Posebna izdajo. 305. Jtnilta. i vmm, t nMi, a. ambi mi. XLV11. leto. "' ~4£f?*.'' ** B ^C wf aK9s v^^BBaSttfl f^asaa ■ ar ■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■ ■■■■■ V I I &■■■■ ^1 ar refcjJS^ŽIžlff .Slovcmkl Narod" velja v Marijani ra dom dostavljen: v upravniitvu piejeman: c*fc leto naprej .... K 24*— celo lato naprej . , . • K ?*— poi leta „ • • • • . 12*— pol leu . • • • . » 11*-- četrt \t\rn. m • p • • • *>"— četrt leta „ • • • • # 5\">0 ca mesec m , • ■ • » 2*— na seoee w • • • ♦ . i *) r->-"-' ~*\ se franVirafo. Rokopisi s« ne vračajo. Predatštros Enailors »«ca it 5 (v pritli^u lev^ UisSon st. 34. Finala vaak dan iraćar tcvianull neielfe ta prešala«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta ca enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavniitvi- naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativno stvari. ■ Poasmamma ttetrttka velfa tO tinertev, i Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. „nerodna tt&k&rza" taleion tU 99. .Slovenski Narod4' velja po pošti: tn Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej . . . K 30*— &*& : ■ :: : *•» za Ameriko ■vse **&dežeie: na mesec m „ • ♦ » 2*30 eelo leto naprej . . • . K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravftiitvo (spodaj, dvorišča levo), Knaflova ulica iL 5, telefon št 80. •• '-w*fSI wga%9if$ Uspešni boji v Karpatih. — Ob Nidi smo v jeli 2000 Rusov* — Od 11. do 20. decembra je bilo vjetih 43.300 Rusov* — Skupno število vseh ujetnikov v državi znaša 200.000 mož. — Rusi potisneni do Liska. — Nemci so odbili vse francoske in angleške napade. — Na vzhodu so Nemci zopet zavzeli Mlavo. - Vpoklic štirih črnovoiniških letnikov na Ogrskem. PRVI ŠTIRJE ČRNOVOJNISKI LETNIKI POKLICANI NA OGRSKEM POD OROŽJE. Budimpešta 25. decembra. (Kor. Utrni Uradno se razglaša naredba rttvga domobranskega ministrstva, vsled katera merajo črnovofei-ški letnik] 1887—ISSC., SO bili pri naborih cd 16, nevem-■ do cI. deceaabra aH pri poznefšik naknadnih nabGrih spoznam! za spo-c ne« nastopiti tet ?6. januarja I9Ie. pri - I iištvib aktivno črao- o sfarifoovnnla * ParaMM postopanfe v avstrri-km deželah. Z vojaške s -~; m nam poroča, da se bo po vsej prilikah r —rte glede vj.......- - -- -a- - - akovi e to- • rajšem času podobnega " a razglasa *--; pri na«;. SC2IČ NASE ARMADE. Dnanf, 25. decembra. (Kor. arj - lan era m na |ngu se spomin'aio vri: vofanl « hvaležnostjo do-novfee, ki ie poslali tako bogate bo. darova. Da se le z tifltjajal da-udeležila twi\ preskrba HM toplo či-tiii kot nov dr *kreeiše skupnosti zavez- niških snrad. PL Kofer. fml. * * RMEZO STOJI BORBA. ODBIT! RUSKI NAPADI V DO- : L TOKCZE. — BOJI NA GA- LIŠK^ r?,QNlt SE TRAJAJO.— OB NHH JE NA^na v« V\ r^*!er?tski boji, deloma pa ic vladal mir. PL II 6 f e r, trni. . * * NEMŠKA OPEN/IVA V VZHOD-NJI PRUSUI. — MLAVA V NEMŠKIH ROKAH. — ODBm RUSKI NAPADI OB PILICL Bercl'n, 24. decembra. (Kor. ur.) Porobio V/olffovei3ja urada. Veliki glavni stan dne 24. decembra do-pofdr-e: Naše čete so \% črte Soidm-Neu-denburs: znova pričela ofenzivo in vrgle po večdnevnih bojin Ruse nazal. Mlava m sovražne pozlcife pri Mlavi so zope* v na^ih rokah. V teh bojih smo vzeli 1000 mož. V odseku rek Bzure in Rawke so se razvili v meglenem vremenu, v katerem s^ je le malo i-nogia uveljaviti artilerija, na mnogih točkah ;rditi bajonetni boji. Ruske Izgube so velike. Na desnem obrežju Piliee, v okolici jugovzhodno od Tomaszowa, so Rusi večkrat napadli, a so jih zavezniške čete s težkimi izgubami odbrie. Dalje proti jugu ie položaj v splošnem neizpremenjaa. Vrhovno arraadno vodstvo. m m m NA NEMŠKO - RUSKEM BOJIŠČU NI IZPREMEMB. Berolin, 25. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad Javlja: Veliki giavn! stan dne 25. de-certtbra dopoldne: Na vzhodu je ostal včeraj polo-?*5j nefzpremenien. Vrhovno argiadno vodstvo. a BOJI V GALICI,;i IN NA POLJSKEM. V Galiciji in na Poljskem stoji bitka. Izraz nikakot ni pravilen, ker nam pove uradni komunike, da so nase čete ropet dosegle prav lepe uspehe. Nijer pa niso bili ti uspehi cd'očilni. Tudi Rasi še nikjer niso posebno aktivno posegli v boj, tako da lahko rečene, da trajalo boji približno na oni črti naprej, na kateri so se Rosi po svojem zadnjem umikanju ustavili. Od izliva Niče do Toma 30-va «o se vršili razni boj;, zdi se pa, (ja. so naše čete tudi v tem odseku sedaj še bolj v defenzivi. Tudi iz okolice Opočna ni poročati o novih bojih. Pričakovati pa je, da bomo v kratkem slišali o silnih bojih, ki SO jih bojevale naše čete na Poljske« in v Galiciji. Morda se ti boji vrte ravno sedaj med božičnimi praznik:. i'radno rusko roročilo pravi: Na levem brega Visle pri rekah Br:uri in Ravki se je vršilo dre 19. Jfcemhra več kojev, ki so bili deloma zelo silni. Tudi v okolici Opočsa so se vršili boji. Položaj v Galiciji je le nato izpremenjea. Na več točkah smo izvršili prot'naoade ter vplenili ^trojne puške in YjeG vec sovražnikov. Posadka v Przrmvsiu je zcoet nrriiia velik izpad, ki pa vsfed stranskega aaoadi mtSfk čet ni tad končne-za uspeha, Lov/icz v ne"'^ki r*i»sesti. »Berlnter Tagblatt javlja, da so nemške čete lo. t. m. zasedle mesto Lovi cz. * • BITKA POD KRAKOVOML — RUSKI VJETNIK1. Krakovska ?>Nowa Reforma« poroča: Po prestanka več dm se je dare? zjutraj med 6. in 9. uro ponovno slišalo grmenje naših topov. Culi smo ce«o vrsto močnih strelov, ki pa niso nikogar vznemirili Očividno je eden izmed naših težkih topov v veliki da-ijavi sfpal granate ra sovražuika. V Krakov pošiljajo dan in noč raske v jetnike tako iz rasfce Foljske. kakor iz Galicije Včeraj popoldne in zvečer so pripeljali v mesto okrog "000 ruskih vjetnikov. Pretežna večina teh je bila z bojišča na ruskem Poljskem, manjšina pa iz Galicije. Za vjetniki so se pomikali vozovi, v katerih so ložirali ranjeni in bolni vjeti ruski vojaki. Skupina vjetnikov s strani Mi-chalovic je štela 1100 mož. Bili so to pripadniki najrazličnejših polkov. Opazili smo med njimi tudi Čerkeze in dva kozaka, kar je med vjetniki velika redkost. Med vjetniki smo videli mladega vojaka s kratkim plaščem, ki je delal vtisk 161etnega dečka. Ko so vjetniki korakali preko trga Matejke, so z velikim zanimanjem ogledovali spomenik kralja Jagilla in povpraševali: »Sto eto za car?« (Kakšen car je to?) V sredo so pripeljali v Krakov ruske vjetnike z Dunajca in izpred Tarnowa. Nekateri izmed vjetnikov so bili že malodane bosi. Med vjetniki je bil tudi poročnik 72. ruskega pehtnega polka, ki so ga vjeli nad Dunajcem pod Tarno\vom. Ž njim je korakala mlada Rusinja, oblečena v navadno civiino obleko. Pravijo, dm je zaročenka mladega častnika, ki deli ž njim vse vojne štrapace že od početka vojne. Mlada Rusinja je navzela popolnoma vojaške manire. Pila je konjak in pušila cigarete. * BOJI V KARPATIH. Naš uradni komunike posebno naglasa uspehe naše vojske v Karpatih, tako da upravičeno domnevamo, da polaga naše armadno vodstvo posebno važnost na operacije na tem delu bojišča. Dostavljamo tu še nekaj privatnih poročil iz Budimpešte: Pciožaj v komatata Ung je vedno ugodnejši. Po zmagoviti bitki smo v naskoku zavzeli renves Volgv ter vjeli 200 mož in 2 častnika. »Az Ujsag« poroča iz doline Unga: Ko smo zavzeli Fenves Volgj po dvakratnem naskoku, se je razvil naš napad v smeri Ligetes - rlajos-Uszok ter pridobivamo v tem prostoru neprestano terena. Med Havas-kdsora in Vihar osom, kjer so stale eksponirane pozicije Rusov, ki so bili vdrli v kemitat Ung, se je začel sovražnik umikati. V dolini Latafcze je prišlo le do manjših bojev. Rusi se vsled svojega zadnjega poraza še naprej umikajo. Domnevanja. »Mdnchea - Augsbmger Zeitimg* vzdržuje svojo trditev, da stoji na jugu Francoske okrog trdnjav Dijon in n^aneor francoska aipada, ki ima ■alogo, da prodre mimo Befforta v iužno Nemčijo, ter če treba, krši tudi švicarsko nevtralnost. Vzroke za to Gfirmevnme navajajo te - le: Pravi cilj R**sov ie bil. prebiti avstrijske čete v Beskidih in prodreti ra CeŠko, obenem pa odrezati av-strijsko armado od nemške. Če bi bili obe armadi ločeni. Češka zasedena, bi bilo nadurne prodiranje zajamčeno. Industrijalca Češka, ki producira tudi topove in murnciio, ki ie bogata tudi na premogu, bi biia idealno izhodfŠČe tudi za nadaljnje ruske operacije. Francoski napad z juga bi korespondira! s tem ruskim naklepom. « « a Možnost vstaje v Rusiji. *K6!ni*che Zeitung^ se bavi z vprašanjem, ali je upati v Rusiji .z ljudsko vstajo, ter prihaja do tega zaključka: Kolikor ie tudi opažati na Ruskem znakov vstaje, vendar ne smemo iz tega sklepati, da je sedaj izbruh notranjih nemirov v Rusiji pred durmi. Tudi če bi prišlo do nemirov, revolucionarno gibanje nima mnogo upanja na uspeh. Napačno, najmanj pa prezgodno bi b.lo računati s takim zaveznikom. Glavno nalogo imajo slej kot prej naše čete. Pa tudi nadaljnji uspehi naših Čet najbrže ne bodo pospešili revolucije v Rusiji, ker je tudi verski patriotizem ruskega naroda faktor, ki se lahko v tem slučaju uveljavi. Razlastitev nemške posesti v Rusiji. Iz Berolina poročajo: Ze delj časa krožijo po časopisju vesti, da pripravljajo na Ruskem zakon, ki prepoveduje v bodoče Nemcem in avstro - ogrskim državljanom nepremično posest. Zakon je naperjen tudi proti turškim podanikom, ki imajo v Rusiji kako posest, zlasti pa proti številnim nemškim kmetiškim kolonijam. Te hočejo sedaj ali porušiti ali pa kratkomalo razlastiti. Zakon pa tudi ne zadeva onih, ki so bili cd rojstva pravoslavni in pa onih. ki morejo dokazati, da so slovanske narodnosti, če so tudi tuji podaniki. Tudi za one ne velja ta zakon, ki so dokazali svoj ruski patriotizem kot vojni prostovoljci, ki so bili ranjeni ali odliovani in za naj- bližnje sorodnike padlih. * * * NA BALKANSKEM BOJIŠČU VLADA MIR. Dunai, 25. decembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Na balkanskem bojišču se ni ničesar pripetilo. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. Boter, fml. * * Brezuspešni srbski poskusi. Kakor se uradno poroča, je potekel včerajšnji in današnji dan na južnem bojišču brez vsakega važnejšega dogodka. Pred par dnevi so poskusile — kakor javlja oficijozni vojaški sotrudnik graške »Tagespost« — močnejše srbske čete vdreti na naše ozemlje. Bile pa so krvavo zavrnjene. Sovražnik je imel težke izgube. Očividno je povzročil ta brezuspešni poskus, da so Srbi na sveti večer in danes mirovali. * * Novi vrhovni poveljnik balkanske armade. Nadvojvoda Evgen, novi vrhovni poveljnik naše balkanske armade, snada med najpopularnejše člane naše cesarske hiše. V armadi slovi kot izboren vojak in izvrsten general. Njegova viteška visoka postava vzbuja povsodi, kjer se pojavi, simpatično pozornost. Nadvojvoda Evgen je rojen dne 21. maja 1883 kot sin nadvojvode Karla Štefana ter nad-vojvodinje Marne Terezije, ter je, kakor cesar, nečak umrlega maršala nadvojvode Albrehta. Zadnja leta, do L 1912., je bil nadvojvoda Evgen poveljujoči general v Incmostu. Odložil je to funkcijo radi bolehnosti. Njegovo ime se je ob izbruhu vojne opetovano imenovalo med tistimi, ki so bili predestinirani za vodilna mesta pri armadi. Nadvojvoda Evgen je veliki mojster nemškega viteškega reda in je kot tak obiskal opetovano tudi Ljubljano. Dunajski domači polk št. 4 »rioch- und Deutschmeister« nosi njegovo ime, ki vzbuja sicer spomin na slavnega njegovega prednika na balkanskih bojiščih. it Eml. Krauss — sei generalnega štaba balkanske armade. Dunai, 25. decembra. Cesar je imenoval feldmaršallajtnanta Alfreda Kraussa za načelnika generalnega štaba pri 5. armadi. (Novi načelnik generalnega štaba vrhovnega poveljnika nadvojvode Evgena je rojen 26. aprila 1S62. v Zadru kot sin višjega štabnega zdravnika. Eml. Krauss je zaslovel v armadi kot izboren vojni zgodovinar in vojaški kritik. Pred izbruhom vojne Je bil poveljnik »vojne šole«, v kateri se vzgajajo častniki za generalni štab.) Avstrijski vo}ai vjetniki v Grški. Javili smo že, da je morala Srbija izročiti Grški one svoje vjetnike — avstrijske vojake, ki jih je bila spravila čez Solun, torej čez grško S"an 2. >SLOVHN)IU NAKOD*, *nc Sli decembri MH«. 305 stev. ozemlje, v BitolJ. Po mednarodnem pravu mora nevtralna država vsakega vojaka vojskujoče se države pridržati in internirati. Srbija je morala ta princip priznati in kakor poroča sedaj c kr. korespondenčni urad, so prispeli v torek, dne 22. decembra, omenjeni avstrijski vjetniki zopet iz Bitolja v Solun. Bilo jih je 54, nekaj jih je ostalo še v Bitolju, ker so težko lanjeni. Grške oblasti so se za v jetnike dobro pobrigale in avstrijska kolonija v Solunu jih je po inicijativi našega tamkajšnjega generalnega konzula, Kwiatkovskega, p-e^krbela S perilom in drugimi potrebščinami. Naši vojaki so provizorično internirani v solunski vojaški bolnišnici, grška vlada jih namerava nastaniti na otoku Syra. Vojaki tožijo, da so Srbi ž njimi surovo postopali. (Otok Syra ali Svros spada v skupino Kiklad ter se nahaja ob 23* vzh. doiž. in med 37° ter 3S° severne širine.) m POMORSKA BITKA V OTRANT-SKI CESTL O pomorski bitki v Otrantskem kanalu tudi rimski mornariški krogi ne vedo ničesar podrobnejšega. Iz nekega pisma v »Corrieru« iz Bara pa je posneti, da so bili tam že več dni v skrbeh za dve veliki ladji, k; sta bili že pred približno dvema tednoma z moko in drugimi živili na poti. 2e zdavnaj bi bih morali ti dve ladji v spremstvu dveh francoskih vojnih ladij dospeti v Bar. Pred par dnevi zvečer pa sta pripluli namesto onih ladij dve majhni francoski kri-žarki v Bar in moštvo je pripovedovalo, da je prišlo v Otrantskem kanalu do vroče bitke in da je bila neka velika ladja močno poškodovana. Koncem pisma poroča pisec, da Avstrijci ze'o pazno stražijo Kotor in cbal. dočim so Angleži in Francozi sila brezskrbni in površ-r Iz Pariza poročajo preko Ženeve: Med drugo sejo francoske zbornice, ko je ravno poročal general Pe-dova o vojaških zadevah, se je razširila vest o neki katastrofi v francoskem brcdovju. Mornariški minister je takoj zapustil parlament, seja je bila prekinjena in se je nadaljeval šele ob pol 7. V kuloarjih se je splošno govorilo o došlih vesteh, ker je bil mornariški minister ravno dan poprej izjavil, da francoska mornarica doslej ni izgubila le niti enega moža. Na vprašanje radikalne skupine poslancev je mornariški minister potrdil, da so Francozi ;zgubi!i podmorski čo'n »Curie«, zanikal pa je, da bi se bila na admiralski ladji zgodila kaka eksplozija, pač pa je bila ladja poškodovana. Podrobnosti še ni. * NEMŠKO URADNO POROČILO O BOJIH NA ZAPADU. BeroIH, 24. decembra. (Ker. ur.) Porobio \VoFovesca urada. Veliki glavni stan dne 24. decembra dopoldne: Sovražnik ni včerai ponovi! v okolici Nleuporta svojih nanadov. Pri Bfxchote so naše čete v boilh dne 21. decembra vjele 230 mož. Zelo živahno je bilo zopet sovražnikovo delovanje v okolici tabora pri Chalon-sii. Srditemu sovražnemu artilerijskemu ognju so sledili v okolici So-nerra in Perthesa pehotni napad!, ki smo jih odbi'i. Sovražnik ie nam iztrgal pod trajnim arti!erjskim ogrnem se nahajajoč iarek, ki smo ga zvečer zonet pridobili. Po tem uspelem protisunku smo opustili pozicijo, ker je sovražni ogenj skoro Izravnal de'e strelskega jarka. Nad 100 vjet-nikov je ostalo v naših rokah. Vrhovno armadno vodstvo. * ODBITI ANGLEŠKI IN FRANCOSKI NAPAD NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Beroiin, 25. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 25. decembra dopoldne: V Flandriji je vladal včeraj v splošnem nrr. Vzhodno od Fe-tuber-ta smo Angležem iztrgali nada1Jni kos nilhovih utrdb, k! meje na pozicijo, k! smo lo osvotii? dne 20. decembra. Pri Chivvju, severovzhodno od Vaiilyja, so naše čete prepodile sovražno stotnijo, ki se ie bila vgnez-dila pred našhnl postojankami. Pri tem smo vjeli 172 Francozov. Pri poskusu, da bi nam to pozicijo zopet iztrgali, je imel sovražnik velike izgube. Francoske napade pri Sonalira in Perthesu, kakor tudi maniše sunke severozapadno od Verduna in zapadno od Apremonta smo odbil?. Vrhovno armadno vodstva VELIKA BITKA NA ZAHODU. Francozi so najbrže nameravali silno ofenzivo med Reimsom in Cha-v»u^om, ki se iim Da ni posrečila. To je bila najbrž« ona ofenziva, ki to to pripravljah* za zasedanje parlamenta in o kateri je govoril tudi vrhovni poveljnik Joffre Poincareju. Ta ofenziva Francozom razen prav neznost-nih uspehov, o katerih so poročali tudi zadnji nemški komunike)!, ni prinesla drugega, kakor silne izgube. Iz Dunkerqua poročajo, da niso dobili le zavezniki, marveč tudi iNemci ojačenja. Francoski in angleški letalci so opazili, da dobivajo Nemci nove čete in nov tren. Zavezniki priznavajo, da se Nemci trdovratno vpirajo njihovim napadom. Večje kraje v Belgiji do holanske meje izpraznjujejo Nemci ter razdeljujejo prebivalce po ceh deželi. Mi-dclokerque in Rousselaere sta slej kot prej v nemških rokah. »Corriere« izve iz Pariza, da so Nemci od IS. oktobra do 5. novembra neprestano obstreljevali Armen-tieres in da so Nemci z obstreljevanjem zopet pričeli 14. decembra. Kakih 12.000 krogel je padlo v mesto. Prebivalstvo, ki se je bilo deloma zopet vrn;!o, je iznova zbežalo. Od 30.000 prebivalcev je ostalo v mestu samo kakih 6000 ljudi. Osemnajst francoskih generalov vpokojenih. Iz Ženeve poročajo, da je bilo 18 francoskih generalov vpokojenih. med njimi divizijonarji Levillain, Martin, Leguav, Colle, Mollard, Brochin. Blocq, Casteili Sauret. bivši gubernator invalidskega doma ter brigadirji Laurens, Ressignac, Lavisse, Rossignoi in drugi. Žrtve Anglije. Pariz, 23. decembra. (Kor. ur.) »Dailv Chronicle« poroča* Angleški finančni minister Llovd George je izjavil frariccskerru sec ijalistiČnemu poslancu Longuetu, da žrtvuje Anglija za vojno ravno toliko ali pa Še več kakor Francija. Za svojo armado in mornarico izdaja 45 milijonov funtov na mesec. Anglija ima sedaj 2 milijona vojakov pod orožjem. Od 2. avgusta do danes se le priglasilo \ll2 milijona mož, to število bo skoraj naraslo na 2 milijona, tako da bo Anglija razpolagala z 21/2 milijonov vojakov. Vojaški materijal je izboren. Spom-adi bo stalo v fronti od Yser do Be'fcrta pol milijona angleških čet. da zadajo skupai s Francozi pruskemu mili far: zrnu smrtni udarec ter osvobodijo Evropo. Ang'ija ;e trdno odločena se bojevati do skrajnosti. Nemške trdnjave v sovražni deželi. »Dailv Chronicle* poroča baje rt zaneslnvecra vira. da so Nemci trdnjavi Luttich in Natrur ne samo popravili, marveč torte celo ojačil\ Severno cd reke Maas so zgradili Nemci nove zakope pri Visu. Mno^o tor>ov najtežjega kaTbra stoji baje nri Tesdreju. Zlasti močno zavarovana je pokrajina med Pep^nstrejem in fortem Chautfontainom. Povsod imajo na^modernei?e naprave ter pravijo, da so ferti nezavzemni. Cel1* delavski bataljoni so vršili tu del" Kraj Stender je izpremenien v frrt z ofcfopnimi stolni in težko art eri jo. Zahodno od Lutticha in Tergresm so postavili 4 nove vrste utrd^ Njih oporišče je Scnhall, kjer stoji 32 ve-likokalibrskih topov. Zaradi tatvine obsojen. Iz Beroliua poročajo: Vojno sodišče v Rennesu je obsodilo nemškega vojnega vjetnika Volmerskansna na eno leto ječe, ker je bil vzel iz neke francoske hiše pri Amiensu tri francoske dekoracije za spomin s seboi. namreč neko rešilno medaljo, vojaško medaljo in križ častne le-giie. Francoska zbornica. »Neue Wiener Journal« javlja: Iz Kodanja poročajo, da je prišlo dne 22. t. m. pred francosko zbornico do hrupnih demonstracij proti vladi. Več poslancev je sprejelo ljudstvo z žvižganjem in psovanjem. Končno je začelo ljudstvo kričati: Proč z vojno! Republikanska garda in policija sta morala nastopiti in demonstrante razgnati. ODLOČILNA ZMAGA TURKOV MED OLTYJEM IN IDOM. — NAD 1000 RUSOV VJETIIt — ANGLEŠKI POSKUS, VDRETI V AKABO SE JE PONESREČIL. Carigrad, 25. decembra, (Kor. a.) Glava! stao objavlja ta * le komunike: Ob kavkaski mejMned Oltyimm In [dom so naše čete izvojevala odločilo zmago. Bitka se vrši z novimi uspehi za nas Še vedno. Do seda} Neka aagleika krfžarka le poskusila včeraj vdreti v Akabo, oceni nailli lepav pe |o je prisil«, de sele takoj anakate, ne da M kila storila kako škodo. • • ■ General Rfaninksmnf eovesjnflc ▼ Kavkaza* »Vossische Zeitung« javlja, da ie bil general Rennenkampf imenovan za poveljnika ene ruske armade v Kavkazu. Rusi groze zasesti Tebris. Iz Carigrada se poroča: Ruski poslanik v Teheranu Je zahteval od perzijske vlade da takoj odpokliče svoje čete iz Aserbeidžana, ke fraterniziraio s Turki, sicer bodo Rusi zasedli Tebris.. Perzijska vlada je odgovorila, da so čete v Aser-beidžanu iregularne in da na nje nima nikakega vpliva. i Reultat angleškega bombardementa na Xeros. Pred par dnevi smo javili, da so ang!e*ke križarke bombardirale Xe-ros. Sedaj poročajo iz Aten, da so Angleži tam razdejali turško vojašnico in napravili na utrdbah mnogo škode. FRANCOSKA ANEKTIRALA TUNIS. Iz Ženeve poroča?o: Glasom poročil madridskega »Liberal* je prevzel francoski general rezident vlado v Tunisu. • Položaj v Maroku. Berolinski listi javljajo: Položaj v Maroku je za Franco-7t jrko resen. Meseca novembra so izgubiti v ramih bojih 3"* Čas'n^-rov in 1200 mcz. Španija je dala v Berlinu sporočiti, da se boji, da se razširi vstaško gibanie tudi po španskem ozemlju v Maroku. Francoski listi ne smejo o dogodkih v Maroku ničesar poročati. Resnica pa je ta, da so morali Francozi opustiti vse svoje postojanke v južnem delu kolonije. Govori se celo, da so francoske Čete zadnje dni utrpele velik poraz. Japonske lad*e spremljalo angleške vojaške transporte. Turin, 24. decembra. »Štampa« j javlja: Zadnje velike angleške vojaške transporte iz Avstralije v Suez sta spremljali poleg angleških tudi dve japonski vojni ladji. Srbita in Grška. Iz Stokholma javljajo berolin-skim listom: Moskovsko »Ruskoje Slovo« pri-občnie to - le brzojavko iz Petro-grada: Srbska vlada je obvestila grško ministrstvo, da Srbiia vzpriČo najnovejših dogodkov na bojišču ne potrebuje več vojne pomoči, ki jo je Grška oonudila Srbiji. Kakor javljajo listi, so Grki ponudili Srbom 100.000 mož. • • Take Jonesca o diplomatsKIh pogajanj! n med Avstrijo in Srbifo 1. 1913. Iz Bukarešte javljajo: Bivši minister Take Jonescu, vodja romunske demokratske stranke, je priobčil v svojem organu Člrmek, v katerem zatrjuje, da so se 1. 1913. vršila med Avstro - Ogrsko in Srbijo diplomatska pogajanja, ki so imela namen, vzpostaviti prijateljske odnošaje med obema državama in odstraniti z medsebojnim sporazumom vse klice bodočih sporov in nesoglasij. Take Jonescu trdi, da je Avstro-Ogrska v svoji spravljivosti šla celo tako daleč, da je Srbiji ponudila izhod na Egejsko morje s Kavalo kot pristaniščem. Zakaj ta pogajanja niso uspela, tega Jonescu ne pove. Razdrt tunel. Dne 23. t. m. se je podrl tunel na železniški progi Jassv * Dohoro pri Epureniju. Domnevajo, da gre za atentat Proga je tvorila direkno zvezo z Bukovino in Rusijo. Sedaj je pretrgana. Obtoženi bolgarski častniki Sofijski »Mir« poroča: Vojni minister, general F i č e vf je izročil vojnemu sodišču zaradi prestopkov, izvršenih za časa balkanske vojne te - le častnike: podpolkovnika 1. gorskega * artilerijskega polka Atilo Silagija, polkovnika 36. pehotnega polka Dobri čintulova. majorja Barneva, stot Djudjukova in nad poročnika Refetova, Kakšni so bili prestopki teh častnikov, list ne pove. London, 24. decembra. (Kor. ur.) Reuterjev urad izve k poročilom francoskih listov glede japonske pomoči za Evropo, da se o tem vprašanju nikdar ni govorilo, ter so stale taki eventualnosti nasproti tehnične in finančne težkoče. Japonska pa se nahaja še vedno v vojnem stanju ter sodeluje z zavezniki. Portugalska in Nemčija. Portugalska zbornica je izrekla dne 23. t m. vladi znova zaupnico ter se izjavila za nadaljno oboroževanje v smislu skupnega postopanje z Anglijo. • i • Napetost na Portugalskem. Pariz, 25. decembra. (Kor. ur.) »Journal« poroča iz Lizbone, da je politični položaj na Portugalskem sila napet. Konflikt med radikalci in zmernimi dobiva vedno resnejši značaj. Francoska in Vatikan. Privatna pogajanja glede obnovitve zvez med francosko vlado in Vatikanom so dospela tako daleč, da je Vatikan izjavil, da more pričeti z oficijalnimi oegajanji le v slučaju, če se prekliče zakon o ločitvi cerkve od države. * Iredentistične demonstracije v Rimu. Reuterjeve brzojavke obsegajo podrobnosti o demonstracijah v Rimu, ki so se vršile povodom obletnice smrti itilijanskega iredentista O b e r d a n k a , ki je bil leta 1882. v Trstu usmrćen zaradi zarote proti našemu cesarju. Proti oblastveni prepovedi so v noči na nedeljo nabili po ulicah in cestah lepake, ki poveličujejo Oberdankovo dejanje in v nedeljo so razširjali v mestu letake, ki so poživljali: ^Spomnite se Oberdankove žrtve«. Višek so dosegle demonstracije v gledališču M a n z o n i, ko je zaklical Ricciotti Oaribaldi, oprt na palico: Iz Caprere, kjer leži pokopan moj oče, kliče še vedno glas. Moj oče hoče •dejanja, ne besed! Ustanovite odbor, ki naj zbira prostovoljce!« V Anconi in 2enovi se je oblastim posrečilo preprečiti Avstriji sovražne demonstracije. KAKO SODIJO MERODAJNE OSEBE NAŠE ARMADE O NAŠI VOJ-SKL Vojni poročevalci so se obrnili do raznih visokostoiečih oseb naše armade o njih mnenju o vojni. Evo nekaj izjav teh oseb: Nadvojvoda Josip Ferdinand, poveljnik četrte armade naglasa, da zahteva sedanja vojna do sedaj ▼ zgodovini brez primere dolge marše in brezprimerno silne boje, zahteve, ki se stavijo na duševno delo in živce voditeljev so prav izredno velike. Četrta armada je v tem pogledu izvršila naravnost čudovita dejanja ter v 4 mesecih bila 5 velikih bitk, od katerih je trajala najkrajša 8, najdaljša 28 dni. Vmes sila naporni marši na slabih potih pri neugodnem vremenu. Samo enkrat v 4 mesecih je bilo le 6 dni odmora, ker so biii stiki s sovražnikom le slabi in ker je vladal prilično mir. Čete so se ves čas držale izborno v bojih in na maršu. Silovite so čete zlasti v napadanju, kar je celo sovražnik opetovano praznal. Neki vjet ruski general-štabni častnik je izjavil, da so bili občudovani napadi Japoncev proti našim napadom slabotni. Brez razlike narodnosti velja to za vse vojake. Dokaz odlikovanja. Pri četrti armadi je bilo doslej priznanih 73 zlatih, 1182 velikih srebrnih in 3651 malih srebrnih hrabrostih medalj. Tradicionalni duh naše armade se je sijajno izkazal. S sovražne strani so poskušali z vsemi sredstvi zapeljati naše vojake, zlasti one slovanske narodnosti, k verolomnosti; naši vojaki niso reagirali. Kljub naporom je razpoloženje čet dobro in bojaželjno. Da so se čete z vzkliki: »Hoch der Kaiser!« in »Eljen a haza!« zagnale ne glede na silni artiljerijski in infanterijski ogenj, na sovražnika, ne spada med redkosti. Zdravstveno stanje naših čet je prav dobro; vsled naporov in pomanjkanja so pač slabotnejši odpadli, število padlih častnikov je veliko, rane so pa le v manj slučajih težke, večinoma lahke, tako da se je večina ranjenih vrnila v fronto. Sa-niterne odredbe pri armadi so zelo obširne, transporti se vrše hitro in z iajvečjo skrbnostjo. Naši zdravniki so enako izborni, kakor vestni. Oprema čet je brezhibna. Razdelitev gorskih oblek, perila in velikodušnih daril jamči, da bodo naše čete dobro prestale neprilike zime. Povzdigujoč It nastop domaČega prebivalstva napram vojski, kar se kaže v skkrbi posameznikov in celote. General kavalerije Bohm - Er-moll hvali tudi občudovanja vredni nastop naših čet, njih hrabrost in vztrajnost ter njih zaupanje v zmagOw Njih zdravstveno stanje je dobro, oboroženje popolno. Zimske obleke so dobili povsod in nadaljnja darila še prihajajo. Cepljenje proti koleri se je dobro obneslo. Tovarištvo z zavezniki je kar najboljše. General infanterije J. Boroevič, poveljnik tretje armade enako hvali naše čete. Številna ljubavna darila iz domovine so naznanjena, za eno divizijo že izdana. Za en meni podrejen armadni zbor bodo razdeljena te dni. General infanterije baron Pflan-zer Baltiz hvali vztrajnost naših Čet kljub silnim naporom, tudi prostovoljske legije. Zdravstveno stanje čet je izborno, zlasti odkar je bilo zgrajenih mnogo barak za prebivanje. Oboroženje in oprema je izborna. Civilno prebivalstvo nastopa četam nasproti v vsakem oziru vzorno. General kavalerije baron Kfrch-bach hvali enako naše čete ter dostavlja, da je njih prehrana obilna in dobra. Feldmaršalleutnant Roth, po* veiinik 7. armadnega zbora hvali zla-sti pešpolke št. 14. in 59. Nadvojvoda Josip, poveljnik 7, armadnega zbora naglasa vztrajnost naših Čet na marših in v boju. Različnost orožja in narodnosti nima nobenega vpliva na čete, zdravstveno stanje izborno. Oprema odgovarja vsem zahtevam, ljubavna darila, zlasti oblačila, prihajajo naravnost obilno. Prebivalstvo podpira Čete hvalevredno, zlasti Poljaki in Mad-jari in na južnem bojišču Švabi. Srčna hvala za to ljubezen. Pismo slovenskega konjenika s poljskega bojišča, 29. nov. 1914. Slovenski konjenik je pisal s poljskega bojiča to - le pismo: Ljuba gospodična! Šele pred par dnevi sem prejel Vašo dopisnico, datirano 4. novembra t. L in se Vam najtopleje zahvaljujem za poslane pozdrave iz domovine. Pomislite, pošto iz prvih dnevov oktobra sem tudi prejel šele pred par dnevi. Seveda se je nabralo toliko robe, da imamo sedaj veliko kratko^ časnega dela s prebiranjem. Časnikarske novice smo deloma čitali, ko smo se zadnji čas sprehajali po pruski Šleziji. Tu se nam je pač dobro godilo. Skoro vsak dan smo imeli čast, stanovati v kakem gradu in bili gostje graščaka. tako da se ni bilo pritoževati. — Toda, ti prijetni časi so minuli in so le prehitro potekli. Bila je mala sprememba, mali izlet iz peščenih puščav Poljske preko Krakova na Nemška Kadar prestopimo državno mejo in se povrnemo na naša tla, to je bilo sedaj že tretjič, se mi zdi, da sem prišel iz Azije v Evropo. Naš Kras je pravi paradiž proti tem pokrajinam. Tu je na nekaterih mestih od Boga zapuščen svet. kjer ni mogoče dobiti za denar malega kosa kruha, ne vode. Za nas kavaleriste so še posebej nevarna obširna močvirja; nič mani kakor petkrat sem že obtičal s svojim konjem v teh neizmernih stepah. Ako ste čitali Sienkiewicza »Z ognjem in mečem«, si deloma lahko predstavljate te kraje. — Bili smo pa tudi v jako rodovitnih pokrajinah, kjer so krasna polja in bi pravilno in marljivo obdelana zemlja donašala deželi obilo blagostanja. Največie »špase* smo Imeli z 2idi. Ker smejo na Ruskem stanovati samo po mestih, so vsi trgovci. Ker so zelo vsiljivi, je človek slednjič primoran, kaj kupiti. Večinoma so pa 2idi tako predrzni, da zahtevajo kar dvojno vsoto prave vrednosti. Velikokrat mu vojaki v takih slučajih cigarete kratkomalo konfiscirajo. Seveda so pa največji reveži v tej vojni poljski kmetje, ker jim .vojska počasi vse poje, kar imajo. Redko pridejo ti ljudje do svojega plačila. Veliko se jim pokrade, ali pa rekvirira s potrdili, ki so Ie v redkih slučajih veljavna. S takimi potrdili se uganja največje sleparstvo. Kmet ne zna čitati, ali ne razume nemško in ne ve, kaj ima na papirju. Toliko krivice, kakor v vojni, ni nikjer. Koliko gora smo videli! Bili smo v lepih dvorcih poljskih plemen i tašev, a ker je zbežal in zapustil svoi dom, je bilo navadno vse opustošeno. Koliko lepega, koliko vrednosti je bilo tu uničene. Dragocena hišna oprava in kar spada v dvorec — vse razdejano in razneseno na vse vetrove. Koliko razb'-tega Meissner - porcelana sem videl' Usnje stolov je bilo razrezano za jer mene konj itd. Vse to se ne da pop sati, bilo bi preobširno. Tudi taki! kontrastov ne doživi človek nikoi. v 805. Itev. .HLOVEMSKI NAHOD*, ok 38. eVceaabra 1914. Stran 3. mimem Ča$u kakor v vojni. Danes smo spali na prostem, ali v kaki zamazani kmečki bajti; jutri bomo kv žirali v knežjem dvoren, sedeli zvečer v salonu in celo plesali. Da, gospodična, že dvakrat smo plesali na Ruskem in smo skoro pozabili, da le vojna. Zakaj bi ne bil človek vesel, če se mu nudi prilika. Mnogo znancev in znank sem si pridobil tekom te vojne, pa bogve, če se bomo še kdaj videli. Pa to so samo postranske stvari, kar sem Vam napisal. Bolje Vas utegne zanimati boj sam. »Svinčeni krst« sem že zdavno prestal. To je bil drugačni ples, kakor takrat v salonu. Pozdravili smo se s kozaki, pokale so puške in podirali smo jih raz konj, da jim je prešlo veselje. Tudi pri nas ni ostalo brez mrtvih. Tretjino našega moštva pogrešamo. Napadli so nas pri Radomu, popolnoma nepričakovano. Bilo ie lepo jutro. Nahajali smo se v neki vasi za bojno črto. Nikdo ni slutil ničesar ilabega. Videli smo sicer, da se pe-pota pomika nazaj, a mislili smo, da samo izpreminjajo svojo pozicijo. Na-krat je bilo slišati pokanje pušk. Ker smo ravno mlatili oves v neki šupi, se nismo dali motiti od vsake malenkosti. Počasi smo se šele odločili, da odrinemo naprej. Ali bilo je slednjič le prepozno. Predno so bili vsi konji osedlani in vpreženi, je počil v vasi strel. V tem trenotku smo tudi že opazili par konjenikov v megli, ki m pa zopet hitro izginili za drevje. Se nič hudega sluteč — mislili smo namreč, da je bila to nemška konjenica — smo zapustili vas in jo ubrali proti bližnjemu gozdu. Komaj smo bili oddaljeni par sto korakov od vasi, že zopet zagledamo pred nami tropo konjenice, ki se nam je vedno bolj bližala. Ker pa smo. kakor rečeno, mislili, da je to nemška konjenica, je nismo imeli za mar. Da si lažje predstavljate situacijo. Vam moram na kratko orisati teren. Mi smo marširali po grebenu nizkega, proti gozda držećega holma; paralelno z grebenom je bila na vsaki strani doHna, seveda v megli, pred nami pa kilometer daleč gozd. Nakrat je konjenica, ki smo jo preje videli, izginila v megli. Mi smo jezdili proti gozdu. Kdo bi si mishU da bomo stali par minut kasneje v sovražnem ognju. Kakor blisk iz neba, nas je prešinil divji krik, \ sala se je na nas od obeh strani toliko kozakov, da je bilo e pred nami črno. S strašnim krikom so drveli na svojih malih, iskrih ^ ;čin proti nam ter nas obkolili v velikem krogu oa strani ter od spredaj. Vsak od nas je instinktivno zagrabil za revolver ali karabin in v naslednjem trenutku ie tudi že pokalo od vseh strani, da je bilo joj. Konji so se plašili in vspenjali, nastala :e taka zmešnjava, da eden ni vedel za drugega. Vsak se je branil, kolikor se je mogel. Videl sem pa toliko, da je prvi izmed kozakov padel njih oficir. V sp!cšnem jih je naš ogenj toliko ustavljal, da nas niso vsi do- eegli; drugi so zginili v daljav:.------- Hih sulice so strašne! Naše kanonir-e so nasajali \r. jih podirali s sedel imajo tako spretnost, da se je čuditi, streljajo s pištolami, sečejo s sabljami in bodejo s su'icami, vse naenkrat. Vsaj tak vtisek dobi človek. Vsa pa delajo s tako hitrostjo, da človeka frapira. Kakor sreča Iz neba. so se oglasili tudi Poljski strelci iz bližnjega ^ozda in nas rešili popolne pogube. Kozaki so spoznali pretečo jim nemarnost in se polagoma razpršili. Ali v naslednjem momentu, ko smo mislili, da smo že rešeni, nas je obsula svinčena toča. Ne daleč od nas je pošiljala ruska jahalna artiljerija svoje pozdrave med naše vrste. Prva granata ie eksplodirala 50 m pred nami, dru^a dvajset, tretja »Volltref-fer* v našo kuhinjo. Oba konja, ki sta bi'a vprežena v kuhinjski voz, je raztrgala v male kosce. Srapneli so padali na straneh, od spredaj in zadaj, tako, da ni bilo mogoče nikamor uteći. Bili smo prav blizo gozda, in kdor je dosegel goščavo, je bil rešen. Sicer so srapneli lomili veje nad nami, ali svinec je obtičal večinoma v drevju. Zgubili smo pri tem napadu vse vozove in tretjino moštva. Kdor je imel hitrega konja, se je rešil, tako tudi jaz. — Od tam smo šli zopet v Galicijo v Krakov, od tu pa za 14 dni na Nemško. Sedaj smo ra že zopet v Rusiji, severno od znanega samostana. Baš danes je zopet veselo, kakor na praznik zvonijo z velikimi in malmi-------topovi, da se tresejo šipe na oknih. Radoveden sem, kaj se bo iz tega izkuhalo. Za enkrat bodi dovolj, ker nimam več papirja. Pozdravite mi znance in pišite mi še kaj novic iz Postojne. Zdravo! Stanko. Katoviškl Industrijski okraj v vojnem času. Vojni poročevalec »Berliner Ta-geblatta« poroča: y industrijskem okraju katovfckem gore vsi plavfi vozijo gor hi dol tudi vsa dvigala. Tik pred sovražnikom vrle ogromni obrati nemške podjetnosti svoM vsakdanje delo, kakor v mirnem ča* su, samo da namesto tisočev delava cev, ki so wiaj pod orožjem, vrše ti* soči deklet in žen moško delo. Na kolodvoru kaže napis »K ruskemu tiru«. Železniški most vodi čez potok, črnovojnik stoji pri njem na straži. Rusija se začenja in s tem drug svet Vse prebivalstvo razen Zidov je zapustilo vasi. Tovarniški rovi in elevatorji so razstreljeni, pisarne družb, ki so obratovale večinoma s francoskim kapitalom, so zaprte. Na postajah stoje očrnele razvaline barak za lokomotive in skladišč, ki so jih Rusi razstrelili. Dvojni orel na zaplenjenih ruskih lokomotivah je s papirjem prelepljen. Med nemškimi vozovi je videt: nekatere z belgijskim levjim grbom in z napisom vGent-Briigge« ter vzbujajo podobne predstave velikih zvez, kakor vozovi za moštvo iz železniških ravnateljskih okrajev Munster in Magdeburg, ki sem jih pred dvema dnevoma opazil pri Limanovi. Železnice tega rusko-poljskega ozemlja imajo nemško obratovanje, vojna uprava pa je avstro - ogrska. Plakati svare in poučujejo civilno prebivalstvo. Da se olajtša beda, se preskrbuje delo proti toplemu obedu in večerji. Z odredbami prepovedujejo krosnjarenje in posredovalno trgovino ter določujejo cene živilom, ki so po naših pojmih zelo nizke. Tako stane iunt govedine šestdeset vinarjev, funt soli pa še?t vinarjev. Ar-madno poveljstvo se nahaja v bančnem poslopju nekega srednjevelikega tovarniškega mesta, po čegar cestah hodijo nemški, avstrijski in ogrski vojaki. V razložbah fotografov vise še starejše slike ruskih častnikov poleg novih avstrijskih in nemšk:h. 156 tovornih vozov s šestnajsttisoČi zaboji daril pasira postajo. Vsak vojak dobi od vojnopreskrbovalnega urada svoje božičrm darilo. Na mnogih vozovih je napis: »Od dunajskih šolskih otrok«. Zrakoplovni tren ropota po cestah za armado, ki sledi umikajočim se Rusom za petami. Prokletstvo stoječega boja je zdaj zlomljeno. Še se vidijo med Bieliczo in Biskuwiczo od Rusov zapuščeni strelni jarki, kjer se je v eni poslednjih noči pred odhodom odigrala pretresujoča epizoda. En ruski bataljon, triinpol kompanije, se je hotel podati, zapustit je strelne jarke ter šel proti ruski fronti. Kakor hitro so ruski častniki spoznali narnen moštva, so dali od vza-daj stoječih rezerv streljati na lastne ljudi. Vsled tega alarmirani so smatrale avstrijske in nemške čete Ruse, ki so šli proti njim, za napadalce ter Mi začeli streljati na nje. Od devetsto mož je obležal šest sto mrtvih, ostalih tristo so avstrijski vojaki vjeli. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Duhovski zaslužni križec na beiordecem traku je dobil vojni kurat v rezervi g. Ivan Oolec 97. pešpolka. — Sigr-um lau-dis z vojno dekoracijo so do^ ii: nadporočnik Teodor Drenik. tef • ha vb. divizije št. 3; nadporočnik Fmanuel Šuflaj. 17. pešpolka in Egon r:abriel-čič pehotnega polka št 97. — Srebrno hrabrostno kolajno I. rareda so dobili: rez. četovodja Josi Jaklič, rez. poddesetnik Valentin Balentič, pešec Anton Lisec, vsi pri 17, peš-polku; rez. poročnik Stanislav Majcen, rez, praporščak Vinko Kolenc, 47. pešpolka; narednik Fran Lukan, četovodja Ferdinand Reven, korpo-ral Ivan Gaberšček. poddesetnik Fr. Kumarca, pešec Peter Segon. 97. pešpolka: rez. poročnik Vinko Lapaj-ne. četovodja Karel Oračnar. korpo-ral Miha Ratajc, poddesetnik Alojzij Kokol in infanteristi: Alojzij Jurkov-šek, Alojzij Zitek, Miha Kompsan 87. pešpolka. — Srebrno hrabrostno kolajno II. razreda so dobili: korporali: Franc Jirovec, Klavdij Lešnik. Edvin Stare, pešpolka št 21 \ četovodje: Josip Brenčič, Anton Kolobar, Martin Korenjak, Ivan Majerič, Franc Marek, Ivan Vigec; korporalf: Ivan Sulek, Anton DrobeŠ, Anton Losnik, Fran Vrečko, Josip Žanec; pešci: Anton Pohorec, Jakob Serec, 87. pehotnega polka; enoletni prostovoljec lovec Josip Maček in podlovci: Anton Lavrič, Miha Šare, Lovrenc Šlibar, Franc Tušek in Krištof Vide-nik; četovodji: Ivan Peršak, Josip Šubic; trobentač Miha GrilcJ. lovskega bataljona; narednik Anton Orojar, korporal Matija Primesnik, Josip Zabernik, pešec Rudolf Peterim 7. pešpolka; poddesetnika Anton Oblak in Jakob Gaber 17. pešpolka; četovodja Franc Zore, korporal Anton Parapat, poddesetnika Jos. Iskra in Anton Tominc, pešec Anton Gu-stinčič 97. pešpolka; podlovec Alojzij Mlakar, četovodja Ferdinand Kres 8. lovskega bataljona; korporal Tu Urbajt, Venceli Ovsec, desetnik Iv. Slapničar, Franc Vehovar, topničar. polka št 7; — zlato zaslužno kolajno I. razreda Je dobil matroz Ivan Furčič; srebrno hrabrostno kolajno II. razreda sta dobila Vencelj Koro-}ed in M. Blaževič. — Za stotnike so bili imenovani: nadporočnik Ivan Gabrič, 21. peh. polk; Maksim. Ko-vačič, 19. peh. polk; Alfons Grikar, 47. peh. polk; Egon Kaučič, 81. peh. polk; Avgust Ribič, brzojav. oddel.; Franc Lenart, 17. peh. polk; Ivan Legat, 43. peh. polk; Ferdinand Grnik, 47. polk; Josip Milkovič, 78. peh. p.; R. Juvančič, 5. sap. bat.; Rudolf Mlakar, 94. pešpolk; Rudolf Knez, 17. p. polk; Maks Jernej 27. pešpolka; Ivan Moškorc, lovski bataljon št. 8: Edvard Kavčič, 94. pešpolka. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Feliks Vodep, 2. pijonirskega bataljona; Franc Pušnik, 39. pešpolka; Josip Krpan, 53. pešp.; Viktor Jabornik, 42. pešp.; Bruno Ogrisek, 89. pešp.; Stojan Prešern, 53. pešp.; Franc Pleša, 79. pešp.: Henrik Pečnik, 5. ulanski polk; Emil Kociančič, 36. polj. artiL p.: Karel PaulŠek. 4. trd. polk; Boris Modic, 8. trdnj. top. bat; Fran Travenec. 3. trdnj. top. p. — Za nad-poročnika prov. častnika je imenovan poročnik Avgust Ferjančič; za rez. nadporoenike poročniki: Pavel PauliČ, brzojav, polk; Ivan Križan, 5. lovski batalj.; dr. Franc Ogrin, 27. pešpolk; Emil Hajnšek, 27. pešpolk; Rudolf Tomšič, II. lov. bat.; Ivan Kajbič, 17. pešpolk; Ernst vit. Lusin pi. Ebenreuth. brzoi. oddelek; Karel Kuhelj, 27. pešp.; Ferd'nand Toma-žič, dr. Ciril Premrl, 95. pešpolka; Pavel Zablritnik. 9. lov. bat. — Nov proračunski provizorij. Prihodnje dni izide cesarska naredba po § 14., ki bo določila novi poluletni proračunski provizorij. Pror, provizorij se bo gibal docela v meja sedaj veljavnega. — Padel je na fožnein bojišču inženir Anton P a v 1 i n, brat c. kr. okrajnega nadzornika dr. Pavlina, doma iz Štandreža pri Gorici. — Med obolelimi vo*a!;f v Gorici se nahaja tudi dr. J. Piki. zobozdravnik v Griči. Dr. Piki se je nahajal dosedaj kot vojaški zdravnik na jeznem bojišču. — Med obolelimi volaki v Gradcu leži tudi znani glasbenik in orga-nist v Gorici, Emil K o m e 1. — Kdo ve kaj? Pogrešajo Ivana S m e r d u , vojaka trenskega trd-njavskega artilerijskega bataljona št. 10., 3. stotnije. Zadnjikrat je pisal 12. septembra iz Przemvsla, potem rsi glasu o njem. Ako bi kdo kaj vedel o njem, prosi njegova mati. naj ji sporoči na naslov: Terezija Smerdu št, 99, Postojna. — Denarne pošiljatve za naše v Rusiji vjete vojake posreduje tudi »Nemška banka«. Naslov »Deutsche Bank — Berlin-. Treba je seveda navesti natančen naslov vjetega vojaka. — Izpred izjemnega sodišča. Na vprašanja odgovarjamo, da sta bila dijaka Endlicher in Novak oproščena od obtožbe zaradi veleizdaje (kakor poroča tudi »Grazer Taghlatt«) in pa od obtožbe po § 65. k. z. t. j. zaradi hudodelstva motenja iavnega pokoja. Obsojena pa sta bila, kakor vsi drugi dijaki po § 285. in nasl. t. j. zaradi skrivnega društva — Naročnikom »Napredne Misli«. Naprošeni smo, da priobčimo tole obvestilo: Podpisano upravniŠtvo vsem naročnikom -^Napredne Misli« naznanja, da 5. in 6. štev. II. letnika v sedanjih razmerah ni mogoče izdati in je treba počakati mirnejših Časov. Prosimo obenem one naročnike, ki dosedaj še niso poslali nobene naročnine, da pošljejo naročnino za dosedaj izšle številke, da bomo mogli izdati tudi prihodnje. — Up^avništvo »Napredne Misli . — Smrtna kosa. Umrla Je včeraj gospa Ana Abulnerjeva, mati nadoficijala »Mestne hranilnice ljubljanske- g. Abulnerja. Pokojnica je bila znana kot jako delavna in odločna narodno in napredna misleča dama in je vživala v vseh narodnih krogih veliko spoštovanje. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob pol 3. Blag ji spomin, rodbini naše sožalje. — Umrla Je včeraj tudi gospa Josipina G n e s d a , lastnica hotela pri »Slonu« v Ljubljani. Rajnka je bila znana zlasti med potujočim občinstvom. Pogreb bo v nedeljo 27. t m. ob pol 4. popoldne. Pokoj njeni duši! — Umrla Je v LJubljani ga. Heda O r e -h e k roj. L e d e r e r, soproga gosp. Franca Orehka, zasebnega uradnika, sedaj pri vojakih. V miru počivaj! — Priglasi za Izkaznice za občinsko volno prodajalno se prejemajo na mestnem magistratu od 8.—1. dopoldne in Dopoldne od 3.—5. ure v II. nadstropju takozvane Oalletove hiše vis - a - vis knjigovodstva. — K božičnemu obdarovani« vojakov In ranjencev na Vrhniki Je pri-soeval Dreno" grič^ Lesno brdo. Sap 126 klobas, 10 potic, nekaj svt-njenine, vina, cigaret in peciva. Vsem darovalcem srčna hvala! — Šolsko vodstvo Drenov grič. — Konjiška čitalnica ima svoj redni občni zbor zaradi volitve novega odbora, dne 31. t m. ob 8. zvečer v Narodnem domu v Konjicah. Poroka, Dne 26. decembra t. L se poroči gosp. dr. phil. Viktor P e -t e r 1 i n, c kr. poročnik v rezervi, z gospico Elo A r k o iz Ribnice. Bilo srečno! Opuščena pošta. V smislu odloka trgovinskega ministrstva z dne 9. decembra 1914 št. 48.472/P ex 1914 se z dnem 31. decembra 1914 opusti enkratna dnevna pešpošta prvič med poštnima uradoma Litijo in šmart-nem pri Litiji, drugič med poštnima uradoma Sodražico in Ribnico na Kranjskem. V Zagrebu je umrla gospa Marija S a m s a, soproga našega rojaka in znanega predsednika slovenskega društva »Lipe« v Zagrebu. Pokojnica je bila rojena More!. Biag ji spomin! Najdene stvari v času od 17. do 24. decembra 1914, ki se debe na policijskem ravnateljstvu: 1 srebrna damska ura, 1 zavitek s suknjem za žensko obleko, 1 bankovec za 20 K, 1 črna pelerina. 1 srebrna verižica z obeskom, 1 zlata verižna zapestnica brez obeska, 1 vreča z približno 20 kilogramov kaše, 1 denarnica z 460 kronami v bankovcih, najdena na polju pri Preloki, občina Vinica, 1 zlat poročni prstan. — Izgubljene stvari v času od 17.—24. decembra 1914. prijavljene na policijskem ravnateljstvu: i modrolisast pes z dolgo dlako in znamko št. 461, 1 srebrna damska verižica z obeskom (slika), 1 črna denarnica s torbico z ca 30 K, 1 črna denarnica z 5 K, 600 K v bankovcih, 1 denarnica z 26 K 20 v, 1 denarnica z 25 K in nekaj vinarjev, 1 denarnica čez 22 K, 1 velik, rujav lovski pes z znamko št. 711, 1 ptič kanarček, 1 denarnica z 110 K, 1 hranilnične knjige z 2 banovci po 50 kronami v krnici, 1 vreča iz papirja z enim črnim klobukom in 1 trikot srajco, 1 zlata zaponka (broša) z enim briljantom, 1 denarnica z 5 K 08 v, približno 15 K drobiža, 1 denarnica z 9 K. Zatekel se je pred tremi tedni k v hotel *Slon« lep lovski pes. Dobi se pri »Slonu'-, pri Francu Jerele. * Moratorij v RcmuniiL Vlada le predložila parlamentu zakonsko osnovo o uvedbi štirimesečnega splošnega moratorija za vse inozemske obveznosti. * Ruski v^etniki na Češkem. Iz Pardubic na Češkem poročajo: V petek, dne IS. decembra so peljali skozi Pardubice 9000 ruskib vjetni-kov. Namestili so jih po razinh krajih na Češkem. * Vojvoda Filip Orleanski. Pariški Časopisi priobčuje:o pismo pretendenta vojvode Filipa Orleanskega na ministrskega predsednika Vivia-nija. Vojvoda piše. da se je. ko je bila odklonjena njegova prošnja 2a uvrstitev v francosko armado, ravnal po Vivianijevem nasvetu tar prosil za vstop v eno izmed zavezniških armad, vendar pa ga niso nikjer sprejeli. Zdaj ponavlja svojo prošnjo za sprejem v francosko armado ter prosi Vivianija. naj predlaga v parlamentu tozadevno izpremembo zakonu o izgonu pretendenta. Brzo! vna poročila. Božič nemške armade. BeroIIn, 24. decembra. (Kor. ur.) Vojni poročevalec lista »Vossische Zeitung« javlja, da se povsodi v nemških strelskih jarkih in okopih vrše priprave za božične praznike. Mala božična drevesca, ki iih pošiljajo iz domovine, smrekova drevesa, ki so bila vsekana v gozdu, Je najti povsodi. Veliko radost je izzvala ta - le naredba nemškega prestolonaslednika : Božič na Francoskem v najtesnejših stikih s sovražnikom. Takšno praznovanje božiča bo vsem nam ostalo v neizbrisnem spominu. Vsem pripadnikom svoje hrabre armade želim najbogatejši božji blagoslov, dokler si kot svojih dolžnosti se zavedajoči borci ne izvojujemo vojaške sreče* da bo na nas lahko ponosna domovina. Kakor je daroval moj ded, prestolonaslednik Friderik Viljem o božiču leta 1870. svoji armadi, vašim očetom in dedom, tako pošiljam tudi jaz vsakemu posamni-ku izmed svojih hrabrih soboriteljev kot skromno spominsko darilo na skupno praznovanje božiča v največjih dneh Nemčije tobačno pipo s svojo podobo. Bomba v Teherana. Loadon, 25. decembra. (Kor. ar.) Rauterjev urad poroča iz Petrogra- da: Pred angleškim poslaništvom v Teberanu je vrgel nekdo bombo* Id je poškodovala neko prodajalno cigar. Posestnik te prodajalnice je bil ubit Storilca ne poznajo. Letalo nad Dowrom» London, 25. decembra. (Kor. urJ) Včeraj zjutraj je priplulo nad Dower neko nemško letalo ter vrglo bombo, ki je padla na neki vrt in eksplodira*-la, ni pa napravila nobene škode. — Vreme je bilo zastrto, tako da je bilo letalo videti le nekai sekund. Letalo je takoj nato odplulo nazaj. K zasedanju francoskega parlamenta. Pariz, 24. decembra. (Kor. ur.) Poročilu o otvoritvi francoskega parlamenta je Še dostaviti, da so se ob koncu govora ministrskega predsed-nnika dvignili s svojih sedežev vsi poslanci ter ploskali. Obsedel je edino bivši ministrski predsednik Cle-menceau. Belgijski begunci. Rotterdam, 25. decembra. (Kor. urad.) »Maasbote<: poroča: Po »Dailv Chroniclu« se nahaja 130.000 belgijskih beguncev na Angleškem. Papeževo delo za mir. Rim, 24. decembra. (Kor. urad.} Papež Benedikt je danes sprejel v prestolni dvorani sveti kolegi], ki ifcu je prišel čestitat povodom božičnih praznikov. V svojem govoru se je papež v ginljivih besedah spominjal svojega velikega prednika ter poudarjal, da bo posvetil želji, da se zopet vzpostavi mir, svojo največjo skrb in da bo tudi v bodoče zastavil vse svoje sile v to, da izposluje mir. Etna zopet deluje. Catanija, 24. decembra. Observatorij na Etni poroča z dne 22. decembra, da je opažati novo delovanje ognjenika. Od 15. novembra se je v glavnem žrelu napravila še ena odprtina, iz katere prihaja neprestano dim. Razen tega bluva Etna lavo, ki se je razlila proti Cataniji, Minen, Svrakuzu in Modici. Odtegneua pravica izdajati bankovce. Bruselj, 24. decembra. (Kot. ur.) Wolffov biro javlja: Kakor je znano, je nemška vlada odvzela belgijski narodni banki privilegij izdajati bankovce in generalni guverner podelil to pravico banki »Soziete generale de Beigique«. Kot povod za to odredbe se navaja, da je narodna banka velike vrednosti deponirala pri angleški banki. Angleška banka in belgijski finančni minister sta odklonila zahtevo posebne komisije upravnega sveta, ki je bila poslana v London. da bi se del teh vrednosti zopet vrnil. Narodna banka je razen tega izplačala v nasprotju s svojimi pravili velike vsote belgijski vladi, ne da bi imela za to kako kritje. S tem so bili tetne-Iji narodne banke težko omajatrL V prometu z bankovci je 1600 milijonov frankov nepokritih. Zaradi tega je bila narodni banki odtegnjena pravica izdajati bankovce. Grofica de Mercie pred vojnim sodiščem« Berolin, 24. decembra. (Kor. n.) VVolffov urad javlja iz Bruselja: Dne 9. t. m. je nemška straža ustavila soprogo vrhovnega dvornesra maršala belgijskega kralja grofico Marijo Luizo de Mercie. Med vožnjo iz Ant-werpna v Bruselj. Njeno prtljago so preiskali. Našli so več spisov, ki so vzbujali sum. da se nahaja grofovska dvojica v stikih z Anglijo in Francijo, kar bi bilo lahko šodUivo za nem-še interese. Krivda iz spisov ni bila naravnost razvidna, vendar pa je bil materijal tako obtežilen, da se je zdelo potrebno stvar izročiti vojnemu sodišču. Šlo je za zločin, ki ga nemški vojni zakoni kaznujejo s smrtjo ali težko ječo. Kakor čujemo-se je dne 22. t. m. vršila razprava proti grofici pred vojnim sodiščem. Sodišče ie grofico oprostilo, ker osumljeniški razlogi niso zadostovali, da bi se krivda smatrala kot dokazana. faii9*irfi li$* Ahsttfa 4 stran?. Izdajate!) in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Novo! v Utal kovbuH wo\wl ikaflp. Vsled mnogih vpraševanj Iz bojišča dobavljamo za razpošHjatev kot vojni darek Vi steklenico Odota v lični kovinska vojni Skatlji, ki je popolnoma opremljena kot vojno pismo (10 vi* varjev poštnine iti se dobiva po vseh lekarnah, droger jnh, parfumerijah itd* za originalno ceno K 1*20*). •) Kovinska vojna škatlja se med vojno dobavlja brezplačno. Da se lažje nosi s*Wj, smo izbtati za ta namen polovično »talionico Odola. 4-2*2 Stran 4. »&OVENSKI NAROD" *ae 26. iiembn 1914. 806. Štev. Trase Orenek, zasebni uradnik. sadni ari vojakih v Ljubljani, na~ znanja v svojem in v imenu svoje hčerke Jfadlee prežalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga ozir. mamica, gospa JtdSa Orchek roj. feierer dne 25. t. m. po dolgi mučni bolezni izdihnila svoje blage dule. Pogret? bo v nedeljo, dne 27. L m. ob 4. uri pop. iz Marije Terezije ceste Štev. 1! na pokopališče k Sv. Križu V LJU3LJAN!, dne 36. decembra 1914. 42?4 Naša ljuba, dabra *n nepczab»;iva mati, ©siroma sestra, tašča* ft^ra »n prastara mati, ejea| i 3osipina gnssda roj. prossinagg hisaa in jemlfiska nossstatsa je v petek, dne 2\ t. m. eb r* 4. uri nop©ldne po kratki bolem?, pre- \ sv zakramente za urrvrsjcee v 51. lem starosti mirno preminula. pogreb drige msnice cr v nrd-lio, dne 27. decembra ob pol S. uri ropo!dne iz hiše žalosti na Dunajski cesti st . kier se bo truplo sve- £r -. tk io trr prepeljalo na pokopališče k Sv. Krištofu ter poto- l\«jba>l| praktična In iaiu primerna ■ggglgiiM darila! Tovarna v Sarlaebn. aTasaoifn. Eduta salegA btvatmlH strojev Ljubljana, Sv. Petra naal^ št. 7 za «•«**, r>o!«c gostita« „FsJnoSt^", kdor jo ima na proda], naj jo ponudi t^Scoj JfSRP^^i MURFH Mestni *r-q 22 . tthUS.Y.fi_RsRU naspr. lekarne T?EkocSy. Rnp:m vsako vrsta, tudi črno in neočiščeno po brdZ&tiB&s« reBČZSl cen!. Posebno pa se plača lepo belo OprSBfi po naf^lšft C3Đi? ki se zanjo lahko nudi. 3355 Brsz posebnega naznanila. Ža'os*n;m srcem Haznanjami vsem sorodnika«, ijateljem in znancem preruzne vest, d« ^a moja iskreno 1 -ubijena mati Ana Abulner roj. Gradnik zaseaaioa rine 25. t m. ob *U na 2 ponoei t 66 letu svoje staro*« m* &• d^^i i h ma'ai bolezni, pre videna s svetimi zakramenti za umirajoče blaženo zaspala v Oo»r>odx V ^reb nepozabne mamiee ?e vrši t nedeljo, dn' 27 t m rb pel 4 nri popoldne iz hiše žalosti Ble:weisova eesta IS. na pokopališče k R.v. Križu, kjer se položi raker. Sv maše zadu*nice se bodo darovale v raznih ctrkvah. 4272 V L]ubijani, dne 25. grudna 1914. Fran A^ulnerf nafatle!]al Mastna braailaioe l]aU{an9aka, sta. Mesmi pogrebni zive4 v Ljubljani. Dr. phil. Viktor Peterlin c. in %n pereSnuc v rezervi Ela Peterlin roj. Arko »)j^ poročena. «a?^" J^,bn!ca dne 26. decembra 19t4. Narodna tiskarna ■----- v Ljubljani. ----- Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor : časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. 1 iranska banka Hlifalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. r. živahna ttvi % junertao. a De)lniSka glavnioa K 8,000.000. nakasOa v aatarlka ia akreditivi. Knpafe in prodaja vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delalee, srečke itd.) — Vainie l& devize. — Promeae 1 k vsem žrebanjem, ssssss Spreleata vloga aa hranilna kjlilce ter aa Uro la tekočI račaa. ** Obrestovane od dne vložitve do dne dviga. Baatal aavek plate banka ta svojega. Eakompflrai menice, devize in fakture. — Zavarovanje vredn. papirjev proti knnnl izgubi. — kevizlln žrebanja srečk ereznlaoao. — Bembonrs-kredlfl. ------Borna narečna. — Inkaso. =====