini —2 in v Bellunu —1. Prelazi so za promet odprti. Mraz Je zajel tudi Furlanijo. Pod ničlo Je bilo v Čedadu, na bloku Stupica kar —-5, v Trbižu pa —1.
REKA, 2. — Zaradi poledenelih cest je na cesti Reka—Zagreb blokiranih več desetin vozli, med njimi tudi več avtobusov in tovornjakov s prikolicami. Bilo je tudi kakih dvajset nesreč toda brez hudih
posledic. Vse to se je zgodilo večinoma v bližini Delnic. Cestna policija in skupine delavcev pomagajo avtomobilistom spraviti vozila naprej. Na področju Gorskega Kotarja Je sneg dosegel 25 cm.
ŽENEVA, 2. — V Brevino, neu-chatelski predel gorovja Jura, je prišla zima s skrajno ostrimi temperaturami. Včeraj so zabeležili —14, kar je v sedanji zimi najnižja temperatura v Švici.
Mraz pa se širi tudi po Franciji ln snežinke so zaplesale nad Parizom. Posebno mrzlo je v vzhodni Franciji, kjer je temperatura skoraj povsod pod ničlo. Promet po poledenelih cestah je težaven ln nevaren. Prva, še začasna bilanca nesreč navaja 95 mrtvih in 650 ranjenih, od katerih jih je 200 resno poškodovanih.
Tudi iz Alžirije prihajajo poročila o zgodnji zimi, saj so temperature povsem nenavadne za ta čas. Hribe pa je celo pokril sneg.
MOSKVA, 2. — Agencija Tass poroča o hudem tajfunu, ki je zajel otok Sahalin. Tajfun Je divjal tri dni ln povzročil velikansko škodo.
Danes zjutraj ob 7. url je bilo v Moskvi —7; g temperaturami pod ničlo slede Bonn —5, Zuerlch —2, Berlin In Varšava —1. Na ničli pa sta bila Praga in Pariz.
Tovorni vlak s 83 vagoni, dolg skoraj kilometer, se je iztiril, ko je ponoči zavozil na postajo Fossano. Iztirilo se je pravzaprav le osem vagonov vlaka. Nekaj se jih je prevrnilo in uničilo, štirje pa se niao prevrnili. Prav v teh je bilo 15 alpincev s 40 mulami; ostali so vsi nepoškodovani. Tudi osebju
vlaka se ni nič zgodilo
Strašno dejanje poblaznele matere
MILLINGEN (Holandska), 2. — Johanna Oldenholt je davi telefonirala zdravniku ter mu sporočila, da so njeni otroci mrtvi. To so bile deklice, stare 7, 6 In 3 leta ter moška dvojčka, stara 4 leta. Policija je mater priprla ln jo začela zasliševati, ženska je potem priznala, da je svojih pet otrok pobila s sekiro v krizi obupanosti, «ker ni vedela, kako bi jim prihranila bodočnost, ki zanje ni mogla biti drugačna kot tragična.* Povedala je, da je vso noč prebedela in da so ji medtem prihajale hude misli. Vzela je v kuhi-nji sekiro In šla v sobo, kjer je vseh pet otrok mimo spalo. Da Je potem vsakega z udarcem s sekiro ubila, si Je mogoče razlagati le z napadom popolne blaznosti. Ko so jo aretirali je bila videti popolnoma mirna.
Pripomniti pa velja, da je bila Oldenholtova sicer dobra mati in so jo vsi v okolici zelo spoštovali. Njen mož živi v Južni Afriki. Za družino je sicer skrbelo socialno skrbstvo.
Letalska zveza Kanada-Moskva
MONTREAL, 2. — Včeraj se je pričela prva redna letalska zveza med Severno Ameriko in SZ. Iz Montreala je odletelo letalo družbe «Air Canada* v Moskvo.
RIM, 2. — Kar tri trupla so včeraj povlekli iz Tibere. V vseh treh primerih gre za moške; najstarejši je imel okrog 60 let, drugi 25-30, tretji pa 24.
GRAZIA objavlja v tem tednu drugo prilogo v barvah za
KNJIGO O OPREMI STANOVANJA
ki bo predstavljala, ko bo dokončana in vezana, najboljše, kar je bilo doslej objavljenega glede praktične opreme.
V	osmih nadaljevanjih, ki bodo obsegala po šestnajst strani in ki bo vsako posvečeno posameznim bistvenim delom sodobnega doma, od kuhinje do otroške sobe, od spalnice do delovne sobe, vam GRAZIA svetuje različne tipične rešitve v posameznih stilih.
V	prilogi tega tedna vam revija, na primer, predstavlja obednico v stilih Regency, Belle Epoque, v kmečkem stilu ter v najsodobnejših izvedbah. Posamezni deli (pohištvo, okrasni predmeti, razne pritikline) se nato obravnavajo v podrobnostih z navedbo cen, mer, z naslovi trgovin in vsemi možnimi zelo koristnimi podatki za vsakogar, ki se ukvarja že danes ali, ki ima v načrtu praktično rešitev vprašanja obednice ali tistega kotička stanovanja, ki služi temu namenu.
Ako kupite revijo GRAZIA za ta teden in nato sproti še ostale številke s prilogami o opremi (publikacija bo zaključena v prihodnjem januarju), vam bo zaleglo, kot če bi imeli doma strokov-> njaka za opremljanje stanovanj. Bo to svetovalec za opremo, da bi si boljšega ne mogli želeti: na tekočem bo glede vseh novosti in vseli stilov, diskreten in prepričljiv. In povrh z velikim okusom in na visoki ravni, podobno kot je vsak nasvet revije GRAZIA, tednika resnične gospe.
GRAZIA
ARNOLDO MONDADORI EDITORE
Zvišana nagrada «Zlati Moretti* za književnost
Studijska komisija za nagrado «Zlati Moretti* za kulturo ]e *' mela pred dnevi prvo sejo za organizacijo druge podelitve nagrade, ki bo leta 1967 Predseo nik comni. l.au Menazzi More ti je v začetku seje izrazil svo je zadovoljstvo z rezultati ol prvi podelitvi nagrad leta 1966 Nagrada, je dejal predsednik je naletela na širok odmev *n z vseh strani je prejel priznanja za resnost, ki je bila zna čilna za vse delovne faze te u-stanove. Predsednik je. potem sporočil odločitev, da zvila vso-to nagrade od treh na pet mth jonov (povišanje zadeva vsedr žavno nagrado Za književnost ki se povita od enega na tri m‘ lijone); do te odločitve je Pr[ šel tudi po nasvetu članov Uri ie. v kateri so Carlo Bo, Euge nio Mnntnle, Gutdo Piovcne, E lio Bartolini, Oliviero Ponore Biauchi V diskusiji so se ogla sili vsi člani študijske komisije poleg j redsednika so govorih Bartolini, Basnld-lla, Codores.. Cicen, Decleva, Honore BtancUh Manzanot Crtsttm, Mascher m'. Meloni, Vidah m Žigama. " Kot je z nuno prihajata letos nt vrsto za nagrado v deželne”1 okviru glasba in arhitektura urbanistika. Kom-sija je nu d«l0° razpravljala o imenih, ki pridejo v poštev za sestavo razsodišč za ti dve panogi, ter je končno prišla do soglasja za dve skupini imen odličnih osel nesti. k< jih bodo v najkrajšem času povprašali za privolitev.
Ars Sloveniae nova dragocena zbirka pri založbi Mladinska knjiga
Založba «Mladinska knjiga» v Ljubljani si je spet zastavila e’ no izmed velikih nalog, ki jo bo, kot ie toliko drugih, prav gotovo z vso resnostjo izvedla. V | zbirki Ars Sloveniae (Umetnost Slovenije) bodo v nekaj letih izšla v samostojni obliki sklenjeno poglavja iz slovenske umetnostne zgodovine. Čeprav knjige ne bodo izhajale po kronološkem Tedu, bodo vendarle na koncu nudile strnjen pregled slovenske u-metnostne preteklosti in sedanjosti. Priznana imena umetnostnih zgodovinarjev zagotavljajo zbirki visoko strokovno raven. Posebna dragocenost zbirke pa bo njen slikovni del; vsepovsod po Sloveniji so najboljši strokovnjaki P°s’ neli na tisoče umetnostnih spomenikov. Gre za delo, ki traja ie domala neprekinjeno dve lati in ki je dalo sijajne rezultate, čudovite črnobele in barvne P0" dobe. Štiri knjige bodo izšle do konca leta 1967, prva ie v decembru 1966. Te knjige so: dr-Sergej Vrišer:	Baročno kipar-
stvo, dr. Emilijan Cevc: Gotska plastika; dr. Ivan Komel): Gotska arhitektura in dr. Nace šumi: Baročna arhitektura. Vsaka knjiga velikega formata bo imela do pribllino 200 čmobelih m barvnih reprodukcij, približno dve avtorski poli strokovnega besedila in do tri avtorske pole kataloga. Knjige bodo vezane v celo platno in premljene z barvnim ščitnim ovitkom. Knjige je mogoče naročiti v subskripciji, k* velja do 31. marca 1967 in ki nudi naročnikom občutno nižjo ceno ter možnost odplačevanja v mesečnih obrokih. Opozarjamo, da se je mogoče prijaviti za sub-skripcijo tudi v Tržaški knjigah ni. Pozneje bodo izšle še druge knjige. Sedaj so v pripravi za zbirko Ars Sloveniae dela: dr-Marijan Zadnikar: Romanska U-metnost, dr. Nace Sumi: Arhitektura 16. stol., dr. Nace Sum[: Arhitektura 17. stol., dr. Emilijan Cevce: Renesančna plastika, dr. France Stele’: Gotsko slikar-stvo, prof. Anica Cevc: BaročnO slikarstvo, prof. Milan Železnik-Rezbarstvo,
Philips Musič Herald
Jesenska številka revije «PhiliP* Musič Heraldn je posvečena predvsem nekaterim viollnistomo " Arthuru Grumianiu. HenrykU Szergngu. Claire Bernard — tcr izdelovalcu violin Maru Moetter-ju. Ne manjka pa še drugih člankov in — kot v vsaki številki 'J številnih krasnih slik posamezni glasbenikov, ansamblov, detajl°v itd.
Dražba umetnin v novi milanski galeriji «Manzoni»
MILAN, 2. — V novi milanski galeriji «Manzoni» bodo od do 18. novembra na dražbi prodajali neko Tiepolovo <iKrižanjc»-dve Tintorettovi sliki, tri Magna-scove, eno Ceruttijevo, eno Er° Galgariovo in še več drugih del iz raznih zasebnih zbirk. Gre za to. da bi se Milan vključil v svetovni antikvarni trg poleg Londona. Pariza in New Yorka. Poleg dragocenih slik bodo na razstavi prodajali slavne italijanske renesančne majolike, italijansko in francosko pohištvo iz časa XIV. do XIX stoletja ter razne druge umetnine.
V Parmi «Gargantua» v režiji B. Jerkoviča
PARMA, 2.	— Univerzitetni
gledališki center iz Parme ho 10. novembra predstavil •Gar' gantuo» Francoisa Rabelaisa v odrski priredbi, ki jo je Tonino Conte posnel po italijanskem prevodu Maria Bonfantinija. Delo je Univerzitetni gledališč center že z uspehom pokazal na festivalih v Erlangenu, Zagrebu in Parizu. V Italiji bo to pot delo uprizorjeno prvič. Režiser ie Bogdan Jerkovič
še
OB STOLETNICI Divji Td*
in njegovi ljudje
Človek res ne ve, kateri dolini eneske Slovenije bi dal prednost
v!.,®,njene ,eP°te: ali Rez>ji. ali ^atliski dolini ali Terski dolini. Ta-j . ln Podobne misli so me obda-‘J- ko sem od čižerij hitel dalje ferski dolini navzgor. Od či-, rp dalje se namreč začenja so-ska’ ki je naravnost divja in ro-etična, spodaj pa buči Ter, ki j • ^pi’ zaradi jesenskega de-vJa, visoko gori v planinah, kjer -iv‘ra’ Prejel obilico novih deževij, Padavin. Vidim, da se terski °v®nei niso naselili ob sami reki ’ d°‘ini, temveč po sončnih bre-vih in večje vasi leže tako po n‘n obronkih, v dolini je J" le posamezne hiše. In spet, p Pa vseh mojih potovanjih po j?eneciji. me je iz lepotije teh n Jev Poklicala v sedanjost stvar-n s.’ ekonomska in politična stvar-ki. nikakor ne dopušča ro-VvP,'pnih sanjarij in turističnih duujajev in navdušenj.
■j, ^aostavil sem se v neki vasi v vJ?, dolini, da bi tam prenočil, i .del sem, da bivajo tod Slovenci, ji.,® sPbčetka je tekel pogovor v ‘na'1Janščini. Gostilničar me je ljubeznivo, mi odkazal naj-v As o Sobo v sv°j‘ diši in me po i.. 1 na polič vina. Začela sva , rnljati, beseda je stekla o tem anem, vendar sva še vedno go-im i italijanski. Občutek sem bom' morda samo čaka, kdaj res ^preS°vorl' PO slovensko. In v ' . J1 sem ga, tako mimogrede ip .asao če razume slovenski, mi SDr ° .Potrdi'-. Vendar doslej nisem .. ,avi* iz njega še slovenske be-ice. Medtem se je zvečerilo in Stilno so začeli prihajati po-ma'e-Zr|i .eostje. Vsi to bolj ali 1 odšli v sosedni prostor, kjer ; 'diel gostilničar televizijski spredi!™’1.?: Pri točilni mizi je ostal j ejsi možakar, ki se je kaj kma-zapletel v najin razgovor. Naj-eJ smo izmenjali nekaj splošnih , h. nato pa sem obadva povabil m,zi, naročil liter vina... in po-gov°r je stekel.
MoŽ8kar, moral je imeti nekaj orli ?.est.deset let, je kmalu postal in povedal mi je, da je n. venec. ki je ob priključitvi co-Uj0“ k Jugoslaviji optiral za Ita-
VoV »j m' je žal. da sem prosto-, ‘jao zapustil svojo domačijo ne-Je v slovenski Istri. Toda kaj ho-eiho, propaganda in podobno, vse 'ae je zapeljalo, pa sem optiral šk ital'j°. Seveda sem prejel od-kodnino za svoje imetje v Jugo-aviji, toda vse to je kaplja v orJU v primerjavi z životarje-pjem, ki ga zdaj preživljam tukaj. vrejemam res majhno pokojnino, endar pa sem Vsaj toliko vesel, a me je usoda zanesla med ter-Slovence, kjer se vsaj malce ^°cutirn doma, čeprav me vleče , rodni kraj...» je nekam melan-°hcno zaključil svojo spoved.
, V njegovih besedah ni bilo norega sovraštva do mene. kot 0° Jugoslovana, bolj tragičnost in Samljenost prostovoljnega izgnanca., esula, ki pa je, vsaj za silo, asel svojo drugo domovino med ,eneškimi Slovenci. Izpili smo ča-Potem pa je možakar nenado-ma vprašal gostilničarja:
‘Ali so ga pripeljali?* bes d^3'* Sem ra^ovec*no se^el v
‘Že dva dni pričakujemo nekega našega vaščana, ki se je bil ■Pftno ponesrečil v Belgiji. Padel c ,nesrečno z zidarskega odra, v as*. dolini so namreč doma zna-eniti zidarji, ki jih cenijo po sem svetu, zapustil pa je ženo in vu otroka. In revež je bil še mlad. jaslim,* — in obrnil se je proti jnnzakarju, - »da ga bodo iz mrna pripeljali ponoči. Vsaj ta-
ko so pravkar telefonirali od tam. Truplo je namreč že prispelo v Videm. Jutri pa bodo pogrebne svečanosti,* je odvrnil gostilničar.
«Pri srcu me kar stiska, če pomislim na Marija. Bil je tako vesel in delaven fant. Rad sem ga imel. Kot bi mi bil sin. In zdaj je vse končano,* je zamišljeno nadaljeval možakar in znova zvrnil kozarček.
Pogovor je malce zastal. Nikomur ni bilo do besede, tudi meni ne. Kajti v tistem trenutku sem morda bolj kot kdajkoli, doumel in spoznal vso tragiko Beneške Slovenije. Že večkrat je bilo namreč zapisano, pa tudi sam sem zapisal, da je ekonomska emigracija tista rakasta rana, ki najresneje ogroža beneške Slovence, da morajo na tuje s trebuhom za kruhom. Toda najkonkretneje, ob smrtnem primeru vaščana iz Terske doline, pa je vsa ta tragika zadobila konkretno, stvarno, otipljivo, bolečo podobo. Marsikdo se iz tujine sploh nikdar več ne vrne, vrne se samo v krsti, da bi vsaj izmučeno telo počival) v domači zemlji, na domačem pokopališču v rajskem in čudovitem okolju Beneške Slovenije. Toda še mnogo več jih ostane za vedno v tujini. Prevoz v rodni kraj je predrag in zato ostanejo njihova trupla v tujini, Beneška Slovenija pa je revnejša za marsikaterega svojih sinov. Prekinil sem molk in še naročil pijače. Gostilničar je vstal od mize, prinesel vino in spet sedel k nama.
«Ali bo cerkveni obred v slovenščini?* sem vprašal.
«žal ne,» mi je odvrnil gostilničar, še vedno v italijanščini. «Na-šega prejšnjega župnika, Slovenca, so prestavili v Furlanijo, semkaj pa je prišel za župnika neki Furlan. Vendar, in to je najbolj zanimivo, uči se slovenščine, ker bi nam rad maševal v domači besedi,* mi je pojasnil gostilničar.
«Toda zakaj govorite z menoj po italijansko, ko ste vendar Slovenec in znate slovenski?* sem končno začel siliti v gostilničarja.
«Malo me je sram,* mi je odkrito priznal. «Sram zato, ker mislim, da me ne boste razumeli...* je dejal gostilničar in videti je bilo, da mu je zares malce nerodno. Potolažil sem ga, da ni njegovo narečje zato nič manj vredno in nič manj razumljivo zame in da naj kar spregovori v terščini, ker me njihovo narečje še posebej zanima. Tako je bil led končno prebit. Vino in intimen pogovor, stik s'človekom in neposrednost, vse to je storilo svoje. Spregovoril je v svojem blagoglasnem narečju terskih Slovencev, narečju, ki ga je prijetno poslušati. Bil sem vesel. Vesel zato, ker sem, sicer s težavo in napori, a vendar našel pot do njega, da je končno brez strahu in kompleksov spregovoril po slovensko, da mi je razkril vse svoje težave in probleme, končno pa je izpod točilne mize potegnil jugoslovanskega «starega graničarja* in mn povabil, naj trčim z njim.
«Veste.» mi ;e priznal, »dostikrat hodim čez mejo v Jugoslavijo, posebno zdaj, ki su uredbi prehod v Učji. Trenutek, dva in že smo na oni strani.* Trčila sva. Trčila koi, prijatelja in znanca. V neki vasi v Terski dolini. Tudi možakar iz slovenske Istre se nama je pridružil. Poprosil sem ju, če bi mi kaj začela slovenskega, domačega. In sta zapela:
Mi bratje pijmo vince, naj uoda tam stoji, gospuod naj pije uodo, za vince ne utrpi.
di
—	Orkotron,	Jakec, meni
se prou zdi, da se bo treba zdej strit kej odrezat.
—	Ma ne, ne stoj se bat!
Anbot so delali taku, ke so bli bo! nazaj.	Dandanes so
učenjaki vre znajdli vse sorte pirole, injecjone al pej ane majhne operacije, ke ti samo prščip-nejo ane žilce. Jn je vse forte gvišno. Ma za-kej govoriš, de be blo treba tu naredet?
— Kej ned	ne bereš? So	na	svetu	tam	pr
Združeneh narodeh al u Ženevi al kej jest znam ki, ani uradi,	ke so zraven	tudi	učenjaki	jn
elektronske makene za računat jn vse sorte. Jn uani tam seštevajo, prglihavajo, računajo jn predvidevajo jn taku naprej. Jn uani so rekli, de se ledje forte hitro množijo jn de nas bo čez aneh dvajseti let kej jest znam kolko miljard. Jn so zračunali, de pej hrane se ne prdelava taku hitro zmiram več. So teli reč, de število ust za jest se bol hitro veča, koker se veča prdelava-nje kruha jn feiula. Jn de na to vižo bo na sveti zmiram več lakote.
— Ja, ja, sej se ni neč za čudet. Kej češ. delat otroke je bol lušno koker kopat, sjat, orat jn delat druge fadige. Jest zastopem.
— Ben. jn zdej pravejo, de je treba naraščanje ledi na kašen način zažlaifat. Jn taku govorijo od sterilizacje jn drupeh tašneh reči, ke se meni prou neč ne dopade.
— Jest rečem, de vsega tega so krivi dohtarji. Vidi, anbat so ledje umirali na veliko. Od jetke, od kuge. od švohosti, od madrona jn vse sorte. Danes so dohtarji prgnali medicino taku naprej, de nobeden več ne umre. Čem
reč, kašen že umre. Ma prej ku umre, se če dosti. Anbot pej je šlo tu forte hitro jn nalahko. Videš, tle je faler.
— Prou res. Videš, kašni so dohtarji. Narprej se martrajo, de be ja bli vsi zdravi jn de ne be nobeden umrou. Jn pole, kadar pridejo ven posledice jn novi problemi, nam pej rečejo, de be se mogli strit sterilizirat. Jn narbrž ne mislejo miga same sebe.
— Ja, ja, so prou koker politiki, ke moremo tudi mi delat pokoro za njeh falerje.
— Ma kar se tiče preveč ledi. je treba reč, de poHtiki vseliti vardijo veke j. Sej nardijo vsako tolko kašno veliko vojsko — de od ta majh-neh nanka ne govorim — de se pobije več ku mogoče dosti ledi. Jn pr temi jem pomagajo tudi učenjaki, ke si zmiš’avoio zmiram bol perfektne makene, de se lahko ubiva ledi na veliko. Ma kej pomaga, ke ta čas. ke se grejo ani ubivat. se pej drugi doma de-ertirajo z n*eh ženami jn nevestami jn ti nardvo noveli otrok to’ko. de je pole po vojski še več ledi ku prej. Jn taku se je skazalo. de tudi vojska neč ne pomaga.
— Sei zato pei zde' dosti govoriio, de 'e vojska brez potrebe jn de je narbulše, če je zmiram mir.
— Ke pej.' Z atu ke če dobro vremis’eš, be moglo bet n mirnem cnjti mejn otrok. Z atu ke če je mož zmiram or že m se bo hmali vštefau jn mu bo oršlo prvti. Jn taku bo mein otrok.
— Ja, je prou res, de je narbulše bet miroljuben.
Spomini španskega borca na Prežihovega Voranca
2.
Drugo pismo vprašanje mojega povratka le omenja, citiram ga pa v celoti, ker se Kuhar v njem dotika še nekaterih drugih zadev v zvezi z našimi španskimi borci, kar bom skušal pojasniti na koncu.
*Pariz, 2. okt. 1938.
Dragi prijatelj!
Prejel sem Tvoje pismo, v katerem mi pišeš, da za povratek Krefta ne moreš ničesar ukreniti. Ko sem Ti pisal o tem, sem tudi jaz mislil samo pogojno: če Ti je mogoče, interveniraj! Če ni mogoče pa ni! Firmi"* mi ne moremo oficijelno javiti naših želj, ker naše razmere žnjo niso urejene. Ti to sam dobro veš! — Zdaj je prvi znak da bo tudi to v kratkem rešeno. Več o tem ne morem pisati!
Citat sem tudi pismo, ki si ga pisal Tomi*** zaradi akcije za naše Špance. Imaš tam nekaj dobrih misli — vendar Tvojega predloga v celi ob’iki ni mogoče izvesti. Že prej bi to ne bilo šlo tako lahko, posebno kar se tiče organa, ki bi to začel (žensko društvo itd.) Zdaj — po naših dogodkih pa bi kaj
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIMMIIIIMlIinillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIlllimillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIinillllimilimilllllllllllll
BURMANSKI REVOLUCIONARNI SVET NIMA LAHKE NALOGE
Bivša filmska umetnica na čelu uporniških sil
Dve vrsti upornikov: separatistične sile in sile, ki bi hotele sedanji režim vreči z oblasti
Lepa Nau Luisa Benson, nekoč kraljica lepo:e, je sedaj voditeljica skupine karensklh upornikov. Burmanska vojska in policija jo preganjata ln se trudita, da bi njeno skupino uničili.
Bila je filmska umetnica, ko se Je poročila z Karencem Bo Lin htlnom, bivšim upornikom, ki so mu oblasti, ko se jim je vdal, dovolile, da je svobodno živel v Rangunu. Toda Lin htin je kljub temu, vzdrževal stike s svojimi prejšnjimi prijatelji. In ko ga Je 'policija skušala aretirati, je nudil odpor. Bilo pa je zaman. Luisa je ostala vdova in kmalu zatem Izginila Iz mesta.
Ilegalno je prešla v Tajlandijo, tu našla somišljenike svo.ega moža in se ponovno vrnila čez mejo v Burmo, toda tokrat na čelu skupine kakih 150 oboroženih mož. Kmetje pravijo, da so jo videli v hlačah ln s samokresom ob bokih. Zgodba se nadaljuje z vojaškimi in policijskimi akcijami, ki so namenjene upornikom, ki sodelujejo tudi z mnogo večjimi in močnejšimi skupinami na področju države Kautulej, kjer živijo Kareni.
Zgodba sama na sebi ni nič izjemnega. V Burmi je veliko najrazličnejših uporniških formacij z najrazličnejšimi političnimi cilji. Računajo, da večina teh vzdržuje stike s tujino. Uporne skupine so zelo gibljive, pa čeprav so nekatere vezane na določena področja. Posamezne skupine včasih med seboj sodelujejo, včasih
ČETRTEK. 3. NOVEMBRA 1966
Radio Trst A
8-15, 13.15, 14.15, 20.15 - Poučila; 8.00 Koledar: 8.30 Zborov-®ke skladbe; 9.00 Maša; 9.50 Glas-“ena matineja; 10.50 Basellijev ansambel Musette; 11.00 Simfonič-na dela I. Glinke; 11.35 Album PPernih motivov; 12.15 »Razmere *n dogodki ob gradnji bazilike sv. Justa*; 12.30 Za vsakogar nekaj; ‘3.30 Glasba po željah; 14.45 Igra "*3c Strittmater; 15.00 «Rukove-zborovske skladbe S. Mokranj-5La: 15.20 Izbor iz operet; 16.00 karakteristični ansambli; 16.35 Rjanistka Fedora Ferluga; 17.00 mesna čajanka; 18.30 G. Viozzi: Musiča per Italo Svevo; 18.50 E-Jektronske orgle; 19.00 Pisani ba-lončki; 19.30 Plošče, ki so mladim Vseč; 20.00 Šport; 20.35 «Loretin freh»; 22.20 Jazzov kotiček; 22.35 Violončelist Vlado Požar; 22.55 Glasba za lahko noč.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Verdijeve skladbe; 14.05 Trst v svojih pesmih; 14.35 Drobci iz domače zgodovine.
Koper
7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.15	_ Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 10.15 Polke in valčki; 10.45 Enciklopedija; 11.00 Lahka glasba; 11.15 Popevke; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glas-Pa po željah: 13.40 Lesjakove in Vodopivčeve skladbe; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Dunajske melodije; 15.45 Slov. narodne; 16.20 Kulturni popoldan; 17.40 Ital. narodne pesmi; 18.00 in 19.30 Pre-u°s RL; 22.15 Modern Jazz Quar-tet: 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 - Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Ciganska glasba; 9.00 Operetni motivi: 9.20 Strani iz albuma; 9.55 Zdravnikovo mnenje; 10.05 Operna antologija; 10.30 Turinski avtomobilski salon; 11.00 Popevke; 11.30 Jazz; 13.30 Domenico Mo-dugno; 15.10 Nove pesmi; 15.45 Ansambel Beltrami; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki;
17.35	Orkester Savina; 18.50 Spored z onstran Atlantika; 19.20 Delovna Italija; 20.20 Nove pesmi; 21.00 Politična tribuna; 22.15 Basist Talvella in pianist Favaretto.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 8.40 Poje Audrey: 910 Kitarist Atkins; 9.20 Dva glasova — dva stila; 9.40 Nove pesmi; 9.55 Vesela glasba; 10.35 Glasbe-no-govorni spored; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Romantično potovanje; 14.05 Pevci; 15.00 Nove pesmi; 15.15 Kolesa in motorji;
15.35	Sopranistka P. Mendez; 16.00 Rapsodija; 10.33 Glasbena fantazija; 17.00 Neapeljska pesem; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Gal-dos-Moriconi: «Misericordia»; 18.35 Orkester Vukelich; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.00 Nove nemške plošče.
III.	program
18.30 Mendelssohn Bartholdy; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19-15 Koncert; 20.30 Reviji revij; 20.40 Ravelove skladbe; 21.25 BVusi in duhovne pesmi; 22.15 Znanstvena oddaja.
Slovenija
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Dragocena pesa; 9.25 Narodne; 9.40 Simoniti: Mrtvemu kurirčku; 10.15 Popularni dueti; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Veliki zabavni orkestri; 12.05 Ansambel L. Slaka in »Fantje treh dolin*; 12.30 Ing. Modic: Zimska rez v sadovnjakih; 12.40 Razni inštrumenti;
13.30	Priporočajo vam...;	14.05
Divertimento; 14.45 »Enajsta šola*; 15.20 Zabavni intermezzo;
15.30	Glasbeniki v radiu Osvobodilne fronte; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Junaki v operah; 13.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Do mače pesmi; 21.00 Ob 70-letnici B. Borka; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Glasba renesančne dobe: 23.05 Plesne melodije.
Ital. televizija
10.25 Otvoritev avtomobilskega salona; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored a najmlajše; 18.45 Odkrivanje Afrike; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna — KPI; 22.00 Italijanska pesem v Švici; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 »La rivolta dei forzati*; 22.00 Minister Tre-melloni o oboroženih silah; 22.20 Kulturne aktualnosti.
Jug. televizija
9.40 m 14.50 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 11.30 Glasbeni pouk; 16.10 Svetloba in valovanje; 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser; 17.35 Poročila; 17.40 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik;
pa se druga z drugo spopadejo. Nekatere skupine nekako Izginejo in se kdaj pozneje ponovno pojavijo, tokrat ali močnejše ali pa bolj šibke.
Shematična slika pravi, da obstajata dve skupini. Nacionalistično separatistične struje (Kareni, Sani in Kačincl) ln struje za zrušenje režima <«Bela zastava« in »Rdeča zastava«).
Skrajneži iz prve skupine zahtevajo odcepitev ln priznanje samostojnosti. Bolj zmerni pa bi bili zadovoljni tudi z nekakšno avtonomijo: Druga skupina pa zatillta socialistični značaj stran ki socialističnega programa t.J. Revolucionarnemu svetu In sedanji vladi in se bori za oblast.
«Rdečo zastavo« tvorijo manjše skupine, ki Jih vodi KP Burme, t.j. kadrovska stranka, ki je vezana s Pekingom in ki zbira partijske sekcije različnih narodnosti.
Tujec pa se ne more otresti vtisa, da obstaja v deželi določeno ravnotežje, ki ga nobena stran ne želi ln tud ne more r^sno omajati.
Nacionalno separatistične skupine se ne morejo združiti, Vet vsaka vleče na svojo stran, toda tudi vojaške akcije proti njim niso učinkovite. Skupine so zelo premične ln vedno najdejo izhod v džungli, ali pa gredo tudi čez mejo, najraje v Tajlandijo, od koder se vračajo brž ko nevarnost mine.
«Bela zastava« Je razširjena po vsej spodnji ln osrednji Burmi ln po delti reke Iravaldi. Teritorialno ni vezana, ker ne gre za nacionalistično gibanje. To pa otež-koča vsako akcijo »čiščenja«.
Upora niso mogli razčistiti In likvidirati niti režimi, ki so bili na oblasti pred sedanjim, kot niti vlada generala Ne Vina, ki Je proglasila v začetku 1962. leta burmansko pot v socializem.
V programu Revolucionarnega sveta za prehod v socializem se govori tudi o nacionalnostih v deželi ln je tu rečeno,, da se bo »socialistično gospodarstvo, ki bi Jamčilo blagostanje vsaki plemenski skupini, moglo ustvariti šele tedaj, ko bo dosežena njihova solidarnost.« Toda pogovor z Bur-mancl o teh vprašanjih zapusti tujca v dvomu.
Tu se problemi časa drugače ocenjujejo in merijo, dot drugod. Pojmi o oblasti ln pojmi o življenjski ravni pa Imajo povsem drugačne dimenzije. Pri tem Igra budizem še posebej pomembno vlogo, ker daje povsem drugačen smisel življenju ln vrednotam.
»Narodnostno vprašanje,« ml pravi neki burmanski častnik, »rešujemo z Izgradnjo boljših življenjskih razmer za vse. Solarno ljudi, ki bodo morali prevzgojiti ljudi, ki bodo morali pridobiti kmete ln delavce za socialistično gospodarstvo. Ko bodo odpravljene osnovne gospodarske ln družbene težave, bodo morali uporniki nekako izginiti.«
Prepričan je, da Je to ena Izmed poti lz sedanjega stanja. Morda bi mu bilo treba dati prav, kolikor so uporniške formacije res Izključno burmanska nacio-clonalna zadeva in ne nekaj, kar se vodi, podpira In organizira od zunaj.
R. JOVIČ
modni količek
Drzni Anjflvži
Kar zadeva čevlje, so ital. ustvarjalci še vedno prvi
Moda je resnično postala svetovna. i tič OcC ne govo,inio samo o purismi ali italijanski vinom mo-ai; aanes diictirajo novo modo tudi London, iveic Vork, Beriin in tudi Moskva. In med vsemi, moramo priznati, je najbolj revolucionarna in antikonformistična prav londonska moda, to je tista moda, ki je dolga leta, če že ne stoletja, aržaia prvo mesto kot najbolj konservativna in najbolj uravnovešena moda. Prav iz Londona prinajajo namreč vesti o najbolj drznih modnih novostih, ki jih z ve.ikim veseljem sprejema seveda prav m.adina.
Nič čudnega torej, če je moda tmini kril» v Angliji najbolj prodrla m če se po londonskih ulicdK nihče več ne ozira za dekleti s pretirano kratkimi krili. Pri nas bi takšna krila ne ostala neopažena in marsikdo bi se nad njimi tudi zgražal. Stara, konservativna Anglija pa nič več.
Sedaj je London tisti, ki modo za vse mladoletnike in mladoletnice celo diktira. Zadnje modne novosti iz Londona: za mlada dekleta, a t za vse tiste, ki mislijo, da so še mlade, priporočajo londonski modni ustvarjalci plašče in obleke v temno modri barvi, ki jih poživljajo robovi in črte v rumeni in rdeči barvi. Takšni plašči in obleke so naleteli med angleško mladino na veliko navdušenje, ker pravijo, da spominjajo na oksfordt ske uniforme in so zaradi tega zelo mladostni. Nekaj takih modelov smo videle že v nekaterih modnih revijah in moramo reči. da so originalni in za mlada dekleta primerni.
Italijani pa so še vedno na prvem mestu glede mode tako moških kot ženskih čevljev. To potrjujejo tudi statistike o številu kupčij, ki jih italijanski industrij-ci sklepajo z raznimi tujimi državami za prodajo italijanskih čevljev. Italijanski modni ustvarjalci torej predvidevajo za prihodnjo zimo in spomlad takšno modo čevljev: za mlada dekleta predvsem čevlje z nizkimi, ali pol petami, širokih oblik, v katerih se noga počuti kot v copatah. Čevlje s takšno peto priporočajo italijanski eksperti tudi za vse ženske, le da so ti nekoliko bolj elegantni. Krasijo jih namreč ne več lepe pentlje, kot pretekle sezone, temveč srebrne, zlate zaponke ter zaponke iz raznih plastičnih snovi. Torej nič več klasičnih oblik ter gladkih in enobarvnih čevljev, temveč samo še dvo in tudi trobarvni čevlji, z velikimi zaponkami, s poudarjenimi jeziki, ah z drugimi okraski. Zanimivo je tudi, da se športni čevlji v številnih primerih sploh ne razlikujejo v obliki od elegantnih čevljev, le da so prvi iz bolj trpežnega usnja, drugi pa so npr. lakasti. Za večerne priložnosti so še v modi čevlji z visokimi petami, le da te niso več špičaste in tudi tako visoke ne, kot so jih bile nekatere vajene nositi.
Tudi moda nogavic je z novo modo doživela velike spremembe. Tako niso več v modi pladke nogavice temnejših barv. čeprav smo prepričane, da jih večina med nami ne bo opustila ter da jih bomo še nadalje nosile, kljub novi modi, kot do sedaj. Moderne so namreč nogavice izredno svetlih barv, kot na primer bele. modre, ali rožnate, ki so izdelane v raznih vzorcih. Za hladne dni bodo v modi dolge volnene nogavice prav tako v raznih vzorcih in tudi v različnih barvah. K takšnim nogavicam obvezno spadajo športni čevlji z velikimi zaponkami, jezički, verižicami, ali drugimi okraski. Za večerne priložnosti pa bi si morale, po zahtevah nove mode, omisliti tudi zlate ali srebrne nogavice, nekatere okrašene celo z umetnimi biseri ali vsaj z vezeno cvetico.
Če srno za kratka krila, potem se bomo morale ogreti tudi za drugo modno novost: za takšne nogavice, ki bodo do pasu dolge.
ln še nekaj si bomo morale nabaviti, če bomo hotele biti oble-
čene po novi modi; vsaj eno obla-čiia namreč iz srebrne, ali zlate tkanine, ali pa obleko, ki bo bogato okrašena s srebrnimi, ali zlatimi našivki. Moda zahteva vpadljiva oblačila. In katera bi bila lahko bolj od tistih, ki se močno svetijo?
Po smernicah nove mode torej ne smemo biti neupadljive in nevsiljive. Nasprotno! Čim bolj bomo vzbujale pozornost, tem bolj bomo lahko prepričane, da smo pravilno interpretirale novo modo.
Ne sprejmimo teh napotkov seveda kot spodbujanje k neokusnosti in ekscentricnostk^Tudi nova moda ima svoje meje in zahteve, in preko teh nobena^ pametna ženska, ki da na svoj« zunanjost, prav gotovo ne bo šla. Pravih mer namreč tudi nova visoka moda ni vrgla v koš.
Nordijke so glede »mini kril* zelo odločne: nobenih vmesnih mer! Na sliki je lepa Svedinja Britt Kklund, žena Petra Seilersa, na sprehoda po Rimu
takega bilo izključeno. Vse take akcije bi škodovale oficijelnim prirediteljem, oziroma nosilcem, in bi imele za posledico preganjanje samih dotičnikov... Ne pretiravamo, če trdimo, da lahko pričakujemo ostrejšega vetra, v vsakem pogledu — posebno pa še proh nam in izseljencem — Našim invalidom tudi ne gre dobro. Materialna pomoč, katero daje oficijelni odbor, je sramotna — beraška — 100 fr. tedensko za stanovanje in hrano. Mi smo takoj ob prihodu prvih invalidov pokrenili akcijo med vsemi izseljenci, tu in onstran morja, da jim zberemo vsaj mali priboljšek. Stvar gre zelo počasi in podpora, katero uspevamo dajati z naše strani, je minimalna. Ali nekaj le dajemo. Upam, da bo kmalu boljše. Problema naših invalidov pa seveda tukaj ne moremo rešiti z nabrano denarno akcijo, tudi z najuspešnejšo ne. Reševanje problema je mogoče le s tem, da bi mogli invalidi odpotovati domov v Jugoslavijo. Mi smo doma že vse pripravili v tem pogledu. Odgovorni ljudje iz vseh skupin opozicije so že dogovorjeni, da se bodo za povratnike v vsakem pogledu brigali. Le poslanstvo še noče dati potnih dokumentov. Tudi v tem oziru se doma dela in organizira pritisk. Mislim, da bi bVo zelo dobro, da bi tudi posamezniki pri vas izkoristili zveze z domovino v tem oziru. — Čim bo vaša stvar rešena, ho menda vendar omogočeno notovanje težjih invalidov k staršem.
Se dve stvari za danes:
1.	Prekini vsako zvezo s prejšnjim jug. odborom za Švance, praktično z Nino. Ona je z naše strani odstranjena od vsake odgovornosti. Naravno, da se temu noče pokoriti in deluje dalje, kar ima za posledico samo otežkočenje stanja tukajšnjih invalidov. Povej to tudi vsem drugim Tvojim prijateljem!
2.	Invalid Barnak **** obtožuje nekega Kovačiča, Slovenca iz Istre, ki se menda še nahaja pri vas, kot provokatorja. Kovačič je baje bil v Jugoslaviji stražnik, a kot izseljenec v Franciji je baje deloval v organizacijah poslanstva kot provokator. Prosim Te informiraj se o njem in uredi stvar v pravem smislu, če bi Barnakove trdi tve bile resnične.
Bodi lepo pozdravljen Tvoj
Lovro»
V	tretjem pismu Valič (L. Kuhar) sporoča, da je CK KPJ v ofi-Ciafhem pišrtiu CK KP Španije zahteval mojo vrnitev. Kakor sem navedel že prej,.,je to pismo CK KP Španije tudi prejel skupno s pismom, ki ga je Boris Kidrič priložil zame. Kidričevo pismo sem dal spraviti Lovru Kuharju v Parizu pred vrnitvijo v domovino.
*Paris, le 1. nov. 1938.
Dragi prijatelj!
Včeraj sem prejel pismo od prijatelja Krefta. Zraven je bilo priloženo pismo njegovo na inž. Ste-bija, katerega sem takoj dalje poslal.
V	njegovi zadevi sem poslal Vaši famiHji oficijelno pismo, ker sem postavil zahtevo, da ga pošljejo na našo razpolago.
V	istem pismu sem interveniral tudi v zadevi našega prijatelja Boža, ki je, kakor smo obveščeni, zbolel na neki novi, čudni bolezni. V tej zadevi sem že prej — takoj, ko sem za stvar zvedel, napravil neke korake. Težko pa je postaviti stvar povsem konkretno. Ko bi o tem več kaj vedet, bi vprašanje lahko drugače postavil.
Kdaj se vidiva midva? Kadar prideš, išči takoj zvezo z menoj. Tukaj še ni »nič novega na vzhodu*. čakam vsak dan.
Piši. Javi Kreftu gornje sporočilo.
Bodi pozdravljen Tvoj
Valič (Lov. Kuhar)*
(Božo je Maslarič ki so ga bile španske vojne oblasti zaprle pod obtožbo, da je dal ustreliti dva vojaka njegovega bataljona) o. D. G.
Boža Maslariča so resda obtoževali predvsem zaradi ustrelitve dveh vojakov, toda očitali so mu tudi partizanske akcije, češ da jih je vodil na svojo roko. Po jugoslovanskih izkušnjah danes vemo, da bi kombinacija frontalnega vojsko-
vanja s partizanskim bila bolj u-spešna.
Citirana pisma Lovra Kuharja, ki je bil od članov CK KPJ najtesneje povezan z bojem v Španiji, dokazujejo, da odnosi med komunistično partijo Jugoslavije ter VKP/b, KPF in KPI takrat rnso bili najboljši. Če bi ta pisma ne bila ohranjena, bi si sploh ne upal omenjati svojih srečanj s Kuharjem, ker bi jih ne mogel dokazati. Še težje pa bi bilo dokumentirati pogovore, ki sva jih imela. Junija 1949 sva s Kuharjem, ki je bil takrat na zdravljenju v Splošni bolnišnici v Ljubljani, sicer obujala spomine na najvažnejše dogodke v začetku marca 1938, ko sem se ustavil pred odhodom v Španijo nekaj dni v Parizu in bil največ prav z njim, in spomine na dogodke po vrnitvi iz Španije v prvi polovici februarja 1939, ko Kuhar ni bil zadovoljen, če nisem preživel z njim vsaj kakšne ure dnevno, da bi mu pripovedoval svoje vtise iz Španije, vendar si tudi teh razgovorov nisem sproti zapisoval.
V bolnišnici v Ljubljani sem obiskal Prežiha vsega dvakrat in sicer dva dneva zapored, poznej« pa nič več. To pa zaradi tega, ker zaradi bolezni za razgovore ni bil razpoložen. Ko sem prišel drugič na obisk, sem njemu in Linetu Žagarju, ki je bil takrat tudi na zdravljenju v bolnišnici, prinesel po eno krajinsko grafiko iz svoje zbirke. Čeprav se je Kuhar grafike razveselil, je vendar bil še s'ab-še razpoložen kot prejšnjega dne. Prežiha je med drugim skrbela tudi njegova bolezen, ki se je slabšala. Omenil mi je tudi, da ima možnost, da se zdravi v tujini, če doma ne razpolagamo še s potrebnimi zdravili. Vselej pa se je tudi vračal na vprašanje, kako doseči vrnitev obeh kovčkov z div kumenti, ki sta skrita v Parizu. O I tem mi je govoril zato. da bi tudi jaz ne izgubil upanja na svoj španski dnevnik in na skromno medsebojno korespondenco.
Ko ga je lastno pripovedovanje utrudilo, je z zanimsn 'em poslušal moje o akciji za vrnitev jugoslovanskih španskih borcev, predvsem invalidov, v domovino. Ta akcija ga je zanimala, saj se je za njo močno angažiral že v Parizu, kier je skušal prok zvez z jugoslovanskim poslaništvom (verjetno prek Cirila Kosmača) doseči, da dobijo invalidi potne liste za vrnitev domov, naročal pa je tudi svojim znancem v Španiji, ki so imeli zvezo z opozicijskimi politiki v Jugoslaviji, da pri njih posredujejo, da bi podprli tako akcijo.
Po desetih letih sem marsikatero nadrobnost v tej akciji že pozabil, toda ko sem videl, s kakšnim zanimanjem sledi Prežih mojemu pripovedovanju, sem se še bolj potrudil, da mu ustrežem. Pri tem sem bil presenečen, da se je nekaterih nadrobnosti Prežih še bolje spominjal kot jaz, čeprav v akciji, ki smo jo vodili v domovini, ni neposredno sodeloval. Morda mu je o njih poročal inž. Alojz štebi. s katerim je imel pismene stike iz Pariza, morda še kdo drug, verjetno pa je marsikaj zvedel po letu 1940, ko se je vrnil iz emigracije v domovino.
Vedel je celo za moje obiske pri dr. Ivu Šubasiču v Karlovcu in za obiske pri Savi Kosanoviču m dr. Srdjanu Budisavljeviču v Zagrebu. Pripovedovanje o tej akciji je Prežiha tako razvedrilo, da je za trenutek pozabil na svojo bolezen in druge svoje osebne skrbi, saj je bil človek, ki je hotel vselej lajšati le gorje drugih. Tak je ostal vse dotlej, dokler ga bolezen ni docela strla. Koliko prej bi strla šele človeka, ki bi bil fizično šibkejši, pa bi moral v boju za boljše življenje naših ljudi toliko prestati, kot je prestal Prežihov Vo-ranc. Španski borci smo njegovi naiveč.ii dolžniki, žal smo se začeli tega prepozno zavedati. V kolikšni meri je bila španska stvar tudi njegova, pričajo tudi slučajno najdena pisma, zato jih objavljam ob 3n-letnici boja proti fašizmu v Španiji.
IVAN KREFT
NA PRIHODNJEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Načrti za mednarodni sejem komunikacij»
*• Centralni Komite KP Spanlle.
Morda Tomo Brejc, s katerim j« Kuhar sodeloval.
Jo?e Repinc lz Bohinjske Bistrice (o.J.K.) — (D. Gustinčiču v Barcelono.) — Nina — žena Labu-da Kusovca, op. D, Gustinčiča.
MiiMMiMllilMiMiiiiiiMiiiMiMiiiiniliniuliiiMiiiiiiiiiiMtiiiiiiliMimNiiiimniliMlilihiiMiiiiMHiiMiimiiiiniiiiiiililiiiiiniiiiiiiiiiiiiitMiiiitiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiMa
V okviru prihodnje velesejem-ske prireditve v Zagrebu, ki bo v času od 15. do 23. aprila 1967, bodo organizatorji priredili posebno razstavo z naslovom «1. mednarodni sejem komunikacij«.
Hkrati s splošnim razvojem gospodarskega življenja, se v sosedni republiki Jugoslaviji hitro razvija tudi vrsta problemov, ki so v tesni povezavi z avtomobilskim prometom, s prometom po železnici, po rekah in po morju.
Za nadaljnji razvoj teh dejavnosti predvideva tudi sedanji petletni gospodarski načrt precejšnje finančne investicije; tako nameravajo potencirati domače trgovinsko ladjevje na 1,5 milijona bruto registrskih ton, elektrificirati celo vrsto železniških prog, speljati mnogo kilometrov novih sodobnih cest, vse to tudi v pričakovanju čedalje večjega števila domačih ln tujih turistov v prihodnjih letih.
Strokovnjaki so že pripravili načrte za popolno reorganizacijo in modernizacijo poštnih, telefonskih in telegrafskih storitev, dalje načrt za regularizacijo Save, za vrsto novih letališč ln še posebej za več novih Industrij*
Izvedba vseh najavljenih del bo seveda terjala uvoz velikih količin tehničnih naprav in strojev iz tujine. Povečini bo namreč realizacija odobrenih načrtov zahtevala uporabo takšnih tehničnih naprav, ki jih Jugoslavija še ne proizvaja ln ki jih ne bo še delj časa proizvajala. V ta namen bodo prireditelji spomladanskega velesejma 1967 vnesli v program manifestacij tudi posebno razstavo, posvečeno komunikacijskim napravam. Razstava bo zelo obsežna, in sicer bodo v njenem okviru našle primerno razstavno mesto naslednje skupine Izdelkov: naprave In vozila za promet po cesti, po morju, rekah, po zraku ln po železnici; naprave in aparati s področja radia In te-
levizije, komunikacijski Instrumenti s področja pošte in telekomunikacij, naprave za regulacijo mestnega prometa; goriva in maziva, avtomobilske servisne postaje, naftovodi, naprave za varnost v prometu ter za tehnično načrtovanje in izvrševanje z omenje-nimi dejavnostmi povezanih del.
V Zagrebu pričakujejo, da se b« na to prireditev odzvalo veliko število razstavljavcev tudi Iz Italije, saj je znano, da Je Italija ena izmed najbolj razvitih dežel na področju telekomunikacij. Prijave na napovedano prireditev sprejema generalno odposlanstvo mednarodnega zagrebškega velesejma v Italiji, Rim Ul. Treviao št. 33, telefon št. 869-398.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.4, najnižja 5.2, ob 19. uri 9.6; vlaea 70 odst., zračni tlak 1018.6 narašča, veter 2 km vzhodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 17.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
VČERAJ ZAPADEL ROK Zfl PREDLOŽITEV KANDIDATNIH LIST
Za občinske volitve predloženih 12 za pokrajinske pa 11
Danes, ČETRTEK, 3. novembra
Just
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50. Dolžina dneva 10.03. Luna vzide ob 20.12 in zatone ob 12.05
Jutri, PETEK, 4. novembra
Praznik zmage
IZ ANKETE TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Tržaški varčevalci so septembra imeli kandidatnih list na pošti za 4.067 milijonov lir vlog
Včeraj dopoldne so bile vložene še tri liste za občinske in 2 listi za pokrajinske volitve
Včeraj opoldne Je zapadel rok za predložitev kandidatnih list za tržaške občinske in pokrajinske volitve. Dan pred zapadlostjo roka Je bilo pričakovati, da bo na letošnjih upravnih volitvah sodelovalo devet strank in gibanj, ker so imele nekatere manjše stranke težave pri nabiranju podpisov. Toda včeraj dopoldne so bile predložene še tri kandidatne liste za občinske in dve za pokrajinske volitve, in sicer:	PDIUP (monarhisti), UNE
(misovski disidenti, ki jih vodi dosedanji občinski svetovalec Ferfo-glia) in Tržaška unija (katere lea-der je bil pokojni občinski svetovalec Tolloy). Kot torej vidimo, bo na letošnjih občinskih volitvah sodelovalo kar 12 kandidatnih list, na pokrajinskih pa 11, ker ni bila predložena lista TU, ki bodo na glasovnici takole razvrščene: KPI PLI, FN, PSI-PSDI, PSIUP, MSI, KD, SS, PRI, PDIUP, UNE in TU za občinske volitve v Trstu; na glasovnici za pokrajinske volitve pa takole: KPI, PLI, FN, PSI-PSDI, PSIUP, SS, KD, MSI, PRI, PDIUP in UNE.
Vse te stranke in gibanja se bodo potegovala za 60 občinskih in 24 pokrajinskih svetovalcev. Sicer pa bodo volivci s svojimi glasovi odločili, kako bosta politično sestavljena tržaški občinski in pokrajinski svet. Kot je znano so imele doslej stranke levega centra skupno s Slovensko skupnostjo in Tržaško unijo v tržaškem občiskem svetu večino (32 svetovalcev), leva in desna opozicija pa sta bili v manjšini in sta imeli skupno 28 svetovalcev.
Nekoliko drugačen je bil položaj v pokrajinskem svetu, kjer so imele stranke levega centra skupno s Slovensko skupnostjo (TU ni imela svetovalca) le 12 od 24 svetovalcev, s čimer niso mogle vladati in je bila zaradi tega na pokrajini imenovana komisarska uprava.
Novost na letošnjih upravnih volitvah je skupen nastop tržaških socialistov in socialdemokratov, ki so sestavili enotno kandidatno listo za občinski in pokrajinski svet še pred formalno združitvijo v vsedržavnem okviru. Socialistična stranka proletarske enotnosti (PSIUP) pa nastopa letos prvič na volitvah za tržaški občinski svet, ker je nastala med upravnim obdobjem dosedanjega občinskega sveta z Izstopom levice iz PSI, ko je ta vstopila v vlado levega centra. Med štirimi izvoljenimi svetovalci PSI na zadnjih občinskih volitvah, je eden, dr. Pincherle, pristopil v novo stranko PSIUP. Po drugi strani pa Je PSIUP sodelovala na zadnjih pokrajinskih volitvah novembra 1964, na katerih pa ni dobila zadostnega
števila glasov, da bi lahko imela enega svetovalca. Na letošnjih občinskih volitvah pa ne sodeluje desničarska lista PRN, ki je na zadnjih volitvah dobila pičlo število glasov.
Da nam bo Jasno, kako ostra bo letošnja volilna kampanja za pridobitev glasov zlasti strank levega centra, da ohranijo v tržaškem občinskem svetu večino in da si pridobijo večino tudi v pokrajinskem svetu, da bodo lahko mirno upravljale občino in pokrajino, objavljamo volilne izide zadnjih občinskih in pokrajinske volitev. Občinske volitve: KPI 38 497 glasov (13 sve-tovalcev), KD 62.628 (21 svetovalcev) PSDI 15.294 (5 svetovalcev), FRN 1280 (nobenega svetovalca), FN 4120 (1 svetovalca), PSI 12.500 (4 svetovalce) PLI 15.001 (5 svetovalcev), SS 4836 (1 svetovalca), MSI 24.748 (8 svetovalcev), PRI 4301 (1 svetovalca), PDM 1434 (nobenega svetovalca), TU 3705 (enega svetovalca).
Pokrajinske volitve: KPI 48.186 glasov (6 svetovalcev), KD 69 266 (8 svetovalcev), PSDI 16.045 (2 svetovalca) FN 4308 (nobenega svetovalca), MSI 21.866 (3 svetovalce), PSI 11.190 (1 svetovalca), PLI 23 tisoč 306 (3 svetovalce), PRI 4094 (nobenega svetovalca), SS 7000 (1 svetovalca), PSIUP 2612 (nobenega svetovalca), UNE 797 (nobenega svetovalca).
Polaganje vencev KPI in predstavnikov oblasti
Delegacija tržaške federacije KPI, ki so jo sestavljali poslanka Marija Bemetič, Antonio Cattonar in drugi člani zveznih tajništev, je včeraj položila šopke cvetja na spomenik žrtev v Rižarni, na spominskih kamnih v spominskem parku posvečenih Curielu, Pisoniju, Frausinu, mučenikom odporniškega gibanja v koncentracijskih ta-
boye padlih v vojnah tudi predstavniki oblasti. Vladni komisar dr. Cappellini je osebno položil vence pri spomeniku padlih na Sv. Ju-stu, na vojaškem pokopališču, na civilnem pokopališču in pri Bazovici. Vladni komisar se je udeležil tudi svečanosti za padlimi v atriju kvesture. Venec je k spomeniku padlih na Sv. Justu položil tudi poveljnik vojaške posadke gen. Montu. Slovesnosti je prisostvoval dr. Cappellini, oddelek vojske z godbo pa je držal častno stražo. Vence in cvetje so položili tudi na vojaške grobove pri Sv. Ani, v Nabrežini in na avstroogrsko pokopališče na Proseku.
Na razna grobišča italijanskih vojakov onstran meje je položil vence italijanski generalni konzul
v Kopru dr. Cerchione.
Občinski odbor je izdal proglas, v katerem govori o pomenu 4. novembra. Ceremonije se bodo zaključile zvečer s spustitvijo zastave na Trgu Unita, pri čemer bo igra-la godba karabinjerjev iz Rima. Vladni komisar se bo udeležil svečanosti v Redipugli in v Gorici, viceprefekt dr. Mlceli pa se bo v njegovem imenu udeležil ceremonije v vojašnici v Ul. Rossetti.
ZBOROVANJA KPI
Danes bo KPI imela naslednja volilna zborovanja: ob 11. url na Trgu Gioberti (Jole Burlo), ob 12. na Trgu Goldoni (Claudio Tonel), ob 10. v Miljah . trg (Mario Juri-sevic), ob 10.30 na Reški cesti - Ul. Grossich (Dario Supancich).
Obseg vlog pri denarnih zavodih se je v septembru v Trstu povečal pri 60 odst. bank - 2395 protestiranih menic v skupni vrednosti 76,8 milijona lir
Tržaška trgovinska zbornica je pred kratkim izvedla zanimivo anketo med tržaškimi denarnimi zavodi, da bi ugotovila, kako se razvija kreditno tržišče na našem področju. Te dni je organizacija objavila izsledke ankete, ki obsega tudi mesec september. Izsledki ankete kažejo, da se je obseg denarnih vlog pri denarnih zavodih na Tržaškem v preteklem septembru povečal v večini bank (60 -odst.), medtem ko so ostale vloge v drugih zavodih količinsko nespremenjene. Povpraševanje po finančnem kritju je naraslo v 60 odst. vseh anketiranih bank, medtem ko so ostale stvari nespremenjene v ostalih bankah. Na področju zunanje trgovine je bančni sistem v preteklem septembru o-pravil občutno obsežnejše delo ka-
..........................iMmiimi.il..hi..............
DEŽELNI PRORAČUN PREDLOŽEN DEŽELNEMU SVETU
Določenih nad 24 milijard lir v gospodarske in socialne namene
/a kmetijstvo nad 6 milijard, za industrijo in trgovino 4.700 milijonov, za javna dela skoraj 6 milijard itd.
Včeraj so predložili predsedstvu deželnega sveta zakonski osnutek o deželnem proračunu za leto 1967 Predsednik deželnega sveta bo c tem uradno obvestil svetovalce na seji v torek 8. novembra. Zatem bodo začeli razpravljati o proračunu v prvi deželni komisiji za predsedstvo, finance in proračun, v katero bodo pritegnili na podlagi statuta še po dva člana iz vsake izmed štirih ostalih komisij.
V tem proračunu, ki ga je prete-
boriščih, partizanom in vsem pad- j kli teden odobril deželni odbor, je
VitlOUUUI lil VOCU1 jjau-
Jim v borbi za svobodo proti fašizmu ter na grobišču padlih v osvobodilni borbi na kopališču pri Sv. Ani. Delegacija se je podala tudi na grobove voditeljev federacije, ki so umrli po vojni: Avreli-ja Uršiča, Bolčine, Pratolonga, Davida Pescatorija, Radicha in drugih.
Druge delegacije so se podale k spomenikom v okoliških kraških vaseh in na kraje nacističnih zlo-
činov na Opčinah, na Proseku, v Ul. Ghega in v Ul. Massimo d’Aze-glio.
Včeraj so položili vence na gro-
•IIIIIIIIHIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllIiiiiliiiiiiHiifiiitiMiiiiiillliiniiiiiHiiiiifiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
IZJAVA FI0M-CGIL
Pojasnilo o sestanku v zvezi z ladjedelstvom
FI0M in CGIL bosta odločno branili interese ladjedelstva
Tržaška FIOM-OGIL je razširila včeraj izjavo v zvezi s poročilom Delavske zbornice, v katerem pravi, da ji je žal, ker so v Rimu odložili sestanek o ladjedelstvu ter da je prišlo do te odložitve na zahtevo CGIL.
FIOM pravi v svoji izjavi, da je vsaka polemika o ladjedelstvu škodljiva interesom delavcev ter da ni bil za 3. november v načrtu noben sestanek za globalno proučitev ladjedelstva v Rimu. Ce ni bil doslej možen tak sestanek, je treba to pripisati dejstvu, da sta CGIL in CISL že določili svoje stališče do tega vprašanja, medtem ko ga bo UIL šele določila. Iz samega poročila Delavske zbornice je razvidno, da je tako, saj pravi, da se bo UIL sestala šele 5. in 6. novembra v Brescii, kjer bo zavzela stališče.
Res pa je, da so prejele vsedržavne sindikalne organizacije vabilo na sestanek od Intersinda in ne od ministrstva. Na tem sestanku pa bi morali razpravljati o izvršitvi ukrepov CIPE in ne o vprašanjih, ki so nastala s temi ukrepi, kot je namen sindikalnih zvez. Razpravljati o izvršitvi ukrepov, na primer o premestitvi uradnikov iz La Spezie in Genove v Italcantieri v Trstu, pa ne bi pomenilo le sprejeti vsebino in perspektive u-krepov CIPE, marveč se tudi odreči razpravljanju o položaju v ladjedelnici Sv. Marka in Tovarni strojev. Ali je to smoter sindikata kovinarjev Delavske zbornice, se vprašuje FIOM v svoji izjavi.
Sestanek z Intersindom so odložili od 3. na 8. november, ker je vodstvo CGIL protestiralo zavoljo Izključitve vsedržavnih zvez kovinarjev s sestanka. Toda ta sestanek nima nič skupnega s sestanki o ladjedelstvu, ki bodo z ministroma za proračun in državne udeležbe. Teh sestankov se bosta CGIL in FIOM udeležili v obrambo ladjedelstva, njegove vloge in razvoja v interesu vse države in krajevnih gospodarstev.
V NEDELJO V KINU N AZ ION ALF,
Prireditev v počastitev oktobrske revolucije in obletnice obrambe Madrida
V nedeljo, 6. t.m. bo tržaška federacija KPI priredila spominsko svečanost ob 49. obletnici oktobrske revolucije in ob 30-letnici o-brambe Madrida. Svečanost bo ob 10. uri v kinu Nazionale. Govoril bo senator Vittorio Vidali, ki je bil poveljnik V. regimenta v španski vojni, španski pesnik Jose Her-rera Petere, ki je bil pesnik istega regimenta, pa bo recitiral ne-
kaj pesmi. Predvideno je tudi, da bo nastopil znani ruski pevec Vladimir, ki je doživel nedavno velik uspeh na festivalu Unita.
Enaka svečanost bo v soboto ob 20. uri v kinu v Boljuncu. Govori-la bosta sen Vidali in kandidat za pokrajinske volitve Miro Kapelj. Predsedoval bo dolinski župan Dušan Lovriha.
V Sv. Križu bo podobna prireditev v nedeljo ob 15.30 v Ljudskem domu, v Miljab pa v ponedeljek 7. t.m. ob 20. uri v kinu Verdi.
določenih skupno 24 milijard in 745 milijonov Ur v gospodarske in socialne namene, kar pomeni 78,8 odstotka celotnega proračuna, in sicer 3 odstotke več kot letos.
20 milijard in 845 mflijonov je vnešenlh v postavko «izdatki na račun kapitala«, kar pomeni, da bo služil ta denar za naložbe. K temu je treba dodati še 3 milijarde in 900 milijonov, ki so vključeni iz proračunskih razlogov v postavko ((prenosi«, pa bodo služili za ražne prispevke za podporne .zdravstvene, turistične in kulturne pobude.
Kar se tiče izdatkov za naložbe, so porazdelili 20 milijard In 845 milijonov v nasienje namene: za kmetijstvo, gozdarstvo ln gorsko gospodarstvo 6 milijard in 45 milijonov ali 29 odstotka (letos 4 milijarde in 500 milijonov ali 23,5 odstotka); za industrijo in trgovino 4 milijarde in 700 milijonov ali 22,5 odstotka ( letos 5350 milijonov ali 27,9 odstotka); za javna dela 5 milijard 905 milijonov ali 28,3 odstotka (letos 4.350 milijonov ali 22,7 odstotka); za prevoze in turizem 1 milijardo in 790 milijonov ali 8,6 odstotka (letos 1 milijardo 340 milijonov ali 7 odstotkov); za higieno in zdravstvo 1 milijardo in 515 milijonov ali 7,3 odstotka (letos 1 milijardo in 400 milijonov ali 7,3 odstotka) ; za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo 450 milijonov ali 2,2 odstotka (letos 800 milijonov ali 4,1 odstotka).
Sledijo finance z 250 milijoni ter šolstvo in kultura s 190 milijoni (skupno 2,1 odstotka). Tl izdatki pa so v glavnem zapopadeni pod postavko «prenosi», ki je vpisana med tekoče izdatke. Pod rubriko proračuna, ki se nanaša na deželno odborništvo za finance, je namreč vpisanih za 1 milijardo in 200 milijonov lir Izdatkov, ki jih bodo porabili za razne namene. Tu gre namreč za razne prispevke in podpore za javne proslave, za sejme, razstave, športne in razvedrilne dejavnosti, glasbene in folklorne prireditve, podporne in skrbstvene pobude itd. Za kulturo ln šolstvo bodo skupno porabili 1 milijardo 400 milijonov lir. Sem spadajo med drugim prispevki, kulturnim, umetniškim in gledališkim ustanovam,
I knjižnicam in muzejem, strokovnim šolam, šolskim menzam, dijaškim domovom, ustanovam za potiski pouk itd. Drugi prispevki se tičejo dela in socialnega skrbstva
(350 milijonov), obrtništva (300 mi-1 nic, poldrugo milijardo za industrij.
lijonov) higiene in zdravstva (450 milijonov), turizma (250 milijonov) itd.
Proračun vsebuje tudi tako imenovani «celotni sklad« 3 milijard in 200 milijonov lir, s katerimi bodo krili izdatke, ki bodo izvirali iz izvajanja novih zakonov. Od te vsote bodo porabili 400 milijonov za novi zakon za razvoj živinoreje, 400 milijonov za novo ustanovo za razvoj kmetijstva, 250 milijonov za pospeševanje trgovine, 200 milijonov za gradnjo ljudskih stanovanj, 1.400 milijonov kot deželno anticipacijo za zgraditev avto ceste Vlllesse-Gorica, 100 milijonov za nakup stavbnih zemljišč v zvezi z uresničenjem urbanističnih načrtov, 50 dodatnih milijonov za gradnjo šol, 100 milijonov za dopolnilni zakon v korist turizma, 100 milijonov za kredite obrtnikom.
Med največjimi izdatki, ki jih predvideva proračun so naslednji: 750 milijonov za šolske gradnje, poldrugo milijardo za gradnjo bolniš-
ske infrastrukture, 2 milijardi za drugi delež kapitala za deželno finančno družbo, 600 milijonov za turistične ceste, skoraj 4 milijarde za javna deia in 350 milijonov za razne pobude za strokovno usposabljanje delavcev. Kar se kmetijstva tiče, bodo največ potrošili za javna dela za izboljšanje zemljišč (skoraj 2 milijardi), za živinorejo 600 milijonov, za mehanizacijo kmetijstva 500 milijonov za gorsko gospodarstvo (nad 600 milijonov).
ZBOROVANJA PSIUP
Danes bo PSIUP imela volilni zborovanji: ob 11. uri na Trgu S. Giacomo (Ezio Martone) in ob 17. uri na Trgu Goldoni (Fausto Mon-falcon).
V petek, 4. nov. ob 10.30 bo za PSIUP v kinu Alabarda govoril Lu-cio Libertini, član vodstva in odgovoren za gospodarsko sekcijo, ki bo predstavil «belo knjigo« PSIUP o Trstu.
.........................
HUDA PROMETNA NESREČA DOLINČANA
Z vespo treščil v tovornjak in si povzročil hude poškodbe
V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano pro-gnozo zaradi številnih zlomov in udarcev
V POMORSKI POSTAJI
Danes otvoritev salona živali za družbo
Danes ob 11.30 bo v Pomorski postaji slavnostna otvoritev prvega mednarodnega salona živali za družbo in naprav za vzrejo, ki ga prireja ustanova za preporod kmetijstva. Otvoritve se bodo udeležili tudi predstavniki oblasti.
Da včeraj zvečer so prispele v Pomorsko postajo skoraj vse živali, ki bodo razstavljene. Zlasti številni so raznovrstni ptiči.
......................................mm....
TRIJE MLADOLETNI JUGOSLOVANSKI BEGUNCI
Hoteli so ukrasti avtomobil da bi se odpeljali v Francijo
Zasačil jih je sam lastnik avta in jih skupno z zetom ujel po krajšem lovu
Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim aretirali in odpeljali v zapor tri mladoletne Jugoslovane, ki se bodo morali zagovarjati zaradi tatvin in poskusa tatvin z ob-teževalnimi okoliščinami. Gre za 16-letnega Šima J., 16-letnega Jovi-co B. in 17-letnega Petra C., vsi tri iz begunskega taborišča pri Pa-dričah.
Prejšnjo nedeljo zvečer je 58-letni Antonio Stegel s Proseške ulice 40 odšel na obisk k svoji poročeni hčerki, ki stanuje v Ul. Valerio. Stegel je pustil svoj avto ((bianchi primula« TS 82467 v neposredni bližini hčerinega stanovanja in se oddaljil. Ko je nekaj časa potem gledal skozi okno stanovanja, Je opazil trojico mladoletnikov, ki so šarili okrog avtomobila. Stegel Je hitro stekel na cesto, kamor mu je sledil tudi zet. Komaj so tatiči opazili lastnika, so se spustili v beg, toda Steglu in njegovemu zetu je uspelo, da so jih prijeli in nato poklicali policijo.
Policisti so tatiče prevzeli v varstvo in ugotovili, da so že s silo odprli reflektor avtomobila. Odpeljali so jih na zaslišanje na kvesturo in tam je Sime J. priznal da je še prej v taborišču ukradel odejo in se nato z ostalima dvema oddaljil iz taborišča. Trije malopridneži so nameravali ukrasti avtomobil in se odpeljati v Francijo. Niso šli daleč. Le nekaj ur po begu iz taborišča, so se že znašli v zaporu.
LADJE V PRISTANIŠČU
Borca, Illirla, Stelvlo, Iris, Salpa II, Monte Berico, Mario Martini, Hie-rax, Due Golli, Geremia (It.); Plav-nlk. Opatija, K. Martlnovič, Bovec (Jug.); Michael, Georgios, Pelasgos (Gr.); Al Fares, Dlas (Li.); K. Za-brze (Po.); Buarque (Bras.); S. Maastricht, Stella Antares (d.): Tlrnlos Stavros (Mal.); Ege (Tu.); Curium
Na vogalu Ul. Giarizzole in Ul. San Pantaleone se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča. 56-letni Edvard Žerjal iz Doline št. 259 je s svojo vespo TS 35013 treščil v tovornjak in se hudo ranil. Bilo je okrog 15. ure, ko je Žerjal privozil po Ul. Giarizzole proti istoimenskemu trgu. Nenadoma je iz Ul. San Pantaleone s tovornjakom in prikolico BO 183804 privozil 34-letni WalterTer-ri iz Crevalcora di Bologna, ki je bil namenjen proti Ul. Pigafet-ta. V zadnjem trenutku ZerjaJ ni mogel več ustaviti svojega vozila in se je z vso silo zaletel v tovornjak. Trčenje je bilo zelo močno in pri nesreči si je nesrečni Žerjal zlomil levo stegnenico, se pobil po zatilju in po levi roki ter se ranil po levem sencu. Ranjenega Žerjala so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
Avtomobilist podrl dva lambretista
Žrtvi prometne nesreče sta postala včeraj okrog poldne 18-letni delavec Slavoje Tul iz Mačkovelj št. 53 in 18-letni električar Paolo Lipanje iz Ul. Coiogna 47-1. Li-panje je vozil lambreto TS 33314, na kateri se je peljal tudi Tul. Ko sta lambretista privozila na vogal Ul Universita in Ul. Bel-poggio, ju je z avtom podrl neki avtomobilist. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral Tul na ortopedskem oddelku zdraviti od 30 do 40 dni zaradi zloma leve piščali, njegovemu pri. jatelju Lipanji pa so dali prvo pomoč, ker se je laže ranil po levem komolou in podlakti ter stegnih. Okreval bo v 8 dneh.
Zlomil si je gleženj
Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 46-let-nega delavca Bruna Godino iz Ul. Timignano 45, ki se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni, zaradi verjetnega zloma levega gležnja. Godina je povedal, da je predvčerajšnjim zvečer delal v podpalubju ladje ((Heriaks«, zasidrane ob pomolu ((Italcementi«, in z levo nogo stopil v neko odprtino v tlaku, izgubil ravnotežje in padel. Godina je nato odšel domov, toda noga mu Je zatekla in včeraj zjutraj se Je odločil In zaprosil za zdravniško pomoč. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom.
kor v preteklih mesecih, in sicer se je ta oblika poslovanja, pri kritju uvoza in izvoza, povečala pri 70 odst. vseh bank; voditelji preostalih denarnih zavodov so na-sprotno ugotovili, da se je obseg poslov na tem področju v omenjenem meseeu skrčil. Končno je anketa pokazala, da Se je na področju trgovine z nepremičninami, povpraševanje po bančni pomoči ojačilo, medtem ko je nasprotno pokazala nazadovanje pri malih in srednjih industrijah.
Tržaški varčevalci so imeli konec preteklega septembra na po-šti za 4067 milijonov lir vlog, skupna vrednost poštnih vrednotnic v njihovi posesti je pa znašala 7470 milijonov lir. V omenjenem mesecu so razni finančni zavodi podelili 58 posojil proti vknjižbi na nepremičnine, in sicer v skupni vrednosti 750 milijonov lir. V septembru so podeli li dve posojili iz Sklada za ljudske gradnje (Aldisio) in sicer v skupni vrednosti 8 milijonov lir. Septembra lanskega leta so fi nančni zavodi izdali 93 posojil pro-ti vknjižbi na nepremičnine, in sicer je skupna vrednost teh finančnih operacij takrat znašala 890 milijonov lir. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je število podeljenih posojil doseglo 889, njihova skupna vrednost pa 66.313 milijonov lir. (V istem razdobju lanskega leta so izdali 897 takih posojil v skupni vrednosti 51.314 milijonov lir.)
Protestiranih menic so v septembru zabeležili 2395 v skupni vrednosti 76.8 milijona. V primerjavi z avgustom je njihovo število nazadovalo za 13.6 odst njihova skupna vrednost pa za 5.1 odst. Tudi v primerjavi s septembrom lanskega leta se je število protestiranih menic znatno skrčilo, saj so lani zabeležili 3006 takih primerov in sicer za skuono vrednost, ki ie presegla 100 milijonov lir. Nekritih čekov so v septembru zabeležili 41 (za 42.6 milijona) nesprejetih menic pa 1772 v skupni vrednosti 130 milijonov lir. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so na Tržaškem protestirali 23.064 menic, katerih skupna vrednost je presegla 688 milijonov lir, nekritih čekov je bilo 120 za skupnih 73 milijonov, nesprejetih menic pa 18.588 v skupni vrednosti ene milijarde 265 milijonov. V i-stem razdobju lanskega leta je znašalo število protestiranih menic 30.588 v skupni vrednosti 944 milijonov, nekritih čekov je bilo 98 v skupni vrednosti 25.06 milijo-na nesprejetih menic pa so na-šteli 19.937 v skufmi vrednosti ene milijarde 380 milijonov lir
V septembru so na Tržaškem za. beležili tri stečaje. Raznih stavkovnih gibanj se je v omenjenem mesecu udeležilo 3460 delavcev in uslužbencev, medtem ko je znašalo to število v avgustu 114.220. Ko. nec meseca je število zaposlenih ljudi na Tržaškem doseglo 92.137, kar predstavlja nazadovanje za 360 enot v primerjavi s stanjem konec avgusta. V primerjavi s položajem konec septembra lanske-ga leta, ko je bilo na našem pod-rocju v delovnem razmerju 93.119 ljudi, se je letos položaj posiab-sal za 0.7 odst. Konec septembra 'uradu za delo zabeleže--07 ?37i brezposelnih ljudi, to je o07 ljudi vec kakor konec avgusta. V primerjavi s koncem lanskega septembra, ko je število brez poselnih ljudi znašalo 7446, se ie pa položaj izboljšal za 1072 enot kar pomeni, da je število ljudi orez zaposlitve nazadovalo za 14 4 odst.
Mirconijeva zlomila desno stegnenico. Z rešilnim avtom so jo od peljali v bolnišnico, kjer so sprejeli s pridržano prognozo.
Gledališča
VERDI
V	gledališču	Verdi so	v	polnem
teku	priprave in skušnje	za	skorajšnjo otvoritveno	premiero	letošnje o-
perne sezone, ki bo v sredo z gala predstavo Verdijeve opere «Atila». V naslovni vlogi bo nastopil slavni basist Boris Christoff, poleg njega pa bodo nastopili še Marcella de O-swa,	Ruggero	Bondino	in	Silvano
Carolli v važnejših vlogah ter Rai-mondo BottegheMi in Vito S-usca. Zborovodja Aldo Danieli, režiser Aldo Mirabella Vassallo, dirigent Oliviero de Fabritils.
Prodaja vstopnic za razpoložljive izvenabonmajske sedeže se bo zače. la pri blagajni gledališča v soboto. Prva predstava bo za red A v vseh prostorih.
Abonenti, ki še niso prevzeli a bonmajskih izkaznic, naj to nemudoma storijo pri blagajni gledališča danes od 9.30 do 13. ure.
Po končanem tekmovanju IX. SŠI vsi na
veliki
športni ples
ki bo v soboto, 5. novembra od 21, do 4. ure v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7.
Igral bo orkester « M O D S »
h !!':;> ŠZHiiEMJ
predvaja danes, 3.t.m. ob 14. uri barvni film:
I CAVALIERI DELL’ONORE
(VITEZI ČASTI)
Igra: VILLIAM HOLDEN
GffiESSSSMG
Nesreča varilca v Tržaškem arzenalu
V Tržaškem arzenalu, kjer je v popravilu jugoslovanska ladja «Bo-,, , ■	-	- - , ,vec», se je včeraj zjutraj hudo po-
(CtP.). Kaykata Maru (Jap.); Old nesrečil 31-letni delavec, jugoslo-Oak (Pa.); VVeter (SZ).	1 vanskl državljan, Boželko Hala,
vac iz Pirana, Volfova 4. Halavac je kot uslužbenec piranske ladjedelnice te dni prišel v Trst, da bi opravil neka popravilna dela na ladji. Včeraj zjutraj je kot običajno prišel v Tržaški arzenal in se podal na delo v strojni oddelek ladje, kjer je začel z varilno napravo variti železne dele. Nenadoma se je iz naprave sprožil plamen in Halavaca oplazil po čelu in vratu ter mu povzročil opekline prve in druge stopnje. Ponesrečenemu delavcu so hitro priskočili na pomoč in ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek, če
ne bodo nastopile komplikacije se ob gubi na asfaltu, 'izgubila“ravbo moral Halavac zdraviti 8 dni. I notežje in padla Pri padcu si je
Tržaški filatelistični klub «L Košir*. V sredo, 9. t.m. bo redni sesta nek od 19, do 20. ure v prostorih kluba, Ul. del Montecchl 6. Članom so na razpolago novi katalogi za le to 1967. Člani, ki želijo razstavljati na filatelistični razstavi v Gorici, naj se javijo na sestanku z zbirkami, ka. tere morajo biti dostavljene razstavnemu odboru do 15. t.m.
Včeraj-danes
Na ulici je padla
Vič er a j p ono 1 ne so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 82-letno upokojenko Emilio Mirconi iz Ul. R. Manna 16, ki se je malo prej ponesrečila v Ul. Udine. Blizu stavbe St. 3 se je spotaknila
! rr—H?- ^g|-f3~rPRISJF=
““iKDMOK
TRST vla*e ** Settembre 16
tel »6016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLATI ll\ SR KUR M OKRASNI PREDMETI
BORBA
SPORTSKE
DELO
Vjesnik
u srijedu
ln vse ostalo jugoslovanske časopise dobite v sledečih prodajalnah: v TRSTU:


V MILANU: CASIROLI Plazza Duomo 31
TARTERim —^Trg ^Oberdan^po* staja openskega tramvaja) PAROVEL — Palača Tergesteo RUSSO — Passo di piazza Unltš CANONE — Trg Ponterosso PAPAGNA — Pokriti trg — Ulica Carducci
ZANOR — Ulica Roma
AGAPITO — Ulica Roma
SAF I in 2 — Železniška postaja
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 1. In 2. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 51-letna Marcella Ple-mopri por. Stuparich, 62-letni Mario VVeber, 84-letni Giovanni Maraspin, 8<Metna Maria Clabot vd. Delben, 86. letni Giuseppe Gergolet, 79-letni Antonio Fabiani, 66-ietna Vlttoria Mi-cetic por, Calculli, 51-letna Gisella Tognon or. Degrassi, 44-letna Luigia Olivieri, 65-letna Amelia Pasquini vd Redi.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
XXII. sezona	1966-1967
OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI
NA DNU
drama v štirih dejanjih
Danes, 3. novembra ob 16. uri
V	petek, 4. novembra ob 16. uri
V	nedeljo, 6. nov. ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kultur nem domu vsak dan od 12-do 14. ure.
Vozni red avtobusov za nedeljsko predstavo SG v Kulturnem domu
Vozni red avtobusov Iz okoliških krajev za nedeljsko popoldansko predstavo SG v Kulturnem domu v nedeljo 6. novembra.
Avtobus št. 1: Praprot 14.25, Senj' polaj 14.25, Prečnik 14.30, MavW-nje 14.35, Cerovlje 14.40, Vižovlf 14.45, Sesljan 14.50, Nabrežina l5-> Sv. Križ 15.05, Prosek 15.10.
Avtobus št. 2: Trnovca (gostiln® Suban) 14.20, Samatorca 14.25, Sa-leš 14.30, Koludrovca 14.35, Zgonik 14.40, Mali Repen 14.45, Briščiki 14.50, Veliki Repen 15., Col 15.05. Tabor 15.10.
Prevoz za neabonente Je 500 lin
Razstave
Slikar Andrej Košič, gorlški rojak Iz Rupe, bo razstavljal svoja dela V pasaži Rossoni do 11. novembra.
DNEVNA SLUŽBA l EKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S Giacomo l, Aha Minerva, Trg. S. Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Unitš 4, Nicolt Ul di Ser-vola 80 (Skedenj)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta) dr Rossetti, Ul. Combi 19, dr. Signori, Trg Ospedale 8, Tamaro e Neri. ul Dante 7.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
Mali oglasi
KRZNA vseh vrst. elegantna, boljša vrsta: plašči, krzneni šali in kute ter okraski ln klobuki. Izredno nizke cene. Pelllcceria CERVO, Ul XX Settembre, 16.
TRGOVSKO pomočnico ali pomočnl. ka išče manufakturna trgovina Per-tot, Ul. Ginnastlca 22.
Nazionale 14.30 «La battaglia dei gb ganti« Todd A-O 70 mm. Tecnnico-, lor. Henry Fonda, Robert ShaW, Dana Andrevvs, Annamana Pieran-geli.
Excelsior 14.00 «11 grande colpo čel 7 uomlni d’oro» Technlcolor. Ph1* lippe Leroy, Rosanna Podesti.
Fenice 14.00 «A Sud.Ovvest di Sono-ra» (Vestern v teohnicoloru. Manlon Brando.
Eden 14.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.30 «Spara forte, P1i torte, non caplsco« Technicolor. Marcello Mastrolanni, Raquel VVelsh
Alabarda 14.30 «PochJ doHari PeC Diango« Colorscope. Anthony Stef-fen, Frank Wolf.
Fiiodrammatlco 15.00 ((Interno a Caracas« Colorscope. George Ardisson Luciana Angelillo.
Cristallo 14.00 «Arabesque» Technicolor. Sophia Loren, Gregory PecK.
Aurora 14.00 «La caduta delle aqub le».
Garibaldi 15.00 «11 gattopa-rdo »Technicolor. Burt Lancaster, Claudi« Cardinale.
Capitol 15.00 «My Fair Lady» Technicolor. Todd A-O. Audrey Hepburn.
Impero 15.00 «Mary Poppins«. V
Moderno 14.30 18.00 21.30 .Cieopa-tra» Technicolor. Todd A-O Elizabeth Taylbr, Richard Burton, Rek Harrison. Zadnji dan.
Vittorio Veneto 14.30 «Allarme dal cielo« Technicolor. Japonski film.
Astra 15,00 «Non disturbare«.
Ideale 14.00 «1 promessi sposi« Technicolor, Maria Silva.
Abbazia 15.00 «1 bucanierl« Yul Bryn-ner, Charlton Heston, Claire Blo-om Technicolor.
Skedenj 14.00 «1 cavalier! delPonorer Technicolor. VVtltUam Holden.
Elettrodomestici — Brusini —
•	PRALNI STROJI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI
TRST — UL. BATTIST1 20
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tr«t - Ul. »t. Frančišku 2U lelvlvu 61-792
Novo:
Ciuha:
POTOVANJE V DESETO DEŽELO	850 lir
SOŽALJE
Prosvetno društvo Lonjer-Katina-ra izreka svojemu dolgoletnemu odborniku in članu Emilu Gornlia-očeta dni?lm svoje soža)je ob smrti
Športno združenje Union izrek* svoje sožalje ob smrti očeta svoj®' ga svetovalca Emila Gombača.
Ob smrti očeta izreka S2 Bor iskreno sožalje Emilu Gombaču.
Prosvetno društvo ((Škamperle* izraža sožalje Emilu Gombaču oh izgubi njegovega očeta.
Sožalju se pridružujeta urednfc stvo in uprava Primorskega dnci* nika.
SOŽALJE
Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika izrekata svoje iskreno sožalje sotrudniku Ivanu Doljaku ob smrti nepozabne žene Marije Doljak. Sožalju se pridružuje tudi Zveza vojnih invalidov.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dobri mož, oče ln nono
KAREL GOMBAČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 3. t.m. ob 15.30 Iz kapele glavne bolnišnice v katinarsko cerkev ln od tam na domače pokopališče.
Žalujoča žena z otroki: Milka in _	.	Karel z družinami in Emil
Lonjer, 3.11.1966
// TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
21 desničarskih mladincev sojenih zaradi kraje orožja in razstreliva
Nekateri med njimi so bili obsojeni tudi zaradi navadnih kriminalnih dejanj ■ Skoraj vsem je bila kazen amnestirana ali pa izrečena v pogojni obliki, le glavni obtoženec Markezic obsojen na 3 leta zapora
kazensko sodišče (pred-•sdnlk Corsi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli) je v zadnjih heh sodilo skupini mladeničev, ki n° Pred časom zagrešili številne Prekrške, ki so verjetno, čeprav Podtalno, povezani z delovanjem esničarskih skupin na tržaškem otemiju.
va^f *x>rno se tu spuščali v ocenjevanj6 razsodbe kazenskega sodišča.
, te?ne biti res, da se preiskovalnim viuanom n' Posrečilo, da bi ugotovi1' določene politične povezave Ppd raznimi skupinicami mladih ..ffPjčarskih skrajnežev in odgo-ornimi političnimi vodstvi, toda stane dejstvo, da nekatere pobude otozencev jasno in nedvoumno ka-saiS’ -le ^lo za Poetične in ne **n° navadne kriminalne podvige.
Iddlcijev seveda sodišče ni upo-°’ ker sploh niso obstajali ohkretni dokazi, ki bi nedvoumno uh ezi>vaH kriminalno dejavnost ^*zadetih z določenimi političnimi 'btri. Ostaja seveda še vedno od-vaiSf vPraSanie zakaj se preisko-a‘nim organom ni posrečilo najti Povezave, S čisto obiektivnega aiišča pa utegnemo trditi, da je r,1 vseh teh kriminalnih dejanjih p Za mladeniče, ki so bili posred-* .a‘i neposredno povezani z dolo-nimi političnimi centri. n ^aJ omenimo samo nekaj takih nmerov. Nekateri izmed niih so ''radii 2 možnarja in en mitra! iez „Menrlquezovem muzeju, so poško-PPvall sedež KD v Ul. Mazzini ob man'festacij 30. julija 1964 ,, uai so rnisovci skušali uprizorl-D' veliko protestno manifestacijo il.O'1 vključitvi slovenskega odbor-oa;a Dušana Hreščaka v občinski I'rh°r' ter onesnažili soomenlk pad-IJ” v osvobodilni borbi. že sode-l,t!an*e pri teh akcijah odkriva po-čo t Parvo mladih prenapetežev Vtirn temu dodamo še staro zago-
P metodo desničarskih prena-»etežev, ko jih policijske oblasti j,, mejo z desetinami in desetinami rt 'hramov eksploziva v rokah, češ,!
častnikov tržaškega vojaškega pre- 1 Dušana Hreščaka v občinski odbor,
zidija. že sam ta dogodek jasno kaže, da je imela akcija širokopo-teznejši značaj. Obtožnica navaja potem številne druge prekrške.
Predvsem gre za tatvino 300 detonatorjev, 200 metrov vžigalne vrvice in 15 eksplozivnih nabojev, ki jo je Markezic zagrešil skupaj z 18-letnim Luigljem Francesejem iz zavoda «Piccola opera Levico», ki jo v Trentu vodi don Dario Časa-grande. ’ Spomladi naslednjega leta pa je Markezic ukradel velike količine eksploziva iz skladišča kamnoloma I .ccanoni. Tedaj so se policijske oblasti in predvsem politični oddelek kvesture zanimali za te tatvine. Zdi pa se, da so se zadovoljili z izjavo mladeničev, (da so hoteli uporabiti eksploziv pri širien.ju prehodov v kraških jamah,
Proces proti 21 mladeničem je bil pravzaprav sestavljen iz štirih različnih kazenskih postopkov, že omenjeni Francese in Franco Potossi sta ukradla dva možnarja in en mitraljez (v muzeju Henrlnuez).
Drugi mladeniči pa so zagrešili tudi navadna kriminalna dejanja s tem, da so kradli v trgovinah, cerkvah Itd. Med obtoženci so bili nekateri, ki so se morali zagovarjati samo zaradi nakupa ukradenega blaga. Zanimivo je, da sta dva obtoženca, in sicer 22-lefni Franco Flori-t in Giorgio B. ukradla več kot 150 kg eksploziva, ki ga je bil Markezic že prej ukradel in potem spravil v neko votlino v kamnolomu Faccanoni,
Sodniki so spoznali Markezica za krivega tatvine ter so ga obsodili na tri leta zapora in 90.000 lir globe. Sodniki pa so ukinili kazenski postopek zaredi odstranitve strankarskega znaka KD (križani ščit) s sekcije KD v Ul. Mazzini ob priliki manifestacij proti vključitvi
IIIIIIIIIIIttllHIIIIItlllllllUMiniflllllHIIItllltlllUllllllllltllHIIIIIIIIIIIIIItllllMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllll
PO ARETACIJI V PORDENONU
in sicer zaradi amnestije. Giorgia C. so obsodili pogojno na 1 leto In 6 mesecev zapora ter 50.000 lir globe (kazen zadeva samo tatvino, ker je prizadeti napravil ostale prekrške, ko je bil star manj kot 14 let).
Luigija Franceseja so obsodili na £ mesecev in 10 dni zapora ter 40 tisoč lir globe. Kazen je pogojna. Edoardo B. in 25-letni Fulvio Bo-rean sta bila oproščena, ker je bil ustavljen kazenski postopek zaradi amnestije. Sreča se je iz istega razloga nasmehnila tudi 25-letnemu Gianfrancu Bertiniju. Francu Flo-ritu pa so prisodili pogojno 4 mesece in 15 dni zapora ter 45.000 lir globe.
Franco Potossi, star 24 let iz Ul. Capitolina 23, je bdi obsojen na 1 leto in 7 mesecev zapora ter 100.000 lir globe. Kazen je popolnoma po-mlloščena. Giuseppe Celentano. star 30 let Iz Ul. Chiauchiara 3, je bil obsojen na 2 leti in 1 mesec zapora ter 65.000 lir globe. Zaporna ka-žen je pomiloščena do 2 let, a denarna popolnoma. Lombarda
SEJA OBČINSKEGA ODBOUA V GOB1GI
SPOMINSKE SVEČANOSTI 1. NOVEMBRA
Občinska uprava sklenila odpreti slovenski otroški vrtec v Sentmavru * '
Sestavljena komisija odbornikov, ki imajo nalogo zbrati podatke o predelavi smeti v gnojilo - Obdelava vprašanj, ki jih bodo prikazali predsedniku vlade
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so sklenili odpreti dva nova otroška vrtca, slovenskega v Sentmavru, italijanskega (drugi odsek) pa v Ul. don Bosco.
Odbornik za zdravstvo dr. To-massich, podžupan Candussi in odbornik za javna dela Lupieri so prejeli od občinskega odbora nalogo, da izberejo najboljšo rešitev, kaj naj se počne z odpadki v trdem stanju, ki jih pobirajo v mestu. Komisija bo zbrala podatke o tem, ali naj se smeti sežigajo ali predelujejo v gnojilo, nakar bo občinski odbor sprejeli dokončni sklep.
Odbornik za zdravstvo dr. Tomas-sich je na seji obsežno poročal o
Ro
mana, starega 19 let iz Ul. Scalo Pobiranju smeti ter higiensko-129, so obsodili na 2 leti in 6 me- zdravstvenih kakor tudi esonom-
secev zapora ter 60.000 lir globe.
Sledita Dario R. in 25-letni Er-menegildo Vigini, proti katerima so ustavili kazenski postopek zaradi amnestije. Glancarlo Boldrin, star 18 let, Je bil obsojen pogojno na 1 leto.in 8 mesecev zapora ter 50.000 lir globe. Petim drugim mladeničem je sorhšče odpustilo kazen zaradi mladoletnosti, dva druga pa je oprostilo, ker je menilo, da dejanje, ki sta ga zagrešila, ni bilo kaznivo.
Sodnijske stroške bodo morali plačati: Markezic, Giorgio C.. Francese, Florlt, Potossi, Lombardo Romano, Celentano in Boldrin.
**BOV cKSpiOZlV«, V rOKail.	■■■	■	■ v a	_	■	■	■
Mladenič iz Praprotnega je priznal tatvin na Goriškem in v Furlaniji
.- . '*b skrivali, in morda se skrl-l
vito
Se danes, potencialni terori-
j-'' 't' so imeli že v preteklosti pr-ji^^hies pri raznih terorističnih
seveda 'e politično ozad-iGm 1 kvečjemu osvetljuje dejavne,:1 teh skupin ter jim daja dolo-nai,smise'- Iz razsodbe sodišča je He nemogoče povleči določe-8o ^ključke, saj človek ne ve, če delu i1 m,adenlči obsojeni zaradi sft T1'’ ki imajo neki smisel, ali pa delo vna" tak0 vrtoglavo, kot ne 'a na primer niti petleten otrok. sa^ato Preseneča koncem koncev bah obt°žnlca, ki govori o tatvi-te .,orožja in eksploziva. Kolovodja !■ “kupine je bil 18-letni Mario Mar-DrtrP. iz Ul. Lazzaretto 5, ki je v se , ru- Mladeniča so obtožili, da C j? skupaj s 16-letnim Giorgiom gi ," Orlandom B. polastil pomla-sahoi, 1964 ene brzostrelke in dveh elJ- ki so jih ukradli v krožku
Prinin-VHjle /,«
DIJAŠKO MATKO
V stanovanjih je kradel denar in dragocenosti - V Krminu je odpeljal avto fiat 1300, ki ga je razbil pri Manzanu
V noči od sobote na nedeljo je policija iz Pordenona presenetila in aretirala v neki gostilni na Trgu Don Bosco v tem mestu 24-letnega Geminiana Simčiča iz Praprotnega, ki bo moral odgovarjati za več tat. vin in vlomov, od' Mtfetlh jih je pet že priznal.
Simčič Je bil odpuščen iz zapora dne 7. julija na osnovi amnestije. Zaprt je bil zaradi prejšnjih prekrškov nad tujo lastnino. Ko so ga tokrat ponovno aretirali, so našli pri njem samokres kal 22 in več dragocenih predmetov. Izgovoril se je, da je dragocenosti in uro kupil od nekega krošnjarja iz Benetk.
Pri poznejšem zasliševanju na po. liciji je priznal, da je 7. oktobra v S. Vito al Tagliamento vdrl skozi okno v pritličju, kjer je odtrgal
Hotel TRIGLAV - Sežana
A B I
NA MESEC PERUTNINE IN DOMAČEGA VINA, KI GA PRIREJA OD 15. OKTOBRA DO 15. NOVEMBRA 1966.
Zniža;
-ne cene.
HKRATI NUDIMO SPECIALITETE NA ŽARU, DIVJAČINO IN SOSKE POSTRVI
vgjudno vabljeni i
navojnico, v hišo Angela Miora ter odnesel 20 tisoč lir v gotovini in dragocenosti, ki Jih je potem zastavil v mestni zastavljalnici v Gorici .
Prejšnji teden, - 24. oktobra je v Krminu odpeljal fiat: 1300 last Gio-vannija Zorzija, se odpeljal v Man-zano in po prometni nesreči, pri kateri mu je avto odpovedal, odšel peš do neke samotne in zapuščene vile. Tudi tu je vdrl skozi okno in odnesel lastniku Armandu Della Rovere 2000 tisoč lir in nekaj dragocenosti. Večino ukradenih predmetov je policija našla in jih bo vrnila lastniku.
Tri dni pozneje se Je Simčič odpravil v Portogruaro, kjer je ukradel iz stanovanja Silvana Dreossija 130 tisoč lir, uro in druge predmete. Med dolgim zasliševanjem je priznal tudi tatvino fiat 1100 na ce. sti v Torviscosi, ki jo je tam pustil 23-letni Franco Bazaz iz Tipa-ne, ki pa živi sedaj v Rimu.
Policija iz Pordenona nadaljuje sedaj s preiskavo v vseh tistih krajih, kjer je Simčič kradel in vlamljal, da bi ugotovila še kakšne druge njegove prestopke.
skih pogledih te službe, pri čemer je navajal tudi bogate izkušnje drugih občinskih uprav, da bi izluščil najprimernejšo rešitev za naše mesto. Obstajata namreč dve možnosti obdelovanja pobranih smeti: upepeljevanje ali predelovanje v gnoj.
Naprave za predelovanje smeti v gnoj, koristen pripomoček v kmetijstvu, so nekoliko dražje, vendar pa imajo to prednost, da se amortizirajo s prodajo gnojil. Tole, drugo možnost, bodo morali temeljiteje obdelati, da bi imel občinski odbor pri odločanju na razpolago kar največ podatkov. Ravno to nalogo pa so poverili komisiji občinskih odbornikov.
Na začetku seje je župan Martina predlagal pogovor o najvažnejših vprašanjih za civilni in gospodarski napredek našega mesta, da bi z njimi seznanili predsednika vlade Alda Mora ob njegovem jutrišnjem prihodu v Gorico.
Stavka kovinarjev
Zaradi razbitja pogajanj so sindikati sklenili nadaljevati s stavkami kovinarjev državnih in zasebnih podjetij. Sindikati se sestanejo danes, da izdelajo program stavk za podjetja z državno udeležbo, kovinarji zasebnih podjetij pa bodo stavkali ves dan 9. novembra; ta se(tjo.r bo novembra stavkal sedem dni in pol.
st ar. išče v nekem smislu celo spe-1 tudi cesta S. Pier cializiralo V Portorosegi so raz- Ronke. kladali les za SAICI Torviscosa in timavsko papirnico.
Za pristanišče Portorosega ni več nikakršnih možnosti, da bi si spet zagotovilo tovore lesa, zakaj SAICI bo v kratkem razkladal les v Porto Nogaro, ostali klienti pa se usmerjajo v Benetke, ki so gospodarsko prikladnejše.
V oktobru je priplulo v Tržič 35 ladij, od katerih 24 italijanskih, odplulo pa 32. Na prvem mestu je še vedno les (samo 14.400 ton), na drugem gorilno olje (12.000), na tretjem sol (5200), kaolin, celuloza, železo, nafta, stroji itd.
Zapora nekaterih cest ob svečanostih 4. t. m.
V zvezi z vojaškimi svečanostmi ob priliki 4. novembra, ki se bodo vršile jutri dopoldne v Gorici in Redipugli, je goriški prefekt odredil zaporo naslednjih cest:
1.	Cesto od mostu v Zagraju do Ronk bodo zaprli jutri od 6. do 11.30 ure; enako tudi državno cesto Fogliano - S. Pier dTsonzo, ter občinske ceste od Fogliana in Re-dipuglie do S. Pier dTsonzo.
2.	od 6. do 11.30 ure bo zaprta
Soleschiano
3. cesto od Madonnine v Gorici do mostu v Zagraju bodo zaprli za promet od 9.45 do 10.45 ure.
Kdor bi nujno rabil prehod v omenjenem času na navedenih cestah, se mora obrniti do prometnih stražnikov in se ravnati po njihovih navodilih.
Predsednik vlade Moro jutri v Gorici
Jutri, 4. novembra bodo ob prisotnosti predsednika vlade Alda Mora odkrili v Ljudskem vrtu spomenik italijanskemu vojaku. Svečanost bo ob 11.15 ob prisotnosti visokih civilnih in vojaških predstavnikov naše občine, pokrajine in dežele.
župan Martina Je ob tej priložnosti objavil razglas, ki v njem poudarja vrednote prve svetovne vojne.
Karabinjer Angelo Russo Je z avtomobilom povozil v Largo Cugliat 67-letnega Franca Zupančiča iz Ul. Paolo Diacono 6, gostilničar po poklicu. Ranil se je v glavo ter bo okreval v 6 dneh.
Na Goriškem so bile na dan 1. novembra številne svečanosti, na katerih so se organizacije spomnile padlih za svobodo. Na glavnem pokopališču v Gorici je delegacija SKGZ položila venec na partizansko grobišče skupno z Mladinsko iniciativo in ANPI, v Steverjanu pa so številne organizacije, med katerimi tudi bivši partizani, •Briški grič«, Mladinska iniciativa, položile vence k spomeniku padlih. Zgornji sliki sta bili posneti na omenjenih spominskih svečanostih
.....................................................im........................
Z OBČINSKE SEJE V DOBERDOBU
Gradnja protosinhrotrona na Krasu je gospodarsko važna za vso deželo
To so ugotovili svetovalci v resoluciji, ki so jo poslali tudi predsednika republike - Njegova važnost za utrditev miru in dobrih odnosov
KJNO P ROS F. K-KONTOV EL
Podvaja danes, 3. t.m. ob 16. uri barvni film:
/ grandi condottieri
Urajo:
(VELIKI VODITELJI)
Anton Geeslnk, Ivo Garrani, Rosalba Neri ln F. Rey
I
AŽmna
rmmnik
Predvaja danes, 3. t.m. ob 15.30 It. Eastmancolor pustolovski ~~ zsbavni film:
Delitto quasi perfetto
(SKORAJ POPOLN ZLOČIN)
I?rajo: PhlUppe Leroy. Pamela Tlffln, Graziella Granata, Fer-nando Sancho, Massimo Serato ln drugi
Kino «ikim> p kom mu
Predvaja danes, 3. t.m. ob 16. nl Ulm:
url Clnemascope barvni briljant-
Bue marines e un generale
(DVA MARINESA IN GENERAL) tgrajo; FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSI A
Upadanje prometa v pristanišču Portorosega
V oktobru so v pristanišču Portorosega raztovorili komaj 42.762 ton blaga. V prvih desetih mesecih tega leta so raztovorili 527.000 ton, v istem obdobju lanskega leta pa 555.000 ton.
Ce je tonaža ostala na lanskem nivoju je treba to pripisati velikemu porastu dovoza gorilnega olja za potrebe krajevne termične centrale ENEL. Nesrečo za pristanišče predstavlja neverjeten padec prometa z lesofh, ki je predstavljal vse do letos glavno bla-naše pri-
Na svoji zadnji seji pretekli ponedeljek zvečer je občinski svet v Doberdobu razpravljal tudi o resoluciji za gradnjo protosinhrOtrd-na v Doberdobu. Za resolucijo so glasovali vsi svetovalci razen ejgj-ga, ki se je vzdržal.
V resoluciji najprej ugotavljajo, da je evropska ustanova CERN med najresnejše kandidate za grad-njo protosinhrotrona vključila tudi Doberdob. Potem ugotavljajo, da je pri uresničenju tega načrta velika ovira v omejitvah zaradi vojaških služnosti. Postavitev te naprave v Doberdobu bi pomenila zelo veliko pridobitev v gospodarskem in socialnem oziru ne samo za Doberdob in njegovo področje, ampak za vso pokrajino in vso deželo, Poleg tega bi uresničenje tega načrta ob vzhodni meji pomenilo važen korak k utrditvi miru in dobrega sosedstva z državami srednje in vzhodne Evrope ter na-daljno poglobitev in utrditev znanstvenih, gospodarskih in kulturnih odnosov med temi državami.
Iz teh in drugih razlogov bi se morali vsi pristojni krogi potruditi, da bi prišlo tjoj.,odločitve za
škem pregledu vrnil domov. Poškodoval se je okrog 8.30 v Pordenonu, ,kj^r sta mu pri razkladanju
go in v katerem se je
..............................................m...
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Pripravljen je urbanistični načrt za razvoj zgornjega Posočja
Načrt ne predvideva izgradnje elektrarne pri Bovcu - Objekt nove bolnišnice v Šempetru je pod streho . Možnost izgradnje elektrarne pri Solkanu
gradnjo protosinhrotrona na tem tovora s tovornjaka, padla dva tra-področju, kjer so tudi vsi osnovni ma na glavo, pogoji zanj, od železhlčtS,' do pristanišča in letališča ter bližina večjih mestnih središč in zavoda za teorično liziko v Trstu. Resolucijo so poslali predsedniku republike in drugim pristojnim organom v Rimu, ter predstavnikom deželne in pokrajinske uprave.
Po dolgih polemikah Je končno videti, da v Bovcu ne bodo gradili elektrarne, ki bi pomenila za turizem v Posočju veliko škodo. Občinska skupščina v Tolminu je namreč pred kratkim odobrila urbanistični načrt za ureditev Gornjega Posočja,- ki ne predvideva elektrarne, marveč posveča veliko pozornost razvoju turizma. Načrt je eno največjih tovrstnih del v Sloveniji in so ga pripravljali kar štiri leta.
Pri izdelovanju načrta so sodelovali strokovnjaki razllčnir področij, tako da so upoštevane vse potrebne silnice, ki lahko vplivajo na bodoči razvoj Gornjega Posočja. Ce se bodo uresničila predvidevanja urbanistov, ekonomistov in drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri načrtu, se bo Gornje Posočje razvilo v prihodnjih desetletjih v pomembno slovensko turistično središče. Z investicijo kakih 20 milijard dinarjev bi ustvarili pogoje za kar za četrtino povečanje prebivalstva. Sedaj je skupaj v Bovcu, Kobaridu ter naseljih, ki gravitirajo na ti središči, 8500 ljudi. V prihodnjih dveh desetletjih pa naj bi njihovo število naraslo na več kakor 12.500. Zlasti bi se razvilo mesto Bovec, kjer bi se število ljudi več kakor potrojilo.
Načrt predvideva, da bi dobili v Gornjem Posočju okoli 8500 turističnih postelj. Kakih 5400 bi jih imel samo Bovec. Seveda bo to mogoče uresničiti če bodo zgradili potrebne turistične objekte. Načrt podrobno obravnava žičnice:	iz-
gradnjo sistema kaninskih žičnic, dal je žičnice iz Lepene proti Krnskemu jezeru preko Bogatina na Kom. J
no ln v Bohinj, sistem žičnic na Livku ter povezavo Trente z žičnicami ob gornjem toku reke Save na Gorenjskem. Prav tako bo veliko pripomoglo k povečanju turističnega dotoka sodobno športno letališče, ki ga bodo razvili v Bovcu.
Omenimo naj še, da je v načrtu posvečena tudi velika skrb ohranitvi naravnih zanimivosti. Tudi gradnja novih objektov naj bi se razvijala skladno z arhitektonskimi značilnostmi sedanjih zgradb. Za Breglnj menijo, da bi ga kazalo razviti v kulturno rekreacijsko središče v Posočju.
• • •
Predsednik novogoriške občinske skupščine odv. Jožko Štrukelj je te dni prvič javno omenil ugodne možnosti za graditev nove elektrarne na Soči v bližini Solkana. Nova elektrarna bo veljala po predračunih okoli 7 milijard dinarjev. Del sredstev je v ta namen že zbralo podjetje Soške elektrarne, za ostalo pa kažejo precejšnje zanimanje druga podjetja, ki bi potrebovala energijo iz nove ele«-trame.
* • •
Prvi objekt nove bolnišnice v Šempetru so spravili pod streho. V gradnjo so vložili blizu pol milijarde dinarjev. Za dokončno izgradnjo bolnišnice pa bi potrebovali nadaljnji dve milijardi dinarjev. Ker je trenutno zmanjkal denar, so za krajši čas zaustavili dela na zgrad bi. Vendar jih bodo nadaljevali predvidoma že v začetku prihodnjega leta.
Bolnišnica Je za celotno Goriško
V prvem delu seje so odobrili sklep, da bodo zaprosili državni prispevek za asfaltiranje nekaterih notranjih cest, za katere je predviden strošek 18 in pol milijona lir. Na osnovi obstoječih zakonov naj bi država prispevala po 6 od sto na kapitalu za 20 let. Prav tako bodo zaprosili državni prispevek pod enakimi pogoji na vsoto 28 milijonov lir, ki jih občina potrebuje za popravilo in preureditev bivšega poslopja o-troškega vrtca, kamor nameravajo prenesti sedež občinske uprave. Poslopje v katerem je sedaj občinski sedež, je namreč potrebno I temeljitih popravil in ga namera-I vajo prepustiti za urade OMNI, ob-j činsko ambulanto itd.
Kot upravno formalnost so odobrili dolgoročno posojilo državne blagajne Iz Rima za popravilo poslopja osnovne šole v Doberdobu za 8.6 milijona, ki je bilo že odobreno. Nadalje so odobrili prošnjo za posojilo pri državni blagajni v Rimu za nekaj nad 21 milijonov lir za kritje občinskih proračunskih primanjkljajev za 1960, 62, 63 in 64. Pri vseh zgornjih sklepih so pritrdilno glasovali vsi svetovalci razen enega, ki se Je vzdržal.
zelo velikega pbmena. Sedanje razmere v starih prostorih namreč ne ustrezajo. Ker je pomanjkanje bolniških postelj, sprejema bolnišnica pravzaprav še enkrat toliko bolnikov, kot bi bilo normalno. S tem pa je zelo otežkočeno delo zdravnikov in drugega osebja.
S celotno novo bolnišnico bodo pridobili v prihodnjih letih nad 400 postelj. Potrebni zdravniški kader v glavnem že Imajo. Nekateri zdravniki, ki zdravijo v sedanji bolnišnici, uživajo v slovenskem in celo jugoslovanskem merilu velik ugled.
........................
NESREČA NA DRŽAVNI CESTI PRI IDRIJCI
Mati z otrokom v naročju stekla pred avtomobil
Ponesrečenka, ki je doma iz Medane, se zdravi v krminski bolnišnici - Trčenje v Gradiški
Goriški šofer se je ponesrečil v Pordenonu
Sinoči so lz Pordenona pripeljali v goriško civilno bolnišnico 28-letnega Bruna Marasslja Iz Gorice Ul. Levada 31. Zdravniki so mu ugotovili udarec na levi strani prsnega koša z zlomom nekaj reber ter udarec v lobanjo. Ponesrečenec ni hotel ostati v bolnišnici in se Je po prvi pomoči in radiolo-
Mati z otrokom iz jugoslovanskih Brd je včeraj neprevidno prečkala državno cesto pri Idrijci ter prišla pod avto: njo so od peljali v krminsko bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju za radi hudih poškodb, otrok pa je ostal skorajda nepoškodovan.
Marija Rožič, poročena Sirk, do-ma s Plešivega 3 pri Medani, je včeraj okoli 9.30, noseč v rokah svojo 3-letno Lidijo, šla v bližini Idrijce čez državno cesto št. 56 Vtem se je pripeljal iz Vidma namenjen v Gorico, dimnikar z
alfa giulio TI UD 85350 ter ju podrl. 2enska se je pobila po glavi in telesu ter so jo nemudoma odpeljali v krminsko bolnišnico.
V Gradiški se je motociklist 25-letni Claudio Burg iz Moše zaletel v avtomobil innocenti 38-let-nega Marcella Dl Croceja, ki je v Drevoredu Venezia zavijal na desno na dvorišče svojega bivališča. Burg, ki ni vzdrževal predpisane zavorne razdalje, se je zaletel vanj ter se udaril v glavo; v goriški bolnišnici 6e bo zdravil 7 dni.
Avtomobil gorel zavoljo kratkega stika
Zaradi kratkega stika se je včeraj dopoldne na vsem lepem vžgal avtomobil ardea GO 17048, last Silvia Pecorara. Iz vozila, ki je bilo ustavljeno v Ul. Boccaccio, se je začelo kaditi. Bilo je zaklenjeno in ga nihče ni mogel odkleniti. Nekdo izmed prisotnih je poklical gasilce, ki so avto odprli in z aparatom za gašenje preprečili hujšo Škodo, ki jo cenijo na okoli 15.0C0 lir: zgorela je električna napeljava.
Hotel je na senik pa je padel z lestve
Sinoči ob 19. uri so sprejeli na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 77-letnega kmeta Feliceja Rac-cara iz Gorice Ul. Fonda 23. Ko je nekaj po 15. uri hotel po lestvi na semk, mu je spodrsnilo in je padel na tla ter si pri tem zlomil levo stegnenico. Pridržali so ga na zdravljenju.
Vfnd in cvetje na grobiščih partizanov v Beneški Sloveniji
Na dan vseh mrtvih so se tudi v Beneški Sloveniji spomnili na grobove padlih v borbi proti fašizmu in nacizmu. Bivši beneško-slo-venski partizani ln Zveza borcev videmske pokrajine ANPI so z delegacijo, v kateri so bili tajnik ANPI iz Vidma Federico Vincenti, upravni tajnik ANPI Adelchl Gob-bo, član odbora videmske federacije ANPI pmf. Vittorino Žani in beneška Slovenca Attilio Vizent:n in Marjan Kont, obiskali partizanski grobišči v Sv. Lenartu in v vasi Matajur pod Matajurjem. V Sv. Lenartu je grobišče 13 partizanov, ki so padli 30. maja 1944 v Zaaiirju v Erbeški dolini med takratnim pohodom slovenskih partizanski e-not po Beneški Sloveniji, v Matajurju pa je grobišče 11 partizanov, ki so padli nad vasjo Matajur leta 1944. Med njimi je tudi partizan-črnec iz Afrike, ki je sodeloval v borbi proti nacifašistom. žal sta ti dve grobišči precej pozabljen; in zapuščeni, sedaj pa Je delegacija položila nanj vence in cvetje.
Trami na šoferjevo glavo
Bruno Maraž, 38 let star, doma iz Livade 31, se je včeraj ob 18.30 zatekel v goriško civilno bolnišnico zaradi udarcev po glavi in zloma reber. Maraž, ki je šofer pri podjetju Poletti, je bil včeraj dopoldne v Pordenonu. Odprl je to-vornjakovo stranico, pri tem pa sta se mu vsula na glavo dva trama. Maraž ni hotel ostati v bolnišnici.
Nesreča mladenke iz Doberdoba
Ana Frandolič, stara 15 let, doma iz Doberdoba, Tržaška 31, si je na delu v Tržiču stisnila prst na levi roki ter se bo v bolnišnici v Tržiču zdravila 10 dni.
Nesreča zidarja z Vrha
Nekaj po 14. uri Je Mat>o iksve tak, lastnik gradbenega podjetja pripeljal v goriško civilno bolnišnico 35-letnega Domenika Grila z Vrha 29, ki se je urezal v prst na levi roki Nesreča se mu je pripetila na delu na Poljanah med žaga.ijem deske. V bolnišnici so mti nudili prvo pomoč; okreva) bo v 8 dliTr.
V livarni Princi v Ul. sv. Mihaela 293 se je ranil pri stiskalnici 23-letni Lucijan Mačus iz Sčedno-ga 10 v Steverjanu; okreval bo v 2 dneh.
Na delu v tovarni Igle« na Tržaški cesti si je ob 15. uri poškodoval prst s stiskalnico 47-let,ni To-maso Del Vento Iz Ul. Ciprianl 111; okreval bo v 2 dneh.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italija št. 10, tel. 25-76
TEMPERATURA VČERAJ
V Gorici najvišja 13 stopinj ob 14.05 in najnižja ena stopinja nad ničlo ob 7.20; povprečna vlaga 65
od sto.
Gledališče iz Nove Gorice
gostuje na pobudo SPZ v nedeljo, 6. nov. ob 16.30 uri v PROSVETNI DVORANI v GORICI
Verdijev korzo št. 13 s komedijo v 3 dejanjih
«PESEM S C E STE»
Spisal Pavel Schurek Režija Andrej Jelačin
Cene:	Sedeži 1/400,	11/300,
stojišča 200 lir. Za dijake 11/200 in stojišča 100 lir.
Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1/1.
Horfeu
VERDI. 16.30:	«11 grande colpo
dei sette uominl d'oro», Rossana Podesta, v barvah
CORSO. 17.15: «La mla terra», R. Hudson m J. Simmons. Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 17-22.30: «Star-black», R Woods in E. Andersen Italijanski film v barvah.
V ITTORlA. 17.15: «Matrimonio al ritalianas, S. Loren in M Ma-stroianni. Italijanski barvni film mladini pod 14. letom prepove dan.
CENTRALE. 17.00: «Rita, la zanza ra.i, Rita Pavone in Nino Taran-to, ital. film v barvah in klne-maskopu.
Tržič
AZZURRO. 21.00: Koncert pevskega zbora «Ermes Grion», prost vstop.
EXCELS1()R. J6—22:	«Gtoehi di
notte».
PRINCIPE. 17.30: «Le colt canta-rono la morte e fu.. tempo di massacro«, F. Nero in G. Hiltoa
Ronke
EXCELSIOR. 19-22: «Una signora e i suoi mariti», S. Mc Laine, R. Mitchum, barvni film.
RIO. 19—22: «Le meravigliose don-ne del Giappone fantastična. Kl-nemaskopski film v barvah.
PRIMORSKI DNEVNIK
Drevi finalni tekmi (moški in ženske) odbojkarskega turnirja 9. slovenskih športnih iger
Cankar-Škamperle za dva naslova
SPORED IN URNIK SSI
ODBOJKA
DANES, ČETRTEK, 3. NOV. Ob 18. uri
finale žensk za 1. mesto ŠKAMPERLE A - CANKAR A Sodnik — Morpurgo; stranska sodnika — Urši« in Kriščak; delegat — Šušteršič
Ob 19.30
finale moških za 1. mesto ŠKAMPERLE A . CANKAR A Sodnik — Morpurgo; stranska sodnika — Urši« in Kriščak; delegat — Lakovič Sledil bo zaključek SŠI in nagrajevanje.
Sledila bo zaključna slovesnost z nagrajevanjem
Drevi bo veliki finale odbojkarskega turnirja. Nasproti si bosta stala tradicionalna tekmeca prej športnih tednov, sedaj pa sloven-
...........................
PO SOBOTNIH ODBOJKARSKIH TEKMAH ŽENSKE A IN MOŠKE B LIGE
BOROVCI- dobri v napadu, slabši v obrambi BOROVKE - borbene, a še ne dovolj uigrane
V soboto sta Borovi odbojkarski šesterki polagali prva izpita v letošnjem prvenstvu. Fantje so nalogo povsem uspešno opravili in odpravili nasprotnika z gladkim 3:0. Dekleta so tudi precej pozitivno opravila svojo nalogo. Njihova igra še ni bila taka, kot smo jo vajeni. Vseeno pa je rezultat 3:2
Še drevi in zastor bo padel na letošnje 9. slovenske športne igre. Zadnjič bo v dvorani stadiona «Prvi maj» zadonelo hrupno navijanje in zadnjič bodo sodniki imeli besedo. Z zaključnimi tekmami se bodo tako z apoteozo nagrajevanja zaključila tekmovanja, ki so privabila na prizorišče številnih panog nad 1000 mladih fantov in deklet. Eni so zadovoljni, drugi manj.
To je pač zakon športa. Vsem pa moramo čestitati za njihove nastope, pa čeprav so jim ti prinesli morda le zadnje mesto. Tudi za nje bo prišel čas in tudi če ne bi nikoli uspeli, so lahko vseeno ponosni, da so častno in z vsemi silami branili barve lastnega društva. Zavedati se je treba, da je že to velika nagrada, da je to velika čast.
proti nasprotnicam, ki se štejejo za tretjo najmočnejšo ekipo v Italiji, že uspeh.
Po končani tekmi so nam Borovi odbojkarji izrazili svoja mnenja o tekmi Bor - Codognato.
URšIC: «Dobro smo igrali v napadu, slabše v obrambi. Codognato se bo moral boriti za obstoj.«
VODOPIVEC: «Nasprotnikl so bili slabi, mi pa nismo pokazali vsega.«
PLESNIČAR: «Napad je bil dober. Tega pa ne moremo reči o obrambi, čeprav moramo upoštevati, da smo prvič igrali v tej telovadnici in smo domačo tekmo odigrali praktično na tujem.« OREL: «Tekma ni bila na višini druge lige. Našo zmago pa pripisujem nekaterim tehnično boljšim soigralcem.«
ŠUŠTERŠIČ: «Eklpa je povsem zadovoljila. Ce je tak začetek, upamo, da bo konec še boljši. Oškodovalo nas je precej nepri-vajenost telovadnici. O nasprotniku pa lahko povem to, da je precej pomlajen in ima velike možnosti za bodočnost. Sodnik je bil soliden.«
MIJOT: «Nasprotniki so bili šibki, mi pa smo igrali premalo zbrano.«
Za mnenje o Borovi šesterki smo vprašali tudi trenerja Codo-gnata Bergantlna, sodnika Bra-glio in trenerja ženske postave Bora prof. Pavletiča. BERGANTIN: «Zelo dobro. Morda sem vas lani videl ko ste bili v krizi. Na vsak način je vaše moštvo zelo pridobilo v napadu. Srečno!«
BRAGLIA ((Precej dobro, škoda pa da ste v tako močni skupini. Casadio, Robur in Bovolli so zelo močni in so se letos še ojačili. Presenetil me je vaš tolkač, tisti s štev. 11!»
Veljak!
«Da. Ima zelo močan udarec in ga je marsikdaj z uspehom uporabil.«
PAVLETIČ: «V napadu smo videli nekaj sijajnih potez, obramba pa se ni dobro uigrala. ,Na vsak način ni ekipa dala od sebe
niti 50-odstotkov, kar zmore.«
O ženski tekmi pa smo zabeležili naslednje izjave:
HMELJAK: ((Nismo še dovolj uigrane. Nismo pa pričakovale rezultata 3:2.»
ŠVAB: »Igra je bila slaba. Sodnik je bil v začetku preveč oster, nato pa je stalno popuščal. Nasprotnice so nas v začetku podcenjevale nato...«
NEDA MIJOT: «Naša igra Je bila malo povezana. To pa je posledica preredkega treniranja. Občinstvo nas ne razume. Proti taki ekipi je že rezultat 3:2 u-speh.»
JURKIč (trener moške ekipe): «V začetku bi takoj podpisali ta rezultat. Nato pa smo videli, da bi lahko dekleta tudi zmagala.«
f. v.
skih športnih Iger:	svetoivansko
prosvetno društvo ((Slavko Škamperle« in šentjakobsko prosvetno društvo frrvan Cankar«.
Prva se bodo spoprijela dekleta. Točno ob 18. uri se bo začela borba za osvojitev naslova. Komu bo ta pripadal? Ne bomo se spuščali v predvidevanja, ker so se ta v številnih panogah letošnjih SŠI izkazala za neveljavna. Zmaga naj boljša šesterka in tej naj gredo aplavzi vseh.
Postavi nista v celoti znani, vendar bosta ekipi nastopili predvidoma kakor sledi:
CANKAR — Lidija Kenda, Nevia Bandelj, Ivica Švab, Miranda Batista, Silva Pernarčič, Mara Rogelja, Milly Fischer, Breda Pahor in Jasna Rauber.
ŠKAMPERLE — Olga Pavletič, Anica Hmeljak, Pia Hmeljak, Sonja Barej, Norči Zavadlal, Nadja Švab in Neda Mijot.
Poldrugo uro kasneje pa bo na obeh straneh mreže še hujša borba. Tokrat bosta na vrsti moški1 ekipi Cankarja in Škamperla, ki obetata, že zaradi prisotnosti številnih igralcev odbojkarske šester-ke Bora, izredno razburljiv spopad.
Ekipi bodo verjetno sestavljali naslednji igralci:
CANKAR — Sergij Veljak, Wal-ter Veljak, Klavdij Veljak, Franko Vitez, Guido Neubauer, Rudi Škrinjar, Stojan Bolčina in Jožko Mo-relj.
ŠKAMPERLE — Učo Jurkič, Voj. ko Mijot, Jože Cej, Edi Plesničar, Franko Drasič, Marino Dovgan, Ivan Fischer, Igor Orel in Mario šušterišč.
PRVENSTVO C LIGE
MESTRE, 2. — V zaostali tekmi prvenstva C lige (A skupina) je Entella premagala danes Mestrino 1:0 (1:0). Gol je v 2’ dosegel Co-mini. V 43’ d. p. je sodnik Ben-citti iz Treviglia izključil zaradi medsebojnega obračunavanja Ma-schietta (Mestrina) in Vezzona (En. tella).
DOMAČI
NOGOMET
Juniorsko prvenstvo
Jutri v petek, 4. novembra 10. uri v Boljuncu
BREG — UNION
5. MEMORIAL «M. FILEJ« 1966
livada-Sovodnj« za I. mesto v nogometu
1. novembra se Je začel nogometni turnir Memorial «M. Filej« — 1966. Na igrišču v Sovodnjah, ki ga je tamkajšnje športno-kulturno društvo dalo na razpolago, so se srečala štiri moštva. Izidi kvalifikacijskih tekem so:
Sovodnje - Alojziievišče 3:1 Livada Gorica - Podgora 1:0 Turnir se bo nadaljeval 4. t. m. na igrišču v Sovodnjah, in sicer: ob 14. uri Livada - Sovodnje za prvo in drugo mesto, ob 15.30 Podgora . Alojzijevišče za tretje in četrto mesto.
Namiznoteniški turnir bo v tednu od 7. t. m. dalje, v prostorih Katoliškega doma v Gorici. V ponedeljek 7. novembra ob 20. uri naj se zberejo zastopniki ekip, da se določi način in vrstni red tekmovanja. Vsaka ekipa sme imeti največ 4 in najmanj 2 igralca; vsako srečanje bo obsegalo pet iger: štiri med posamezniki in eno dvojic. Vsaka igra bo obsegala 3 sete (oziroma 2, če bo stanje 2:0).
Tekme se bodo začele v torek 8. novembra ob 20. uri v mali dvorani Katoliškega doma.
V nedeljo začetek nogometnega prvenstva III. amaterske kategorije P|*| m g |* j 0
letos z večjo vnemo?
Novi trener Fragiacomo se bo moral poslužiti mladih sil
Prihodnjo nedeljo se bo začelo prvenstvo III. amaterske lige, za katero vlada, saj je popolnoma razumljivo, ker je večina enajsteric iz okolice Trsta, prav na podeželju največje zanimanje. V tej nogometni kategoriji bo letos ponovno nastopilo proseško Primorje, ki je lani zaradi neuspehov izpadlo iz II. kategorije.
Primorje se je za letošnjo sezono začelo pripravljati že pred dvema mesecema s prijateljskimi tekmami. Nogometaši so se tudi udeležili turnirja slovenskih športnih iger, vendar lahko rečemo, da niso v celoti potrdili pričakovanja. Proseka enajsterica je zabeležila edini uspeh na turnirju za «pokal svetega Jerneja«, ki si ga je tudi pred mesecem dni osvojila. Prosečani so
SZ BOR
Ob gostovanju moške in ženske odbojkarske ekipe Bora v Ravenni priredi združenje za navijače in simpatizerje celodnevni izlet. Prijave vsak dan do petka od 20.30 do 22. ure na sedežu Bora, Vrdel-ska cesta, 7.
......................................„„„„„„„„
OB ZAKLJUČKU NOGOMETNEGA TURNIRJA SŠI
Poleg napak tudi vrline
Sprašujemo se, ali res ne moremo organizirati tekme med dvema slovenskima nogometnima ekipama, ne da bi prišlo do prerekanj, manjših ali večjih izgredov? Kaže, da se v nogometu popolnoma pozabi na vse cilje, ki si jih je Postavil organizacijski odbor SSI. In ne samo organizacijski odbor, temveč vsi zamejski Slovenci, ki res
mrmmmm
Simmenthal je posodil tržaški peterki Lloyda Adriatica, ki bo nastopala v B ligi, svojega 18-letnega igralca Giuseppa Brumattija, ki je po rodu iz Gorice.
razumejo cilje in namene sloven skih športnih iger. V nogometu pa je že vzdušje tako. da se vsak, tudi najmanj sposobni nogometaš čuti malega (nekdanjega» Sivorija, kateremu je vse dovoljeno. Prekrški so seveda zanj nekaj povsem u-mevnega, skoraj imenitnega.
Kako naj se taka športna disciplina popolnoma aklimatizira med drugimi športnimi panogami SSI. Predvsem s tem da se pouči trenerje vseh ekip o resničnih namenih, ki jih mora imeti nogomet na SSI. Nogomet je še vedno najpriljubljenejša športna panoga v vseh slovenskih zamejskih vaseh, toda vse enajsterice, ki so ustanovila aktivna društva, ne zasledujejo tistih ciljev, ki bi jih bilo treba. Pri tem nočemo zavreči vsa naša zamejska nogometna društva, ki so si na žalost postavila kot cilj le napredek v višje kategorije in so pri tem pokvarile tisto vzdušje, ki je največje in najboljše orožje za najpomembnejše zmage. In v tem napačnem vzdušju so se društva predstavila tudi na turnirju SSI. Cilj vseh društev je postal zmaga'
in zato se je prav na nogometnem turnirju pripetilo največ nešportnih izgredov in nedisciplinskih posegov. Pri tem moramo priznati tudi svojo krivdo, ko smo pisali o tej ali oni ekipi, ki je v «sijajni, izredni, odlični» formi in ki bo skušala na vse načine spreobrniti predvidevanja, ki bo skušala zmagati in poaobno. Hoteli smo samo popularizirati to športno panogo na slovenskih športnih igrah in nikakor nismo mogli verjeti, da bo tako slabo vplivalo na igralce in, kar je seveda toliko slabše, tudi na navijače.
Večina je napačno razumela namen organizacije nogometnega turnirja na SSI. To pa seveda še ne opravičuje mnenje tistih, ki so izjavili, da ne bodo več organizirali nogometa na športnih igrah. To je najslabša rešitev, ki si jo lahko sploh zamislimo. Na podlagi napak, ki so se letos pojavile, bo treba tudi prihodnje leto organizirati nogometni turnir in upoštevati vse nedostatke, ki so jih zagrešila društva in prireditelji sami. Nasprotno, se bo treba še bolj posvetiti nogometu, tako da se bo popolnoma «uigral» z ostalimi športnimi
z
..............................................................'""O"............'»"'».m''."."...........■•■■■■•.................................................................
panogami na slovenskih športnih igrah.
Turnir pa ni bil prizorišče samo grobih in nediscipliniranih srečanj. Pokazal nam je marsikaj športnega, človeškega in poučnega. Pozabiti ne smemo namreč na igralce Repna, ki so se z vsem srcem pripravili na ta turnir in tudi v tekmah dokazali vzorno disciplino in športno vedenje. Nikoli niso niti za pol minute zamudili tekme (kar seveda ne moremo trditi tudi za druge bolj kvotirane ekipe) in so na splošno pokazaA tako organizacijo. ki je nobeno drugo društvo ni prikazalo. V torek so sicer zmagali le p.f., toda mislimo, da je tretje mesto za repenske fante, imenujmo jih tako rajši kot nogometaše, povsem zasluženo. Čeprav med njimi ni izrednih nogometašev (razen Suberja, ki pa je požrtvovalen več kot vsi drugi), je ekipa vseeno zasedla tretje mesto, kar ni uspelo tehnično bolj podkovanim enajstericam. In pri tem je pokazala tako športno vzdušje, da jo lahko mirne duše postavljamo za vzgled vsem drugim ekipam.
—edson—
MEDNARODNI NOGOMET
BUKAREŠTA, 2. — V tekmi za pokal evropskih držav je romunska nogometna reprezentanca premagala danes Švico 4:2 (4:0). Gole so dosegli v 8’ p. p. Dridea, v 11’, 25’ in 38’ Fratila (vsi Romunija), v 8’ d. p. Kunzli, v 25’ Oermat (oba Švica). Gledalcev je bilo 30.000.
* * *
LONDON, 2. — Današnja prijateljska nogometna tekma v Wem-bleyu med Anglijo in reprezentanco ČSSR, se je končala neodločeno 0:0.
* * •
NEAPELJ, 2. — Napoli je danes v povratni tekmi turnirja za pokal sejemskih mest premagal Odense 2:1 (0:1). Prvi gol je v 8’ p. p. dosegel Hstiup, v 39’ d. p. je Brača izenačil, Adorni pa je v 40’ povedel Napoli v vodstvo. Kotov je bilo 10:1 za domačine. Neapeljčani so se uvrstili v nadaljnji del turnirja. * * *
ZAGREB, 2. — V okviru drugega kola turnirja za pokal sejemskih mest je Dinamo danes premagal 2:0 (1:0) škotsko enajsterico Dumferm-line. Ker so Zagrebčani v prvi tekmi, ki so jo izgubili s 4:2, dosegli na tujem igrišču dva gola, so se po pravilniku turnirja uvrstili v tretje kolo. Oba današnja gola je dosegel v 32’ in 77” Zambata.
PRVENSTVO B LIGE
PIŠA, 2. — Zaostala tekma prvenstva B lige med Piso in Mestrino se je zaključila neodločeno brez gola.
* * *
POKAL ITALIJA
GENOVA, 2. — V drugem kolu turnirja za italijanski nogometni pokal je Sampdoria premagala Sa-lernitano 1:0 (1:0). Gol je v 16’ p.p. dosegel Rigato, Kotov je bilo 7:4 za Sampdorlo.
* * *
VERONA, 2. — Milan je danes na nevtralnem igrišču premagal šele po podaljških tekme II. kola za italijanski pokal Modeno 5:2. Po regularnem času je bil rezultat 2:2. Gole so dosegli v 17’ p. p. Rognoni (Modena), v 44’ Rivera (Milan), v 22’ d.p. Console (Modena), v 36’ iz enajstmetrovke Rivera (Milan). V podaljških so gole dosegli: v 13’ p. p. Lodetti, v 15’ Rivera, v 13’ d p. Rivera (vsi Milan). Kotov je bilo 5:1 za Milan.
TURIN, 2. — V drugem kolu turnirja za italijanski pokal je Juven-tus premagal Arezzo 3:0 (1:0). Gole so dosegli v 10’ p.p. Žigoni, v 3’ d. p. Žigoni, v 31’ Leoncini. Kotov je bilo 5:4 za Juventus.
Naše igre bi morale potekati v zdravem duhu
Bil sem med tistimi, ki so prisostvovali finalni nogometni tekmi SŠI Breg - Zarja. Razpoloženje občinstva, ki se je ob tej priliki zbralo na stadionu «Prvi maj«, pa ni dalo slutiti, da se bo odigrala prijateljska tekma med dvema slovenskima društvoma, žal je enako vzdušje spremljalo tudi prejšnje nogometne tekme SŠI.
še bolj pa so morali to občutiti starejši, ki so pričakovali, da bodo te igre potekale v zdravem duhu kot v njihovi mladosti. Dokler jim fašizem ni ukinil slovenska športna društva.
Prav gotovo ni zaključek torkove tekme razveselil niti prireditelja niti vodstva nastopajočih društev, ki so ravno ob tej priložnosti lahko spoznala, koliko je še neprehojene poti. Saj je glavni cilj SŠI prav ta, da nas družijo in bratijo. Zato bi morala srečanja potekati v prazničnem razpoloženju. Vendar se mi zdi, da se o tem premalo govori in se polaga večjo važnost na rezultate.
Torkovi dogodki nas ne smejo ustaviti na tej poti, temveč naj nam bodo v opomin, da bomo to pomanjkljivost odpravili. Ce se od športnika in občinstva zahteva neoporečno vedenje ob vsaki priložnosti, toliko več bi to lahko pričakovali na naših prireditvah, ker smo za izid teh še posebno odgovorni pred seboj in pred drugimi, ki nas opazujejo in ocenjujejo.
Ponedeljek, 7. novembra ob 20. uri
IZREDNI OBČNI ZBOR Z DNEVNIM REDOM
1.	sprememba pravil statuta
2.	razno
Drugo sklicanje bo ob 20.30.
ŠZ BOR
Mmmmmmrnm
nato igrali nekaj prijateljskih tekem: z Rosandro Zerial so izgubili z 2:0, z Bregom so igrali ne odločeno 2:2 in z istim rezultatom so zaključili tekmo, ki so jo igrali prejšnjo nedeljo s S. Canzianom.
Uspeh ni velik, vendar pa je treba pripomniti, da smo šele v začetni fazi priprav, ko trener skuša dati moštvu obliko in ga privaditi na najbolj primeren sistem igre. Že ko smo pri trenerju, je treba povedati, da je Ukmar zaradi lanskih neuspehov odstopil. Vodstvo Primorja si je moralo poiskati no vega trenerja, ki ga je našlo v vrstah tržaške Cremcaffe. Gre za Fragiacoma, ki bo letos opravljal dvojno delo, ker bo imel poleg trenerske tudi igralske dolžnosti, Fragiacoma kot trenerja ne poznamo, poznamo pa ga kot dobrega in tehničnega igralca, ki se je tudi izkazal na IX. SŠI. Mislimo in predvsem upamo, da bo dobro opravil svoje delo. Ta bo imel na razpolago naslednje igralce:
VRATARJA
SCHERIANI. — Letos bo prvič igral v vrstah Primorja, ki ga je nabavilo pri neki tržaški enajsterici. O njem ne moremo ničesar povedati, vendar smo prepričani, da mu bo njegova visoka postava nedvomno pomagala pri opravljanju svojega dela. FURLAN. — Vsi dobro poznamo njegove atletske sposobnosti, a je tudi znano, da ga je nizka postava večkrat spravila, posebno v visokih posegih, v zadrego.
BRANILCI
BUKAVEC L. — Je to zelo hiter in hladnokrven branilec, vendar brez izkušenj. S hitrostjo, ki je njegovo glavno orožje, pa zna večkrat nadoknaditi pomanjkanje tehnike. DELISE. ~ Brez dvoma pozna svoj posel. Najbolj se odlikuje na visokih žogah, kjer se njegpva glava pojavi vedno za las višje od nasprotnikove. škoda je le, da na igrišču večkrat zgubi živce. STARC. — Odločen z velikim agonizmom, v hitrosti pa je lahko premagljiv. SE-GINA. — Je tehnično zelo razvit, agopjiftna pa sploh ne pozna, zaradi cesar ga nasprotnik večkrat spravi v zadrego.
KRILCI
BARTOLE. — Tehnično dober igralec, povezuje obrambo z napadom. Žal mu manjka sprint. BA-BUDRI. — Odličen prosti igralec in stoper. Njegova moč so visoke žoge; zaradi tega mu v proseških, krogih pravijo «zlata glava«. Žani-1
mivo je, da je z 18 leti naj mlaj?' član proseške enajsterice. SARDOČ-
—	Igra prostega igralca. Njegova tehnika je zadovoljiva. Sardoč, ** je kapetan moštva, prav gotovo dobro pozna svoje delo. STINCO. " Večkrat igra prostega igralca, ven; dar mu primanjkuje sprint in tud* visoke žoge mu ne ugajajo. ZUžIC-
—	Je nedvomno najboljši branile®’ ker igra tudi vlogo stoperja. Odlikujejo ga hladnokrvnost, tehnika n* preigravanje, v katerem je skoraj nepremagljiv.
NAPADALCI
DANEU. — Igra lahko na leV' ali desni strani kril. Je hiter igra' lec z odličnim driblingom in z z®' dovoljivo tehniko. ŽIVEC. — Igr® na vsakem mestu v napadu. Odlikujejo ga agonizem, hitrost in kondicija. Tehnično sicer ni na višin*’ vendar je zelo spreten v «taklej**»-PUNTAR. — Igra srednjega napadalca ali na krilu. Njegova moč Je v driblingu in v točnem strelu. Sko; da, da je nekoliko prešibek, zaradi česar večkrat ne zdrži dvoboja, 1 nasprotnikom. SUBER. — Tehnično ni na višini, vendar ga rešujet® agonizem in kondicija. MILIČ B. Tehnično je zelo dober igralec 1 jasnim pregledom nad igro. I8r® vlogo režiserja. Žal pa mu manjkata sprint in predvsem agonizeii®: BUCAVELLI V. - Je to oseba, ki potrebuje komentar zase. Je ze*° hiter in tehnično nadarjen igralen z lepim pregledom nad igro. Po navadi igra levo zvezo. Vse te lastnosti včasih ne veljajo nič, s® posebno ko nima dovolj volje z® trening. VERGINELLA. - Je g0" leador Primorja. Igra srednjega napadalca ali levo krilo. Ima lastnost, da je vedno na mestu, ko Je treba poslati žogo proti mreži. Je tudi zelo požrtvovalen.
Poleg teh bo imel Fragiacomo n® razpolago še lepo število mladih sd, ki že mesec igrajo na mladinsken* in juniorskem prvenstvu. Te sile trenira domačin Alojz Husu. Atletsko so mladi nogometaši Primorj® dobro pripravljeni, tudi kondicije jim ne manjka, vendar sistem skupne igre ni bil do sedaj v celoti prepričljiv.
«Materiala« je torej dovolj. T’’6' ba bo le pridno delati in ga uveljaviti, kar potrjuje tudi pregovor; ki pravi, da je treba hišo začet* zidati od tal in ne od strehe. Zato mislimo, da bo trener Fragiacomo zbral v najkrajšem času skupin® solidnih igralcev in z njimi marljiv® delal. Zadati pa bi si moral k®* prvo neodložljivo nalogo, da uveljavi predvsem mlade sile, ki bod® prej ali slej prevzele mesto starejših nogometašev. Sadovi dela ne bodo izostali.
B. B-
M. KURET
..■*.......>=...==....=...................o®*............sam..s...mm..n..........m.na..a.....m...,
W. S0MERSET MAUGHAM
ČUDOVITA ZENSKA
Pozneje je sedela v kinu, kakor si je bila domislila, poleg Toma in ga držala za roko. ROko je imel popolnoma hladno, kakor ribja plavut. Vedela je, da z neprijetnimi občutki premišlja o Michaelovih besedah. Bilo ji je žal, da ni mogla z njim spregovoriti nekaj besed. S tem bi ga pomirila. Naposled pa bi se nihče ne znal tako sijajno izvleči iz šripcev, kakor se je to posrečilo njej. Aplomb — to je za to pravi izraz. Radovedno se je vpraševala, kaj je Dolly Michaelu pravzaprav povedala. To mora preiskati. O tem sicer ne bo vprašala Michaela; s tem bi se izdala, da jo zadeva vznemirja. To mora zvedeti od Dolly. To bo vsekakor bolj pametno, če bo to opravila brez zdrahe. Julija se je smehljala ob misli na ta razgovor, ki ga bo imela z Dolly. Kazala se bo kot utelešena milina, iz nje bo vse na lep način izmamila in niti z najmanjšim gibom ji ne bo dala slutiti, da se je hudo jezila, čudovito! Kljub temu jo je obšla jeza ob misli, da jo ljudje opravljajo. Navsezadnje pa, ali ne sme početi vsega, kar jo je volja? Kdo bi sicer smel vse početi? Njeno privatno življenje ni nikomur nič mar. Vendarle pa se mora priznati, da je vse prej kot prijetno, biti zasmehovan od ljudi.
Vprašala se Je, kaj bi storil Michael, če bi izvedel čisto resnico. Nikakor ne bi zlahka prenesel, če bi prišlo do razpo-roke in bi ona še naprej igrala pod njegovo upravo, če bi bil le malo pameten, bi zatisnil eno oko. Toda Michael je bil v nekaterih zadevah naravnost smešen; tu pa tam se je znal
postaviti na stražarske noge in pokazati svoje vojaško jedro. Prav njemu bi bilo podobno, da bi nekega dne iznenada vse poslal k vragu, kljub temu, da se hoče dosledno obnašati kot gentlemam. Moški so taki bedaki; niti enega ni med njimi ki bi si ne pustil odrezati nosa, če bi si pri tem ohranil obraz Nje bi se, razumljivo, to ne tikalo. Za leto dni bi odšla kot igralka v Ameriko in ko bi se škandal polegel, bi se vrnila in igrala v kakem drugem gledališču. Stvar bi vendarle ne bila prijetna. Pri tem je treba misliti tudi na Rogera; njega, nesrečnika, bi to kajpak zelo prizadelo, počutil bi se osramočenega. Ni pametno zapirati oči pred resnico: vsem bi se zdela popolna trapa, če bi se pri svojih letih ločila zgolj zaradi nekega štiriindvajsetletnega mladeniča. Razumljivo, da toliko nora ni, da bi se pozneje s Tomom omožila. Ali bi se poročil z njo Charles? Okrenila se je in v poltemi pogledala njegov lepo oblikovani profil, že več let je bil vanjo noro zaljubljen; bil je eden tistih viteško nadahnjenih bedakov, ki jih more ženska oviti okoli mezinca. Morebiti bi Charles namesto Toma prevzel odgovornost? To bi utegnila biti umestna rešitev Lady Charles Tamerley. Zvenelo ji je izredno imenitno. Toda morebiti je bila kljub vsemu nekoliko lahkomiselna. Kadarkoli je prihajala v Tomovo stanovanje, je skušala biti zelo previdna. Mogoče jo je opazil kdo od šoferjev, ko je prihajala ali odhajala, in mu je zadeva postala sumljiva. Ta vrsta ljudi ima zmeraj tako umazane misli. Kar pa se tiče nočnih klubov, bi bila ona sama vselej raje odšla s Tomom v kakšen tišji, skrit kotiček, kjer bi ju nihče ne opazil. Toda Tomu to ni ugajalo. Toni je ljubil gnečo, želel je opazovati imenitni svet in biti tudi sam opažen v tem svetu, želel je, da ga vidijo v njeni družbi.
((Prekletstvo.«
kletstvo.«
je rekla sama pri sebi. ((Prekletstvo, pre-
Julija se ta večer v kinu ni tako zabavala, kakor je pričakovala.
XVIII.
Naslednjega dne je Julija poklicala Dolly.
«Draga, že celo večnost vas nisem videla. Kaj ste delali ves ta čas?«
«Nič posebnega.«
Dollyn glas je zvenel hladno.
«čujte, jutri se bo Roger vrnil domov. Znano vam je, da se za zmeraj poslavlja od Etona. Že zgodaj zjutraj ga bomo šli iskat z avtomobilom in želim, da pridete na kosilo. Ne bp nas veliko, samo vi in jaz, Michael in Roger.»
((Jutri ne utegnem.«
V dvajsetih letih ni Dolly ničesar odklonila, pa naj jo je prosila karkoli. Glas na drugem koncu telefona je zvenel skrajnje tuje.«
«Dolly, kako morete biti tako neprijazni? Roger bo strašno razočaran. To bo njegov prvi dan doma; razen tega pa se tudi jaz želim z vami pogovoriti. Že celo večnost vas nisem videla, strašno vas pogrešam. Ali ne bi mogli odpovedati vašega zadržka, samo za t0 pot, draga? Po kosilu pa bova lepo čebljali, tako kakor znava samo midve.»
Kadar je hotela, je znala biti Julija nenavadno prepričevalna. Glas ji je tedaj zvenel nežno; ni se mu bilo mogoče upreti. Nastala je majhna pavza in Julija je vedela, da se Dolly bojuje s svojo užaljenostjo.
«Dobro, draga moja, zadevo bom že nekako uredila.«
«Draga!» Toda ko je odložila slušalko, je Julija skozi stisnjene zobe zamrmrala; «Krava stara.«
D°lly Je prišla. Roger jo je vljudno poslušal, ko je govorila o tem, kako je zrastel, nakar ji je smehljaje odgovarjal na njena vprašanja o stvareh, za katere Je domnevala, da zanimajo dečka njegovih let. Za Julijo pa je bil Roger prava zagonetka. Sam je bil dokaj redkobeseden; medtem pa je zbrano poslušal, kaj govore drugi. To je delal na zunaj pravzaprav sicer neopazno, vendarle se Julija ni mogla znebiti
S« d? 86 PraVZapIav ukvar->a s svojimi lastnimi mislih Si0’ - Fif K Jfk 0pa”v^e vrarivalsdknem ‘vrtu.
tega je bila nekoliko vznemirjena. Brž ko se ji je ponudila priložnost, je takoj prekinila pogovor z Dolly
7	nTi’ dragi T°L u veš’ da je tvo> nesrečni oče nocoj
Tnm S * r J, k6”*1 ,dVC vstopnici za rePrizo v Palladiumu i*> Tom si zeh, da bi šel z njim tudi na večerjo v Cafe Royal-» «Oh!» Za trenutek je obmolknil. «No, prav.«
Julija se je obrnila proti Dolly.
«Tako prijetno je za Rogera, da ima nekoga, kot je Ton*, s katerim lahko gre. Veste, sta velika prijatelja.«
Michael je pogledal Dolly, malce požmeril z očmi in sp*’0, govoril.
«Tom je zelo dostojen fant. Ne bojim se, da bi Roger8 zapeljal v kakšno nespodobnost.«
((Mislim, da bi bila Rogeru veliko prijetnejša družba p** jateljev iz Etona,« je pripomnila Dolly.
«Oh, ti stara krava,« je pomislila Julija. «Stara krava!** Po kosilu je Julija zaprosila Dolly, naj gre z nio v njeno sobo.
(Legla bom v posteljo in dokler bom počivala, se bova lahko pogovarjali. Zaželela sem si tistega pravega ženskeg8 ščebetanja.)
Julija je nežno ovila roko okoli Dollynega pasu ter j° popeljala po stopnicah. Nekaj časa sta se pogovarjali o povsem nepomembnih stvareh, o oblekah in služkinjah o mod1 in družabnih dogodkih; tedaj se je Julija naslonila na komolca in se zazrla v Dolly s svojimi zaupljivimi očmi.
((Dolly, želim se z vami o nečem pogovoriti. Svetujte n*1 zakaj vi ste edino bitje na svetu, od katerega sprejema**' nasvete. Prepričana sem, da vam lahko zaupam.«
((Seveda, draga.«
(Nadaljevanje sledi)
Telefon 37-338, 05-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — vnaprri’
rus- svsutMsnfarjuz jssr. as Maasra ss&ss	5?i-„s,Si£rr? v«, .	-	____________~~ „
SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči raCun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov Za vsak mm v širinl^ne Ja stolnca tronuibi (ikn°°«*?T dlnar^ev) ~ PoStn* teko<;i raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -_________________■»‘■"M "	»» uPrav’- - L ^ pt-krajin Ul,J, prt aSocletS	ZZJST&SJ?~	”