PoSlntnci dajemo v gotovini
Leto XX., št. 281
Upravništvos Ljubljana, Knafiievo i — Telefon itev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126 Imeratni oddelek: Uubljana, Seien-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Pbdružnico Maribor: Grajski trg st 7.
Telefon it. 2455. Podružnica Celje: Kocenovo uOca 2
Telefon st. 19a Računi pri pošt. ček. zavodi** ljubliana It. 17749.
_Cena 1 Din
Izhaja vsak dan razen poneaefjkcL Naročnina znaša mesečno 25 (fin. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvoi Ljubliana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124,3125, 3126; Maribor, Gra[ski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Cel|e, Strossmayerjeva ulica Itev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ljubljana, nedelja j. decembra 1939
Sovjetski napad na Finsko
Vojne sile Sovjetske unije so navalile na. Finsko. To poročilo je na dan zadnjega novembra razburilo maloda-ne ves svet in povzročilo povsod največjo pozornost, a tudi nemalo ogorčenja in vznemirjenja.
Brez pretiravanja se more trditi, da je svet sicer v zadnjih letih doživel marsikatero presenečenje podobne vrste, saj se je zvrstilo že nekaj napadov brez vojne napovedi po večini seveda napadov, ki so veljali slabotnim sosedom. Toda med njimi je naskok Sovjetske Rusije vsekakor najbolj presenetljiv. Zakaj kljub vsem problematičnim vozlom ruske notranje politike je vendarle še vedno bil velik del intelektualne svetovne javnosti razpoložen, da skuša gledati v njenem dejanju in nehanju nekaj načelnega, politiko ideološke vsmerjenosti, ki je zahtevala precizno orientacijo kritike, a vendarle postavljala za prepogoj načelno, ideološko presojo. Način,, kako se je razpletel spor med Sovjeti in Finsko, zlasti pa kako je ta spor dovedel do neuspeha pogajanj in do preloma, pa končno do začetka sovražnosti, je vzbudil največjo pozornost in spravil v zadrego tudi one, ki so sicer razpoloženi, da prizanesljivo tehtajo razloge. Sovjetska Rusija je apelirala na silo ter se je poslužila v zelo grobih obli kah.
Svoje zahteve je sovjetska vlada predložila Finski potem, ko je z baltiškimi republikami uredila svoje odno-šaje na novih temeljih, ko ie dejansko te države vojaško okupirala in si jih priključila v tesni politični in vojaški zvezi. V enem svojih govorov je Molotov naglasil. da je za varnost Rusije teritorij ob severnem obrežju Finskega zaliva še bolj kočljiv, še bolj važen, Zato je Rusija zahtevala odstop finske Karelije v bližini Leningrada, v zameno za večje ozemlje v ruski Kareliji, dalje pomorsko postojanko na polotoku Hango, nasproti Baltiškemu portu, vojaške postojanke na severu ob ustju zaliva Petsamo ter tesnejšo politično in vojaško zvezo. Finska je poglavitne zahteve dosledno odklanjala. Velik del politične javnosti po Evropi je bil uverjen, da se bo končno rusko finska zadeva uredila na miren način, in si cer na temelju domneve, da se Moskva k vojnim sredstvom ne bo marala zateči. Nemara je tudi v Helsinkih prevladovalo tako pojmovanje.
Pokazalo se je, da so bili vse to na pačni računi. Kritični opazovalci so postali pesimisti že tedaj, ko je Molo' tov tako pričakovano objavil ruske zahteve v svojem govoru, zakaj s tem je Moskva postavila na tehtnico prestižno vprašanje, kar je vedno zelo kočljiv znak. Seveda pa je tako, da ie moral biti sovjetski načrt, doseči določeno obvladujočo pozicijo na Finskem, že povsem trden in neomajen sploh spočetka da je bila postavitev prestižnega vprašanja že posledica, ne pa začetek kasnejše brezobzirne politike.
Čim dalje bolj se vidi, da je sovjetski nastop zoper Finsko samo stopnja na poti k novim, dosedaj še ne razkritim ciljem. Moskva si hoče zgraditi čim bolj trdno pozicijo ob Baltiškem morju, pozicijo, ki naj bi ji zagotovila čim največjo varnost ob čim manjšem trudu, čim neznatnejšem riziku. Zato stremi očividno za tem, da kopno mejo s tujimi državami čim bolj skrči ter prenese mejnico. na morje. Meje ob baltiških državah so dejansko že izločene ter preostane od njih samo še meja napram Nemčiji. Sedaj je na vrsti Finska, ki ima sama več skupne koipne meje z Rusijo nego vse baltiške republiike skupaj. S pomočjo otokov ter močne vojne mornarice manjših tipov in velike zračne obrambne sile more Sovjetska Rusija z brezprimerno manjšimi potrošnjami vojaške energije držati svoje postojanke ob Baltiku v defenzivi nego ob samostojnosti obrežnih držav ob Baltiškem morju, da postaja s tem njena akcijska sposobnost v drugih smereh brez primere večja, je razvidno samo po sebi.
Že prva dva dneva sovjetske kampanje zoper Finsko sta dodobra pojasnila celotno situacijo. Sovjetske vojsko so se pognale čez mejo po dosedanjih poročilih na vsej mejni črti. Na severu kjer je manj jezer, bo nemara napredovanje še lažje. Iz Moskve so postavili ultimativno zahtevo, da se s staro vlado sploh ne marajo več pogajati. Ko je nato finska vlada zares odstopila in so v Helsinkih sestavili novo vlado s Tannerjem ter Paasakivijem, so lz Moskve razglasili po radiu, da tudi nova vlada ne prihaja v poštev, ker so v njej člani finske delegacije, ki so tako uporno vodili pogajanja.
Reakcija na sovjetski korak je v svetu ogromna. Silno redki so glasovi, ki bi skušali zagovarjati sovjetsko stališče. Vendar se odpor izčrpava v načelnih zavračanjih, dejanske pomoči za Fince pa ni mogoče pričakovati. Ponekod, zlasti na severu, nabirajo dobro- ,
Finska - trd oreh za napadalce
Mala Finska iunaško in z velikim uspehom odbila napade sovietske vojske na suhem« na moriu in v sraku - Ves narod strnieno na strani nove
linske vlade v obrambi domovine
London, 2. decembra, d. Poročila, ki prihajajo s finsko-ruske meje so zelo redka in je položaj na Finskem nejasen, gotovo je le, da je ves finski narod trdno odločen, da se bo v obrambi svoje svobode in neodvisnosti države boril do skrajnosti. Da čim bolj manifestira to odločnost in enodušnost vsega naroda, je bivša Kajandrova vlada v četrtek ponoči odstopila in je bila sestavljena nova koncentracijska vlada, ki jo je sestavil finske Narodne banke Risto Riti. Dosedanji zunanji minister Erkko ni več v vladi ter je prevzel njegov resor bivši finančni minister dr. Tanner. V novi vladi je tudi bivši glavni delegat pri pogajanjih z moskovsko vlado. dr. Paasikivi. V novi vladi so reprezentan-ti vseh političnih strank ter uživa popolno zaupanje vsega finskega naroda. Nova vlada bo vsekakor skušala obnoviti pogajanja s sovjetsko vlado, ako bo to sploh mogoče, na drugi strani pa je tudi trdno odločena, da glede suverenosti in neodvisnosti države prav nič ne popusti.
Člani finskega poslaništva se še niso odpeljali iz Moskve in tudi nimajo nobenih stikov s svoio vlado, ker so celo telefonske zveze s Helsinki n reki njene.
Kar se tiče vojaških operacij, se vodstvo sovjetske vojske omejuje v prvi vrsti na letalske napade na finsko prestolnico Helsinke ter razna važna finska industrijska središča. V teku poslednjih dveh dni so sovjetska letala ponovno bombardirala Helsinke. V mestu je bilo porušenih več hiš in je na več krajih nastal tudi požar Finske baterije vedno krepkeje odsovariaio. ter so sestrelile že več soviVtskih letal Sov- ., jetska mornarica je obstreljevala več
finskih obalnih mest, med njimi tudi Hango, kjer so po dosedaj še nepotrjenih poročilih Rusi izkrcali tudi pehoto.
Sovjetske čete so na obeh straneh La -doškega jezera prekoračile mejo ter prodirajo na južni strani proti finski Maginotovi črti, na levi obali Ladoške-ga jezera, pa izpred Petrosavodska v notranjost Finske, kjer so baje prodrli dosedaj že 25 km daleč.
Na skrajnem severu finske republike so sovjetske čete zasedle; kakor smo že poročali, finski del Ribiškega polotoka ter edino tamkajšnjo finsko luko Pe-čengo (Petsamo). O operacijah tamkajšnjih sovjetskih oddelkov manjkajo poročila.
Ali je sovjetska vojna mornarica dejanski že zasedla finski otok Hogland ter ostale male finske otoke, ki leže pred Leningradom, še vedno ni uradno ugotovljeno. Kakor praviio finska poročila, je bila pri bombardiranju mesta Hangoja sovjetska križarka »Kirov« zadeta od finskih obalnih baterij ter se je morala naglo umakniti iz boja. Po finskih poročilih je bil nadalje neki sovjetski rušilec potopljen, v spopadu med finskimi in med sovjetskimi vojnimi ladjami pa so tudi Finci izgubili eno ladjo, katere ime pa dosedaj še ni znano.
Glavni in naibolj srditi boji med Rusi in Finci so v ožini med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom, kjer se sovjetske čete polagoma približujejo močno utrjeni finski obrambni črti. Po dosedanjih poročilih so bili tamkal vsi napadi sovjetskih čet krvavo odbiti, ter so imeli Rusi znatne izgube. Finci so napravili tudi precej ujetnikov.
Finci zopet zavzeli
važno luko Pečengo
Uspeli! finske vojske na skrajnem severu Finske
Helsinki, 2. dec. s Finsko vrhovno poveljstvo potrjuje, da je finska vojska zopet zavzela mesto Pečengo ob Belem morju, ki so ga zasedli Rusi v četrtek. Finska pehota je v dolgih pohodih v polarni noči dosegla sovjetske postojanke, jih nenadoma napadla in osvojila. Pri napadu je uspešno sodelovalo finsko letalstvo. Ujetih je bilo 150 sovjetskih vojakov. Tudi sicer so imele sovjetske čete težke izgube. V finskih rudnikih niklja, ki se nahajajo na skrajnem severu države, je pripravljeno vce potrebno, da bodo pognani v zrak. preden bi jih sovjetske čete zasedle. Finski posestniki, ki beže pred sovjetsko invazijo, povsod zažigajo za seboj svoje domoVe-Neprestani tok beguncev gre preko norveške meje. V mesto Svani je dospelo 600 finskih beguncev.
O bojih v Kareliji je le malo poroč'1.
Po finskih poročilih je bilo do včeraj sestreljenih 19 sovjetskih letal	,
Oslo, 2. dec. br. Najintenzivnejšo akcijo razvija sovjetska vojska na skrajnem severu, kjer je doslej tudi dosegla nnjvečje uspehe. Po zadnjih vesteh ji je uspelo s podporo letal zavzeti luko Linahamari. Sovjeti majo na severu tudi dosti ugodnejši položaj kakor Finci. V Murmansku imajo dobro urejeno akcijsko bazo, ki ni daleč od zaledja, d^čim se prvi finski vojaški center Rovanen nahaja 400 km da'eč za fronto. Promet med njim in fronto ie zelo težaven, ker so sovjetska letala na več krajih razdejala cesto iz Rovanena v Pečengo. Zaradi tega je dislokacija finskih čet, ki jo ovira tudi sveži sneg. zelo zamudna. Finska lovska letala so sicer ponovno pognala ruske bombnike v beg. vendar njihovih napadov na posamezne strateško važnejše točke niso mogla docela onemogočiti.
Sovjeti so sedaj že čisto blizu fnskih rudnikov niklja Za Finsko so bili ti rudniki velikega pomena. Skupina kanadskih inženjerjev, ki je bila zaposlena v njih. se je že odselila v Norveško.
London, 2. dec. br. Po vesteh iz Tromso-ja je finska vojska v Kareliji pa tudi na skrajnem severu docela ustavila sovjetsko vojsko. Dve kompaniji sovjetskih čet v Kareliji sta bili pri nekem napadu docela uničeni. V pretekli noči so Finci prešli v napad tudi na skrajnem finskem severu, kjer so Rusi včeraj zavzeli mesto Pečengo.
voljce Finski v pomoč. V ameriškem parlamentu so debate, ali naj se prekinejo diplomatski odnošaji z Rusijo, ki je vrh tega odklonila ameriško posredovanje. Kljub vsemu je podoba, da bo končno Finska ostala popolnoma sama. Ako ostane tako, se s tem tudi odloči, da ostane finsko-ruski spopad izoliran ter ne postane del skupnega evropskega bojišča. Perspektive, ki se z začetkom vojne na daljnem severu odpirajo za celotno evropsko situacijo, so še vedno povsem nejasne, a hkrati nedogledne.
Fincem je uspelo boljše vikom mesto spet iztrgati in jih pognati še nekaj kilometrom nazaj proti vzhodu.
Prvv finsko vojno poročilo
Helsinki, 2. dec. br. Davi je bilo izdano prvo vojno poročilo vrhovnega {»oveljstva finske vojske. Poročilo pravi, da «e finska vojska na vseh straneh junaško brani in da je ob Ladoskeui jezeru ter ob Finskem zalivu ustavila sovražnika in mu prizadejala veliKe izgube. Med drugim °menja poročilo, da so Finci uničili doslej 36 ruskih tangov.
Soglasna zaupnica
novi finski vladi
Stockholm, 2. dec. j. Finska telegrafska agencija poroča iz Helsinkov, da je finski parlament soglasno odobril program nove vlade.
Po poročil h iz Helsinkija so bile v finski prestolnici kakor tudi po drugih finskih mestih včeraj velike protikomunistič-ne demonstracije. Pršlo je tudi do spopadov med posameznimi političnimi skupinami ter je bilo pri spopadih več ljudi ranjenih.
Do zadnje kaplje krvi
Helsinki, 2. dec. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Manner-heim je izdal danes dnevno povelje, v katerem pravi, da se bodo Finci do zadnje Kaplje krvi boril proti sovjetskim napadalcem. Predsednik republike Kallio mu je poveril vrhovno poveljstvo finske obrambe. Prvi pogoj za uspeh je, da ima ves narod zaupanje vanj. Sedanja vo'na nI nič drugega nego nadaljevanje vojne za cioKončno svobodo FinsKe.
25 letal in 36 sovjetskih tankov uničenih
Helsinki, 2. decembra. AA. (Štefani). Dczdaj so Finci uničili 25 ruskih letal in 36 tankov ter so uieli 1200 vojakov. Uničili so tri ruske pehotne čete, od njih eno na področju Ladoškega jezera,' kjer so Rusi brez uspeha napadli. Rusi se maščujejo za svoje neuspehe na ta način, da požiga-jo obmejne vasi in potapljajo male ladje, s katerimi se prebivalstvo prevaža z otokov na celino. Ponoči so Rusi spet bombardiral": prestolnico Helsinki z malimi bombami, katerih učinek je izredno močan. 2rtev je mnogo.
Križarka „Kirov"
poSkodovana
Hango, 2. dec. br. Sovjetsko vojno brodovje je danes nadaljevalo z obstreljevanjem luke Hango. Obalne baterije so dosedaj še zmerom uspešno onemogočile sleherni poskus, da bi se sovjetske čete izkr-
cale v bližini mesta. O sovjetski moderni 8.600 tonski križarki «Kirov« trdijo Finci, da so jo včeraj potopili. Po ruskih vesteh se je ladja ki je bila zadeta, le umaknila na visoko morje.
London, 2. dec. j. Poročila, da je bila sovjetska križarka »Kirov« zadeta od granat finskih obalnih topov pri napadu na Hango, se potrjujejo vendar pa ladja ni bila posebno hudo poškodovana ter je odplu-la v Kronštat. Pač pa je bila pri obstreljevanju Hangoja potopljena neka druga sovjetska vojna ladja, po vsej verjetnosti neki rušilec. čigar ime pa še ni znano.
Finska letala nad
Leningrad, 2, dec. o. Davi so prvič priletela nad Leningrad finska letala Vse kaže, da je bil to samo izvidniški polet, ker nišo metala bomb.
Novo finsko strelno orožje
Helsinki, 2. dec. a (Reuter) V Kareliji finska vojska z uspehom uporablja novo orožje — avtomatično ročno puško, ki ima skoro isti učinek kakor strojnica.
Finci izpraznili § vasi
Helsinki 2. dec. a (Reuter). Uradno po-ročajo da so finske čete izpraznile pet vasi v Kareliji ter se umaknile na dobro utrjene postojanke.
Dve finski vasi na otoku Russard razdejani
Helsinki. 2. dec. a (Associated Press). Na otoku Russaro pred Hangčjem je ruska vojna mornarica z obstreljevanjem razdejala dve finski vasi.
Vorošilov poveljnik
sovjetske vojske
Moskva, 2 dec. o. Kakor je objavil moskovski radio, je ruski komisar za vojsko •naršal Voro#iloy je prevzel poveljstvo v vojni proti Finski fife finski fronti je sedaj 16 ruskih divizij, v kratkem pa bodo poslana ojačenja Maršal Vorošilov ima na razpolago 1500 letal, med katerimi je 150 težkih bombnikov.
Kaj piše sovjetski tisk
Moskva, 2. dec. s. (Reuter). Današnje sovjetsko časopisje prinaša zelo mak) poročil o boj .h na Finskem ter se zadovoljuje s splošno ugotovitvijo, da sovjetske čete napredujejo k svojemu cilju.
Sovjetsko nasilje
dogovorno z Nemčijo
Helsinki, 2. dec. s. (Reuter). Neki nemški parnjk je dospel v luko v Helsinki ter ima nalogo, da v primeru potrebe odpelje
nemške, sovjetske in estonske državljane. Iz tega sklepajo, da Sovjetska Rusija izvaja svojo akcijo na Finskem v sporazumu z nemško vlado.
London, 2. dec. s. (Reuter). V angleških uradnih krogih ugotavljajo, da je angleška vlada že tekom angleSko-frasicosko-sovjetskih pogajanj poleti točno zvedela za sovjetsko stališče glede Finske. Tako tudi nemška vlada glede najnovejših dogodkov ni mogla biti nepoučena
Bombardiranje
Tammersforsa
Stockholm, 2. dec. j. Po poročilih finske telegrafske agencije so sovjetska letala danes ponovno bombardirala nekatera finska mesta, med njimi Tammerfors Bombardiranje je zahtevalo mnogo človeških žrtev, med katerimi je tudi več žensk in otrok.
Sovjetske čete
dobivajo ojačenja
Helsinki, 2. dec. s. (Associated Press). Sovjetske čete so poskusile na skrajnem severu napad v smeri na rudnike niklja, ki so v angleško-kanadskih rokah. Finci pe imajo to ozemlje dobro utrjeno in so napad odbili. Nadalje so sovjetske čete v bJižni Pečenga dobile nova ojačenja, tako da je pričakovati, da bodo poskusile mesto zopet zavzeti.
Helsinki, 2. dec. s. (Associated Press). Finsko prebivalstvo je pobilo tri sovjetske vojake, ki so se s padali spustili za finske postojanke na karelski zemeljski ožini.
Švedski dobro volj ci
v finski vojski
Stockholm, 2. dec. br. V vseh nordijskih državah je izzval napad na Finsko silno ogorčenje. Na Švedskem se je priglasilo za dobrovoljce, ki se hočejo boriti na finski strani, že na tisoče ljudi. V Stockholmu so danes otvorili poseben urad za sprejemanje prostovoljshih prijav. Tudi v Ko-danju se je že več sto mladih Dancev prijavilo finskemu poslaništvu, da bi jih spreielo med prostovljce v finsko vojsko.
V	Stockholmu in Oslu se je večje število bolniških sester prijavilo za prosto vi j no bolniško službo.
finske legije v Ameriki
Stockholm, 2. dec. z. Po poročilih iz Amerike oblegajo tamošnji Finci pisarne vseh večjih paroplovnih družb in si skušajo čimprej zagotoviti mesta na parni-kih, s katerimi žele odpotovati v Evropo.
V	New Torku in drugih večjih mestih so že začeli organizirati posebne finske prostovoljne legije, v katere se prijavljajo tudi Švedi. Finski izseljenci nameravajo te legije z lastnimi sredstvi oborožiti in jih nato spraviti na Finsko, da bi pomagale braniti domovino.
Evakuacija Helsinkov
Zaradi neprestanih napadov sovjetskih bombnikov je odredila finska vlada prisilno izpraznitev finske
prestolnice
Helsinki, 2. dec. br. Davi ob 7.50 je bilo mesto po komaj 3 urah miru znova alarmirano. Z mOrsKe strani ga je napadlo 12 sovjetskih bombnikov, ki so bombardirali letališče ln nekatere javne zgradbe v centru mesta. Bombe so zahtevale tudi več človeških žrtev. Ob 7. je zasedala vlada, ki se je ob alarmu preselila v najbližje protiletalsko zaklonišče in tam nadaljevala sejo. Alarm je trajal dobro uro.
V	pretekli noči so bli v Helsinkih kar štirje letalski alarmi. Sovjetska letala so bombardirala predvsem predmestja in so eksplozije zahtevale večje število ?rtev v vrstah delavskih ženš in otrok. V ostalem je finska protiletalska obramba v Helsin-kh in drugih mestih zelo dobro organizirana. Mesto je do davi zapustila že polovica prebivalstva Ker se Sovjeti ne ozirajo na mednarodno pravo, po katerem je obstreljevanje nezaščitenih mest prepovedano je vlada davi odredila prisilno evakuacijo mesta. Finski listi danes ugotavljajo, da se sovjetska letala niso omejila le na bombardiranje najvažnejših točk v mestu, nego so se spuščala tudi nizko nad ulice in s strojnicami obstreljevala civilno prebivalstvo.
Iz Helsinkov in drugih finskih mest Ob Finskem zalivu se je do danes izselilo že 150.000 beguncev v notranjost države. Izselila so se že tudi mnoga velika trgovska podjetja.
Helsinld, 2. dec. br. Po jutranjem napadu na letališče v Helsinkih je dan potekel mirno. Popoldne je bil v Helsinkih obnovi jen celo tramvajski in avtobusni promet. Le-tališe pa je bilo davi precej poškodovano.
V	bližini Helsinkov so danes dopoldne finski orožniki ujeli nekaj ruskih vojakov, ki so se s padali spustili iz letal na tla.
Ali so mogoča pogajanja z Moskvo?
Stockholm, 2. dec. z. Nova finska vlada narodne obrambe je imela danes svojo prvo sejo v Helsinkih. Na seji je bil sprejet sklep, da bo vlada do skrajnosti branila neodvisnot Finska, da pa je vedno pripravljena pričeti pogajanja s Moskvo. V tem pogleda pe se pojavljajo skoro
ljive težkoče. Na eni strani je prekinjena neposredna zveza z Moskvo, na drugi strani pa je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov javno razglasil, da se noče pogajati z »reakcionarci«, ki tvorijo novo finsko vlado, marveč, da bo glede odnošajev do Finske razpravljal samo s tako vlado, Id bo njemu všeč.
Načrt rdečih čet
Stockholm, 2. dec. z. Glavni napad sovjetske vojske na Finsko je usmerjen severno od Ladoškega jezera. Sovjetski poveljniki hočejo očitno na ta način priti za finsko utrjeno linijo In odrezati čete, ki se bore v Kareliji. Prvi poskus v tej smeri so finske čete preprečile. Izkoriščajoč terenske prilike, so napad rdeče armade uspešno zavrnile in uničile mnogo sovjetskih tankov in drugih motoriziranih vozil, ki so na finskem ozemlju zaradi terenskih prilik skoro nepokretna.
Tudi Norveška
ogrožena
Stockholm, 2. dec. z Norveško zunanje ministrstvo uradno demantira vesti, da M Rusija zahtevala od Norveške, naj ji slično, kakor so to storile baltiške države, prepusti tri norveške luke. Vojaški sotrud-nik lista »Svenska Tagbladed« piše, da je ta demanti točen, ker Rusija doslej res nI postavila uradno nobene take zahteve, verjetno pa je, da bo to storila, čim se ji posreči podjarmiti Finsko. Zato nastaja vprašanje, ali je pametno, da ostanejo ostale nordijske države še nadalje nevtralne in prepuščajo Finsko svoji usodi, ker se a tem izpostavljajo nevarnosti, da jih v do-glednem času doleti enaka usoda.
Posredovanje švedske
Stockholm, 2. dec. z. V švedskih političnih krogih je bil že dosežen sporazum za sestavo koncentracijske vlade, v kateri bodo zastopane vse politične skupine. Konservativci, ki so imeli dosedaj glavno be-
Nadaljevattie na 2. stranf
sedo v vladi, so že pristali na to. Zatrjuje se tudi, da bo švedska ponudila posredovanje med Moskvo in novo finsko vlado.
Amerika ne bo prekinila odnošajev z Moskvo
VVashington. 2. dec. AA. (Štefani). Na seji je vlada sklenila da ne bo prekinila diplomatskih odnošajev s Sovjetsko unijo.
Simpatije Italije za Finsko
MIlan, 2. dec. z. Italijanski tisk je popolnoma na strani Finske. Čeravno listi nfa objavljajo lastnih komentarjev, vendar po-natiskujejo komentarje tujega tiska pod naslovi, ki jasno kažejo, da so vse simpatije italijanske javnosti na strani Flnsk®. »Corierre dela Sera« objavljajo poročila o razvoju dogodkov na Finskem pod naslovom: Finci se ne umaknejo pred napa-
dalcem. V poročilu opisuje ogorčene borb« I v Kareliji, pri čemer podčrtava, da se Je rdeča armada izkazala za zelo nesposobno. Finci so potopili tudi neki sovjetski rušilec in tudi sicer prizadejali rdečim velike izgube. HelsiflSki poročevalec lista označuje vse moskovske Vteti za lttžnjive, in opozarja na to, da Je moskovski radio vse do zadnjega tajil napad na Finsko, dasiravno so mogli tuji novinarji na lastna oči v Helsinkih in drugod videti irtv« tega napada. Dopisnik naglaša, da «• rdaM na Finskem poslužujejo enakih metod, kakor so se jih posluževali v Španiji ter obstreljujejo predvsem ženske, otroke in starčke. Reakcijo, ki jo je izzval sovjetski nap'ad na Finsko v Zedinjenih državah, Franciji, Angliji in drugod po svetu, beležijo italijanski listi t vidnim zadovoljstvom. Tudi berlinski dopisniki italijanskih listov poročajo, da je boljševiški napad na Finsko v vsej nemški javnosti izzval ogorčenje in ga obsojajo enako kakor drugod po civiliziranem svetu.
Amerika za Finsko
Ostra izjava Roosevelta proti napadalcem — Moratorij za finske dolgove v Ameriki
Washington, 2. dec. s. (Associated Press) Predsednik Roosevelt je imel danes konferenco z zunanjim ministrom Hullom, nato pa je tajnik predsednika Early prečital novinarjem izjavo predsednika Roosevelta, ki se glasi:
Ameriška vlada in ameriški narod 2 vsem srcem obsojata in obžalujeta bombardiranje in strojniško obstreljevanje civilnega prebivalstva, ki se je nedavno primerilo Vlada upa, da bodo ameriške tovarne letal in vojnega materiala to upoštevale. predno bodo prodale tak material državam, ki očividno zagrešijo nezakonito bombardiranje v tem smislu.
V	izjavi predsednika Roosevelta ni imenovana nobena država, vendar ni dvoma, da se nanaša na Sovjetsko Rusijo. Early je nadalje obvestil novinarje o včerajšnjem razgovoru ameriškega poslanika Steinhardta z zunanjim ministrom Molo-tovom, ter je izjavil, da je finska vlada obvestila ameriškega poslanika v Helsinkih, da pristaja na Rooseveltov apel ter ne bo bombardirala civilnega prebivalstva.
V	krogih ameriškega kongresa izjavljajo, da bo kongres odobril moratorij za finski dolg Zedinjenim državam, Zedinjene države hočejo s tem pomagati Finski v njeni borbi za obstoj.
Kam meri Moskva?
Madžarsko mnenje o vzrokih nenadnega boljševiškega
napada na Finsko
ozemlju skrajno neugodna, tolmačijo v bu-dimpeštanskih krogih s tem .da hoče imeti Moskva za prihodnjo pomlad svobodne roke in zato želi čimprej rešiti vse probleme na severu, ki bi utegnili ovirati njeno akcijsko svobodo.
Po dogodkih na Poljskem, v baltiških državah in sedaj na Finskem si ne delajo v Budimpešti nikakih utvar glede bodočih ciljev in dalekosežnosti boljševiŠkih eks-panzijskih načrtov napram zapadu, ki po svojem obsegu in pomenu že sedaj daleč presegajo nemški vdor proti vzhodu.
Istočasno opozarjajo v madžarskih krogih na morebitne posledice sovjetsko-fin-ske vojne glede nemŠko-sovjetske izmenjave blaga. Sovjetske vojaške operacije bodo okupirale velik del ruskih prevoznih sredstev, tako da se že sedaj opaia občutno pomanjkanje voznega parka na železnicah za blagovni promet z Nemčijo.
Budimpešta, 2. dec. r. Izbruh sovražnosti med Sovjetsko unijo in Finsko je izzval v madžarskih političnih krogih veliko vznemirjenje in presenečenje. Še pred par dnevi so računali s tem, da se bodo resnejše vojaške operacije pričele še le na pomlad. Z veliko pozornostjo so spremljali v Budimpešti poskus posredovanja Zedinjenih držav, ki pa je ža! propadel zaradi odklonilnega stališča Moskve. Madžarska javnost je z vsemi simpatijami na strani Finske in obžaluje, da tej nesrečni državi ne more nihče priskočiti na pomoč. Velik vtis pa je izzvalo dejstvo, da se je Moskva odločila za resno vojno brez vsakega pomisleka in vidijo baš v tem dokaz za prave cilje boljševizma. Po sodbi madžarskih političnih krogov bo finsko-ruska vojna mnogo težavnejša kakor so si v Moskvi zamišljali. Nenadni napad na Finsko v letni dobi, ki je za vojaške operacije na finskem
Stalinove skrbi
Moskva se boji, da bi Nemčija morda na lastno pest skušala udariti na Rumunijo
Basel, 2 dec. z. Današnje »Basler Nachrichten« pišejo v uvodniku, da je nedavni govor madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja alarmiral Moskvo, zlasti pa Stalina. V Moskvi se boje, da bi Nemčija brez predhodnega sporazuma z Moskvo udarila na Rumunijo, češ, da je tudi Rusija postopala na enak način glede Finske. Zato zatrjujejo po informacijah lista v moskovskih krogih, da želi Stalin čimprej razčistiti finsko vprašanje, ker mora računati s tem. da utegne priti do konflikta z Nemčijo. Baš iz tega razloga sta Stalin in Molotov odklonila tudi vsako drugo akcijo, ki bi utegnila vezati večje edinice rdeče armade, ker smatrata, da mora biti rdeča armada v glavnem pripravljena na dokončni obračun z Evropo.
Curih, 2. dec. z »Neue Ziircher Zeitung« razpravlja v daljšem članku o mednarod-
nem položaju in opozarja na to, da se pojavljata v mednarodnih političnih krogih glede bodočega razvoja dve kombinaciji Po eni kombinaciji želi Sovjetska unija čimprej likvidirati finsko vprašanje, in si zagotoviti vpliv v Baltiškem morju ter nato skupno z Nemčijo napasti Anglijo. Po drugi kombinaciji ni izključeno, da pride med zapadnima velesilama in Nemčijo do sklenitve miru in ustanovitve enotnega bloka, ki bi nato z vso silo udaril proti boljševiški Rusiji Katera teh kombinacij ima več verjetnosti, je težko reči, gotovo pa je eno, pravi »Ziircher Zeitung«, da so napravile zapadne velesile veliko napako že pri sklepanju versajske mirovne pogodbe, ko so izločile Rusijo in so to napako ponovile tudi leta 1938, ko so v Monakovu zapečatile usodo prve češkoslovaške republike brez sodelovanja Rusije.
flfoi«. Finska v boju s sovjetskim velikanom
Blokada tudi na kopnem
Anglija te Francija sta najeli vsa prevozna sredstva i
Rumuniji, da preprečita vsak izvoz v Nemčijo
Budimpešta, 2. dec. 1. Listi poročajo iz Bukarešte, da so angleška in francoska transportna podjetja najela vse razpoložljiva rumunske tovorna ladja in vlačilce na Dunavu in v Črnem morju za dobo enega leta. Najemnino za tovorne ladje v znesku 1.5 milijona in za vlačilce v znesku enega milijona lejev so plačale v naprej, prav tako pa je tudi posadka teh ladij dobila izplačano mezdo za 4 mesece v naprej. Vse ladje morajo ostati v svojih lukah in morajo biti stalno pripravljene. Ta korak Anglije in Francije ima za cilj, da onemogoči sleherni prevoz blaga lz Rumu-nije po Dunavu v Nemčijo. Del teh parni-kov Je določen za prevoz blaga v Francijo in Anglijo. Petrolejska družba Astra Romana, ki je pod angleškim vplivom, je pokupila vse na rumunskem trgu razpoložljive zaloge petroleja in bencina.
Bukarešta, 2. dec. br. Neka netnika finančna skupina je danes sklenila skupno
pogodbo z družbo »Fetrol Bloe«, ld ji je predsedoval bivfti ministrski predsednik Argetoiaou. Za 240 milijonov lejev so Nemci kuniM vse njene vrelce petroleja ter
industrijske naprave, med njimi tudi tri rafinirije. Letna produkcija družbe je znašala doslej 17.000 ton nafte. Nemci računajo, da jim bo uspelo produkcijo v kratkem še znatno dvigniti, že danes so se pričela podobna pogajanja c družbo IRP.
Madžarski gospodarstveniki potujejo v Moskvo
Budimpešta, 2. dec. o. Delegati madžarske narodne banke, urada za zunanjo trgovino in budimpeštanskih velikih bank bodo v kratkem odpotovali v Moskvo, da
prouče možnost novih trgovinskih pogajanj in medsebojne izmenjave blaga.
Maginotova linija
na Karpatih
Pariške informacije o pripravah Madžarske proti boljševiški ekspanziji v Srednjo Evropo
Pariz, 2. dec. r. Pariški krogi spričo dogodkov na Finskem z naraščajočo pozornostjo spremljajo razvoj razmer v Podu-navju. Predvsem pričakujejo v tem delu Evrope z nastopom zime novega »zaveznika«, pri čemer mislijo na led, ki bo zaprl vodno pot po Dunavu. To bo po sodbi pariških krogov anglesko-francosko blokado proti Nemčiji še bolj okrepilo, ker bo ta-ko preostala za dovoz v -Nemčijo samo pot po kopnem, ki pa je Nemčija ne more izkoristiti v zaželenem obsegu. Glavni dobavitelj — Rusija — ima druge skrbi in potrebuje svoja prevozna sredstva za rdečo armado, ostale sosedne države Nemčije pa niti z daleka ne morejo zadostiti nemškim potrebam, tudi, če bi ji stavile na razpolago vsa razpoložljiva sredstva in surovine. Pariški listi posveča-
jo zato zadnje dni izredno pozornost vremenskim poročilom iz Podunavja in naglašajo, da pomeni zamrznjenje Dunava mnogo več kakor pa dobljena bitka. Posebno opozarjajo na to, da bo s tem skoraj popolnoma onemogočen dovoz rumunskega petroleja v Nemčijo. Na drugi strani pomeni po sodbi pariškega tiska zima tudi dobrega zaveznika proti sovjetski ekspanziji v Srednjo Evropo. Madžarska smatra za svojo sveto dolžnost, ustvariti močan branik proti širenju boljševizma v Evropi. Madžarska vojska mrzlično gradi močne utrdbe v Karpatih in upa. da bo do pomladi zgradila karpatsko Maginotovo linijo. Madžarska lahko računa pri tem na izdatno podporo vsega Balkana in tudi Italije ter obeh zapadnih velesil
Gospodarska vojna
Izguba nemške trgovinske mornarice znaša dosedaj
145.30I tono
London, 2. dec. j. (Reuter). Izguba nemške trgovinske mornarice, bodisi, da so bile ladje zaplenjene ali potopljene, znaša dosedaj 145.301 ton. Od tega so_ Angleži zaplenili 16 ladij s skupno tonažo 59.754 ton, Francozi 3 ladje s 16.122. Ostale ladje s skupno tonažo 69.425 ton so bile potopljene.	[	' «•
Dva nemška parnika
zajeta v Atlantiku
London, 2. dec. j. Angleška admiraliteta poroča, da so angleške kontrolne ladje zasegle zopet dva nemška trgovinska parnika in ju odvedle v britanske luke. Gre za parnik »Eilbek« (2185 ton) ter za parnik »So-phie«. »Eilbek« je bil popolnoma nove konstrukcije, zgrajen šele leta 1936 ter ima kot matično pristanišče naveden Hamburg. »Eilbek« je plul iz Kanade v smeri proti Azorskim otokom. Parnik »Sophie« je bil zgrajen leta 1922 ter je pripadal nekemu parobrodskemu podjetju v vVarnemiinde.
Nemška podmornica uničena
Pariz, 2. dec. j. (Havas). Neki francoski rušilec, ki je spremljal vrsto trgovskih ladij, je danes potopil neko nemško podmornico.
Norveška ladja
zadela na mino
Oslo, 2. decembra. AA. (DNB). Norveška telegrafična agencija poroča, da je norveška petrolejska ladja »Realf« (12.500 ton), ki je bila na potu v London, trčila ob mino ter se potopila. Neka italijanska ladja je rešila večino posadke.
Nazadovanje prometa v Amsterdamu
Amsterdam, 2. decembra. AA. (DNB). Po najnovejših statističnih podatkih o pristaniškem prometu v Amsterdamu se_ je število ladij, ki so priplule v pristanišče, znatno zmanjšalo. V mescu novembru je prispelo skupno 155 ladij, med katerimi je bilo mnogo manjših obalskih, dočim jih je v oktobru pristalo 168, v septembru pa 177. Blaga je bilo izkrcanega v novembru 860.000 ton, v oktobru 991.000 ton, v novembru lansko leto pa 1,694.000 ton.
Angleži polagajo
novo minsko polje
London, 2. dec. br. Angleška admiraliteta je objavila, da so angleški minonosci pričeli polagati novo polje min na Severnem morju, ki se bo raztezalo od Tearnze do šelde v dolžini 300 milj.
Nemci potopili
lasten parnik
London, 2. dec. s. (Reuter). Nemški parnik »Watusi« (9800 ton), ld je pred tednom pobegnil iz portugalskega Mozambika, je danes njegova posadka v bližini Rta Dobre nada sama potopila. Južnoafriška bombna letala so parnik izsledila ter ga skušala prisiliti, da zapJove v hiko Simon-stown. Nekaj članov posadke je bilo rešenih.
Zakaj Angleži odklanjajo vrnitev nemških kolonij
London, 1 dec. a. Reuter. V Birmingha-mu je govoril danes bivši minister za kolonije, poslanec Amery. Izjavil Je, da bi Nemčija, če bi ji bila Anglija odstopila kolonije, te lahko izrabila za svoja mornariške in »oJaSka okorišča, teg bi od tam nar
padla z letali angleške kolonije in Južnoafriško Unijo. Zato je zelo pametno, da general Smuts ni pristal na vrnitev Južno-zapadne Afrike Nemčiji. Amery se je proti vrnitvi kolonij izjavil tudi tedaj, kadar pride do mirovnih pogajanj.
Avstralska volna
za Ameriko
Washington, 2. dec. j. (United Press). Iz Londona poročajo, da se je angleška vlada odločila dovoliti prodajo večje količine avstralske volne v Zedinjene države. Od začetka vojne je bila vsaka prodaja avstralske volne izven angleškega imperija prepovedana. Zaenkrat bo dovoljeno izvoziti iz Avstralije v daljšem razdobju za vsega skupaj 10 milijonov funtov šter-lingov (skoraj 2 in pol milijarde din) avstralske volne.
Vojni drobiž
Pariz, 2. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 175. vojno poročilo:
V pretekli noči na fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Berlin, 2. dec. br. Vrhovno poveljstvo je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Letalski spopadi
London, 2. dec. br. Snoči je letalsko ministrstvo izdalo daljši komunike o angleški^ letalskih uspehih nad Severnim morjem. V bližini angleške vzhodne obale je bilo včeraj več spopadov med angleškimi lovskimi letali ter nemškimi bombniki tipa Dornier. Prvi spopad se je razvijal med tremi angleškimi letali in 8 nemškimi. Po 15 minutah najhujše borbe je bilo eno nemško letalo sestreljeno. Ostala nemška letala so se umaknila Uro pozneje so angleška letala napadla dva nemška bombnika. Nad enega se je neki angleški pilot šitirikrat zaporedoma spustil v padcu. Nemški pilot je bil ranjen, a takoj nadomeščen z drugim članom posadke, nakar se je letalo umaknilo v oblake. Angleški letalec je napadel nato še drugo letalo, ki pa je brez borbe zbežalo. Spet nekaj časa pozneje se je neko angleško letalo spopadlo z enim nemškim in tudi to pognalo v beg. Končno se je neko nemško letalo srečalo z angleškim hidroplanom. Nemško letalo je poskusilo dvakrat prodreti mimo njega proti zapadu, a sta bila oba poskusa brezuspešna.
Daladierova pooblastila za ves čas vojne
Pariz, 2. dec. s. (Reuter) Francoski senat je odobril Daladierovi vladi izredna pooblastila za ves čas trajanja vojne.
Novi pozivi rezervistov v Franciji
Pariz, 2. dec. Havas. s. Danes so bili v Franciji poklicani pod orožje vsi oni rezervisti prvega poziva, ki doslej še niso bili mobilizirani Nadalje bodo oni rezervisti, ki so bili doslej nameščeni v zaledju, poslani na fronto, mesto njih pa letnik 1919 v zaledje.
Sodelovanje Gestapa in GPU
Amsterdam, Ž: dec. o. (E*changes Telegraph). Po vesteh 1« zanesljivega berlinskega vira se bo v Berlinu v kratkem pričela konferenca vodilnih uradnikov sovjetske in nemške tajne policije, na kateri bodo izmenjana naziranja in določene enotne mrvemloe ta, Onatago to OPtfc
Zahvala dvora
Beograd, 2. dec. AA. Na dan zedinjenja
so bile naslovljene na NJ. Vei kralja Petra IL čestitke, v katerih so izražene uda-nost in miroljubne želje. Po najvišjem nalogu se pisarna Nj. Vei kralja zahvaljuje vsem osebam in ustanovam za poslane čestitke, kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige.
Poklonitve na grobu
. Viteškega kralja
Topola, 2. dec. p. Na včerajšnji državni praznik 1. decembra se je poklonilo grobu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja na Oplencu veliko število de-putacij nacionalnih udruženj. Sploh Je bilo včeraj na Oplencu izredno mnogo obiskovalcev. Poleg drugih je prispela tudi velika deputacija bivših dobrovoljcev s predsednikom slepim podpolkovnikom Lovri-čem na čelu.
Proslava 25 letnice rudniške ofenzive
Beograd, 2. dec. p. V Gornjem Milanov-cu bodo jutri slovesno proslavili 251etnioo rudniške ofenzive, ki predstavlja važen dogodek v ^odovini naših osvobojevalnih bojev. Za svečanost so prenesli popoldne liz Oplenca v Gornji Milanovac zastave vseh polkov, ki so se borili v sloviti rudniški ofenzivi, in sicer 4., 5., 6., 7., 8., 9., 17. in 18 polka, 3. an 4. prekoštevilnega pehotnega polka, zatem prvega, drugega 3., 8., 9. in 10. pehotnega polka H. poziva ter drinskega in dunavskega konjiškega eskadrona n. poziva. 20 polkovnih za« stav, ki so Jih prenesli z Oplenca, je sprejela v Gornjem Milanovcu ogromna množica ljudstva ob prisotnosti mnogoštevilnih odličnikov. Navzoči so bili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, armijski general Jovan Naumovič .poveljnik V. armijevla-dika dr. Nikolaj ter zastopniki mnogih patriotskih udruženj. Zastave so prevzeli bivši bojevniki ,nosilci Karadjordjeve zvezde z meči. Med njimi je bil tudi težki invalid bivši narednik Branko Krsmanovič, ki je v omenjeni ofenzivi nosil zastavo 10. pehotnega polka. Zastave so do jutrišnjih svečanosti shranili v podoficirski Soli
25 letnica skopijanskega dijaškega bataljona
Beograd, 2. dec. p. V Beogradu bodo Jutri slovesno proslavili 25-letnico formiranja slavnega skopljanskega dijaškega bataljona, ki ga je leta 1914 zatekla mobilizacija v vojašnici ter je bil takoj poslan na fronto. Ta baatljon je dal v svetovni vojni mnogo legendarnih junakov, imel pa je še več žrtev. Za proslavo te 251etnice bo jutri v Beogradu cela vrsta prireditev, med njimi tudi slavnostna akademija V Oficirskem domu.
Izredna skupščina Jug. akademije v Zagrebu
Zagreb, 2. dec. o. Za nocoj je bila sklicana izredna glavna skupščina Jugoslovenske akademije za znanost in umetnost V Zagrebu. Na dnevnem redu je bilo sklepanje o izpremembi imena v hrvatsko akademijo za znanost in umetnost. Zborovanje je bilo tajno in ni bilo dostopno za javnost in novinarjem. O sklepih bo izdan poseben komunike.
Predsednik vlade
odpotoval v Zagreb
Beograd, 2. dec. p. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je nocoj odpotoval v spremstvu notranjega ministra Mihaldžiča in ministra za pošte dr. Torbarja v Zagreb, kjer bo jutri prisostvoval slovesni izročitvi novega železniškega mostu prometu. Svečanosti bodo prisostvovali tudi podpredsednik vlade dr. Maček, ministra dr. Bešlič in dr. Cubrilovič ter drugi člani vlade, ki bodo prispeli jutri v Zagreb.
Nov most preko Save v Zagrebu
Zagreb, 2. dec. o. Danes je bil otvorjen in izročen prometu most za vozni promet preko Save pri Zagrebu. Otvoritvi je prisostvovala velika množica ljudstva, navzoči pa so bili tudi podpredsednik vlade dr. Maček, ban dr. šubašič, nadškof dr. Steplnao, zastopniki vojaških oblasti, mestne občine in gospodarstva. Novi most, ki je dolg 220 m in širok 9 metrov, je veljal okrog 8 milijonov dinarjev.
Uredba o varčevanju
bencina uveljavljena
Beograd, 2. dec. p. Nova uredba ministrstva za trgovino in industrijo o varčevanju z bencinom je popoldne ob 14. stopila v veljavo. Po močni omejitvi uporabe avtomobilov preko nedeljskega počitka, se je promet na beograjskih ulicah znatno zmanjšal.
Naša moka za Vatikan l
Beograd, 2. dec. p. Kakor se Je zvedelo, so pristojni krogi Vatikana poslali na m»-rodajna mesta ponudbo za nakup 50 vagonov moke v Jugoslaviji Dobavljeno moko bi Vatikan plačal naši državi v dolarjUi.
Razstava nemške knjige
Beograd, 2. dec. p. V muzeju kneza Pavla bodo 9. t_ m. slovesno otvorlli razstavo nemške knjige. Na razstavi bodo zastopana dela vseh klasičnih in sodobnih piscev nemške književnosti Razstavo orga^-nizira dr. Gerhard Gesemann, profesor sla* vistike na Karlovi univerzi v Pragi.
Smučarski tečaj
v Mojstrani
Beograd, 2. dec. AA. Zaradi propagande
smučarskega športa je minister za telesno vzgojo ljudstva dovolil smučarske tečaje. Prirejeni bodo tekmovalni tečaji in sicer v zimsko-sportnih središčih na Kopaoniku, Durmitorju, na Besni Kobili v Sar-planini, v SloveniiJ pa v Mojstrani Tečaje bodo vodili strokovni referenti ministrstva za telesno vzgojo.
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno na severa, po večini oblačno pa v južni polovici držav* y dolinah in kotlinah megla, _____
Bratje in sestre na tujem
v Vsako leto posvečamo teden dni našim bratom in sestram v tujini, naši banovini izven Jugoslavije. S članki, predavanji, družabnimi prireditvami in drugimi propagandnimi sredstvi se trudimo vzbuditi zanimanje najširših slojev za izseljence, med izseljenci pa poglobiti ljubezen do stare domovine. Letos traja izšeljeniški teden od današnje nedelje do prihodnje sobote. Posebno v današnji dobi, ko se usodni dogodki več ali manj odražajo tudi v življenju in razmerah naših izseljencev po različnih državah sveta, se toplo spominjajmo naših bratov in sester na tujem In skušajmo ž njimi navezati čim tesnejše stike!
čotgoslovensko narodno društvo Essen-West je eno izmed najmarljivejših naših
narodnih društev v Nemčiji
Nase podporne organizacije v Ameriki
Prvo znano naše podporno društvo v Ameriki je bilo ustanovljeno na skrajnem zaiiodn, v Sam Ffcancisctr, 14. novembra 1857 pod imenom »Siovansko-nirsko Bratsko in DOforOtvorno društvo«; drugo je bulo »Zedinjeno Slovansko Društvo Dobrodelnost« na skrajnem juga, v New Orle-ansu, 13. julija 1874; tretje >Prvo Hrvat-sko-Amerikansko Podporno Društvo« leta 1880. na skrajnem vzhodu, v New Torku; četrto »Samostojno društvo sv. Jožefa«, 17. septembra 1882, na skrajnem severu v Calumetu Mioh. Od teh štirih društev Obstoje še danes tri kot neodvisna društva, razen zadnjega, ki je postalo ena izmed centralnih podpornih organizacij.
Ptrva centralna podporna organizacija, sestavljena od takrat obstoječih slovanskih društev je bila osnovama v Jolietu 2. februarja 1894 pod imenom »Kranjsko-Sio-venaka Katoliška Jednota«. Istega leta 2. septembra so Hrvati osnovali svojo »Narodno Hrvatsko Zajedmico«, predhodnico današnje Hrvatske bratske zajednice, v Alleghemy, zdaj Pittsburg Pa. V preteklem stoletju so Slovenci ustanovili še drugo svojo centralno organizacijo »Jugoslovansko Katoliško Jednoto« v Ely, Minn. Danes je 16 takih organizacij, od katerih je deset sIoven^Kih, štiri so hrvatske in dve srbski. To pa ne pomeni, kakor da bi poedine te organizacije obstojale izključno iz Slovencev ali Hrvatov ali Srbov, ker je dejstvo, da je v »Hrvatski bratski za-jednici« mnogo Srbov in Slovencev, kakor je mnogo Hrvatov in Srbov v »Slovenski Narodni podpom'1 Jednoti«. Enako je tudi pri ostalih organizacijah. V tem pogledu je bil naš izseljenec širokogruden ter je občutil edinstvo že davno poprej, kakor je bilo formalno izvedeno.
Vse te organizacije so izmenjale svoje prvotno primitivno poslovanje in so danes formalne zavarovalnice z zakonito predpisano rezervo. Poleg življenjskega zavarovanja so člani zavarovani za primer bolezni, poškodb, operacij in materinstva. Nekatere organizacije so uvedle tudi starostno zavarovanje. V prejšnjih letih so centralne podporne organizacije izplačevale v glavnem le posmrtnine, dočim danes plačajo svojim članom tudi vsako ostalo denarno podporo, če bi se mogla > ugotoviti vsota, katero so izplačala vsa I
poedina podporna društva na račun raznih podpor 4v prejšnjih letih, bi skupna vsota izplačil znašala najmanj dvakrat toliko, kolikor je navedeno v tam poročilu.
Ne smemo pozabiti tudi na ostale velikanske vsote, katere so naše organizacije dale za narodne namene. Ni bilo poplave, požara, stavke in drugih primerov, ki so oškodovali naš narod, ne da bi ameriške slovenske podporne organizacije radodarno in obilno dajale in pomagale. Njihovi bogati darovi za širjenje prosvete, podpiranje šolstva, prosvetnih ustanov, snovanje in vzdrževanje humanitarnih ustanov, kakor sirotišnic hiralnic, bolnišnic in drugih, predstavljajo brigo, sposobno, da jo dokaže samo dobra mati. A kaj naj rečemo o onih velikih podporah, ki so jih dale ameriške podporne organizacije za vzdrževanje narodne borbe v domovini ter ogromen prestiž in denarna sredstva v svrho narodnega osvobojenja? Ali za velike vsote, katere so dale za vsako dobrodelno akcijo v domovini, počenši s podporami od elementarnih nezgod prizadetim do izotarazbe sposobnih obrtnikov? Dolga je ta povest, M bi zaslužila, da se posebe obdela, ter bi poznejši rodovi, tukaj in preko, doznaii, kako je izseljenec nesebično dajal in pomagal, a da je silno malo, če sploh kaj. dobil v zameno.
Te naše ameriške podporne organizacije delujejo potom več kakor štiri tisog podružnic, v katerih je nad 238.900 čianov. Njihova imovina, samo v gotovini in vrednostnih papirjih, je prekoračila vsoto 25 milijonov dolarjev, a skupna vsota, katero so centralne podporne organizacije izplačale svojim članom v razniih podporah do konca leta 1938., znaša nad 50 milijonov dolarjev.
Leto 1938. je drugo zapovrstno leto, odkar vlada na svetu gospodarska kriza, da naše ameriške podporne organizacije izkazujejo stalen, četudi razmeroma majhen napredek v članstvu. Glede na imovino so bile še srečnejše, ker je bil porast v tem pogledu zelo ugoden.
Iznešena podrobna slika stanja in dela naših ameriških osrednjih podpornih organizacij naj služi kot prispevek k spoznavanju velike delavnosti in podjetnosti, javnega Življenja in udejstvovanja naših izseljencev v Zedinjenih državah ameriških.
Jugoslovensko narodno društvo Marfadorf v aachenski kotlini, tik ob
belgijski meji
Naši ljudje in ameriško državljanstvo
Po neki povojni ameriški uradni statistiki. ki jo je izdalo ameriško zunanje ml-B-strsfcvo, je privzelo v povojni dobi ameriško državljanstvo 72.8 odstotkov Nemcev, 65 odstotkov Ircev, 64 odstotkov Švicarjev, 63 odstotkov Angležev, 57 odstotkov Francozov, 49 odstotkov Belgijcev, 45.8 odstotkov Čehov, 40 odstotkov Rusov, 37.7 odstotkov Avstrijcev, 29 odstotkov Madžarov, 28.1 odstotkov Italijanov, 28 odstotkov Poljakov in 27 odstotkov Ju-gosjovanov. Nedvomno zelo zanimiva statistika.. In česa nas uči? . Jasno nam govori, da so se naši izseljenci v razmeroma zelo malem odstotku odločili, da jim Zedinjene države postanejo druga domovina .Kljub zakoniti možnosti, katere se po gotovi odrejeni dobi izseljenci morejo poslužiti, 73 odstotkov vs&h naših izseljencev ni sprejelo ameriškega državljanstva Ta pojav je treba gledati z dvojne strani. Na eni strani pomeni to, da naši izseljenci še vedno mislijo na povratek v staro domovino ter se hočejo vrniti, čim jim bodo razmere to dopuščale.. To dejstvo je zelo velike važnosti, ker pomeni sprejem tujega državljanstva vsekakor precejšen korak k asimilaciji v tuji državi, pomeni pa z narodnega stališča meanai© zgu-
bo, zlasti za male narode, ki imajo v svoji stari domovini možnost obstanka in razvoja. Naši izseljenci po večini nočejo postati Američani, če si misMimo ugodnosti, katere uživajo državljani ene in druge države pred tujimi priseljenci, tedaj bi bilo zares neuimljivo, da naši izseljenci, če se ne miislijo več vrniti v domovino, ne sprejmejo ameriškega državljanstva. Tem bolj, ker ameriški državljani morejo, kadarkoli hočejo, potovati v svojo staro domovino na obisk in se lahko spet neovirano vračajo v Ameriko, kjer imajo zdaj boljše življenjske pogoje. Informacije nam bolj govore, da je duh naš h izseljencev doano-roden ter njihova zavest narodna in verna stari domovini.
Ta pojav pa je treba premisliti in ocenjevati še z druge strani. NI točno, da so Jugoslovani v Zedinjenih državah zato najbolj domorodni, ker so dali najmanjši odstotek naturaliziranih državljanov, temveč zato, ker so od vseh naštetih narodov najmanj izobraženi, odnosno na isti .stopinji civilizacije kakor Madžari, Italijani in Poljaki. Navedeno statistiko je treba tolmačiti tudi tako: čim bolj so priseljenci kakega naroda • izobraženi, tem večjTi je njihov odstotek natural i zi ranih
državljanov. Izjemo delajo le Angleži s tem, da je britaiu&o državljanstvo prvo na svetu, pa ga Angleži neradi zapuščajo iz sto dobrih razlogov. Vendar pa so dali 63 odstotkov naturaliziranih državljanov.
če kdo živi v Zedinjenih državah več kakor pet let, a ne sprejme ameriškega državljanstva, morajo biti za to le trije pravi razlogi: aih je toliko neuk, da ne bi mogel narediti izpita za državljana; ali je diskvalificiran; ali pa je toliko zaostal, da ne uvideva vseh koristi in prednosti, katere mu donaša ameriško državljanstvo, odnosno vse škode, zapostavljanja diskvalifikacije, pa celo preganjanja. Kdor pozna strukturo Zedinjenih držav ameriških, ta ve, da so Jugoslovani na najnižji ekonomski, družabni in politični stopinji baš zato, ker so tako neuki in v vsem, kar je ameriško, sodelujejo z najmanjšim odstotkom — državljanov. Kdor ni državljan, ta sam sebe eliminira iz državljanskega sodelovanja, toda država ga ne uvažuje, pa naj t»i predstavljal še toliko število, v ničemer ne more niti sodelovati niti so-odločevatL
Vprašanje ameriškega državljanstva je i treba opazovati z realnega, ne pa s sen- ■ timentalnega stališča. Prednost, katero daje kulturnejšim narodom ameriško državljanstvo, oni v pobil meri izkoriščajo. Z drugimi besedami: kolikor več jih je državljanov, toliko več ima vsak izmed njih primernih in ugodnih sredstev, da postane imovitejši in vplivnejši. A dim je Nemec, Italijan, Ceh, Poljak, Irec itd. v Ameriki imovitejši in vplivnejši, tem bolj more biti stvarno bolj rodoljuben. Ni, torej, naša narockia korist, temveč naša narodna škoda, da jugoslovanski priseljenci v Združenih državah ameriških dajejo tako mah odstotek naturaliziranih državljanov.
S tem nočemo odsekati našim izseljencem tople ljubezni do stare domovine, do rodne grude in neugasljive želje, da se v njo povrnejo. Zares, večina naših ljudi se nahaja v Ameriki s telesom, a z mislimi v starem kraju. Oni se celo preveč zanimajo za vse dobro in slabo, kar se dogaja v stari domovini, kar jim individualno m skupno ovira napredek v državi, kjer prebivajo. Priseljenci naprednejših narodov ne delajo tako: oni se najprej brigajo za svojo osebno in skupno blaginjo v državi, kjer žive in so, ko se gospodarsko, socialno in prosvetno dovolj visoiko dvignejo, za staro domovino mnogo bolj koristni od onih, ki se preveč čustveno zanjo zanimajo.
DOVRŠEN
sprejem evropskih in izven? evropskih postaj tudi po~ dnevi z luksuznim superom
Sevničani so odkrili spomenik kralju Zedinitelju
Slovesnosti je prisostvovalo nad Zooo ljudi — Na spomenik je bilo položenih okoli 50 vencev
Sevnica, 2. decembra Že dolgo časa so se pripravljali Sevničani na letošnjo proslavo državnega in narodnega praznika zedinjenja Blizu postaje so napravili lep trikotni park, ki je bil določen za postavitev spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja Pripravljalnemu odboru, ki je vodil delo za postavitev spomenika, načeluje predsednik trske občine g- Trupej Franc. Doprsni bronasti kip Aleksandra I. Zedinitelja je monumental-no delo našega kiparja g. Nikolaja Pirna-ta iz Ljubljane.
K odkritju spomenika je prišlo nad 2000 ljudi iz raznih krajev Zasavja, pa tudi iz Celja in Ljubljane. Mnogo jih je dospelo z avtobusi in vlaki. Toliko ljudi ni bilo v Sevnici še od časa, ko je stekla nova železnica v Tržišče. Najštevilnejši so bili Sokoli s prapori in gasilci. Že pred 11. uro je bila post roj ena pred parkom četa vojakov 39. pehotnega polka iz Celja z vojaško godbo.
Ob 11. uri je prišel zastopnik kralja komandant 39. p p. v spremstvu predsednika občine g. Trupeja, sreskega načelnika g. Krajška iz Brežic, podžupana g. Doklerja in ostalih odličnikov. Po pregledu čet je zavzel svoje mesto na tribuni. Nato je povzel besedo sevniski župan in kot župan in predsednik odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju v Sevnici otvoril pomembno slovesnost. Pozdravil je zastopnika kralja polkovnika g. Defarja Liberata, sreskega načelnika g. Krajška kot zastopnika g. bana, majorja g. Stjepana Vindakijeviča kot zastopnika orožništva, deputacijo ljubljanskih dobrovoljcev g. Rismala Melhiorja iz Ljubljane, zastopnike rezervnih oficirjev, zastopnice Kola jugoslovenskih sester, predstavnike vseh javnih uradov, g Nikolaja Pirnata kot ustvaritelja prelepega lika kralja Aleksandra, številne navzočne župane in društva. Slednjič je izrekel zahvalo darovalcem, zlasti pa tvrdki Jugotanin. ki je prispevala 20.000 din. Spomenik stane 30.000 din. Ostali znesek se je nabral pri dobrosrčnih ljudeh in ustanovah.
G. župan je očrtal blagopokojnega kralja od njegovega 15. leta. Opisal je v lepih besedah vse njegovo delo v osvobodilnih balkanski in svetovni vojni ter slednjič delo zedinjenja Slovencev, Hrvatov m Srbov 1. decembra 1918. Lepo ga je opisal kot državnika in kneza miru in na tej misiji ga je zadela morilčeva krogla. «Ko se tako s tugo v srcu spominjamo našega blagopokojnega kralja, je izvajal govornik, »nam vstaja svetla točka, ki nas v življenju veže s pokojnim kraljem, to je naš mladi kralj Peter II., ki se je učil od svojega blagopokojnega očeta že v nežnih otroških letih vestnosti in ima zgled strogega pojmovanja vladarskih dolžnosti. Ra. dostni smo, ker vemo, da je naš kralj podedoval vrline in odlike, ki so napravile njegovega blagopokojnega očeta tako velikega. Ljubezen do blagopokojnega kralja in do njegovega naslednika mladega kralja Petra II. nam narekujeta, da vse svoje dejanje uredimo v njegovem duhu, da hočemo tako, kakor je on postavil vse svoje delo v službo domovine, tudi mi zapostaviti vse drugo in združiti vse svoje moči, da izpolnimo njegovo sveto sporočilo, ka-
tero nam je zapustil v zadnjem vzdihu umirajočega življenja. Ko se z odkritjem tega spomenika le skromno oddolžujemo pokojnemu našemu vladarju za vse, kar nam je bil in kar nam je dal, mu zagotavljamo neminljivo hvaležnost. Večna slava nepozabnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju!«
K spomeniku je nato stopil zastopnik kralja ter ga odkril z lepim, kratkim nagovorom. Častna četa je oddala v tem trenutku salvo. Godba je zaigrala državno in narodno himno, nato pa se je zahvalil sre-ski načelnik g. Krajšek v imenu g. bana zavednim Sevničanom, zlasti pa pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika.
V imenu vojnih dobrovoljcev iz Ljubljane je lepo govoril g. Rismal Melhior ter dejal med drugim: »Organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani se je rade volje odzvala vabilu odbora za postavitev spomenika kralja Aleksandra v Sevnici, da prisostvuje odkritju tega spomenika. Sevnica je korakala v naših preporodnih borbah vedno v prvih vrstah. Triumf svoje nacionalne odpornosti je slavila, ko je morala Schulvereinska šola zapreti vrata potujče-vanju. To je bil poleg Polzele edinstven primer v Sloveniji! Nihče ni bolj občutil tragike Marseja kakor mi dobrovoljci! Ko polagam v imenu ljubljanske organizacije vojnih dobrovoljcev ta skromen venec na njegov spomenik, kličem iz dna duše zmagoslavnemu vrhovnemu mučeniku kralju in vitezu Aleksandu L večna slava!«
Zatem so začeli polagati vence. Najprej sta to storila zastopnika občine Sevnice in Boštanja. V imenu celjske sokolske župe je položi! lep venec br. dr. Kloar, v imenu ljubljanske župe br. Flegar in v imenu novomeške župe br. Gregorc. Zatem so položila vence še tale sokolska društva: iz Sevnice, Rajhenburga, Boštanja, Laškega, Brežic, Loke pri Zidanem mostu, Zagorja, Trbovelj, Radeč Mokronoga, Krškega in Kozjega. Lepe vence so nadalje položili zastopnik gasilske župe za srez Brežice, gasilci iz Sevnice in Boštanja, fantovski odsek in dekliški krožek, Hranilnica in posojilnica iz Sevnice, Jadranska straža iz Sevnice, Združenje mlinarjev in Žagarjev, Skupno združenje obrtnikov v Sevnici, SPD na Zidanem mostu, Združenje gostilničarjev iz Sevnice, Gospodarska zadruga iz Sevnice in Glasbeno društvo iz Sevnice. V imenu učiteljskega zbora v Sevnici je položil venec učitelj g. Fran jo Ankele. Tudi učenci ljudske šole so poklonili venec.
Sledil je defile ob zvoku vojaške godbe. Strumno je korakala najprej naša vojska, za njimi Sokoli v krojih s prapori, nato gasilci s prapori, salezijanska godba iz Rad-ne in drugi. Vsa slovesnost pri odkritju spomenika je trajala približno poldrugo uro.
Da ima naša prelepa napredna Sevnica dostojen spomenik, ki bo vedno spominjal na našega Viteškega kralja, kateremu smo dolžni vso hvalo za svobodo domovine, gre zahvala prvenstveno pripravljalnemu odboru, kateremu načeljuje župan g. Trupej, dalje vodstvu tvornice «Jugotanina«, ki je darovalo 20.000 din, in naposled vsem neštetim, ki so kakorkoli pripomogli do postavitve spomenika. Sevniška občina bo vsem drugim občinam za zgled.
Prodaja tudi na obroke
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevni
popularni super na mesečne obroke
od Din 180.—
RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6, _
RADIOV AL — LJUBLJANA, Dalmatinova nI. 13, ANTON BREMEC — CELJE, Miklošičeva ul. 2, L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška c. 1L
poučna, saj bo z njo dosežen dokaz, da so med našimi umetniki še delavci, ki svoj posel razumejo z resnostjo, kakor ga zasluži. Posebno bodo imeli pri ogledu razstave svoj užitek tisti ljubitelji umetnosti, ki cenijo znanje, vestnost in samostojnost v oblikovanju.
Tudi bo razstava zgledna primera med delom naših najmlajših in najstarejših likovnih umetnikov, ki to pot dokazujejo, da njihova ustvarjalna moč ni še prav nič vsahnila, temveč bi utegnila biti za vzor vsem, ki so komaj pričeli stopati po stopinjah umetnosti.
ZatmkovškI rudarji
imajo svoj prapor
Otvoritev Ladine razstave
Ivan Zajec: Plastični kompoziciji z razstave
Najmlajši naših umetniških klubov Lada, ki pa sega po svoji tradiciji skoro v početke naše moderne likovne umetnosti, bo otvoril danes dopoldne svojo prvo skupno razstavo v umetniškem paviljonu pod Tivoli jem. Razstava bo nedvomno ena naj-resnejših, kar jih je bilo poslednja leta pri nas prirejenih, saj združuje Lada slikarje m kiparje različnih struj in šteje med svoje člane poleg naših najstarejših slikar-
jev in kiparjev tudi njihove najmlajše kolege.
Zanimivo je, da sta člana Lade naš najstarejši slikar Ferdo Vesel in najstarejši kipar Ivan Zajec, ki pa po svoji umetniški tvornosti daleč prekašata večino naših najmlajših, ki se kaj radi izgubljajo v vsemogočih modnih geslih namesto da bi iskali v svojem delu zgolj umetnosti
V tem pogledu bo razstava Lade tudi
Ljubljana, 2. decembra Te dni je tegotovfl državni osrednji zavod za žensko domačo obrt novi prapor rudarjev rudnika Zabtikovce. Prapor je bil nekaj dni razstavljen v izložbi Tiskovne zadruge in je zbujal pozornost posebno zaradi svoje sestave barv. Aplikacije z zlatim vezivom so izdelane na zeleni in črni svileni podlagi, na sprednji strani pa je v ovalu naslikana sv. Barbara, zaščitnica rudarjev.
Načrte za lepi prapor zabukovških rudarjev je napravila ga. inž. arh. Duša Šan-tel-Kanem i jeva, podobo zaščitnice pa prof. Saša ŠanteL
Zlata poroka narodnega para v šiiki
V Šiški praznujeta naša dolgoletna naročnika g. Leon Schubert in njegova zvesta družica gospa Marija, rojena Rožančeva, zlato poroko. Zlati ženin se je rodil dne 6. januarja 1865, nevesta pa 22. maja 1863, oba v Ljubljani. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih žive štirje, vzgojeni vsi v naprednem duhu. Kdo ne pozna starega pevca, katere-ne manjka pri nobenem pogrebu, adar spremljajo pevci svoje tovariše na zadnji poti? To je očka Schubert. Se vedno je redni član pevskega društva »Krakovo-Trnovo«. Kot zvest na-prednjak je tudi član Sokola v ŠiškL Vršil je polnih 35 let svojo naporno službo kot železničar. Še vedno sta oba čila in zdrava ter polna humorja. Ko obhajata svoj zlati jubilej, jima številni znanci in prijatelji kličemo: Še na mnoga letal	Šiškarfi
Postani in ostani član Vodnikovo družbe!
ka
Gospodarstvo
K omejitvi prometa z motornimi vozili
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, deluje od svoje ustanovitve za napredek motorizacije. Pri tem delu si je skozi več kakor trideset let nabral več izkušenj, kakor katera koli druga ustanova. V vrstah avtomobilistov so se vedno našli idealni poborniki motcjriz-ma, zato se Avtomobilski klub upravičeno smatra za ono ustanovo, ki mora sodelovati pri vseh vprašanjih, ki se tičejo naše motorizacije.
Dne 10. novembra t. L je izšla uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili. Avtomobilski klub ugotavlja, da je bila uredba izdana brez njegovega sodelovanja tn brez sodelovanja strokovnih, trgovskih ali industrijskih organizacij dravske banovine. Avtomobilski klub načeloma priznava, da 90 se zaradi vojne spremenile razmere in da se je pokazala potreba za racionalno potrošnjo bencina in nafte, smatra pa za potrebno, da se ob danem času izreče iskrena beseda. Izvršilna naredba po mnenju Avtomobilskega kluba ne bo prinesla pravične racionalne potrošnje bencina in nafte in bo zaradi neumestnih odredb težko zadela gospodarstvo v Sloveniji, ki je na motorni promet mnogo bolj navezano kakor kjerkoli drugje v državi.
Ta naredba prepoveduje uporabo vseh privatnih potniških avtomobilov in motociklov v času od sobote ob 14. uri do ponedeljka ob 8. uri in uporabo avtomobilov v relacijah, ki so vzporedne z železniškimi progami
Pri sestavi tenaredbe so popolnoma prezrli najnovejše izkušnje glede omejitve motornega prometa v nevtralnih državah, ki so glede dobave tekočega goriva v mnogo neugodnejšem položaju, kakor mi. Pri našem številu motornih vozil, (približno 20.000) — ki doseže komaj število motornih vozil v mestu Trstu ali Pragi; se zdi", da dobava tekočega goriva ne bo tako »težaven problem, kakor v državah, kjer gredo motorna vozila v stotisoče. Če so se.pojavile zapreke, bi si lahko s pravočasnimi in smotrenimi ukrepi preskrbeli toliko goriva, da bi naša motorizacija — o kateri je jasno, da je itak na zadnjem mestu v Evropi, — ne doživela udarca, kakor ga je morala s to naredbo.
Tudi druge države so izdale razne ukrepe za omejitev potrošnje tekočega goriva. Izkušnje teh držav bi pri nas lahko upoštevali in izkoristili. Tako je n. pr. Danska, ki je imela ob koncu leta 1938. preko 154.000 motornih vozil popolnoma prepovedala prodajo bencina. Ta ukrep pa je spremenila z naredbo, ki določa za vsako motorno vozilo z ozirom na njegovo težo maksimalno količino bencina na mesec brez vsake časovne ali krajevne omejitve. Slic-ne ukrepe je izdala tudi italijanska vlada, ker se je prepričala o Škodljivih posledicah časovnih in krajevnih omejitev, saj so te omejitve prisilile mnoge, da so svoja motorna vozila odjavili. Take posledice moramo pričakovati tudi pri nas. Odjavlje-na vozila so iz fisikalnih razlogov izgubljena za državne banovinske in mestne davčne dohodke ter za vso nanje vezano trgovino in obrt. Vozila so po nekaj mesečnem prisilnem počitku nesposobna za takojšnjo vojaško potrebo.
Naredba je krivična predvsem za Slovenijo. Motorizacija ima v Sloveniji svoje so-ne temelje. Kakor je od njenega gospodar-lidne. z vsem gospodarstvom tesno poveza-stva odvisna motorizacija tako so od motorizacije odvisni trgovina, obrt, industrija in končno tudi tujski promet. Zdi se, da je s časovno omejitvijo motornega prometa prizadet samo nedeljski promet, o katerem najbrž prevladuje mnenje, da je namenjen le izletom in da je zato nepotreben. Ni izključeno, da je to mnenje deloma pravilno za nekatera naša večja in bogatejša mesta, v Sloveniji pd je odstotek teh voženj minimalen. Avtomobilski
klub je ugotovil, da potrošnja tekočega goriva v Sloveniji ne doseže svoj maksimum v nedeljo, temveč na delovni dan. Zaradi nedeljske omejitve pa se bo brez dvoma pokazal velik izpadek dohodkov od tujskega prometa in številni vozovi bodo od-javljeni.
Naredba je nadalje krivična nasproti avtomobilskim prevoznikom, ki so si z velikimi žrtvami nabavili moderna vozila in si z njimi služili kruh. V Sloveniji gredo av-toprevozniške proge seveda tudi vzporedno z državno železnico. Navzlic temu je statistika železniškega prometa razveseljiva, čeprav je železniška tovorna služba v toku zadnjih 20 let ostala brez napredka ter je nesodobno urejena za prevzem onega prometa, ki ga opravljajo avto-prevozniki.
Ce ostane ta naredba v veljavi je avto-prometniški promet v Sloveniji likvidiran. Brezdvomno je, da ne sme biti državna uprava ravnodušna nasproti tej izločitvi za državno obrambo najvažnejših vozil in to zlasti v Sloveniji, kjer je preko 25°/« naše celokupne motorizirane sile.
Če bi se prizadeta oblast zanimala za ukrepe v naši bližini bi videla, da je n. pr. Madžarska nedavno izdala uredbo, ki ukinja carino pri uvozu tovornih avtomobilov do 1. aprila 1940 z namenom, da poveča iz državno obrambnih ozirov kader motornih vozil, a naša uredba pa istočasno ubija vsa ko trgovino z motornimi vozili in z njo povezanimi strokami ter ne upošteva, da je tovorni avtomobil, kakor tudi osebni, eden najvažnejših elementov moderne vojske.
Obžalujemo, da se pri sestavljanju te na-redbe ni zaslišalo strokovnih organizacij in Avtoklubov. ki bi gotovo lahko dali koristne nasvete, da bi se izdelala, če je po-trebilo, taka naredba, ki bi prinesla efektivno stednjo a pri tem ne bi onemogočila vsak .nadaljnji razvoj naše motorizacije.
Zaradj tega predlagamo v namenu, da rešimo naš.o motorizacijo pred težkimi posledicami te neprimerne naredbe, da se po zaslišanju našega kluba, kakor vseh ostalih strokovnih, trgovskih in industrijskih organizacij v dravski banovini preuredi predmetna naredba tako, da se predvsem odpravi prepoved časovno omejene uporabe osebnih avtomobilov, olajša prepoved vožnje avtoprevoznikom po progah, ki teko vzporedno z železniškimi zvezami ter onemogoči posledice, ki bi jih prinesla omejitev prometa trgovini, obrti in tujskemu prometu, uredi vprašanje dobave bencina in nafte tujcem, ki »o sedaj popolnoma izpuščeni. Določiti se mora mesečna maksimalna količina bencina za vsak avtomobil z ozirom na prostornino njegovega stroja, njegovo porabo im njegovo važnost za gospodarsko življenje. — Pri tem se ne sme izločiti niti eno vozilo iz možnosti prometa, da ne bo lastnik prisiljen, da vozilo uradno odjavi.
Avtomobilskemu klubu je znano, da je količina potrebnega goriva za vzdrževanje motornega prometa v Sloveniji na zasilni a pravični višini tako majhna, da se iz tega ne more in ne sme ustvarjati tako enostransko radikalnih in škodljivih ukrepov kakor jih predstavlja sedanja naredba.
Čudno je, da kljub vsemu, še vedno ni vzakonjena naredba o pospeševanju domačih goriv in o olajšavah za vozila, ki uporabljajo domača goriva. Ob pravočasnih ukrepih bi bila naša vozila lahko^ že deloma preurejena za porabo domačih goriv, pa bi se bila avtomatično zmanjšala potrošnja uvoženih tekočih goriv. Čudno je, da je naredba o pospeševanju domačih goriv, pri kateri je sodeloval tudi avtomobilski klub nekje zastala, da se ni ukrenilo ničesar in da smo čez noč prišli v tako resen in za našo motorizacijo morda usoden položaji Tudi o tem bo ob danem času potrebno izreči iskreno besedo.
Trgovinska pogajanja s Francijo
Trgovinski minister dr. Andres je te dni v okviru daljše izjave o aktualnih gospodarskih vprašanjih govoril tudi o trgovinskih pogajanjih s Francijo, ki so se pretekli teden pričela v Beogradu. Dejal je med dragim naslednje:
Trgovinska pogajanja s Francijo, ki so se pričela v Beogradu, imajo namen prilagoditi določbe trgovinskega sporazuma od 10. februarja t. L spremenjenim razmeram, ki so nastale v mednarodni trgovini. Fe-bruarski sporazum s Francijo je postavil naš trgovinski promet s Francijo na novo osnovo; določeno je bilo, da mora biti vrednost našega- izvoza v Francijo za 40% večja, kakor vrednost našega uvoza iz Francije. Francija nam je s tem priznala aktivno trgovinsko bilanco, tako da znaša naš uvoz iz Francije le 60% vrednosti našega izvoza. Razume se, da ni bila niti naša niti francoska želja, dfl omejimo trgovinsko izmenjavo, temveč da dosežemo aktivno trgovinsko bilanco s povečanjem našega izvoza. V ta namen nam je Francija odobrila večje kontingente z raznimi ugodnostmi, ki naj zajamčijo izkoriščanje teh kontingentov. V prvih desetih mesecih t. L se je naš izvoz v Francijo v resnici povečal, medtem ko je uvoz nekoliko popustil. V tem razdobju smo izvozili v Francijo za 126 milijonov din, naš uvoz iz Francije pa je znašal 94 milijonov din. Obseg nase trgovine s Francijo pa je ostal še vedno majhen. Saldo trgovinske bilance v našo korist, ki bi moral olajšati naša finan.' plačila, je dosegel le nekaj več kakor eno desetino zneska, ki je potreben za anuitetno službo naših državnih posojil v Franciji Ta situacija je dovedla do suspendiranja trans-fera naših finančnih plačil v Francijo.
Pri sedanjih pogajanjih je treba najti solucijo, ki bo lahko zadovoljila francoske interese in bo obenem ustrezala našim sedanjim možnostim.
•
Naš izvoz v Francijo je zabeležil najnižje stanje leta 1934, ko je padel na 51.5 milijona din. V naslednjih letih ee je le polagoma dvigal in je leta 1936 dosegel 86.3 milijona din. Leta 1937 se je zaradi velikih nakupov žita v naši državi povzpel na 339.3 milijona din, vendar je lani zaradi yalntT»ih težkoč y Franciji zopet naglo na-
zadoval na 75.0 milijona din in se je letos v prvih 10 mesecih zopet dvignil na 125.0 milijona din.
Naša trgovinska bilanca s Francijo je bila najslabša v letu najmanjšega izvoza, to je v letu 1934. ko smo imeli uvozni presežek 126 milijonov din. Prvikrat je bil zabeležen aktivni saldo leta 1936, ko smo zabeležili izvozni presežek 248 milijonov. Naslednje leto smo bili zopet pasivni za 67 milijonov, letos pa smo v 10 mesecih zabeležili aktivni presežek 31.6 milijona din.
Da naš letošnji izvoz v Francijo ni pokazal boljšega rezultata navzlic ugodni pogodbi, sklenjeni v februarju, je pripisati okolnoeti, da je ta pogodba šele v juniju, juliju in avgustu, to je v zadnjih treh mesecih pred vojno prišla v trgovini do veljave. V septembru se je namreč naš izvoz zaradi vojne zmede skoro docela ustavil. To nam nazorno kaže naša izvozna statistika za posamezne mesece.
V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal naš povprečni mesečni izvoz v Francijo komaj 7 milijonov din; šele v juniju se je naglo povečal na 24.1 milijona din, v juliju je znašal 21.6 milijona din, v. avgusta pa se Je povzpel na 43.9 milijona din. Novi sporazum je torej pokazal praktične koristi le v zadnjih treh mesecih pred vojno, v teku katerih amo v Francijo izvozili za skoro 90 milijonov din. Potem pa je priila vojna, ki je povzročila popoln zastoj, kajti v septembru ki oktobru amo izvozili v Francijo skupaj le za poldrugi milijon dinarjev.
S sporazumom od 10. februarja t. L nam je Francija priznala v okviru določenih kontingentov carinske preference za konje, ovce, ovčje meso, šunko, salame, zaklano perutnino, jajca, koruzo, fižol, suhe Češplje, rezan les in celuloz©. Dopolnilne kontingente pa smo dobili med drugim za zaklano perutnino, jajca, sir, jabolka, vino, fižol itd. Povečanje vrednosti našega izvoza v poletnih mesecih se nanaša predvsem na baker, ki smo ga lotos izvozili v Francijo »a 71 milijonov, povečal se je tudi izvoz antimona, medtem ko ae je zmanjšal izvoz svinčenega koncentrata. Nas Zanima seveda predvsem ostali izvoZ, kajti baker in kovine lahko vedaao prodamo za svobodne
I devize. Med OKtaUmi izvoznimi predmeti I smo letos zabeležili povečanje izvoza pri fižolu, konoplji, zdiavilnih zeliščih in surovih kožah, med predmeti, pri katerih uživamo ugodnosti, pa kažejo povečanje konji, celuloza in gradbeni les.
Glede na ta razvoj je pričakovati, da bomo po ponovni ureditvi naše trgovine s Francijo in po rešitvi vprašanj, ki so v zvezi z vojnim stanjem v Evropi, lahko obnovili našo trgovino s Francijo v onem obsegu, kakor smo ga dosegli v zadnjih treh mesecih pred izbruhom vojne.
„Jugoslovensko jeklo" zvišuje glavnico za loo milijonov din
V	četrtek je bil v Beogradu pod predsedstvom Momira Gk>maziča, upravnika Državne hipotekarne banke, izredni občni zbor družbe »Jugoslovensko jeklo« d. d. (prej Industrija železa d. d., Zenica). Ta izredni občni zbor je bil sklican zaradi izvolitve nove uprave (stara uprava je pred 10 dnevi podala ostavko).
V	novo upravo so v smislu pravil in uredbe delegirani od strani ministrstva za gozdove in rudnike iniiStjepan Bosak, načelnik ministrstva, inž. Ivan Veljkovič, načelnik ministrstva, in dr. Rudolf Mateša, inšpektor ministrstva; v imenu prometnega ministrstva inž. Mato Šneler, pomočnik prometnega ministrstva: v imenu vojnega ministrstva Vladimir Lukič, načelnik tega ministrstva; v imenu trgovinskega ministrstva dr. Kresimir Kristlč, šef kabineta; v imenu finančnega ministrstva dr. Nikola Stanarevič, načelnik ministrstva in v imenu Državne hipotekarne banke, ki je glavna delničarka, upravnik te banke g. Mo-mir Glomazič m bivši uradnik banke v sarajevski podružnici Branko Bač.
Občni zbor delničarjev, kjer ima, kakor znano, država skoro 100% večino, pa je izvolil v upravi odbor g. Hamida Kurbegovi-ča, predsednika občine v Dolnjem Vakufu, Miloša Leskovca, ravnatelja Mestne hranilnice v Sarajevu, Saliha Mešiča, ravnatelja podružnice Prve hrvatske štedionice, Ah-meda Kapetanoviča, posestnika iz Ljubinja, Milana Mičiča, izvoznika iz Doboja, H asa-na Alibegoviča, posestnika iz Modriča.
V	nadzorstveni odbor je finančno ministrstvo delegiralo dr. žežlja, bivšega tajnika Državne hipotekarne banke, Alijo Ka-dračiča, šefa odseka, občni zbor pa je izvolil Ljubomira Antiča, industrijca iz Za-ječara, Milorada Markoviča, intendantskega polkovnika iz Beograda, Djordja Jovano-viča, trgovca iz Beograda in Osmana Mu-hamedbegoviča, trgovca iz Tuzle.
Občni zbor je nadalje sklenil, da se poviša delniška glavnica »Jugoslovenskega jekla*: za 200 milijonov din, namreč od 500 na 700 milijonov.
Način izdaje novih 40.000 delnic po 5000 din bo določen kasneje. Družba »Jugoslovensko jeklo« je bila ustanovljena z uredbo od 24. VI. 1938. Država je ob ustanovitvi odstopila družbi premogovnik v Zenici premogovnik v Brezi in rudnik železne rade v Ljubiji za kar je prejela 57.000 temeljnih delnic. Ustanovna skupščina pa je sklenila fuzijo z Industrijo železa d. d. v Zenici (delnice te družbe so bile že prej v Celoti v državni posesti). Pri tem je država dobila nadaljnjih skoro 3000 temeljnih delnic, preosrtalih 40.000 prednostnih delnic pa je prevzela Državna hipotekama banka. Družba »Jugoslovensko jeklo« je prevzela od države v zakup železarno v Varešu, ki bo prešla leta 1945 v državno last, država pa bo tega leta odstopila železarno družbi m je v tej zvezi že določeno povišanje g'avnice za 100 milijonov din. Način izdaje novih delnic, v nominalni vrednosti 200 milijonov din bo določen kasneje.
Vprašanje pokojninskega zavarovanja trgovskih pomočnikov
V	sredo in četrtek je bila v Zagrebu seja sveta pokojninskega zavarovanja, ki so jI prisostvovali predstavniki vseh štirih pokojninskih zavodov v naši državi (ljubljanskega, zagrebškega, beograjskega in sarajevskega). Na dnevnem redu tega zasedanja je bilo najprej vprašanje razširjenja pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike. Po dalj« razpravi je bil sprejet predlog beograjskega zavoda, po katerem naj bi se zavarovanje razširilo na trgovske pomočnike, vendar naj bi se vodilo ločeno od obstoječega zavarovanja. Zavarovanje trgovskih pomočnikov bi se moralo torej vzdrževati iz lastnih sredstev. Razširjenje zavarovanja na trgovske pomočnike, ki bi imelo pretežni del zavarovancev v nižjih razredih, po tem predlogu ne bi padlo na breme obstoječega zavarovanja in ne bi spravilo v nevarnost pravic in rent drugih nameščencev, saj bi se rente trgovskih pomočnikov izplačevale iz lastnih premij. O tem vprašanju bosta končno odločala minister za socialno politiko in ban banovine Hrvatske, ko bosta izdala potrebno uredbo.
Na seji so nadalje razpravljali o načinu in obsegu nalaganja premij v državne papirje in o defindtivni redakciji statutov sveta pokojninskega zavarovanja.
Gospodarske vesti
- Reorganizacija Narodne banko. V
zvozi z nedavnim poseftom guvernerja Narodne banke g. Protiča objavljajo zagrebške »Novosti« dalj« članek, v katerem Je utemeljena potreba, da se pretvori iz privilegirane delniške družbe v državno novčanično banko. Dokler bodo v Narodni banki odločali privatni deflničarfl, lahko navzlic z zakonom zajamčeno in faktično obstoječo vladno ingerenco predpostavljajo svoje privatne	nad splošnimi interesi, zlasti na področju kreditne politike. Samo 0 detoKSatfev Narodne banke Ima 45% vseh delnic. TI delničarji imajo v mislih predvsem potrebe ovoje sredine, v kateri žive to so jfcm indlferentne potrebe krajev, s katerimi nimajo nobenih zvez. če bi bila Narodna banka državna ustanova bi se znatno povečali tudi dohodki države od Narodne banke.
Zakup vellkoprodaje tobačnih izdelkov In cigaretnega papirja. Velficoprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja se bodo aa čas od 1. 4. 1940 do 31. 3. 1945 oddajale potom licitacije v zakup, m aicer 21. dec. t. L ob 11. url dopoldne. Za oddajne okoliše 1 do 9 bo tflka licitacija pri Tobačni tovarni v Ljubljani. Pogoji za tx> licitacijo (M. Br. 23034/TV-1939) ae dobe tudi pri Tobačni tovarni, m Ljubljani E«**
ptočflu talna 90 din v kolka, ki aa nalepi in »niči na pogojih. 8 pogoji ae prejme tudi en izvod tiskane ponudbe. Ako ae pogoji naročijo pismeno Je poleg takse 20
dan priložiti še 6.50 din v poštnih znamkah za odpremo pogojev po poŠti v prpo-ročenem pismu. Objava za licitacijo je nar bita tudi na občinski deski. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja na to kc tacijo vse interesente.
Devize
Oorfe. Beograd 10, Parše 9.80, London 7.40, New York 446, Bruselj 73.00, MIlan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.15, Oflio 101.30, Kobenhavn 86.10, Sofija 5.40, Budimpešte 80, Atene 3.40, Bukarešta 3.40.
ZDRAVILNO DELOVANJE BOOAS8E MINERALNE VODE:
Pri revmatlrjnu
in sladkorni bolezni
se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem DONAT!
Blagovna tržišča
Žito
+ Chlcago, J. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 93, za maj 89.25, za jt* j 86.75: koruza: za dec. 53.125, za maj 54».
Beležke
Novi volilni zakon
Je ie izdelan
V četrtek je bil v Paračinu sestanek prijateljev ministra pravde dr. Laze Markoviča, ki se je sestanka osebno udeležil ter poročal o političnem položaju. Obljubil je skorajSnjo obnovo političnih svoboščin ter razpis vobodnih in tajnih volitev v narodno skupščino, čim bodo to dopuSčale zunanjepolitične prilike. O novem volilnem zakonu, ki ga izdeluje pod njegovim predsedstvom posebna ministrska komisija, je dejal:
»Novi volilni zakon za narodno skupščino bo že prihodnji teden predložen ministrskemu svetu v razpravo. Novi volilni zakon predvideva splošno, enako in tajno volilno pravico. Glasovanje se bo vrSilo zopet s kroglicami Vlada se je odločila za tajne volitve v prepričanju, da so tajne volitve največja pravica državljanov ln da brez njih ni pravega narodnega predstavništva. Volilni zakon, predvideva dalje okrožne kandidatne liste s proporcem, ki bo omogočil Jpdi manjšim političnim skupinam primerno zastopstvo v bodoči narodni- akupščlnL«
Polemika med radikali
Dopisnik beograjske »Politike« je obiskal šefu staroradikalne stranke g. Aco Stanojeviča, ki zadnji mesec nekoliko boleha in ne sme iz stanovanja. V razgovoru z novinarjem se je dotaknil Aca Sta-nojevič tudi " akcije ministra pravde dr. Lazarja Markoviča, ki jo je ostro obsodil. Kakor posnemamo po »politiki« je med drugim dejal:
»Gosp. dr. Lazar Markovič je zapustil politiko svoje stranke in sprejel za svojo politiko, proti kateri je bil prej skupaj s svojimi prijatelji v opoziciji Prešel je preko sklepa glavnega odbora Narodno radikalne stranke .obrnil hrbet svojim bivšim tovarišem in vstopil v vlado g. Cvetkovi-ča. Zastonj so bili vsi moji napori, da bi ga od tega odvrnil. O vsej tej zadevi sem mu ponovno pisal ter mu dovtdjujeni da objavi vsebino vseh teh mojih pisem, odnosno da jih pokaže svojim prijateljem, ki o zadevi oč&vidno niso točno poučeni. Dr. Markov:ču je znano stališče naše stranke, kljub temu pa je zadnje čase pričel akcijo za ustanovitev svoje posebne politične skupine. Tako postopanje je v nasprotstvu z disciplino in redom v stranki ter resno škoduje njenim interesom in njenemu ugledu. Zaradi tega bi morali postopati proti njemu po določilih strankinih pravil, če ne bi že sam prej iz stranke izstopil.«
Avtomobilska uredba še ne velja za Hrvatsko
Hrvatski Usti poročajo, da je banska oblast izdala uredbo, s katero naroča vsem občinam, naj osnujejo odbore za pobijanje draginje življenjskih potrebSčin na podlagi zakona od 30. decembra 1921. leta. V te odbore bodo poklicani predstavniki kon-zumentov, trgovcev, obrtnikov, industrij -cev, Hrvatske delavske zveze, hišnih posestnikov in Gospodarske sloge.
Glede omejitve avtomobilskega prometa na teritoriju banovine Hrvatske javlja »Hrvatski dnevnik«, da tozadevna odredba ministra trgovine in industrije za banovino Hrvatsko ne velja. Zaradi tega bodo lahko v soboto in nedeljo zasebni avtomobili na Hrvatskem Se vozili, dokler ne bo ban izdal posebnih predpisov za Hrvatsko.
Javna dela na Hrvatskem
Banska oblast v Zagrebu je nakazala vodstvu Gospodarske sloge lz kreditov za javna dela 5 milijonov dinarjev za nakup hrane, katero bodo razdelili med prebivalstvo, kjer se bodo vršila Javna dela. Za sama javna dela pa Je odobril dr. šubašič kredit 9 milijonov dinarjev, a katerimi bodo popravili celo vrsto cest ln mostov v raznih hrvatskih srezih.
Kanonik šimrak nadaljuje svoje izjave
Direktor »Hrvatske straže« msgr. dr. Janko Šimrak se je sedaj oglasil še v beograjskih listih s svojim zatrjevanjem da ni nikoli Siril nobenih letakov proti dr. Mačku. V svoji dolgi izjavi pripoveduje, da se je »informiral pri raznih ljudeh po Zagrebu, če jim je kaj znanega o kakih letakih proti dr. Mačku. Nikjer ni bilo sledu o kakem takem letaku. Ko sem hotel objaviti izjavo o vsej tej zadevi v »»Hrvatski straži« in ostalih zagrebških listih, so mi jo sprva zaplenili in šele pozneje dovolili natisniti. Kmalu nato mi Je telefoniral neki gospod, da se res širijo v okolici Cernika letaki, ki se nanašajo na dr. Mačka in dr. Krnjevlča. Dobil sem tudi izvod tega letaka, iz njegove vsebine pa Je razvidno, da ga nisem mogel jaz napisati, ker ima povsem drug slog, kakor pa moji številni članki v listih in raznih revijah. Zato ponovno svečano izjavljam pred vso javnostjo, da nisem nikdar sestavil ali napisal nobenega letaka proti dr. Mačku ali kateremukoli hrvatskemu javnemu delavcu. Prav tako ponovno na-glaSam, da ne vodim nobene politične akcije.«
Vojvodinski Madžari ustanavljajo lastno stranko
Subotiški listi poročajo o sestanku vodilnih članov bivše madžarske stranke v Jugoslaviji. Sestanek jo bil v Subotici pod predsedstvom bivšega senatorja dr. Emeri-ka Varadya. Navzočnih je bilo. okoli 25Q
zaupnikov, ki ao se izrekli za ustanovite« samostojne madžarske stranke. Prevladalo je namreč mnenje, naj se Madžari izločijo iz JRZ ter v bodoče kot samostojna stranka sodelujejo z njo. Sprejeta resolucija nalaga dr. Varadyju, naj izdela pravila in program nove madžarske stranke ter oboje čim preje predloži v odobritev ministrstvu notranjih deL
O našlb Chamberlainili in Halifazih
Mariborski »Slovenski gospodar« ae vprašuje, »kakšna bodi prosveta?« Najprej razpravlja na podlagi nekega nedavnega
govora portugalskega diktatorja Salazarja na zelo or ginalen način o liberalizmu, komunizmu, brezverstvu itd. štajersko glasilo JRZ bi seveda ne bilo srečno, če se ne bi pri tem obregnilo ob sokolstvo, ki mu očita, da razširja med mladino Bogu, veri in cerkvi sovražno moralo, o kateri trcB, da je tudi protivna programu o Kristus«. Kralju. Ta program je povsem isti, kakor sta ga pričela oznanjati predsednik angleške, vlade Chamberlain in zunanji minister Halifax tako čisto resno zatrjuje »Slovenski gospodar«, ki t« storil dosti bolje, če bi prevzel namesto angleških programov vsaj trohico angleške resnosti in angleškega žentJemenstva v javnem in političnem življenju.
Ostra kazen za prigoljufana živila
Berlinski listi poročajo, da je bila pred izrednim sodiščem obsojena zasebnica Marta Krause na 10 let ječe, ker si je nabavila s prigoljufanimi živilskimi izkaznicami več mesa m surovega masla, kakor ga ji je pritikalo po njeni pravi živilski izkaznici. Listi pravijo, da je bila obsojena samo. na 10 let ječe, ker še ni bila predkaznovana, drugače bi bila kazen še strožja.
Plavolaske in letalstvo
Pristne, nebarvne plavolaske so dandanes razmeroma redke, vsaj na Francoskem. Včasih je tudi težko dognati, katera je pristna in katera si je pridobila modno krasoto z vodikovim prekisom. Francozje pa so si izmislili zanesljiv na^-čin, kako se takoj ugotovi, katera plavo-laska je po prirodi res plavolaeka. Treba Je namreč samo vprašati: »Ali bi l>ili pripravljeni poslati nekoliko svojih las na fronto kakemu letalcu, ki nujno potrebuje prirodne plave lase.« Samo prirodna plavolaska bo takoj sprejela predlog, ona z umetno plavimi lasmi ga bo odklonila,, čim bo izvedela, za kaj gre. Stvar je namreč tale:
Hidrografske priprave, ki Jih uporablja meteorološka sJužfca, vsebujejo plav las, ki nI bil nikoli podvržen vplivu vodikovega prekisa. Samo tak las je tako občutljiv, da nanj vpliva vlažnost zraka. Brev takega lasu bi bile hidrografsrke ugotovitve, ki jih letalci neobhodno potrebujejo, zelo težavne. Zato zadnje čase plavolaske iz Anglije, kjer jih je vsekakor več nego v Franciji, pošiljajo po nekoliko svojih las letalskim četam na fronti. Ako pa pride meteorologom v roke las, ki je M pred »operacijo« v frizerskem salonu temen, ae takoj izkaže za neparabnega in pride tako resnica na dan.
Spor zaradi židovskih trupel
Iz Bukarešte poročajo češki list*:
Dekanat medicinske fakultete v Jaasp-Ja Je sporočil židovskim slušateljem prvega semestra, da je njihov vpis razveljavljen. židovski dijaki so bHi namreč vpua-ni • pogojem, da jten bodo za anatomrtao seOiranje dobavljena židovska trupla, ker rumunska javnost iz verskih razlogov m dovoljuje, da bi JUdje rezali trupla krščanskih ljudi, židovski dijaki niso mogU topotati tega pogoja, ker židovska vera cer dovoljuje seciran je tele« v naučne »vrhe, toda le na truplih nežidovskih rnrličev, dočim je seciran je židovskih trupel po Mojzesovi postavi velik greh. Senat univerze je zaradi tega skleni, da se razveljavi vjpls 32 židovskim medlcincem prvega semestra. Ostalim židovskim slušateljem višjih semestrov je določen rok 15 Ali, da si za svoje naučno delo nabavijo židovska trupla. Ako dijaki ne bodo mogli dobiti, trupel ovojih sovernikov, se bo tudi njihov vpis razveljavil- Ker pa Je znano, židovska cerkev na noben način me dopušča seciran Ja trupel, v kolikor tega ne predpisuje zakon, medlcincem židovske veroizpovedi odslej splota ne bo mogoče Študirati medicine na univerzi v Jaaoj ju.
Konferenca prvakov SDS
Zagreb, 2. dec. o. Snoči Je Ma širša konferenca prvakov SDS v Zagrebu, ki oo ae je poleg drugih udeJežili tucki predsednik minister dr. Budisavljevič, Večeaiav Vdfc-der, dr. Krizman, Sava Kosanovič m dr. Ivkovič. Razpravljali so o splošnem političnem položaju in organizaciji SDS v banovini Hrvatski. Dr. Budisavljevič in senator Koaanovič sta odpotovala na večdnevno agitacijako potovanje po Loki.
Kongres akademsko
izobraženih žensk
Be^giod, 2. dec. p. Danes se je pričelo f Beogradu zasedanje vseučiliško izobraženih ežn, ki ae ga udeležujejo poleg delegatki j to Beograda tudi. zastopnice !■ Zagreba, Ljubljana, Sarajeva* Niša to. Utt-
Naši najstarejši sodobniki
Na razpis, ki smo ga objavili preteklo nedeljo v »Jutru« pod naslovom »Naši stole trnki — kje so, kako žive?«, smo že prejeli prve prispevke in nekatere izmed njih takoj danes objavljamo. Gotovo' bodo vzbudili splošno zanimanje. Saj je res tudi vredno splošnega zanimanja, da žive med nami častitljivi očanci in ženice, ki so že prekoračili prag stoletnice ali pa se bližajo temn redkemu življenjskemu prazniku, pa so kljub vsem tegobam, ki so jih morali prestati, še tako prožni, da nam z bistrim spominom pripovedujejo svoje doživljaje.
Koliko je med nami stoletnikov? Da. to bi mi vsi radi vedeli, zato smo pa tudi razpisali našo novo anketo. Za božične praznike bo potem »Jutro« oskrbelo vsem tem našim očakom in starim ženicam prikupno božičnico. Zadnjo nedelio letošniesra oktobra smo oh ia vili v »Jutru« zanimive podatke iz statističnega letopisa za leto 1938-39, ki ga je nekaj dni prej izdal državni staf^fčni urad. Navedli smo med drugim statistiko o prebivalstvu Jugoslavije po starosti. Iz statistike izhaja," da v Jugoslaviji ni redkost niti starat 110 alf 120 let. V Sloveniji so. kakor pravi statistični letopis, leta 1981. našteli 6567 oseb v starosti 80 do 84 let, 1861 oseb v starosti 85 do 89 let, 269 oseh v starosta 90 do 94 let, toda le še 28 oseb v starncti 95 do 99 let in končno samo tri osebe (ženske) v starosti 102 leti, 105 let in 114 let. Kakor rečeno so ti podatki iz leta 1931, odtlei pa je minilo že osem let. Z^ai želimo vedeti, kako in kie žive naši najstare.išl sodobniki in koliko iih je. Zato bomo rade volje objavili vse navali nje prisn^vke in prosimo sp^t^vane dopisnike, da po možnosti priložijo tudi slike.	»JUTRO«.
Najstarejša Središčanka šteje 194 leta
Središče, 1. decembra
»Pridite jutri, prijatelj Perko, pojdeva k najstarejši št živeči Slovenki.«
»Dobro, pridem!«
In sva šla.
V kotu pri toplem štedilniku je sedela, vsa živahna ln vesela. Veselila se je obiska mladih ljudi. Postavil sem na mizo polič vina, ki sem ji ga prinesel s seboj. 69-letna hči Kata pa je prinesla kozarec. Natočil sem ln ponudil. Vesela Je stara ženica prijela kozarec ln se nasmehnila: »Bog Vam plati, pa na Vaše zdravje,« in ga je nagnila.
»Le pijte, babica, se vam bo jezik razvezal!«
Terezija Curinova, pa rodu Kolaričeva, se je rodila 9. septembra 183«.
»Ah, kaj! Saj je pri meni vse za nič, le jezik, ta je Ae dober!«
»Nekaj bi vas rad vprašal, če ne boste
hudi.«
»O, le vprašajte. rada vam povem, kako je bilo v starih časih.«
»Kje ste zrastll in kedaj?«
—	Rodila sem se v Vodrandh 9. septembra leta 1836. Zdaj sem že v 104. letu. Ko sem bila stara 27 let, sem se poročila s Curlnom Francem, prej sem se pisala Kolarič Terezija. Z možem sem živela 12 let v srečnem zakonu. Rodila sem petero otrok: Pepo. Mlciko, Clliko ln Kato pa Frančeka. Cilika ln Kata sta bili dvojčki. 2al so nekoč razsajale ošpice, za njimi so ml umrli trije otroci: Micika, Cilika ln Frančck Tudi Pepa ml je pozneje umrla. Pri. Sv. Bolfenku na Kopu, kjer smo živeli kot želarfl. Je porodila nezakonskega sina Frančeka. Nato je šla služIt v Vara-idln ln ml pustila vnučka, da sem skrbela zanj. Podpirala me Je z denarjem, to Je res, toda podpora Je bila orecej majhna: pa saj so bile plače služkinj takrat tudi malhne. Kmalu je tudi umrla, tako da je podpora popolnoma Izostala. Ko je Fran-iek dorastel, je moral na vojsko. Padel Je na Italijanskem boJISču med svetovno vojno. Zelo sem bila žalostna.
—	V mladih letih nisem hodila v Solo, čeprav Je bil že takrat pri Sv. Bolfenku učitelj, nas niso silili. Naučila sem se či-tati lz molitvenlka doma od drueih otrok Otroci smo bili vedno bosi, tudi ob nedeljah k maši smo šli bosi. Obuvalo so izdelovali čevljarji večinoma iz domačih, »vinlsklh kož. Nosili pa so jih samo odrasli. Obleke smo Imeli večinoma lz domačega platna. Jeseni smo trle lan, včasih celo pozno v noč. Vesela pesem Je odmevala daleč v vas, tako, da so nas ljudje, ki smo Jih pri spanju motni, kleli Se zdaj se spominlam pesmi, ki smo jih pele trije.
Pa Je 104-letna starka zapela s sicer medlim glasom, a lz nJega je zvenel spomin na davne, vesele mladostne dni:
»Veseli se zemlla tn nebd! Z menoj prepeva vse lepo prelepo pesem Jezusa. preUub'ga mofera ženina. Ženina sem tskala med fanti celega sveta. Ljubezen so ml občtalt, pa v greh so me zapletali. Svarila me je mota vest: »Ne hodi k zaneMivcem v svet! On je en dušni tat ln moje duše sad!«
—	Dražili pa smo tudi sosedne fante ln peli:
Gle-fte. glelte tega fanta! Kak Je. kak lepo plan ta! Gremo vse za njim, saj smo noseče z nJim.
Pa 1e sosedov fant postal hud. »Čakajte. le Čaka-fte«. ie rekel. Priiel nas je za vrat in tiščal k tlom. da smo prav lepo prosile naj nas Izpusti. — Po zimi pa sem hodila po hišah prest, služila si s tem kruh ln žive'a Siromašno pa vendar zadovoljno. — Poleti pa sem naložila »nlceke« v košaro, v nre^asnik pa 1a1ca ln hald v ranem jutru štiri ure daleč v VaraMIn na trer. — Ko sem nrodala. sem si kunila 2 žemlfl za tri kralmrie To 1e bfl moj živež za ves dan Vprtno sem imela denar O. dobro se™ eros»w*»nHla. dobro. Po obleko sem hodila v Stri<*ovo. to oa šele takrat. ko le nostalo nlatno no 16 kralcar-Jev meter Iz te^a hlap* s^n i^iovaip predpasnike, katere smo nosile ves teden.
| Ob sobotah smo ga oprale ln zlikale, pa je bil v nedeljo zopet nov.
—	Ko so leta 1848. prišli Madžari v Središče, sem bila stara 12 let. Tega se spominjam tako dobro, kakor da se je godilo včeraj: kako so Središčani znosili vse svoje blago in dragocenosti v Godeninški gozd. pa tudi na »Marof«. Vsi so se poskrili, niti žive duše ni bilo tedaj v Središču. Pa Madžari niso takrat prišli. Prišli so pozneje, ko so se ljudje vrnili na domove Neki Hrvat, po domače smo mu rekli Gr-dak, je izprosil Madžare, da so pustili Sre-dlščane pri miru. Tu in tam so že šli v kako hišo in si Izprosili kruha ali pa mesa, sicer pa niso nikomur storili nič žale-ga. Sli so nato proti Ormožu, kjer so jih precej. pobili. Ko so se vračali, so bili bolj nasilni. — Jakobci so skrili srebro v lonec, katerega so zalili z zabeljo. Neki Madžar, ki ni vedel, da je srebro v loncu, ga je vzel s seboj ln ga prodal v Nedeljišču za en zekser. ..
—	Ko sem učakala 100 let so me peljali
z avtomobilom k maši. Deblla sem tudi
zlato svetlnjlco od neke prijateljice lz Amerike. O, takrat sem bila vesela. Nesli ao me v avto; o, pa bi šla sama in še lepše bi sedla. Veste, v avtu je stiska! V cerkvi sem šla k spovedi ln prejela obhajilo. Po maši smo se peljali spet domov! Pridružil se nam je tudi muzikaš, Zabavnikov Loj z s pintom žganjice. Veselo je doma mladina zaplesala, jaz nisem* mogla. Noge so mi odpovedale. — Pokrlvača Filipa od Sv. Bolfenka, ki je komaj čakal moje stoletnice pa ni bilo zraven, — je prej umrl...
»Kako se vam sedaj godi, kako živite?«
— NI mi nevoljno na svetu. Redno življenje je več vredno ko zlato ln srebro. Vedno sem živela v siromaštvu. Jedla sem zmerno, pa tudi pila sem rada; pijana pa nisem bila nikoli. Marsikdo bi na svetu Se danes živel, pa Je umrl, ker je preveč jedel ln pil. Jaz pa ne, tudi na gostijah ne, kjer je bilo dovolj jedače ln pijače. Zdaj Imam pa najrajši belo kavo, to je moje živllenje. — Pa sem bila svoje dni tudi močna. Kdor me je hotel »ladatl«, je imel kaj v roke prijeti. Sedaj me moči že zapuščajo. Nimam niti toliko moči, da bi ključ obrnila v ključavnici. Hodim pa Se vedno na ta način, da stolec porivam pred seboj, noge so že slabe. Bolna pa nisem bila nikdar, tudi zdravnika nisem potrebovala v življenju. Poglejte moje roke, sama kost ln koža, prej pa tako močne. O, umrla bom, pa kmalu, da tega nihče vedel ne bo!...
Končala je stara ženica svojo povest tn se globoko zamislila. Njene male, nekoliko kalne oči pa so še vedno iskale po skromni kuhinji. Njen? misli so rahlo otipavale vesele, žalostne ln bridke spomine lz dolge žlvljenske dobe.
Ponudil sem ji še kozarec vina. Izpraznila ga Je do dna. — Prijatelj Perko je svoje delo — risbo — dovršil. Vstala sva ln se poslovila. Dala sva stoletnici roko: »Pa zbogom ln hvala lepa, babica!«
»Zbogom, zbogom to Bog plati! Take stare roke še niste stisnili v svojem življenju«, je rekla, mirno sedeča na stolen pri železnem štedilniku.
Srečko Vlttorl Šolski upravitelj v Središču
Praznik najstarejše šmarčanke
Litija, 2. decembra.
Ob baiurvtnski cesti, ki zavije lz Smart-nega v bogenšperske serpentine in dalje v Temenlško dolino, čepi starinska pritlična hiša. Tja. k fotografovim je namenjena moja pot Čestitat grem gospej Mariji Ljubičevi k visokemu jubleju. V nedeljo bo dopolnila 90 let, odkar je prišla v Godišah, kresniških hribih na svet.
Stara mama se je naslanjala ob zakurjeno starinsko peč. Ne, tej ženici bi nihče ne prisodil da bo čez desetletje že stoletnica. Komaj mi boste verjeli, nobenega «4yega lasu še nd na glavi Glas je še krepak, zdravje trdno.
Vprašam mater za skrivnost, ld jI je dala tal ko odpornosti za visoka leta. Pa mi Je ženica takoj zaupala: »Vse življenje sem mnogo in težko delala, malo jedla, pila pa nikoli nič, to se pravi, skoraj nič. Pijana nisem bila še nlkofc. Za primero naj navedem svoje sestre, tri sem imela. Vsem trem se je v življenju bolje godilo kakor meni, nikoli niso toliko in tako hudo delali kakor jaz. Pa ni nobene več med živimi...
V hribovski družini je bBa kopica otrok. Dosti ust pa malo jela. Teta je vzela Micko od hiše na svoj dom že takrat, ko jI je bilo komaj pol leta. Prt teti si je morala pozneje s trdim delom služiti vsakdanji kruh 2e kot petletno dekletce Je imela na paši skrb za 12 glav živ ne. Se pozimi, ko je že zapadel sneg, ni imela čevljev. Bosa je morala po zasneženi pokrajini do studenca pod hišo. Vso vodo Je znosila sama. Imela je na sebi le tanko krilce in zguljeno jopico.
Desetletna je zapustila Kresniške hribe tn odšla služit v dolino. Bila je tudi v Ljubljani tn je ob neki priliki v Ljubljanici skoraj utonila Na Bregu je prala perilo. pa ji je zdrsnil škaf v vodo in je tudi sama štrbunkjiila za njim. Eden izmed gledalcev je skočil za njo in jo reši Podobna smrt ii je grozila na Zidanem mostu. Tudi tam Jo je spodneslo valov je. Ujela se je le za šop trave in Je z zadnjim .laporom prilezla do smrti
LJUBA PRENNERJEVA:
utrujena na breg. Korajže pa tamkajšnjim fantom preveč ne pripisuje, ker jo je gledal trop radovednežev no bregu, pa ji ni nihče priskočS na pomoč.
V 26. letu je spoznala Ljufoiča lz Smart-nega ln sta se domenila za poroka Mož je bil vrtnarski delavec. DružTna je raala: v zakonu se Jima je rodilo šest fantov ln dve dekleti. Živijo še trije sinovi ln hčerka. Stara mamica je vesela mladine: vnuki m vnukinje so jI kakor sonoe v pustih
dneh. Sinovi so vil družinski poglavarji. Tone je Mi železničar, ki ga je v službi povozil viajk in je moral kot žrtev prometne nezgode predčasno v pokoj. Rudolf je upokojen umetni vrtnar ln je bil nazadnje v službi pri francoskem poslaništvu v Beogradu. Sdn Ivan je znam šmarski fotograf, ki Ima svoj atelje poleg materine hiše. Hči edinka Je v Zagrebu. Nekoč jo je ob skala in v zvedavosti se je kar sama predala živahnemu toku hrvatske metropole. Doma so že menil, da se je Izgubila pa je spet točno prišla nazaj. Zaskrbljeni domači so se čudili, kako se je vendar znal ravnati po ulicah. »Kako bi se
ne!« as js octaesala mama. »Saj poprej te v Ptuju, Trstu in tudi drugod. V Zagrebu pa sem se ravnala po tistem konju in Jahaču, (Jetočiču), ki mi je kar s sabljo kazal pot proti stanovanju moje hčerke.«
Svetovna vojia je bila za staro mamo hod udarec. (Tedaj je bila že vdova, moža je teguDila pred 30 leti). V vojni je b0o hkratu vseh njenih šest rfnov. Pa ni dobivala niti beliča podpore.
»Vendar so moji fantje lahko edržali vso vojno pezo, ko pa že tudi doma niso bili razvajeni«.
»Ej, za naše mladosti je b:lo drugače, kakor je dandanes« je primaknil fotograf Ivan. Ko sem še bil šolar, sem pasel kravo edinko od ju trnje teme do pol devetih dopoldne. Zaradi šole, ki se je začenjala ob devetih, sem se tedaj vrnil in so mi mama stisnili v roke za zajtrk ščepec kruha. Opoldne smo se gnetli okrog sklede koruznega močnika, za večerjo smo slačili krompir iz oblic To je šlo dan na dan. Tako so živeli po večini tudi v ostaPh šmarskih hišah. Pa amo bili zadovoljni če smo se nasitili ob taki skromni hrani Dandanes je drugače, gotovo boljše, ta vendar vsi tarnajo le o slabih časih.«
Ko je bdla stara gospa Ljubdčeva te mladenka, sta imela Šmartno ln Lit ja čisto drugačno podobo. O graščini Selih v Smartnem ni več pravega sledu. Uste čase, ko je gospa Ljubičeva odrajtovala davke, pa Je bila davkarija še v tej graščini in sodmja tudi Na grajskem dvorišču so obešali nevarne zločince. Litija je bila tedaj »še ena sama mala figa. Samo poeta ja je stala, pa hiša, kamor se je kasneje naselilo okrajno glavarstvo. Tam, kjer stoji zdaj Sribarjev hotel pri kolodvoru, je tedaj rasel giadež. Pač pa se je dvigala nad postajo graščina Ribče, na prostoru nad sedanjo predilnico.«
Naša mama ne zna ne pisati ne čita/tL, pač pa kot samoukinja dobro računa na pamet Koliko je sedaj šol med dolenjsko stranjo, po našem Zasavju in v kraj-h v Moravški dolini na eno stran Vač! V tistih časih pa so bile v vseh teh krajih le tri šole: v Smartnem, na Vačah in v Moravčah. Seveda so učili mladino le »puhštabe« in pa molitve. Pred osmimi desetletji so bili ljudje še drugače trdni to skromni, kakor dandanes. Čeprav je že začel voziti v LJubljano vlak, ga ljudje niso preveč obrajtali Tudi vožnja je Ula predraga karta za mešanec je veljala 56 krajcarjev. Iz šmarske doline, s Kresni-šk h hribov ln vseh sosednjih vasi so nosili češnje to druge pridelke kar peš v Ljubljano. Koliko ljudi je tedaj koračno s težkimi tovori na glavah ali ramenih skozi Besniško dolino, da so iztržili pri Ljubljančanih nekaj krajcarjev, ki jfh Je

CIMEAN
ZOBNA KREMA
dama tako manjkalo! Ob letih hude lakote pa so plačevali po 2 goldinarja mernik koruze, ki so jo tovorill zadnji ladjarji s Hrvaškega. Večino poslov po Ljubljani as opravljale potovke. Zdaj se rad vsakdo kdajkoli potegne v belo Ljubljano ta ai po opravkih privošči Se kino ali kako dr»-go zabavo. Večino stvari A kupimo tndl lahko doma v Smartnem ali Litiji Ttei čaa ko je bila naša mama mtada, pa ja bala v Smartnem ena sama trgovina ta T Litiji prav tako. Prti Farbarju — svojs čase je bilo to poslopje Valvasorjev grad in stoji še danes s svojimli značilnimi ata^ ki lz davnih časov sredi litijskega trga — so prodajal le petrolej, sol, olje. pa kaka trakove. Blago in drugo robo si kupil toliko le na sejmih. Tedaj so trneM sejmi res čisto drugačen pomen kakor dand»> nes. ko je vsaka mala trgovinica že založena kakor svoj čas veletrgovina. Zdaj ja več denarja ta je tudi več robe. Včasih pa je manjkalo vsega. Tako nam je tekel po-menek o nekdanjih časih.
Kljub visokim letom je Se trdna tudi t nogah. Rada gre Se po vatf ta vsako nedeljo v cerkev. Ker so tudi nekateri drogi v družini učakall visoko starost — njena teta je štela celo 96 let — smo sa trdno sklenili, da bomo na slovesen način proslavili njeno stoletnica Dotlej ji želimo mnogo zdravja!	nč
— Pri neredni stolici. napetosti črev vsled zaoeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevfh. V zdravniški praksi se uporabila »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
O« rea % m
Prababica pripoveduje •• •
TBe podružniške cerkva v Spodnji nid pri Kranju stoji visoka kmečka hiša prt »Knefcu«, kjer prebivajo kar tri gospodinje: moja prababica, njena snaha ta mah: na hčerka, sedanja gospodinja, U pa Ima tudi Se hčerk«, staro 18 teL
Moja prababica Uršula Knlflčeva, rojena Pikuševa, stopa sedaj v 98. teta Ro-dSJa ae Je teta 1842. v revni bajti prt »Pe-vučanu« v Strud pri Selcah. V mladosti se ji je slabo godilo, starti so Ji agodaj umrtl Komaj 16 tet jI Je bfio, ko Js morala Iti služit. Z 18 leti je prišla s svojo sestro v sedanjo »Knefčevo« hišo, kjer Js je domači sta pridno ta brhko dekle teta 1867. povedei pred oltar. Posestvo je bite preaadolženo ta namesto dote je nevesta prinesla te prlctas rojce. Toda mož js bfl dober. Pridno sta morala oba detatl da sta svojim potomcem zapustila novo hišo ta nezadolženo posestvo. RodUo se jtaaa je reč otrok, od katerih žive Se sedaj dva sinova ta tri hčere. Mož je kmalu naša prababica je že skoraj 80 let Se vedno jI je zelo, zelo hudo aa njaa. ker je bil res plemenit Kar na more ga prehvaliti
Rada nam imfc prababica pripoveduje
o svoji mladosti Da, takrat je s svojo sestro pela na karu. Ko JI je blk> komaj 18 let, se je ženil prt njej Dimsdt, »strah kranjske dežele«, ki pa takrat Se m bfl rokavu ječ, marveč prav zastaven fant, po rodu baje Italijan. Takrat ga ni marala, pa Ji je rekel, da hoče prav njo ta drug« nobene ta se res ni nikoli oženil. Postal je rokovnjač. da mu m bilo paca po vsem Gorenjskem.
Resno bolna Je bila naša prababica samo enkrat ko je po vsej Zgornji ta Spodnji Besnici razsajal legar. Takrat ao poki caJi v hišo zdravnika, vendar Jo je adravil največ kar njen mož. Za vse prsne in želodčne bolezni ima najraje čaj ta lapuha, ki ji vedno pomaga. Malo Je naglušna, vidi pa še prav dobro, tako da m
Se satnu kaj aaSije brez očai. Tudi humor je Se kljub visoki starost« nikakor ni sa* pustfl. Rada ai Se kaj zapoje ta v šaii ter da pravi, da je smrt nanjo pozabila.
<58 Jo vprašate kaj bo povedala, da JI je najljubša afcodsHca dobre prave kave, katero si te vsak daa sama skuha na svojem malem StedfltfJcn, ki ga ima v svoji kamrici Oe ostane tako čvrsta, kakor je adaJ, potem bo nate proh-babica gotovo učakala stoietnioo^ kar JI nfl od srca Seflma
Peter Ml JI«, Ljubljana, Maistrova lf
Neznani storilec
Pod tem naslovom izide v zbirki knjig, ki jih je Vodnikova družba v Ljubljani pripravila svojim naročnikom za letošnji božični dar, malome-ičanska kriminalna povest izpod peresa Ljube Prennerjeve V naslednjem prinašamo kratek odlomek iz zanimivega dela.
Nekaj strašnega se je bilo zgodilo!
Zjutraj, ko so šli zidarji, ki so gradili novo hranilniško poslopje, proti mestecu na delo. so našli v gaju pod hribom, nekaj korakov za pokopališkim zidom, ob cerkvici svetega Filipa mrtvo deklino, ki jo je vsa Lipnica dobro poznala, mlado nečakinjo gostilničarke »Pri lepem razgledu«, ki so jo klicali za Lubečkino Ančko
Kaj takega!
Ljudje so stali na cesti, se zbirali v gručah, se klicali preko ceste in mestnega trga in so drug drugega spraševal: o podrobnostih grozne novice. Nihče ni vedel kaj več povedati kakor to. da so jo zidarji našli ležati mrtvo in da ie bila ustreljena, pa da leži še sedaj tam in nihče ne sme priti blizu, ker jo stražijo orožniki in jo bodo dotlej dokler ne opravi sodna komisija svojega dela.
V farnem zvoniku zazvoni mrliču Oni, ki še ničesar ne vedo. pogledajo zdramljenl po mrtvaškem zvonu skozi okna ali hišna vrata, spraševanje, klicanje, javkanje, zmajevanje z glavo in zaprepaščenost se nadaljuje do poldneva
K Mar ha tu v lekarnp je pridrvel učitelj Cepič.
»Kaj? Se ne veš?«
Ne, Marhat te ni ničesar vedeL Zjutraj,
| ko je prišel zbit in zaspan v lekarno, je
bilo precej opravka. Opazil je sicer, da se zbirajo ljudje po cesti in da se je moralo nekaj zgoditi, a ker je bil s svojimi miši mi in skrbmi, vrh vsega pa še z delom zaposljen, se doslej ni utegnil brigati za lipniške novosti	» ■
Sedaj mu je Cepič hlastno pripovedoval in Marhatu je postajalo ved ".o tesneje
»Pomisli! Taka svinjarija! Takole čedno dekle — tale Ančka, saj si jo dobro poznal
—	stara Lubečka jo je že pred leti kot otroka pripeljala s seboj n_kod z Nemškega — je nekdo ubil. ustrelil z revolverjem. Zidarji so jo zjutraj našli v ortem malem parku pri svetem Filipu. Da bi se bila sama? Ah, kaj še! Prvič ni imela revolverja, kdo drugi Pa ji ga tudi ne bi bil dal. In kdaj bi prišla tako veselemu dekletu taka neumnost na misell« •
Marhat je s silo zadrževal sapo. da ga ne bi izdala Čutil je srce biti tik pod vratom. Takoj, ko je slišal grozno novico, mu je š!a nekako mimo zavesti Ni je še dojel. Bil ie še ves sinočen in bi b:l morda z isto ravffodušnostjo sprejel vest. da mu je umrl najboljši prijatelj. Šele sedaj se je v njegovo brezbrižnost — češ. kij morem jaz za to. tako je pač naše življenje
—	za ril hipen, moreč strah.
»Saj to je ravno, s čimer si v?a Lipniqai beli glavo! Kdo utegne biti mor lec? Doslej se še ničesar ne ve. Piavtjo, in tudi jaz mislim, da bo najbrže kakšna ljubezenska zgodba vsega kriva! To se bo ie razčistilo. Punca je imela baje mnogo častilcev!«
»To je laži« je izbruhnilo iz magistra ta-
ko ostro, da je Cepič osupnil, Marhat pa se je razburjen hodeč gor ln dol jezil nad neverjetno lipniško hudobnostjo in uma-zanostjo mišljenja, ki vidi v vsakem človeku, ki ni ustvarjen ves po Upniškem kopitu, nečedno žival, od spolzkih želja prežeto mrcino. v vseh zavrženih grehih povaljano grdobo.
»No, no. no...« Je miril čenčavi Cepič in njegov dolgi konjski obraz se je nabiral v važne gube, hoteč s tem izraziti, da za svojo osebo dostojanstveno odklanja taka sumnčenja.
»Se ne izplača razburjati se, dragi magister! Verjamem, da te Lipnica nervira, saj mene tudi! Vendar . kaj hočeš?« Besedo »nervira« je bil izgovoril s poudarjeno nebrižnostjo, saj je bil tako ponosen na te svoje tujke. In ker je magister sedaj le molče nadaljeval svoj nemirni izprehod, mu je pričel važno razkladati:
»Seveda ima, kakor vsaka, tudi ta stvar svoje ozadje in menda me imaš za dovolj zrelega, da se ne oziram na lipnške čenče. Vendar — stvar ima svoje ozadje! Pravim ti, stvar ni kar tako in videl boš. da bodo morilca težko ujeli, če ga bodo sploh kdaj, in le verjemi mi, da je ljubezen v o adju. In ne rečem dvakrat da ne bom nečesa poskusil — zelo me mika!«
Sele sedaj se je magster ozrl vanj.
»Kaj? Kako? Ti nameravaš ..?«
»Da. Nameravam! Ce ne bodo. recimo, do pojutrišnjem drugi našli morilca, bom poskusil sam. Ampak — magister — strogo diskretno, kaj ne?«
Na ta ne bo nevaren detektiv! Ko bi le že Sel! Ko bi bil človek ie končno sam, da bi lahko razmišljal. Vse akupaj utegne postati nerodna zadeva, če pomisli, da j« bil tudi on sinoči do enajste nočne ure v Lubečklni gostilni in da Je prišel Sefle v pozni uri domov. Hord« bo
hoditi po sodnijah, pričevati, povedati, kod je hodil in a kom.
»AU je ni škoda?« je priče! spet Ceptfi. »AU se ti ne zett. da ta grozni zločin naravnost vpije po maščevalcu? .Moral js biti nekdo, ki je dekleta dobro poznal. No — a kom se je zadnje čase največ družila?«
»Z menoj gotovo ne!« je zinil Tine ln te
mu je bilo žaL Ce se je bil Cepič ie odločil za vohunske posle, bi ga takale opas-ka prt vsej njegovi zarobljenosti lahko opozorila tudi nanj, in če bi hotel, bi morda celo lahko izsledil, da je tudi on. Tina Marhat v lanskem poletju ln še proti jeseni zelo često zahajal k »Lepemu ra/g o-du« in to gotovo ne ls zaradi vina. Pza-neumnol
»Aha — kaj pa je tam?« se je zavzel
Cepič, se naglo poslovil ter hitel po trga navzdol, kjer ae je pred sodnim poslopjem zbrala precejšnja gruča ljudi
Tine Marhat je bil sam Naslonil se Je ob pult in strmel predse Cigareta mu Je ugašala med prsti. Zunaj so hodili ljudje mimo steklenih vhodnih vrat in izložbenega okna, gledal jih je — ne da bi jih prav videl
Anico so torej ubili! Ali jo je Terpinar-jev Milan, ta. ki ga je snoči srečal? UbiB so jo! Ustrelili z revolverjem to nič huda. ga hotečo, nič velikega želečo, malo. mlado in življenja tako zelo željna sentimentalno Anico Mavčevo. Sam ji je bil pravil nekoč o tujih mestih in zanimivih ljudeh, tudi objel jo je nekajkrat in potem je bila zelo užaljena, ko ga naenkrat ni bilo več blizu Zdaj je mrtva, ustreljena.
Otresal se je očitkov, ki so se mu vrivali ln kar vesel je bil ko Je prišla stranka, za njo druga in tretja stranka, da js moral vso pažnjo posvečati delu ln mu nI bilo treba preveč misliti.
Naenkrat Je stopa v lekarno žandar.
Demaie vesti
• Imenovanje novih generalov. Na praznik 1. decembra Je b-1 objavljen ukaz o napredovanju večjega Števila generalov in admiralov. V čin armijskega generala sta napredovala divizijska generala Jovan M. Naumovič in Milojko B. Jankovič, v č n diivizijskega brigadnega generala Mlljutin P. Nikollc, Kos ta J. Adamovič, D mitrije T. Predič, Dragotin T. Pandurovič tn Dušan V. Božič, v čin hrigadnega generala polkovniki Bogdan D. MaglAč Metod F Rakuša M rko 1. Rajh, Radoslav M. Vuk sanovič, Fran J. Pogačar, Juro G. Izer, in Miloš 2. Stamenkovič. Za višjega stalnega vojnega profesorja L razreda je napredoval višji stalni vojni profesor II razreda dr. Vicko F Lipanovič, za kontradmirala pa kapetana vojnega broda Armjj A. Par vič in Tomo T. Tijanič. Dalje so napredovali v čin lnženjerja-kapetana I. razreda artilerijsko-tehnične stroke nženjer-kape-tan H. razreda Vladimir S. Salmon, v čin kapetana n. razreda pehotni poročnik Sve-tozar T. Kobac, Branko O. Mešek. Aleksander A. Stancel, Zdravko A žnldar Slavko I. Levar Rudolf R. Renčelj mže-njerski Nenad G. Bartol, intedantski Branko L Lovšin, v čin poročnika pehotni podporočnk Ivan J. Markič, za nižjega vojno-tehničnega uradnika m. razreda le-talsko-tehnične stroke nižji vojno-tehnična uradniki Anton J. Cerne, Ivan J. Lesičnik Alojz R. Horvat, Dominik D. Berce a Edvard F. Breznik, za vojne pisarje UL. razreda mornarice pisarji IV razreda Jo-aip L Flego, Janez F. Kramarič, Alojz A. Koprivšek in Julij I. Legat
Ivanka Sinigojeva, rojena Jagodičeva, soproga narednika vodnika L klase. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrliške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. — V Lahovem je umrla ga Uršula Modiceva. Pogreb bo danes ob 15. na Bloke. — V Čatežu ob Savi Je preminila ga. Terezija Naroorševa, —
V	St. V etu pri Vipavi Je umrla ga. Ana Rudolfova, rojena Hladova, soproga upokojenega nadučitelja. Pogreb bo danes ob 16 na domače pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
1f(| V A f Zdrave noge Vam
V	VurilVl • ohrani originalni »S A N O P B D«. — Vrečica 2,— Din.
•	Za Mo prt Sv. Treb Kraljih nad Ma-
renbergom, ki jo zida Družba sv. Cirila ln Metoda, je daroval g. Ferdo Prlmec, uradnik Hranilnice dravske banovine, Celje, 50 din. CM. podružnica v Litiji pa je nakazala 83 50 din prostovoljnih prispevkov o priliki predavanja o Kočevju. Iskrena tivala!
•	»Gospodinjska pomočnica«. Vsebina 11. tn 12. številke: Razvoj izobraževalnega dela. Informacije zaradi služb. Vseh mrtvih dan. Takšni smo, Za varstvo deklet. Pri kartarid. Iz celice brezposelnih. Obzornik prinaša marsikatere zanimivosti 1b življenja nasvete za kuhnjo in dom. Pripovedka »Pustolovščine bolhe Micke« dokazuje, kako se v današnjih dneh malo ceni človeško življenje. S prihodnjo številko pričnemo deseti letnik. Poleg člankov za stanovsko in strokovno Izobrazbo
| DARILNE
kasete, doze za puder in cigarete, manlklre, razpršilci, parfumi itd v največji izbiri v PARFUMERIJ1 »VENUS«, Tyrševa 9
* Za ^ovesno proslave SOietnice ljubljanske univerze se je, kakor nam poročajo. osnoval poseben Akademski akcijski odbor. Nadel si je nalogo .da bo skupno z univerzitetnimi oblastmi pripravil čim lepšo spominsko svečanost ob jubileju tega pomembnega dogodka. Proslava bo 16. m 17. decembra. Odbor izraža željo naj te bila ta proslava dogodek ki bo vsaj za kratek hip združil vse Slovence v veliki misli na popolno slovensko univerzo v Ljubljani ,na severni kulturni branik Jugoslavije.
Poleg krasnih resnih tudi dovtipna DARILA — NOVA IZBIRA — v
Progeriji GREGORIČ,
LJubljana — Prešernova ulica 5.
žjiililTTlfnMmii ^''^'V^ffTTHIIfltiSIJlIlBffllftfHIHlIMriST^tftlHRIHffHtBff^^^11
•	Diploma. Na zagrebški farmaceutskl fakulteti je bila diplomirana gdč. Olga Vrabičeva te Šoštanja. Čestitamo!
•	Himen. Pred dnevi sta se poročila g. Ljudevlt Kuharlč mlajši, trgovec Is Ormoža. in gdč. Mira Seršenova, posestn ea v Ljutomeru, ofba lz uglednih hi naprednih družin. BBo srečno!
•	Novi grobovi. Umrla je 1. t. m. v Zagrebu ga Ana Marklčeva, mati Viktorja Markiča, računskega inšpektorja ajpeladijskega sodišča v Ljubljani in tašča dr. Bogdana Petelina, sodnika vrhovnega sodišča v Ljubljani. Blago pokojnico, ki je živela zadnji čas pri svoji hčerki v Zagrebu, bodo prepeljali v Novo mesto na mestno poikopališče, kjer bo pogreb danes ob 16. url. — V Ljubljani je preminila ga.
bo prinašal povest »Sin Arhove Lenke«, ki Je šel v inozemstvo, se tam poročil s tujko ter so ga lastni otroci zaničevali za-radi njegove uboge domovine. Nove naročnice, ki bodo še pred novan letom poslale naročnino 12 din. dobe tri številke tekočega leta brezplačna Naroča se pri upravi »Gospodinjske pomočnice«, Ljubljana, VVoLfova 12, in po položnici, ki ae dobi na vsaki pošti in se napiše nanjo štev. 13.748.
• S tiri mesece Je veljal aa mrtvega, a oa lepem so ga našli pijanega v krčmi.
Oblastem ln rojakom Je po nemarnem gotovo malokdo prizadejal toliko preglavic, kakor jih Je zadnji čas aapletei delavec Stevan MomčiJovlč tz Beograda. Momčilo-vič Je kot vojni dobrovoljec pred leti preje) dobrih osem oralov zemlje v okolici Rume. Ni mu bilo do tega, da bi se lotil kmetije, pa je zemljo prodal nekemu kmetu iz Kra-ijevoev za 40.000 din. Od prodajne vsote pa je «un dobil na roko to 20.000 din, medtem ko naj bi druga polovica pripadla prejšnjemu fevdalnemu lastniku zemlje, grofu Petru Pejačevlču. Momčlovič Je vesel človek ln je denar, kar ga Je dobil na roko, fcma tu potrošil v veseli družbi, nato pa je brea pravega slovesa zapustil svojo ženo, ki živi v Beogradu, in odšel v Kragujevac, kjer je našel zaposlitve v neki manjš, tvornici Malo prej pa je Se govoril med prijatelji tn znanci, da pojete Se enkrat v Rumo ki' Izterja Se ondh 20.000 din, ki jih je na prigovarjanje kupca brea vsake zakonske osnove priznal grofu Pejačevlču. Po Istem nI bilo o njem ne duha ne sluha. Malo pozneje so na polju pri Rumu našH umorjenega človeka Po opdsu njegove zunanjosti so bili MomčHovičevl sorodniki prepričani, da je to on. Na ta račun je policija aretirala nekega kmeta iz nunske okolice in proti njemu je sodišče nabralo že celo kopo indicev. Na podlagi Momčilovčerve slike, ki so Jo bili svoj čas objava beograjski listi, pa Je zadnjič nekdo v Kragu-jevou na lepem pogrešanca prepoznal, ko Je pijan sedel v krčmi Ko so ljudje navalili nanj in ga vpraševali, kako se je moglo zgoditi, da ničesar ni izvedel o tem. kakšna afera se je napletla okrog nJega, je Momčilovič samo zamahnil s roko in odvrnil: »Vesel sem, da sem žhr in sdrav«.

m
* Natečaj. Razpisujemo tri nagrade sa najboljše leposlovno delo in sicer: L 000 din za najboljSo novelo v obsegu 1 tiskane pole; 2. Dve nagradi po 200 din sa dve črtici v obsegu do % tiskane pole. Za nagrajeno delo se izplača tudi običajni ho-
Mlad žandar, Maks Ferlinc se je pisal in Marhat ga je poznal, kakor se v malih gnezdih vsi ljudje med seboj poznajo, čim bivajo kak mesec dni v njih Marhatu je mrzlo vztrepetalo proti srcu pa je zavlekel usta v prijazen smehljaj in stopil malomarno salut rajočemu mlademu fantu kolikor mogoče mirno nasproti »Kaj želite?«
»Dva aspirina!« je odvrnil oni mirno. »Ali vas glava boli?« se je zagnal magister. »Potem pa imam nekaj boljšega za vas!« Prinašal mu je razne škatlice, priporočal to in ono, živahno govoril in se šalil in mu nazadnje stisnil drobno škatlico s praški, ki so baje »imenitni«, in še zaračunati mu ni hotel ničesar
»Saj vem,« je dejal, »kako je. Služba je naporna, plača pa ..! Pa tudi mene boli danes glava se bom sam poslužil Istega sredstva! Ta presneta nočna služba! No. pa tudi vi imate danes zelo naporno stvar!«
Maks Ferlinc Je važno prikimal Nerodno mu je bilo. da ga je magister, ki se sicer ni zmenil zanj. obdaril, in rad bi se mu pokazal uslužnega, pa ni vedel s čim »Težko je že. pa ga bomo menda vendarle dobili!« je zinil tehtno. »Sedaj še ni nič, no — eno sled bi že imeli pa saj veste, kaj je služba — govoriti se ne sme! Pa hvala lepa gospod! Zbogom!«
»Seveda! Ni za kaj hvaliti Se drupič! Adijo — no!« se je dobrodušno hahljal Tine in ga še spremil do vrat
Norec! Osel! Butec! se je zmerjal samega sebe, ko je stopal spet za pult. Le kaj me drži v krempljih. da delam take budalo-sti! Saj si bo moral tudi ta nazadnje reči da ga obdarujem s praški za glavobol. Saj našam. Kaj pa me briga orožnik Maksi da ga obdarujem s praški za glovobol. Saj
mi ni ničesar hotel, saj ima le mečka od snočnje krokarije, pa si Je prUd po aspirin, jaz pa že ves drhteč sumim, da Je prišel k meni ali četo pome. Čemu se prav za prav sploh tako zelo bojim? Zakaj, da se bojim, da me je na vse vragove strah, tem si ne morem več tajiti
Cemu prav za prav? Kdo mi kaj mora? Umoril je nisem, prav gotovo ne! Anico Mavčevo Je ubil nekdo drugi — morda res tale Terpinar. Saj to Je ravno! Saj ta, tale Milan Terpinar bo morda skušal zvaliti sum nanj, čim bi čutil, da mu grozi nevarnost! To Je! In menda je ta Terpinar res zahajal k Ančki! Sicer se bo pa izvedelo! Cemu sd sploh beliti glavo!? Saj ga doslej Se nihče ni ničesar vprašaL Cemu Je neki zavijal poprej tako. kakor da bi imel nocoj nočno službo, ki )o opravlja vendarle samo, kadar Je šef na dopustu! Nič! Dokler ga nihče izmed poklicanih ne izprašuje, mu o tem, da Je «ečal snoči Terplnarja, sploh ni treba govoriti Čakati je treba in molčati! Ta. čakati in molčati — isto mu je snoči zabičevala Marija! Ah, Marija! Saj Je vse le zaradi nja Cim bi moral govoriti in bi govoril resnico, bi moral ns vsak način omeniti tudi njo in tega vendar ne smel To Je ravno! In morda bi bila njegova dolžnost Javiti oblasti, da je srečal Terplnarja? Kaj le! Marija bi ga imela ta največjega tepca, če bi s tem njo spravil v čenče. Najvažnejša pe je na vsak način Marija nje ne mara izgubiti in zato bo ravnal taka da bo zanjo prav!
Saj on ni ničesar zakrivil Bil je slučajno na cesti ob času. ob katerem se Je po vsej priliki zločin dogajal, otožno je tudi, da je slišal strel — oni Jek. ki ga je smatral za pokanje v motorju mimo vozečega avtomobila — več pa ne ve in več mu tudi nihče dokazati ne moče.
KINO MATICA, teL 21-24.
Ob 10.30, 10., 17, 19. ln 2L uri
NOVA EDICIJA
Pastir Kostja
Ruski filmski Slager
LEONID UTJESOV
DANES PREMIERA ODLIČNEGA FRANCOSKEGA VELEFTLMA
VIHAR NAD AZIJO
odlično francosko filmsko delo, v katerem je CONRAD VEIDT na višku svojega umetniškega ustvarjanja V ostalih vlogah Sessue Hayakawa. Mičiko Tanaka, Roger Ducfaesne. Kino Sloga tel. 27"J0 Predstave danes ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 10., 17, 19. In 21. url
Preskrbite si vstopnice v predprodajl
FIlm globoke Impreslvnostl! Plemenitost ln dobrota v borbi proti ljudski zaslepljenosti ln neumnosti Dlvne IJubavne melodije orienta! Prizori velike napetosti!
norar. Rokopisi se sprejemajo do 31. XII. t l. Označeni naj bodo s psevdonimom, avtorjevo Ime pa priloženo v zaprti kuverti Uredništvo Ženskega Sveta.
•	Napredovanje v železniški službi Z ukazom kraljevih namestnikov so napredovali: pri generalni direkciji državnih železnic: za kontrolorja 7 skupine Dragotin Prezelj, v S. skupim pa Stanislav Guštin in Vladimir Juvanec. Pri ravnateljstvu Beograd-sever za kontrolorja 7. skupine Friderik Cerne j, pri ravnateljstvu v Zagrebu za Inšpektorja 3. skupine Alojzij Supančič ln Gustav Debot, za višje kontrolorje 6. skupine Vekoslav Majcen in Vladimir Gobec, za kontrolorja 7 skupine Branko Bajec Pri ravnateljstvu v Ljubljani za višja svetnika 4 skupine I. stopnje Valdemar Hazlakijevič in Ivan Suha-dolnik, za inšpektorja 5. skupine Leopold Gruden in Janez Vohinc. za višje kontrolorje 6 skupine Frančišek Spenko, Jožef Guzelj, Frančišek Goričan ln Jožef Kon-čar za kontrolorje 7. skupine Franc Peternel j. Karel Putinar Alojzij Franc in Alojzij Volk, za višja prometnika 7- skupine Jožef Weingerl ln Štefan Trojai za višja nadzornika proge v 7. skupim Janez Omahen in Frančišek Ronko, za višjega nadzornika signala v 7. skupini pa Jožef Skorjanec. Upokojena sta višja svetnika inž. Jožef Turban in Egon Tancig pri železniški direkciji v Ljubljani Premeščena sta: za Inšpektorja S skupine v finančnem oddelku generalne direkcije Josip Hace, doslej inšpektor oddelka za kontrolo dohodkov v Subotid, za višjega pristava 7 skupine v oddelku za kontrolo dohodkov v Subotid dr Janko Grampovčan.
•	Ponovna vpeljava potniških vlakov sa progi Ljutomer — Gornja Radgona. Od 2. t m. dalje vozita na. progi Ljutomer — Gornja Radgona oba para ukinjenih dopoldanski potniških vlakov ln ne samo en par, kot Je bik) objavljeno. Vlaka odhajata lz Ljutomera ob 8.10 bi 1116 ter prihajata v Gornjo Radgono ob 8.56 ln 1157. Iz Gornje Radgone odhajata ob 7.01 in 10.00 ter prihajata v Ljutomer ob 7.42 tn 10.46.
•	Izseljenski večeri ljubljanske radijske postaje. Prvi tak večer bo na Izseljensko nedeljo 3 1 m. ob 20. Spored: Hribar: Adventna (komorni zbor). Foerster A ve Marta lz opere »Gorenjski slavček« (mešani zbor ln radijski orkester) Govor (P Kazimir Zakrajšek) Nedved: Popotnikova pesem (moški zbor) Bernard: Slovenski fantje (mešani zbor hi radijski orkester) Gregorc: Ko so fantje proti vasi šli (moški zbor in radijski orkester). R Miklič: Izseljenci, prizor (člani radijske Igralske družine). Dolinar-Bernad: V zarji jutmji (mešani zbor ln radijski orkester). Jaki: Iz naših livad, valček (radijski orkester).
•	vse tovariše bivšega čraovojniškeg« polka it. 27 na rumunskl fronti brez razlike čina vabim na sestanek ln skupno kosilo dne 10. dec. 1939. Sestanek ob 10. V kavarni Dm-ma, koa lo ob 11 t gostilni »Možlna«. Tovariši, ki žele po dolgem času obuditi nekaj lepih spominov, naj se prijavijo s dopisnico Franc Nejedly, toga in mlin, Prelasko, pošta Podčetrtek. (—)
•	Novo! »Dedek povej« — Šaljive pripovedke s ilustracijami — so to v prodaji!
Iz LJubljane
o_ primorsko akademsko dru*tn» »Doberdob« priredi v soboto dne 9. t m. ob 20. uxl v telovadnici Sokola UL na TjrrSevl oesti družabni večer, na katerega vljuctao vabi vse primorske rojake.
Prt saprtjs m motnjah * prebavi mite zjutraj aa prazen telodec ki navadne Frane Jožefov« grenčice.
m— Lutkovni oder Sokola L aa Taboru
vprtoort v nedeljo, S. t m. ob pol 16. uri komično tttr.deJanko »Čevljar, krojač in Jurček«. Vstopnice dobite lahko te v na. prej v prodaji v nedeljo od 1L do 11 Ob tej uri tudi tdefanlčno. (—)
O— Novi začetniški plesni tečaj aa vtnee-dame to gospode otvod Jutri, v ponedeljek ob 20. plesni »vod »Jenko« v Kacin*. Vsako nedeljo ob 16. »p®poMan®kl ples«. V torek 6. %. m. ob 20. »nadaljevalni tečaj« V veliki dvorani z miklavž®venjw sa vse obiskovalce tečajev. Informacije za posebne ure ki vpsovanje proti legitimiranju vsak dan. Akademlki-dijakl tonejo popust. (—)_
Do božiča stare cene
ČEVLJEV
vseh vrst v prvovrstni garantirani
kakovosti
T R I U M P F,
Ljubljana — Miklošičeva e. 12.
Lade v Jakopičevem paviljona. Opozarjamo ponovno na otvoritev razstave kluba »Lade« danes ob 1L uri a uvodno besede ak. Slikarja Ivana Vavpo-tlča.
RAZVESELITE
tudi letos sa Mlklavto Vaše malOce s lepimi Igračkami ln primernimi darili Id Jih nudi v veliki Izberi m po smernih cenah domača trgovina
IVAN SAMEC, Mestni trg *L
a— V šentjakobskem gledališču bo &ar ob 10.10 popoldanska predstava zabavne Skuteckljev* veseloigre »KoSček sreče«. Igra Je izvrstno naštudkrana In je dosegla pri dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Vsi obiskovalci so se Izvrstno zabavali ln od srca aasmejak. To Je zadaja uprizor.tev tega Izvrstnega poljskega dela. Ker je sa predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice te v prodaji, ki bo danes od 10. do 12. ter eno uro pred začetkom. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okolUko občinstva
Prekrasen. oretresliiv Mm, film svetovnega triumta!
ROBERT KKH
Ta predvajamo pod pokroviteljstvom Proti tuberkulozne sveže v LJubljani!
Herojska borba in triumf velikega znanstvenika na polju medicine, moža, ki je rešil človeštvo ene najopasnejših morilk — tuberkuloze 1
V tem edinstvenem filmu nastopajo poleg E. Janningsa Se Werner Kraus, Vik torta Ballasko, Lade Hfifllch, Theodor Loos to drugI
potrebne vstopnice
/g Afc '	Preskrbite si takoj potrel
fflPg(UII)llt9? Kino Union,
22-21
/arartl dolžine "'m* predstave ob: 10.30 dopoldne po znižanih cenah ln ob: 14.45,
17- 19. in 21.10 url
I
Kino Moste
V nedeljo ob 14.30, 17.30 ln 20.30 uri — v ponedeljek ob 20. url
,ONA HOČE, ON PA NE ..." * ZHARLIE CHAN NA DIRKAH
u— Nastop Miklavža v Drami Torkova popoldanska predstava pravljične mladinske Igre »Sneguičice« s Ančko Levarjevo v naslovni vlogi v stihih Pavla GoUe bo združena letos s nastopom Miklavža. Kakor vsako leto bo ottskal s svojim Številnim lepim spremstvom predstavo in bo delil otrokom darila. P»»lat| Jih Je treba v torek aajKasneJe do 14 ure k vratarja v Dramo. Morebitna navodila oziroma opozorila, ki naj Jih naslovi Miklavž na posameznica, Je treba priložiti na listku k darilu.
Dame — Gospodje!
Posetlte novo otvorjenl KK1ZEKSK1 salon sa dame tn gospode v Kresi JI Llngarjeva ul L Trajna onduladja ter barvanje las po konkurenčnih cen »h — Se vljudno priporoča
frizerski salon »FRANK"
LJUBLJANA — KRESU A.
u— V Splošnem ženskem društvu na Rimski cesti SL 9 Je danes zadnjič odprta razstava narodnih vezenin, žene so tokrat inova segle po vaorclh, ld so bili dolga statotja last našega naroda in r katerih Je v preteklosti nato žena izražala svoj umetniški čut In svoje umetniško hotenje. Ti vzorci Izvedeni v živih rdečih, modrih ln črnih barvah, ntoo Is sek> fino t*>M*ni marveč so tud aelo okusni Marsikateri motiv prekaša po svoji lepoti In okuenosti modeme vzorce po katerih danes žene tako hlastno segajo, dasi so če-sto praml. brea prave vsebine. Prdčl rasne velikosti Mn-rtne, robčki albumi raa-todeni po mizah ta stolih okusno aranžirane sobe, kakor tudi kitke v naiortnfli nošah, vzbujajo pozornost obiskovalcev, žal le, da je med njimi tako malo kupcev, čeprav so Izdelki res poceni Pod vodr stvore ga. Lmdtoerjeve ta ge. Opeštčeve so Jih Izdelale revne tene. da bi tako petij do skromnega zaslužka.
Geometerska pisarna
ing- Petrovčnlk Ive s asistentoma geom. Breskvar Janezom tn geometrom Pele Zvonlmlrom — 8E JE PRESELILA na Gosposvetako cesto št. S, poleg gostilne Flgovee.
a— za odlaganje »nega ao določeni posebni prostori ki bodo označeni tudi z vidnimi napisnimi tablami ker ck-ugje odlaganje nI dovoljeno ta Je aato tudi kaznivo. Odlaganje snega v Ljubljanico Je dovoljeno na Trnovskem pristanu nasproti ftvablčeve oboe, na Grudnovem nabrežju pri šentjakobskem mostu, na Krakovskem nasipu na pripravljenih snežnih drčah, na Cankarjevem nabrežju pri Čevljarskem mostu, na Novem trgu ob ograji nad Ljubljanico, na Gallusovem nabrežju prt šentjakobskem mostu, na Dvornem trgu na nabrežju. na Poljanskem nasipu aa rdečo hi-So, na Sv. Petra nasipu na snežnih drčah, trn, oesti ob Ljubljane! pa od ftentpetrake-ga mosta do mosta pri mrtvašnici Odlaganje snega v Gradaščico Je dovoljeno ob DobfDovI uttd aa mostu na Cesti XV. na Gttncah ta na mostu na Oesti XXI. na Gl n-cah. Odlaganje snega v Gruberjev prekop Je dovoljeno s Hradeckega ceste pel Poljanskem to prt Kariovškem mosta Rasen na samo teb prustorto v vodo Je pa dovoljeno odvažanje snega tudi na nekatera zemljišča tn sioer na Vodnikovi oesti prt starem gasilskem domu. v Tivoliju na otroškem Igrišču, v gramoznici pri bežigrajski Sott, a povsod drugje tako v vodo kakor na zemljišča Je torej odlaganje ga prepovedano.
k p t | svilen Sel, ki se ae mečka, H	M O A K A MODA,
se v vseh modnih trgovinah.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM | V flISKI — Telefon 41-79
Največji film Italijanskega tenorja Tita Schipe! — Film, ki prekaša odlični film »Vlvere«
Kdo ]e srečnejši ed mene?
V	gi. vlogah: Tito Schipa, Catertna
Boratto.
Predstave: danes ob 3., 0., 7. ln §. url ter v ponedeljek ob	uri
Prihodnji spored (8. in 9. decembra):
Njen prvi ples
V	gl vi Harry Baur, Marte Beti,
Fernandel itd.
A*a<lenit>ki odsek Jugoslov.-boigar-s«e lige. Občni zbor bo v sredo, 6. t. m. v lokalu JB lige (Gaadišče 14.).
n— ZimSke počitnice za šolsko mladino. Državna šolska poliklinika v Ljubljani priredi za čas božičnih počitnic za srednješolsko mladino zimsko počiitniško kolonijo v zvezi s smuškim tečajem. Prošnje za znižana mesta naj srednješolci vlagajo na državni šolski polikliniki v Ljubljani do 12. t n Isto tam se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila.
Šaljivo Miklavževo darilo
za Din 20.— to Klcer:
1 punčka, 1 zibelka, 1 steklenička z dudko.
1 sesalka, 1 ropotulca, 1 muzflcai cigareta,
1 srce, 1 strelec — zabavna Igra za
mlado tn staro, 1 zapestnica, 1 sirena. Vplačajte na ček rač. št. 13286 ali pošljite v znamkah na naš naslov Din 24.— nakar Vam kot paket odpošljemo darilo na Vaš naslov!
Fotoaparate — filme
plošče brez vsakega poviška vse dotlej dokler traja stara zaloga, pri
FOTO TOURISTC LOJZE ŠMUCU LJubljana, Aleksandrova 8.
n— Izredno prijeten Miklavžev večer zn odrasle priredi pododbor društva »Knje-ginja Zorka« v Trgovskem domu dne 5. decembra zvečer za svoje člane, prijatelje ta dobrotnike, kupce društvenih dobrodelnih srečk. Srečka velja kot vabilo, žrebanje bo ob 19. Dob tki bodo isti večer na razpolago. Srečke dobite do 0. XII. do 12. ure pri vseh odbornicah. Po žrebanju bo zabavni večer. Godba bo igrala od 21. ure dalje, Miklavž pride ob 22. Izbran bifč. Bar. Vstopnine nI

ŽREBANJE LOTERIJE Sokola Ljubljana-šiška
je preloženo na poznejši čas.
I
u— Deca, pozor! Sveti Miklavž v spremstvu angelov ln sv. Antona in veselih parkljev vas ob šče na Taboru v torek 0. t. m. ob 16. uri. Prosite svoje starše, da vas privedejo ob pravem času tja Opomba za rtarše: Darila se bodo sprejemala v torek 0. t. m. med 9. in 12. uro dopoldne in med pol 14. in 16. uro popoldne v ženski garderobi na Taboru, (vhod nasproti vojašnice).
u— V torek 5. decembra ob 9. zvečer vsi na miklavževanje v gostilno k Panju, Vegova ul. 10, kjer boste vsi bogato obdarovani. Darila se vsaki dan hvaležno sprejemajo. (—)
Tradicionalni
Četrtek 7. - XII.
TABOR
&£ofc cez kozo
Adamli Swing Rhvtm
Knez namestnik Pavle je postal armijski general
Slnžbeni »Vojni list« z dne 1. t. m. objavlja kraljev ukaz, po katerem je napredoval Vis. knez namestnik Pavle v čin armijskega generala
Prvi družabni večer Cirilmetodar-jev, šenpetrske moške in ženske podružnice bo 5. januarja 1940. v Trgovskem dom.u. Na večeru bo prvovrstna godba, solospev, baletni ples, nastop Jožka in Ježka in še drugo, kar sporočimo prihodnje dni čisti dobiček prireditve je namenjen. CMD narodni šoli pri Sv. Treh kraljih. Naše narodno občinstvo prosi podružnica, da smatra obisk prvega narodnega družabnega Ciriimetodovega večera za prijetno dolžnost.
Moderne pletenine — Karničnik Nebotičnik
u— plesne vaje vsako nedeljo ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Začetnici ob 14.30. (—)
Svoje čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »PEKO«.
u— Halo, halo, — Kam? Danes zvečer vsi v dom Sokola Lj. Zg. šiška, na veselo miklavževan j e. Ples. zabava, Mihec ga... ? Za naše malčke pa bo miklavže-vanje 5. Xn. ob 6. uri. Iste dneve sprejemamo darila in to ves dan v društveni pisarni. (—)
u— Rezerviranje miz in lož za Skok čez kožo. V četrtek 7. XII. tel. 41-78. Reklamacije vabil na univerzi pri vratarju. (—)
šaljivi predmeti
NOVOSTI I. 1940.
v veliki izbiri v drogeriji RANC, Ljubljana, židovska 1. Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno.
u— Ciril-Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in pisarni CMD, Beethovnova ulica št. 2. Cena 1 kom. 1 din. (—)
u— Sokol IV priredi Miklavžev večer v torek 5. decembra v Putrihovi gostilni na Dolenjski cesti ob 18.30 za deco in naraščaj, in ob 20 za odrasle. Darila se bodo sprejemala v torek do 18. Vabljeni vsi! (—)'
DA M E !
TRAJNI KODRI DIN 40.—. — FRIZERSKI SALON FRAJLE F.
Plesna šola na Taboru bo imela drevi ob 20. redno plesno vajo. (—)
u— Plesna šola »Zarje«, združena z Mi-Klavževanjem, bo na praznik 8. t. m. ob 15. v dvorani hotela »Metropola«. Vabljeni vsi Paketi se bodo sprejemali od pol 14. ure dalje. (—)
Iz Maribora
a— Kulturne novice. V gledališču bo danes popoldne »Navihanka«, zvečer »Hinavci«. Obe predstavi pri znižanih cenah. — V Ljudski univerzi priredi jutri Zveza akademsko izobraženih žen predavanje ge. Vere Adlešičeve o obrazu Amerike. Skioptične slike.
POZOR MIZARJI!
Zaloga vezanih plošč in furnirjev po tovarniških cenah s posebnim popustom pri
»OBNOVA« F. NOVAK, Maribor,
Jurčičeva uL 6.
a— Brezplačna predstava za mestne ubožce. Narodno gledališče v Mariboru je priredilo tudi letos na 1. december popoldansko brezplačno predstavo mestnim revežem in ubožcem, ki so napolnili gledališče do zadnjega kotička. Uprizorili so Kreftove »Celjske grofe«. Primeren nagovor je imel vodja mestnega socialno političnega urada g. Brandner.
a— 22 let je imel kroglo telesu. 671etni kočar Josip Ajd iz Hočkega Pohorja je zu-čutil v zadnjem času hude bolečine, ki mu jih je povzročila krogla, ki mu je pred 22 leti v svetovni vojni obtičala v boku Zatekel se je v bolnišnico, kjer so mu zdravniki odstranili iz telesa neprijeten »spomin« iz svetovne vojne.
a— Umobolnikovo razdejanje. V Fran-kopanovi ulici 31 so. imeli silno razburljivo noč. 351etnega Bruna G., ki je že bil svoj čas v umobolnici, je prijela besnost. Razbil je pohištvo in stanovanjska okna Tudi stražnik ga ni mogel pomiriti. Reševalci so ga končno užugali in so ga prepeljali v po^-cij-ke napore, ker ga v bol-pišrrico niso sprejeli.	,
a— Nenadna smrt. 471etni zidar Avgust Pivec se je vrnil v noči na soboto na svoj dom v Kopitarjevi 21. Bil je vinjen. Ko je hotel k počitku, se je zgrudil pri postelji na tla in obležal negiben. Bil je pri priči mrtev. Domnevajo, da je vzrok Pivčeve nenadne smrti zastrupljen je z alkoholom.
a— Obešenec v gozdu. Pri Slovenji vasi so našli v nekem gozdu okoli 60 let starega obešenca. Gre za nekega Ivana Ho-reka, ki je obupal nad svojim beraškim
življenjem
a— Krznarstvo P. Semko, Tyrseva c. 7. Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—)
a— Miklavževa igra to obdaritev 3. in 5. decembra ob 16. Sokolski dom. Pred-prodaja vstopnic Putnik. (—)
Iz Celja
e— Proslava praznika zedinjenja v Celju. V četrtek je priredilo Sokolsko društvo Celje matica slavnostno akademijo v nabito polnem Mestnem gledališču. Akademiji so prisostvovali tudi predstavniki vojaških in civiilnah oblastev in uradov. V petek zjutraj so bile službe božje v opatijsM, pravoslavni in evangelijski cerkvi ter v staro katoliški kapeli, šole so imele posebne službe božje. Ob 10.30 je bila proslava Sokolskega društva Celja I. v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju z lepim nagovorom br. staroste Franja Vrečka, dekla-macijami, nastopom društvenih malih harmonikarjev in zaobljubo novega članstva. Proslava jle bdla zelo dobro obiskana. Ob 11. je bila v nabito polni mestni telovadnici proslava Sokolskega društva Celja matice. Društveni orkester je zaigral državno himno, nakar je br. starosta dr. Milko Hrašovec orisal pomen praznika zedinjenja in omenil 501etnico Sokolskega društva Celja matice, ki bo .prihodnje leto proslavljena z vidovdanskim pokrajinskim zletom v Celju. Po ljubki deklamaoiji in godbeni točki je br. starosta razdelil spričevala o izpitih in diplome za uspehe na tekmah. Sledila je zaobljuba novega članstva. Ob igranju orkestra so vsi zapeli himno »Hej Slovani!« in Pesem sokolskih legij. Ob 18. je krenila po mestnih ulicah vojaška ba-klada z vojaško godibo na čelu. Na ulicah se je zbrala množica prebivalstva, ki je spremljala baklado. Proslave so bile zaključene zvečer s slavnostnim koncertom v Mestnem gledal:šču. Pročelje mestnega poglavarstva je bilo v četrtek in petek zvečer razsvetljeno.
Obiščite domačo tvrdko
»JUGOPROMET« — CELJE,
Krekova 11 — lastnik Golob Ivan.
Na zalogi moka, krompir, fižol,
drobna koruza in koruzni šrot.
e— Ponovitev Sokolske akademije. Sokolsko društvo Celje matica bo danes ob 16. v Mestnem gledališču ponovilo akademijo, ki je bila v četrtek izredno dobro obiskana, kakor malokatera prireditev v Celju. Današnjo akademijo naj posetijo vsi, ki so bili v četrtek zadržani. Občinstvo iz okolice ima lepo priliko, da se udeleži akademije, ker so zveze z vlaki na vse strani ugodlne. Nagradimo naše vaditelje in nastopajoče za njihov trud, ki so ga imeli s pripravami!
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. univ. prof. dr. Milan Vidmar iz Ljubljane o temi »Delo in stroji«. Opozarjamo občinstvo na to aktualno in zanimivo predavanje.
e— Iz šolske službe. G. Vid Vrtačnik, upravitelj narodne šole v Vojniku, je na lastno prošnjo imenovan za upravitelja H. drž. deške narodne šole v Celju.
e— Umrl je v petek v celjski bolnišnici v starosti 28 let g. Milorad Lazarevič, pristav v notranjem ministrstvu in zet policijskega nadzornika v p. g. Verčkovnika v Celju. Pogreb bo danes ob 15.30 z Dečkove ceste 5 na okoliško pokopališče. V petek sta tudi umrli v celjski bolnišnici 41 letna dninarica Neža šarlahova iz Petrovč in 141etna posestnikova hčerka Anica Bri-novčeva iz št. Ruperta na Dolenjskem. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Udruženje rezervnih podoficirjev, pododbor Celje, ima v soboto 9. t. m. ob 19. ustanovni občni zbor in ob 21. družabni večer v mali dvorani Celjskega doma. Sodeluje vojaška godba 39. pp. (—)
Pohabljen otrok vas prosi
V Predolah pri Grosupljem živi številna družina siromašnega delavca Molka, ki preživlja posebno hudo nesrečo.
Njegova hčerka Tončka, ki ji je zdaj že 16 let, je prišla na svet brez nog in brez ene roke. Dokler je bilo dekletce še majhno.
se je nesreča dala že še kako prenesti, čeprav si lahko mislimo neutešemo žalost staršev, ki svojemu otroku nista mogla dati na pot niti najbolj preproste dediščine: zdravih udov, s katerimi bi se mogel prebiti skozi življenje. A nesreča človeka, ki je pohabljen od ro-js^va, rase kakor iz gotr-
čičnega zrna. Tončka, ki se je v svojih naj-nežnejših letih morala odreči radosti da bi se kdaj s svojimi tovarišicami igrala na dvorišču, je danes, tako rekoč »veliko« dekle, priklenjeno na posteljo in sobo, a časi, ko jo je mogla mati prenašati na roki so že zdavnaj minili. Mati je šLa od Poncija do Pilata, da izprosi za bednega otroka podporo, s katero bi bilo Tončki mogoče nabaviti voziček, s katerim bi se lahko razgibala malo okrog voglov, da se nadiha saj svežega zraka, da se sreča saj z vetrom tn solncem, kadar pokuka z mrkega neba. Toda takšen voziček je za Tončko nedo-
sežna stvar. Odšteti bi bilo treba zanj nič manj ko 3600 din, a takšne vsote ne zmorejo, so rekli, niti na banski upravi, a kje naj bi jo vzel njen oče, ki bi bil lahko vesel, če bi družina živela vsaj iz rok do ust.
S temi vrsticami se 16-letna Tončka obrača na plemenita srca, kar jih je po mestih in vaseh. Za vsak dar, s katerim bi ji kdo pomagal do sreče, bo hvaležna do konca svojih žalostnih dni Ne pozabite naslova in darujte, kdor more: Tončka Molek, Pre-dole, p. Grosuplje.
Skok čez kožo nekdaj in danes
Kako je nastal stari rudarski običaj
Akademski klub mantanistov v Ljubljani priredi tudi letos 7. decembra na Taboru svoj tradicionalni »Skok čez kožo«. Ta je že enajsti, kajti prvi je bil že v letu 1924, ko so prinesli ta običaj k nam naši slušatelji rudarstva, po večini sami Bosanci ki so do takrat študirali na ru-
Tako so se svojčas rudarji spuščali na koščku usnja po deblu ali žlebu v jamo
darski visoki šoli v Pribramu. Marsikoga bo gotovo zanimalo, kaj pomenijo besede »Skok čez kožo« in kaj prav za prav predstavlja stari rudarski običaj. »Skok čez kožo« ima svoj globlji pomen in je tesno zvezan z zgodovino rudarstva.
že v srednjem veku je bila potrebna delavcu, ki je hotel postati rudar in kS je moral biti kot tak za svoje delo kvalifi-
ciran, gotova učna doba. Po učni dobi so proglasili delavca za rudarja po točno predpisanem obredu. Na ta dan so se zbrali okoli šah ta, ki je bil tedaj mnogo ožji od današnjega, vsi rudarji. Delavec, je skočil čez ta šaht, nakar mu je najstarejši rudar opasal rudarsko kožo in vsi ostali so mu nato čestitali kot svojemu novemu tovarišu — rudarju, ki je šele s tem dejanjem postal pravi član »črne bratovščine«. Koža, ki je v zvezi s svečanostjo, je služila rudarjem pri spuščanju po hlodih in žlebovih v jamo in pri delu samem, ko so delali sede ali leže, ter jih je varovala raznih poškodb. Služila je torej kot pripomoček pri delu, bila je del rudarske opreme. Ta skok čez šaht, ki ga danes nadomešča naš »Skok čez kožo«, je simbolično predstavljal vse mogoče nevarnosti, ki stalno spremljajo vsakega rudarja pri njegovem težkem delu v zemeljskih globinah. Docela razumljivo je, da se je ta tradicija ohranila baš pri rudarjih, ki jim je pravo tovarištvo že po samem značaju njihovega dela nad vse potrebno.
Skok čez šaht se je simbolično prenesel na rudarske visoke šole in se je razvil v »Skok čez kožo«, ki je danes v tem, da gredo vsi montanisti-novinci na predvečer prireditve v rudarskih uniformah in z rudarskimi svetilkami po mestu in prepevajo rudarski pesmi. Med potjo se ustavijo tudi pred univerzo, kjer zapoje jo rudarsko himno ter se nato podajo do mesta, kjer se vrši svečanost. Preden montanist-novi-nec skoči čez kožo, ki jo običajno držita dva najstarejša navzoča rudarska inže-njerja, pove svoje življenjsko geslo, nakar mu boter opaše kožo, mu čestita, da je s tem postal pravi rudar, nato mu še čestitajo rektor univerze, dekan tehniške fakultete, predstojnik rudarskega oddelka in vsi navzočni predstavniki rudarske industrije.
»Skok čez kožo« je pri nas običajno združen s proslavo rudarske zaščitnice sv. Barbare. Udeležijo se ga po možnosti rudarski inženjerji in predstavniki rudarske industrije iz vse države, tako da lahko rečemo, da je »Skok čez kožo« ne samo največja rudarska proslava, ki združuje naše najstarejše in najmlajše pokolenje, temveč da je to tudi rudarska manifestacija, kjer odjekne od Krakowa do Pribra-ma pa tja do bele Ljubljane naš krepki: »Naj živi nam rudarski stan!«
Pol milijona škode v enem tednu
so napravili Številni požari v Prekmurju
Murska Sobota, 2. decembra
V	enem tednu so napravili požari v Prekmurju nad pol milijona dinarjev škode. Po večini so vsi požari nastali ponoči ob silnem vetru, ki je zadnje čase divjal nad Prekmurjem.
V	Žitkovcih, kjer je pogorelo osem hiš z gospodarskimi poslopji in vsem imetjem osmih družin, je bilo škode nad četrt milijona dinarjev. Hiše so bile sicer krite s slamo in stare, vendar bi še najmanj enemu rodu nudile streho nad glavo. Istega dne kakor v Žitkovcih je gorelo v Vadar-cih, kjer je posestniku Kiselaku zgorelo gospodarsko poslopje s senom in hlevi Tu je bilo škode 30.000 din.
Ta teden sta oba požara v MuTski Soboti napravila 110.000 din škode. V Nabav-Ijalni zadrugi so škodo ocenili na 25.000 din, ki sta jo obe zavarovalnici Slavija in Jugoslavija tudi v celoti kulantno izplačali, tako da je edino ta škoda pokrita z zavarovalnino. Na rakičanskem veleposestvu je bilo zaradi požara 85.000 din škode. Samo škodo za 40.000 kg sena, ki je pogorelo, so ocenili na 32.000 din, ostalo pa odpade na hleve, ki so biLi kriti z opeko in lepo urejeni.
Poleg teh štirih požarov pa je bil še velik ogenj v Adrijancih, kjer je bilo ?kode i okrog 75.000 din. Gorelo je pri enem izmed
najboljših tamosnjih posestnikov. Ogenj je objel hišo, gospodarsko poslopje, svinjak in hleve. Ob silnem vetru je bilo vse naenkrat v ognju, da razen živine niso mogli rešiti ničesar. Devet gasilskih društev je prihitelo gasit. Poleg domačih so bili na mestu še čete iz Gornjih Petrovcev, Stanjev-cev, Lucove, Nenarodnovcev, Ženavlja, Ša-lovcev in Markovcev. Pri tem požaru se je pokazalo, kako vzorno je organizirano gasilstvo v Prekmurju. Ker je bila nevarnost, da se prenese požar na vse bližnje hiše, so si čete hitro razdelile delo. Vode ni bilo v bližini, zato sta četi iz Šalovcev in Markovcev zapeljali svoji motorki k oddaljenemu potoku in dobavljali vodo ostalim četam. Posestniku so zgoreli gospodarsko orodje, pridelki in vse imetje. Zavarovan pa sploh ni bil. Domači gasilci so biLi zaposleni okrog požara 18 ur nepretrgoma, ker je bila nevarnost, da se ogenj razširi
Pri vseh požarih je bilo usodno pomanjkanje vode, zato ne bo odveč ponoven apel na gospodarje in na občinske uprave, da poskrbijo za dovoljno zalogo vode v globokih vodnjakih. Treba bo izkopati povsod globoke vodnjake, očistiti mlake in jih poglobiti, da bodo gasilci tudi v suši mogli stopiti v akcijo in obvarovati stotiso-če narodnega premoženja pred uničenjem. Zadnji požari so bili dovolj glasen opomin!
Pobegli vlomilec Slokan prijet
Po pobegu iz Lepaglave se ni dolgo veselil prostosti
Gornja Radgona, 2. decembra
Znani vlomilec in falzifikator 34-letni Alojz Slokan iz Žerovincev pri Ljutomer^ je odsedeval v LepoglaVi llletno robijo. Doslej je odslužil že 8 let, pa se mu je zaželelo svobode. Skoval je načrt m pobegnil 20. julija iz kaznilnice. Užival pa je le kratko prostost, ker je bil že tretji dan aretiran in vrnjen nazaj. Toda zaželel si je spet prostosti in je ob koncu oktobra znova pobegnil iz kaznilnice. Tokrat se je napotil najprej k svojim pajdašem, s katerimi se je bil seznanil v kaž-niinicfi v teku dolgoletnega odsedevanja kazni. Ti njegovi pajdaši so mu šli na roko toliko ,da so mu podarili nekaj civilne obleke, tako da je mogel kaznilniško obleko odvreči nekje v okolici Poljčan.
Kot civilist se je nato klatil po raznih krajih, dokler ni prispel v Sovjak, kjer se je nastanil pri Alojziji Heričevi, sestri nekdanjega pajdaša Herica Franceta, ki odsttužuje 8-detno kazen v kaznilnici v Mariboru
Ker pa je oko postave zmerom na stra-ž^ p m tudi Stokan kanaAu izsleden. Orož-
niška patrola podnarednikov gg. Miličain Bo kana ga je našla pri Heričevi skritega pod posteljo. Slokan se je sicer sprva upiral patroli, vendar pa ji naposled sledii S seboj je moral nesti vso svojo opremo vlomilskega orodja in orožja za osebno obrambo. Slokan je bil spet oddan kaznil-niški upravi v Lepoglavi in prebivalstvo tod okoli Si je oddahnilo.
Film o velikem zdravniku
Ljubljana, 2. decembra V kinu »Unionu« vrtijo film Robert Koch. Na slovesni premieri v četrtek zvečer ga je uvedel v imenu Protituberkuloe-ne zveze šef zdravilišča na Golniku dr. R. Neubauer in je tako dal poseben poudarek filmu, ki nedvomno sodi med najresnejše in najkrasnejSe stvaritve nemške fftmske tehnike. Njegov junak, zdravnik dr. Robert Koch je bil prav kakor Pasteur in de nekateri drugi zares vreden filmske upo-
dobitve. Bil je izreden, velik človekoljub — in baš danes ismamo dovolj povoda, da mislimo na človekoljube, danes, ko so ljrudje zmožni tolikega živalskega sovraštva! Boj, ki ga je ta skromni podeželski zdravnik napovedal jetiki je poln pretresljive napetosti in moralne veličine. Dr. Koch je "junak, ki se bori zoper smrt in hkrati zoper človeško omejenost. Prisostvujemo njegovemu delu od prvih začetkov preko številnih poskusov do končne zmage — do odkritja sovražnika. Zakaj boj zoper tuberkulozo je bil skoraj brezupen dotlej, dokler ni ta fanatični znanstvenik in plemeniti človek prodrl z mikroskopom v skrivnost prirode in odkril paličaste bacile, ki povzročajo jetične procese. Kaj vse je doživljal na poti do odkritja in dokaza za svoje odkritje ter do končne zmage pred znanstvenim forom — vse to je dovolj zanimivo, da ob spretni režiji in odlični igri ustvari filmsko romanizirano biografijo, ki je zabavna kakor roman in poučna kakor razprava.
Film, ki ga sedaj predvajajo v Unionu, ima vse tehnične in igralske odlike prvovrstnega filma. Dovolj je omeniti, da igra dr. Kocha morda najboljši nemški filmski igralec Emil Janndngs in znamenitega Vir-chova njemu dostojni partner Wertner Kraus, a tudi vse ostale vloge so odlično zasedene. Ni moči dovolj priporočati filma, ki je po svojem dejanju in duhu visoka pesem človekoljubja, osebne požrtvovalnosti, energije in vztrajnosti tistega duhovnega junaštva, ki je vedno zapuščalo v zgodovini človeštva trajnejše sledove kakor vse nasilje in vse, kar je bilo zgrajeno na trenutnih učinkih in namenjeno enostranski koristi. Film o Robertu Kochu je film za vse, ki imajo glavo in srce na pravem mestu in vedo ceniti napore in žrtve genialnih ljudi za napredek človeštva!
Iz Ptuja
MiKiavžev večer. Tradicionalni dija-škodomski Miklavžev večer prirede ptujski študentje za ptujsko občinstvo 6. t. m. ob 19. v dvorani Dijaškega doma. Pred Miklavževim prihodom bodo zaigral': in zapeli študentje spevoigro v dveh dejanjih »Čevljar in vrag«. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki. Darila se bodo oddajala 5. in 6. t. m. vse popoldne v Dijaškem domu. Vsi vabljeni. Cisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji.
j— Zvočni kino bo predvajal danes v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. film »Kralj pustolovcev«, kot dodatek filmski tednik.
SV. MIKLAVŽ ———
si je z zadovoljstvom ogledal SKOČIRJEVE IZLOŽBE
in stalno kupuje pri njem. Zapomnite si naslov: drogist Skočir, Slovenski trg 11, Ptuj.
j— Premog za Ptuj, Maribor in okolico.
dostavljen na dom, nudi po zmerni ceni premogovnik Ključarovci, pošta Ormož. (—)
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. uri zvečer krasno francosko filmsko delo »Kapetan carjeve garde«. (—)
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes v nedeljo veseli film »Plavolasa prikazen«, izven barvni film in tednik. (—)
Iz Trbovelj
t— Odhod ravnatelja Biskupskega. Dosedanji ravnatelj trboveljskih obratov in rudnika Trboveljske premogokopne družbe g. inž. Biskupski je bil postavljen za glavnega tehničnega ravnatelja TPD pri generalni direkciji v Ljubljani. Svoje novo mesto bo nastopil g. inž. Biskupski okoli novega leta. Dosedanji glavni tehnični ravnatelj inž. Hednrich je bil upokojen. Trboveljski rudnik bo vodil po odhodu inž. Biskupskega inž. Burger.
STANKO GERČAR
razstavlja v gostilni POČIVAVŠEK najmodernejše radioaparate.
Razstava je odprta od 3. t m. do 24. t. m. Cenjeno občinstvo vabimo, da si razstavo brezobvezno ogleda. Vstop prost.
t— Miklavž bo tudi letos obiskal Sokolski dom ter naši deci delil zaslužene darove. Sokol bo pripravil vse, da vestnika radodarnosti in dobrote sprejme v torek kar najsvečanejše. Obveščamo starše naše dece, da bo sokolska deca obdarovana v torek 5. t. m. ob 17., vsa ostala deca pa ob 18. zvečer. Darovi naj se pravočasno oddajo v Sokolskem domu! Starši, prive-dite vsi deco na Miklavževo obdarovanje v Sokolski dom, da ji uresničite njihove otroške želje in svetle sanje o dobrem belem možu, ki jih bo tudi letos obdaroval z vsem tistim česar so si zaželeli!
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio bo predvajal v nedeljo in ponedeljek ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Potujoča karavana«. V glavnih vlogah Hans Albers in Ca-milla Horn. Film odlikovan na Bienaliu v Benetkah. Med dodatki domač kulturni film in zvočna tednika Universum in Pa-ramount. Sledi »Ona in njenih 100«, (—)
Iz Hrastnika
h— Smrtna kosa. Umrl je 25-letni steklar Kari Peitl. V prezgodnji grob ga je spravila zahrbtna je tika. Pokojni je bil zelo vnet član S. K. Hrastnika. Na zadnji poti so ga spremljali tovariši športniki in stanovski tovariši steklarji v velikem številu, pevci in steklarska godba na pihala. Naj v miru počiva! Prizadetim nade sožal je!
INSERIRAJTE V „JUTRU«!
Proslava prvega decembra
Prejeli smo vrsto dopisov o proslavi 1.
decembra in jih nekaj objavljamo v današnji, nekaj pa jih bomo objavili v naslednjih številkah. Kakor je Iz poročil razvidno, se je letos v teh kritičnih časih proslavil prvi december zelo slovesno, s čimer Je naš narod poudaril nezlomljivo domoljubnost.
Ljubljana, 2. decembra Ljubljana je tudi letos nadvse slovesno in prisrčno počastila praznik narodnega osvobojenja in zedinjenja. Mesto si je že na predvečer nadelo praznično lice. vse hiše so bile okrašene s trobojkami. Grad pa se je odel v razkošno razsvetljavo. Dopoldne so se po cerkvah vseh veroizpovedi vršile slovesne službe božje. Ob 10. je škof dr. Rozman ob asistenci opravil slovesno sveto opravilo v stolnici, ki so mu med drugimi prisostvovali ban. komandant divizije gneral Štefanovič, predsednik mestne občine in predstavniki državnih, samoupravnih, kulturnih in gospodarskih društev ter korporacij. Ob istem času je v evangelski cerkvi opravil slavnostno službo božjo pastor dr. Schaffer, ob 11. pa je bila v pravoslavni cerkvi služba božja, ki jo je opravil protojerej Bogdan Markovič. V starokatoliški kapeli je daroval službo božjo škofijski vikar Ferdo Lavrinc. Ob 11.30 je ban sprejemal na banski upravi čestitke in poklonitve zastopnikov naše javnosti. Nadvse prisrčno so narodni praznik proslavile letos tudi vse ljubljanske šole.
★
Maribor, 2. decembra Prisrčno je naš obmejni Maribor proslavil letošnji praznik zedinjenja. Mesto je bilo vse v državnih zastavah in številne izložbe so bile okrašene s sliko našega mladega kralja. Na prejšnji večer je bila y ma, tičnem Sokolskem domu slavnostna telovadna akademija, ki je krasno uspela. Prostrana dvorana je bila nabito polna občinstva ki ni štedilo z aplavzom nastopajočim.' Skrbno in spretno pripravljeno akademijo so posetili tudi številni odličniki. zlasti prestavniki našega oficirskega zbora z mestnim poveljnikom generalom g. Golu-bovičem na čelu. bivši mariborski župan g. dr. Franjo liipold in magistratna direktor g. Rodošek kot zastopnik mestne občine. Pestri spored se je pričel s pozdravom zastavi in državno himno, zaključil pa se je s snemanjem zastave in z vseslovansko himno »Hej Slovani«. Tudi letošnja akademija na večer pred državnim praznikom je potrdila sloves, ki ga uživa matični Sokol" Vneto je sodelovala vojaška godba pod mojstrskim vodstvom kapelnika g. Jiran-ka.
Včeraj dopoldne so bile po mariborskih cerkvah službe božje. Ob 9. je bila svečana služba božja v pravoslavni kapeli v Melju in ob istem času tudi v starokatoliški mo-lilnici kjer je starokatoliški župnik g. še-guLa podčrtali pomen 1. decembra. Ob 10. je bila slovesna služba božja v stolnici, pred katero je bila razvrščena častna četa s polkovno zastavo in vojaško godbo. Tudi v protestantski cerkvi je bila ob 10. svečana služba božja.
Poleg številnega občinstva so prisostvovali slovesnim službam božjim predstavniki državnih in samoupravnih oblastev, ustanov, ziavodov, društev in koiiporacij, ki so se napotili nato v sejno dvorano sreskega načelstva, kjer so zapisali svoje čestitke v vpisno knjigo.
Na posebno lep način je proslavilo 1. december vse mariborsko in okoliško sokol-stvo, ki je imelo svoje slavnostne zbore s tradicionalno prvodecembrsko zaobljubo novega članstva. Sokol matica se je zbral v matičnem Sokolskem domu. Zanosne so bile besede staroste matičnega Sokola dr. Fornazariča, ki je proslavljal veličino pomembnega dogodka pred 21 leti, ko so se Jugosloveni zedinili v sikupni domovini. Vojaška godba je odigrala državno himno, nato pa sta sledili deklamacijl s. šentjur-čeve in br. Petka. Br. Dojčinovič je prečita! poslanico SKJ. Zatem je bala svečana zaprisega številnih novih članov. Sledila je razdelitev d plom društvenim pripadnikom, ki so srl pri raznih tekmah priborili prva mesta. Mira šentjurčeva, Branko Černov-šek in Jakob Krojs so prejeli štedne knjižice, Frajnja Brodar in Viktor Brunčko slavnostna kroja, po osem Sotkoličev in Sokoličlc pa po en vezan letnik sokolske mladinske revije »Naša radost«. Z vseso-kolsko himno »1Le naprej«, ki so jo odpeli vsi navzoči, je frla zaključena učinkovita sokolska manifestacija.
Tudi mariborski obrtniki so imel svojo prvodecembrsko proslavo in v gledališču je b la brezplačna predstava za mestne reveže. Sinoči je krenila po mariborskih ulicah vojaška baklada z vojaško godbo in častno četo.
★
Kranj, 2. decembra Praznik zedinjenja je Kranj proslavil zelo slovesno, že na prejšnji večer se je vse mesto odelo z državnimi trobojnicami, mestna občina pa je s sodelovanjem vseh društev priredila v Narodnem domu proslavo, katere so se udeležili številni za-stopnki oblastev. uradov ln številnik društev. Slavnostni nagovor je imel v imenu mestnega sveta gimn. ravnatelj g. Korkar, Na sporedu so bile pevske točke združenih zborov in orkestralne, katere je izvajal sokolski orkester pod vodstvom g. inž. Gregorinčičiča.
Na dan 1. decembra pa je izvedel proslavo Sokol s slavnostnim zborom. Po pozdravu državni zastavi je v uvodu spregovoril starosta br. Stanko Završnik, ki je na zaključku pozval sokolstvo, da V današnjih resnih časih Se bolj okrepi svoje vrste. Po prečitanju sokolske poslanice je sledila objava tekmovalnih uspehov, nato pa zaobljuba članstva tn prevedba dece in naraščaja. Vmesni spored je izpolnil društveni orkester, z izvajanji slovanskih skladb. Ogromna udeležba na slavnostnem zboru je pričala da se članstvo jasno zaveda današnjega napetega svetovnega položaja, ko grozi propast mnogih malih narodov. Zato je letošnji 1. december postal za naše sokolstvo dan trdne volje, da bo sokolstvo vztrajalo in se borilo za idejo narodnega in državnega edinstva. Br. starosta se je za tako lepo udeležbo na zboru toplo zahvalil vsemu članstvu, predstavnikom oblastev, vojske, uradov in društev in ostali javnosti ter pozval vse, naj ostane*, zvesti tej skupni ideji.
Popoldne ob 18. pa je bila sokolska telovadna akademija, ki so jo krasno izvedli. Nastopili so vsi oddelki "to bil za svoja res
lepa izvajanja deležni navdušenega aplavza nabito polne dvorane.
★
škofja Loka, 2. decembra.
Proslava praznika narodnega zedinjenja 1. decembra je tudi letos pokazala, da se prebivalstvo zaveda, kaj nam je domovina Jugoslavija. Mesto se Je že na prejšni večer odelo v državne trobojnlce. Tradicionalna sokolska akademija na prejšni večer Je bila nad vse dostojen uvod v praznovanje. Velika dvorana Sokolskega doma je bila razprodana. Spored je "odi sestavljal nad vse spretno. Dvorani je dal slavnostno lice sestav obeh praporov z državnim g-rbom na rdečem baržunu. Spored je obsegal 17 točk. Nastopili so vsi telovadeči oddelki, delno s prostimi vajami, delno na orodju. Dvakrat je zapel društveni pevski zbor, slavnostni govor je pripadal društvenemu podstarešini br. Stevu šinku, ki je lepo prikazal napredek v naši svobodi, deklamacijo je imel So-količ Osovnikar, ob početku in zaključku je bila posebno počaščena državna zastava. Akademija, ki je trajala poldrugo uro, je dobila zlasti slovesno obeležje zaradi polnoštevilne navzočnosti vojaške j.odtoe, kJi je pod vodstvom kapetana g. Smrekar-ja odigrala vrsto koncertnih kompozicij.
Na sam državni praznik je bila ob 9. služba božja v župni cerkvi. Cerkvenega opravila se je udeležilo toliko ljudi, da je bila cerkev polna. Prispeli so predstavniki vseh državnih in samoupravnih oblastev, oficirski zbor s poveljnikom g. Mar-kuljem, rezervni oficirji, oficirji štaba za utrjevanje, predstavniki in zastopniki najrazličnejših korporacij ,društev in ustanov ,med njimi Sokoli in gasilci v krojih in s prapori, navzočna je bila mladina vseh šol z učiteljstvom, nadalje delavstvo, med njimi JSZ, gospodarstveniki in ostalo meščanstvo Po službi božji in pripadajočih molitvah za kralja je sprejemal sreski načelnik čestitke, v šolah pa so hkratu potekale domače šolske slavnosti, pri katerih je mladina pela, deklamirala in recitirala. Pri Sokolu je bila svečana seja ob polni veliki dvorani. Starosta br. Horvat je pozdravil zastopnika sreza g. dr. Slavka Zoreta, oficirje in še posebej br. Ivana Markulja, potem pa je spregovoril o Sokolu in prazniku državnega zedinjenja. Po odpeti »Pesmi sokolskih legij« in državni himni je bila prečitana sa-vezna spomenica, nato pa so bili objavljeni tekmovalni uspehi in razdeljene diplome. Zaobljuba novega članstva (letos 39 Sokolov in Sokolic) je potekala dostojanstveno. Uvrstili so se v našega Sokola bratje in sestre, sama mladina, ki je po-
gumno izpovedala, da se prišteva s ponosom k veliki vseslovenski sokolski organizaciji. Seja je ttlOa zaključena s himno Hej Slovani, ki jo je pela vsa sokolska rodovina z največjim navdušenjem. Zvečer je Ml v Sokolskem dotmi oficirski ples, k!i je znova združil v svojem krogu že tako slavnostno razpoloženo §kqfo Loko. ★
Kočevje, 2. decembra
Na večer pred praznikom zedinjenja in na praznik se je vršilo pri nas več javnih in internih proslav. Do kake enotne prireditve ni prišlo, samo gimnazijska je izzvenela v duhu skupnosti.
Najbolj obiskana je bila sokolska proslava, združena z otvoritvijo društvenega odra v sokolskem domu. Vršila se je v napolnjeni veliki dvorani na večer pred praznikom. Orkester kočevskega Sokola je igral državno himno, več koračnic in ven-ček ruskih narodnih pesmi, vse pod vodstvom g. Sonca. Starosta br. inž. Sadar je prečital poslanico, br. prosvetar pa je govoril o pomenu novega odra Posrečeni sta bili obe recitaciji, zlasti Gradnikove"" »Besede o smrti in življenju«. Najtopleje pa je občinstvo sprejelo telovadne nastope dece, naraščaja in članic, ki sc se odlikovali po precizni izvedbi. Vse telovadne točke so bile zares lepo podane. Po odmoru je naraščajnik govoril o Župančičevi »Veroni-kiDeseniSki«, nato pa je sledilo 5. dejanje te drame. Na koncu je orkester zaigral himno »Hej Slovani«, ki jo Je spremljala vsa dvorana. Po proslavi se je vršil ples, naslednjega dne dopoldne pa običajna slovesna sokolska seja
Po slovesni službi božji je imela svojo proslavo v »Trstu« naša gimnazija. O poti izpod avstrijskega jarma v Jugoslavijo je izčrpno in pregledno govoril prof. Fran Uršič. Mešani dijaški zbor je zapel dve pesmi, prof. Rus Vilko, brat člana dunajske opere, pa nas je presenetil s štirimi samospevi, ki so se zlasti odlikovali po pevski tehniki. Sestošolec Žapar je jedrnato govoril o pomenu narodne pesmi za zedi-n jen je. Prvošolke so izvajale zborno dekla-macijo »Snegulčico«. Uspelo proslavo je končala državna himna.
Na Trdnjavi je bila popoldne manjša proslava s spevoigro »Mlada Breda«.
Nemci so priredili na večer pred praznikom svoj običajni Herbstliedertafel, o katerem pa ne vemo. ali je bil namenjen prazniku zedinjenja ali ne »Gottscheer Zeitung« z dne 1. decembra mu posveča na 1. strani članek »Zum 1. December«, ki se pričenja takole: »Danes praznujemo spominski dan na ustanovitev naše domovine, do katere je prišlo pred 21 leti po dolgi vrsti slavnih bojev.« Člankar izraža »polno razumevanje« Nemcev za državni praznik.
Vse prireditve v Kočevju na praznik zedinjenja so bile letos posebno slovesne to dobro obiskane.
Novinarski koncert
Po obisku, programu in poteku se fe tudi letos uvrstil med največje in najlepše ljubljanske prireditve
Kakor vsako leto so bile tudi letos prvo-decemberske svečanosti v Ljubljani zaključene zvečer s tradicionalnim in priljubljenim novinarskim koncertom. Bil je zopet v veliki dvorani na Taboru, največji in najlepši za take prireditve dostopni ljubljanski dvorani. Izredne in težke razmere, v katernih živimo in ki tlačijo premnoge sloje prebivalstva ne samo s skrbmi za bodočnost, temveč že tudi s skrbmi za sedanjost, so se razumljivo poznali tudi pri obisku novinarskega koncerta, ki ni bil tako rekorden kakor prejšnja leta. Kljub temu je bila taborska dvorana polna ter so bili tudi letos zastopani predstavniki in pripadniki vseh slojev ljubljanskega prebivalstva, prav kakor tudi novinarsko delo zajema vse javno življenje.
S svojim obiskom so izrazili priznanje novinarskemu delu najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti z banom dr. Natlačenom in divizijskim komandantom generalom Stefanovičem na čelu. Prisotni so bili tudi župan dr. Adlešič, predsednik Akademije znanosti dr. Nahtigal, rektor univerze dr. Slavič, železniški direktor inž. Kavčič, direktor OUZD dr. Bohinjec, poštni direktor dr. Štukelj, podpredsednik apelacijskega sodišča Mastnak, drž. tožilec Lavrenčak, direktor Poštne hranilnice dr. Vidmar, predsedniki stanovskih zbornic mag. Leustek za lekarniško, dr. Zirovnik za odvetniško, inž. Pirkmajer za inženjer-sko, dr. Meršol za zdravniško in Kozamer-nik za Delavsko zbornico. V lepem številu so bili navzoči predstavniki gospodarskih korporacij in podjetij; med njimi generalni direktor TPD Skubec z direktorjema dr. Vrhuncem in Julliardom ter tajnikom Pogačnikom, podpredsednik zveze trgovskih združenj Verbič, zastopnik gostilni-čarske zadruge Dolničar, tajnik zbornice TOI dr. Ples, tajnik Merkurja Agnola itd. Razume se posebej, da so prišli med novinarje, s katerimi jih družijo tolike slično-sti poklica in dela tudi naši kulturni delavci in umetniki. Vodnikovo družbo je zastopal njen predsednik Rasto Pustoslem-šek, od gledališča sta bila na koncertu poleg sodelujočih umetnikov kapelnika Neffat in Švara, ljubljansko pevsko župo, katere člani leto za letom sodelujejo pri novinarskih koncertih, pa je zastopal njen predsednik dr Švigelj. Koncerta so se udeležili tudi vsi. ljubljanski zastopniki inozemskih držav: generalni konzul Gue-rini - Maraldi, konzula Remmerand in Brosch, honorarni konzuli dr. Dular, dr. Štele in Knez. Večina predstavnikov je prišla s svojimi damami, a tudi drugače je bil ženski svet zbran v velikem številu, tako da je napolnjena dvorana, okrašena s kraljevo sliko, trobojnicami in zelenjem nudila svečano in pestro sliko.
Koncertni program
Kakor že ustreza tradiciji novinarskih koncertov, je otvorila koncertni del prireditve državna himna v izvedbi vojaške godbe. Nato je ojačeni vojaški orkester pod vodstvom kapelnika g. podpolkovnika F. Hercoga izvajal Finsko uverturo, skladbo največjega sodobnega finskega skladatelja Sibiliusa. Folkoristično svežo in muzikalno zanimivo skladbo pri nas še neznanega avtorja je izvajal vojaški orkester z očitno vervo in ji dal mnogo glasbene barvitosti. Skladba je tem bolj učinkovala v teh dneh, ko so oči sveta obrnjene na Finsko, čije narodna duša je drhtela v zvokih Sibilijeve skladbe (postavljene na program Se * času, ko Finska fe
ni bila tako aktualno zanimiva igra naključja!)
Ob spremljevanju orkestra smo potlej slišali še nekaj točk: Operni pevec g. Ve-koslav Janko je pel Lajovčeve »Bujne ve-tre« in arijo iz Cajkovskega »Jolante«; njegov glas se je krepko uveljavil ob močnem ozadju orkestralne spremljave in je dosegel pri občinstvu simpatičen uspeh. Popoln uspeh je imel tudi violinist g. Leo Pfeifer, ki je igral solo partijo v Svendse-novi »Romanci« in Schonherrovi »Pripovedki«. Njegov nastop je vzbudil željo, da bi ga še večkrat slišali kot solista; tehnična raven njegovega muziciranja, kakor tudi interpretacijska čilost upravičujeta najboljše nade. Tako je bil zaključen prvi, orkestralni del koncerta. G. kapelniku Hercogu, ki ga je pripravil in vodil, prav kakor solistoma gre posebna hvala za izdatno sodelovanje in velik uspeh.
Po odmoru je nastopil v svoji polni formi Akademski pevski zbor. čeprav je obsegal njegov program tri starejše skladbe izza čitalniškega razdobja našega vokalno-glasbenega razvoja, je z odlično izvedbo izčrpal vse učinke, ki jih morejo dati te, sicer dobro izbrane skladbe K. Maška, dr. G. Ipavca in Antona Hajdriha. Zbor, nad katerim je plavala voditeljska roka njegovega ustanovitelja in neumornega oblikovalca, dirigenta g. Franceta Marolta, je samo potrdil veliki sloves, ki ga upravičeno uživa v slovenskem glasbenem svetu Hajdrihova »Hercegovska« je s svojimi rodoljubnimi akcenti in glasbeno noto tako užgala, da jo je moral zbor ponoviti.
Gdč. Sonja Ivančičeva, znana izza nekaterih nastopov na produkcijah Glasbene matice, se je po šolanju v Milanu, kjer je bila učenka slavnega Bettinellija, predstavila širšemu občinstvu s svojim koloratur-nim petjem. Zapela je najprej arijo iz »Traviate«, nato pa arijo Rozine iz »Se-viljskega brivca«, pri čemer je pokazala, da dozoreva v koloraturno pevko znatnih kvalitet. Koncert je zaključil priljubljeni operni pevec g. Zan Franci z arijo iz »Car men« in z Gotovčevo lirično »Momački ja-di«; obe je njegov močni glas dognal do največjega učinka in tako močno zadovoljil občinstva Vse soliste je diskretno in vešče spremljal g. kapelnik Neffat Vsi solisti in dirigenti so bili obdarjeni z venci, solistka pa s šopkom cvetlic. Vse po vrsti je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem. Koncert se je odlikoval po kvalitetni višini programa in izvedbe ter ni utrujal s predolgim trajanjem. Zato je zapustil kar najboljše vtise in izzval soglasno priznanje sodelujočim in prirediteljem.
Družabni večer
Po skoro dvajsetletni tradiciji je novinarski koncert združen vsako leto z družabnim večerom, ki naj nudi priliko, da navežejo novinarji čim tesnejše stike s predstavniki najrazličnejših slojev ljubljanskega prebivalstva. Družabni večer je tudi letos potekel v prijetnem domačem rapoloženju, k čemer sta poleg izvrstnih bifejev, ki jih je oskrbel gospodarski odsek Sokola L, največ pripomogla oba orkestra vojaške godbe, ki sta se izmenjavala in tako svirala skoro brez prestanka.
Oficirski družabni večer v LJnhljani
Na narodni praznik Je Ml v prostorih »Zvezde« prvi skupni tovarifiki večer, ld so ga pteBdiM x aaflmmjM 9m tesnejša
medsebojne povezanosti ljubljanski aktivni in Rezervni oficirji. Udeležba Je bila prav
lepa. Došle goste je sprejemal komandant artilerije dravske divizije brigadni general Janež kot predsednik zadruge Oficirski dom. Tovariškega večera se Je udeležil celokupni ljubljanski oficirski zbor na čelu z divizionarjem generalom Stefanovičem in brigadnim generalom Glišičem. Večera so se udeležili tudi predstavniki oblasti z banom na čelu. Lepa je bila tudi udeležba rezervnih oficirjev z družinami. Predsed-
stvo ljubljanskega pododbora T*f»<**«nja rezervnih oficirjev Je zastopal g. ravnatelj
dr. Vrhunec kot drugi domačin tovariškega večera.
Po odigranju državne himne in kraljevskega kola se je pričela intimna prijateljska zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Kakor Čujemo se bodo slični skupni tovariški večeri aktivnih in rezervnih oficirjev nadaljevali, kar je samo najtopleje pozdraviti.
Most čez Reno pri Kehlu
Kakor povsod, tako imajo tudi v Franciji v današnjem vojnem zatišju gostilniški vojskovodje glavno besedo. Predmet razgovorov je zadnje čase zlasti most čez Reno pri Kehlu, ki ga nočejo porušiti niti Nemci niti Francozi. Vsakogar zanima, zakaj je most še vedno cel in nedotaknjen in okoli mostu se je spletel že cel venec anekdot in legend. Sotrudnik pariškega lista »Excelsiora« Bonardl poroča o nekaterih pripovedkah. Baje vlada na obeh straneh mostu tako globoko vzajemno prijateljstvo, da Nemci prirejajo serenade svojim sovražnikom, da se na sredi mosta izmenjavajo cigarete in da tam sovražniki celo plešejO drug z drugim. V neki gostilni je Bonardi čul celo naslednjo vest: Neke noči so francoski delavci iztovarjali blago v 8trasbourški luki. Kar naenkrat so morali prenehati, ker se je v elektrarni nekaj pokvarilo. Z izredno pozornostjo pa so prišli na pomoč delavcem Nemci, ki so naperili na torišče dela vse svoje žaromete. Delo se je veselo nadaljevalo. Ko so Nemci ugasnili žaromete, so francoski delavci ogorčeno zakričali: »Luč! Luč!« Nemci so se hitro požurili in zopet naravnali svoje žaromete tako, da so delavci lahko dokončali svoje delo.
Dopisnik Bonardi se je hotel na licu mesta prepričati, koliko je resnice na tem pripovedovanju o idili pri kehlskem mostu. Odšel je tja in prvo, kar ga je presenetilo, je bilo to, da je veličastni most res stal nepokvarjen. Le močno je bil zagrajen z
žičnimi ovirami z obeh strani. Ko je poveljnik kehlske straže slišal vse bajke, ki se pripovedujejo v zaledju, se je nasmejal in dejal novinarju: »Seveda se zgodi, da Nemci nenadoma z žarometi razsvetlijo naš breg, toda naši delavci se isti trenutek vržejo na zemljo in se ne ganejo, dokler Nemec ne naravna svojih žarkov drugam.«
»Kaj pa je s cigaretami, ki so jih Nemci prinašali našim prav do okopov?«
»Vi se šalite. Ce bi se res našel tak blaznež, bi njegovo truplo, izrešetano z neštetimi kroglami, že davno gnilo pred našimi položaji.«
»Toda«, je nadaljeval novinar, »zakaj mostu res že niso porušili?«
»Vrhovno poveljstvo je tako ukazalo in to je za nas dovoljen razlog. Nihče si ne ubija glave s tem vprašanjem.«
»Kaj pa godci in večerni koncerti?«
»To je pa res. Nemci so res dvakrat na drugem bregu dali koncert, ki je bU po vsem videzu namenjen nam?«
»Pa niste streljali?«
»Da vam po pravici povem, tega sem Ja« kriv. Težko je namreč streljati na človeka, ki je mesto s puško, oborožen s saksofonom. Vendar pa smo že vprašali višje
poveljstvo, kako naj postopamo za primer ponovitve koncerta. Rekli so nam, da jih moramo ujeti ali pa streljati nanje. Nemci so menda spoznali, da se znajo take serenade končati slabo, pa so sami prenehali ž njimi.«
Sklepi seje ptujskega mestnega sveta
Ptuj, 2. decembra
V četrtek je bila v mestni posvetovalnica seja mestnega sveta, na kateri je sporočil župan dr. Remec, da je odobren fond 40.000 din in je od tega 20.000 din že nakazanih za preložitev ceste Leskovec — Podlehnik. Glede na povečanje ptujske bolnišnice je banska uprava odgovorila, da namerava preurediti sedanjo hiralnico, ki se bo premestila v novo hiralnico V Gor. Radgoni, za interni oddelek bolnišnice ter zgraditi nov paviljon za tuberkulozne, kakor tudi nov gospodarski objekt za pralnico in centralno kurjavo. Omenil je dalje, da je ministrstvo pristalo na to, da občina najame posojilo pri Pokojninskem zavodu v znesku 400.000 din, ki se bodo letos delno uporabili za nabavo kotla v kopališču in druga popravila, prihodnje leto pa se bo pričela gradnja otroškega vrtca.
Za upravni odsek je poročal referent g. Fras, da je računsko leto 1938/39, zaključeno s prebitkom 29.890.67 din. Dohodki so znašali 3,771.58 din, izdatki pa 3,110.880.91 din. Računski zaključek je odobren. Odobrena so bila tudi nova pravila mestne hranilnice, po katerih se bo odslej smelo voliti omejeno število Članov iz mestnega sveta in vlagateljev. Upravni odbor »Putnika« je bil sklenil, da zaradi neurejenih mednarodnih razmer opusti vse manjše poslovalnice, med katerimi bi bila
tudi ptujska, a na razne intervencije se je doseglo, da v Ptuju poslovalnica ostane. Vendar prevzame mestna občina jamstvo za morebitno izgubo.
Minoritskemu samostanu se odpiše najemnina za Dijaški dom v znesku 5000 dm letno in se mu tudi za bodoče ta najemnina do preklica briše. Na poročilo cerkveno-konkurenčnega odseka, da bo potrebno na novo urediti svinjske hleve pri proštiji v Ptuju, (stroški so preračunani na 60.000 din) in da so potrebna še nekatera nujna popravila pri nadarbinskih poslopjih (30.000 din) je mestni svet sklenil, da se v to svrho najame kratkoročno posojilo v znesku 90.000 din, ki naj se krije z dveletnimi lOodstotnimi dokladami na neposredne državne davke pri faranih cerkve sv. Jurija.
Na prošnjo zadruge Prosvetni dom je odstopila mestna občina brezplačno v last 3530 kvadratnih metrov zemljišča, in sicer na parcelah v Mestnem parku. Ta odstop je vezan na pogoj, da zadruga Prosvetni dom zgradi poslopje najkasneje v roku treh let po sklenjenem svetovnem miru. Dokler zadruga ne prične gradnje, ima mestna občina pravico do brezplačne uporabe in uprave odstopljenega zemljišča V odstopni pogodbi naj se oceni odstopljeno zemljišče po 12 din za kvadratni meter.
MoJi spomini na inž. Josipa Logarja
Celje, 1. decembra
V zadnjem nedeljskem »Jutru« sem čital o Slovencu čudaku ki je živel in umrl L 1914 v Bolgari ii Ta časopisna vest je vzbudila tudi v meni spomine na inž. Logarja, s katerim sva bila dobro poznana — pa samo po dopisovanju — medtem ko ga osebno nisem nikdar videl ter ga seveda nisem poznal.
Bilo je prav čudno naključje, ki je naju spravilo v pismen stik. V začetku leta 1910 sem nastopil službo mesto v zavodu, kjer sem še danes. Med vložniki je bal z našim zavodom v zvezi od L 1909 naprej neki Inž. Logar, ki je nakazoval zneske kot hranilne vloge iz Bolgarije. Bili smo na vložnika iz daljne Bolgarije prav posebno pozorni ter srno mu tudi pošiljali svoje letne bilance. Iz enega teh računskih zaključkov je inž. Logar — tako pač domnevam — posnel moje ime ter mi začel dopisovati.
Njegova pisma in razglednice so bile vse potne toplega slovanskega navdušenja, z zanosom je pisal o bodočih ciljih, ki jih naj desože jo jugoslovanski balkanski narodi ter o lepši bodočnosti, ki jih še čaka, če se bodo uedinili. Bila 1e to doba po aneksijski krizi, doba balkanskih osvoboditeljskih vojn, doba silnega razmaha do tedaj skoraj nepoznanih in zaničevanih balkanskih narodov. Dosti mi je pisal o naši lepi domovini, zeleni štajerski, vendar ni nikdar točneje navedel svojega rojstnega kraja Poslal mi je bolgarskih knjig, revij ki časopisov, kar se je posebno Številno dogajalo leta 1912. v dobi balkanskih osvoboditeljskih vojn. Da bi laže razumel bolgarščino, mi je pošiljal namenoma največ ilustriranih knjig in revij; poeflal mi Je tu<£ bolgarsko ilustrirano slovnico ter me v medsebojnem dopisovanju Be posebno opozarjal na razlike kakor tudi na enakosti irued bolgarskim in slovenskim Jezikom. On pam Je pisal meni slovensko, vendar precej pomešano z bolgarščino.
Na njegova pisma in dopisnice sem redno odgovarjal. Njegovih dopisov ln raznih knjig, brošur, revij in časopisov se Je nabralo do početka svetovne vojske v Juliju 1914 veliko ter sem imel v svoji takrat skromni knjižnici kar majhen oddelek bolgarskih knjig. Ob Izbruhu svetovne vojske, — dopisovala sva si Se vedno, — je pa ta moj bolgarski zaklad zadela katastrofa. Ob občem preganjanju vsega, kar je takrat čutilo Jugoslovansko nacionalno, je avstrijska Oblast vzela predvsem na pfiko Sokola. Takratni društveni stareSina Jože SmertnOt Je Ul aretiran, vel člani odbora (bil aem takrat član odbora), so Mil pa enako na tem, da jih zapto. Kakor pil drugih, ae Je tudi pn meni izvršila hišna preiskava. Ker sem to pričakoval, sva z ženo — a težkim srcem sicer, aH kaj se<m hotel — nekega večera odbrala tiskane stvari, M so dišale po takrat »veleizdajal-akem chtfiu«. Med te so spadale vse tako ml drage bolgarske knjige, revije in časo-pfei, ki ml £h Je poslal inž. Logar. Vse to
mm m&m t kuhinji % «aboj » premog.
Previdnost ni bila odveč: že naslednjega dne sta prišla drva orožnika, mi premeta-la vse stanovanje ter med knjigami še vedno našla dr. Oražnovo brošuro »Med ranjenimi srbskimi brati« ter »Balkansko vojsko«. Seveda sta mi oboje zaplenila. Orožnik K., ki je knjigi našel, jih je z vidnim zadoščenjem odvzel ter ironično pripomnil: »Ja, brati, brati!« nasproti orožniku G. pa dostavil: »Mir scheint, die Leute sind sehon alle serbiseh, geworden«. To je balo prve dni avgusta 1914.
Prvi mesci svetovne vojne so popolnoma prekinili stik, ki sem ga imel prej z inž. Logarjem. Poslej nisem prejel od njega nikakega poročila več. Ko je prestala sve tovna vojna, sem ob koncu leta 1918 pdsaiL na stari naslov v Preslav, vendar ni biilo odziva. Poskusil sem to še leta 1919, vendar tudi sedaj popolnoma brezuspešno: naravno, saj nepoznani dobri prijatelj ter navdušeni Slovan nd bil od leta 1914 več med živimi. Velika bol mu je bila prihrar-njena, da je umrl pred letom 1915.
Inž, Jos. Logarja, jugoslovanskega pionirja med brati Bolgari, se bom vedno spominjal.
Drago Kralj
Volitve na univerzi
Na naše informacije, objavljene pod tem naslovom 29. m. m., smo prejeli naslednja tri pojasnila:
»Res je, da so odborniki Akademskega Kluba strojnikov člani najrazličnejših kulturnih društev, vendar pa se zavedajo, da v strokovnem klubu nI mesta za politiko, pač pa vsi zasledujejo izrecno samo strokovne interese kluba. — Akademski klub strojnikov.«
»Odbor Akademskega kluba elektrotehnikov na univerzi v Ljubljani se čuti dolžnega, da opozori slovensko javnost na nepravilnost članka, priobčenega v »Jutru« 29. 11. V njem beremo med drugim: »... na elektrotehniki pa so absolutni gospodarji levičarji«. K temu pripominjamo, da je Akad. klub elektrotehnikov strokovna organizacija, katere odborniki so voljeni brez ozira na politično pripadnost. Zato je fraza o absolutnem gospodarjenju popolnoma odveč. Kdo je pri nas levičar, kdo desničar itd., na to se kot člani strokovne organizacije ne oziramo, strankarsko politiko kakor tudi politično barvanje s strani časopisja pa najodločneje odklanjamo. — Odbor AKE.«
Pod naslovom: »Volitve na univerzi« Je bilo objavljeno v našem listu dne 29. nov., da sestoji odbor Akademskega kluba gradbenikov iz skoro samih članov J.N.A.D. Jugoslavije. Cenjenim čitateljem in prijateljem našega kluba pa izjavljamo odborniki tega kluba, da strogo zastopamo edi-nole strokovne koristi svojih klubskih tovarišev brez vsakega političnega opredeljevanja.
ŠPORT
Tek zedinjenja
Na dolgi progi je nepričakovano z veliko prednostjo zmagal Benedičič (Ilirija) — Klen (Primorje) sigurni zmagovale« na kratki progi
Kakor je bilo pričakovati, se je tudi letošnjega Teka zedinjenja udeležilo veliko število tekmovalcev. To velja zlasti za krajšo progo (2700 m), kjer je nastopilo 27 tekmovalcev, medtem, ko je bilo na daljši progi (5000 m), ki zahteva zaradi vzpona na grad, zelo veliko treninga, prijavljenih 10 tekmovalcev, in jih je nastopilo osem. Presenečenje so nam pripravili nekateri dolgoprogaši, kakor Bručan, Kien, maratonec Tavčar in še drugi, ki so se odločili, da tečejo kratko in ne kot običajno, dolgo progo.
Prireditvi sta prisostvovala tudi general g. Janež, kot zastopnik komandanta divizije, ki je prevzel pokroviteljstvo prireditve in pa mestni svetnik ing. škof, kot zastopnik ljubljanskega župana, častnega predsednika prireditve.
Z nekaj zamude je starter izpred Narodnega doma odpustil pisano množico 35 tekačev, ki je v hitrem tempu pretekla Aleksandrovo cesto in pri kavarni Emoni zavila na levo, na Tyrševo cesto. Kmalu, se je skupina raztegnila v »harmoniko«, na čelu katere je tekel rekorder Bručan.
Kratka proga
že pri hotelu Union je znašala razlika med vodečim Bručanom in zadnjim tekačem nad 100 m. Bručanu, ki je menda imel namen pobegniti, sta se na tromostovju pridružila Kien in Vovk ter se ga dolgo ča.sa držala, nakar je na Starem trgu prešel Kien na vodstvo. Začela se je napeta borba med Bručanom, Kienom in Vovkom. Na Zoisovi cesti so bili še vedno vsi trije skupaj, šele na Kongresnem trgu je končno uspelo Kienu, da se je odtrgal od ostalih dveh, obdržal naskok in zmagal. Tudi Vovk je že prehitel rekorderja Bručana, toda začel je prekmalu s finishem in Bručanu je še uspelo, da ga je potisnil na tretje mesto.
Rezultati po posameznih kategorijah za kratko progo so naslednji (v oklepaju označena številka pomeni katero mesto je tekač dosegel v splošnem plasmaju):
Seniorji že plasirani preko 800 m: 1) Kien (Primorje) 9:39,4 (zmagovalec teka); 2) Vovk (Elan, Novo mesto) 9:48,8 (3); 3) Steiner (Celje) 10:13 (4); 4) Rozman (Celje) 10:18,4 (5); 6) Tavčar (Primorje) 10:18,8 (6); 6) Hlebec (Primorje) 10:38,2 (13) 7) Kranjc (Primorje) 11:05,4; (16)
juniorji 1924—26: 1) Klančar (Elan) 10:34,4 (11); 2) špraicar Jože (Elan) 11:51 (24); 3) Pestotnik (Planina) 12:31,2
(27)
juniorji 1921—23: 1) Derganc (Primorje) 10:38,8 (12); 2) Dobrajc (Ilirija) 11:01 (15); 3) Logar (Litija) 11:10 (17); 4) Podlipec (Ilirija) 11:19.4; (21)
Sokoli: 1) Bašin (Sokol Ljubljana Matica) 11:38,4 (23)
Neverificirani 1921—23: 1) Megušar (Ilirija) 10:32 (9); 2) Ludviger (Litija) 11:12 (18); 3) šutej (Elan) 11:19,2 (20);
JZSS se pripravlja na zimo
Jugoslovenski zimskosportni savez v Ljubljani je seveda že marljivo sredi dela, ki naj ukrene vse potrebno, da bodo klubi tudi letos, čeprav je ponekod v Evropi športno udejstvovanje prekinila vojna vihra, že dobro pripravljeni, ko bo čas natakniti na noge smučke. Iz okrožnic JZSS posnemamo, da je savez smatral za važno, da začne z zbiranjem propagandnega gradiva o smuškem športu in je v ta namen apeliral na klube, da bi mu poslali potrebno gradivo, ki bi ga nato uporabil za propagandno knjigo ali prospekt. Iz okrožnic je tudi razvidno, da je že skoraj na področjih vseh podsavezov zapadel sneg, ki je uporaben za smuko.
JZSS je zdaj določil termine naslednjih svojih prireditev: državno prvenstvo v klasični kombinaciji 20. in 21. januarja, v alpski kombinaciji 27. in 28. januarja, mladinsko prvenstvo v teku, skokih in slalomu od 2. do 4. februarja, savezno prvenstvo v štafetah 4X10 km 4. februarja, savezno prvenstvo v skokih 3. marca in končno savezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km 19. marca.
Klubske dneve je določil savez za 6. in 7. januar, na katera dneva naj bodo tekme za starejše in mlajše v vseh disciplinah.
Kakor prejšnja leta, so tudi to sezono predvideni savezni tečaji za tekmovalce, in sicer bo od 8. do 18. januarja tečaj za tek, istočasno tudi za skoke, za alpsko kombinacijo pa od 15. do 25. januarja. Tečaja za skoke oziroma teke bosta krajevno ločena. Ministrstvo za telesno vzgojo bo s svoje strani tudi priredilo razne tečaje, in sicer za klubske trenerje v tekih, dalje za šolsko mladino in končno za dame v alpski kombinaciji. Podrobnosti bodo še objavljene.
V svrho boljšega stika med tekmovalci in savezno upravo je sklical savez na dan 10. decembra sestanek tekmovalcev na Jesenicah. Na tem sestanku se bodo pogovorili o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo treninga, tekem in mednarodnih nastopov.
Amater—Disk
Kot zaključek za letošnjo nogometno sezono je trboveljski SK Amater povabil v goste simpatično moštvo »Diak«-a iz Domžal, katero gostuje prvič v Trbovljah. Kakor je razvidno iz časopisov predstavljajo gostje renomirano enajstorico, katera se prav častno bori v ljubljanskem I. razredu. Radi tega vabimo športno publiko da po-seti to zanimivo tekmo, katera se prične ob 14.30.
I. akademsko prvenstvo Jugoslavije v table tenisu
Za turnir, ki bo 9. in 10. dec. v telovadnici drž. učiteljišča, je vedno večje zanimanje. Vsa akademska društva, ki goje table-tennis v svojih društvih, se prijavljajo. Iz Zagreba je prispela prijava, ki
4) Zapotnik (Primorje) 11:19,6 (22); 5) Suligoj (Prim.) 11:59 (25); 6) špraicar Alojzij (Elan) 12:22,8 (26)
Neverificirani 1918.—80: 1) Zupan (Bratstvo, (Jesenice) 10:22,2 (7); 2) Osterc (Elan) 11:18 (19)
Smučarji: 1) Bručan (Kamnik) 9:48,4 (2); 2) Hvale (Reka) 10:33,2 (10)
ZFO: 1) Jerman (Sv. Peter) 10:31 (8); 2) Kocutar (Novo mesto) 10:53,2 (14).
Dolga proga
Na dolgi progi, kjer je teklo osem tekačev, se je vodila od začetka do konca ostra borba za vodstvo, ki je marsikoga upropa-stila. Za favorita teka je veljal Zagrebčan Flass, ki se je za tekmovanje res temeljito pripravil in je pred startom izjavil Bručanu, da upa na zmago. Kot najboljši hrvatski tekač-dolgoprogaš, se je menda smatral za nekakega zastopnika vseh tekačev »Banovine Hrvatske«, kajti preko prsi je pripel, poleg grba svojega kluba, še hrvatsko trobojnico. Toda hrvatskim dolgo-progašem tudi njihove trobojnice ne pomagajo v borbi z našimi tekači. Na Gradu je Flass sicer prešel v vodstvo, spremljan od Glonarja in Benedičiča, kateremu so še sledili Pere, Starman, Kvas, ki je bil popolnoma izven forme ter Knez in Proj. Vse do mostu Sv. Jakoba je Flass vodil in že je izgledalo, da bo zmagal. Na klancu na Zoisovi cesti pa so ga moči popolnoma zapustile in po vrsti so ga prehiteli Benedičič, Pere in nato še Glonar. To stanje se do cilja ni več izpremenilo. Največjo senzacijo nam je pripravil Benedičič, na katerega ni nihče računal, da bi mogel zmagati, poleg tega pa tudi Flass ln Kvas, ki sta zavzela nepričakovano slaba mesta, dasi se je smatralo, da bo eden od njiju zmagal.
Tehnični rezultati teka po posameznih skupinah so:
Seniorji še neplaslrani preko 800 m: 1)
Knez (Amater, Trbovlje) 20:02,8.
Seniorji že plasirani preko 800 m: 1) Benedičič (Ilirija) 18:37,4; 2) Glonar (Ilirija) 19:16; 3) Flass (Hašk) 19:32,6; 4) Kvas (Ilirija) 20:02,8.
Sokoli: 1) Pere Stane 18:54,8. Smučarji: 1) Starman Adolf (Reka) 19:51,8.
Seniorji še neverificirani: 1) Proj (Planina) 20-57,4.	,
Na cilj so pritekli tekači z dolge proge v vrstnem redu: 1. Benedičič; 2. Pere; 3. Glonar; 4. Flass; 5. Starman 6. in 7. Kvas ter Knez v mrtvem teku in 7. Proj.
Popoldne je bila v restavraciji pri Sla-miču razglasitev rezultatov in razdelitev kolajn zmagovalcem. V imenu prireditelja ASK Primorja, se je g. Ivo Sancin najprej zahvalil tekmovalcem za udeležbo, nato pa poudaril in orisal nacionalni ter športni pomen Teka zedinjeja, z željo, da bi ta prireditev tudi v prihodnje izpadla tako kot je vedno do sedaj.
* Vr—• Zo.
nam jamči, da bo turnir res na višini, saj bodo sodelovali skoraj vsi naši državni reprezentanti in državni prvaki, kot Do-linar ž. in B., Heksner, Merksamer, Ma-rič, ljubljanski DjinovsKi, Lazer, Kosmina, Krečič in drugi. Prijave še vedno prihajajo. Točne podatke bomo še priobčili.
Akademski športni klub razpisuje
I. akademski table teniški turnir za prvenstvo Jugoslavije
pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena
Turnir se igra 9. in 10. dec. 1939 v telovadnici drž. učiteljišča — Resljeva c. Igra se v soboto od 19.—22. za moštvo in v nedeljo od 9.—12. in od 14. do zaključka turnirja.
Prijave se sprejemajo do 8. dec. na naslov: Krečič Dušan, stud. iur. Ljubljana Povšetova c. 76 a. žrebanje se vrši v soboto pol ure pred pričetkom tekmovanja ob prisotnosti kapetanov univerz.
Igra se po pravilih J. T. T. s-a z New— Willa žogicami. Pravico sodelovanja imajo vsi akademiki jugoslovanskih univerz do dveh let po absolutoriju. Vse partije se odigrajo po čistem coup sistemu na best of three (dve dobljeni partiji) finale pa best of five (tri dobljene partije). Moštvo tvorijo 3 igralci.
Discipline: a) Moštva din 25.—, b) Sin-gle gospodov din 10.—, c) Single dam din 10.—, d) Double gospodov din 15.—, e) Mixe double din 15.—
Protesti se vpoštevajo le v primerni obliki najpozneje 20 minut po odigrani partiji s priloženo kavcijo din 30.—, kar se vrne če se protestu ugodi.
Zmagovalci pod a, b, c prejmejo pokale in naslov: »Akademski table-tennis prvak«.
Zmagovalci pod d in e ter vsi drugo plasirani dobe krasna praktična darila, tretje in Četrto plasirani pa lične diplome.
Igralci morajo biti vodstvu turnirja na razpolago! Turniski komite: častni predsednik: dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, predsednik: Junež Stanko, cand. iur., predsednik ASK-a, vodja turnirja: Krečič Dušan, stud. iur., nač. t. t. sek. ASK-a, nam: Djinovski Vojo, stud. kem., zapisnikar: Planinšič Joško, cand. iur., tajnik ASK-a, blagajnik: Duh Maks, stud. tech. blagajnik ASK-a, vrhovni sodnik: Marinko Maks, k. g.
Redni občni zbor SK Ilirije
Vrši se dne 14. XH. ob 19.30, kraj bo pravočasno objavljen. Dnevni red je naslednji: Zapisnik glavne skupščine, poročila športnih sekcij, predsedstveno poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo revizijskega odbora, podelitev razrešnice odstopajočemu odboru, nadomestne volitve za upravni odbor, nadzornega odbora in razsodišča, sklepanje o od-borovih ali morebitnih samostojnih članskih predlogih, katere predloži vsaj 10 za glasovanje upravičenih članov, vsaj 8 dni pred občnim zborom.
Ge občni zbor pol ure po določeni Url ne be sklepčen, se vrti potem brez ozira na število prisotnih. .
Upravni odbor SK Ilirija
SK Slavija. Danes igramo prijateljsko nogometno tekmo s SK Litijo v Litiji. Vsi igralci L moštva naj bodo točno ob 1 na glavnem kolodvoru. Obvestite se med seboj, postava je v članski knjigi, opremo preskrbi Gjuran I. Putujemo v vsakem vremenu, vsi sigurno in točno. Vodja pota g. Kojič.
Občni zbor Moto-Hermesa je preložen od 10. decembra na poznejši termin. Moto-Hermes.
!z življenja na deželi
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer film »V vrtincu greha« (Glavna priča). Za dodatek domači kulturni film.
VRHNIKA. Ponovno opozarjamo na prireditev gluhonem h, ki bo 8. t. m. v Sokolskem domu ob 20. Bo to predstava, pri kateri bodo Vrhničani dobili vsaj bežno sliko življenja gluhonemih, ki zaslužijo vso podporo in priznanje za svoje delovanje. Peščica ljudi si je nadela nalogo, da nazorno dokaže nujnost rešitve socialnega problema gluhonemih. To se pravi, naj se omogoči vsej gluhonem; mladini vsaj temeljna vzgoja v za to določenih zavod h. Ke/ so imeli nastopi gluhonemih povsod drugod velik odziv, ne za ostanimo mi in cV iščimo j-'h- Zato segajte po vstopn cah.
POL tč ANE. Praznik zedinjenja sta svečano proslavila tukajšnja šola in Sokol Ob 8. uri je b la slovesna služba božja, nato se je vršila šolska proslava v okrašenem VI. oddelku šestrazrednice. Po otvoritvenem govoru jčenke najvišjega razjeda so sledile dck amac jc. raz-ni prizor iki in petje naših narodnih pesm . Slovesnost je bila zaključena s petiem državne himne. Kar nato je bila soko'ska proslava, ki je imela še posebne slovesen značaj. ker se je prvič vrši-ia pod lastno streho v grade-čorr, se Sokolskem domu, sicer zaenkrat samo še v društveni s"b;. ker dvorrna z odrom še ni dogoto-vljona. Po po^ravu državn zastavi in govoru br. starate eo se zvrstili čitarje prsnice, n*v->vor br. podstar~stc in s"čkar»e deklam*^ 1e in pri-zorčk^ sckolske dere Slovesna j? b'.li zaprisega članstva. Seja je bila z~.kij"čena s petiem p^smi »Hei Slovan «. Večina hiš v Peklu bila v državnih zastavah.
STITDENICE PRI POLJANAH. Tu je bil te dni zaključen zdravstveni teden, prirejen od higienskega zavoda v Ljubljani. V spletnem ie tečaj dobro uspel. Šolska soba, ki so jo člani hig enskega zavoda v ta namen preuredili je bila vsak večer natlačeno polna raznih obiskovalcev. Zdravstveni teden sta vodili dve zašč tni sestri s sodelovanjem poljčanskega zdravnika dr Hronovskega. Zvečer so se vršila tudi filmska predvajanja, združena s predavanjem dr. Hronovskega o nalezljivih boleznih, medtem ko sta zaščita: sestri predavali o higieni stanovanj in o negi bolnika in dojenčka. Cez dan sta sestri obiskovali družine z dojenčki, kjer sta naleteval po večini na razumevanje za razne nasvete v pogledu izboljšanja higienskih razmer v kmečkih hišah. Seveda Je bila prišla do veljave tudi izjema, ko so se pri neki hiši izrazili, češ: »K nam pa ni treba hoditi.«
Priprava za sodnttte izpite. Smučarski klub Ljubljana priredi predavanja iz vseh smučarskih disciplin na klubove člane in neorganizirane smučarje, ki se hočejo teoretično izobraziti odnosno napraviti sodniški ispite. Predavanja bodo vsak ponedeljek ln sredo ob 21. v damski, sobi kavarne Emone. Predavata gg. Onidovec in Zupan. Pričetek predavanj v ponedeljek dne 4. t. m.
Ustanovni občni zbor Slovenske Table-tennis Zveze je danes 3. dec. ob pol 11. v prostorih SK Mladike — ob Ljubljanici 29. Delegati zainteresiranih klubov se vabijo k udeležbi.
Sestri sta ob priliki obiskov obdarovali družine najmlajših otrok s primernim perilom, kar je dar Društva prijateljev Slovenskih goric, kateremu smo dolžni veliko zahvalo.
SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri nagrajeni češki velefilm »župnikov križev pot«. (—)
Iz Murske Sobote
ms— Proslava narodnega praznika zedinjenja. Na večer pred praznikom je bila v Sokolskem domu slavnostna akademija, pri kateri je sodeloval z dvema pesmama tudi med društveni pevski zbor pod vodstvom sodn ka g. Milana Grma. Ves spored je bil posrečeno sestavljen. Na praznik je bila ob 8. zjutraj šolska proslava v gimnazijski telovadnici. Ob 9. je bila v katoliški cerkvi, v evangel čanski cerkvi in v izraelskem templu služba božja, zatem pa svečama seja občinskega odbora, na kateri je imel slavnostni govor gimnazijski ravnatelj inž. Ivo Zobec. Ob 10. je bila akademija Prosvetnega društva s sodelovanjem meddruštvenega pevskega zbora. Akadem ji sta prisostvovala tudi zastopnika Sokola v krojih. Ob 11 je bila v sokolski telovadnici zaprisega članstva, zvečer pa je priredil Sokol za svoje Članstvo in naravi čajanko v dvorani Sokolskega doma Prekmurska metropola je bila odeta v drža vrne zastave.
Ali sem orispevai za sokolski dom v Trnovem?
Poljski Ust v Parizu
V Parizu je te dni Mla prva StervUka
poljskega lista »Varšavski glas«. Last je štirinajstdnevnik ter ima nalogo, zbirati okoli sebe poljske kulturne delavce izven domovine. Prva številka lista objavlja tudi prispevke odličnih francoskih intelektualcev.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 3. ob 15.: Princeska m pastirček. Mladinsk. predstava. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 4.: zaprto. Torek, 5. ob 15.: Snegulčica. Obisk sv. Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok. Izven. Znižane cene. Sreda, 6.: zaprto.
Četrtek, 7.: Hudičev učenec. Red četrtek.
Preskrbite si pravočasno vstopnice za današnjo popoldansko predstavo, ki bo pripravila vašim malčkom veliko veselje. Igrali bodo Goljevo ljubko pravljico »Princeska in pastirček«, ki nudi otrokom naj-pestrejšo sliko pravljičnega sveta. Posebno jih zabavajo šega vi veterani, gozdne živali, veseli kuharček, na čelu vsem pa seveda princeska in pastirček. V igri bo nastopil tudi srčkan otroški balet, ki ga ja naštucKrala ga. Golieva. Posebno presenečenje za naše malčke pa bo nastop Miklavža, ki se bo mimogrede oglasil v drahmi in pozdravil, kakor vsako leto, tudi letos navzoče. Posebej opozarjamo starše, da bo prišel Miklavž k torkovi predstavi Golieve »Snegulčice«, takat pa bo obdaril pridne otroke. Za obe predstavi veljajo znižane cene.
Igra, ki spada med posebno uspele v letošnji sezoni, je Shawov »Hud čev učenec«. Odlikuje se z izredno duhovito miselno zasnovo in odlično podanimi igralskimi vlogami. Igro bodo ponovili danes zvečer po znižanih cenah.
OPERA Nedelja, 3. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Sobota, 2. decembra.: Košček sreče. Ponedeljek, 4.: zaprto. Torek, 5.: zaprto.
Sreda, 6.: Gorenjski slavček. Red sreda.
Danes popoldne bodo ponovili veselo J. Beneševo opereto »Sv. Anton, vseh za-ljubljenih patron«, ki jo je pri poslednji predstavi zabavnejših del željno občinstvo z veseljem pozdravilo in popolnoma napolnilo gledališče. Češka opereta, zlasti pa še Beneševa, ima pač širok krog simpati-aerjev, saj ne zna nihče drugi poskrbeti za tako veselo dejanje, imenitne odrske figure, humorne zapletljaje in lahko, pevno glasbo. Naša vprizoritev se odlikuje zlasti po dobri zasedbi, v kateri sodelujejo predvsem Zupan, Petek, Janko, B. Sancin, Po-ličeva, Barbičeva in Japljeva. Cene znižane.
Drevi bodo vprizorili po kratkem presledku izvrstno Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, ki je v zadnjih letih z velikim uspehom šla tudi čez nešteto evropskih odrov. Kot najboljši naš »Ero« velja žan Franci, ki je v tej partiji žel najlepši uspeh tudi že v Frankfurtu in Trstu. Prav tako priznane so kreacije Heybalove, Janka, Kogejeve in Lupše. Cene znižane.
Sredi decembra bo premiera znane E. D'Albertove opere »Nižava«, v kateri bo kot režiser debutiral Emil Frelih, dirigiral pa bo dr. švara. Na zanimivo vprizoritev tega visokovrednega dela že sedaj opozarjamo.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 3. ob 15.15.: Košček sreče«. Popoldanska predstava, poslednjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 3. ob 15.: Navihanka. Znižane cene. Ob 20.: Hinavci. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 4.: zaprto. Torek, 5.: Lepa Vida. Red A.
f
Vsem, ki so poznali njegovo blago dušo, sporočamo, da je Vsemogočni poklical danes k Sebi po kratki bolezni mojega dobrega soproga, sina, brata, zeta, svaka, gospoda
MILORADA M. LAZAREVI6A
pristava ministrstva notranjih del iz Beograda.
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, 3. decembra ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Dečkova c.
št. 5, na okoliško pokopališče.
Celje, Mllntovac, Beograd,
1 decembra 1939.
Neutolažljiva soproga MILA, roj. VERCKOVNIK in ostalo sorodstvo.
		
s ffi	f	1
1	V soboto 2. t. m. Je dotrpela v 66. letu starosti na8a ljubljena stara mama ln mati, gospa	
	KAROLINA METLIKA to\. POČKAJ Pogreb neposabne pokojnice bo dne 4. decembra 1 L ob 15.30 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobreiju. Maša zadušnica se bo brala v župnl cerkvi V Slovenski Bistrici dne 5. t. m. ob 6. uri zjutraj. Slovenska Bistrica, Maribor, glope, S. decembra 1930.	I
1	Rodbine: METLIKA, F1LIPIC, POČKAJ	
		
Gibanje cen in mezd
Dne 5. decembra, se bo vršila na banski upravi anketa, na kateri bodo zastopniki delavskih in delodajal-skih organizacij obravnavali smernice, kako bi se zaslužki čim hitreje prilagajali spreminjajoči se višini cen. S tem v zvezi je tajnik DZ Filip Uratnik sprejel zastopnike tiska in jim dal nekaj zanimivih podatkov.
življenjske razmere delavstva so take, da se morajo prilagati zaslužki čim hitreje vsaki večji spremembi cen življenjskih potrebščin. Prav posebno je potrebno to takrat, kadar naraščajo cene glavnih živil najnižje plačanih, zlasti moke, krompirja in fižola. Kako potrebno je to, se vidi iz računov o preživljanju naših delavskih dobini.
Izračunali smo vzdrševalne stroške za dva tipa delavskih in nameščenskih rodbin.
Prvi tip predstavlja rodbino z 875 din mesečnega (ali 4.35 din urnega) zaslužka; drugi tip predstavlja rodbino z 2100 din mesečnega zaslužka.
Do septembra letošnjega leta so se tro-šili dohodki zgornjih rodbin nekako takole:
Rodbina z dohodki 875 din 2.100 din
je izdala za živila mes.	558.—	1.023.—
kurivo	52.50	168.—
razsvetljavo	17.50	42.—
- stanovanje.	131.25	815.—
obleko	70.—	210«-—
obutev	26.25	73.50 •
ostalo	18.75	268.50
	875.—	2.100.—
Rodbina z dohodki din	875.—	2.100 din
V odstotkih daje to
naslednjo sliko:		
za živila	64	. 48.7
za kurivo	6	8
za razsvetljavo	2	2
za stanovanje	15	15
za obleko	8	10
za obutev	3	3.5
za ostalo	2	12.8
če se podrobneje analizirano živilske izdatke 5 članske družine s približno 600 dinarji mesečnega proračuna, dobimo tole sliko:
Družina porabi 35 kg moke, na mesec dni: 10 kg koruzne moke
7 kg koruznega zdroba 28 kg krompirja 5 litrov fižola 3.5 kg ričeta 3.5 kg sladkorja 4.5 kg mesa 33 litrov mleka 15 dkg surovega masla 20 jajc.
Kako takšna petčlanska družina živi, si torej lahko mislimo.
Tu je dosežena skrajna spodnja meja, ki je fiziološko še mogoča. Kritje za druge vrste potrebščin bo smatral vsak za nemogoče nizko. Vendar pa tako velik del naših delavcev živi. Vsaka diskusija o znižanju teh in takih zaslužkov je iz teh razlogov povsem odveč.
Te nizke številke je treba imeti pred očmi, da se more prav presoditi, kaj pomeni za večino delavskih rodbin, če se podraže najpotrebnejša živila v povprečju za 15%, številka, ki smo jo v Ljubljani s 1. decembrom dosegli.
Po indeksnem računu Delavske zbornice so naraščali izdatki za živila napram 1. septembru, kakor sledi:
stand. 875 din stand. 2.100 din 1. septembra 100	100
1. oktobra	103.3	101.1
1. novembra 110	108
1. decembra 116.4	114.6
Dviganje cen je zajelo tudi oblačilne potrebščine.
Takoj s pričetkom vojne se je podražila italijanska bombaževa preja za 20%.
Sedaj zahtevajo italijanske predilnice, izkoriščajoč svoj monopolni položaj in vsekakor tudi pod pritiskom tudi v Italiji naraščajoče draginje, da se povišajo cene preji za novih 60 do 80%. Ker je v ma-nufakturni trgovini mnogo starih zalog, se pedražuje blago zelo neenakomerno. Med tem ko nekateri trgovci še niso povišali svojih cen, so jih povišali drugi za 10, 20 do 50%. Pn tem je važno, da so se povišale baS cene najcenejšega blaga in v prodajalnah, ki delavstvu baš omogočajo, da se oblači Cesto z zneski, kakor smo jih zgoraj ilustrirali in ki se zdijo nemogoči. Za sedanje stanje lahko mirno trdimo, da so se podražile potrebščine za obleko in obutev v povprečju vsaj tako kakor živila, v poedinih primerih pa neprimerno bolj.
V doglednem času pa bo tu povišanje večje, kakor pri živilih.
tz vseh teh razlogov bi bilo potrebno, da bi se povišale vse mezde v povprečju za 15%.
Vpričo naraščajoče tendence cen Je paziti, da se pri prilagojevanju mezd ne bo zaostajalo za cenami.
To je opasno posebno pri slabše plačanih delavskih kategorijah.
Medtem ko imajo bolje plačane delavske kategorije še možnost, da svoj življenjski standard poslabšajo, a vendar še ne gla-dujejo in ne zmrzujejo, te možnosti pri širokih slojih nekvalificiranih delavcev in nižje plačanih zasebnih, zlasti trgovskih nameščencev ni. Tu morajo nastopiti takoj silno težke posledice.
Dolžnost vseh je, da računajo s tem, čim bolj resni so časi, ki jih preživljamo.
Zato je potrebno, da najdejo predstavniki delojemalcev in delodajalcev na anketi sporazum o postopku, ki naj omogoči čim hitrejše prilagojevanje zaslužkov spremenjenemu mezdnemu nivoju.
Na oblasti pa je treba apelirati, da pod-vzamejo vse, da se nivo cen čimprej ustali in zniža. Cene najvažnejšim živilom, zlasti moki je treba uradno določati in skrbeti z intervencijsko politiko, da bodo živila po tej ceni na razpolago.
Direkcija za prehrano ln Prizad smeta nastopati na tržiščih kot kupec le, v kolikor dopušča to tržna situacija. Kadar špekulacija cene nedopustno dviga, naj nastopata kot prodajalec.
Kaj mislijo In pravijo o ženski volilni pravici
Ob pripravljanju novega volilnega zakona so začele ženske organizacije po vsej državi živahno borbo, da dobe v enaki meri kakor moški volilno pravico tudi ženske. Urednice in sotrudnice naše ženske strani so se zaradi tega obrnile na vrsto slovenskih javnih delavcev s prošnjo, naj jim povedo svoje mnenje o ženski volilni pravici. V naslednjem prinašamo prve dobljene izjave:
Oton Župančič,
•pravnik Narodnega gledališča v Ljubljani in član Akademije znanosti in umetnosti,
je na naše vprašanje kratko in odločno izjavil, da se povsem strinja z ženskimi zahtevami po politični enakoprav-sti. Odločno zagovarja stališče, naj bi se dalo volilno pravico vsem pametnim ženam, katerih misli, da je veliko.
To izjavo bodo mogle naše žene, ki se borijo za volilno pravico, šteti k pozitivnim izjavam solidarnosti, zlasti če upoštevamo, da je pametnih ljudi itak malo, pa g. Oton Župančič vendarle najde med njimi veliko pametnih žensk.
Dr. Rafko Nahtigal,
univerzitetni profesor in predsednik Akademije znanosti in umetnosti
je na vprašanje, kako gleda na zahtevo žen po volilni pravici, izjavil, da se sicer sam ne bavi s politiko in jo spremlja le ob strani, da pa se mu zdi z ozirom na veliki napredek, ki so ga žene doslej že pokazale, da jim nikakor ni odrekati tudi upravičenosti do volilne pravice.
F. S. Finžgar,
slovenski pisatelj
nam je na isto vprašanje ljubeznivo odgovoril: »Samo ob sebi umevno je, da naj ima tisti, ki nosi bremena, tudi tem bremenom primerne pravice, če nam je čas prinesel žensko zaposlitev domala že v vseh poklicih in se je žena v njuh enakovredno moškemu uveljavila, bo le pravično, da bo tudi ona dobile iste pravice, ki jih danes še nima, a si jih je že zaslužila. Zaradi tega je zahteva žen, da se tudi njim enako kako* moškim da volilna pravica, povsem pravična.«
K tej načelni izjavi je pisatelj Finžgar dodal že pomislek glede pripravljenosti nekaterih, ki bi brez naidaljnega privolili v volilno pravico za intelektualke. Prepričan je namreč, da za sleherno »intelektualko« že nikjer ni zapisana nujnost, da bo obvladala tudi državniško modrost. Ob tem se spominja preproste žene — na primer kmetice, — ki zelo pogosto brez kakršnekoli posebne izobrazbe kaže veliko nadarjenost za gospodarska vprašanja. Ko si zastavlja vprašanje, v kolikšnem obsegu naj bi žena prav za prav dobila volilno pravico, odgovarja, da se mu žena vkljub uspešnemu sodelovanju v raznih poklicih trenutno vendarle še ni zdi dovolj zrela za sodelovanje v politiki. Na naše posebno vprašanje, ali so nasprotno mar moški tako zreli pa pripominja, da tud oni prav za prav v dovoljni meri pri nas doslej potrebne zrelosti še niso pokazali.
Rihard Jakopič,
akademski slikar,
se je najprej potožili nad »intervjuvarjS.«, češ, da radi ob podobnih prilikah zmerom kaj prifantazirajo. Po našem vprašanju, ali naj naše žene dobe enake državljanske pravice, kakor jih zaenkrat imajo samo moški, pa se vendar ni stisnil v svoj kot, ampak nam je ljubeznivo povedal svoje mnenje. Takole nekako nam ga je izjavil:
»V principu sem vsekakor zagovornik ženske volilne pravice, kajti pravica naj se meri po dolžnostih, ki jih kdo ima. In če ima žena danes skoro brez izjem enake dolžnosti, če prispeva s svojim delom k vzdrževanju družine in če je že tudi na odgovornih političnih položajih dokazala, da ji je vsaj toliko zaupati kakor moškemu, zakaj bi ji še odrekali pravice, ld jih dobi vsak moški ob polnoletnosti, ne da bi se še posebej vprašalo, ali je zanje tudi zrel? Zakaj naj bi intelektualno, duševno in celo moralno manj vredni moški imeli obsežnejše pravice kakor poštena, trezna in razumna ženska, morda še visoko izobražena ln kulti vi rana ?«
Ob tem vprašanju so se mojstru odprla še mnoga druga v zvezi s pestrimi problemi, ki jiih krije za seboj volilna pravica. Pri tem se spet vrača k merilu, ki ga je trdno postavil: pravice naj odmerjamo po dolžnostih! Malo zamišljen dostavi potem Se pripombo o svojem osebnem doživetju pravice:
»Sicer pa vam moram reči, da ta volilna pravica, za katero ženam toliko gre, ni nič kaj posebno lepega! Tudi za moške ne. Glejte: bdla je uvedena v začetku tako zva-ne demokracije. Toda njen prvotni smisel se je pošteno spremenil in sama sebi kot »pravica« ni kar nič več podobna. Iz nekdanje pravice se je dio danes prelevila v dolžnost, katero ponekod ob neizpolnjevanju celo lahko plačaš z življenjem ali pa vsaj z velikimi nevšečnostmi. In . . .veste, če si torej žene takšne »pravice« žele in jo zahtevajo zase, naj se zanjo kar potrudijo. Jaz kot moški si je prav nič ne že-Brn!«
Za ta zadnji pristavek osebne izpovedi mojstra Jakopiča mu bodo naše žene gotovo hvaležne. Bodril jih bo k stremljenju, da bodo pravicam, ki jiih mojster danes spoznava za nepr jetne dolžnosti, spet dale podobo in pomen pravice!
Dr. Janko Žirovnik,
predsednik odvetniške zbornice
nam je odločno rekel, da je vsekakor za žensko volilno pravico. Dejal nam je nato: »žena naj ima enake pravice kakor ima dolžnosti do države. Zaradi; tega ji na vsak način gre polna pravica do soodločanja v državni upravi. Mnogokrat so ženske bolj razsodne kakor pa moški in znajo celo bolj pravilno kakor moški gledati na stvari. Zato bi žene v javnem udejstvovanju nedvomno mnogo doprinesle, da bi se razni problemi pravilno in pravično reševali Razen tega je v ženah mnogo bolj razvita dobrota srca kakor pri moških, ld so včan sih v svojih logičnih sklepih silno trdi in ne znajo najti razumevanja za nasprotna stališča V takih primeriih bi žene našle pravo srednjo pot tako po svojem instinktu kakor tudi po svojem razumu. Iz teh na kratko navedenih razlogov bi bilo žensko
zelo dobrodošlo ln koristno. Zato bi se ženam morala brezpogojno primati tudi volilna pravica.
Dr. Boris Furlaa
profesor ljubljanske univerze,
nam je na naše vprašanje, al naj dauio
ženi državljanske iprcuvioe, odgovoril:
»Ni edina neskladnost sodobnega socialnega in političnega življenja, da se morajo ženske še vedno boriti za pravice, ki bi jim po nj.h vlogi v občestvenem življenju že davno morale pripasti. To je pač eden izmed pojavov neenakomerne in zaradi tega nepravične razdelitve pravic in dolžnosti. Ravnovesje med bremeni ln pravicami je pogoj zdravega obč®stveoega življenja in zato smatram, da Je prtaiaaje ženske volilne pravice danes pogoj za asaaadjo našega javnega življenja MonOpol, ld ao si ga doslej v zgodovini glede vodstva javnih poslov prisvajali moški, se po svoJBt rezultatih nikakor nI opravičil pred forumom razuma. Pri tem poudarjam, da gledam na zastavljeno vprašanje predvsem z razumskega ln praktičnega vkUka, ker pričakujem od javnega octejstvovanja žene pametnejšo ureditev socialnih ln političnih vprašanj, da ne govorim o neki boljši človečnosti in več j; srčnosti v človeških odnosih, ki bodo nedvomno tudi posledica aktivnega poseganja žene v usodo našega občestva.«
K temu je g. profesor Se pristav«: »Stojmo na prelomu zgodovine in vsakega izmed nas čakajo naloge, težke in polne odgovornosti. Zmogli jih bomo samo s skupnimi močmi, se pravi ob sodelovanju vseh članov našega občestva enako, brez razlike spola in to takoj, kajti morda ni bila nevarnost zamujenih prilik nikoli tako blizu in tako neposredna kakor danes!«
»četrta fronta"
Zračna vojna, pa ne med letalci, temveč med etersklmi valovi — Silna radijska vojna
Milijoni ljudi sedijo sleherni večer pri svojih radijskih aparatih in lovijo vse mogoče vesti na vseh mogočih oddajnih postajah. Vojni strokovnjaki so nam napovedovali, da bo sedanja vojna prvenstveno vojna v zraku, s čimer so mislili na letalsko vojno. Doslej take zračne vojne še nismo doživeli, akoravno stopamo že v drugo četrtletje vojne. Zato pa divja tem huje nevidna zračna vojna na eterskih valovih neštetih radijskih postaj.
Tudi vojna v etru se razvija povsem drugače, kakor so si jo zamišljali mnogi strokovnjaki za propagando. Splošno je prevladovalo prepričanje, da bodo poskušale vse vojujoče se države prvenstveno motiti oddajanje sovražnikovih postaj in zadušiti njihov glas. Rečeno je bilo, da bodo enostavno pobrali aparate. Potek dosedanje vojne v etru kaže. da se poslužujejo teh sredstev zasedaj samo Nemci, a še ti le v omejenem obsegu. Radijske aparate so pobrali le v nekaterih pokrajinah, drugod pa so jih pustili, a prepovedali poslušanje tujih oddaj. Ker se taka prepoved tudi pri najstrožjih kaznih ne da popolnoma izvesti, so Nemci posegli tudi po drugem od obeh navedenih sredstev ter začeli sistematično motiti zlasti nemške oddaje angleških in francoskih postaj. Tako lahko oni, ki hočejo poslušati te oddaje, čujejo pravcate simfonije vseh mogočih piskanj, trobentanj, cviljenja, grmenja in ragljanja. V Angliji in Franciji vsaj doslej še niso omejili popolne svobode v poslušanju nemškega radia, četudi oddaja ta vesti tudi v francoščini in angleščini. Prav tako doslej še ni bilo opaziti, da bi te oddaje motili.
Na bojiščih po poročilih vrhovnih poveljstev obeh vojska topovi še vedno po večini molče. Oglašajo se le od časa do časa bolj zaradi lepšega, kakor pa iz potrebe. Zato pa tem bolj srdite grme zvočniki, ki bruhajo po 24 in- na dan propagando in vesti na vseh mogočih jezikih
Med prvimi državami, ki so pričele uporabljati radio za politično propagando, je bila Sovjetska Rusija, ki je uvedla kmalu po zaključku svetovne vojne preko radia sistematično boljševiško kampanjo. Še mnogo bolj pa so razvili in izpopolnili radijsko propagando nemški narodni socialisti, ki jih doslej v tem pogledu ni dosegel še nihče na svetu.
V svetovni vojni so bili vojujoči se narodi med seboj nepremostljivo ločeni. Med njimi je bil mogoč samo govor s topovi, puškami in bombami. Kad?r smo v Ljubljani mogli dobiti v roke italijanski ali švicarski list, je bila to senzacija. Danes pa Nemec ali Francoz zavrti le gumb na sprejemniku in že lahko čuje, kaj pravi na-sportnik onkraj Maginotove ali Siegfriedo-ve linije. Še več: nasprotnik se trudi, da mu v njegovem lastnem jeziku pove čim več o vseh dogodkih, ki ga zanimajo, posebno pa še o tistih, ki jih je njegova vlada iz gotovih razlogov zamolčala ali samo delno obeležila.
Z izbruhom sedanje vojne se je znova zgodil babilonski čudež, da so se na radijskih oddajnih postajah zmešali jeziki. An-
gleške postaje oddajajo v nemščini, nemške v angleščini in poljščini, francoske zopet v nemščini, vse pa poleg tega še v neštetih drugih govoricah. Človek naravna gumb na London in čuje v klasični nemščini najostrejše napade na nemški režim, pa tudi hvalospeve na junaštvo nemškega naroda. Če pomaknemo kazalo na Stuttgart mu zanoslja iz zvočnika francoski glas, ki mu dopoveduje, da je škoda vsakega francoskega vojaka, ki sedi na Maginotovi liniji in stroji svojo kožo pod nemškimi granatami za račun angleških lordov in kramarjev v Cityju. Ustaviš se pri Parizu m pričakuješ, da boš čul pariško popevko, pa slišiš iz zvočnika znani glas kancelarja Hitlerja. In to povsem pristni Hitlerjev glas s pristnimi, danes malce zastarelimi in neaktualnimi govori, vse seveda na ploščah.
Vojska v etru pa zasleduje še en cilj. Prepričala naj bi prebivalstvo nevtralnih držav, da samo ta tabor, ki po radiu govori, zasluži njihovo naklonjenost in prizna-
VoCuja po
Nemški rušllec žene pred seboj tajo ladjo, ki Jo je
tovora
nje. Tako oddaja samo London dnevno poročila v 23 evropskih in izvenevropskih jezikih. Sedem evropskih radijskih postaj izven Jugoslavije oddaja vesti v srbohrvaščini, graški radio pa nekaj časa že tudi v slovenščini. Na številnih postajah se je oglasila zopet češčina, ki je imela do nedavna samo še praško oddajno postajo. Menda ni danes kulturnega jezika, v katerem ne bi vsaj ena od bojujočih se držav prepričevala dotično ljudstvo o pravičnosti svojega početja.
Dočim je v Nemčiji pod pretnjo težkih kazni prepovedano poslušanje tujih radio postaj, so Francozi in Angleži zaenkrat ostali širokogrudni. Angleži so celo tako popularizirali angleškega napovedovalca v nemški kratkovalovni postaji Zeesen, da nastopa sedaj dnevno v raznih maskah v celi vrsti londonskih zabavišč. Pojavil se je že tudi v šaljivih listih in filmu pod imenom »Lord Haw-Haw« To sistematično smešenje se je obneslo, tako da danes Anglež angleškim vestem nemškega radia ne veruje več, četudi so morda resnične.
Posebno poglavje v vojni z eterskimi valovi predstavljajo tajne radijske oddajne postaje, ki jih trenutno deluje po Evropi v raznih jezikih in z raznimi programi okoli 20. Najbolj znan med njimi je »Deut-scher Freiheitssender«, ki se javlja sleherni večer z vestmi iz nemške notranje politika O njem kroži že cela vrsta legend. Nemške policijske oblasti so storile že vse mogoče, da bi ga odkrile. Vsi napori so bili doslej zaman.
Vojaška služba v Avstraliji
Med vsemi od Angležev naseljenimi državami je Avstralija prva uvedla splošno vojaško dolžnost. Zgodilo se je to že tri leta pred svetovno vojno, ko je takratna
socialistična vlada spreJuSa znkui, ki jt
predpisoval vojaško vzgfgo za vse , mrf&e v starosti od 12 do 26 kfcr E&Kf od-12 do 14 let so bili »mlajši kadete«, oni dd 14 do 16 let »starejši kadet je«, od 16 do 25 let pa »državljani vojaki«. Na ta način so bili vsi telesno sposobni moški wjjafifco iz-vežbani.
Leta 1929. je bila splošna vojaška obveznost v Avstraliji odpravljena ln vojaka zopet postavljena na osnovo prostovoljnosti. štela je 7.000 »starejših kadetov« in 35.000 »državljanov vojakov« ali rmlice, kakor se ta vojska splošno označuje. Ko se je lansko jesen začela ostriti v Evropi mednarodna napetost, je vlada sklenila povečati avstralsko armado na 80.000 mož. To število je bilo letos v septembru, ko se je začela vojna, po zatrjevanju angleških listov že v celoti doseženo. Obenem je bila zopet uvedena splošna vojaška dolžnost.
Nemški narodni svet v Londonu
»Volkischer Beobachter« ostro napada angleško vlado, ker je odobrila osnovanje posebnega »Nemškega narodnega sveta« v Londonu. Člani »Nemškega narodnega sveta« so bivši prezident gdanskega senata Rauschning (bivši narodni socialist) Otto Strasser (bivši narodni socialist), dr. Bre-tscheidt (socialist), bivši kanceLar dr. Wirth (klerikalec), bivši minister Treviranus (nemški konservativni nacionalist) in bivši kan-celar dr. Bruening (klerikalec).
Glavni organ narodno-socialistične stranke očita angleški vladi, da si je najela v borbi proti nemškemu narodu njegov »izmeček, ki ga predstavljajo skrahirani bivši nemški politiki in navadni zločinci, ki bi jih ogorčeni nemški narod postavil vse ob steno in postrelil, če bi se še danes nahajali v njegovem občestvu.«
Odkod prihaja in kam gre petrolej
(Glej članek »Petrolej, kurivo vojne« na str. 9)
Na tej sliki vidimo poglavitne vire, iz katerih krije Evropa svoje potrebe po petroleju in pomorska pota, po katerih ta petrolej prihaja k nam. Glavni zalagač Evrope so Zedinjene države in Mehika, potem Venezuela in Južna Amerika. Kot azijski viri prihajajo v poštev kavkaški petrolej, Irak ter Holandska Indija (na skrajnem roba slike). — Edini znatnejši domači vtr Je kakor vidimo v
Windsorski vojvoda na bojišču
jfcu - .i.,4. Vkidsorski vojvoda je eden
zveznih členov med angleško ln francosko armado
ii u^aamm
Viri, iz katerih je pred sedanjo vojno dobivala petrolej Nemčija in pomorska pota, po glavni nemški viri v Ameriki, potem v Rumuniji in le neznatne koHčtae petrrfcJajB del vsega petroleja se je uvažal preko Bremena in Hamburga, le prav neznaten d« Je ter po Dunavu (del romunskega petroleja). Slika jasno kaže, da so razen Dimava
angleško kontrolo, torej 1J"
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
N. — L — Na vaše vprašanje, kdaj •e pri dravski finančni direkciji sestane re-klamicijski odbor, ki bo odločal o pridob-nlnsklh prizivih, vam ne moremo dati točnega odgovora. Brez dvoma pa bo o zasedanju reklamacijskega odbora obvestilo interesente dnevno časopisje. Na vaše drugo vprašanje vam sporočamo, da je poslovanje reklamacijskega odbora prilično slično poslovanju davčnih odborov in da postavlja fltiri člane ln Stirl namestnike na predlog finančne direkcije po svobodni izberi finančno ministrstvo. Za drugo polovico članov izvolijo pristojne zbornice Izmed pridobnlnsklh davčnih zavezancev okoliša dotičnega reklamacijskega odbora vsaka po dva redna Člana ln dva namestnika. Izmed teh Izvoljenih članov pozove predsednik reklamacijskega odbora, t. j. finančni direktor ali njegov namestnik vselej samo potrebno število (t. J. Stirl). Pri tem pa mora gledati, da pozove vsekakor predvsem oba predstavnika zbornice tiste stroke, kateri pripada davčni zavezanec, čigar predmet se obravnava. (CI. 134. zak.). Svetujemo Vam, da seznanite s svojo zadevo kakega člana reklamacijskega odbora.
M. C. — P. — Zal nam je, da vam na vaše pismo ne moremo dati zaželjenih pojasnil. ker niste naročnik našega lista.
K. P. — K. — Davčna uprava je v smislu določhe čl. 157. zakona dolžna, da vam Izda na vaSo zahtevo davčno knjižico, iz katere boste točno posneli, koliko je znašala v zadnjih treh letih obremenitev odnosno razbremenitev Vašega davčnega računa. Zglaslte se pri njej s svojo zahtevo ponovno! Ce vaši želji ne ugodi, se pritožite na dravsko finančno direkcijo v LJubljani!
F. C. — K. — Za državno cesto ste dobavili gramoz, pri čemer ste Imeli 20.000 din prometa. Pri Izplačilu denarja Vam je finančna direkcija odtegnila vse običajno predpisane dajatve. Ker pa ste kmetovalec, kar ste dokazali s potrdilom, Vam »prometni davek« nI bil odtegnjen; kmetovalci so namreč v smislu uredbe prosti prometnega davka. Sedaj Vam je pristojna davčna uprava za ta promet predpisala 764 din davka. Predpis se Vam zdi nepravilen ln krivičen, ker ni bilo Se nikoli čuti, da bi bili takSni dobavitelji posebej obdavčeni. Ali je postopek davčne uprave na sakonu osnovan? — Ce državna ali samoupravna oblastva ne odtegnejo splošnega davka na poslovni promet, ker Je prodajalec blaga kmetovalec, morajo pri nabavah, ki so zavezane sploSnemu prometnemu davku, kolikor vrednost posameznih nabav presega 5.000 din, zahtevati od prodajalca, če trdi, da je -kmetovalec tn da se mu ne sme odbiti splošni poslovni davek, po-trdilo, da je v resnici kmetovalec ln da ne opravlja nlkakega pridobnini zavezanega posla. Povsem verjetno Je torej, da se ba-vite obrtoma s prodajo in prevažanjem gramoza in morda Se s kakSnlm drugim pridobnini zavezanim Obratom tn da ste bili obdavčeni s prometnim davkom po oceni davčnega odbora ob priliki redne odmere pridobnine za leto 1939, o čemer Vas Je morala davčna uprava s plačilnim nalogom tudi obvestiti. Pravilnosti predpisanega zneska 764 din ne moremo preizkusiti, ker ta znesek ne odgovarja niti sploSnemu 2.5% prometnemu davku niti 3.7% tartf. skupnemu prometnemu davku lz tar. posl:. 181. V ostalem pa se odmerja skupni davek samo na gramoz tn pesek, ki sta uvožena iz Inozemstva. Ne preostaja Vam torej nič drugega, kakor da zahtevate pri davčni upravi vpogled v odmerni spis.
Pravna
»Penzija 57«. AH bi mogla dobivati Vaša rnatl po smrti svojega očeta vpokojenca po njem rodbinsko pokojnino. — Ako je Vaš stari oče vpokojen po zakonu o uradnikih od leta 1931, pripada Vaši materi po njegovi smrti rodbinska pokojnina, toda le, če Je že vdova. Pravico do rodbinska pokojnine Izgubi namreč hčerka z omoži-tvijo, pridobi Jo pa zopet, če postane vdova, toda samo, ako dokaže, da nima kake druge pokojnine ali kakršnekoli druge preživnine. V položaju kot ste ga opisali v Va-Sem dopisu, torej Vaši materi ne pripada rodbinska pokojnina.
F. R. R. Neka zadruga je IztoHla zoper Vas plačilo večjega zneska ln Vam potom Izvršbe odteguje del pokojnine. Ker medte, da zadrugi niste ničesar dolini, vpra-iujete kako bi se moglo Vaše nevšečno stanje popraviti. — Le tekom pravdnega postopanja, pri ustni sporni razpravi, ki je bila razpisana v Vaši zadevi, bi mogli, morda a pridom res ugovarjati, da je podpisala dotično obveznost pri zadrugi brez privoljenja Vaša sestra. Za to okolnost ste vedeli že v času, ko Vas je zadruga opominjala na plačilo, torej že pred vloženo tožbo in bi jo mogli prigovarjati do konca ustne sporne razprave. Cinjenlce, da je podpisala obveznost Vaša sestra, ki Vas Je, kot pravite, prevarila, ne boste mogli več s pridom uporabiti niti v tožbi za obnovo postopanja, če bi Jo nameravali vložiti. Samo iz razloga, ker ste se tekom pravde, vedoč za člnjenice, ki bi Vas mogle rešiti, slabo branili, obnovitvena tožba ne bi bila dopustna. Morda bi pa kdaj pozneje mogla Vaša sestra poravnati škodo, ki Vam jo je povzročila, če trenutno nima sredstev za to.
A.	8. Lj. Obrtniku ste posodili večjo vsoto denarja, pa Vam je ne more vrniti v obrokih, zato Vam ponuja v nakup svoj Inventar. Kako morate napraviti pogodbo. — Tudi brez sodelovanja notarja moreta medsebojno ustno ali pismeno napraviti kupno pogodbo za dotične predmete. V notarski obliki mora biti napisana le kupna pogodba, ki jo skleneta medseboj zakonska mož in žena. Cim boste prodane predmete prevzeli, boste postali njih lastnica, ■mete jih pa seveda oddati v uporabo tudi dolžniku ali pa kaki drugi osebi.
B.	J. Sp. G. Že pred dvema letoma ste Mil odpuščeni predčasno iz službe. Ali morete sedaj zahtevati od podjetja prejemke, oziroma odškodnino. — Ako službodavec predčasno odpusti službojemnika brez važnega razloga, obdrži službojemnik ne-kvarno višji odškodnini pogodbeno pravico zahtevati plačo (prejemke) za čas, ki bi moral poteči do časa redne odpovedi. Kot tovarniškemu delavcu bi Vam pripadala plača Se za 14 dni od dneva odpusta, vendar ju pa ne boste mogli več uveljavljati, ker je po zakonu možno take zahtevke uveljaviti le tekom 6 mesecev od dneva, ko Vam je bilo predčasno odpovedano.
P. Z. M. Kdo sme sodelovati pri javni licitaciji — dražbi. — že beseda javna dražba Vam pove, da more nastopati kot
kupec vsakdo, kdor po zakonu ni te v naprej izključen kot n. pr. Zavezanec sam. Pri oblastvu, pri katerem se vrSi dražba
so vsakemu interesentu na vpogled dražbe-ni pogoji, pod katerimi se vrši licitacija. Svetujemo Vam, da jih naknadno proučite in nato vložite pritožbo, ako še ni potekel pritožbeni rok, če smatrate, da se dražba ni Izvršila po ustanovljenih dražbenlh pogojih.
M. R. J. F. Dostavljena vam je bila zamudna sodba, ne da bi bili prejeli osebno poziv h sodni razpravi. — V roku 15 dni Vam je možno vložiti proti taki sodbi pri-ziv na isto sodišče, ki je izdalo sodbo. V prizivu, — ki pa mora biti podpisan po advokatu — boste mogli s pridom navajati, da Vam ni bilo možno nastopiti pri sodišču, ker se je opustila vročitev poad-va, ki bi bil moral biti dostavljen v Vaše roke. Postopanje bo nato izrečeno za nično. V tem primeru ne boste Obvezani plačati s sodbo določenih pravdnih stroškov, ker se bo moralo ponovno po tožbi začeti redno postopanje. Seveda med tem časom morate plačati vtoževano glavnico in stroške, ki pripadajo odvetniku za sestavo tožbe in ste s tem oproSčenl vsled popolnega plačila vsakih nadaljnjih obvez--nosti.
P. J. P. AH ima ločena Sena po smrti moža pravico do njegovega imetja? — Iz
lastne krivde ločeni zakonec nima zakonite dedne pravice do moževe zapuSčine niti pravice zahtevati kakih premičnin, spada-jočih k zakonskemu gospodinjstvu, žena tudi nima nikake pravice na dolžni delež. Ako je ločena lz lastne krivde, nima niti pravice za vzdrževanje iz zapuščine, pa če tudi bi bila zapuščina visoko aktivna
Zdravniška
P. S. T.: Mislim, da nima smisla, da bi vam kot bodoči koleginji, razlagal vaše stanje, ker se lahko natančno in obSrno poučite ias strokovnih knjig. Dovoljujem si pripomniti, da ste malo nepraktični. Profesor sam, ali pa katerikoli izmed njegovih asistentov bo gotovo ugodil vadi želji in vas bo pregledal samo, brez prič. Ravmotako dobite zdravila iz zaloge poskusnih vzorcev, s katerimi razpolaga vsaka klinika in vsaka bolnica. — Kar se tiče vašega moža mislim, da ste lahko brez skrbi. Tuberkuloza se, v manifestni obliki, gotovo ne bo pojavila. Ko si uredi življenje kot Je 4jreba, se bo pa njegovo stanje kmalu popravilo. V delu naj se zaenkrat preveč ne napreže. Pa tudi sicer priporočam solidno življenje in primerno, izdatno hrano.
J. S. R.: Ob neki priliki so konstatirali. da imate sladkorno bolezen Prosite za jedilni list. — Na daljavo ordinirati sladkorno dieto, bi bilo nesmiselno, ker reagira vsak diabetik dokaj individualno na hrano. Potrebna Je poleg tega stalna kontrola sladkorja v urinu in krvL Vse to Je zelo težko izvesti doma Svetujem da greste v bolnico kjer vam bodo na podlagi opazovanja določili točno dieto in kjer dobite navodila za bodoče zdravljenje doma
M. B.: Bacili tuberkuloze ao dokaj odporni. Vaš način desinfekdje obleke nd zadosten. Svetujem, da. se obrnete n&. bližnji higienski zavod v svrho desinfekdje obleke, odnosno perila Sobo bo treba pobeliti, pod pe razkužiti z razto-pono lizola Podrobnejše podatke dobite v higienskem zavodu.
L K. v K.: 53 let ste stari Perilo ste izgubili pred 2 mesecema. Sedaj imate iztok. ki povzroča srbenje. Redite sa — Mislim, da imate katar nožnice, ki nI nevaren. Svetujem vseeno, da se obrnete na zdravnika, da vam predpiše odgovarjajoča zdravila za izpiranje Debelenje Je posledica mene. Omejite se v hrani kolikor mogoče. Jejte malo slano hrano ogibljite se mastnih in zelo sladkih stvari in tako mislim, boste uspešno zavrli vaše prekomerno debelenje.
F. J.: Med prsti na nogi imate razjede. Bolna mesta mažete z glicerinom, vendar brez uspeha. — Ker ne prinašam receptov, svetujem, da se obrnete na zdravnika, da vam predpiše odgovarjajoča zdravila Z vašim dosedanjim zdravljenjem ne morete imeti uspehov.
Isti: Vzrok drugi vaši bolezni so neke vrste glivice. Tudi glede tega se morate obrniti na zdravnika.
A. BI.: Po rokah se vam pojavljajo drobni mozoljčkt odnosno kraste — Na daljavo je, razen per izjem, zelo težko, ugotoviti značaj kožne bolezni. Zato ne morem nič določnega odgovoriti. Svetujem, da greste v ambulanco tukajšnjega kožnega oddelka, kjer dobite vsa potrebna navodila.
H. E. Ljubljana: 21 let ste stari. Pojavljati so se vam začele krčne žile. Poklic imate tak, da morate mnogo stati. Vprašujete, koliko bi veljalo privatno zdravljenje. — Krčne žile so več ali manj poklicna bolezen, ravno tako kot ploska noga Nujno ni, da menjate poklic. Paziti pa morate, odnosno si urediti tako, da bo-dete delali deloma sede. Kakšen način zdravljenja bi prišel pri vas v poštev (povijanje, injekcije ali operacija). J« brez pregleda težko reči. Obrnite se tedaj na zdravnika! Cena Je privatna stvar zdravnika, odnosno njegovega socialneg« čuta, o katerem mislim, da med nami ni zamrl.
Središče: Po mojem mnenju bi bflo najbolje opisano piko izžgati. Pojdite v bolnico!
M. K. 191etna: Nerednosti, ki Jih opažate, niso nevarne in so verjetno povzročene vsled slabokrvnosti. Priporočam, da pijete železno vino in da jeste večkrat tedensko jetra in špinačo. To so dobra domača zdravila proti slabokrvnosti. Verjetno je, da se bo vam stanje kmalu popravilo.
L. S.: Zelo dvomim, da hi bile v vaših
letih, vzrok vašega položaja žleze, temveč se mi zdi verjetneje, da bo po sredi neurastenija. Dam vam sledeče splošne nasvete. Opustite popolnoma kajenje in alkohol. Uživajate hrano, ki naj bo boij mesna. Priporočam tudi zmeren šport vendar ne do utrujenosti. Sele, ako ne bi po par mesecih bilo uspeha, pojdite k zdravniku, da vam predpiše druga radikalnejša sredstva
Kmetijska
Pitanje prašiča
Ista: Tabele, koliko kg hrane naj vzamete na težo vašega prašiča, vam ne moremo navesti, ker bi bilo sproti potrebno preračunavanje, kar pa je zamudno delo, ki se opravlja tam, kjer se delajo točni
poskusi. Za pitanje najvažnejša krma je krompir, ld ga dajajte prašiču do sitega (lahko pa mu dajete nekaj korenja in pe-I se). Količina koruze, ki jo dajete, zadostuje, vendar vas moramo opozoriti, ds daje koruza in riževa moka mazavo mast Radi tega vam priporočamo, da zadnji teden pred zakoljem zamenjate dve tretjini koruzne z ječmenovo moko, ki daje trdo mast Za apetit Pa nekoliko rženegs zdroba.
Sladko vino
S. K. — Gor. P. O sv. Martinu mora biti mošt rezek in prej trpek kot sladek Pri nas Je ravno narobe, še vedno je sladek in moten. Kaj je krivo, da ni mošt povrel?
Smo mnenja da imate mošt v hladni kleti, sicer bi letos z oziram na manjši odstotek sladkorja lahko že zdavnaj povrel. Mogoče, da je bilo grozdje zelo gnilo, kar tudi ovira pravilno vrenje mošta. Priporočamo vam, da ob toplem vremenu klet odpreti. Poleg tega pa ogrejte nekoliko vina in ga zmešajte, da se v sodu otopli. Ce bi mošt sedaj še ne povrel, bo v pomladi prav gotovo.
Gnila Jabolka
T. K. S.: v shrambi vam jabolka kar kupoma gnijejo. Vsakokrat, ko jih pre-barate, jih morate odvreči po en mernik in še več. Ali se da temu od pomoč:?
Gnitje Je predvsem posledica slabega shranjevanja jabolk. Ce ste med zdravimi plodovi shranili tudi obtolčene ali malenkost nagnite, se gniloba, ki jo povzročajo glivice, širi neprestano naprej. Morali bi torej že pri spravljanju sadja sortirati, popolnoma zdrave in lepe plodove odde-liti od plodov druge vrste. Da boste omejili širjenje gnilobe, odstranite takoj vsa obtolčena in sumljiva jabolka. In jih shranite na posebno mesta Se bolje bo, da prenesete zdrava jabolka v poseben prostor, ki ga prej dobro pobelite z apnom sicer se vam bodo še ta okužila Gnile plodove in nagnite pa morate zažgati, ne metati na gnoj, ker se vam bo drugo leto bolezen zopet zanesla v sadovnjak, ki je že itak okužen. Nekateri se varujejo pred gnilobo tako, da zavijejo vsako jabolko posebej v papir (lahko časopisni). Tudi če tako zavito jabolko zgnij e, se bolezen ne prenese na drugo, ker papir prepreči širjenje glivic. Drugo leto pa si shranite za zimo le popolnoma zdrava in cela jabolka
Tele sa sak«!
8. D. Kr.: Teleta namenjena za mesarja ste puščali pri polnem mleku pod kravo do 5 tednov starosti. Ker se je cena mleka nekoliko dvignila nameravate čas dojenja skrajšati. Vedeti hočete še naše mnenje, da «1 ustvarite potrebno kalkulacijo
Za pravilen nasvet bi morali vedeti, koliko znaša dnevna molža mleka od poedi-ne krave in pe koliko mleka vnovčujete Priporočamo vam. da izvršite kontrolo nad pridobljeno količino mleka ln na prirastku teleta. Pri tem naj vam služi za podlago sledeči primer: zdravo, pravilno razvito tele, hranjeno v zračnem, suhem in primerno toplem hlevu, pridobi dnevno na živi teži do 1K kg. Za prirast na teži za-4 kg potrebuje te|^il kg polnega mleka Več mleka teletu pustite, večji bo prirastek na teži. Pustiti tele manj ali dalj časa pri kravi je zadeva računa Manj kot trt tedne ga ne smete imeti pod kravo V četrtem tednu je tele najprimernejše za zakoL Ce kaže račun v prodaji mleka ugodnejše, kot cena na prirastku teletine. Je vsekakor ifcrajSati čas dojenja na S tedna
Stelja
M. H. Nov.: Zaradi letošnje suše sem primoran dokupiti nekaj stelje. Sosed mi ponuja gozdno listje in smrečje. Pravi, da je vrednost take stelje enaka slabši slami. Prosim primernega nasveta
Pri presoji, kakšno slamo boste nabavili se morate ozirati na troje in sicer: stelja mora biti suha in mehka, dobro mora vpijati gnojnica Dalje mora stelja nekaj pomeniti v gnojilnem pogledu in pri razkrajanju v zemlji Katerakoli žitna slama odtehta vrednost Ustje in smrečja Listje ni trdo kot dračje, vendar gnojnioo slabo upija, polagoma se razkraja ln v pogledu gnojenj« malo zaleža.
Tudi žagovina tn lesna volna nista primerni za nastilj. Radi tega vam »vetujemo, de si nabavite cenejšo slamo. Priporočamo vam, da slamo režete 20 cm dolga Rezana slama je veliko boljša za nastilj, manj se je porabi in veliko več gnojnice spije. V času štednje zadostuje za nastilj 1 govedu dnevno 4 kg slama Navedena količina velja za suhe staje, sicer je potrebno več slama
ŠAH
»Badler Nachrichten« poročajo, da so se mojstri Keres, Petrov in Regedzbttfld (Poljska) vrnili s olimpiade v Buenos Alresu v Evropo. Nemški prvak EUskasee odide za delj časa v Čile.
V Budimpešti je umri znani komponist problemov Artur Ha vasi, brat mojstra Kometa, Havaslja. O znanem, splošno priljubljenem dolgoletnem poljskem prvaku PraaepVorki, ki je živel atalno v Varšavi, ni nobenih poroča.
Naslednja partija ji a mednarodnega turnirja, ki se je kmalu po olmpiadl vršil v Buenos Alreeu. Z zmago si Je Keres še v zadnjem kolu zasigural delitev prve nagrade.
Caoro— Kan BeB : Keres	Orni : Czertriak
e7—c6 d7—d5 c6:d5 Sg8—f6 Sb8—c6 Dd8—a5?! poteza. Običajno
L e2—e4
2.	d2—d4
3.	e4:d5
4.	c2—c4
5.	Sbl—cS
6.	Lcl—g5 Nova, 1» najbrže
je dc4:ali Db6.
7.	Ddl—d2
Manj jasno je 7. Lf6:, gf6: (morda gre tudi ef6:), 8. cd5:, Sb4.
7............d5:c4
8.	Lfl—c4	e7—e5
To naj bi bil sirfsel Igre črnega Toda otvoritev pozicije je tu samo za črnega nevarna, ker je beli bolje razvit
9.	d4—d5!	Sc6—d4
10.	f2—f4!	Lf8—d6 1L Sgl—e2 Sd4—iS
PribBžno izsiljen kar i* Se«: stedl 12.
fe6:2, Le5:, 13. De2: »—0, 14: DeS:, Te8> 15. Lef6: in beli doU.
12.	Lc4—b5+	1x8—dT
13.	Lg5:f6	g7:f6
14.	Lb5:d7+	Ke8:d7 Kompromitirana pozicija taega kralja
mora konec koncev odločiti partijo v ko--1st belega. Tudi možni prosti d—kmet gra vej ko vloga
15.	0—0	80—eS! Zanimiv taktičen zaplet Seveda ne gra
sedaj 16. De3:, Lc5.
16.	Tfl—f3	Bel H
17.	Dd2—d3!
Popolnoma korektna trfeev kvaHtsbs m napad.
17 • • • e e
Ne gre Db6+, 18. Khl SO+, 1». TO Df2:, 20. Db5+, Kc7, 21. Td Ur Se4 in be d dobL
18.	Kgl—hI	DaS—b6
19.	Tal—fl	Kd7—c8
20.	h2—h3	h7—h5i Protinapad črnega je dokaj
dar ne nudi zadoatm cer splošno oslabljeno pametjo. 2L Sc3—e4!
22.	Dd3—b3!	Db6—a6 Črni ni smel menjati, ker M po 28. IM:
potem obvlsela figura, ko po 24. hg4:, hg4:+ ne bi bila Tf3 več napadena.
23.	Se2—g3	«5—M
24.	Sg3—£5	Sg4—e8 Izsiljeno. Na Lc7 sledi namreč 25. ScS,
Db6, 26. Sd7+, na Lf8 pa 25. 66, De8, 88. De7: itd. z neubranljivim napadom.
25.	Sf5:e3	f4.«3
26.	Db3:e3	Ld6—e5
27.	Se4:f8	Le5:f8
28.	Tf3:f6	Da6:a2
29.	De3—e5-F	Kb6—a8
30.	Tf6:f7
Razplet je prinesel belemu kmeta, pa te ima možnega prostega kmeta ln celo nekaj Izgledov na napad. Groal tudi 31. Dh8:
30............Da2—o4
3L b2—bS!	Dc4—c2
Seveda ne Db3:, 88. Dh8:, Th8: 88. Tf8+ itd.
82. Tfl—O	DcS—flf
83 De6—e7
BeM hoče zmagati v končnici. Sedaj šepet ne gre Dd5:. radi 34. TT8+ itd.
33..........Dc5:e7
34. Tf7:e7	TgS—d8
85.	Tf2—15	h5—h4
86.	Khl—gl	Td8—cS Sicer poseže te beli kralj v borbo
37. d5—d6	Tc8—cl-K
88. Kgl—hI	Tel—dl
89 d6—d7	Tfc8—dB
40. Te7—e8!	ČOH as vda
Na Tid7: pride seveda 4L T5f8, istota-ko na Tb8.
Vas J* Mre
80.15: Koncert 24.10: Nočni koncert rnnikiijr*, 5.
I JnNJa— 7: Jutra ji poročila. — 7.15: Veeell zvoki (ptatfie). — 12: Po neii domovini (plošče). —. 12J8c Poročita, objava — 18: 13.20: Koncert radijskega Poročfla. — 18: Zdravstvo be: Bistvo spolnega nagona (dr. oelj). — 18.40: Mnenfnl slovstven (prof. Fr. Vodnik). — 18: Napove«*, poročila. — 19.20: Nae^ ura. — jUUO: Obje-
(g. Fr. Govekar). — 20.20: Prenos ia Zagreba: Večer skladatelja Jakova Gotoraa — 88: Napovedi, poro&la. — 22.15: Sa od-dfe igra radijski orkastar.
I 0
Nedelja, 4. Ljubljane 8: Jutrnjl poadrav (plošče).
—	8.15: Samospevi g. Draga Burgerja ob *wemljavi orgel (prof. Pavel Rančigaj).
—	9: Napovedi, poročila. — 9.15: Clmer-manov kvartet — 10: Verski govor (dr. Gregor Rožman). — 10.15: Prenos oerkve-ne glasba — U:~~ Veseli godci. — 12.30. Poročila, objava — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 17: Kmet. um: Gospodarska navodila ln tržna poročila (g. Ludvik Puš). — 17.30: Le veselo po domače (plošče). — 18.15: Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 18: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave.
—	20: Izšeljenlškl večer. — 22: Napovedi, poročala. — 22.15: Iz operetnega sveta (plošče).
Beograd 18.15: Koncert orkestra. — 19.40: Narodne peemi. — 20.30: Koncert velikega orkestra — 22.20: Godim, za pim.
—	Zagreb 16.45: Pester spored s plošč. — 20: Domače pesmi. — 21: Zabaven spored.
—	22.20: Prenoe {desne muzlke — Sofija 17: Otroška ura. — 18: Lahka glaSba. — 19.50: Plošče. — 80: Orkestralni koncert.
—	20.30: Operetna muzika — 21.50: Lahka godba in ples. — Dunaj 18: Koncert po željah. — 20.30: Lahka godba in petja — 22.50: Kakor Berlin. — 24.10: Nočni koncert — Berlin 19.30: Pester spored. —
Beograd 17.45: Narodna Pesni. — 19.40: Narodne Ootovdev kompozicijski Zvočna igra. — 21.50:
2U0< l^ht« ia pl—nn
17.15: Godba aa hamnon kn — 17.45: vinke drtadhe — 80: Gotorfev djakl večer. — 82J0: Lahka In { zfluu — Sofija 18.15: Narodna 18: Koncert orkestra. — 80: Simf.
—	21.15: Plošča — 21-30: lahka ta tmnJirfr — Dunaj 16: Lahka godba stia. — 17.10: Plošče. — 19.15: fUos a Finska — 80.15: Koncert orkestra in paa. cev. — 88: Lahka in plesna manjka — 24.10: Nočni konoert — Berila 80.10« Nemška glasba. — 81: Konoert heiHnska filharmonije. — 82.30: Operni odhanld a plošč. — 23.10: Vesela mutika. — SUk Nočna oddaja.
Novi orehi
Skrivalnica
MENICA — KOČNA — ITALIJA m ZAKLON — POSODA — KRALJICA MITNICA — PODOBA — SANJAČ — REBRO — RIBIC — MILINA — POŠTAR
—	DEKLE — DAVEK — MAJOR — C&-TATELJ — STOTAK.
Iz vsaka besede vzemi d* la njih pregovor.
Posctnlca
M. BOV — ZELENI*
T KROPI
Kal Je ta ffnpod po
Sestavf]a!nica
BOS — ATIL — RAZ — AML — NES — IZP — JAN — ZRN — ENE — LAM
Zloži te skupine čxk tako, da dobiš lz njih pregovor.
Skrito ima
ISAOD8RUISA ]
Z D A O N A K O O N A
▼ srednjo vrsto vstavi ime ln priimek enega prvih riovenskih pisateljev, pa dobil v navpičnih Vrstah same besed«.
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek
Strti orehi
DopoAnfinica: Meč seka ne dve
Veriga: Koleno — nosilo — lakota —• tatica — '•»"na — T"**"*! —-	—*
kolo.
Skrivableat Gorje mu, ki v nesreči biva sam.
Premikalnleei Maribor — Amerika m
Korotan.
Med reševalce Je stric Matic Sest knjižnih nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji: Anton Pipan, Ljubljana-Moet^ Bavdkova ul. 9, Slavlca Selan, Beograd, Hatiborska 66 in Valentin Zupan, Sv. Anton nad Rajhenburgom dobe po an »Jn-trov« roman.
Ivan SkriJ, DoL Logatec, Helena tai, LJubljana, Smartlnska a 10/TL in Pa< ter Šinkovec, Ljubljana, Verstovškova aL 6 pa dobe po «no knjigo »življenja in tac.
Križanka št 11}
Vodoravno: 1. dober odnos; 12. H-t ari ca: 13. moderen izum, ki na Široko služi prosveti, zabavi, propagandi; 14. starogrški bog vetrov; 15. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za prvino; 17. Švedski naravoslovec (• 1707., t 1778.); 19. vprašalnlca, kemični znak za kovina tudi kitajska dolžinska mera; 20. enota čistitve, svežitve, tudi zdravljenja; 22. nagel gib — močan poseg; 24. priimek dveh slovenskih skladateljev — bratov (1. • 1829., t 1908.; 8. • 1831, f 1908.); 26. poljsko-vrtno orodja; 27. pekovska priprava; 28. zdravilo proti malariji; 29. znižan ton; 80. kraj ob po njem Imenovani reki na Krasu; 88. Zev-sova ljubica; 33. les nekega iglastega drevesa; 35. poljsko-gozdno bitje la Dionlao-vega spremstva, s kozlovsklmi rogovi ln repom; 37. reka v severozapadni Nemčiji; 38. pomemben del nekaterih motorjev.
Navpično: 1. preddvorje grških tem-peljnov; 2. zver, tudi sačaran krog; 8. srednj edalmatlnaki otok; 4. ploskovna mera, tudi konični znak za žlahtni plin; 5. ujetnik za posebne namene; 6. vodja mestne ln tržne policije ter cirkuških iger v starem Rimu; 7. polotok In kraj na zapadni strani Ohridskega jezera; 8. angleški dramatik (• 1573., t 1637.); 9. kemični anak za kovino; 10. tivalca; U. družabna
uglajenost; 16. obrtnik; 18. mesto ob istoimenih Jezerih v severni Nemčiji; 80. strešni rob, tudi vzrok smrti; 21. meetece v Boki Kotorski; 28. mestece v severni Dalmaciji; 25. delovna moč, tudi opravile* 26. jezero v južni Braziliji; 28. vzor starorimske nravnosti, zagrizen nasprotnik Ka*> tac« (* 234, f 149 pr. Kr.); 31. nočne zabavišče, tudi kraj v Južni Dalmaciji; 38. pridevek slehernega bitja in stvari; 34. besedica neštevllnosti, izjema prigovarjanja; 36. egipčansko božanstvo, tudi kemVS-ni znak za redko, dragooano, v zdrav*-stvu uporabljano kovino; 87. StevnOc.
Refitev križanke St. 112
Vodoravno: 1. Karavelov; 8. Ivana (Sv. —; Schiller: Devica Orlčanaka, Shaw: Sveta Ivana); 9. le; 11. Ara; 12. No; 13. Atala; 15. pav; 16. mana; 17. Jena; 18. Avt; 19. logar; 20. Akiba; 22. dara«; 24. trfl; 26. Apel; 27. okel; 28. rta( 29. Otani; 30. ir (Ir = irldlj); 31. 32. en; 83. pravo; 85. Afričanka
Navpično: L Kalamandarija; 8. rt, 8. Avala; 4. vaza; 5. ena; 6. La (=
7. Vdova Roillnka; 10. etan; 12. Mangc 14. Amtares; 15. pegatka; 17. Job; 19. LM| 2L kal; 23. Eptr; 85. rane (2 Ren«); 23. otava; 29. orač; 31. Uri; 33. Pr (= reodlj); 84. on.
»JUTRO« it 27«.
\
Ali ste ie videli in slišati S BERA radio-aparat?
Ako niste, obiščite naša zastopstva v vseh večjih krajih dravske banovine S V SIERA radio-aparatu boste našli vse ono, kar je danes izmnljeno na polju radioSonije —
Zahtevajte nase prospekte in cenike!


r

GlATNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO:
BRUNO KLEMEN CIČ — LJUBLJANA, Miklošičeva c. yo
Podzastopstva v vseh večjih krajih dravske banovino
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki »Stojo Služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi is ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno 'Jhjavo oglasa Din 20.—„ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—>
Ponudbam aa šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega^oddeMta .gg. JJJj, J.. vmaaatab
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek wJutraM, Ljubljana.
Ne pozabite danes
ebiskati gostilno pri Paniu, Vegova ul. 10, katera Vam »udi fine domače krvavice in pečenice ter razna druga topla in mrzla icdila, toči ge priznano izborni doleni-ski cviček, fina štajerska Titu. vedno sveže pivo, žga-»je, likerji itd. Dsnes in Vsak večer igranje klavirja, petje ter razne druge domače zabave. Zato pridite ie danes in ob vsaki priliki Sahajajte samo v Vegovo »lico, kjer se boste vedno ■ajbolje in najceneje zabavali. Na veselo svidenje — ■e priporoča — Tone Huč.
31775-10
Miklavž
pride danes v velikem razkošju ln sijaju. Priporočila sprejema še do večera. — Pavličev jazz. Prijetna zabava. Gostilna Martine, Zg. Šiška.
31678-18
Miklavžev večer
Cenjen, občinstvu sporočam, da sem prevzela znano gostilno pri Fab-Janu. Točim prvovrstna vina. Obenem vabim vse goste na Miklavžev večer v nedeljo 3. decembra, kjer Vas bo bogato obdaril. Prihod Miklavža ob 18 zvečer. Darila se »prejemajo ves dan. 8e priporoča in Vas vabi Marica Lužar.
31456-13
Pri Putrichu
danes ples. V torek ob 8 Miklavž. Po obdaritvi ples do 1. ure. Vljudno vabljeni.	31847-18
Ako se hočeš veseliti
ia poceni dobro vince piti moraS danes na Glnlce k Mlkiiču priti Se priporoča za obileii obisk.
31766-18
Odlično je pri
Lloydu
na Sv. Petra cesti, izvrstno postrežejo z izbranimi jedili in najboljšimi štajerskimi, dolenjskimi in dalmatinskimi vini po zmerni ceni. Domače krvavice in pečenice »o deležne splošne pohvale. Vsak petek ribe. Ob nedeljah ples. Se priporoča »esi Velkavrh, gostilna pri Llojrdu ln pri Univerzi.	31190-18
Prva pomarančna
trgatev v Ljubljani
bo .3 decembra na Vodovodni cesti pri Angelci. Priporoča se Angelca Pintar.
31797-18
Cenj. občinstvu
naznanjam, da sem danes odprla na novo preurejeno gostUno na Smartinski cesti 13 prej Pri Cotiču. Postregla bom z najboljšimi vini in dobro kuhinjo ter se na j toplej e priporočam. Minka Vidmar, gostilna. Belokranjski hram.
31857-18
Službo dobi
Fr;zersko vajenko sprejmem. Polzve se salon Zabjek. Ljubljana
31418-1
I
| G. Th. Rotman
SAMBO IBS PETER POTUJETA
Tn, ljubi otroci, vidite Samba Saj-2ka. V Afriki je doma, v veliki deželi, kjer rasto palme in kjer živijo levi, •Ioni in razne druge nevarne zveri. Njegov obraz je tako črn, kakor da bi ga bil s sajami namazal.
Sambov najboljši prijatelj je Goltan. Prav za prav mu je ime Peter Vratina, a tovariši ga v šali imenujejo Goltana, ker mora zmerom toliko časa goltati, preden je kaj v želodcu. Vendar mu dolgi vrat tudi koristi, saj lahko obira sadje kar z dreves, ne da bi moral plesati ponj!
Kuharica
stara 30 do 40 let, ki zna voditi samostojno ospodin.lstvo ln opravljati druga hišna dela. dobi službo pri boljši trgovski hiSi. Nastop s 15. decembrom ali s 1. Januarjem, Ponudbe na ogl odd jutra pod »Po štena kuharica«
31600-1
Pisarniška moč
popolnoma samostojna, periektna v knjigovodstvu. z znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika dobi takoj mesto Ponudbe »a ogl. odd Jutra pod šifro »ferlektna«.
31530-1
Penzijsko mesto
Iščem mehanika Potrebno znanje: struženje, av-tomotorji. elektrolnšta a-cije, autogeno in električno varenje Pismene ponudbe je podati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe se ponudbe ne upošteva niti nanje ne odgovarja. Absolventi strojno deio-vodskege tečaja imajo prednost. Nastop službe takoj. Ponudbe na ogl. odd. • Jutra pod »Dober mehanik«.
31506-1
Frizerko
prvovrstna. popolnoma lzvežbano. iste* za takoj ali 15 XII Ponudbe na podružnico lutra Ma ribor pod »Damsbi tri zerskl salon«.
31486-1
Krojaškega
pomočnika
za velike kose, spnejmem
Frizerko
dobro delavko sprejmem v stalno službo z dobro plačo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31766-1
Elagajriičarko
ozir«ma prodajalko za bufet. Došcen*, mlajšo moč z znanjem nemščine takoj sprsjme kolodvorska <-.<»» ta vrači j a na Jesenicah
817S7-1
Gospod ali
gospodična
k&tari-a bi lgrai-a zve-
•Ser na k.'ay!r v rt> " dobi brezplačno stanovanje oziroma sobo Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prijetni zimski večeri.«
31776-1
Lovski paznik
za poljsko lovlšše, mlad. vojaščine prost pri Upravi Julio Meinl. Apače.
31528-1
Kuharica
Prodajalka
mešane stroke želi me-■ito v trgovini ali deU-kartesl z oskrbo v hiši Nastop 1. dec. ali 1. Jan. 1940. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Izurjena ln agllna«
31410-2
1900 dinarjev
do*oi, kdor nji preskrbi stalno službo, bodisi v tovarn) ali dragem podjetja kot skladiščnik, sluga ali kaj podobnega, prednost Jesenice.'Dopise na ogl. odd. Jutra« pod »Položim kavcij««.
31411-2
Gospa
tzvežhan^ v vseh pisarniških delih želi primerne siužbe Položi tudi kavcijo. Dopise na ogl odd. »Jutra« pod »Od Kranja do Jesenic«.
31412-2
Manufakturist
verziran v konfekciji, galanteriji, vajen aranžira-nja izložb, vojašč. prost, z znanjem nemščine, išče namestitve. Ponudbe na starejša, zdrava, zmožna! Cgl. odd. »Jutra« pod meščanske kuhinje, ki I Sposoben 5382f«. 31454-2
je službovala pri orožni- j kih. dobi mesto k eml i osebi na deželo. Ponudbe
Šofer
na ogl. odd. Jutra pod j Išče službo k osebnem« šifro »Cista«.	| ali tovornemu avtu. Po-
318224 ' "ucTbe na ogl. odd, Ju-
Gospodieno
sorejfliem za dopoldne k 31etni deklici. Ponudbe ped »A« na ogl. oddei Jutra.
31811-1
Zmožno
blagajnišarko
za kuhinjo v hotelski re-
takoj. Bohinc Ivan. Kra- stavraeiji. iavežtoanc -lja Petra c. 9. krojaštvo. : sprejmem takoj. Ponud-Jesenice.	j be oa podružnico Jutra
31419-1
Posredovalce
za DiO_ajo oducnih radio aparatos sprejmemo. BANJAI, Ljubljana. Miklošičeva cesta 20.
31117 1
Les
Prevzemns-0u aradalka in nakupovalea za hrast in bukev takoj sprejmem. Plača ln provizija. Pri-glase naj se samo strokovnjaki. Kavcija potrebna. Ponudbe na Donato Filippi, Fiume, via Ba»-dierl 6.	31639-1
Vzgojiteljico
k otrokom z znanjem klavirja in nemškega ali francoskega jezika v starosti 25 do 35 let sprejmem v dobro hišo na deželi. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe z na-
Maribor pod šifro »Bia-gajniearka«.
31897-1
Žensko
srednjih let, ljubiteljico otrok, ki zna kuhati in opravljati drw«»3 fclšna dela, sprejmem. Prednost z znanjem nemščine. Na slov v vseh posl Jutra 31845-1
Gospodično
tudi začetnico z znanjem nemščine za pisarno ta ki bi vodila samostojno trgovino sprejmemo za LJubljano V poštev pridejo samo zgo vorne, poštenih staršev, Ponudbe na ogl. od del. Tutra pod »Zanesljiva 600«.	31873-1
Poslovodjo
aH pos'ovodkinjo, iščemo. Potrebno 2 000 — vedbo osebnih podatkov 3 000 din. Ponudbe na na ogl. odd. Jutra pod ogl. odd. Jutra pod slfro »Dve deklici«. 31713-1 i »sigurna eksistenca«.
31884-1
Mlajše dekle
čedno ln dobro, ki bi Imelo veselje do gostilne ln zraven še za nekaj drugih hišnih del. Iščemo. Ponudbe' samo s sliko pod »Goremjka« na Ogl. odd. Jutra. 31663-1
Trgovski pomočnik
verziran v vseh strokah mešane trgovine, zmožen aranžlranja. želi name-ščenja. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mlad in agilen«.
31654-2
Brivski pomočnik
išče službo, dober delavec. star 24 let. vojaščine in o»ožnlh vaj prost. Nastopi lahko takoj. Penudbe na Ladislav Horvat, Tpenkova8 Cakovec.
31801-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, verziran v trgovujj z mešanim blagom, želi spremeniti svoje mesto. Poseduje dobre reference Cenj ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Agilen ln po Sten«.
31802-2
Visoko nagrado
plačam za preskrbo stalne službe Treovska ln pisarniška praksa. Zna-n1e ltalllarfčlne. francoščine. nemščine. Položim kavcijo. Ponudbe na ogl Odd. Jutra pod »Goto-*fna 15-000«
318X
tra pod »Izmrjen šo.fer«.	™
«H7«i ? otrok ter gospodinjstva, j ln
Išče zaposlitev Ponudbe
na podružnico Jutra Ma
ribor pod »Ljubiteljica
otrok«.	31894-2
Dekle
in vešče
nege
Kot učenka
v manufakturni trgovini bi rada dobila mesto t vso oskrbo v hiši Stara sem 16 let, pridna ln poštena Najrajši grem v bližino ali okollcc Maribora Naslov v ogl odd »Jutra«.	31556-44
K roj aSkeea vajenca
sprejmem Koščak Anton Novi trg 2
31832-44
Zaslužek
Razpolagam
z gotovino
ki bi jo rad vložU v siguren p »omet. ki se nagle obrača Od prometa ln dobička zahtevam delež Kapital mora biti zavarovan — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Zavarovani kaplta:«
31518 3
Industrijsko
podjetje
Steklar
lzdelovatelj okvirov, samostojen, sposoben vsakega dela. Išče zaposlitve. Ponudbe »a ogl. odd. Jutra pod »Soliden le m'ad ln zmožen, išče vešč«.	31T04-2; mesta, najraje v Ljub-
ljani. Ponudbe na oglas
Krojaški pomočnik
Prodajalka
dob^o ve»eirana v vseh strokah, išče primerne zaposlitve. Fenudhe pod * Verzirana« na ogl. odd Jutra.	31650-2
Trgovska
sotrudnica
vestna in zanesljiva, z IZetno prakso, vsestransko verzirana. želi pre-meiriti službo, najraje v mestu s separatnim sta-i"	tn n rano za iz
redno nizko ceno cca 500 do 700 din Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Na stop 1. jan 1940«.
31T19-2
Steparico
prvovrstno moč, ki zna pripravljati, sprejmem takoj. Delo stalno, zaslužek dober. Svlger Jos., čevljarstvo, Trbovlje I.
31659-1
SecTI.-torbnrski
pomečnik
zmpžea tudi tapetništva
Išče službe. Naslov v vseh posl. Jutia.
33804-2 Iščem službo
v p'etilnl -stroki za kate-tero imam večletno pra kso v vseh delih Ponudbe na ogl *dd. Jutra pod »Mlada, poštena«
317312
IStatna frosp~di?na
poštena, delovna, prosi
. .	. ,______i mesto v slaščičarpl. ml«
dobrega delavca, »prejme ,	kot soba»ica ali
salon Lombar■ fflftrt,1 $1},no' P„udbe »a ogl Ljubljana, Celovška^«- Qd- ^^ poi »Hvaležna*.	31728-2
Brivskega
pomočnike*
ni
»Zrno:
2 Jutra pod šifro ln priden«.
31918-2
Dobra šivilja
gre šivat na dom po zelo nizki ceni Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva šivilja«
31914-i
sta 34.
31925-1
Dva krojaška
pomočnika ,	____
dobita stalno službo. Jo- i ^e^Gre mli
P1f>r?lna natakarica
I5re službo. Verzirana,
Gospodična
vešča nemščine ln strojepisja, Išče mesto b!a-gajnlčarke, prodajalke ali karkoli Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Vestna ln poštena 673«.
31864-2
Prodajalka
mlada ln simpatična ter vsestransko zanesljiva, debro lzvežbana, želi na stopiti takoj Službo. Najraje v LJubljani ali okolici. event. tudi drugje. Cenjene ponudbe na po-dfcužnlco Jutra v Celju pod Izredno dobra moč.
31909-2
Vajenci (ke)
Vajenka
Išče mest« v trgovini za takoi Ima enoietnl trg. tečaj. Matjaž Vincenc brezno. Rcmšnik.
30986-44
otvarja v vseh banovlnskih ln sreskih mestih prodajna skladišča aa hitro ^aia^anje i epo a.-nlm, brezkonkurenčnlm predmetom, za Katerim 1p veliko poviiraševanje Kupci so* vsaka hiša privatnik, obrtnik trgovec industrija, državne blatne institucije in ustanove, električne centra e, bolnice, kasarne ladje, šole Itd Samo ml imamo pravico pio.z vodnje tn plasiranja m ^orldimo to pravico našim vodjem prodajnih i skladišč Ponujamo ko-losalnr dolgoletno službe ln trajno eksistenco vsem našim sodelavcem. Znanje stroke ni potrebno Vsak interesent mora razen trgovske sposobnosti razpolagati s kapita om od' 5 000 do ;5 i,00. - napram rajonu Samo resne osebe, ki točno odgovarjajo navede-■Mm pogojem naj pošljejo svoje obširne po-niKibe z lasnim tn točnim naslovom ns Pu bllcitas Zagreb. 111 ca, št 9 pod »Industrijsko skladišče«.
S1664-3
Pisarne
popolnoma zmožna, s pri poročili. Iščem mesto, lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna ln točna«.
31876-3
Dober stalen
zaslužek
nudimo potnikom, vpelia-nim v modnih, galanterijskih in drugih trgovinah, mestnim in ratonskim zastopnikom »stopnicam in agentom. JUGOPATENT, Liubljana. Dvoržakova 8.
J42-5
Posredovalci
za prodajo odličnih radio aparatov se sprejmejo. — Banjai, LJubljana. Miklošičeva 20.
31547-b
Potnik
z malo kolekcijo bi se prldružu proti primernemu honoraru potniku z avtom. Ponudbe na »Avtosopotnlk« na oglas, odd. »Jutra«. 31686-5
Redka p ril »žnost
Okrajno zastopstvo s pravico i ukana se odda Potrebna je kavcija 30 do 40.000 din. Vprašati danes od U. do 1 ure v hotelu Slon pri vratarju.	31551-5
Zastopnike
za obiskovanje trgovin ln strank iščem. Potrebno Je malo kapitala. — Ponudbe pod »Dober, stalen zaslužek« na ogl. odd. Jutra.	31657-5
Kompletna češka ali moravska ženska noša, se kupi. Ponudb« na podružnico Jutra Maribor pod »M. 2777«.
31883-1
Dipl. učiteljica
poučuje nemščino, francoščino, klavir po zmerni ceni. Informacije popoldne od 2. do 7. Dolar, Mestni trg 5-H.
31760-4
Dva akademika
filozof ln tehnik. Iščeta lnstrukclj. Cenj ponud- j Za 5 letnega dečka be na ogl. odd Jutra iščem vso oskrbo z dobro pod »Honorar zmeren«. I vzgojo pri ljubiteljih 31739-4 ^ otrok zunaj centra mesta. — Ponudbe na ogL
Prehrana
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od poi 1 do 8 ln od pol 8 do 8 zvečer. Pouk tudi po dlktatu rečaji oa 1 do 4 mesece Novi tečaji se prlčno 5 decembra domina zelo nlzk* Moderna ln največja stroje prsnica* Vpisovanje dnev no do 8 ure zvečer — Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska cesta 15, telet 48-43
31584-4
sip Pešali, Mariborska c. 20, Celje.
31905-1
Natakarico Ittem za takoj. Kržlšnlk F„ Žirovnica 6, Gor. 316.61-1	Fotograskega j pomočnika(co) j sprejmem. Poto Eli, v Mariboru, Aleksandrova cesta 1. 31963-1
Pošteno služkinio ki zna opravljati hišna opravila ln kuhati, sprejmem. Plača dobra. Ljubljana. Karlovška c. 4 31669-1	
	Pletiljo Izurjeno sprejmem v stal no službo. Traun Pavla. Slovenska 8, Maribor. 31902-1
Pekovski pomočnik za kupno delo ln za raz-našanje kruha k strankam, dobi takoj službo. Jernej Korbar, Slov. Ja-vomik 81. 31667-1	
	
	i Službe išče 1
	Ločena žena simpatična. Išče službo trgovske pomočnice. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Zmožne voditi samostojno«. 31694-2
Kartonažne delavnice ki znajo prevleči kasete za Jedilni pribor ln napraviti Juvellreke škatle, naj pošljejo pismene ponudbe in zahteve na »Kartonaža«, Beograd. Skender-Begova 7. 31643-1 j	
	Natakarica ifiče službe. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. oddel. »Jut^a« pod »Zmotna kavcije«. 31409-3
j izrven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod vVerzirana 66-
Slaščičarski vajenec
z enoletno učno dobo se želi Izučiti v slaščičarni ali kuhinji. Ponudbe na ogl. odd. »Ju-pod »Slaščičar ali kuhar«.	31502-44
Pekovskega
Zastopnike Išče večja zavarovalnica. Ponudbe z referencami na ogl odd. Jutra pod šifro »Zavarovani "a«
31746-5
Domači učitelj
išče mesto mesečno 150 din s hrano ln stanovanjem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nižja šola« na ogl. odd. Jutra.
310714
Uspešno poučujem
francoščino in klavir, grem tudi na dem. Diplomiran v Parizu. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Večletna praksa«.	31860-4
Nrmško
konverzacijo
ln pouk nudi lzooraže-na gospa. Kongresni trg 13/H.
30660-4
Radio
Seibt Super radio
Za razvaienega posluSalca. ) cevni. 7 okroin * »alovne dolžine po din J.300. mo del 1940 — Zastopstvo Ludvik Ileršič, Uubliana. Rimska cesta 13
930-9
Velika izbira
radioaparatov
od najcenejših pa do najboljših Ugodni plačilni pogojll »Tehnik« Banjal, Ljubljana. Mlklo šlčeva 20.
31548-8
odd. Jutra »Vzgojitelj«.
pod šifro 31794-1«
Otroke
vzamem v rejo proti malemu plačilu k boljfit družini z dobro oskrbo. Ivana Dolenc, Suha 91, p. Skofja Loka. 31513-14
Na dobro
domačo hrano
sprejmem več 06eb. Zat. Sv. Petra cesta 27.
31815-M
Kolesa
Športno kolo
ln damsko kolo obe vi ln prvovrstne znamke ter pisalni stroj za vsak denar naprodaj. — Aero, Kolodvorska 18
31574-11
Radio aparat	Ugoden nakup
.	za vsak denar novega
5-cevni. znamke »Stan-'	damskega
dard« novejšega tipa - koleJ^Aero> Kolodv£-
prodam. Nas.ov v vseh poslovalnicah Jutra.
31741-8
»Mende«
Super Radio
model 195W za razvajenega poslušalca. 4 kovinske cevi (2 dvojni) 3 valovne dolžine, dvojna avtomatska regulacija ta-dluga cena din 3.150 — Zastopstvo: Radiotehnlk Se ti na Pr.. LJubljana. Domobranska 27 telefon 31848-9
Kupim
Kupim filter od 15 do 30 Utrov Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	31501-•<
Mizo
in stole za jedilnico, o-maro. kauč ali dlvan kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Oprava« 31753-7
ska 18.
31883-11
2 decimalni tehtnici
Srednješolci kt slabo napredujejo, dobe pomoč pri profesor- do 50 tn do 500 event. Jih. Zrtnjskega cesta 7,, 1000^8 kupim Ponudbe
II. Istotam tečaji ea te-1 na ogl. odd. čajne Izpite ln za priva- I šifro »Vaga«. tiste.	31785-4 I_
Jutra pod 31844-7 1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega sprejmem takoj aH po dogovoru v stalno službo. Plača J« dobra. KunstelJ Stanko, K^arJ
31871-11
Knjige
Po zelo ugodni ceni se prodajo sledeče knjige: Im Wandel der Jahr-tausende. WeltaU und Menschhelt (5 knjig), Hausschatz des Wtssena (18 knjig). Wllh. Raabe: Sam ti. Werke (18 knjigi ln še razne druge, vse v novem stanju. Ponudbe pod »Knjige« a« odi. odd. »Jutra«.
SI637-t
Mayerjev leksikon
4. Izdaja. 17 knjig. 508 din. gramofonske ploAč«, 170 kosov. 300 din. Vodnikova »0.	31706-8
iNSERIRAJ V f*JUTRUu!
i
2 Imeni 2 kvalitetiJ
In
31673 2
vajenca
Kot natfkar takoj sprejmem. Naslov ;
_ v vseij posl Jutra
31726-44 !
!ši*em -lužbo ali bi pre
vzel gostilno ali to 1 nlco [ _
aa račun ali proti pro- I centom v LJub janl. Po- I	Učenko
nudfce na ogl odd. Jutra • aprejmem za frizersko
pod »Stručnjak«.
31675-2
obrt. Doma lz Ljubljane. Vouudbe na salon: rFranclJ«, LJubljana, — Kresija.	31755-44
Dva bratca
.-p zeilta izučiti kakršne koli obrti. Ponudbe na ogl. odd »Juti-ac. pod »Hočevar«.	31539-44
SH«*kinio	|
ki zna dobro kuhati m' Brivskega vajenca
vsa hišna dela opravljati taKoJ sprejmem. Zlegler
Lepo nnprado
dobi dotlčna oseba, ka j tera ny pre krb: službo, i Ponudb«.- na ogl. odti Jutra pod »Skromen«.
31714-2
žel službe v Ljubljani Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31838-2
M»n»'^Irfurist poStea. agl'en premeni me«to Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Do*>ro , moč«.	31839-3
S-nartlnska 6.
31877 -44
Krojaškega
vajenca
ali vajenko sprejmem ta-fcpj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra	| 31823-44 i
Eu mig Minerva
radio aparat
14
Poznane in priznane znamke! — Priznanje m zadovoljnoet kupcev teh aparatov sta najboljfte jamstvo za njih kvaliteto! — Aparati za. najobčutljivejšega muzika. — Zadovoljni boste tudi Vi...
RADIOV AL
LJUBLJANA — DALMATINOVA UL. 13
TELEFON SS-6S.	Poleg hotela Štrukelj-
Prodam
Parkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44.
2449-fc
Praktična
miklavževa
božična darila, primerna tudi aa vsako priliko: perilo, kravate, nogavice, torbice, igrače, toaletne potrebščine, snežke, copate, dežniki Itd. — vse V veliki izbiri in nizkih cenah pri tvrdki F. M. SCHMITT Ljubljana.
31549 6
Gramofone
ln gramofonske plošče po izredno nizkih cenah dobite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
31546-6
Miniaturno
železnico
kompletno ln dve loko motivi prodam. Pogon na elektriko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31447-b
Posestniki vrtov!
Prodam več tisoč gabro-vth sadik. — Poizve se: Vinko Koder, Medvode
31417-6
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
31116-6
Bromosrebrnih kart
(Bromsilberkarten) — večje partije a 100 komadov za fotografe, po izredno ugodni ceni proda V. Vlašič, Maribor.
30966-6
Sedečo banjo
skoraj novo, prodam. — JSaalov v ogl. odd. »Jutra«.	31685-6
Rabljen biljard
prodam na Jesenicah. Dopise na ogl. odd. Jutra« pod »Ugodna cena«.
31414-6
Topljen loj
400 kg naprodaj. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Jedilni«.
31711-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. Dev. Marija v Polju 51.
31707-6
Fotoaparat
Reflex Korelle
na zviti film 6X6 cm, polnoavtomatičen z zaklepom na razporek od 2 do 1/500 sek., z optiko Zeiss Tessar 1 :2.8 f - 8 cm, skoro nov, v najboljšem stanju, brezhiben, poceni na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Ju-bra«.	31478-6
Šivalni stroj
omara s predali, krasno punčko in violino pro-iam. Naslov v vseh posl. Jutra.	31716-6
Več aparatov
ia preureditev motorja na metan, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Polovična cena«.	31671-6
Pohištvo
v največji izbiri Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva: Spalnice že od ... 1600
omare ........400
kuhinjske opreme . 750
postelje .......160
kuh. kredence . . . 450
modroce ......120
mreže ....... 85
otomane ......500
Različni kauči sprejemamo naročila po priloženih načrtih
»SAVA«
Predjamska nI. 32 in 35 Trgovina pohištva je na Miklošičevi cesti (nasproti sodišča)
31872-12
Krasno spalnico
orehova korenina, valovita vrata, lepe okrogli-ne, nizka cena, prodam. Senk Viktor, mizarstvo,
Dravlje 21.
31919-12
Spomladi marsikdo | menja stanovanje
najugodnejše je, ako se vselite v lastno hiSo. Odločite se že zdaj m imeli boste 1. maja 1940 lppo enodružinsko hišo z lepim vrtom za 45.000 din. Zglasite se na Hranilno posojilnico »Moj dom«, Dvoržakova 8.
344-16
Pohištvo
novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo posebni oddelek v komisij sko prodajo po zelo ugod nih pogojih. Kupcev je tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohi štvo. Vse reklame preskrbimo sami. Sporočite naiu na dopisnici ali ustno. Pre voz pohištva preskrbimo sa mi. Ivan Mathian, Ljublja na, Tyrševa 12.
17-12
Oblačila
Črno suknjo
dobro ohranjeno, za srednje veliko postavo poceni prodam. St. Potočnik, Ob Ljubljanici, nova Trdanova hiša. Ko-deljevo, Ljubljana.
31471-13
Zimski plašč
moški, lep, za srednjo postavo, se proda. Po ljanska c. 13/n, levo.
31682-13
Moško suknjo
in obleko za srednjo postavo prodam. Podber-šček, Mirje 2. 31699-13
Krzneno jopo
temnorjavo, skoro novo, s krilom, zaradi smrti prodam. Cena za oboje 600 din. Ogled Gregorčičeva 7a-I., levo, od ene do 3 in od 6 do 7 zvečer.
31704-13
Električni vlak
znamke »M&rklln« za odrasle dečke s pripadajo-iimi deli v brezhibnem stanju, proda Bohuš, Celovška 26.
31783-6
Rabljene plašče poceni: moškega, dva
ženska, ženskih oblek. — Glince, Cesta VI. št. 4, n.
31781-13
Črna moška suknja
nova, naprodaj. Gledališka 14-V, vrata 18.
31880-13
Motorno kolo
200 ccm
kupim ali zamenjam za radio aparat, 6cevni. Golob Bruno, frizer, Golnik.	31690-10
Motor
Clnamen k 98, dobro ohranjen, prodam. Vodnikova cesta 21, šiška.
31683-10
Srebrna svečnika
in briljantni prstan po-ceni prodam. Kupim zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. Milan Košak, Cankarjevo nabrežje: 31 v Ljubljani.
31796-6
Za Miklavža
prodam »Marklin« št. 1 dobro ohranjen, po zelo nizki ceni. Naslov Ambrože1? trg 3, priti.
31806-6
Železnih vijakov
7 osmink cole, I, 1 ln eetrt cole prodam večjo količino. Vprašajte Pod-milščakova ul. 11.
31817-6
Gosli, smučke
ln smučarski dres za 10 do 12 letnega prodam. Vprašajte na Taboru, Sokolska restavracija.
31856-6
Otroški voziček »lobofc, stojco ln dam-ski plašč po nizki ceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31855-6
2.000 kg otave
•rodam. Kamniška 22.
31926-6
Pohištvo
Mizarji, pozor!
Za jedilnico zamenjam NSU itolo motorno kolo 500 ccm v brezhibnem stanju. Razliko eventuel no doplačam. Naslov v vseh posl. Jutra.
31000-12
Prodam
Črno garnituro iz hrastovega lesa pisalno mizo tri naslanjače, ovalno mizo. Nadalje dve postelji, nočni omarici, tro-delno omaro, vse furnirano z amerikanskim ore hom, znotraj politirano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31867-12
Moderne spalnice
orehova Imitacija ta ku hinje poc**U na prodaj. Sprejemal*- vsakovrstna naročila t« popravila. Vidmar, Vodnikova 31.
31612-12
Krupp
*V2
čiste nosilnosti, 90 KS, skoraj nov, naprodaj za radi nabave večjega, da lje Blltz 3- in Chevrolet 2-tonski. O. ŽUŽEK, zastopstvo Krupp, Ljublja na, Tavčarjeva ul. 13.
31647-10
Avto DKW
dobro ohranjen poceni prodam. Na ogled v av-togaraži Grašič, Kolodvorska ulica 25.
31723-10
Kupim motor
malo rabljen, 200 ccm, za gotovino takoj. Ponud be osebno z motorjem (neobvezno). Ciril Až-man, Bistrica 8, p. Pod-brezje-Podnart nad Kr.
31510-10
Motorno kolo
Wanderer, v dobrem sta nju 75 ccm prodam ali zamenjam za krompir ali jabolka. Prednost z 2000 din. Vprašajte ali pišite na trgovino M. Kregar Igriška ulica 3.
31828-10
Ugoden nakup
za vsak denar 2 novih motorjev 200 ccm, 1 rabljenega, 2 avtomobilov, več avtomobilskih pla-ščev in 1 konjskega voza izdelanega lz avtomobila. Aero, Kolodvorska 18.
31882-10
Kapital
Ureditev
premoženja
Poravnave, konkurzne zadere, odkup in inkaso terjatev (tudi kmečkih), nabavo posojil in družbenikov,
dobičkanosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupne poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje
Ljubljana, Gledališka ul. 7.
16-16
Ali si želite
lasten dom?
Ako se še niste odločili kje bi kupili zemljišče? Ako imate še premalo denarja — obrnite ae na Hranilno posojilnico »Moj dom«, Dvorakova ul. 5.
343-16
Resnega družabnika
s 150.000 din kapitala licem za trgovino z deželnimi pridelki. Trgovina se bavi z uvozom in izvozom Ponudbe pod: »Resen družabnik« na ogl. odd. Jutra.
31724-10
Posojila
dajemo še vedno. Zahtevajte pogoje pismeno ali osebno. »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova 8.
344-16
Posodim ali vložim
v podjetje 25.000 dinarjev, kdor mi da stalno službo za Skladiščnika, slugo ali kaj podobnega. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prednost Gorenjska«. 31413-16
Dolgoročna posojila
v gotovini do 5000 din državnim, mestnim nameščencem, upokojencem, duhovnikom i. dr. dobavlja takoj (brez jamstva) »Adria«, Zagreb, Jurišičeva 8. Priložiti znamko. 31425-15
Kaolin
veliko ležišče, prvovrstni,, kemično preizkuieni material, oddamo za izkoriščanje ali prodamo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
31824-16
Za Praštedione
knjižice ca 500 do 600
tisoč kupimo donosno stanovanjsko hišo v Ljubljani. Ponudbe na: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
31823-16
Udeležbo
z gotovino od 100 do 180
tisoč din želim v dobrem že obstoječem trgovskem podjetju Samo resni re-flektanti naj se obrnejo na Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka 12.
31827-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo
stalno ln po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12.
31826-16
Če kupite
ali prodate hišo. parcelo, posestvo, obrnite te na priznano, solidno m kulant-no- realitetno pisarno Fr&-
njo PRISTAVEC, Erjavčeva cesta 4a. Vse informacije so brezplačne.
298-20
Nova vila
komfortna velik vrt Pod gozdom ugodno naprodaj. Vrhovec 50, Vič — Ljubljana.
31581-20
Parcelo
ob Celovški cesti desno pred remizo prodam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna parce la«	31880-20
Hišo ali vilo
od 90 do 120.000 din kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd Jutra pod »120.000«.	31736-20
Kupim hišo
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000 din«.
31540-20
Malo posestvo
v okolici Ljubljane prodam. Pojasnila, CelovSka cesta 180.
31526-20
Lepe stavbne
Lepo parcelo
v bližini Mirja, ca 800 kv. mtr. lepa solnčna lega, prodam za knjižice Praštedione ali kakega drugega zavoda. Oglasite »e pri Rudoif Zore, — LJubljana, Gledališka 12.
31825-16
Razpolagam
z gotovino
150 do 250 tisoč din Kapital mora biti zavarovan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno 3767«.
31787-16
parcele
ali cel kompleks 2700 m2 pod Rožnikom sonč ne ln suhe prodam. Po jasnlla Beethovnova 16 .V. vrata 19.
30350-20
Dve parceli
v površini 4800 ln 1950 kvadr. metrov, 10 minut
od tramvaja, prodam.— Poizve se Tržaška cesta 107.	31700-20
Tristanovanjska
nova hiša
se proda	za 60.000 din Pojasnila Vlžmarje pod
klancem,	gostilna Kos-
matin.	31679-20
Kupim parcelo
v Šiški ali njeni bližini pribl. 800 do 1000 kvadr. metroy. Ponudbe z opisom, kje parcela leži ln navedbo cene pod »Takoj gotovina« na oglas, odd. »Jutra«. 31684-20
Hišo
v ljubljanski okolici do 150.000 din kupim. Ponudbe pod »Proti gotovini* na ogl. odd. »Jutra.	31687-20
Eno ali dvo-stanovanjsko hišo
z vrtom ali tudi samo parcelo V bližnji okolici Ljubljane kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Primerna cena.	31692-20
Knjižice
Obrtne banke za 26.000 din prodam. Vprašati v nedeljo 3. dec. med 11. in 12. uro v hotelu Mik-lič, Paninger. 31552-16
Knjižico
Kmetske hranilnice v Ljubljani prodam za gotovino 80 "/». Podrobnejše informacije pod
»Ugodno 80 '/o« na oglas, odd. »Jutra«. 31571-16
Prodam knjižico
22.000 din Kmečke hra nilnice ljubljanske okolice najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »22 000«.
31836-16
Družabnika(co)
Gostilničarke, trgovci in natakarice pozor! Za dobro idočo trgovsko gostilniško podjetje — sprejmemo družabnika. Zelo velik zaslužek brez rizika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik zaslužek«.
31820-16
Hišni posestnik
Išče družabnika (co) za sladkorno tovarno z din 30.000. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Siguren zaslužek«.
31895-16
Mlada dama
prosi situiranega gospoda denarne pomoči. — Cen j. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zelo, zelo nujno«.
31924-16
Velika zaloga
tobaka
v reonih Logatec, Kočevje ali Brežice išče družabnika v svrho skupne licitacije v decembru t.l. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tobak 14«.
31862-16
Javor nad 30 cm v dolžini 2.20 ■2.50 in 4.40 do 5 m kupim. Ponudbe za kub. m franko kolodvor na ogl. odd. Jutra pod »Beli javor«.	31421-15
Smrekovo žaganje
suho, 1 m dolgo, vezano z žico, par vagonov u-godno odda žaga Hribar Medija-Izlake. 31633-15
Sodarskih
hrastovih dog
kupim 2000—3000 akord. Karlo Pfeiffer, sodar — Stari Vrbas.
31665-15
Hmelovke
(smrekove), sekane to zl
mo, dolžine 6 do 9 m kupim več tisoč. Skrajne ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod Šifro »Hmelovke«.
31906-15
Trgovska hiSa
v lepem kraju Štajerske se zaradi družinskih raa-mer proda. Ponudbe pod ogl. odd. »Jutra« pod »Zlata jama«. 31438-20
Manjše posestvo
s hišo
ob glavni cesti ali v o-kolici Maribora do 100.000 din kupim. Ponudbe na hotel Central«, Kraplna.
31503-20
Novo hišo
v Ljubljani, tudi na periferiji, za 100.000 din kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nova hiša«.	31517-20
Nova hiša
z lepim vrtom v bližini postaje Je za 22.000 din naprodaj. Anton Satler, Brežice 7.	31440-20
Hišo
z gospodarskim poslopjem, pripravno za trgovino ali lesno skladišče, ob državni cesti, ugodno naprodaj. Grošl, Slivnica pri Mariboru. 31613-20
Kupim hišo
v bližini centra do din 400.000. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam takoj«. 31644-20
Hišo
z vpeljano pekarno, trgovskim lokalom in s 4 stanovanji, v industrijskem kraju na Gorenjskem prodam. Eksistenca zagotovljena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Jesenice pod »Kupim takoj«.	31635-20
Posestvo
na Gorenjskem
ali v bližini Ljubljane v ceni do 100.000 din kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posestvo«.	31634-20
Posestvo
veliko 28 oralov, njive, travniki, sadonosnlk in gozd v Gorici pri Račah se proda, čelofiga štef., Bresternica pri Mariboru.
31402-20
Posestvo
vzamem v najem za več let, okolica Ljubljana— Brežice. Ponudbe poslati na »Publicitas«, Zagreb, Biča 9, pod »Točen plačnik«.	31651-20
Posestvo
ob državni cesti: hiša, travnik, gozd in kovač-nlca, prodam. Uporabiti je mogoče tudi vodno moč. Podkoren 8, Kranjska gora.	31653-20
Krasno posestvo
hiša 6 sob, sadovnjak, vinograd, nova gospodarska poslopja z električno lučjo, ob banovinski cesti, 10 minut od rudnika in železnice, naprodaj. Tudi samo hiša s poljubno zemljišča. Ponudbe pod »100.000 din« poštnoležeče, p. Krmelj, Dolenjsko.
31656-20
Stavbeno parcelo
na Kralja Petra trgu V Mariboru 1000 kv. m prodam. — Ponudbe na po družnioo Jutra Maribor pod »Parcela«.
31891-20
Hilo
eno alt dvodružineko no
vozidano, v LJubljani ali najbližji okolici, kupim Ponudbe na podr. Jutra na Jesenicah pod »Brez posredovalca«. ______	31735-20
Parcele, razne velikosti in cen« v bližini nove tramvajske proge ln gimnazije prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. _ 31728-20
Kupim hišo
na periferiji LJubljane. Ponudb^ na ogl. oddel. Jutra pod »130.000«
81727-20
Enodružinsko hišico
novo, z večjim sadnim vrtom na severni strani Ljubljane prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
31813-20
Nova hiša 3 stanovanjska, naprodaj v Rožni dolini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31742-20
Hišo
6-stanovanjsko, zelo rentabilno, prodam prav po ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
41740-20
Trgovska hiša
ln več parcel naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
»1744-20
Dvostanovanjsk
hišo
prodam. Podroinik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 170«. _ 31750-20
Enodružinsko hišo
kupim v okolici Ljubljane. Plačilo takoj v gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31672-2U
Naprodaj
HlSA novozidana, tristanovanjska 800 m2
vrta. Cena 145,000 din St. Vid-Vižmarje. HISA novozidana, dvonadstropna, več komfortnih stanovanj, trgovski ln obrtni lokali Netto donos 75.000, Cena 1,050.000. Hipoteka 200.000. Mesto. HI3A novozidana, enonadstropna, tristanovanjska, vrt. Cena 200 tisoč. Moste. PARCELI v izmeri cca 800 m2 & din 45 Stožlce PARCELA za trinadstrop nlco v lepem delu Ljub ljane & 560 din m2 PARCELA v izmeri 500 do 600 m2 & 100 din za m2 Bežigrad. KOMPLEKS v strogem centru Ljubljane ter razne druge nepremičnine prodaja Reali-tetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska št. 7, vis a vis Slamiča Telefon 48-7».
31807-20
Lepo parcelo
solnčna ugodno naprodaj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepa parcela« 31780-20
Prodam hišo
enonadstropno, štirista-novanjsko v Zg. Slškl za 160.000 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno prodam..
31784-20
Kupim večji gozd dobro zaraščen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu ceste«.
31786-20
Novo hišo rentabilno, stanovanjsko prodam za 370.000 din v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31782-20
Za vsakega nekaj!
HISA, 4stanovanjska, no vejša, tramvaj, hipoteka 60.000, cena 110.000 din. tramvaj, 78.000 din. HISA enostanovanjska, Enonadstropnica, nova, petstanovanjska, v Slškl hipoteka 180.000 din, cena 290.000 din. Enonadstropnica, krasna Šiška, trisobna komfort na stanovanja, hip. 100 tiso« din, cena 370.000. HISA. Brezovica, 4 sobe, nova. 100.000 din. HIŠA, Škofljica, dvosta-novanjska 50.000 din. HIŠA, enostanovanjska, v Kočevju 60.000 din. VTLA, krasna, gorski slo VI«, hipoteka 65.000 din, 145.000 din. POSESTVO 27 ba, 29 km od Ljubljane 120.900 din ŽAGA ln 3 orale posestva hipoteka 40.000 za 56.000. USNJARNA Z INVENT/ ROM 70.000 din. PARCELO ob Vodnlkovl-Siška, tramvaj! PARCELA NA MIRJU po 60 din kv. m, ln veliko število drugih hlB, vil, posestev, parcel, gozdov proda: Realltetna pisarna. Ljub ljana. Gosposvetska 3.
31764-20
6 stanovanjsko hišo
z gospodarskim poslopjem ln obsežnim vrtom V trnovskem predmestju prodam. Poizve se: Mala Čolnarska 4.
31761-20
Kupim posestvo
v bližini mesta. Ro&man
Lahovče, Komenda.
31763—20
Občinska hiša
večje tipe na Jerovškovi cesti v Mariboru naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra«.
31617-20
Hišo s trgovmo na deželi se radi smrti lastnika proda. Potreben kapital 10.000 din, drugo hipoteka. Finžgar J„ gostilna, Sv. Marjeta na Dravskem polju, p. Rače.
31618-20
Nova trgovska hiša veCstanovanjska, enonadstropna, 10 let davka prosta, na prometni točki v trgu blizu Oelja je pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj za ceno 269.000 din. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Redka prilika«.
31619-20
Kupim hišo
s hipoteko 15.000 v oenl do 65.000 din. Ponudbe na upravo »Jutra« pod Takojšen nakup«.
31508-20
Hiša v Celju
29 minut od koltidvora. enodružinska, z velikim vrtom, nova na prodaj za 38.000 din. Naslov V vseh posloval. Jutra.
31908-20
Dve parceli
velikost cca 950 kv. m. prodam. Trata 6, ob St. Vidu.	31849-20
Parcelo
1000 kv. m po 60 din prodam v št. Vidu, 100 m od tramvajske proge ln postaje. Vižmarje 78, nasproti Mizarske
zadruge.
31846-20
Kupim hišo
v Rožni dolini ali v Trnovem. Cena do 100.000 din z nekaj hipoteke. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Suha«.
31861-20
Večjo parcelo
v Št. Vidu
nad LJubljano, blizu šole prodam. Poizve se: Kern Celovška e. 43 I.
$1862-20
Kupim hišo
novejšo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 180.000 din«.
31881-20
Vila
tri sobe, vrt, se odda. — Din 660 mesečno. Informacije pri hišniku, Goriška 29 blizu nove cerkve, Šiška.
31927-20
Zemljišče
cca 5000 kv. m ob Celovški cesti, prodam. Cena zelo ugodna. Poizve se: Miškec, Medvedova 38, Ljubljana VH.
31921-20
Posestvo z gostilno
LJubljani poceni napi odaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31869-20
7 neposredni bližini mesta Celja
prodamo že odmerjene parcele v izmeri od 800 do 1700 kvadr. m. Parcele so v najlepši legi par metrov oddaljene odGla zije. Pojasnila daje Bu-stja, Celje, Dečkov trg.
31904-20
Novo hišo
na Črnučah, tik ob glav. nt cesti z dveml stanovanji in drugimi primernimi lokali za obrt oddam v najem event. prodam. Dovlč Anica, — Vilharjeva 20.
Kupim hišo
do 1,000.000 din. Plačam takoj 400.000 din v gotovini, ostalo prevzem hipoteke ali pa knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 31511-20
Hišo
z vpeljano gostilno, baletom ali trgovino kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31840-20
Pogonska
sigurnost
čistoča zvoka
Okusna oblika
izredno povoijna cena
JUOCEO
O I o
Model 195W, 4 elektronski, Din 3150,— Model 216W, 5 elektronski, Din 3675.— Model 240W, 0 elektronski, Din 4100.—
Zastopstvo sa Ljubljano in okolico: Radiotehnik FR. ŠETINA, Domobranska 27, teL 82-04. — Maribor: M. OZVATIC, Cafova ul. L — Jesenice: »Aruton« RUDOLF ZlTPAN. — Murska Sobota: JANEZ NEMEC, Aleksandrova 6.
Tristanovanjska
hiša
zelo ugodno naprodaj. Letni donos 16.000 din. štepanja vas 125, Kode
Klimatično
letovišče
700 m. Iščem najemnika ali gostilnlčarko na ra-_ „A čun za gostilno in pen-ljevo.	31805-20 zion Y josipdolu pri Rib-
nici na Pohorju. 10 novo urejenih tujskih sob. Elektr. luč ln kurjava. Kopalnica s stalno toplo vodo. Prevzem takoj. Potrebna kavcija lO.OOOdln. Ponudbe na Upravo Jo-sipdol, pošta Ribnica na Pohorju. Telefon Ribnica na Pohorju št. 1.
31638-17
Novo hiso
komfortno, sončna lega, suh teren V bližini bežigrajske šole prodam za
fo to vino din 450.000.— onudbe pod »Dehar« na ogl. odd. Jutra.
31818-20
Novo hišo
z garažo, poleg parcela z vrtom ln dvoriščem, vse v najboljšem stanju, v Ljubljani prodam Naslov v vseh posl. Jutra.	31810-20
Manjšo hišo
a mlekarno in vinoto-Čem prodam aa 280.000 din ln več drugih trgovskih ln stanovanjskih
hiš in parcel. Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra cesta 27.
21852-20
Hišo (vilo)
v Mariboru, v bližini Učiteljskega doma kupim takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Lepa«.
31900-20
Posestvo
v okolici Maribora, donosno, kupim takoj Ponudbe na podružnico Jutra pod šifro »Din 300.000«.
31899-20
Enodruižnsko vilo
velik vrt, solnčna lega blizu parka ln glavnega kolodvora v Tomšičevem drevoredu v Mariboru — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31898-20
najem
na
Trgovino
prometnem kraju vzamem v najem. Cen j. ponudbe pod »Prometni kraj« na ogL odd. »Jutra«.	31642-17
Parna pekarna
v središču LJubljane oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30.000«.	31734-17
Gostilno ali bufet
vzamem v najem ali na račun na prometnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na prometu«.	31674-17
Slaščičarno
v najem
ali tudi prodam z vsem nlventarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 556«.
31769-17
Lokali
Gostilno
z vsem gostilniškim ln ven tar jem na prometnem kraju v dravski do lini prodam. Natančnej ša pojasnila daje posojil niča V Rušah.
31616-19
Krojaško delavnico
dobro vpeljano, na prometni točki, z vsem inventarjem zaradi bolezni prodam,- Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Delavnica« 31695-19
Lep velik lokal
sredi trga Ribnice na Dolenjskem, primeren za trgovino ali kavarno, se takoj poceni odda. Vprašati pri J. Klim, Ribnica 49, Dolenjsko. 31488-19
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano z usnjem, oddam v najem. Klanj-šček, Poljčane. 31614-19
Mlekarno
dobro vpeljano, ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra«. 31589-19
Dobroidočo gostilno
prodam radi bolezni takoj. Pojasnila daje Reč-nik, trgovec. Hoče.
31888-19
Mlekarno
prodam na prometni točki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31792-19
Obcestni lokal
primeren za vsako obrt, oddam. Tržaška cesta 71, Glince.	31648-19
Trgovski lokal
oddam v naj prometne jšl Ulici Ljubljane. 1200 mesečno Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31670-19
Lokal za trgovino stanovanjem ali brez, oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tyrševa cesta«.	31777-1»
Vogalni lokal
lep, nov, z veliko sobo, vse parketirano, klet in pritikline Jia prometni točki, pripraven za vse obrti po nizki ceni takoj ali pozneje oddam. Informacije Celovška 72.
31767-19
Mlekarno
na prometnem kraju — prodam takoj radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31839-19
Za skladišče
in obrat
iščem primerne prostore za februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 255«.
31853-19
Trgovino s sadjem
in slaščicami prodam vsled Izselitve. Poizve se: Tyrševa cesta 47b, Mila-vec Marija.
31863-19
Iščem lokal
v centru mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »sirizer-skl salon«.
31910-19
Brivnico
blizu Ljubljane zaradi odpotovanja prodam za din 3500. Pojasnila daje
Rožič, Celovška 79, šiška 31870-19
Radi družinskih
razmei prodam več let obstoječi, dobro vpeljani mod ni salon. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutrs v Mariboru pod »Modist-ka«.
31901-IS
Prvovrstna trgovina s sadjem
svežega in suhega, v Zagrebu, srednje velika, v najprometnljl ulici, dobro vpeljana, z velikim delokrogom stalnih naročnikov se zaradi prevzema drugega posla takoj proda. Reflektanti naj svoje ponudbe pod »K-4873« naslove na In-terreklam, Zagreb, Masa-rykova 28.	31632-19
Glasbila
Dobro ohranjen
klavir
takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31625-26
Pianine
moderno izdelane orehove pisane, harmonije evropski ln ameriški sistem — dobavlja najceneje tudi na obroke — IVAN KACIN, Domžale.
31389-26
Violino
dobro, 3/4, z lokom prodam za 120 din. Ogled od 11. do 1 ure. Naslov v ogl. odd. Jutra«.
31680-26
Klavirsko
harmoniko
novo, 34 tipk, 80 baaov, troglasno z registrom in kovčkom ugodno prodam Naslov v vseh posl. Jutra.	31717-20
Prodam
violino, kltarcitre, rusld samovar in smoklng. — Naslov v vseh posl. Jutra 31730-28
Saksofon
izvrstno ohranjen, Koh-lertov proda Realitetna pisarna, Gosposvetska 8. Nakup in prodaja hiš, parcel itd.
31765-28
Klavir
radi selitve poceni prodam. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«..	31626-26
Kratek klavir
dunajske znamke, dobro ohranjen, naprodaj Raj-čeva 13, I. Maribor.
31890-26
Stare gosli
italijanske, koncertne — ceneno na prodaj. Knez, Ljubljana Knezova 37.
31896-26
Kanarčke
p rima pevce po din 50 komad, male papige po din 30 komad, proda Josip Devetak, Bleiweisova 50, Ljubljana.
31831-21
Foksterier
pes, se je zatekel. Najditelj naj ga odda proti nagradi. Dvorakova ul. 12, pritličje, desno
31821-27
Primerno Miklavževo darilo
je čistokrven pet mesecev star jazbečar z rodovnikom. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31875-27
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah ČERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova
štirje aparati letnika I940 zopet dokazujejo, da je
znamka svetovnega s f o v e s a.
1. RADIONE 740 super
Osemelektronski veliki razkošni super Radlone 740 ima predstopnjo, 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalovne motnje. Tipa 740 W za izmenični tok rabi le 50 wattov.	Cena din 6.000.—
Tipa 740 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 70 wattov.
Cena din 5.800.—
Z. RADIONE 540 super
Petelektronski razkošni auper Radlone 540 ima: 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu.
Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 vvattov.	Oena din 4.200.—
Tipa 540 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 58 wattov. Cena din 4.400.—
3. RADIONE 440 R super
štirielektronski baterijski super Radlone 440 B Ima: sedem krogov: 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skale.
Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma.
Cena din S.700.—
4« RADIONE R 2 super
šestelektronski avto- ln potni super Radlone R 2 ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine: delan je za 6 ali 12 voltni akumulator m za vse napetosti izmeničnega toka; ima regulator za barvo glaau, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto. Poraba toka je neverjetno majhna in sicer: za Izmenični tok le 24 wattov, za 6 voltni akumulator le 3.5 A.
Cena din 4£00.—
d. z o. z.
V LJUBLJANI — MIKLOŠIČEVA CESTA 7
Telefon 8190.
Stanovanje
Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam takoj ali pozneje pri bežigrajski gimnaziji. Naslov: Beethovnova 16-IV Prešern.
31628-21
Enosobno sončno
stanovanje
v I. nadstropju se za Bežigradom odda. Pojasnila v trafiki Tyrševa c. 53.	31696-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico se odda s 1. januarjem le odraslim osebam. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«.	31698-21
Komfortno
stanovanje
dvosobno, s kopalnico ln kabinetom oddam z j a nuarjem. Glavarjeva 13, za Triglavsko ulico, Bežigrad.	31681-21
Enosob. stnovanje
se odda v najem v Stožlcah 141.	31710-21
Tri sobe
kabinet, kopalnica, vrt oddam s 1. januarjem ali 1. februarjem. Her-ber3teinova ul. 24.
31709-21
Stanovanje
V vili na Opekarski cesti 18, pritličje, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, vrt, oddam s 1. januarjem 1940. Poizvedbe: Gradbena pisarna, Cesta 29. Okt. 2-1.
31715-21
Enosob. stanovanje
oddam 16. decembra na Galjevici št. 228.
31749-21
Dvosob. stanovanje
b pritiklinaml in vrtom oddam takoj. Galjevica 38	31754-21
Dvosob. stanovanje
kabinet, kuhinja, kopalnica in vrt, oddam takoj ali pozneje za bežigrajsko gimnazijo. Carja Dušana 14, I., Pegan.
31751-21
Stanovanje
lepo, 4-sobno oddam takoj na Blelweisovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31745-21
Stanovanje
enosobno s pritiklinaml, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31774-21
Komfortno
stanovanje 4-sobno s kopalnico oddam za din 1.200. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.
31778-21
Solnčno stanovanje
3 sobe in prltikline oddam takoj ali s 1. januarjem v bližini gostil ne Jelačin, Dolenjska c. št. 85, Rudnik.
31770-21
Stanovanje
dvosobno s kopalnico, sončno, oddam za 1. januar, Sarajevska 9, Sp. Šiška, blizu nove cerkve.	31771-21
Soba in kuhinja
se takoj odda samo odraslim osebam. Poljanski nasip 34.	31676-21
Dvosob. stanovanje
oddam takoj odraslim ceebam. Karlovška c. 28.
31843-21
Stanovanje J
enosobno s kuhinjo ln s' veliko shrambo in dr' varnico. Visokopritlič-je oddam. Rožna dolina, Cesta n, št. 18.
31866-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom ali trisobno komfort, mirno in solnčno, iščeta mlada zakonca brez otrok za januar ali februar Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dvosobno«.
31487-21a
Dvosob. stanovanje
blizu centra, iščem za 1. marec ali april. Ponudbe pod »Brez otrok« na ogl. odd. »Jutra«.
31499-21a
Trisob. stanovanje
za januar ali februar, s pritiklinaml, najraje v enostanovanjski hiši ali vili na periferiji Ljubljane iščem. Ponudbe s popisom in ceno na Jože Stariha, upok. žel. u-radnik v Kočevju.
31721-21a
Enosob. stanovanje
za takoj ali za 1. december išče samec Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«.
31722-21a
Stanovanje
1 ali 2 sobi, snažno in udobno išče manjša solidna stranka za 1. februar najraje v šiški. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »500«.	31762-21a
Mlad zakonski par
išče za takoj ali s 1. januarjem stanovanje 2 sob, kuhinje s pritiklinaml, po možnosti s kopalnico, v bližini Stan in Doma. Rožna dolina ali na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 33«.
31768-21a
Enosob. stanovanje
za februar iščeta mlada zakonca. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brez otrok«.	31834-21a
TA ZNAK NA VRHU VSAKE ŽARNICE JAMČI ZA KVALITETO
MR.BAHOVEC
Večsobno
stanovanje
tudi brez kuhinje in kopalnice, išče trgovsko zastopstvo v sredini mesta. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zastopstvo«.	31829-21a
Enosob. stanovanje
v bližini glav. kolodvora iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne predrago« .
31808-21a
2Vs sobno
stanovanje
s kopalnico ter vsemi pri ttklinami iščem pod Rož nikom za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31885-21a
Sobo odda
Sobo
oddam, opremljeno, — solnčno Poizve se pri hišnici, Tyrševa 62.
31587-23
Prazne sobe
prikladne za manjšo obrt industrijski tok in telefon v hiši, oddam takoj. Šmartinska cesta 10.
31535-23
Trisobno stanovanje
komfortno, ugodno oddam za 1. februar, na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) št. 23.
31842-21
Trisobno stanovanje
prvo nadstropje, vogal Gorupove in Rimske ceste št. 7 oddam za 1. februar.	31841-21
Stanovanje
kuhinja, 2 sobi, kabinet, prltikline, vrt, — takoj ugodno oddam Prodam tudi dobro ohranjeno pohištvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31833-21
Enosob. stanovanje
opremljeno, lepo, oddam solidni osebi. Holz-apflova 7, (Tabor).
31819-21
Dvosob. stanovanje
mansardno oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.
31816-21
Trisobno stanovanje
komfortno, veranda, vrt I. nadstropje, v centru oddam za februar. Ogledati dnevno od 13. do 14. Naslov v vseh posl. Jutra.	31851-21
Dvosob. stanovanje
v II. nadstr. oddam na Mirju Kolezija za januar. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31858-21
Dvosob. stanovanje
kabinet, kopalnica, vrt, oddam takoj ali pozneje. Beogradska 18, Bežigrad 31878-21
Enosob. stanovanje Oddam pa 240 din Pojasnila: Povšetova ul. trgovina Dag aren. *	31928-21
2-sobno stanovanje
s -vsemi pritiklinaml, oddam takoj. Stari trg 15, n. nadstropjem^
Enosob. stanovanje
takoj oddam. Julijana, Rožna dolina c.8, št. 23 31863-21
Sobo
s posebnim vhodom, prijazno, oddam dvema boljšima gospodoma aH zakonskemu paru Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
31491-23
Soba
opremljena, lepa, sončna s posebnim vhodom, centralna kurjava, se odda. Mišičeva c. 4. 31677-23
Osamljeno ali bolno osebo
sprejmem za posojilo nizke vsote v separirano sobo z vso prehrano ter najskrbneišo postrežbo. Ponudbe pod Medsebojna pomoč« na ogl. odd. »Jutra«.	31693-23
Prazno sobo
strogo separiran vhod, oddam s 15. decembrom ali pozneje poleg univerze. Vprašati Gosposka ulica 4, pritličje, hišnik.
31697-23
Na stanovanje
vzamem gospoda z vso oskrbo v sobo s posebnim vhodom. Istotam se sprejemajo tudi abo-nenti na dobro domačo hrano. Einspilerjeva 15.
31645-23
Prazno sobo
parketirano, s souporabo kopalnice oddam takoj. Pleteršnikova ul. 32, Bežigrad.	31708-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Poizve se: Florijanska ul. 34-1.
31718-23
Sobo oddam
na Hradeckega cesti 4 pri Dolenjskem mostu.
31720-23
Dva sostanovalca
sprejmem in sostanovalko takoj v gorko stanovanje. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31668-23
PIANINKA
ZDRAVI IN I
ČAJ
Reg. br. 12451/32
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje. Emonska c. 2, I. Kosmač 31779-23
Lepo solnčno sobo
s souporabo kopalnice in telefona oddam boljšemu gospodu na Miklošičevi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31492-23
Sobo
oddam takoj ali 15. decembra Cena 300 din. — Križevniška 11, ni. Min-ka Turk.
31793-23
Pisarniške prostore
obstoječe iz 4 sob. zelo primerne za zdravniško ali zobozdravniško ordinacijo, kakor tudi gar soniero. obstoječo iz sobe predsobe ter kopalnice, oddam 1 januarja 1940 v Cigaletovi ul. 1.
31788-23
Sobo s štedilnikom
oddam v Gerbičevi ulici št. 64.	31752-23
Snažno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh posl. Jutra.
31758-23
Lepo prazno sobo
s kabinetom oddam samo mirni osebi. Strogo separiran vhod. Novi trg 5, n., levo.
31830-23
Sobo
oddam v sredini mesta so:idni osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31835-23
Enosob. stanovanje
z vsemi pritiklinaml, oddam 1. januarja na Celovški cesti 112.
31748-23
Sobo
elegantno opremljeno, s strogo separiranim vhodom, oddam od 15. decembra. Florijanska ul. 31, I. nad.
31747-2*
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje in v vso oskrbo. Oddam tudi eno sobo. Naslov v vseh posl. Jutra.
31795-23
Opremljeno sobo
veliko, v centrumu oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31850-23
Opremljeno sobico
lepo, solnčno. s posebnim vhodom oddam takoj v najem. Orlova ul. 6 pred dol. kolodvorom.
31888-23
Opremljeno sobo
z vso oskrbo in s souporabo kopalnice za ta koj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra
31854-2.
Solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj 2 gospodoma. Stari trg 26-11., 1-2.
31350-23
Sobe išče
Boljšo sobo
Išče za 1. december stalna državna uradnica, event. s hrano po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna«.	31415-23a
Gospodična
išče sobo v centru, z vhodom s stopnišča ln z uporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna soba«.
31416-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in polno oskrbo išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Centrum«.	31450-23a
Opremljeno sobo
sončno, v centru, išče državna uradnica v pokoju za 1. december. Ponudbe pod »Uradnica« na ogl. odd. Jutra.
31703-23a
Skromno sobo
opremljeno z dvema posteljama za dva gospoda blizu centra iščem. Ponudbe pod »Plačam 200 din« na ogl. oddelek Jutra.	31652-23a
Opremljeno sobo
v bližini Tyrševe c. — Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stalen 676«.
31743-23a
Garsoniero
ali separirano, udobno, prazno sobo išče državni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj — pozneje«.
31772-23a
Prazno sobico
s štedilnikom (gašper-čkom) iščem za takoj ali 15. december. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno«. 31800-23a
Sobo
preprosto, čisto.s postrež bo in zajtrkom iščem za 15. dec ali 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec« 31814-23a
Dijaka
višje E-imnaz. sprejmem na stanovanje. Domači sin osmošolec. Naslov v ogl. odd. Jutra. 31666-22
Jaxovi šivalni stroji
najlepše darilo za Miklavža ln Božič. Cene nizke. Oglejte si zalogo na Tyr-ševi cesti 36.
31733-20
Pridelki
Kislo zelje, repo
samo prvovrstno in vsako množino dobavlja po konkurenčni ceni HOMAN, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81. telefon 35-39.
299-33
Sadje
Jabolka
prima zimske kanadke ugodno v trgovini Stular Tyrševa 37b.
31623 34
Zdravstvo
OKAMA MAZILO
u zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pr ranah, opeklinah. oiuljeniib (volkut turih, vnetjih itd., za nege dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih j> krastah oa temenu, za razpo-kane prsne bradavice. — Glavna zaloga lekarn Mi. J. Oblak St. Vid oad Ljubljano.
187-40
Izgubljeno
Zlato zapestno uro
sem izgubila na električni cestni železnici od pivovarne Union do pošte ter peš do mestnega trga. Pošten najditelj na] jo vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 31662-28
Informacije
Najhujši kadilci
postanejo v treh tednih gotovo nekadilci. Pojasnila daje zastopstvo Žirovnica, poštni predal 5.
31636-31
Dopisi
Dvignite v oglasnem oddelku dospele oonndhel
Alena, Bežigrad, Brez posredovalca, četrtek, C. B., 1. december 1939, Dobrosrčen, December 66, Dober zaslužek, Dobei plačnik 33, Din 400 mesečno, Dynamo, Dobra hiša, Ekonomičen, Elektrika, Gotovina hiša. Gotovina 180.000, Gotovina, Industrija 123, Jugočara-pa, Jutranja zarja, Lepa plača ln obresti, Lep miren dom, LJubljana, 22-letna temnolas ka, Ljubljančanka, Lepa jesen, LJubljana 1500, Lep dom. Marljiva 22, Moderna, Narava, Neufundl&nder, Nastop takoj 29224, Odrasli. Obresti po dogovoru, Protivrednost, Poštena vrnitev, Pomoč 23, Pridna ln poštena 43, Podjetje, Plato - voz, Peč, Register blagajna. Razgovor, Srečna bodočnost, Srečno življenje, Skupna sreča. Salon, Sodelovanje, Stalna zveza 33. Solidna, Stalna služba, Takoj sprejmem, Tajnost Turbina, Tiha sreča, Ugodne počitnice, Uporabna moč. Ugodno 66, V najem. Vknjižba na hišo, Zavarovalnica, Zaupnost, 3000, 400.000, 676, 230.000, 300 000.
Zelo lep fant
kultlvlran, muzikaličen, izvežban smučar, — želi | prijateljstva Inteligentne 1 dobrosrčne gospodične' (do 32 let). Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izven vsakdanjosti«. | 31837-21
Gospodična
201etna, lepe zunanjosti išče plemenitega, dobro situlranega prijatelja. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa ln značaj na«.
31799-24
Gospodična
želi spoznati inteligentnega, boljšega, starejšega gospea& Fcnudbe na ogl. oud Jutra pod »V dvoje Je lepše«.
31865-24
Gospodično
trgovsKO naobraženo, dobro gospodinjo, « nekaj gotovine išče mlad sin posestnika zaradi takojšnjega prevzema trgovine in pozneje posestva v Savinjski dolini. Dopisi s sliko na ogl- odd. Juti« v Celju pod »Skupno ognjišče«.
31907-24
Sobo
strogo separirano oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh posloval. Jutra.
21874-23
Opremljeno sobo v vili blizu Tabora oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
31887-23
Opremlieno sobo
takoj oddam 1 ali 2 gospodoma v Prisojni ulici 3, II. desno (Tabor).
31885-23
Sobo
prijazno in zračno. posebnim vhodom, oddam 5 minut od glavne pošte. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31879-23
Dijaka(injo)
sprejmem v leno toplo sobo z vso oskrbo Mal- ■ gajeva 6, I. levo.	i
31923-22
Singer - Pfaff
Adler, Durkopp, Westa ln še več drugih popolnoma novih šivalnih strojev naprodaj pri — Promet, nasproti križan ske cerkve.
31567-29
Kabino
skorai novo in Oltroen-mašino 46 k. s.. 2tonsko šasijo ooo.eni pro-.~am. — Miklavčič Matej, p. Gorenja vas nad škof jo Loko.	31689-29
Dama
inteligentna, želi iskrenega prijatelja. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Zima 36«. 31641-24
Dvignite pismo
ood značko »Oktober«.
33 640-24
Celeja 28-30
Dvignite pi'jmo v oglas, odd. Jutra v Celju.
31712-24
43 letna gospa
z lepim lastnim domom išče primernega gosno-da Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod ^Prijateljstvo, možna tudi skupnost«.
31705-24
Dve Gorenjki
želita poznanstva z bol1-šima gospodoma v svrho skupnih izletov. Slika zažel-erri Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Metka-Poloncai.
31655-24
Gospodična
30 let. obrtnica. želi resnega znanja z inteligentnim sitrlranim gospodom. Ponudbe na or'as. odd. Jtitr? v Celju pod »Vesel božič«.
31658-25
¥Wfffifl
Hčerka trgovca
stara 20 let, se želi seznaniti z gospodom v stalni službi. Dopisi s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Mila sreča«.
31563-25
Vdova
dobro sltuirana, se Seli poročiti s starejšim in-teligentom. Dopisi pod »Božič« na ogl. oddelek Jutra._31649-25
Inteligentna gospa
želi spoznati Inteligentnega starejšega gospoda. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Starejši«.
31521-24
Inteligent
v stalni službi, lastnik lepe hiše v večjem kraju želi spoznati drž. uradnico. čedno, staro do 28 let, strogo neoporečne preteklosti, ki Ima veselje do gospodinjstva ln do narave. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Izleti v spomladi«.	31660-25
Gospodična
želi poročiti dobrosrčnega starejšega gospoda. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31791-25
Intelektualec
sred. let, samski, zdrav, pošten, s srčno kulturo ln doto, se žeU poročiti s čednim dekletom aH gospodično ali vdovo 8 primerno gotovino in veseljem do večjega podjetja. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Genium«.	31615-25
Šivilj*
z dobro vpeljano obrtjo, stara 30 let, se Seli poročiti z gospodom v stalni službi. Dopisi s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Bova srečna«. 31585-25
Slovenec
z dobrim položajem v državni službi išče resno ln inteligentno de-kl=> ziriadi ženi.ve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 27«.
31803-25
H Infnl obrtnik
in mali posestnik, ločen, poročim starelšo žensko z nekai gotovine. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sreča«.
31892-25
Primorca
resnega, inteligentnega, želi spoznati 30 letna Pri morka. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za Miklavža«.
31915-25
Opremljeno sobo
oddam. Podgozdom 10, Ljubljana VH
31920-23
2—3 sobe za pisarno
oddam takoj. Poizve se v palači Viktorija I. nad 31916-23
Veliko prazno sobo
primerno tudi za društvo, oddam. Stari trg 21 H. nadstropje.
31913-23
Lepo sobo
novo opremljeno, čisto in zračno takoj oddam jJO ov.ti i iKc')!raa Staničeva ulica 19-1.
<868-23
Stabilni motor
bencinski ali plinski, 10 J. HP, v dobrem staniu, i kupi Elektrarn iš'.-a zadruga Poljane nad £koi:;o Loko.	31688-29
Nov gramofon
z lepimi ploščami zamenjam za dobro diotor.lč-no harmoniko. Matelič, Klobovsova ul- 6, š'.;ofia Loka.	31691-26
Pletilni stroj
za volnene in svilene nogavice kakor tudi obleke, popolnoma nov, poceni prodam. 31514-29
Gospodi Tna
srednjih let. sirr.o-tojna. iz boljše družine čeli spoznati inteligentnega gospoda v svrho skupni n ne^-l.1<:kih !z!-tcv — Po zn-rša žen itev ni izključena Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra ped šifro »Ljub*janvanka •
31773 24
Sveže najfinejše
norveško
riStfe ©Ife
17 cekarne lr G PICCOL1JA v Ljubljani
se priporoča niedim in slabotnim isebani
Izrabite priliko in Kupite takoj
O T O M A N O,
ki stan-? *amc DIN »60.—
• k!ei tra;a 4;e -nara zaloga pri
E. ZAKIiAJSEK Ljubljana. Miklošičeva 34
Anker šivalni stroj
najnovejši, za gospodinje, šivilje, krojače, tudi clk-cak. in malo rabljeni od 300 din naprej prodaja Triglav, Resi Jeva 16.	31732-28
<~\k'.flv. harmonike
f* -.v^-saia
ENO- (N VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
-Jb&tm. tceaifi 23
fflllllllllllllllllllSM^
Za ureditev MEŠČANSKE MENZE
IŠČEMO 5—6 sobne prostore v pritličju, tudi lahko z lokalom v Dalmatinovi ali Tavčarjevi ulici in Tyrševi cesti do št. 15. — Ponudbe pod »Točni plačniki« na oglasni oddelek »Jutra«.
Vr* /»■'

Po kratki bolezni so nam umrli 2. decembra ob 7. uri zjutraj naša ljub-
ljena mati
TEREZIJA NAMORŠ
Pogreb bo na Čatežu ob Savi, dne 3. decembra ob 16. uri. Pokoj njeni duši.
CATE2 ob SAVI, dne 2. decembra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI.
f
Dotrpela je po dolgi in mučni bolezni moja ljubljena soproga, sestra, svakinja in teta, gospa
AMALIJA KRALJ roj. JURMAN
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 4. decembra iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Cas pogreba objavimo jutri.
ŽALUJOČI OSTALI
Za večno me je zapustila po 38 srečnih zakonskih letih moja preljubljena žena, gospa
Venedig Maksimiljana
roj. Maurer
HIŠNA POSESTNICA
Spremili jo bomo dne 3. decembra ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnice k zadnjemu počitku k Sv. Križu v rodbinski grobnici.
Maša zadušnica se bo brala v torek 5. decembra ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v šiški.
Globoko žalujoči soprog VENEDIG JOŽE, žel. činovnik v pokoju — in ostali sorodniki
Po dolgi in mučni bolezni je umrla danes gospa
ANA RUDOLF
roj. HLAD
SOPROGA NAD UČITELJA V POK.
Pogreb bo v nedeljo 3. decembra 1939 ob 4. uri popoldne na pokopališče v št. Vidu pri Vipavi.
Št. Vid pri Vipavi, Ljubljana, Vrhpolje, 2. dec. 1939.
Užaloščeni:
JANKO RUDOLF, soprog; EMA RUDOLF, IVAN RUDOLF, DUŠAN RUDOLF, MARA in JOSIP CRNIGOJ in družina LAVRENCIC.
Umrla nam je danes v Zagrebu po dolgi in mučni bolezni v 75. letu starosti naša nadvse ljubljena mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta, gospa
Ana Markič, roj.
Blago pokojnico bomo prepeljali iz Zagreba v Novo mesto na mestno pokopališče, kjer bo pogreb v nedeljo, dne 3. decembra ob 16. uri.
LJUBLJANA, ZAGREB, CLEVELAND, NOVO MESTO dne 1. decembra 1939.
V globoki žalosti rodbine: VIKTORJA MARKICA, dr. BOGDANA PETELINA, FRICA MEISETZA in MARTJE DULARJEVE
Zane Grey:
29
Zakon zapada
Roman
»Nisem ga videla, a tukaj je, pripeljal se je z nami v avtomobilu. Ti si menda prijezdil?«
Cal je bil najprej v zadregi, nato pa je prostodušno odvrnil:
»Da — premislil sem se.«
»To je zelo pametno, dragi Cal,« je prisrčno dejala, »a zdaj tudi nikar več tako resno ne glej na svoj prepir z Georgijd in ne kaži tako mračnega obraza. ,Radujte se z veselimi,' pravi sveto pismo.
»Da — ko bi se človek mogel!«
Mahoma se je obrnil in odhitel — šele ko se je začel naslednji ples, je spet prižel in se ji molče priklonil. Nekaj časa sta plesala, ne da bi govorila. Mary si je zaman belila glavo, da bi našla predmet za pomenek, nič takega ji ni hotelo priti na misel, kar bi ga utegnilo razvedriti. Vesela je bila, ko jo je nepozvan od vedel na njen prostor, dasi je godba še igrala.
Ko je stal zraven njenega stola in s stisnjenimi ustnicami opazoval dvojice, ki so se vrtile mimo, je stopil k njemu Enoh, ki ga je oči vidno iskal.
»Menda nisi prišel z namenom, da se stepeš?« ga je vprašal.
Cal je nepremično pogledal brata, toda odgovoril mu ni.
»Vsekako te nujno prosim, da ne delaš neumnosti,« je prepričevalno nadaljeval starejši brat. »saj se jih je zgodilo že več ko dovolj.«
1 »Tako — kaj pa vse?« je v nenadni radovednosti vprašal Cal.
»Tim se je opil — nekdo, ki ga na žalo6t ne morem dognati, je prinesel s seboj žganje. Timovo stanje je nevarno, posebno fe, ker mu je Bid Hatfield speljal Georgijo. Razen tega je imel tvoj prijatelj Tuck Merry, kakor so mi ta mah povedali, že tri pretepe.«
»Imenitno — tiste tri, ki jih je obdelal, bi si rad ogledal!«
»Pravijo, da so grozno zbitL«
Cal se je glasno zasmejal.
»Tebe to sicer hudo zabava, kakor je videti, jaz ti povem to, da si pri prvi priliki izposodim ta dolgi greh in mu povem, kar mu gre!« je rezko odvrnil Enoh.
»To je sicer veličastna misel, dragi, a vendar ti svetujem, da nocoj, na večer svoje zaroke, rajši ne izzivaš svoje usode,« je menil Cal in se
nasmehnil.
Maryji se je zdelo primerno, da spelje pogovor
drugam.
»Le kaj je tem fantom, da se morajo zmerom pretepati,« je dejala in smeSno zavzdihnila.
Enoh, ki ga je bil Calov »dobri svet« oči vi dno spravil v slabo voljo, se je nji na ljubo obrzdal.
»Ali mi vsaj obljubiš, da ostaneš tu, dokler se ne vrnem?« je vprašal brata.
»Za zdaj nimam namena, da bi hodil ven,« je ta nedoločno odvrnil.
»Pojdiva torej, Mary, privoščiva si trohico čistega zraka.«
Osmo poglavje
Mary je globoko zasopla in stopila venkaj v
hladno, temno noč.
Od ognja, ki se je v njegovem svitu izprehajalo več dvojic, se je razlegalo veselo kramljanje, petje in smeh. Ko je hotela Mary kreniti tja, jo je Enoh zadržal.
»Zal mi je, da te moram nadlegovati s to stvarjo,« j« rekel s pritajenim glasom, »a povedali so mi, da se tvoja sestra nekam od sile mnogo ukvarja z Bidom Hatfieldom. Ker je Hm Matthews pijan in je tudi Cal Še prišel, bi utegnila stvar postati nevarna.«
»Ali, za Boga, kaj moreva storiti?«
»Najbolje bi bilo poskrbeti za to, da ostane Georgia notri in ne gre več ven.«
»Upam, da morem biti za to porok.«
»Tedaj je bilo vse v redu. Govoriti morava z njo — baje sedi ondukajle z Bidom Hatfieldom v našem avtomobilu, kar seveda tudi ni zelo primerno.«
Mary je obstala.
»Počakaj tu,« je poprosila, »rajii poj dem sama.«
Vsa drhteča od srda in sramu je odhitela mimo izprehajajočih se dvojic, ki so začudeno gledale za njo. V temi se ni bilo lahko iznajti, toda Ge-orgijin dobro znani glas ji je kmalu izdal pravo smer.
»Ali boš!« je zaklicala Georgija. »Vso obleko mi ponisčkdš I c
»Oh, srčece,« Je smeje se odvrnil Hatfield. »to Se pravi, da ne bo veliko pomečkanega.«
Mary je stopila k avtomobilu — Georgijina belo oblečena postava se je razločno odražala v temi. Hatfield jp je izkušal objeti in poljubiti, videti je bilo, da se še upira, očividao pa le iz skrbi za obleko.
»Georgia, takoj se spravi z voza ln se vrni v
šolo!« je zaklicala Mary z glasom, kakršnega ma pri sebi še ni poznala.	_
Hatfield je izpustil Georgijo in skočil z vocsa, ta pa je za trenutek obsedela kakor hroma. -
»Mar šem otrok, da me tako komandiraft?« je vprašala nazadnje.
»Nezaslišano je, kako se vedeš!« Mary Je M ta vsa iz uma. »Ce že sebe ne spoštuješ, vsaj name bi se ozirala!«
»Ali, Mary!« je za vreščala Georgia, nato pa zlezla z voza in stekla proti šoli. Mary je hotela kreniti za njo, a Hatfield jo je prestregel.
»Prav za prav sem jaz tisti, ki bi ga morali ošteti, gospodična Stockwellova,« je rekel, »kajti Georgia izprva sploh ni hotela z menoj.«
»Vam se ni treba opravičevati, gospod Hatfield,« je mirno odvrnila, »ničesar vam ne očitam. Ce pa hočete poslušati dober svet, se ukvarjajte z mejo sestro kar moči malo, da ne bo navzkrižja.«
»Hvala vanv a če me ima Georgia rada, mi je to deveta skrb, potem se zbijem z vsemi Thur-mani na tem svetu.«
»Georgia vas nima prav nič rada,« je razburjeno odgovorila Mary, »in bogme ljubše bi mi bil«w ko bi vas imela, zakaj potem se mi vsaj ne bi bil» treba tolikanj sramovati radi nje.«
»Dovolite, gospodična Stokwellova! Recimo, da je Georgia še divji žrebiček in da jo zabava mešati moškim glave, a če odlikuje človeka tako, kakor je odlikovala mene, ga vendar mora imeti rada.«
»Niti na misel ji ne hodi, da bi vas imela rada, le spogledljivka je in se igra z vami kakor z vsemi drugimi.«
»To pravite vi, njena lastna sestra?«
»Na žalost moram tako govoriti — ker je res.«
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računa - Eakentira trgovska manloe
NOVE VLOGE ZNAŠAJO Oln 87,000.000*-
DELNlfiKA GLAVNICA DIN SO^OO.OOO^« Vrii vse bančne posle najknlantaej«
PREKO STIHI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJ* SIH TRGOVINAH 8 ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
Poslovodja strojniSke stroke
za industrijsko delavnico, ki izdeluje železniške lokomotive, vagone in tovarniške opreme, se sprejme. Potrebna večletna praksa in izkušnje. Prednost imajo osebe, ki so bile dalje časa zaposlene v inozemstvu in so izurjene v modernih tehničnih pridobitvah ln ki Obvladajo poleg srbohrvatskega jezika dobro tudi nemščino. Ponudbe s plačilnimi zahtevami, življenjskim opisom in spričevali o dosedanji praksi nasloviti na ogl. oddelek »JUTRA« pod štev. »916«.
LASJE KOT SVILA
ako jih perete in' negujete s Savezom. Zahtevajte brezplačno brošuro ali za 10.— Din v znamkah 1 originalno stekleničico za 3 pranja. — L'Oreal 23, Zagreb, pošt. pret. 3.
štev. 3.631.
Razpis.
OBČINA KOROŠKA BELA, okraj radovljiški, razpisuje
pragmatično mesto
občinskega pomožnega tajnika
Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. Uredbe o občinskih uslužbencih ex 1936, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
UPRAVA OBČINE KOROŠKA BELA, dne 29. novembra 1939. KOLESA	NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI
MOTORJI M
§ TRICIKLl g
H	W
£ SIV. STROJI >
IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI
TRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 — Ceniki frankom

Dobro obrit-dobne volje!
IASČ. ZNAMKA
ROTBART
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi naše nadvse dobre In ljubeče mamice in soproge, gospe
JOSIPINE ČREMOŠNIK
mi je čast v svojem in Imenu svojih otrok ter svojih bližnjih sorodnikov zahvaliti se vsem, ki so prišli blago pokojnico kropit, ki so jo za časa njene dolge bolezni tolažili in ji na katerikoli način lajšali gorje.
Posebno zahvalo pa dolgujemo čč. sestram sanatorija na Golniku, ki so ji nadvse ljubeznivo stregle, zlasti pa g. šefzdravniku dr. Robertu Neubauerju za njegovo požrtvovalnost, pa tudi ostalim zdravnikom na Golniku. Nadalje smo dolžni zahvalo čč. duhovščini pri Sv. Petru, šolskemu upravitelju v Gornji Radgoni za spremstvo šolske mladine, pevcem za v srce segajoče žalostlnke, vsem darovalcem cvetja ln prekrasnih vencev ter vsem in vsakomur za spremstvo na zadnji poti blagopokoj-nice. Posebno zahvalo pa izrekamo dekliškemu zavodu Vesna lz Maribora za udeležbo pri pogrebu.
GORNJA RADGONA, dne 30. novembra 1939.
Dr. VINKO ČREMOŠNIK ln ostali žalujoči
Posteljno
Ir - _ . .
»tVEKA,
k e m , * PerJe Ul pUh
no diščeno ' Marib°r' Aleksandrova 15
Hubertus
plašči 4 din 250 vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj, toplega perila Itd. nudi po priznano nizkih cenah
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
IN SER IR A JTB
V »JUTRU« t
Radi opustitve večjega gospodinjstva se bodo prodali lz proste roke, oziroma na
prostovoljni javni dražbi
v Ljubljani, Gradišče l-IL nadstr«
razni predmeti, kot: starinsko orožje, antično pohištvo, stare oljnate slike, zbirka majolik in druge antikvitete; kompletna jedilnica ln spalnica, posamezne mize, stoli, fotelji, omare ter mnogo starejših znanstvenih ln drugih knjig.
Ogled teh predmetov se vrši v Četrtek 7., petek 8., soboto 9. in nedeljo 10. decembra t. L, vsakokrat od 10. do 12. ure in od IS. do 18. ure.
Dražba se vrši v ponedeljek 11. decembra t. L od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter po potrebi tudi v prihodnjih dneh.
Reflektantom bo na razpolago seznam predmetov z označbo cenilnih cen. Po teh cenah se bo vršila tudi ob dnevih, določenih za ogled, prodaja iz proste roke.
Cena seznamu je din 5.—.
PERJE
Sc'<«>šje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franka
Dobavlja se v vsak) množini
E. Vajda, Cakovec
Telefon štev. 69, 60, S, 4
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK B* VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLACNOI

Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Umrla nam je naša ljubljena soproga, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Ivanka šinlgoj
roj. Jagodic
soproga narednik-vodnika L ki.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo S. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA — KAMNIK, dne 2. decembra 1939.
Globoko žalujoči: MILKO — soprog; MILOŠ ln BOJAN — sinova; rodbina JAGODIC in ostalo sorodstvo.
Celnloidni ščit
pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno Osta. Dobavlja Jih
SEMENIČ V.
Privoz IS LJubljana TeL 36-92 Celuloid Je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterJL
Oznanilo
Blagovolite si za MIKLAVŽA ogledati v novootvorjeni trgovini — Mestni trg 8. — veliko izbiro vse vrstnih ur, bogato zalogo modernih zlatih in srebrnih Izdelkov — pripravnih ob vseh prilikah za darila — vse po najsolidnejših cenah.
Kupujem staro zlato in srebro. Se priporoča
V. URLEP — Ljubljana,
MESTNI TRG 8.
RAZIRNA KREMA
LA TOJA
Edinstvena na svetni Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
CHEMOTECHNA družba z o. s. Ljubljana — Mestni trg 10.
glavno zastopstvo za dravsko banovino
ANT. BREMEC
CELJE, Miklošičeva 2 — tel. 20*
Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobite »ten popust.
POHIŠTVO
moderno in v sloga Stalna zaloga pohištva za vsako stanovanje« Najstarejša tovarna pohiitv«
ZALOKAR ANTON
ST. VID NAD LJUBLJANO
Specialna tovarna FRONT-MOTOR prinaša na trg praktično
za kolesarje:
MOTORČEK ZA POGON BICIKLA
Cilindrska vsebina je 60 ccm ter razvija 1,25 ks. Tehta 6 kg, porabi 1 liter bencina na 100 km, brzina mu je 36 km na ura
Motorček se lahko pritrdi na vsako kolo, moško, žensko ali otroška SBa se prenaša s pomočjo gumijastega kolesa naravnost na prvo pnevmatiko. Motorček se lahko pritrdi ali odstrani v dveh minutah, ker za to ni potreba pritrjevati ali odvijati vijakov, temveč se motorček kar natakne ali sname. Vilice pri kolesu niso prav nič obremenjene ker teža motorčka pritiska naravnost na prvo pnevmatiko. Kdor rabi včasih kolo, včasih pa motorno kolo bo v tem motorčku našel odlično rešitev. Za motorček se ne plača nikakršna taksa. Cena Je vsakomur dostopna.
SANCIN FRANJO, LJubljana,
LINHARTOVA ULICA 35, teL 30-74.
VELIKA EFEKTNA LOTERIJA
Avto
5 dinarjev
Sokolsko društvo Slovenj Gradee priredi dne 31* deeem« 1939 ob 13. uri veliko efektno loterijo,
r-ir—■ gia*rM dobitki so: avto (štirisedežna DKW limuzina), tovarniško novo, motorno |pHfcs[ tivatni stroj, moderna spalnica, kuhinjska oprema, moško in žensko kolo, plug, Ono volneno blago za moško obleko. Razen tega še veliko število krasnih dobitkov. Cena srečki je samo 5 dinarjev. SREČK JE SE NA ZALOGI TER SE ISTE LAHKO NAROČIJO PRI SOKOLSKEM DRUŠTVU V SLOVENJEM GRADCU
Naznanilo I
Zadruga harmonikarjev za Dravsko banovino
je odprla lastno trgovino na Tyrševi cesti 23.
Na zalogi se dobijo vseh vrst harmonike, kakor' diatomčne, kromatične in klavirske, ter male harmonike »Klub-m odele. Sprejemala ia strokovno! izvrševala se bodo vsa popravila harmonik, kakor tudi vseb ostalih godbenik godaL
Vata
9 tablah in za odeje, /edno na zalogi — Zahtevajte vzorce tn cenik.
Arbeiter — Maribor.


prvovrstna polnitev posteljno perje,
puh, gotovi zglavnikl s perjem ali žimo, madraci, volnene odeje, puhnate odeje
„WEK A",
MARIBOR,
Aleksandrova c. 15
Cenik na željo.
Tapetništvo Jager Franc,
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA št. 17, aajeeaejše otomaae od din 860.—, žimo od 26.— din.
mačfcaoe«, cauch-zof, volne, gradla in blaga za prevleko pohištva.
Danske zimske plašče
športne od din 290 dalje, modne v vseh barvah in velikostih od din 390, dekliške od UM) dalje nudi
F. L GORIČAR
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
Izdelujemo tudi po naročilu ter imamo na zalogi lepo izbiro blaga za plašče!
dva
24 delna rašlstroja
ta delo 2M m, s pripadajočim priborom v dobrem porabnesn stanja. Ponudbe naslovili na ogL odd. »Jutra« pod »Rašhnašlne«.
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo jo pustite redno ično čistiti ah barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
fltUa — Svetioljkalnica

Kupujemo
ŠIPEK
plod s semenom v dobro posušenem stanjn. —p Pošljite takoj vzorec na: JUGOFARMACIJA d. d., Zagreb, Jukičeva ul. 12.
MOŠKI!
Prt spolni nesposobnosti, prt spolni slabost] poskusite hormonske pilule
»HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseb lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pUul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS Dilule! Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Glavno skladišče. Farm. sem ia ooratorij »Vis-VISIT« Zagreb. Langov trg 3. Ogl. reg S. Dr. 5646-3J:
ZA MIKLAVŽA KUPITE
Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke
KORTING
kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu
Dospela je nova pošiljka vseh tip KČRTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih
KdRTINC
V RAČUN VZAMEMO VSE TIPE RADIO-APARATOV.
Glavno zastopstvo:
ANTON BIRKE
Ljubljana — Mestni trg št. 9
Telefon št. 24-56.
Opozarjamo da dajemo na vse Korting radio-aparate dveletno jamstvo.
ISčemo
res sposobnega, agilnega. vojaščine prostega
mSaišega uradnika
popolnoma veščega slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in knjigovodstva Nastop s 1. januarjem 1940. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben in agilen«.
tlUlf ua*l*JllUtUUUtlltlUilltiillliUJllllliii Uiuumki * i«UiUJliiilIlUilUulMli iili ftiili lUI 1 niJMiliiliiUUAlilJUlISUlIlUilUIiUi liU
POSTELJNO PERJE
po din 8.—, kemično očiščeno . Din	10.—
čehano in kemično očiščeno . . Din	30.—
na roko čehano in kem. očiščeno Din	45.—
mešano gosje čehano .... Din	55.—
pol puh beli.......Din	95.—
sivi gosji puh.......Din	100.—
beli gosji puh . Din 175, 200, 220,	240.— Vzorce dobite brezplačno pri
M L n n a M samo Glavni trg 24, Maribor
Ali lahko darujete
solnce ?
I o nteo več samo sanje, marveč je že zdavnaj postalo resnica. Ze od L 1906 obstoja »višinsko antnoe« — original Hanau. Danes je jasno, da njegovi žarki, ki imajo učinek solnca, ohranjujejo zdravje, varujejo pred boleznijo in dajejo kozi lepo zagorelo barvo.
Z »vižinskim solncem« bo prišel solnčni sijaj v Vaš dom ter Vam prinesel srečo in življenjsko
' radost kot znak sijajnega zdravja. Zmerom boste dobre volje in vsakdanji posli Vam pojdejo laglje od rok. »Višinsko solnce« — original Hanau — je božični dar, ki daje več kot samo radost, ker je ravno v zimskih mesecih, ko manjka solnca, pravi blagoslov za vso družino.
Ali poznate novo brošuro s 40 stranmi? V njej so na 18 barva-nih slikah prikazani vsi modeli »višinskega solnca« in njih uporaba. Zahtevajte to brošuro od ene spodaj navedenih tvrdk: prejeli jo boste takoj in brezplačno.
Zahtevajte brezobvezno predvajanje »višinskega solnca« — original Hanau — pri: Jugoslovensko Siemens a. d. — Beograd, Kralja Aleksandra 8 — Zagreb, Bogovičeva ulica 1 — Ljubljana, Tyrševa c. 1 a. Jugoslovensko AEG, Beograd, Brankova 30.
AEG Union, Jugoslavensko d. d., Zagreb, Karadžičeva ulica 1, Ljubljana, Livarska ul. 6.
Zahtevajte ponudbe ln pogoje plačevanja
,Višinsko solnce" - Original Hanau -
Prosim pošljite ml brezplačno Vašo Drožuro štev. 843-J Ime:	__
Mesto: cmea
«68 WA
Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo
^ STERILIZIRANO

ZA DRUŽNA TOVARNA
ŽIME
STRAŽIŠČE PRI KRANJU
^ c>
Naša žima je hlgljenslco očiščena tn sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe ln fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji m
aparati.
Odklanjajte žimo lz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo ln nehigljensko izdelana, nI dezinficirana, vsebuje fermente in Ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
m mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
Davocfei Ravljea, — Jadaja m fcoozordj »Jutra« Stanko Viraat, — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za <bmmH* dei jo orignjpnren A2o£l H— I fdnffljani.
Tradicionalni
Četrtek 7. -XII.
TABOR
V	/» V
cez kozo
Adamii Swing Rhylm
Knez namestnik Pavle je postal armijski general
Službeni »Vojni list« z dne 1. t. m. objavlja kraljev ukaz, po katerem je napredoval Nj. Vis. knez namestnik Pavle v čin armijskega generala
n— Prvi družabni večer Olrilmetodar-Jev, šenpetrske moške in ženske podružnice bo 5. januarja 1940. v Trgovskem domu. Na večeru bo prvovrstna godba, solospev, baletni ples, nastop Jožka in Ježka In še drugo, kar sporočimo prihodnje dni. Cisti dobiček prireditve je namenjen CMD narodni šoli pri Sv. Treh kraljih. Naše narodno občinstvo prosi podružnica. da smatra obisk prvega narodnega družabnega Cirilmetodovega večera za prijetno dolžnost.
Moderne pletenine — Karnlčnlk Nebotičnik
u— Plesne vaje vsako nedeljo ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Začetniki ob 14.30. (—)_
Svoje čitatelje opozarjamo na današnji
oglas tovarne čevljev »PEKO«.
u_ Hal©, halo, — Kam? Danes zvečer
vsa v dom Sokola Lj. Zg. šiška, na veselo miklavževanje. Ples. zabava. Mihec ga... ? Za naše malčke pa bo miklavževanje 5. XII. ob 6. uri. Iste dneve sprejemamo darila in to ves dan v društveni pisarni (—)
u— Rezerviranje miz tn l°ž za Skok čez k«žo. v četrtek 7. XIL tel. 41-78. Reklamacije vabil na univerzi pri vratarju. (—)
šaljivi predmeti
NOVOSTI L 1940. v veliki izbiri v drogerijl KANC, Ljubljana, židovska 1. Novi Ilustrirani cenik dobite brezplačno.
Ciril-Metodove razglednice za božič ln novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in pisarni CMD, Beethovnova ulica št. 2. Osna 1 kom. 1 din. (—)
u— Sokol iv priredi Miklavžev večer v torek 5. decembra v Putrihovi gostilni na Dolenjski cesti ob 18.30 za deco in naraščaj, in ob 20 2» odirasle. Darila se bodo
sprejemala v torek do 18. Vabljeni val!
<—)
DAME!	——
TRAJNI KODRI DIN 40.—. FRIZERSKI SALON FRAJLE F.
u— Plesna šola na Taboru bo imela dre-
Vl ob 20. redno plesno vajo. (—)
u— Plesna šola »Zarje«, združena z Miklavžev an jem, bo na praznik 8. t. m. ob 15. v dvorani hotela »Metropola«. Vabljeni vsi Paketi se bodo sprejemali od poi 14. ure dalje. (—)
Iz Ptu]a
J— Miklavžev večer. Tradicionalni cBJa-Bkodomski Miklavžev večer prlrede ptujski študentje za ptujsko občinstvo 6. t. m. ob 19. v dvorani Dijaškega doma. Pred Miklavževim prihodom bodo zaigrali in zapeli študentje spevoigro v dveh dejanjih »Čevljar in vrag«. Pobirali se bodo prostovoljni pri spe viki Darila se bodo oddajala 5. m 6. t. m. vse popoldne v Dijaškem domu. Vsi vabljeni. Cisti iobiček Je namenjen DijaSki kuhinji
j_ Zvočni kino bo predvajaj danes v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. film »Kralj pustolovcev«, kot dodatek fiimski tednik.
SV. MIKLAVŽ
si je z zadovoljstvom ogledal SKOCIRJEVE IZLOŽBE
in stalno kupuje pri njem. Zapomnite si naslov: drogist Skočir, Slovenski trg 11, Ptuj.
j— Premog za Ptuj. Maribor in okolico.
dostavljen na dom, nudi po zmerni ceni premogovnik Ključarovci, pošta Ormož. (—)
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danes Ob 4., pol 7. in pol 9. uri zvečer krasno francosko filmsko delo »Kapetan carjeve garde«. (—)
Iz Tržiča
6— Kino predvaja danes v nedeljo veseli fiim »Flavolasa pr kazen«, izven barvni film in tednik. C—i
Iz Trbovelj
t— Odhod ravnatelja Biskupskega. Dosedanji ravnatelj trboveljskih obratov in rudnika Trboveljske premogokopne družbe g. inž. Biskupski je b.l postavljen za glavnega tehničnega ravnatelja TPD pri generalni direkciji v Ljubljani Svoje novo mesto bo nastopil g. inž. Biskupski okoli novega leta. Dosedanji glavni tehnični ravnatelj inž. Hednrich je bil upokojen. Trboveljski rudnik bo vodil po odhodu inž. Biskup-skega inž. Burger.
STANKO GERČAR
razstavlja v gostilni POCIVAVŠEK najmodernejše radioaparate. Razstava je odprta od 3. t m. do 24. t. m. Cenjeno občinstvo vabimo, da si razstavo brezobvezno ogleda. Vstop prost.
t— Miklavž bo tudi letos obiskal Sokolski dom ter naši deci delil zaslužene darove. Sokol bo pripravil vse, da vestnika radodarnosti in dobrote sprejme v torek kar najsvečanejše. Obveščamo starše naše dece, da bo sokolska deca obdarovana v torek 5. t. m. ob 17-. vsa ostala deca pa ob 18. zvečer. Darovi naj se pravočasno oddajo v Sokolskem domu! Starši, pri vedite vsi deco na Miklavževo obdarovanje v Sokolski dom, da ji uresničite njihove otroške želje in svetle sanje o dobrem belem možu, ki jih bo tudi letos obdaroval z vsem tistim česar so si zaželeli!
Iz Hrastnika
h— Smrtna kosa. Umrl je 25-letni steklar Kari Peitl V prezgodnji grob ga Je spravila zahrbtna jefcka. Pokojni je bil zelo vnet član S. K Hrastnika Na zadnji poti so ga spremljali tovariši športniki in stanovski tovariši steklarji v velikem številu, pevci in steklarska godba na pihala. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje!
Skok čez kožo nekdaj in danes
Kako je nastal stari rudarski običaj
Akademski klub montanistov v Ljubljani priredi tudi letos 7. declmbra na Taboru svoj tradicionalni »Skok čez kožo«. Ta je že enajsti kajti prvi je bil že v letu 1924, ko so prinesli ta običaj k nam naši slušatelji rudarstva, po večini sami Bosanci, ki so do takrat študirali na ru-
Tako so se s\>ojčas rudarji spuščali na koščku usnja po deblu ali žlebu v jamo
darskl visoki šoti v Prihraniti. Marsikoga bo gotovo zanimalo, kaj pomenijo besede »Skok čez kožo« ia kaj prav za prav predstavlja stari rudarski običaj. »Skok čez kožo« ima svoj globlji pomen in je tesno zvezan z zgodovino rudarstva.
že v srednjem veku je bila potrebna delavcu, ki je hotel postati rudar in kS je moral biti kot tak za svoje delo kvalifi-
ciran., gotova učna doba. Po učni dobi so proglasili delavca za rudarja po točno predpisanem obredu. Na ta dan so se zbrali okoli šah ta, ki je bil tedaj mnogo ožji od današnjega, vsi rudarji Delavec, je skočil čez ta šaht, nakar mu je najstarejši rudar opasal rudarsko kožo ia vsi ostali so mu nato čestitali kot svojemu novemu tovarišu — rudarju, ki je šele s tem dejanjem postal pravi član »črne bratovščine«. Koža, ki je v zvezi s svečanostjo, je služila rudarjem pri spuščanju po hlodih in žlebovih v jamo ln pri delu samem, ko so delali sede ali leže, ter jih je varovala raznih poškodb. SlužIla je torej kot pripomoček pri delu, btila je del rudarske opreme. Ta skok čez šah t, ld ga danes nadomešča naš »Skok čez kožo«, je simbolično predstavljal vse mogoče nevarnosti, ki stalno spremljajo vsakega rudarja pri njegovem težkem delu v zemeljskih globinah. Docela razumljivo je, da se Je ta tradicija ohranila baš pri rudarjih, ki jim je pravo tovarištvo že po samem značaju njihovega dela nad vse potrebno.
Skok čez šaht se je simbolično prenesel na rudarske visoke šole in se je razvil v »Skok čez kožo«, ki je danes v tem, da gredo vsi mantanistl -novinci na predvečer prireditve v rudarskih uniformah in s rudarskimi svetilkami po mestu in prepevajo rudarski pesmi Med potjo se ustavijo tudi pred univerzo, kjer zapoje jo rudarsko himno ter se nato podajo do mesta, kjer se vrši svečanost. Preden montanist-novl-nec skoči čez kožo, ki jo običajno držita dva najstarejša navzoča rudarska inže-njerja, pove svoje življenjsko geslo, nakar mu boter opaše kožo, mu čestita, da je s tem postal pravi rudar, nato mu še čestitajo rektor univerze, dekan tehniške fakultete, predstojnik rudarskega oddelka in vsi navaočni predstavniki rudarske industrije.
»Skok čez ko&o« Je poi nas Običajno združen s proslavo rudarske zaščitnice sv. Barbare. Udeležijo se ga po možnosti rudarski inženjerjl in predstavniki rudarske industrije is vse države, tako da lahko rečemo, da Je »Skok čez kožo« ne samo največja rudarska proslava, ki združuje naše najstarejše in najmlajše pokolenje, temveč da je to tudi rudarska manifestacija, kjer odjekne od Krakonra do Pribra-ma pa tja do bde Ljubljane naš krepki: »Naj živi nam rudarski stan!«
Pohabljen otrok vas prosi
V Predolah pri Grosupljem živi številna družina siromašnegs delavca Molka, ki preživlja posebno hudo nesrečo.
Njegova hčerka Tončka, ki ji jc zdaj že 16 let, je prišla na svet brea nog in brez ene
roke. Dokler je bilo defcTetce Se majhno se je nesreča dala že še kako prenesti, čeprav si lahko mislimo neutešeno žalost staršev, ki svojemu otroku nista mogla da ti na pot niti najbolj preproste dediščine zdravih udov, s katerimi bi se mogel pre biti skozi življenje. A nesreča človeka, k je pohabljen od rojstva, rase kakor iz gor čičnega zrna. Tončka, ki se je v svojih naj nežnejših letih morala odreči radosti, da bi se kdaj » svojimi tovarišicami igrala na dvorišču, je danes, tako rekoč »veliko« dekle, priklenjeno na posteljo in sobo, a časi, ko jo je mogla mati prenašati ns roki so že zdavnaj minili. Mati je šla od Poncija do Pilata, ds izprosi za bednega otroka podporo, s katere bi bilo Tončki mogoče nabaviti voziček, s katerim bi se lahko razgibala mak) okrog voglov, da se nadiha saj svežega zraka, da se sreča ssj s vetrom m solncem, kadar pokuka s mrkega neba. Toda takšen voziček Je za Tončko nedo-sežna stvar. Odšteti bi bilo treba zanj nič manj ko 3600 din, a takšne vsote ne zmorejo, so rekli, niti na banaki upravi, a kje naj bi jo vzel njen oče, ki bi bil lahko vesel, če bi družina živela vsaj is rak do ust
S temi vrsticami ss 16-letna Tončka obrača na plemenita srca, kar jih je po mestih in vaseh. Za vsak dar, s katerim bi ji kdo pomagal do sreče, bo hvaležna do konca svojih žalostnih dni Ne pozabite naslova in darujte, kdor more: Tončka Molek, Predele, p. Grosuplje.
Film o velikem zdravniku
LJubljana, 2. decembra
V kinu »Uhionu« vrt jo film Robert Koch. Na slovesni premieri v četrtek zvečer ga je uvedel v imenu Protituberkuloz-ne zveze šef zdravilišča na Golniku dr. R. Neubauer in je tako dal poseben poudarek filmu, ki nedvomno sodi med najresnejše in najkrasnejše stvaritve nemške filmske tehnike. Njegov junak, zdravnik dr. Robert Koch je bdi prav kakor Pasteur ln še nekateri drugi zares vreden filmske upodobitve. Bil je izreden, velik človekoljub — in baš danes imamo dovolj povoda, da mislimo na človekoljube, danes, ko so ljudje zmožni tolikega živalskega sovraštva! Boj ki ga je ta skromni podeželski zdravnik napovedal jet lu, je poln pretresljive napetosti in moralne veličine. Dr. Koch Je
junak, ld se bori »oper smrt tn hkrati zoper človeško omejenost. Prisostvujemo njegovemu delu od prvih začetkov preko številnih poskusov do končne zmage — do odkritja sovražnika. Zakaj boj soper tuberkulozo Je bil skoraj brezupen dotlej, dokler ni ta fanatični znanstvenik in plemeniti človek prodrl s mikroskopom v skrivnost prirode in odkril palčaste bacile. ki povzročajo jetične procese. Kaj vse je doživljal na poti do odkritja ln dokaza za svoje odkritje ter do končne zmage pred znanstvenim forotn — vse to je dovolj zanimivo, da ob spretni režiji in od lični igri ustvari filmsko romaniziranc biografijo, ki je zabavna kakor roman ir po.učna kakor razprava.
Film, ki ga sedaj predvajajo v Unionu,
ima vse tehnične in igralske odlike prvovrstnega filma. Dovolj je omeniti, da igra dr. Kocha morda najboljši nemški filmski igralec Emil Jannings in znamenitega Vir-chova njemu dostojni partner Wertner Kraus, a tudi vse ostale vloge so odlično zasedene. Ni moči dovolj priporočati filma, ki je po svojem dejanju in duhu visoka pesem človekoljubja, osebne požrtvovalnosti, energije in vztrajnosti, tistega
duhovnega junaštva, ki je vedno zapuščalo v zgodovini človeštva trajnejše sledove kakor vse nasilje in vse, kar je bilo zgrajeno na trenutnih učinkih in namenjeno enostranski kor sti. Film o Robertu Kochu Je film za vse, ki imajo glavo in srce na pravem mestu in vedo ceniti napore in žrtve genialnih ljucfi za napredek človeštva!
Pobegli vlomilec Slokan prijet
Po pobegu iz Lepoglave se ni dolgo veselil prostosti
Gornja Radgona, 2. decembra Znani vlomilec in falzifikator 34-letni Alojz Slokan iz žerovincev pri Ljutomeru je odsedeval v Lepoglavti llletno robljo. Doslej je odslužil že 8 let, pa se mu je zaželelo svobode. Skoval je načrt m pobegnil 20. juiija iz kaznilnice. Užival pa je le kratko prostost, ker je bil že tretji dan aretiran in vrnjen nazaj. Toda zaželel si je spet prostosti in je ob koncu oktobra znova pobegnil iz kaznilnice. Tokrat se je napotil najprej k svojim pajdašem, s katerimi se je bil seznanil v kaznilnici v teku dolgoletnega odssdevanja kazni. *n njegovi pajdaši so mu šli na roko toliko ,da so ma podarili nekaj civilne obleke, tako da je mogel kaznilnlško obleko odvreči nekje v okolici Poljčan.
Kot civilist se je nato ldatn po
krajih, dokler ni prispel v Sovjak, kjer se je nastanil pri Alojziji Hesričevl sestri nekdanjega pajdaša Herica Franceta, ld odslužuje 8-letno kazen v kaznilnici TI riboru.
Ker pa Je oko postave zmerom žl je bil tudi Slokan kmalu izSleden. Onodb-niška patrola podnarednikov gg. MiHčain Bokana ga je našla pri Heričevi skritega pod posteljo. Slokan se je sicer sprva upiral patroli, vendar pa Ji naposled sledi. S seboj je moral nesti vso svojo opreme vlomilskega orodja in orožja za osebno obrambo. Slokan je bil spet oddan kuriti ft-niški upravi v Lepoglavi in prebivalstvo tod okoli Si je oddahnila
Poročita naše ti. izdaje:
Sovjetska pogodba
s finskimi izdajalci
o medsebojni pomoči ia prijateljstvu, sklenjena za 25 let — Podpisala sta jo Molotov in neki Kuusinen
Moskva, 2. dec. j. (Tas). Danes je bila v Moskvi med vlado Sovjetske unije ln ilegalno vlado finske republike, ki ima zaenkrat svoj sedež v Teriokiju, podpisana pogodba o medsebojni pomoči ln prijateljstvu. Pogodbo sta podpisala v imenu sovjetske vlade zunanji minister Molotov, v imenu ilegalne finske vlade pa točasni predsednik Kuusinen. Podpisu pogodbe sta prisostvovala tudi Stalin in Vorošilov.
Tekst sklenjene pogodbe vsebuje 8 točk. Besedilo pogodbe se glasi: Po likvidiran ju imperialističnega finskega režima, ki je pomenil večno nevarnost za mir in ugodno razmerje med obema narodoma, smatrata vladi Sovjetske unije ln finska vlada v Teriokiju za primerno, da se med obema državama sklene pogodba o prijateljstvu ln medsebojni pomoči, s katero se bo obnovila stoletna tradicija dobrega sožitja med obema državama, ki bo v srečo in prospeh obeh narodov. Vladi se zavezujeta, da se odrekata slehernemu vplivu na notranje zadeve v eni ali drugi državi O vsebini pogodbe sta se oba pooblaščenca, zunanji minister sovjetske vlade Molotov in predsednik finske vlade Kuusinen zedlnila ln domenila:
1.	Sovjetska unija garantira demokratski republiki Finski svoje prijateljstvo in pomoč. V svrho ureditve narodnostne meje odstopa Sovjetska uhlja Finski deželo Karelijo in sicer v izmeri 210.000 km2. Meja med Sovjetsko unijo in Finsko se bo določila na tem teritoriju po priloženi karti. Republika Finska jamči Sovjetski uniji prijateljstvo in pomoč ter zaradi korekture meja odstopa Sovjetski uniji teritorij v izmeri 3970 km* severno od Leningrada na kopninski ožini železnico, ki teče na odstopljenem teritoriju, kupi Sovjetska unija od Finske za 120 milijonov finskih mark.
2.	Za varnost svoje posesti v Finskem zalivu odstopi Finska Sovjetski uniji Han-gO ter teritorij 100 milj okrog HangOja po meji, ki je zarisana na priloženi karti Rusija si sme tu urediti svojo pomorsko bazo ter oporišča za svojo a vlačijo. Prav tako sme imeti tu del kopne vojske. Finska nadalje odstopa Sovjetski uniji otoke Seiskari, Suursari (Hogland) In Kojvisto (zarisane na karti), kakor tudi del polotokov Ribačij in Srednji ln sicer za odškodnino 300 milijonov finskih mark.
3.	Obe državi si obljubljata medsebojno vojaško pomoč, ako M bili napadeni od kake tretje evropske države.
4.	Podpisnici se zavezujeta, da ne bosta šli v koalicijo s kako državo, ld bi bila naperjena proti interesom katere izmed podpisnic.
6. Podpisnici bosta v kratkem pristopni k sklepanju nove trgovinske pogodbe, ld mora garantirati medsebojni trgovinski promet v višini nad 800 milijonov mark letno.
6.	Sovjetska unija se zavezuje, da bo finski republiki pod ugodnimi pogoji dobavila orožje in vojni material.
7.	Ta pogodba je veljavna 25 let te se avtomatično podaljša za nadaljnjih 26 let, ako je nobena Izmed podpisnic po poteku prvega roka ne odpove.
6. Pogodba se mora v najkrajšem času ratificirati v Obeh prestolnicah.
Moskva, 2. decembra 1939.
Podpisana: Molotov in Kuusinen.
Moskovski nameni s Finsko
Basel, 2. dec. a. »Basler Nachrichten« poročajo Iz Berlina, da so mnenja nemških krogov glede sovjetskih namer v pogledu Finske deljena. Na eni strani mislijo, da Moskva pri morebitnih novih pogajanjih ne bo stopnjevala svojih zahtev napram Finski, na drugi strani pa so mnenja, da bo Moskva Finsko enostavno priključila Sovjetski uniji
Sovjetsko vojno poročilo
Moskva, 2. dec. s. (Tas.) Vrhovno pohištvo leningrajskega vojnega okrožja objavlja naslednje vojno poročilo o današnjih operacijah sovjetske vojske na Finskem:
V okrožju Murmansk sovjetske čete zasledujejo finske čete, ki se umikajo od Pe-
čenge. V Kareliji so sovjetske čete napredovale za 30 do 35 km zapadno od meje. Na karelski ožini so zavzele več vasi in mestece Ralvola. Radi neugodnega vremena se letalstvo nI udejstvovalo.
Helsinld, 2. dec. s. (Reuter.) Finske čete so pri svojem začasnem umiku iz Pe-čenge potopile v luki vse ladje ln zažgale vse hiše v mestu.
Apel na Društvo narodov
Helsinki, 2. dec. s. (Reuter.) Finska vlada je sklenila, da svoj spor s Sovjetsko Rusijo predloži v rešitev Društvu narodov. Sklicuje se pri tem na člena 11 in 15 Društva narodov, ki pravita, da mora ▼ primeru vojne ali grožnje vojne med dvema članicama Društvo narodov poskusiti da najde sporazum.
Uradno zanikajo v inozemstvu razširjeno vest, da bi bila vlada zapustila Helsinke.
Dosedaj too smrtnih žrtev v Helsinkih
Wshington, 2. dec. s. (Reuter.) Ameriško zunanje ministrstvo je prejelo od ameriškega poslanika v Helsinkih uradno poročilo, da se je bombardiranje v Helsinkih vršilo tudi proti civilnemu prebivalstvu ter da je zahtevalo žrtve med ženami in otroki.
Helsinki, 2. dec. s. (Reuter.) Dosedanje število smrtnih žrtev letalskih napadov na Helsinke znaša 200.
Vpoklici na švedskem
Stockholm, 2. dec. s. (Reuter.) švedska vlada je sklenila vpoklicati nove kontingente rezervistov ter je odredila ukinitev vseh dopustov v vojski Vrše se pogajanja za sestavo nacionalne vlade.
Moskva, 2. dec. a (Reuter.) Današnja »Izvestja« svarijo Grčijo, Turčijo ln Ru-munljo pred posledicami ker so sprejele angleške tn francoske garancije.
V Angliji vpoklicanih zopet 250.000 mož
London, 2. dec. s. (Reuter) S kraljevim proglasom so bili včeraj poklicani pod orožje vsi moški, ki so dopolnili 22. leto starosti, kakor tudi vsi oni, ki so med L oktobrom in 2. decembrom dopolnili 20. leto starosti. Skupno z novim vpoklicom je prizadetih 250.000 mož. Vsi se morajo prijaviti vojaškim oblastem do 9. decembra, vojaško službo pa bodo nastopili šele čez mesec dni
špijonaža na Slovaškem
Bratislava, 2. dec. br. V vzhodni Slovaški je biSo te dni, kakor poročajo slovaški listi, aretiranih več ljudi, ki so se pečali z vohunstvom, baje na račun angleške obveščevalne službe. Listi naglaša jo, da gre predvsem za Žide. Oblasti so jim krivdo že dokazale. O tej aferi so razpravljali tudi danes v slovaškem parlamentu. Zastopnik vlade je izjavil, da bodo najstrožje kaznovani
Vohunska afera
na Nizozemskem
Amsterdam, 2. dec. sj. (Havas) Dva visoka nizozemska uradnika, eden iz zunanjega, drugi iz gospodarskega ministrstva, sta bila aretirana v zvezi z veliko vohunsko afero, ki so jo te dni odkrili Ugotovljeno je, da sta izdala Nemčiji zaupne informacije o angleško nizozemskih pogajanjih in se bavila z vohunstvom. Policija je včeraj zasedla prostore nacionalno-so-cialistične stranke in našla tam 16 oseb. Njihov vodja, znani gospodarstvenik je bil aretiran.
Politične aretacije v Sofiji
Sofija, 2. dec. Snoči Je policijska direkcija objavila da Je bilo aretiranih in interniranih v notranjosti države 28 osSb, ld so se v zadnjem času banr&e s nedovoljeno politično propaganda Med aretiranimi po večini poKtičm prijatelji Damjana čeva, zemljedelci in komunisti. Pri ofjl ao Pd njfih oko* 8.000 dota£&
Proslava prvega decembra
Prejeli smo vrsto dopisov o proslavi 1. decembra ln jih nekaj objavljamo v današnji, nekaj pa jih bomo objavili v naslednjih številkah. Kakor je lz poročil razvidno, se je letos v teh kritičnih časih proslavil prvi december zelo slovesno, s čimer je naš narod poudaril nezlomljivo domoljubnost.
Ljubljana, 2. decembra Ljubljana je tudi letos nadvse slovesno in prisrčno počastila praznik narodnega osvobojenja in zedinjenja Mesto si je že na predvečer nadelo praznično lice vse hiše so bile okrašene s troboikami. Grad pa S© J€ odel v razkošno razsvetljavo. Dopoldne so se po cerkvah vseh veroizpovedi vršile slovesne službe božje Ob 10. je škof dr. Rožman ob asistenci opravil slovesno sveto opravilo v stolnici, ki so mu med drugimi prisostvovali ban komandant divizije gneral štefanovič, predsednik mestne občine in predstavniki državnih, samoupravnih, kulturnih in gospodarskih društev ter korporacij. Ob istem času je v evangelski cerkvi opravil slavnostno službo božjo pastor dr. Schaffer, ob 11 pa je bila v pravoslavni cerkvi služba božja ki jo je opravil protojerej Bogdan Markovi c. V starokatoliški kapeli je daroval službo božjo škofijski vikar Ferdo Lavrinc. Ob 11.30 je ban sprejemal na banski upravi čestitke in poklonitve zastopnikov naše javnosti Nadvse prisrčno so narodni praznik proslavile letos tudi vse ljubljanske šola ★
Maribor, 2. decembra Prisrčno je naš obmejni Maribor proslavil letošnji praznik zedinjenja Mesto je balo vse v državnih zastavah in številne izložbe so bale okrašene s sliko našega mladega kralja. Na prejšnji večer je bila v ma-tičnem Sokolskem domu slavnostna telo-va iina akademija, ki je krasno uspela Prostrana dvorana je bila nabito polna občto-st -a, ki ni šte<Llo z aplavzom nastopajo-čfer. Skrbno in spretno pripravljeno akademijo so posetili tudi številni odličniki. zlasti prestavniki našega oficirskega zbora z mestnim poveljnikom generalom g. Golu Dovičem na čelu, bivši mariborski župan g dr. Fran jo Lipold in magistratnd direktor g. Rodošek kot zastopnik mestne občine. Pestri spored se je pr.čel s pozdravom zastavi in držarvno himno, zaključil pa se je s snemanjem zastave ln z vseslovansko himno »Hej Slovani«. Tudi letošnja akademija na večer pred državnim praznikom je potrdila sloves, ki ga uživa matični Sokol. Vneto je sodelovala vojaška godba pod mojstrskim vodstvom kapelnika g. Jiran-ka
Včeraj dopoldne so bile po mariborskih cerkvah službe božje. Ob 9. je bila svečana služba božja v pravoslavni kapeli v Melju ln ob istem času tudi v starokatol ški mo-lfinici, kjer je staffokatoliški župnik g. še-gula podčrtal pomen 1. decembra. Ob 10. je bHa slovesna služba božja v stolnici, pred katero je bila razvrščena častna četa s poikovno zastavo in vojaško godbo. Tudi v protestantski cerkvi je bila ob 10. svečana služba božja.
Poleg številnega občinstva so prisostvovali slovesnim službam božjim predstavniki državnih ln samoupravnih oblastev, ustanov, zavodov, društev in korporacij, ki so ae napotili nato v sejno dvorano sreskega načelstva, kjer so zapisali svoje čestitke v vpisno knjigo.
Na posebno lep način je proslavilo 1. december vse mariborsko in okoliško sokolstvo, ki je imelo svoje slavnostne zbore s tradicionalno prvodecembrsko zaobljubo novega članstva. Sokol matica se je zbral v matičnem Sokolskem domu. Zanosne so bfle besede staroste matičnega Sokola dr. Fornazariča, ld je proslavljal veličino pomembnega dogodka pred 21 leti, ko so se Jugoslovenl aedimli v skupni domovini. Vojaška godba je odigrala državno himno, nato pa sta sledili deklamaciji s. šentjur-čeve in br. Petka. Br. Dojčinovič je preči-tal potSlanico SKJ. Zatem je bila svečana zaprisega številnih novih članov. Sledila je razdelitev diplom društvenim pripadnikom, ki so si pri raznih tekmah priborili prva mesta Mira šentjurčeva, Branko Cernov-šek in Jakob Krojs so prejeli štedne knjižice, Pranja Brodar in Viktor Brunčko slavnostna kroja, po osem Sokoličev in Sokodičic pa po en vezan letnik sokolske mladinske revije »Naša radost«. Z vseso-koLsko himno »L<e naprej«, ki so jo odpeli vsi navzoči, je bila zaključena učinkovita sokolska manifestacija.
Tud mariborski obrtniki so imefl svojo prvodecembrsko proslavo in v gledališču je bita brezplačna predstaiva za mestne reveže. Sinoči je krenila po mariborskih ulicah vojaška baklada z vojaško godbo in častno četo.
*
. Kranj, 2. decembra Praznik zedinjenja je Kranj proslavil zelo slovesna že na prejšnji večer se je vse mesto odelo z državnimi trobo jnicami mestna občina pa je s sodelovanjem vseh društev priredila v Narodnem domu proslavo, katere so se udeležili številni zastopniki oblastev. uradov tn številnik društev. Slavnostni nagovor je imel v imenu mestnega sveta glmn. ravnatelj g. Korkar, Na sporedu so bile pevske točke združenih zborov in orkestralne, katere je Izvajal sokolski orkester pod vodstvom g. inž. Gregorinčičiča.
Na dan L decembra pa Je Izvedel proslavo Sokol a slavnostnim zborom. Po pozdravu državni zastavi je v uvodu spre govoril starosta te. Stanko Završnik. ki je na zaključku pozval sokolstvo, da v da našnjih resnih časih Se bolj okrepi svoje vrste. Po prečitanju sokolske poslanice je sledila objava tekmovalnih uspehov, nato pa zaobljuba članstva in prevedba deoe tn naraščaja Vmesni spored je Izpolnil društveni orkestra, z izvajanji slovanskih skladb. Ogromna udeležba na slavnostnem zboru je pričala da se članstvo Jasno zaveda današnjega napetega svetovnega položaja, ko grozi propast mnogih malh narodov. Zato je letošnji 1. december postal za naše sokolstvo dan trdne volje, da bo sokolstvo vztrajalo in se borilo za Idejo narodnega in državnega edinstva Br. starosta se je za tako lepo udeležbo na zfoo ru toplo zahvalil vsemu članstvu, predstav, nfltom oblastev, vojske, uradov in društev ]n ostali javnosti ter pozval vse, naj ostanejo zvesti tej skupni ideji
Popoldne ob 18 pa je bila sokolska telovadna akademija ki so jo krasno izvedM. Hagtopiy ao veh oddelki in bili za svoja res
lepa Izvajanja deležni navdušenega aplavza nabito polne dvorane.
★
Skof ja Loka, 2. decembra.
Proslava praznika narodnega zedinjenja 1. decembra je tudi letos pokazala, da ae prebivalstvo zaveda, kaj nam je domovina Jugoslavija. Mesto se je že na prejfini večer odelo v državne trobojnjca Tradicionalna sokolska akademija na prejšni večer je bila nad vse dostojen uvod v praznovanje. Velika dvorana Sokolskega doma je bila razprodana. Spored je bal sestavljen nad vse spretno. Dvorani je dal slavnostno lice sestav obeh praporov z državnim grbom na rdečem baržunu. Spored je obsegal 17 točk. Nastopih so vsi telovadeči oddelki, delno s prostorni vajami, dedno na orodju. Dvakrat je zapel društveni pevski zbor, slavnostni govor je pripadal društvenemu podstarašini br. Stevu Sinku, ki je lepo prikazal napredek v naši svobodi, deMamacijo je imel So-količ Osovnlkar, ob početku in zaključku je bila posebno počaščena državna zastava Akademija, ki je trajala poldrugo uro, je dobila zlasti slovesno obeležje zaradi polnoštevilme navzočnosti vojaške t;odbe, kn je pod vodstvom kapetana g. Smrekar-ja odigrala vrsto koncertnih kompozicij.
Na sam državni praznik je bila ob 9. služba božja v župni cerkvi. Cerkvenega opravila se je udeležilo toliko ljudi, da je bila cerkev polna. Prispeli so predstavniki vseh državnih in samoupravnih oblastev, oficirski zbor s poveljnikom g. Mar-kuljem, rezervni oficirji, oficirji štaba za utrjevanje, predstavniki in zastopniki najrazličnejših korporacij .društev in ustanov ,med njimi Sokoli in gasilci v krojih in s prapori, navzočna je bila mladina vseh šol z učiteljstvom, nadalje delavstvo, med njimi JSZ, gospodarstveniki in ostalo meščanstvo Po službi božji in pripadajočih molitvah za kralja je sprejemal sreski načelnik čestitke, v Šolah pa so hkratu potekale domače šolske slavnosti. pri katerih je mladina pela, deklarirala tn recitirala Pri Sokolu je bila svečana seja ob polni veliki dvorani. Starosta br. Horvat je posdravil zastopnika sreza g. dr. Slavka Zore ta, oficirje in še posebej br. Ivana Marku!ja, potem pa Je spregovoril o Sokolu in prazniku državnega zedinjenja. Po odpeti »Pesmi sokolskth legij« in državni hamni je bila prečitana aa-vezna spomenica, nato pa so bili objavljeni tekmovalni uspehi in razdeljene diplome. Zaobljuba novega članstva (letos 39 Sokolov Jn Sokolic) je potekala dostojanstveno. Uvrstili so se v našega Sokola bratje in sestre, sama mladina, ki je po-
da m prišteva a
som k veliki vseslovenski sokolski organizaciji. Seja je bila zaključena a himno Hej Stovani, ki jo je pela vsa sokolska rodovina a največjim navdušenjem. Zvečer je bfl v Sokolskem domu oficirski ples, ki je znova združil v svojem krogu že tako slavnostno razpoloženo Skofo Loko. ★
Kočevje, 2. decembra Na večer pred praznikom zedinjenja m na praznik se je vršilo pri nas več javnih in internih proslav. Do kake enotne prireditve ni prišlo, samo gimnazijska je izzvenela v duhu skupnosti
Najbolj obiskana je bila tokolska pro-*lava, združena z otvoritvijo društvenega odra v sokolskem domu. Vršila se je v napolnjeni veliki dvorani na večer pred praznikom Orkestra kočevskega Sokola je igral državno himno, več koračnic in ven-ček ruskih narodnih pesmi, vae pod vodstvom g. Sooča Starosta br. inž. Sadar je prečkal poslanico, br. prosvetar pa je govoril o pomenu novega odra Posrečeni sta bili obe recitaciji, zlasti Gradnikove »Besede o smrti in življenju«. Najtopleje pa je občinstvo sprejelo telovadne nastope de-ce. naraščaja in članic, ki so se odlikovali po precizni izvedbi Vse telovadne točke so bile zares lepo podana Po odmoru je naraščajnik govoril o Zupančičevi »Veroni-kiDeseniški«. nato pa je sledilo 5. dejanje te drama Na koncu je orkestra zaigral himno »Hej Slovani«, ki jo je spremljala vsa dvorana. Po proslavi se je vršil ples. naslednjega dne dopoldne pa običajna slovesna sokolska seja
Po slovesni službi božji je imela svojo proslavo v »Trstu« naša gimnazija. O poti izpod avstrijskega jarma v Jugoslavijo je izčrpno m pregledno govoril prof Fran Uršič. Mešani dijaški zbor je zapel dve pesmi, prof. Rus Vilko, brat člana dunajske opere, pa nas je presenetil s štirimi samospevi, ki 90 se zlasti odlikovali po pevski tehniki, šestošolec Zapar je jedrnato govoril o pomenu narodne pesmi za zedi-njenje Prvošolke so izvajale zborno dekla-macijo »Snegulčico«. Uspelo proslavo je končala državna himna
Na Trdnjavi je bila popoldne manjša proslava s spevoigro »Mlada Breda«.
Nemci so priredili na večer pred praznikom svoj običajni Herbstliedertafd. o katerem pa ne vemo ali je bil namenjen prazniku zedinjenja ali ne »Gottschera Zeitung« z dne 1 decembra mu posveča na 1. strani članek »Zum 1. Decembra«, ki se pričenja takole: »Danes praznujemo spominski dan na ustanovitev naše domovine, do katere je prišlo pred 21 leti po dolgi vrsti slavnih bojev.« člankar :zraža »polno razumevanje« Nemcev za državni praznik Vse prireditve v Kočevju na praznik zedinjenja so bile letos posebno slovesne bi dobro obiskane.
Novinarski koncert
Po obisku, programu In poteku se Je tudi letos uvrstil med največje in najlepše ljubljanske prireditve
Kakor vsako leto so bile tudi letos prvo-decemberske svečanosti v Ljubljani zaključene zvečer s tradicionalnim in priljubljenim novinarskim koncertom. Bil je zopet v veliki dvorani na Taboru, največji
ni bila tako aktualno zanimiva igra naključja!)
Ob spremljevanju orkestra smo potlej slišali še nekaj točk: Operni pevec g. Ve-koslav Janko je pel Lajovčeve »Bujne ve-
in najlepši za take prireditve dostopni tre« in arijo iz Cajkovskega »Jolante«;
i ■? 1 ivvl int-i	t—— — j___ s___________ £ ^ __-.1 _ ___- _ 1—___ 1_ _____1 •___: 1	___«
ljubljanski dvorani. Izredne in težke raz mere, v katernih živimo in ki tlačijo premnoge sloje prebivalstva ne samo s skrbmi za bodočnost, temveč že tudi s skrbmi za sedanjost, so se razumljivo poznali tudi pri obisku novinarskega koncerta, ki ni bil tako rekorden kakor prejšnja leta. Kljub temu je bila taborska dvorana polna ter so bili tudi letos zastopani predstavniki in pripadniki vseh slojev ljubljanskega prebivalstva, prav kakor tudi novinarsko delo zajema vse javno življenje.
S svojim obiskom so izrazili priznanje novinarskemu delu najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti z banom dr. Natlačenom in divizijskim komandantom generalom Štefanovičem na čelu. PrisoJni so bili tudi župan dr. Adlešič, predsednik Akademije znanosti dr. Nahtigal, rektor univerze dr. Slavič, železniški direktor inž. Kavčič, direktor OUZD dr. Bohinjec, poštni direktor dr. Stukelj, podpredsednik apelacijskega sodišča Mastnak. drž tožilec Lavrenčak, direktor Poštne hranilnice dr Vidmar, predsedniki stanovskih zbornic mag. Leustek za lekarniško, dr. 2irovnik za odvetniško, inž. Pirkmajer za inženjer-sko, dr. Meršol za zdravniško in Kozamer-nik za Delavsko zbornico. V lepem številu so bili navzoči predstavniki gospodarskih korporacij in podjetij; med njimi generalni direktor TPD Skubec z direktorjema dr. Vrhuncem in Julliardom ter tajnikom Pogačnikom, podpredsednik zveze trgovskih združenj Verbič, zastopnik gostilni-čarske zadruge Dolničar, tajnik zbornice TOI dr. Ples, tajnik Merkurja Agnola itd. Razume se posebej, da so prišli med novinarje, s katerimi jih družijo tolike slično-sti poklica in dela tudi naši kulturni delavci in umetniki Vodnikovo družbo je zastopal njen predsednik Rasto Pustoslem-šek, od gledališča sta bila na koncertu poleg sodelujočih umetnikov kapelnika Neffat in Švara, ljubljansko pevsko župo, katere člani leto za letom sodelujejo pri novinarskih koncertih, pa je zastopal njen predsednik dr Svigelj. Koncerta so se udeležili tudi vai ljubljanski zastopniki inozemskih držav: generalni konzul Gue-rini - Maraldi. konzula Remmerand in Brosch. honorarni konzuli dr. Dular, dr Štele in Knez Večina predstavnikov je prišla s svojimi damami, a tudi drugače je bil ženski svet zbran v velikem številu, tako da je napolnjena dvorana, okrašena s kraljevo sliko, trobojnlcaml in zelenjem nudila svečano in pestro sliko.
Koncertni program
Kakor že ustreza tradiciji novinarskih koncertov. Je otvorila koncertni del prireditve državna himna v izvedbi vojaške godbe. Nato je ojačenl vojaški orkester pod vodstvom kapelnika g podpolkovnika F. Hercoga izvajal Finsko uverturo, skladbo največjega sodobnega finskega skladatelja Sibiliusa. Folkoristično svežo in muzikalno zanimivo skladbo pri nas še neznanega avtorja je izvajal vojaški orkester z očitno vervo in ji dal mnogo glasbene barvitosti. Skladba je tem bolj učinkovala v teh dneh, ko so oči sveta obrnjene na Finsko, 6ije narodna duša je drhtela v zvokih Sibilijeve skladbe (postavljene na program Sa t času, ko Finska še
njegov glas se je krepko uveljavil ob močnem ozadju orkestralne spremljave in je dosegel pri občinstvu simpatičen uspeh Popoln uspeh je imel tudi violinist g Leo Pfeifer, ki je igral solo partijo v Svendse-novi »Romanci« in Schfinherrovi »Pripovedki«. Njegov nastop je vzbudil željo, da bi ga še večkrat slišali kot solista; tehnična raven njegovega muziciranja. kakor tudi interpretacij ska čilost upravičuleta najboljše nade. Tako je bil zaključen prvi, orkestralni del koncerta. G. kapelniku Hercogu, ki ga je pripravil in vodil, prav kakor solistoma gre posebna hvala za izdatno sodelovanje in velik uspeh.
Po odmoru je nastopil v svoji ooln: formi Akademski pevski zbor. Čeprav je obsegal njegov program tri starelše skladbe izza čitalniškega razdobja našega vokalno-glasbenega razvoja, je z odlično izvedbo izčrpal vse učinke, ki jih morejo dati te, sicer dobro izbrane skladbe K Maška. dr. G. Ipavca in Antona Hajdrha Zbor. nad katerim je plavala voditeljska roka njegovega ustanovitelja in neumornega oblikovalca. dirigenta g. Franceta Marolta, je samo potrdil veliki sloves, ki ga upravičeno uživa v slovenskem glasbenem svetu Hajdrihova »Hercegovska« je s svoj:mi rodoljubnimi akcent: in glasbeno neto tako užgala, da jo je moral zbor ponoviti
Gdč. Sonja Ivančičeva. znana izza nekaterih nastopov na produkcijah Glasbene matice, se je po šolanju v Milanu, kjer je bila učenka slavnega Bettinellija. predstavila širšemu občinstvu s svoj:m koloratur-nim petjem. Zapela je najprej arijo iz »Traviate«, nato pa arijo Rozine iz »Se-viljskega brivca«, pri čemer je pokazala, da dozoreva v koloraturno pevko znatnih kvalitet Koncert je zaključil priljubljeni operni pevec g. Žan Franci z arijo iz »Car men« in z Gotovčevo lir čno »Momački ja-di«; obe je njegov močni glas dognal do največjega učinka in tako močno zadovoljil občinstvo. Vse soliste je diskretno in vešče spremljal g. kapelnik Neffat Vsi solisti in dirigenti so bili obdarjeni z venci, solistka pa s šopkom cvetlic. Vse po vrsti je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem. Koncert se je odlikoval po kvalitetni višini programa in izvedbe ter ni utrujal s predolgim trajanjem. Zato je zapustil kar najboljše vtise in izzval soglasno priznanje sodelujočim in prirediteljem.
Družabni večer
Po skoro dvajsetletni tradiciji je novinarski koncert združen vsako leto z družabnim večerom, ki naj nudi priliko, da navežejo novinarji Čim tesnejše stike s predstavniki najrazličnejših slojev ljubljanskega prebivalstva Družabni večer je tudi letos potekel v prijetnem domačem rapoloženju, k čemer sta poleg izvrstnih bifejev, ki Jih Je oskrbel gospodarski odsek Sokola L, največ pripomogla oba orkestra vojaške godbe, ld »ta se izmenjavala in tako svirala skoro brez prestanka
Oficirski družabni večer v LJubljani
Na narodni praznik je bil v prostorih »Zvezde« prvi skupni tovariiki večer, ki 00 ga priredili v znamenju čim tesnejše
medsebojne povezanosti ljubljanski aktivni ln rezervni oficirji. Udeležba je bila prav lepa. Došle goste je sprejemal komandant artilerije dravske divizije brlgadni general Janeš kot predsednik zadruge Oficirski dom. Tovariškega večera se je udeležil celokupni ljubljanski oficirski zbor na čelu z divlzionarjem generalom štefanovičem in brigadnim generalom Gllšlčem. Večera so se udeležili tudi predstavniki oblasti z banom na čelu. Lepa je bila tudi udeležba rezervnih oficirjev z družinami. Predsed-
stvo ljubljanskega pododbora
rezervnih oficirjev je zastopal g. ravnatelj dr. Vrhunec kot drugi domačin tovariško-ga večera.
Po odigran ju državne himne ln kraljem akega kola se je pričela intimna prijateljska zabava ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Kakor čujemo se bodo slični skupni tovarlški večeri aktivnih ln rezervnih oficirjev nadaljevali, kar je samo najtopleje pozdraviti.
Most čez Reno pri Kehlu
Kakor povsod, tako imajo tudi v Franciji v današnjem vojnem zatišju gostilniški vojskovodje glavno besedo. Predmet razgovorov Je zadnje čase zlasti most čez Reno pri Kehlu, ki ga nočejo porušiti niti Nemci niti Francozi. Vsakogar zanima, zakaj je most še vedno cel ln nedotaknjen ln okoli mosti se je spletel že cel venec anekdot ln legend. Sotrudnlk pariškega lista »Ebccelslora« Bernardi poroča o nekaterih pripovedkah. Bajp vlada na obeh straneh mostu tako globoko vzajemno prijateljstvo, da Nemci prirejajo sere nade svojim sovražnikom, da se na sredi mosta Izmenjavajo cigarete ln da tam sovražniki celo plešejo drug z drugim. V neki gostilni je Bonardl čul celc naslednjo vest: Neke noči so francoski delavci lztovarjali blago v strasbourškl luki. Kar naenkrat so morali prenehati, ker se je v elektrarni nekaj pokvarilo. Z izredno pozornostjo pa so prišli na pomoč delavcem Nemci, ki so naperili na torišče dela vse svoje žaromete. Delo se je veselo nadaljevalo. Ko so Nemci ugasnili žaromete, so francoski delavci ogorčeno zakričali: »Luč! Luč!« Nemci so se h£ro požurili ln zopet naravnali svoje žaromete tako, da so delavci lahko dokončali svoje delo.
Dopisnik Bonardi se je hotel na licu mesta prepričati, koliko je resnice na tem pripovedovanju o idili pri kehlskem mostu. Odšel je tja ln prvo, kar ga je presenetilo, je bilo to, da je veličastni most res stal nepokvarjen. Le močno je bil zagrajen s
žičnimi ovirami z obeh strani. Ko je poveljnik kehlske straže slišal vse bajke, ki se pripovedujejo v zaledju, se je nasmejal in dejal novinarju: »Seveda se zgodi, da Nemci nenadoma z žarometi razsvetlijo naš breg, toda naši delavci se Isti trenutek vržejo na zemljo ln se ne ganejo, dokler Nemec ne naravna svojih žarkov drugam.«
»Kaj pa je s cigaretami, ld so jih Nemci prinašali našim prav do okopov?«
»VI se šalite. Ce bi se res našel tak blaznež, bi njegovo truplo, izrešetano s neštetimi kroglami, že davno gnilo pred našimi položaji«
»Toda«, je nadaljeval novinar, »zakaj mostu res že niso porušili?«
»Vrhovno poveljstvo je tako ukazalo ln to je za nas dovoljen razlog. Nihče ai ne ubija glave s tem vprašanjem.«
»Kaj pa godci ln večerni koncerti?«
»To je pa res. Nemci so res dvakrat na drugem bregu dali koncert, ki Je bil po vsem videzu namenjen nam?«
»Pa niste streljali?«
»Da vam po pravici povem, tega sem jaz kriv. Težko je namreč streljati na človeka, ki Je mesto s puško, oborožen s saksofonom. Vendar pa smo že vprašali višje poveljstvo, kako naj postopamo za primer ponovitve koncerta. Rekli so nam, da • jih moramo ujeti ali pa streljati nanje. Nemci so menda spoznali, da se znajo take se-renade končati slabo, pa so sami prenehali ž njimi.«
Sklepi seje ptujskega mestnega sveta
Ptuj, 2. decembra V četrtek je bfla v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta na kateri je sporočil župan dr. Remec, da je odobren fond 40.000 din in je od tega 20.000 din že nakazanih za preložitev ceste Leskovec — Podlehnlk Glede na povečanje ptujske bol-nišn ee je banska uprava odgovorila, da namerava preurediti sedanjo hiralnico, ki se bo premestila v novo Hiralnico V Gor Radgoni, za Interni oddelek bolnišnice ter zgraditi nov paviljon za tuberkulozne, ka kor tudi nov gospodarski objekt za pralnico in centralno kurjavo. Omenil je dalje, da je min strstvo pristalo na to, da občina najame posojilo pri Pokojninskem zavodu v znesku 400.000 din. ki se bodo letos delno uporabili za nabavo kotla v kopališču tn druga popravila prihodnje leto pa se bo pričela gradnja otroškega vrtca Za upravn, odsek je poročal referent g F ras, da je računsko leto 1938/39, zaključeno s prebitkom 29.890.67 din. Dohodki so znašali 3.771.58 din, izdatki pa 3,110.880.91 din. Računski zakljdček je odobren. Odobrena so bila tudi nova pravila mestne hranilnice, po katerih se bo odslej smelo voliti omejeno število članov iz mestnega sveta in vlagateljev. Upravni odbor »Putnika« je bli sklenil da zaradi neurejenih mednarodnih razmer opusti vse manjše poslovalnice, med katerimi bi bila
tudi ptujska, a na razne intervencije sa je doseglo, da v Ptuju poslovalnica ostane. Vendar prevzame mestna občina jamstvo za morebitno izgubo.
Minor its k emu samostanu se odpiše najemnina za Dijaški dom v znesku 5000 din letno ln se mu tudi za bodoče ta najemnina do preklica briše. Na poročilo cerkvo-no-konkurenčnega odseka, da bo potrebno na novo urediti svinjske hleve pri prošt ji v Ptuju, (stroški so preračunani na 60.000 din) in da so potrebna še nekatera nujna popravila pri nadarbinskih poslopjih (30.000 din) je mestni svet sklenil, da se v to svrho najame kratkoročno posojilo v znesku 90.000 din, ki naj se krije z dveletnimi lOodstotnimi dokladami na neposredne državne davke pri faranih cerkve sv. Jurija
Na prošnjo zadruge Prosvetni dom je odstopila mestna občina brezplačno v last 3530 kvadratnih metrov zemljišča, in sicer na parcelah v Mestnem parku. Ta odstop je vezan na pogoj, da zadruga Prosvetni dom zgradi poslopje najkasneje v roka treh let po sklenjenem svetovnem miru. Dokler zadruga ne prične gradnje, ima mestna občina pravico do brezplačne uporabe in uprave odstopljenega zemljišča V odstopni pogodbi naj se oceni odstopljeno zemljišče po 12 din za kvadratni meter.
Moji spomini na ini. Josipa Logarja
Celje, 1. decembra
V zadnjem nedeljskem »Jutru« sem čital o Slovencu čudaku k! je živel in umrl L 1914 v Bolgp ~ « Ta časopisna vest je vzbudila tudi v meni spomine na inž. Logarja, s katerim sva bila dobro poznana — pa samo po dopisovanju — medtem ko ga osebno nisem nikdar v-del ter ga seveda nisem poznal.
Bilo je prav čudno naključje, ld je naju spravilo v pismen stik. V začetku leta 1910 sem nastopil službo mesto v zavodu, kjer sem še danes. Med vložniki je bu z našim zavodom v zvezi od i 1909 naprej neki inž. Logar, ki je nakazoval zneske kot hranilne vloge iz Bolgarije. Bili smo na vložnika iz daljne Bolgarije prav posebno pozorni ter smo mu tudi pošiljali svoje letne blance. Iz enega teh računskih zaključkov je inž. Logar — tako pač domnevam — posnel moje ime ter mi začel dopisovati.
Njegova pisma in razglednice so -bile vse polne toplega slovanskega navdušenja, z zanosom je pisal o bodočih ciljih ki j h naj desožejo jugoslovanski balkanski narodi ter o lepši bodočnosti ki jih še čaka, če se bodo uedinil . Bila ie to doba po aneksijski krizi, doba balkanskih osvobodi tel jskih vojn, doba silnega razmaha do tedaj skoraj nepoznanih in zaničevanih balkanskih narodov. Dosti m je pisal o naši lepi domovini, zeleni Štajerski vendar ni nikdar točneje navedel svojega rojstnega kraja Poslal mi je bolgarskih knjig, revij hi časopisov, kar se je posebno številno dogajalo leta 1912. v dob balkanskih osvobodite 1 jskih vojn. Da bi laže razumel bolgarščino, mi je pošiljal namenoma največ ilustriranih knjig in revij; poslal mi je tu<£ bolgarsko ilustr rano slovnico ter me v medsebojnem dopisovanju še posebno opozarjal na razlike kakor tudi na enakosti mod bolgarskim in slovenskim jezikom. On sam je pisal meni slovensko, vendar precej pomešano z bolgarščino.
Na njegova p srna in dopisnice sem redno odgovarjal. Njegovih dopisov in raznih knjig, brošur, revij in časopisov se je nabralo do početka svetovne vojske v juliju 1914 veliko ter sem imel v svoji takrat skromni knjižn ci kar majhen oddelek bolgarskih knjig. Ob Izbruhu svetovne vojske, — dopisovala sva si še vedno, — Je pa ta moj bolgarski zaklad zadela katastrofa Ob občem preganjanju vsega, kar Je takrat čutilo jugoslovansko nacionalno, je aivartrijska Oblast vzela predvsem na pOco Sokola Takratni društveni starešna Jože Smertzdk je bil aretiran vsi člani odbora (bil sem takrat član odbora), so bili pa enako n*> tem. da JBi zapro. Kakor pri drugih. se je tud) pri meni izvršila hišna pretakava Ker sem to pričakoval, sva s ženo'— a težkim srcem sicer, alt kaj sem hotel — nekega večera odbrala tiskane stvari M ao dišale po takrat »veleizdajal-skem duhu«. Med te ao spadale vae tako mi drage bolgarske knjige, revije in časopisi, ld mi J& je poslal inž. Logar. Vae to sva zmašHa v kuhinji v zaboj za premog.
Previdnost ni bila odveč: že naslednjega dne sta pr šla dva orožnika, mi preaneta-la vse stanovanje ter med knjigami še vedno našla dr. Oražnovo brošuro »Med ranjenimi srbskimi brati« ter »Balkansko vojsko«. Seveda sta mi oboje zaplenila. Orožnik KL, ki Je knjigi našel, jih Je z vidnim zadoščenjem odvzel ter ironično pripomnil: »Ja, brati brati!« nasproti orožniku G. pa dostavil: »Mir scheint, die Leute slnd schon alle serbisoh, gevvorden«. To je bilo prve dni avgusta 1914.
Prvi mesci svetovne vojne so popolnoma prekinili stik, ki sem ga imel prej z inž. Logarjem. Poslej nisem prejel od njega nikakega poročila več. Ko je prestala sve, tovna vojna, sem ob konou leta 1918 pisal na stari naslov v Preslav, vendar ni bilo odzva Poskusa sem to še leta 1919, vendar tudi sedaj popolnoma brezuspešno: naravno, saj nepoznani dobri prijatelj ter navdušeni Slovan nd bil od leta 1914 več med živimi. Velika bol mu Je bila prihranjena. da je umrl pred letom 1915.
Inž. Jos. Logarja, Jugoslovanskega pto-nrja med brati Bolgari, se bom vedno spominjal.
Drage Kralj
Volitve na univerzi
Na naše Informacije, objavljene pod tem naslovom 29. m. m-, smo prejeli naslednja tri pojasnila:
»Res Je, da ao odborniki Akademskega Kluba strojnikov člani najrazličnejših kulturnih društev, vendar pa se zavedajo, da v strokovnem klubu ni mesta za politiko, pač pa vsi zasledujejo Izrecno samo strokovne interese kluba. — Akademski klub strojnikov.«
»Odbor Akademskega kluba elektrotehnikov na univerzi v Ljubljani se čuti dolžnega, da opozori slovensko javnost na nepravilnost članka, priobčenega v »Jutru« 29. 11. V njem beremo med drugim: »... na elektrotehniki pa so absolutni gospodarji levičarji«. K temu pripominjamo, da je Akad. klub elektrotehnikov strokovna organizacija, katere odborniki so voljeni brez ozira na politično pripadnost. Zato je fraza o absolutnem gospodarjenju popolnoma odveč. Kdo je pri nas levičar, kdo desničar Itd., na to se kot člani strokovna organizacije ne oziramo, strankarsko politiko kakor tudi politično barvanje s strani časopisja pa najodločneje odklanjamo. — Odbor AKE.«
Pod naslovom: »Volitve na univerzi« je bilo objavljeno v našem listu dne 29. nov., da sestoji odbor Akademskega kluba gradbenikov iz skoro samih članov J.N.A.D. Jugoslavije. Cenjenim čitateljem ln prijateljem našega kluba pa Izjavljamo odborniki tega kluba, da strogo zastopamo edi-nole strokovne koristi svojih klubskih tovarišev brez vsakega političnega opredeljevanja.