'-Ero GOSPODARSTVO XIV ŠTEV. 339 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. ČETRTEK, 14. APRILA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Odmikanje prometnih zvez od Trsta K^oletm boj med Benetkami in !e ,0ln za svobodno plovbo na Jadranu 31, . končal v davni preteklosti s pro-iJHo popolne svobode za plovbo tL. in z umikom Benetk; po na-kf i W Trsta na zaledje, to je na ta-ij V10 Avstrijo, se je začela doba go-f[J|?jirskega procvita za naše mesto, 'oi S,le spremembe po prvi svetovni ^1 ^ so dovedle Trst zopet v slabši ila ,žaj nasproti Benetkam. Ne samo, fei Je* rst politično zgubil svoje narav-^žsledje, ki je bilo priključeno k dr-lll(,ai11 naslednicam Avstrije, temveč i;i|1 nasproti Rimu, ki je poslej odlo-'Pr ° Vsel1 političnih in gospodarskih panjih, je bil neprimerno šibkejši Benetk. i,, ^aški tisk v razdobju med prvo tofe . go svetovno vojno je prepoln t 'bik proti prodiranju Benečanov, akcljem ali z delitvijo stalnih prog i; l'aJ bo to v pogledu železniških zvez !). beh pristanišč v čezmorske dežele. hIeA Bi bilo brez haska obujati te ^ 'bike in stare spomine, ko bi nas pra 1 dogodki ne silili k temu. Pravza-Pi|.V snio se že davno v Trstu sprijaz-^ '■ novim ix>ložajem in si niti ne ;,rc Zijamo več za cilj, da bi dosegli ^oč nad Benetkami v pomorskem lt0 '"etu. Medtem so se Benetke že ta-^ Povzpele — o razvoju pomorskega "teta v beneškem pristanišču smo allen§a KRAS DANES »V naši vasi je več motorjev kakor krav; krav je še 17.« (žena iz Krepelj v openskem tramvaju). STAROST »Človek ima misel, a je ne. more izpeljati.« (Druga Kraševka v openskem tramvaju). VOJNE NE BO »Preskrbite samo vsakemu našemu fantu motorno kolo, pa ne bo vojske.« (Tako menijo na Vipavskem, kjer sc mladina prav tako pridno ubija z motornimi kolesi kakor pri nas na Tržaškem). življenje postane bdlj mirno, ko odmrejo ambicije. (Birkett) /O NOVA VLADNA KRIZA V ITALIJI. Tambronijeva vlada je bila obsojena na smrt v trenutku, ko so zanjo v poslanski zbornici poleg krščanskih demokratov, ki sami nimajo zadostne večine, glasovali samo neo-fašisti. Vodstvo krščanske demokracije je že prej izjavilo, da ne bi moglo trpeti vlade, ki bi bila odvisna od bivših fašistov. Tambroni je bil še v slabšem položaju kakor Segni, ki je imel do konca na svoji strani poleg neo-fašistov in nekaterih monarhistov vsaj liberalce; odstopil je v trenutku, ko je zgubil oporo teh, ker bi se bil moral sicer oslanjati samo na skrajne desničarje (poleg krščanskih demokratov). Takoj po glasovanju o Tambronijevi vladi, ki je zbrala prav majhno večino, je odstopilo nekaj ministrov in za njimi še sam Tambroni z vso vlado. Iz Rima poročajo, da si predsednik republike prizadeva, da bi čimbolj skrajšal čas krize, saj je že prejšnja trajala dober mesec. Preden je Tambroni stopil pred parlament, si ni s pogajanji zagotovil podpore drugih strank ter je računal, da bodo te glasovale zanj iz golega patriotizma, da bi tako prihranile državi novo krizo; vendar se je pokazalo, da želi opozicija bolj razčistiti položaj v državi. Pri vsem gre za osnovno vprašanje, ali se bo krščanska demokracija odločila za vsaj rahlo usmeritev na levo, to je nekako za politiko De Gasperija. Popoln prelom z levo usmerjenimi strankami je pri državnem krmilu nemogoč, ker sodeluje v prenekatcrih občinskih odborih krščanska demokracija z levičarji. Za politiko desnice se Krščanski demokrati ne morejo odločiti tudi zato, ker bi jih takšna politika v primeru volitev stala preveč glasov. VPRAŠANJE NACIONALIZACIJE S KRŠČANSKEGA VIDIKA. Msgr. Ci-vardi, cerkveni svetovalec italijanske katoliške delavske organizacije ACLI, je v svoji izjavi razložil gledišče glede vprašanja nacionalizacije. Te ni možno v načelu zavračati, toda tudi ne. odobravati njene izvedbe v celoti, kar bi v tem primeru dovedlo v kolektivizem; papeški socialni okrožnici »Rerum novarum« in »Ouadragesimo anno« jo odklanjata, pač pa si država zaradi splošnega blagra lahko pridrži nekatere pobude gospodarske narave, in to v natančno določenih primerih. V teh lahko država ali javne ustanove prevzamejo podjetniške posle. Msgr. Civardi je dodal, da se glede tega krščanska načela in italijanska ustava ujemajo; v smislu ustave država lahko proti odškodnini nacionalizira določena podjetja ali gospodarske panoge, ki zadevajo bistvene javne službe, vire energije ali monopol, kakor to zahteva javni blagor. Ta načela pomenijo v gospodarstvu srednjo pot; katoličani odklanjajo komunistično ideologijo a tudi liberalni konservatizem. NEVARNE POSLEDICE RASIZMA V JUŽNI AFRIKI. V trenutku, ko je predsednik južnoafriške vlade dr. Hen-drik Verwoerd govoril na neki mednarodni prireditvi na dirkališču v Johannesburgu, je David Pratt, posestnik iz neke vzhodne, pokrajine Transvaala, streljal nanj ter ga zadel v glavo. Rana ni bila smrtna. Atentat je zbudil izredno pozornost po vsem svetu, zlasti na Angleškem; saj pripada Južnoafriška unija Britanski skupnosti. Angleži obsojajo rasistično politiko nekdanje vlade v Južni Afriki proti črncem, obsoja jo tudi opozicija v Južni Afriki, in sicer tudi bela. To je pokazal atentat, ki ga je izvršil belec. Ver-woerd je deloval tudi za izstop Južnoafriške unije iz Britanske skupnosti. Južnoafriška vlada je prepovedala obe opozicijski politični organizaciji črncev, to je »Afriški nacionalni kongres« in »Panafriški kongres«. Panafriški kongres šteje okoli 30.000 pristašev, ki so izstopili iz afriškega nacionalnega kongresa, ker je bil ta za sodelovanje z belimi. Panafriški kongres zahteva oboroženo borbo proti belcem. Nacionalni kongres zastopa, kakor sam trdi, 8,5 milijona črncev; vseh črncev je 9 milijonov. HITLERIZEM NA ŠVEDSKEM. Glasilo švedskih sindikatov Stockholm Tidningen poroča, da bodo švedski hitlerjanci 1. maja, ko bodo obhajali obletnico Hitlerjeve smrti, uradno obnovili nacistično stranko. Imenovala se bo »švedsko nacional-socialistično združenje«, ki ga bo vodil Gunner Cede-berg; sam se bo imenoval »kancler«. Švedski hitlerjanci so razposlali vabilo na nacionalsocialistično zborovanje, v katerem poveličujejo Adolfa Hitlerja kot politika, borca in plemenskega raz-čiščevalca. IZREDNO TOPEL SPREJEM DE GAULLA. V Londonu so izredno toplo sprejeli predsednika francoske republike De Gaulla. Takšnega sprejema je bil deležen z uradne, strani pa tudi s strani občinstva .De Gaulla so Angleži pozdravili zlasti kot borca za neodvisnost Francije in voditelja narodnega osvobodilnega gibanja med zadnjo vojno. Nekateri zahodnonemški listi na-glašajo, da so Angleži s tem potrdili tudi politiko francosko-nemškega zbli-žanja, toda še bolj verjetno je, da je angleško javno mnenje naglasilo svoj odpor proti vstajajočemu nacionalsocializmu, ki je vrgel svet v zadnje svetovno klanje. De Gaulle, obišče proti koncu tega meseca tudi Združene ameriške države. Dne 25. aprila bo govoril v ameriškem kongresu. De Gaulle bo tudi obiskal Organizacijo združenih narodov v New Yorku, kjer bo imel kratek nagovor. Z RAZOROŽITVIJO KAŽE SLABO. Sodeč po izjavi ameriškega zunanjega ministra Herterja ni upanja, da bi v kratkem prišlo do sporazuma na konferenci 10 držav za razorožitev v Ženevi. že prej je bilo predvideno, da bo konferenca med pristankom na najvišji ravni (predsednikov štirih velikih držav) prekinila svoje delo. Toda Hru-ščev zahteva prekinitev za daljši čas. V VVashingtonu vidijo v tem slabo znamenje in so mnenja, da se bodo težave na konferenci povečale; sicer je Zorin v imenu Sovjetske zveze predložil konferenci nov načrt, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjih. SOVJETSKO - NEMŠKI BOJ Z NOTAMI. Zahodno nemška vlada je izročila sovjetskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto proti izražanju predsednika Hruščeva med obiskom v Na 38. milanskem velesejmu Letos ni milanskega velesejma odprl predsednik republike G. Gronchi, ker je bil zaradi vladne krize zadržan. Prireditev, na katero so Milančani posebno ponosni, uživa v Italiji in v tujini velik ugled. Letos je milanski sejem na povečanem sejmišču 436.491 kv. metrov, (lani 411.763 kv. m). Novost na sejmu, ki je 38., je nov paviljon, ki so ga posvetili kmetijstvu, nadalje mednarodni trg filma in predfilma. Za letošnji sejem so tudi pripravili novo dvorano, v kateri so razstavljene »sodobne tkani-ne«. Ločena pa je razstava tradicionalnih tkanin, in sicer na površini 1700 kv. m. Novozgrajeni paviljon kmetijstva zavzema 5.21o kv. m. površine, a vsa razstavna površina, če vključimo tudi nadstropja, se približuje 18.000 kv. m. Uprava sejma je tudi povečala paviljon, v katerem so razstavljeni gospodinjski stroji, hišne opreme, opreme za kavarne, prodajalne in hotele. Zraven vhoda na trgu G. Cesare so postavili dve novi sprejmni dvorani, ki sta namenjeni sprejemanju vidnejših osebnosti. Letos je tudi znatno večja razstava papirja in embalaže (novih 900 kv. m); prav tako je bila nekoliko povečana razstava grafičnih strojev in potrebščin. Poseben paviljon je opremila uprava Državnih železnic. Razstava »Bureau International des contai-ners« prikazuje najnovejše dosežke na področju kombiniranih železniških in cestnih prevozov. V posebnem paviljonu je nameščena razstava državnega odbora za raziskovanje na področju jedrske energije, ki prikazuje uporabo jedrske energije v miroljubne namene. V zvezi z vestjo, da bo v bodoče milanski sejem premeščen na širše sejmišče, je uprava sejma izjavila, da ni razloga za premestitev. Res je sicer, da je že za letošnjo razstavo bilo rešeno tako, da so starim paviljonom dogradili nadstropja in da so pridobili nekaj prostora z izkopavanjem pod že obstoječimi stavbami. Letos razstavlja svoje izdelke 14.030 razstavljavcev, med temi 5.C00 tujcev, in sicer iz 54 držav. Jugoslovanska razstava bogatejša Razstavlja 49 podjetij = Pester izbor blaga MILAN Jugoslavija razstavlja kolektivno v »Palači narodov«. Skupno razstavlja 49 jugoslovanskih podjetij. Letošnji razstavni prostor, ki ga je uredil arhitekt Branko Pešič iz Beograda, je lepši in bogatejši po asortmanu različnih proizvodov. Proizvodne dejavnosti, ki so zastopane na Milanskem velesejmu, nam poleg klasičnih proizvodov izvoza, kot so les in poljedelstvo - prehrambeni artikli, ki so zastopani v manjši meri, kažejo velik napredek jugoslovanske industrije. Tako vidimo poleg visoko kvalitetnih finalnih lesnih proizvodov zastopano industrijo motorjev, dalje elektroindustrijo, industrijo ognjevarnih opek in materialov, razne kože in usnjene proizvode, kakor tudi Pr°-izvode steklarske industrije (kristal iz Rogaške Slatine). K temu treba dodati še proizvode domače obrtij športe rekvizite, glasbene instrumente ter razni tekstil in trikotažo. Posebej razstavlja Jugoslavija obdelovalne stroje v paviljonu 17 B, in sicer podjetja Prvomajska - Zagreb. Krušik - Valjevo, Ivo-Lola Ribar -Železniki. Na dan otvoritve je obiskal jugoslovanski paviljon minister Colom-bo z ostalimi visokimi italijanskimi funkejonarji in se zelo pohvalno izrazil o ureditvi jugoslovanskega paviljona. Predvsem se je zanimal za industrijske proizvode, kot na primer za kinoprojektorje tovarne Iskra - Kranj, za aluminijaste in bakrene polizdelke, kakor tudi za razne precizne merilne aparate, z jugoslovanske strani sta se otvoritve velesejma udeležila člana Izvršnega Sveta L. R. Slovenije Tone Bole in Peter Zorko te - ,ugosl:vanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški in generalni konzul v Milanu vjekoslov Cvrlje. V spremstvu predstavnika Zvezne trgovinske zbornice iz Beograda Srečka Rihtarja so si ogledali razstavne prostore in izrazili priznanje za dobro ureditev in organizacijo. Za časa trajanja milanskega velesejma bo v Milanu več važnih sestankov med jugoslovanskimi in italijanskimi gospodarstveniki. Tako bo dne 21. aprila skupen sestanek mešanih zbornic iz Beograda in Milana, na katerem bodo razpravljali o raznih gospodarskih stikih in ukrepih, ki naj bi v bodoče še pospešili blagovno izmenjavo. Za dan 22. aprila, ki je določen kot jugoslovanski dan, je napovedan Boljša mednarodna lesna konjunktura Položaj na evropskem lesnem tržišču, ki je bil pred letom dni precej neugoden, se zdaj krepko popravlja. Vzroka za to je treba iskati v ugodnih kreditnih pogojih in uvidevni davčni politiki po vseh državah, ki dobavljajo les. To dvoje je dalo novega zagona tistim panogam stavbeništva ter industrije, ki uporabljajo dosti lesa. Tudi v deželah, ki les uvažajo, se je položaj popravil ter se je lani povpraševanje močno povečalo, če ga primerjamo z letom 1958. Zlasti je narasel uvoz rezane jelovine, ki je predlanskim tudi znatno upadel. Povečalo se je tudi pošiljanje lesa v Severno Afriko in na Bližnji vzhod, kar je pripomoglo, da je bilo lani na evropskih trgih prodanega skoraj 20 milijonov kubičnih metrov raznega lesa, to je, za kakih 8% več kakor predlanskim. Koristi od tega so bile deležne zlasti Avstrija, Finska, švedska in Sovjetska zveza. Naraslo je tudi povpraševanje po lesu za celulozo in papir, ki so ga vse države, razen Nizozemske in Švice, u-vozile več kakor pa leta 1958. To velja zlasti za Italijo in za Vel. Britanijo. Italija je leta 1958 uvozila samo navadnega in boljšega lesa nad 9 milijonov stotov, vrednih 21 milijard 640 milijonov lir, lani pa skoraj 11 milijonov stotov v vrednosti 24 milijard 950 milijonov lir. Po vrednosti znaša povečanje lesnega uvoza torej 10,5%. Kakor vse kaže, bo letos poraba lesa ostala enaka kakor lani, prav tako tudi ponudba. Leto 1960 bo torej evropskemu lesnemu trgu prineslo popolno ustaljenost. (Ag. Italia). Premalo soli v Italiji Lansko leto je Italija uvozila 1,372.000 stotov soli, in sicer 840.000 stotov iz Egipta, 520.000 iz Španije in 12.000 iz Alžirije. Zdi se, da je do uvoza prišlo zaradi napačnih računov funkcionarjev pri državnem monopolu, ki so podcenili potrošnjo soli v državi. Italija je izdala za uvoz soli okrog 200 milijonov lir. Franciji. Hruščev je Francoze opozoril na nevarnost nemškega militarizma. Nemci očitajo Rusom, da sovjetska politika nasprotuje spravi med Francijo in Nemčijo. Sovjetsko zunanje ministrstvo je vrnilo nemškemu poslaniku nemško protestno noto, češ da je njena vsebina opravljiva in neresnična. prihod predsednika komiteja za zunanjo trgovino Sergeja Kraigherja in predsednika Zvezne industrijske Zbornice Nikole Djuveroviča. Ta o-bisk bo brez dvoma ponovno potrdil, da se stiki med sosednima državama razvijajo čedalje ugodneje v duhu medsebojnega razumevanja in želje za čim širše in plodnejše sodelovanje. Z. z. trinja, Gruda iz Ljubljane in Sljeme iz Zagreba in Slovenija živinopromet, Srbija iz Velike plane, Sfbocoop iz Beograda in Vojvodina iz Novega Sada razstavljajo mesne konserve; Tovarni Delamaris iz Izole in Jugoriba iz Zagreba konservirane ribe. Podjetja Dom iz Ljubljane, Export-drvo iz Zagreba, Jugodrvo - rudnik iz Beograda, Jugošport iz Beograda, Li-gnum-coop iz Zagreba, Makedonski folklor iz Skopja, Muzička naklada iz Zagreba, Narodna radinost iz Beograda, in Ponišavlje-export. iz Pirota razstavljajo izdelke jguoslovanske obrti, kakor čipke, preproge itd. Tovarne Jugotekstil-impex iz Ljubljane, Centraltextil. iz Beograda, Tobus iz Ljubljane in Toko iz Domžal razstavljajo tkanine, pletenine, konopljo, predivo in usnjene izdelke; Jugokamomila iz Beograda razstavlja razna zdravilna zelišča, tovarne kemikalija iz Zagreba, Kemija-impex iz Ljubljane in Steklo-export prav tako iz Ljubljane razstavljajo porcelan, razne vrste stekla, izdelke iz porcelana in keramike, na zelišča, tovarne kemikalij iz Zadra, Navip iz Beograda in Slovenija-vino iz Ljubljane vino, žganje, likerje, sadni sok in znani »maraskin«. Podjetje Mladost iz Zagreba razstavlja razne knjige, revije in periodično čtivo. Poleg omenjenih podjetij in tovarn, ki rasztavljajo v »Palači narodov«, razstavljajo večja jugoslovanska industrijska podjetja svoje izdelke v »Industrijskem paviljonu«, in sicer na razstavni površini llO kv. metrov. Med temi razstavljajo Zagrebška tovarna »Prvomajska« 5 velikih strojev za obdelavo kovin, tovarna Krušik iz Valjeva stružnico, tovarna Ivo Lola Ribar iz Železnikov težke orodne stroje. Katera podjetja razstavljajo Kakor v preteklih letih, sodeluje Jugoslavija tudi letos na milanskem velesejmu, ki traja do 27. aprila. Iz Jugoslavije razstavlja 48 podjetij v Palači narodov, in sicer na površini 390 kv. metrov. Na milanskem sejmu razstavljajo svoje izdelke naslednje jugoslovanske tovarne: Industrija motora - Rakovica, in sicer Dieslove motorje; Elektro-kovina iz Tezna električne , stroje, črpalke, ventilatorje in razne žarnice; Iskra iz Kranja kinematografske projektorje in telefonsko opremo; Prvomajska iz Zagreba orodne stroje za obdelavo kovin; Tovarna »Rade Končar« iz Zagreba električne motorje, agregate, transformatorje in električne .grelce; Valjarna i? Sevojne bakrene in medene valjane izdelke; Tovarna lahkih kovin »Boris Kidrič« iz Šibenika izdelke iz aluminija. Jugoslovanska izvozna podjetja razstavljajo vrsto strojev, izdelanih v raznih jugoslovanskih tovarnah. Invest-import iz Beograda razstavlja parne kotle, stiskalnice, stružnice in razne druge stroje; Intercont iz Beograda manjše električne motorje; Jngoauto iz Beograda dele motorjev, hladilnike in električno opremo; Jugometal iz Beograda samotni material; Jugomi-neral iz Zagreba kremenaste opeke, prevodni in neprevodni material; Jugo-sanitarija iz Zagreba optične leče, Ju-gotehna iz Beograda električne motorje; Mašino-impex iz Zagreba sirene, električne motorje, radijske sprejemnike, električne gramofone, televizijske sprejemnike in ojačevalnike; Vardar iz Skopja električne motorje, ste klo, izdelke iz keramike in porcelana Posebno bogato je zastopana jugo slovanska prehranjevalna industrija Bosnaplod iz Sarajeva in Kooperativa iz Beograda razstavljata suhe smokve in žganje; Tovarna Gavrilovič iz Pe- Za pravilno žigosanje jajc Nedavno smo tudi v »Gospodarstvu« poročali o pošiljki jajc, ki je obtičala v genoveškem pristanišču zaradi ovir, ki jih je zaradi slabega črnila, uporabljenega pri žigosanju jajc ob uvozu, postavila italijanska carina. Kdor se količkaj razume na hitro kvarljivo blago, ve. kaj pomeni večdnevni postanek takšnega blaga, kot so prav jajca. Pošiljka, ki so jo carinski organi ustavili v Genovi, je prihajala iz ; neke čezmorske dežele. Zadnje čase pa se je to začelo dogajati tudi pri pošiljkah v cestnem prometu, in sicer z jajci iz Madžarske, Bolgarije pa tudi iz Jugoslavije. Glege jugoslovanskih jajc naj omenimo, da je v Italiji in tudi v Trstu razširjeno mnenje, da so jajca iz Slovenije boljša od bosanskih in hr-vatskih. Jajca iz Slovenije so povprečno vsekakor debelejša; t0 je v zvezi s sodobno urejeno kokošere-jo. Tržaški uvozniki naglašajo, da bi morala jugoslovanska podjetja pospešiti svoja prizadevanja, da prodrejo še globlje na italijanski trg, kamor izvažajo tudi Madžari in Poljaki velike količine kokošjih1 jajc. V konkurenci zmaga tisti,, ki oskrbuje trg z boljšim blagom in pod ugodnejšimi pogoji. Zaradi tega je želeti, da bi v izvozu jugoslovanskih jajc premostili nekatera težave. Po mnenju nekega tržaškega uvoznika bi bilo treba, da se zdravstveni pre-gled^ izvršijo še v podjetju, ko namreč blago še ni vkrcano ha tovornjak. Ponovno raztovarjanje in natovarjanje pa tudi samo eno — ali dvodnevna zguba časa spravljajo tukajšnje uvoznike v veliko zagato. Vprašanje zase pa je žigosanje jajc. Glede tega so nekatera jugoslovanska izvozna podjetja premalo pazljiva. žig je nečitljiv in v takih primerih se pošiljka pri italijanskih carinskih organih ustavi. Zaboji z jajci morajo na tla, ..nekaj ljudi pa hiti z nerodnimi žigi, da zopet. ožigosa vsa jajca. Naj omenimo, da ena taka pošiljka, ki je natovorjena na tovornjaku s prikolico, šteje kakih 300.000 jajc. Vse to znatno poveča stroške in tudi zamudo, kar zopet pomeni korak nazaj v konkurenci z drugimi državami. Pa še ena ovira je na poti uspešnega trgovanja z jajci, in sicer zaboji. Tudi pri teh ie treba paziti, da bodo med vožnjo zdržali. Zaradi tega je treba pokvarjene zaboje odpraviti, sicer se raztovarjanje ih tudi razpošiljanje po trgovinski mreži znatno otežkoči. Pretekli teden sta se maršal Tito in predsednik Indonezije Sukamo sestala že četrtič. Sukamo je priletel v Pu-io, od koder se je v spremstvu maršala Tita odpeljal čez Koper in Postojno v Ljubljano in dalje v Slovenijo. Ogledal si je tudi skakalnico v Planici. Po treh dneh bivanja v Jugoslaviji in političnih razgovorov je bilo objavljeno uradno poročilo o gledišču jugoslovanske in indonezijske vlade glede važnih mednarodnih vprašanj. Poročilo je zbudilo veliko pozornost tudi v zahodnih državah, sodeč po poročilih zahodnega tiska. V njem je rečeno, da je indonezijski predsednik sprejel gledišče Jugoslavije, po katerem bi tudi manjše države morale biti zastopane na konferenci na najvišji ravni v Parizu; one bi morale sodelovati vsaj pri reševanju nekaterih vprašanj. Poročilo poudarja, kako ugodne dosežke dajejo pogosti sestanki predstavnikov posameznih držav. Poleg tega naglaša, da se je število tako imenovanih izven-blokovskih držav, ki odklanjajo cepitev sveta na bloke, povečalo; politika mirnega sožitja se čedalje utrjuje. Poročilo pozdravlja vlogo Organizacije združenih narodov, nadalje odpravo kolonializma ter naglaša nujnost, da se dokončno prekinejo jedrski poskusi, nadalje da se svet razoroži in končno, da se nerazvite dežele gospodarsko podprejo. KONEC MEDNARODNEGA POLOŽAJA V TANGERJU Dne 19. aprila bo odpravljen posebni mednarodni statut za Tanger, ki se popolnoma podredi maroškim zakonom. S tem je bil zadan mednarodnemu kapitalu, ki se je uveljavljal v raznih podjetjih, bankah in menjalnicah, hud u-darec. Že delj časa beži kapital iz Tan-gerja in z njim tudi zlatd in druge žlahtne kovine. Samo letos so že zaprli 600 raznih podjetij. Trgovine prodajajo blago izpod cene. Maroška vlada pripravlja posebne gospodarske u-krepe ,da bi olajšala prehod v nove razmere. ITALIJANSKO-MADŽARSKA TRGOVINA Lani se je trgovina med lialijo in Madžarsko znatno povečala in dosegla vrednost 19,6 milijard lir, kot še nikdar po vojni. Madžarska je uvozila iz Italije za 10,1 milijard lir, italijanski uvoz iz Madžarske pa je znašal 9,5 milijard lir. Madžarska je prodajala Italiji največ (75%) živo živino in to goveda, konje, prašiče, perutnino, jajca, sur. maslo itd. ter porcelan, preproge, semena, vina in drugo. Italija pa je pošiljala na Madžarsko znatne količine tekstilnih surovin, južno sadje, valjano jeklo, stroje ih kemične izdelke. (Ag. Italia) PROTI KOBILICAM. V sklopu FAO (Food and agricultural organisation) so predstavniki 13 držav podpisali sporazum o skupnem nastopu proti kobilicam. Načrt bo trajal 6 let, izvedba pa bo stala skupaj 3,867.000 dolarjev. Ljubljana, v aprilu Ljubljana je bila že za časa Rimljanov znana kot pomembno križišče trgovskih poti med Srednjo Evropo in Sredozemskim morjem. Ta izredno ugodni zemljepisni prometni položaj je doprinesel, da je mesto že pred pol tisočletjem (leta 1479) dobilo pravice za prirejanje sejmov ob Ljubljanici in tudi razne privilegije za potujoče trgovce. Stoletja nato je z zgraditvijo železniške proge Dunaj -Trst pomen Ljubljane kot središča blagovnega prometa vedno bolj naraščal. Po prvi svetovni vojni smo doživeli posebno velik polet in razvoj domače industrije obrti in trgovine. Svoj posebni odraz je dobilo to z ustanovitvijo »Ljubljanskega velesejma«, prvega te vrste na Balkanu. Po drugi svetovni vojni je dosegla Jugoslavija razmeroma najhitrejši industrijski razvoj v Evropi. Vendar pa je ta industrija tako močno razčlenjena, da skoro ni mogoče vseh industrijskih proizvodov pokazati na splošnih vzorčnih sejmih, zaradi česar so se uveljavili specializirani sejmi. Med temi so vsekakor zelo pomembni tudi mednarodni lesni sejmi, ki jih prireja Gospodarsko razstavišče vsako drugo leto. Kot prodajno blago pa v Sloveniji ni ostal samo les kot tak, ampak se je iz tega razvila industrijska proizvodnja finalnih lesnih izdelkov, posebno pohištva, ki je postalo posebno zahtevano izvozno blago. Lesna predelovalna industrija je v Jugoslaviji najbolj razvita v Sloveniji, saj izvaža Slovenija nad 70% svojih finalnih lesnih izdelkov v 40 dežel vseh petih celin. POMEN III. MEDNARODNEGA LESNEGA SEJMA III. mednarodni lesni sejem v Ljubljani bo letos od 21. do 29. maja na Gospodarskem razstavišču in bo pokazal najvišji pregled najnovejših tehničnih in proizvodnih dosežkov na tem področju. Letošnji lesni sejem bo pomembna gospodarska prireditev in prav posebno važen tako za. proizvajalce kakor za trgovsko mrežo in potrešnike. Tem bo pokazal, kaj zahteva tržišče, drugim pa dal pobudo za pravilnejšo usmeritev proizvodnje in za zboljšanje kakovosti in sodob-nsjšo izbiro proizvodov. Letos sodeluje na tem lesnem sejmu celotna jugoslovanska industrija pohištva. V splošnem se je po vojni razvila v Jugoslaviji posebna izdelava sodobnega lahkega in praktičnega pohištva, za katero ima ta industrija posebno mnogo odjemalcev v tujini. Da bi tej panogi dali še poseben poudarek, je odbor za organiziranje mednarodnih lesnih sejmov v Ljubljani ustanovil »Natečaj za sodobno jugoslovansko pohištvo« za projekte kosovnega pohištva ter je ta komisija letos tudi že ocenila nad 10a osnutkov ter tudi podelila več nagrad za najboljše rešitve. Tudi obiskovalcem sejma se bo nudila prilika, da bodo v obliki ankete lahko ocenjevali pohištvo, kj ga imajo v estetičnem in praktičnem pogledu za najbolj prikladnega in bo lahko v poznejši velikoserijski proizvodnji tudi cenejše. — Razstavljeni bodo seveda tudi stroji in strojna o-prema za potrebe lesne industrije in razna pomožna sredstva. Na splošno GOSTILNA „A1 Gambero” Trst, Ulica Udine št. 37 Telefon 24-938 GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK, št. 3 - Tel. 21-202 Ura BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR BOaOOO.OOO - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED KROJACNICA JESTVINE Hozetlč TRST Trg Garibaldi 11/1. Telefon 90-280 Qec —r TRST, Str. p. Longera 203 Telefon 95-984 želi cenjenim odjemalcem veselo veliko noč CALZOLERIA FI0RENTINA s.r.l. TRST, U. Torrebianca 2 Telefon 96-536 GOSTILNA ŠKABAR najemnik KUTIN VELIKI REPEN GOSTILNA DROGERIJA DORO Gorica Curso Italia 104 Droge, barve, čopiči parfumi kemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje, umetnike itd. Telefon 26-83 t- A". v O ' TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOJZIJ TRST - ROJAN Trg Tra i Rivi 2, tel. 31-198 ženski, moški in otroški čevlji priznanih znamk ter gumijaste copate, vseh vrst po najnižji ceni. BAR .Jadran1' - Kobol- TRST, Ulica Industria 16 Telefon 44-505 Cenjenim gostom želimo veselo veliko noč Ostrouška TRST, Ulico S. Nicolo 1 Telefon 37-918 ŽELEZNINA NABREŽINA št. J 24 Telefon 22-522 Hotel 99'3i'i1u!t” RKPHNTAHUtl - Telef. 21-331 se priporoča in želi vesele velikonočne praznike vsej svoji klienteli! S^Lndrej ^13o ih -ZO rnr. ph. Farmacevtski proizvodi, kemikalije TRST - UL. TCRREBIANCA 21-11 Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ G. M. COLOMBIN S FIGLIO UVOZ - IZVOZ MiUTOVINJE in IZDf^KOT Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 99-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE SPLOŠNA TRGOVSKA IMPORT EXPORT KOPER nudi svoje usluge pri IZVOZU in UVOZU vsem cenjenim naročnikom — Usluge vrši solidno in poceni — Se priporoča jUjiMfAiui \J.ai. uaii, ia.0, i^afuecfi lepem, te uute u čuhai/ii! III. mednarodni lesni sejem OD 21. DO 29. MAJA 1960 Razstava sodobnega pohištva, nagrajena na natečaju! Praktične demonstracije najmodernejših lesno-predelovalnih strojev tujih in domačih proizvajalcev — Pomožna sredstva za lesno predelovalno industrijo! — Najboljša priložnost za sklepanje poslov - Use informacije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Ljubljana lahko rečemo, da bo letošnji nri $ rodni lesni sejem v Ljubljani v ^ ka privlačnost za domače in tuIe biskovalce. _ otn ^ UVOZNA DOVOLJENJA V OBMEJNI TRGOVINI Tržaška zveza trgovcev je 8?°^ čila, da morajo biti vse prošnje uvozna dovoljenja v obmejni tr’ vini med tržaškim in sosednimi goslovanskimi področji izročene L do 7. dneva vsak mesec. P’r0:’2li-treba poslati na ravnateiljstvo Z* ^ nanjo trgovino (Direzione del c° mercio Estero) pri Generalnem ^ misariatu, in sicer na sedež v u ,( Genova št. 9. Prošnje, ki bi Prish|i) na omenjeni naslov pred dolo^ell?J rokom, se ne bodo upoštevale, prošnje pa, ki bi prispele po Pre^ klem roku, bo rešitev odvisna od 11 rebitnega ostanka po rešitvi PraU časno prispelih prošenj. V detošnl^ letu se bodo dovoljenja za uvoz ^ veda za zakol«, »govejega mesa«' »konj za vprego in za zakol« iz le vsako tromesečje, dovoljenja , uvoz »navadnega vina za potrošm in »tropin« pa vsak drugi mesec- PRED . ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI!W KULTURNIM SPORAZUMOM Ta mesec bi morala biti v Beog1^ seja mešane komisije za varSL manjšin na bivšem Svobodnem f škem ozemlju. Zaradi vladne kri«®. Italiji pa so jo morali odložiti. F f jansko in jugoslovansko zastopst™ tej komisiji, ki so jo priklicali v z0. Ijenje po določilih londonskega sv razuma, se bosta sešli v jugosl°va ski prestolnici konec maja ali v L četku junija. Ker so odnosi med 00 ma državama dobri, ta odlog na ’’ beni strani ne vzbuja kake zas* Ijenosti. Tudi jugoslovanski vel® slanik v Rimu Javorški je praV dni izrekel zadovoljstvo nad ugod111 ^ razvojem teh odnosov. JugoslovaPs.( minister za zunanje zadeve P®0!!,, bi moral v kratkem priti v Rim' g mor ga je že lani decembra V0^ italijanski zunanji minister pella- . tej priliki naj bi podpisali . sporazum med obema državama, ^ terega besedilo zdaj sestavljajo-znano, ali vsebuje sporazum tudi ločila o priznanju visokošolskega dija. štl- l/lablediaji hoteli be piipoiočaft Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in M 0* II. kategorije. . Sedemdeset P°s*f Vse hotelske udobnosti. Enoposteld sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne [ 2200-2600 (davki in postrežba vkl) ceni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) 24-157. — Vse udobnosti, mrzla fr1 1 pla tekoča voda, centralna kurja*; telefon v sobah. Dvigalo. Cene od lir dalje. Hotel SLON Ljubljena, Titova 10 - Telefon do 46. — Priporočamo obiskovale1;^ svoje obrate: kavarno, restavra® in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag* s 100 udobno opremljenimi sobamL partmani, sobami s toplo in mrzlo ^ kočo vodo, telefonom, restoranonJ domačo in tujo kuhinjo, kavarno, J* rom, salonom za bankete in konf®1® ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine! Edina »skluzivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. Sfrftfttf. RuŽ batv& trajnost arontd užite# žens# (Proizvodi Kemikalija - Novi Sa4 /llilUKI IIIIIIIIIIU lllllllll IIIIH IllllillilllllilllllllllllllllllllllllllllllUII II |||||lllli^|U> »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — ŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. GepP« tel. 38-933, — CENA: posamezna ^ vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15' ^ NAROČNINA: letna 850 lir, polteh18 150 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo1 št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna ^ din, polletna 300 din; za ostalo 111 zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se P1 ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI^' Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tef rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGL* SOV: za vsak m/m višine v širini eIie ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Ceste v Sloveniji pod strožjim nadzorstvom Samo redke visoke alpske prelaze (Ljubelj, Podkoren, Vršič) še pokri-va debela snežna plast, ko po vsem 'Ltrgem cestnem omrežju Slovenije Povečini promet z motornimi vozili Postavlja oblasti pred čedalje večje naloge. ‘*m številom prometnih nesreč, ker Sre pač za deželo, ki se šele privaja Pa zapleteni ustroj cestne motorlza čije. Rubrike v listih o Stalinih dnev Pih prometnih nesrečah vznemirjale ‘JUdi, ki jim je nevarnost na cesti v tolikšnem obsegu neznana, še huiši Piemento pa so skupne letne številke: v preteklem 1. 1959 5325 promet-Pih nesreč, od teh 228 smrtnih. »NISI SAM NA CESTI« Kljub hitremu naraščanju mopedov so kolesa za ljudi, ki odhajajo 3'Utrai na delo in se v prvih Dopoldanskih urah vračajo, še zmeraj po Slavitno prevozno sredstvo. Pri vas ""■iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiii [Tujci prihajajo rajši po cestah Po podatkih Državne ustanove za (Ujski promet — ENIT — prihajajo tuji obiskovalci v deželo rajši p) cesti kakor po železnici, po morju ali Po zraku. Od vseh tujcev je bilo tudi lani največ Nemcev: 4 milijone 567.000, (leta 1958 4 milijone 58.000). Za Nemci so prvi Švicarji — 2 mi-'ijona 344.000, (leta 1958 2 milijona 140.000). Na tretjem mestu so Avstrijci — 2 milijona 86.000, (leta 1958 2 milijona 434.000), torej lani za l4,3 odstotka manj kakor predlanskim. Za temi prvimi tremi narodnostmi Prihajajo: Francozi — milijon 983.000, Leta 1958 milijon 481.000), Angleži ~~ milijon 458.000, (milijon 148.000), Amerikamci — 825.000, (813.000), in Holandci — 811.000, (713.000). Na zadnjih mestih so Novozeland-c‘. ki jih je lani obiskalo Italijo 2t'-871, (predlanskim 24.456), Egipča-Ui. ki jih je lani prišlo 12.179, (14.557), in Pakistanci, ki jih je bi-lo lani 5.556, (pa 6.383). Čeprav so Nemci lani ohranili prvenstvo, je v odstotkih najbolj nara-slo število Fracozov — za 33,8%, Angležev — za 27% in Holandcev — za 13,7%. Mejni prehodi, čez katere je šlo Uajveč tujih turistov, so Pon te San Luigi (cesta) in Ventimiglia (želez-Uica) ob italijansko-francoski meji; Ponte Chiasso (cesta) in Domodos-Sola (železnica) na meji s Švico; Hrenner (cesta in železnica) na me-J* z Avstrijo, V hotelih je lani prenočevalo 6 milijonov 783.000 tujcev, ki so plačali 25 milijonov 585.000 nočnin. Dosti .Ujih turistov seveda ne prenočuje in stanuje v hotelih. Navzlic temu Se je število nočitev v primeri s Predlanskim letoiR v hotelih poveča-lo za 8,3%. . Od 16 milijonov tujih obiskovalcev si je lani ogledalo državne muzeje Za ohranjevanje starin in umetnin n‘č manj kakor devet milijonov. (Iz knjige »Podobe iz sanj«, napisane med prvo svetovno vojno »v le-‘A strahote 1914-1917«), 73 tople, od rodovitne in blagodar-716 ljubezni spotite jesenske zemlje, rnirno vzdramljene, otroškega pri-Cakovanja polne noči je vzklilo prebavno jutro. Megli, ki so še leno aremale, so se vzdignile počasi znad rosne ravni, so se nato pognale oblakoma proti nebu ter tam utonile v ^adi luči. Tiho je vztrepetalo v čistem sraku, zaiskrilo se je na poko-sonih senožetih, v zlatem vejevju bu-jelš in topolov. Tako je nedeljsko sonce oznanilo svoje kraljevanje. Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo pesmi, ne vriskanja, P® praznične besede. Iz doline, s hribov in gričev so se pozdravljale in odzdravljale bele cerkve; ali mol-a}e so. Le z očmi, svetlimi, Salost-Arui so se spogledavale; in zeblo n'* 1 * v je, čeprav so bile od gorkega s°nca obžarjene. Po Široki beli cesti, po stezah pre-o travnikov, po strmih klancih se vijo procesije vernih kristjanov. Ve- lko jih je, ker v potrtem svojem sr-Cu so željni molitve in tolažbe. Ali cu:Pod afriškim nebom«, »Afriška obala«. Lani je izšel zadnji Verganijev roman »Proces za zaprtimi vrati«, ki je izšel tudi v francoskem prevodu samega avtorja. Po drugi svetovni vojni je Orlo Vergani pisal tudi scenarije za uspele revijalne komedije. O AMERIŠKI ARHITEKTURI je v petek predaval v ameriškem klubu USIS v Trstu dr. G. Dorfles. Predavatelj je urednik filozofskega časopisa »Aut-aut«. O arhitekturi je napisal že več študij, med temi tudi »L’Architettura moderna«. Predaval je tudi že po raznih evropskih in ameriških mestih. Po predavanju so zavrteli film o sodobni arhitekturi. 80-LETNICA ZNANEGA ISTRSKEGA SKLADATEUA Te dni je obhajal svojo osemdesetletnico znani istrski skladatelj Ivan Matetič — Ronjgov, ki živi danes v pokoju v Istri. Poprej se je dolgo let udejstvoval tudi v Beogradu, kjer je bil v prijateljskih stikih tudi z beograjskimi Slovenci. S svojo glasbo je zlasti pripomogel k uveljavljenju domačih istrskih motivov. Med najlepše prištevajo njegove skladbe za mladinski zbor, med temi znano »Čače moj«, ki so jo večkrat peli znani zbori v naših krajih. Pobudo za to pretresljivo žalostinko mu je dala rudarska nesreča v hrastniškem rudniku leta 1932. Tudi svojo hčerko je vzgojil za umetnost, saj je postala ena izmed najbolj znanih harfistinj v Jugoslaviji. J£ultura in življenje Rimsko volkuljo, ki upodablja Italijansko državo, sesajo po mnenju lista »Politica«, ki ‘ga izdaja levo krilo Krščanske demokratske stranke v Florenci, premnogi državljani v najraziičnnejših oblikah prepričani, da je država nekaj tujega, izven njih samih. Od države zahtevajo podporo, službo, posebne nagrade in monopolne položaje., a se pri tem ne vprašajo, od kod naj država vzame denar za vse to Splošna plovba - Piran ŽUPANČIČEVA ULICA 24 Telefon 51-70 Telex 03-122 Komercialni oddelek Ljubljana Telex 03-185 POMORSKI PREVOZI DOLGE IN OBALNE PLOVBE REDNA LINIJSKA SLUŽBA: JADRAN — ZDA — JADRAN Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte Hotel J-tlouUa Bled Odprt vsa lato. tekoča, topla in mrzla voda. 81 postali. Soba i kopalnico. Lastan taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAS z lastno restavracijo. 43 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Žičnica. avtoprevozniSko PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0HERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo veakovretne preveze za tu In inozam-elvo. — Poatrežba hitra. Cerna ntfodne Toldka SILA JOŽEF uvo z IZVOZ TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 Kaša zavarovalnica ustanovljena leta 1II2II a. navnim, Trst Ul. fihaga R Tel. 27312 OMun nal demili zavodov za lelo 1958 Ugodno leto za hranilnico na Opčinah V nedeljo, 3. aprila, je bil popoldne na Opčinah redni občni zbor domače hranilnice in posojilnice, ki j c bila ustanovljena že leta 1909. Po kratkem nagovoru predsednika J. Podobnika je bilo navzočim članom obrazloženo stanje posojilnice ob koncu lanskega leta. številke v bilanci govorijo o razveseljivem napredku. V lanskem letu se je splošno povečal obrat, tako vloge kakor tudi podeljena posojila. Vloge so se povišale za 12%, a posojil je bilo podeljenih za okoli 100 milijonov lir, in sicer za razne potrebe, kakor za popravilo kmečkih in delavskih hiš in gospodarskih poslopij, za družinske potrebe, pa tudi obrtnikom za nabavo obrtniških potrebščin, čisti dobiček se je podvojil, in sicer se je dvignil od 318.319 lir v letu 1958 na 768.499 lir v letu 1959. Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo od čistega dobička razdelili 100.000 lir med najpotrebnejšo šolsko mladino, in sicer na hranilne knjižice, da bi se otroci že v zgodnji mladosti naučili varčevanja; tega daru bodo deležni otroci iz vseh vasi od Sv. Križa čez Bazovico, do Doline, koder ima posojilnica svoje člane. Ostali del dobička pojde v rezervo. Denarnim zavodom, kakor je hranilnica na Opčinah, ne gre za to, da bi svoj dobiček čim bolj povečale, temveč da bi s posojili nroti čim nižjim obrestim pomagali svojim članom iz finančne stiske. Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo obrestno mero za posojila znižali za 1/2%. člani so bili na občnem zboru tudi obveščeni, da si je hranilnica nabavila sodoben računski stroj, ki omogoča hitrejše in mehanizirano knjigovodstvo, kakor ga zahteva današnji razvoj denarnih zavodov in poslovnega življenja. Stroj prihrani mnogo dela pa tudi olajša nadzorstvo nad registracijo. O napredku openske hranilnice govorijo tudi številke o naraščanju članstva, saj se je število lansko leto dvignilo od 640 na 680. To je vsekakor dober znak, ki kaže, da imajo ljudje zaupanje v domači denarni zavod. Poleg raznih jamstev, med temi jamstva z neomejeno zavezo, razpolaga hranilnica tudi z rezervo okoli 2,600.000 lir. Poslovanje med letom je pokazalo, da člani redno vračajo posojila in s tem kažejo svojo dobro voljo ter lajšajo poslovanje svoje hranilnice. Le^os niso na občnem zboru volili novega odbora, ker je bil že lani izbran za tri leta. Tudi nabrežinska posojilnica napredovala V nedeljo dne 3. aprila je bil v Nabrežini občni zbor Kmečke posojilnice. Predsednik J. Terčon je podal poročilo o delovanju posojilnice v preteklem letu. Upravni odbor je imel mesečno redno svoje seje in revizorji so vsak drugi mesec pregledali poslovanje ustanove. Posojila so bila večinoma nakazana članom za gospodarska obnovo, za pomoč pri gradnji gospodarskih stavb in delavskih hiš ter za gospodarski napredek obrtnikov. Vsa ta posojila so bila možna le, ker uživa posojilnica zaupanje članov, ki so razpoložljivi denar naložile kot hranilne vloge. Predsednik je z zadoščenjem ugotovil, da so vloge v preteklem letu precej narasle. Predsednik je nato obrazložil bilanco za preteklo leto. Gotovina znaša 734.492 lir, naložen denar v banki 5,753.896 lir, vrednostni papirji 4,796.460 lir; vrednost papirjev pa je Po sedanjem tečaju višja. Meničnih posojil je bilo v začetku leta 1959 16,381.635 kr, na koncu leta pa so narasla na 20,559,140 lir. Posojila na vknjižbo so v začetku leta znašala 4,984.000, a na koncu leta 5,212.200 lir. Skupno je aktiva znašala 37,066.988 lir. Hranilne vloge so se v preteklem iletu povišale za skoro 4 milijone lir. in sicer od 23,384.726 na III. razstava pohištva in opreme v sodobnem stanovanju, ki bo letos na tržaškem velesejmu, bo imela na eni strani strokovni značaj, ker bo prikazovala nove sloge, ki se uveljavljajo na področju pohištva, na drugi strani pa bo imela ta razstava tudi trgovinski značaj; saj bo njen namen tudi prodaja pohištva na tukajšnjem trgu, pa tudi v ostali Italiji in v tujini. Tovarne pohištva bodo na tržaškem sejmu razstavile svoje izdelke v raznih slogih: sredozemsko pohištvo, skandi- navsko, srednjeevropsko in italijansko pohištvo. V okviru III. razstave pohištva bodo razstavili svoje izdelke tudi italijanski obrtniki. Sejem bo v paviljonu F (1252 kv. m.). Prijavilo se je že lepo število razstavljal-cev iz Lombardije, iz Pesana, Rima in Furlanije. Tudi tržaške tovarne pohištva bodo dobro zastopane, čeprav na razmeroma omejeni razstavni površini (250 kv. m.). Tržaški obrtniki in tržaška mala industrija bodo v paviljonu »C«, in sicer na površini 360 kv. m., razstavljali tudi pohištvo in stanovanjsko opremo. V sklopu razstave pohištva bo tudi »III. mednarodni shod pohištva«, ki se ga bodo udeležili arhitekti, strokovnjaki, izdelovalci pohištva in trgovci iz vse Italije. Shodu bo predsedoval odv. Mario Dosi, častni predsednik pa bo minister za industrijo in trgovino E, Colombo. Teme, ki se bodo obravnavale na shodu, se bodo vrtele okrog treh glavnih činiteljev, ki igrajo važno vlogo pri sodobnem pohištvu: prostor, barva in psihologija. Do izraza bodo prišle tudi prednosti, ki jih imajo razne surovine. Tako bo razloženo, zakaj teak izpodriva jesenovino, zakaj Wawa in mahagonovec izpodrivata hrastovino, zakaj plastična masa izpodriva kovine itd. Na tej razstavi bodo prikazane zadnje smernice pri opremljanju sodobnega stanovanja, in sicer glede preprog, slik, rastlin v stanovanju, itd. 29,032.563 lir. Posojilnica ima od državnega posojila 10 milijonov lir, še 5,445.371 lir dolga; posojilo se izplačuje redno v obrokih vsakih šest mesecev. Skupni stroški znašajo pa 36,869.814 lir, čisti dobiček torej 197.174 lir; to je za današnje delovanje posojilnice še precej zadovoljivo. Iz poročila dr. Verze je bilo razvidno, da je bilo poslovanje posojilnice v popolnem redu. Predlagal je, naj se bilanca odobri. Pri razpravi je sodeloval med drugimi tudi Janko Furlan iz šempolaja, ki je razložil splošen pomen zadrug ter opozoril, da je nabrežinska posojilnica premalo poznana; zato bi bilo treba po časnikih ali kako drugače prikazati ljudem koristi delovanja take ustanove. Občni zbor je nato odobril bilanco ter nato izvolil nov odbor; ta sestoji iz prejšnjih članov, le dve mesti sta ostali prazni. Novi odbor sestavljajo predsednik Terčon Josip, odborniki: Škrk Jože, Kakež Franc, Colja Josip, Pipan Ivan, Per-tot Celestin in Tence L.; revizorji ostanejo dr. Verza, Gruden Edvard in Gabrovec Emil. član Janko Furlan je tudi predlagal, da bi znižali obrestno mero za posojila glede na to, da so posojila namenjena veči- noma kmetom, delavcem in obrtnikom. Predsednik je obljubil, da bo odbor to vprašanje proučil. Omeniti moramo še, da se je predsednik v začetku seje spomnil umrlega odbornika Ivana Pertota (od Gospodiča) iz Nabrežine. Občni zbor ni bil polnoštevilno zastopan, kajti večina članov je bila tisti dan zaposlena pri delu, ki je zaradi zime in deževja zelo zaostalo. Leto 1960 je prineslo v naše pristanišče nekaj novega življenja; promet se je namreč v prvih treh mesecih nekoliko povečal. Pomorski blagovni promet je v februarju dosegel 361.250 ton v lanskem februarju 338.075 ton, v letošnjem januarju %8.193 ton. Promet po železnici je v februarju znašal 180.938 ton, v januarju 187.936 ton in v lanskem februarju 135.325 ton. V februarju so v tržaškem pristanišču izkrcali 76.690 ton premoga in drugih trdih goriv (v januarju 42.670 ton), 5.796 ton žitaric (26.188), 39.319. ton rudnin in raznih kamenin (26.252), 79.461 ton mineralnih olj (213.204), 3.183 ton lesa (495), in 39.561 ton drugega .blaga (37.105). Vkrcali pa so 57 ton žitaric (132), 5.852 ton rudnin (9.967), 36.171 ton mineralnih olj (25.118), 15.975 ton lesa (6.922) in 59.185 ton drugega blaga (50.130). V primerjavi z januarjem je torej precej napredoval dovoz premoga in drugih trdih goriv ter lesa, nazadoval pa je dovoz mineralnih olj, in sicer skoraj za dve tretjini. V Trstu so v februarju vkrcali manj rudnin, vse druge vrste blaga pa so zabeležile večje ali manjše povečanje. Po železnici je šlo v februarju iz Trsta v zaledje 30.304 ton premoga in drugih trdih goriv (v januarju 23.294), 14.614 ton žitaric (14.562), 20.634 ton rudnin (2.729), 14,883 ton mineralnih olj (11.920), 1.431 ton lesa (695), in 35.829 ton drugega blaga (44.529). V Trst pa so po železnici pripeljali 2.584 ton premoga VEČJA RAZSTAVA JUGOSLOVANSKEGA LESA IX. mednarodne razstave lesa, ki bo letos na tržaškem sejmu, ss bodo udeležile poleg držav tržaškega zaledja tudi Sovjetska zveza in nekatere čezmorske države. Novost v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi prireditvami predstavlja udeležba trop-sko-ekvatorialnih dežel, ki izvažajo eksotičen les. Lesna razstava bo v paviljonu B, zavzemala bo 1216 kv. metrov. Razstavo avstrijskega ilesa organizira »Bunde-sholzwirtschaffcsrat« z Dunaja; zavzemala bo nekaj čez 103 kv. m. jugoslovansko lesno razstavo organizira Zvezna zbornica za zunanjo trgovino iz Beograda. Razstave se udeležita poleg drugih tudi ljubljansko podjetje »Slovenijales« in zagrebško »Exportdrva«. Jugoslovanska lesna razstava zavzema 340 kv. m, to je 200 kv. m. več kakor lani. Razstavo sovjetskega lesa priredi moskovsko podjetje »Exportles«. Poleg razstave vzorcev organizira Sov. zveza informativni urad in izložbo statističnih, grafičnih in fotografskih dokumentacij ; vzorčna razstava malajskega lesa, ki jo organizira »Forest Department« Malajske zveze s sedežem v Kuala - Lampur. V Palači narodov bodo razstavljale vzorce lesa tudi druge države, med njimi Brazilija, Slonokoščena obala, Kamerun itd. Neka tržaška tvrdka bo razstavljala dragocene vrste lesa in bo za časa sejma vrtela poseben film o gozdovih, obdelovanju lesa, prevozu po suhem in po morju. Italijansko »Podjetje za celulozo in papir« bo razstavljalo svoje izdelke na površini 65 kv. m, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo prav tako na površini 65 kv. m. Zraven teh pa bo razstava velikega milanskega podjetja S.A.F.F.A. Za časa sejma bo tudi V. mednarodni dan lesa. OBČNI ZBOR POSOJILNICE V DOBERDOBU Kmečka posojilnica v Doberdobu je imela te dni že 52. občni zbor; ustanovljena je bila leta 1908. Poročilo upravnega odbora navaja, da se je število članov povečalo na 156, vloge so se dvignile od 7,400.000 v letu 1958 na 12.600.000 do konca lanskega leta. Med letom je odbor podelil za 6,750.000 Ilir posojil, člani pa so jih vrnili za 3,500.000 lir. Občni zbor je sklenil, da sms odslej odbor posamezniku posoditi tudi 1 milijon lir, medtem ko je doslej dovoljena vsota znašala 500.000 Ilir. :»Soča« poroča, da se je občnega zbora udeležilo tudi lepo število mladih članov. V novem odboru so člani iz Doberdoba, Poljan, Dola in Jamelj. NOVA STAVBA ZA KMEČKO-DELAVSKO POSOJILNICO V SOVODNJAH Na občnem zboru Kmečkodelavske posojilnice v Sovodnjah so ugotovili, da so vloge lani narastle za 30%, posojila pa za 20%. Promet se je lansko leto dvignil od 60 milijonov v letu 1958 na 80 milijonov lir, dobiček pa od 52.454 na 124.254 lir, rezervni sklad znaša 1,510.219 lir. Hranilne vloge so dosegle 38 milijonov lir. že lansko leto, ko je posojilnica obhajala 50-letnico svojega obstanka, je bilo sklenjeno, da si sredi Sovodenj postavi lastno hišo. Pogajanja za najmp zemljišča so bila že skoraj zaključena. 10-LETNICA DRUŠTVA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV V ŠTANDREŽU Letos slavi Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje v štandrežu pri Gorici deseto leto svojega obstanka. Tudi o tem je bilo govora na občnem zboru. Posamezni odborniki so poročali o delu društva, ki nabavlja za člane razne kmetijske potrebščine — tako je samo lani nabavilo 800 stotov amonij aka v vrednosti 2,500.000 lir. Društvo je kupilo tudi motorne grablje, tri brane, itd. Govorili so tudi o razmerah v kmečki bolniški blagajni. Društvo pomaga svojim članom tudi pri izposlovanju dvolastni-ških dovoljenj, kakor na primer za sečnjo in glede obnove obmejnih knjižic. (2.217), 4.415 ton žitaric (2.016), 4.515 ton rudnin (5.934), 419 ton mineralnih olj (454), 13.939 ton lesa (11.740), in 37.371 ton drugega blaga (67.846). Po železnici so v primerjavi z letošnjim januarjem odpremi’} iz Trsta mnogo več rudnin; tudi odprema trdih goriv, mineralnih olj in lesa se j« povečala, odprema kosovnih pošiljk pa se je skrčila. V Trst so pripeljali več žitaric, lesa in premoga, medtem ko se je dovoz mineralnih olj in kosovnega blaga skrčil. Glede železniškega prometa je bila na prvem mestu Avstrija s 103.040 tonami celotnega tranzita (febr. la- ni 73.511), nato notranjost Italije s 44.651 tonami (36.920), Zahodna Nemčija z 9.880 (7.726), češkoslovaška z 8.365 (2.687), Jugoslavija s 7„05 (7.261), in Madžarska s 3.552 ( 2.145). Promet z zaledjem (razen z Jugoslavijo) se je torej povečal. Blagovni promet čez Trst se skoraj v celoti razvija čez Javna skla: dišča. V prvih treh mesecih letos je šlo čez Javna skladišča 240.000 ton blaga več kakor v istem razdobju lani. v zvezi s sporazumom, ki je bil nedavno podpisan med Javnimi skladišči in podjetjem čehofracht iz Prage, so v Trstu mnenja, da se bo promet s češkoslovaškim blagom v bližnji bodočnosti zelo povečal, saj je ČSR navezala tesne gospodarske stike s čezmorskimi deželami, zlasti z Indijo in Zahodno Afriko. V te dežele bo češkoslovaška izvažala stroje in razne tovarniške opreme, uvažala pa bo iz njih v prvi vrsti dragocene vrste lesa. V prvih treh mesecih je češkoslovaški tranzit čez Trst znašal 2800 ton v januarju, 4500 v februarju In 5.000 v marcu; v aprilu naj bi tranzit dosegel 15.000 ton. ' x/s//s ■■s//s//s//*yx„ Gospodarske novice iz Slovenije CESTNI PROMET. Ob koncu preteklega leta je bilo registriranih 21.000 motornih koles, 12.000 osebnih avtomobilov in 6.000 tovornjakov. Mimo tega je krožilo po Sloveniji še nekaj deset ti-sočev mopedov, nad pol milijona koles in, zlasti v turistični sezoni, nekaj nad 400.000 tujih turishčnih avtomobilov. Te številke vam v Trstu ne morejo vzbujati spoštovanja, ker živite v nerazrešljivem blodnjaku vaših prenapolnjenih cest, pač pa nam, ki smo se še komaj pred nekaj leti hvalili, da smo kot Nizozemci narod na kolesih. Drago plačujemo, kot vsi začetniki povsod po svetu, poplavo motoriziranih vozil na naših cestah. Največ žrtev ima na svoji vesti, na svojem cementnem traku avtomobilska Dolenjska cesta Ljubljana - Zagreb. Prav res ni nobena tolažba, da so nekaj najtežjih prometnih nesreč povzročili prav izkušeni vozači iz bližnjih italijanskih obmejnih pokrajin. Podjetja za prodajo avtomobilov imajo že dolge sezname kandidatov za »fiče«, Fiate 600 v proizvodnji kraguje-vaške tovarne »Zastava«. PROIZVODNJA APNA V SOLKANU. V velikem kamnolomu nad Solkanom, ko zavijemo po cesti v ozko Soško dolino, gorijo noč in dan peči in ropotajo nenehno drobilci kamenja. Letos so končali z obnovo obrata in bodo proizvajali 24.000 ton apna. Skoraj 80% solkanskega apna porabi kemična industrija in predvsem tovarna v Rušah ob Dravi. Komaj 12% apna gre v gradbeno industrijo in deloma v kmetijstvo. Bližnjih domačih delavcev nimajo v bližini in jih morajo dovažati vsak dan iz vasi Banjške planote. Nekoliko živahnejši promet čez Trst Povečan tranzit iz ČSR, Madžarske in Zahodne Nemčije Pohištvo in les na tržaškem sejmu Prvič Sovjetska zveza na našem velesejmu Gospodarstvo v goriški pokrajini leta 1959 fflnjige in revije Goriška pokrajina ni posebno velika in se razsteza ob državni meji; ta njena ekscentričnost je po eni strani gospodarsko neugodna, po drugi strani pa omogoča maloobmejni promet, ki zavzema čedalje večji pomen v goriškem gospodarstvu, in trgovinsko izmenjavo med goriškim in sosednimi jugoslovanskimi področji. Lansko leto je bil položaj kmetijstva na Goriškem približno enak kakor druga leta, in to kljub naraščanju števila kmetijskih strojev v pokrajini, in povečanju uporabe izbranih semen in umetnih gnojil. Industrija je še vedno v velikih težavah. Zlasti huda je bila lani kriza v ia-djedelstvu in v kemični industriji. V teh panogah tudi novo leto ni prineslo boljših upov, tako da je kriza še vedno huda. Nekoliko boljši je položaj tekstilne industrije, v tovarnah embalaže, hladilnikov in tkalskih statev. Na teh Cene rabljenih vozil RIM. Navajamo cene 70% ohranjenih vozil; ALFA ROMEO 1900 berlina super (1955 ) 450.000, (1956 ) 530.000; Giulietta berlina (1955 ) 620.000, (1956 ) 630.000; Giulietta sprint (1955 ) 700-750.000, (1956) 800-850.030, (1957 ) 950.000-1,000.000 lir. LANCIA Aurelia B/20 G.T. (1955) 530-580.000, (1956 ) 650-690.000, (1957 ) 810 do 880.000; Appia (1955 ) 420450.000; II. serija (1956 ) 700-720.000, (1957 ) 750 do 780.000, (1958 ) 800-830.000 lir. FIAT Nuova 500 ekonomskega tipa 200.000, normalnega tipa 260-300.000; Bianchina 300-330.000 ; 600 berlina (1955) 230-250.000, (1956 ) 280-300.000, (1957 ) 350 do 380.000, (1958 ) 410440.000; 1100/103 330-350.000, (1956 ) 370-350.000; 1100/103 E (1956 ) 430450.000, (1957 ) 470-500.000; 1100/103 Spyder (1956 ) 500-550.000, (1957) 600-650.000; 1100/103 D (1957 ) 630.000, (1958 ) 650-690.000; 1400/A (1956 ) 300 do 320.000; 1400/B (1956) 450-500.000, (1957) 500-520.000; 1400 Diesel (1955 ) 530-550.000, (1956 ) 580-620.000 lir. TEHNIČNO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Te dni so se zaključila pogajanja za sporazum med italijanskim podjetjem »OM - Officine Meccaniche« iz Brescie in . »Fabrika automobila - Priboj«. Po novem sporazumu bo jugoslovanska tovarna odslej izdelovala 10-tonske tovornjake vrste »Super Orione«. Pogodba, ki predvideva sodelovanje, tovarn v vrednosti 1 milijarde lir, bo trajala deset let. Italijanska tovarna bo dobavljala jugoslovanski sestavne dele tovornjakov, istočasno pa bo sprejela na delo v svojih obratih večje število jugoslovanskih delavcev. Ko se bodo ti iz-vežbali, se bodo vrnili v tovarno FAP. INDUSTRIJSKO IZDELOVANJE O-KEN IN VRAT. V Sloveniji hite s postavljanjem gradbene dejavnosti na industrijske temelje. V Logatcu ideluje-jo serijsko 10.000 oken na leto, v sosednji Borovnici pa mislijo v nekaj letih priti na 75.000 vrat letno. 2e letos mislijo v Lipu (lesno industrijskem podjetju) izdelati okoli 40.000 vrat. Naročila za nova industrijsko izdelana vrata, ki so cenejša, lažja, lepša in bolj preprosta za montažo, prihajajo predvsem iz južnih jugoslovanskih republik. področjih je kriza že mimo. živahno pa je delovanje v gradbeništvu, v lesni industriji in v sorodnih panogah, v prehranjevalni industriji in na področju avtoprevozov. Trgovina je bila v lanskem letu zelo živa. V glavnem je to pripisati maloobmejnemu prometu po videmskem sporazumu. Jugoslovanski državljani prihajajo v Gorico in v druga središča goriške pokrajine v velikem številu. Tu prodajajo povečini svoje kmetijske pridelke in kupujejo tkanine, orodje, kemikalije, ipd. Tudi italijanski državljani radi zahajajo na jugoslovansko ozemlje, vendar bolj za razvedrilo, na izlet, in pa da kupijo nekaj mesa, ki je v Jugoslaviji poceni. Lansko leto je prišlo na Goriško 815.777 Jugoslovanov, v nasprotni smeri pa je prešlo mejo 265.301 italijanskih državljanov. Zunanja trgovina, ki se izvaja skoraj izključno z Jugoslavijo, je lani znatno napredovala. Zlasti avtonomni račun, ki igra vlogo kompenzacije med vrednostjo blaga v izvozu in vrednostjo blaga v uvozu, kaže napredek zunanje trgovine v lanskem letu. Izvoz je lani dosegel 1.205 milijonov lir, uvoz pa 1238. Skupaj je vrednost blaga ob izmenjavi v obe smeri dosegla 2.443 milijonov lir, kar predstavlja napredek v primerjavi s prometom v letu 1958 (2062 milijonov Lir), za razvoj zunanje trgovine ima mnogo zaslug Kmečka banka v Gorici, ki aktivno sodeluje pri uvoz-no-izvoznih poslih. Na področju kredita je bil lansko leto položaj zadovoljiv. Denarne vloge v denarnih zavodih in na pošti so se še povečale. Kakor v vsej državi, so bile lani tudi na Goriškem investicije skromne, tako da je bila denarna likvidnost zelo močna. Splošna slika goriškega gospodarstva kaže torej nekaj svetlih točk, to so zlasti nekatere državne podpore, svobodna cona, maloobmejni promet in pa obmejna trgovina. Goričani si mnogo obetajo od obnovljenega železniškega prometa med Itailijo in Jugoslavijo čez goriško postajo. To bo privabilo del železniškega prometa čez Gorico, kar bo koristno za obe državi. fiz poročila upravnega odbora Kmečke banke za l. 1959) CENE V ROGAŠKI SLATINI IN DOBRNI Tržačani se vsako leto spomladi zanimajo za letovišča v Sloveniji. Veliko zanimanja vlada tudi za zdravilišča, kakor sta Rogaška Slatina in Dobrna. Navajamo cene polnega penziona v predsezoni (1. maja do 30. junija) in v oklepaju cene penziona v polni sezoni (od 1. julija do 31. avgusta); Rogaška Slatina: Slovenski dom 750 do 1100 (1250-1500), hotel Ljub. dom in hotel Trst 650-850 (1000-1350), Beograjski dom 600-850 ( 900-1250), hotel Soča 700-900 (1100-1400), Slat. dom. Pošta in Sonce 680-800 ( 950-1350), hotel Bohor in hotel Turist 650-750 (1000-1100). Dobrna: Zdravilišče 725-1100 ( 900 do 1300). ŠTUDIJA O TRŽAŠKI INDUSTRIJI Pod okriljem ekonomskega inštituta na tržaški univerzi je Mr. G. Bo-nifacio pripravil obsežno študijo o strukturi tržaške industrije. Predgovor je napisal ravnatelj ekonomskega inštituta prof. M. Resta, monografije pa so prispevali profesorji B. Cadalbert, A. Cadalbert, M. Das-sovich, L. Fabbrini in M. Resta. študija se opira na statistične podatke, ki so jih nabrali številni sodelavci. Ti so obiskali 296 tržaških industrijskih podjetij ter si zapisovali na vprašalne pole vse potrebne podatke, število 296 predstavlja 7,6“/o vseh podjetij (3868), kolikor jih je bilo cb zadnjem štetju leta 1951, Nabrane podatke so potem avtorji predelali in razvrstili v organična poglavja, kakor delovna sila, proizvodna zmogljivost, surovine, prodaja izdelkov, stroški, itd. Sledi vrsta monografij o posameznih industrijskih panogah, in končno analitična preglednica o karakteristikah industrijskih podjetij na Tržaškem. Študija je v Trstu zbudila veliko zanimanja; saj je vprašanje graditve nove industrije na dnevnem redu. Omeniti je tudi treba, da ne gre morda za površno razpravljanje o Trstu in njegovih težavah, kakor v marsikateri drugi publikaciji, ampak za resno delo, ki je vredno vse pozornosti. (G. Bonifacio: Struttura delTindustria triestina, založnik Del Blanco, Videm). E. F. STATISTIČNI KOLEDAR FLRJ 1960. Kakor vsako leto, je tudi letos Zvezni statistični zavod v Beogradu izdal Statistični koledar FLRJ 1960« v prikupni žepni obliki na 256 straneh. V njem najdeš zgoščene podatke z vseh področij današnje Jugoslavije; podatki glede nekaterih strok so vzporejeni z ustreznimi podatki v drugih državah. Prav ta primerjava bo v veliko oporo pri uporabi koledarja. Navedeni so podatki o prebivalstvu, proizvodnji (industrijski, obrtniški in kmetijski), o zunanji trgovini, financah, o življenjskih stroških, zdravstvu itd., na-r%’ie o š"!ah in kulturnem življenju, in o upravni organizaciji države. Kdor želi bolj razčlenjene podatke o Jugoslaviji bo segel po »Godišnja-ku«, ki ga Zvezni statistični zavod izda vsako leto. Poleg drugih publikacij izdaja zavod tudi »Indeks«, ki izhaja mesečno v velikem formatu. Publikacije Zveznega statističnega zavoda zelo cenijo tudi tuji strokovnjaki, ker upoštevajo povsem nove vidike. NICOLA PISTELL.I: »Cera lina volta lo schema Vanoni«, Florenca, v založbi glasila levega krila krščanske demokracije »Politike«. V brošuri večjega formata so poljudno razložena gospodarska vprašanja današnje Italije z vidika te politične skupine v krščansko demokratski stranki. TEDENSKI ČASOPIS »RELAZIO-NI INTERNAZIONALI«, ki ga izdaja Institut za pručevanje mednarodne politike v Milanu, je dvojno številko 14 posvetil mednarodnim odnosom v zadnjem desetletju pod naslovom »Od hladne vojne do aktivne koeksistence« (Milan, via Cleri-ci, 5). P. BASSETTI — G. CORNA ?eIj’ LEGRINI: »Le redini del potere«- zal. Časa Editrice Cestina, Milan’ str. 216. Knjigo je ilustriral G. lieri. Poljuden opis boja za oblast v Italiji, zlasti za nadvlado na gosp0' darskem področju. Knjiga je pisan8 z gledišča pristašev Fanfanijeve f0' cialne politike, to je levega kri19 Krščanske demokracije. »ANNUARIO DELLA STAMPA ITALIANA«. Založba Aldo Garzanti Milan. Zbornik italijanskega tiska-ki ga izdaja omenjena založba vs8' ko drugo leto. Poleg spiska list°v in časopisov, ki so razdeljeni po str0’ kah, vsebuje letopis tudi spisek vp1' sanih časnikarjev. »VPRAŠANJA NAŠIH DNI«. P°d tem naslovom je pričel v Ljubija111 * * * * izhajati štirinajstdnevni časopis. S8' mo uredništvo je označilo namei16 novega časopisa takole: pomaga*-1 državljanom, ki so hkrati proizvaja1' ci družbenega bogastva in upravljav' ci družbenih odnosov, da se bodo v poklicu, v družbenih organih in v medčloveških odnosih odločali z9' vestno in zato prostovoljno ter sv0" bodno za socialistične družbene cilj6' Uredniški odbor; Dušan Benko, Pu' šan Bole, dr. Janko Jeri, Milan IVT61' čun, Lev Modic, peter Levec, Franc6 Perovšek, Mitja Švab, Vinko Trček. Marija Vilfan in Iztok žagar; glav; ni urednik Vinko Trček, urednik1 Drago čok, Janko Popovič in Iztok žagar. Letna naročnina za 17 številk 400 dinarjev. (Uredništvo in uprava. Ljubljana. Kopitarjeva 2). Prva šte-vilka prinaša naslednje razprave-Marijan Brecelj — Mesto življenjskega standarda v naši gospodarski P°' litiki, Joža Vilfan — Znanost 111 proizvodnja, Janez Stanovnik — Državni kapitalizem v razvitih deželalr-Aleš Bebler — Afrika kot subjekt. Stjepan Han — Proizvodnost dela naša velika naloga«. »EKONOMSKA REVIJA« štev. 3'4’ glasilo Zveze ekonomistov sloveni)6 v Ljubljani, prinaša naslednje član' ke: Dr. VI. Pertot: Dolgoročne tendence v regionalni usmerjenosti na' še zunanje trgovine; dr. VI. Murko: Finančni odnosi med političnimi teritorialnimi enotami; dr. F. Černe: Dialektična logika v politični ekonov Poleg zveze Trst-Pirej, bo Bari Slokana z Reko, in sicer po po-j^fski zvezi, ki bo obratovala od 3. g 'Is do 2. septembra, ter po zvezi j. betke-Pirej, ki bo obratovala od biaja do 2. oktobra. C°VA PROGA IZ TRSTA V JUŽ-AMERIKO. Neka hamburška Cj, zba, ki jo v Trstu zastopa agen-a Audoly, je uvedla novo progo iz „ ladje ^Ujetja b a nov< prijem Trsta do Južne Amerike z motornima ladjama »Capobianco« in »Capover-de«, od katerih imata vsaka po 8200 ton nosilnosti. Ladja Capobianco je odplula iz Trsta te dni. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Sarajevo 14. aprila. — Indija — Pakistan: Lovčen 25. aprila, Učka 5. maja, Radnik 15. maja. — Ožine — Indonezija — D. vzhod: Lovčen 25. aprila, Radnik 15. maja. — Sev. Kitajska — Japonska: Lovčen 25. aprila, Radnik 15. maja. — Sev. Afrika: Hrvatska 15. aprila, Črna gora 25. aprila. — Sev. Amerika: Hrvatska 15. aprila, Črna gora 25. aprija. — Perzijski zaliv: Topusko 9. maja. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija: (štirinajstdnevna), Lastovo 15. aprila. KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Ciper — Izrael: Solin 20. aprila. — Mehiški zaliv: Marijan 27. aprila. PROGE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bovec«, last Splpš-ne plovbe iz Pirana, je priplula v tržaško pristanišče 9. aprila. V Trstu je natovorila 596 ton raznega blaga, nato je še. isti dan odplula na progi Jadran-New York - Severna Amerika. Dne 30. aprila bo priplula v Trst druga motorna ladja Splošne plovbe, Bled, ki pluje na isti relaciji, boli MBERTO URBANI, profesor za sr-^.^bščino na Tržaški univerzi, je na (jUbjem sestanku »Kluba slovenskih jij, e'bik°v« predaval o znani pesnitvi },.logorskega pesnika in vladike Petra prisesa »Gorski vijenac«. Prof. Urba- j, 16 to delo tudi prevedel v Italijan-'-•no f>RrVŠI POVELJNIK TRŽAŠKEGA JSTANIŠCA p. Bollo je bil ne-je b° upokojen. Na njegovo mesto b'1 imenovan polk. Vezlo Ascoli, Poveljnik pristanišča v Anconi. b'Vši conska občina in prosta ?r6jel bi Goriški občinski odbor je sklep, v smislu katerega naj Soriška občina imela več besede p Upravljanju proste cone; v odbor U goriški trgovinski zbornici, ki prosto cono, naj bi poleg ^ba prišla še dva občinska svet-^ v posvetovalni odbor pa pet ob-Ditt k svetnikov. Sklepi v zvezi s OsfSJ'.° cono naj b se objavljali ter f^b razobešeni vsaj 8 dni v prosto-h,. tugovinske zbornice; proti njim SJ bi prizadeti imeli pravico pritož- NAROČILO MOTORNIH ČOLNOV. Jadranske ladjedelnice CRDA so dobile naročilo za deset motornih čolnov, katere bo uporabljala policija v času Olimpijade v neapeljskem zalivu. GEOGRAFSKI KONGRES V TRSTU. 18. kongres italijanskih geografov bo v Trstu. Prijavilo se jih je že nad 700. GRADNJA NOVE CESTE. Zgradili bodo novo cesto med državno cesto 14 (obalno) in železniško postajo v Mi-ramaru. Stala bo 35 milijonov lir in bo koristila zlasti tujskemu prometu. VOLITVE NA TRŽAŠKI UNIVERZI. V dneh 22. do 24. aprila bodo na univerzi volitve za novo študentovsko predstavništvo. Poleg katoliške skupine »Inlesa Universitaria« bodo nastopile liberalna »Liber! Goliardi« in levi-čarsko-laična »L'Unione Goliardica Ita-liana« ter nekatere skupine bolj krajevnega značaja, kot »Goliardica Na-zionale Tradizionalista« z monarhično-fašističnimi težnjami in skoro gotovo lista slovenskih študentov »Adria«. Razšla pa se je skupina »Isontino friula-na«. (Ag. Italia) r^bOG PLAČILA DAVKOV. Za-roltl velikonočnih praznikov je bil a»r.2a plačilo davkov, ki zapade 18. 1 a’ podaljšan do 20. aprila. Pr?DpREFEKTURE NAMESTO pf^TEKTUR. Vrsta senatorjev je tJ°žila zakonski osnutek, po katera ^ bi v mestih’ k' zahtevajo St bovitev posebnih pokrajin, po-s^bi Podprefekture. S tem bi se v % U us*:ave pospešila decentraliza-tw ^ poštev bi prišla naslednja (v ta: Biella, Busto Arsizio, Cassino, ti0 rovillari, Crema, Isernia, Lancia-Po; Larino, Lecco, Melfi, Orestano, en°ne, Ratto, Rimini, Rossano, |et|tra’ Tortona, Velletri in vibo Va- P^KOTI PONAREJENIM ŽIVILOM. tiacjrai'nska komisija za nadzorstvo kar Ž1V'L je ugotovila, da se stanje, Po 2a,beva razna živila, stalno boljša bl0,2.askugi učinkovitega nadzorstva na lijj^.b’ kjer pregledujejo živila, ki pri-teSnT 'Z pokrajin. Zdaj so raz- 'u nadzorstvo tudi na nočne ure. NAŠE SOŽALJE V Trstu je umrl Vladimir Starc, na Opčinah Angel Vremec, v Lonjer-ju Emil Gombač, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 17. aprila, ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu • v ponedeljek, 18. aprila, ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah • v sredo, 20. aprila, ob 20.30 v kino dvorani v Skednju • v nedeljo, 24. aprila, ob 16.30 v Avditoriju v Trstu in v ponedeljek, 25. aprila, ob 16.30 na Kontovelu Fr. Goodrich in A. Hackett DNEVNIK ANE FRANK V nekem članku v »Gospodarstvu« smo pred časom prikazali razvoj pohištvene obrti in mlade industrije v Krminu ter njene možnosti razvoja. Danes hočemo podati bežno sliko o pohištveni industriji v Lissonu, industrijskem središču Brianze. Brianza je prijazna dežela severovzhodno od Milana, med lombardsko prestolnico ter mesti Como in Bergamo. Dežela se je v zadnjih časih precej industrializirala, a je kljub temu delno ohranila, vsaj na zunaj, svoje prijazno kmečko lice. Ob lepih asfaltiranih cestah se, vrstijo prijazne vasice in posamezne kmečke hiše, okrog trgov in mest pa danes gradijo industrijska podjetja in mnoge stanovanjske stavbe. Bližina velikih mest na eni strani in gozdnatih predelov na drugi je o-mogočila že v prejšnjih stoletjih razvoj pohištvenega obrtništva, zlasti v nekaterih krajih, kot so Cantu in Lis-sone, in nekateri obrtniki iz teh krajev so si pridobili že pred časom precejšen sloves ne samo v državi marveč tudi v inozemstvu. V Lissonu radi omenjajo zlate kolajne, ki so jih prejeli nekateri obrtniki na Mednarodni razstavi v Chicagu leta 1892 in na Svetovni razstavi v Parizu leta 1900. Že pred prvo svetovno vojno so neka-, teri obrtniki iz teh krajev izvažali svo- Jf 30.IV-M Medjunarodni proljetni ^agcebacki velesajam i izložba PORODICA I D0MAČINSTV0 1960 ■miJA-JUGOSLAVIJA RICHIESTE JUGOSLAVE Eleneo dei prodotfci di largo gon-sumo che saranno ricercati alla Piera internazionale primaveriie di Zagreb con esposizione «La famiglia e la časa 1960» — dal 30 aprile al 15 maggio 1960. GRUPPO DEI PRODOTTI NECESSARI AL MIGLIORAMENTO DELLE CONDIZIONI DI VITA DELLA FAMIGLIA 1. Apparecchi e forniture per l’in-dustria alberghiera je izdelke v inozemstvo, zlasti v bližnjo Švico pa tudi v daljno Južno Afriko, Južno Ameriko, na Bližnji vzhod. Obrtniki iz Cantuja so si pridobili mednarodi sloves in k njim so pričeli prihajati v veliki množini kupci iz vseh italijanskih dežel in tudi iz tujine. Po zadnji vojni so pričeli v Cantuju prirejati mednarodne nagradne razstave in na nekaterih izmed njih so se odlično izkazali tudi jugoslovanski pohištveni arhitekti. V Lissonu pa so ostali do dobe pred desetimi leti na obrtniški ravni. Naraščanje prebivalstva v mestih Severne Italije je povzročilo povečanje povpraševanja po pohištvu jn seveda je bilo zahtevam mogoče z večjo lahkoto ugoditi v takih krajih, kjer je imela pohištvena obrt že določene tradicije. V Lissonu so se torej pričele obrtniške delavnice širiti in dandanes je ta industrija zavzela že precejšen razmah. Nad 9500 oseb dela v lesnih industrijah ali v industrijah, ki imajo kako zvezo. s pohištvom, kot so steklena, tekstilna in ona, ki izdeluje jeklene in aluminijaste okraske za pohištvo. Približno 2000 oseb izmed zgoraj vštetih dela v industrijah za prvo obdelavo lesa. Izmed 1645 podjetij, ki dela na pohištvenem področju, se okrog 1300 ukvarja izključno z izdelavo pohištva. In med temi je 1100 obrtniških delavnic, med katerimi imajo nekatere že popolnoma industrijski značaj. Na eni strani uživa Cantu doma in v tujini, na drugi pa je Lissone največje središče pohištvene industrije in obftj v dr?ayi. Z letnimi 16 milijardami prodanega blaga v preteklem’ letu je Lissone izdelal eno četrtino vsega pohištva napravljenega v Italiji. Po vsem tem ga popolnoma upravičeno imenujejo prebivalci tega mesta »pri-mo centro italiano del mobile«. Ko smp zgoraj orpenili število okrog 9500 ljudi, ki dela v pohištveni stroki, smo pozabili reči, da je vseh prebivalcev v Lissonu 23.000 in da je 900o vsega gospodarskega delovanja v tem mestu povezanega s pohištvom. Tamkajšnje tovarne pohištva lahko zadovoljijo še tako zahtevna povpraševanja po pohištvu. V Trevigliu n. pr. so se specializirali v starinskem pohištvu in tudi v Lissonu lahko izdelajo vsake vrste pohištva v najbolj različnih tipih lest), Tu so Itrnj izdela-li okrog 60.000 celotnih oprem in nekaj manj od ene tretjine so izvozili v tu-jino. Uspeh obrti in Industrije je seveda tudi povezan z odlično trgovinsko mrežo, ki je razpredena po vsej Severni Italiji. Pred nekaj meseci so vsi, ki so na tem zainteresirani, prispevali, da je bil zgrajen v Lissonu večnadstropni »Palazzo del mobile«, kjer bo odslej Stalna razstava tu izdelanega pohištva. Sedaj pa so prišli do zaključka, da je treba razširiti svoje prodajno obzorje tudi onkraj meja, zlasti v okviru Evropskega skupnega tržišča. Na tem že delajo složno obrtniki, industrijci in trgovci. m. v. od na asu ARHEOLOŠKE ZANIMIVOSTI IZ OBMOČJA CERKNIŠKEGA JEZERA IN LOŠKE DOLINE Cerkniško jezero, Križna gora in Loška dolina so znani po svetu zaradi kraških pojavov. Pogosto pa pozabljamo na njihovo vlogo v zgodovini. že grški zemljepisec Strabon omenja Cerkniško jezero pod imenom Lugeus lacus kot pravo čudo. Daleč po svetu pa je zaslovelo to jezero v 17. stoletju po Valvasorjevi zaslugi, ki mu je posvetil celo poglavje v svojem delu »Slava vojvodine Kranjske«. Na vzhodnem robu jezera se dviga Križna gora, znana ne le zaradi prekrasnega razgleda na Cerkniško jezero, Loško dolino in Snežnik, ampak tudi zaradi Križne jame z vrsto Jezerc in Veliko kristalno goro, ki je tako lepa, da v tem ilahko tekmuje z Veliko goro v Postojnski jami. Jugovzhodno od Križne gore se razprostira slikovita Loška dolina z Velikim in Malim Obrhom. Lož je dobil prvi na Notranjskem pravice mesta jn to že v 15. stolgjjtj, Nad njim so razvaline gradu, ki je nekoč gospodoval mestu. Na južnem robu Loške doline pa je še danes dobro ohranjen (Snežniški grad obdan z globokim jarkom in lepim naravnim parkom, CESTA IZ EMONE V TRST Poleg naravnih lepot pa zasluži to področje še posebno pozornost zaradi svoje važne vloge v preteklosti. Rob Cerkniškega jezera je bil poseljen že v starejši železni dobi, o čemer nam pričajo najdbe dz Cerknice. Tržišča, Slivnice in Cvingerja pri Dolenji vasi. še pred prvo svetovno vojno izkopani predmeti so shranjeni v muzejih na Dunaju in Ljubljani, nekaj jih hrani tudi Notranjski muzej v Postojni. V rimski dobi je bilo Cerkniško jezero že dobro poznano in po vsej verjetnosti s krajevno cesto povezano z glavno rimsko magistralo, kL je vodila iz Emone — današnje Ljubljane — na Akvi-lejo, druga pa v Trst. še bolj važne in tudi več rimskih cest je vodilo skozi Loško dolino. Na karti rimskih cest na našem czemlju, ki sta jo izdelala zgodovinarja Rutar in Premerstein, je vodila glavna cestg iz Emone v Trst preko Bilok skozi Loško dolino mimo Starega trga na Dane in nato čez Javornike v Pivko in odtod dalje v Trst. Tako je bila Loška dolina povezana z zahodom in vzhodom. Ta cesta se je namreč še pred Ljubljano priključila magistrali, ki je šla preko Dolenjske proti vzhodu. Krajevna cesta je vezala dolino tudi z jugom v smeri prezid, Cabar naprej h Kolpi, Znanstvenih raziskovanj je bilo ted le malo. Pred zadnjo vojno je znani arheolog W. Schmid izkopaval na Ulaki nad Starim trgom, kjer je odkril rimsko naselbino, ki je bila po njegovem mnenju postavljena na temeljih nekdanjega japod-skega mesta Terpo. velika utrdba na bližnjem Nadleškem hribu je branila in čuvala to naselbino. V LOŠKI DOLINI SO ODKOPALI 150 GROBOV Po zadnji vojni je pričel Notranjski muzej v Postojni s sistematičnimi raziskovanji v Loški dolini. Poleg rimske naselbine v Šmarati je raziskoval predvsem grobišče pod Križno goro, kjer je bilo v zadnjih treh letih odkopanih nad 150 grobov z bogatimi pridatki. Mrliče šb na tem grobišču pokopavali na dva različna načina. Mrtvece so sežigali, velikokrat tudi z nakitom in drugimi pridatki vred. Ostanke s pepelom so nato shranili v lončene posode — žare, ki so jih položili v nalašč zato izkopane jame četverooglate ali o-krogle oblike. Globoke s0 bile največ do 70 cm. Obložili so jih s kamenjem, na vrhu pa pokrili z velikimi kamnitimi ploščami. To so tako imenovani žarni grobovi. Pri drugem načinu pokopa mrličev niso sežigali, temveč so jih zakopavali v posebne podolgovato izkopane jame, ki so jih pokrili z več manjšimi ploščami. Na splošno je bilo več takih skeletnih grobov. Večina grobov je vsebovala poleg žar in okostnjakov še druge predmete, žarni grobovi imajo razen žare še po eno lončeno skodelo, včasih pa je v grobu turi Po pet posod, v katere so dajali mrtvim hrano pa tudi nakit. Nakit je večlnoma iz brona, in sicer je največ sponk - fibul različnih oblik. Najbolj pogoste so fibule očalarke, certoške in lokaste fibule, zapestnice, lasnice, ovratnice itd. Orožja in orodja Pa je bolj malo. V skeletnih grobovih sta običajno ile po dve posodi in to pri glavi, pri nogah ali pa so skupaj položene. Kovinski predmeti pa so tu enaki samo. da so bolje ohranjeni, ker jih niso dajali v ogenj. Odkopane grobove lahko uvrščamo nekako v čas med 10. in 6. stoletje pr. Kr. to je v starejšo železno dobo ali haištat. Vsi grobovi pripadajo Ilirom oziroma nekaterim njihovim plemenom. Do danes je to grobišče na Notranjskem en0 največjih in po materialnih ostalinah naibo-gatejših. Podrobno proučevanje grobišč pa bo v marsičem izpopolnilo in razjasnilo družbeno stopnjo takratnih prebivalcev, s čim so se ba-vili in kakšna je bila njihova duhovna in gmotna kultura. Nad grobiščem, prav na, vrhu Križne gore, je bila močno utrjena naselbina — gradišče in njej pripada to pokopališče. Imela je dominanten položaj nad Cerkniško in Loško dolino, bila je važna postojanka v predzgodovini. Bila je na prehodu, kjer so se križali vplivi z Dolenjske, Posočja in preko njega z Italijo ter kar je še važnejšega pomena, z jugom, od koder so prihajal) vplivi tedaj mogočnega plemena Japodov. Danes gozdarsko pomembna Loška dolina ima torej bogato tradicijo iz predzgodovinskih dob, kjer je' odigrala pomembno vlogo pri posredovanju kulturnih vplivov in trgovskih zvez. U. M. LIVIO GRASSI: »TRIESTE — VENEZIA GIULIA 1943-1954«, zal. Ti. Ba. Rim. stran 450; izdano pod o-kriljem »Associazione nazionale Ve-nezia-Giulia e Dalmazia«. Cena ]2.000 lir. Posebno poglavje je posvečeno Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Delo je pisano v nacionalističnem duhu. Pod Križno goro so leta 1958 odkrili dva žarna grobova starih Ilirov. Mrli-, če so tedaj sežigali in pepel spravili v lončene žare. Impianti completi per latterie-bar, forniture per banco di mescita (apparecchi per preparare e dosare i succhi di frutta, per acqua di se'z, macchine per lavare i bicchieri ecc.), recipienti speciali per paffe e te, forniture per eucinp (cucinp a raggi infrarossi, pentole a pressione, pen-tole per cottura dei cibi, apparecchi da cucina universali, macchine la-vapiatti ecc.), forniture per alberghi (piccole caldaie per acqua calda, a-spirapolvere, serrature speciali per uso alberghiero, impianti di diffusio-ne acustica per alberghi ecc.), forniture per servizio in argento e in metallo cromato, servizi da tavola, posaterie, casse-registratriei ecc. 2. Apparecchi e forniture per ne-gozi Apparecch) Per la meccanizzazione del servizio nei negozi, forniture per negozi tipo «self service», forniture per magazzini ecc, 3. Apparecchi per servizi vari Apparecchi per lavanderie, stire- rie, per riparazioni calzature, per la smacohiatura a secco e altro. 4. Imballaggi Macchine per la fabbricazione di imballaggi, macchinari per Timpac-camento dei prodotti alimentari granulati, attrezzature per la vernicia-tura della carta natron con polietilene, macchine per il trattamento e verniciatura del cellophane eon polietilene ecc, 5. Attrezzi per 1’artigianato Vari attrezzi per fabbri, stagnini, installatori artigiani, addetti all’edi-lizia, macchine per la confezione dei tessuti e altre necessita delTartigia-nato. Saranno preši in considerazio-ne soltantr macchine e attrezzi moderni per la meccanizzazione delTat-tivita artigiana. Le imprese di importazione auto-rizzats potranno stipulare alla Fie-ra di Zagreb contratti per Timporta-zione di prodotti di largo consumo servendosi dei fondi in valuta este-ra assicurati per Tanno 1960. Se-guendo il programma che tende a favorire il consumo dei prodotti ne-cessari alla f miglia e alla časa, saranno messi a disposizione degli’ im-portatori autorizzati dei fondi spe ciali in valuta estera per l’acquisto degli articoili particolarmente inte-ressanti e delle ultime novitsl. Per assicurare la speditezza nelTanda-mento degli affari, durante la Fiera di Zagreb šara in attivita una com-rrtissione che approvera le conclusio-ni per Tassegnazione dei fondi mo-netari in valuta estera. JUGOSLAVIJA BO ZGRADILA DEVET LETALIŠČ Ravnatelj za civilno letalstvo JAT Batrie Jovanovič, je imel te dni v Beogradu tiskovno konferenco o načrtih za jugoslovanska letališča, v Jugoslaviji bodo zgradili 9 sodobnih letališč. Opremo bodo po večini uvozili iz tujine. Do konca letošnjega leta bodo po vsej verjetnosti dokončali beograjsko letališče pri Surčinu. Zmogljivost novega letališča bo od 60 do 100 letal na uro. Vzletna proga bo dolga okrog 3000 m. Konec aprila prihodnjega leta bo dograjeno letališče v Titogradu. V načrtu so še letališče v Sarajevu, Ljubljani, Skoplju, Splitu in na Reki; modernizirali pa bodo letališča v Prištini, Mostaru in Strumici. Vesele velikonočne praznike želijo naslednje tvrdke: Tiskarna GR^pHIS Trst Ul. St. Fraučlška 20 Telefon «»477 IJKAKNA INI ZLATARNA TRGOVINA ČEVLJEV tl. ui l/l/l, l/l/lululau O P CIN E, Proseška ulica 18 Telefon «1-45« GOSTILNA Plah D EVIN Ljobtllna Sosič ELEKTR0TKG0VINA Malalan Ernest ( biemee Emilija) OPČINE OPČINE, Narodna ul. 65 Narodna ul. 128 - Telefon 21-189 Kerševani GORICA, Corso Italia 76 Šivalni stroji, dvokolesa, motorji, radio - televizorji in nadomestni deli TRGOVINA IN PEKARNA . £o 'tn C (dt OPČINE, Narodna ulica. 61 Gostilna Križman VELIKI REPEN "LAMBRETTA" aldo mkrolli GORICA, Ulica Garibaldi 5 HOV! IN RABLJEN! SKUTERJI "LAMBRETTA” Ul. Foscolo l - tel. 94-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavta 23 Milje. Ul- Roma 1 Hlndlmo Vam vaa potrabiiino za Tinogradniiha, poljedelstvo In ilsinoEojol ELIJA CUKSrS-r"'9 Kolesa, motorna kolesa* radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline JOSIP LUTMAN motomeccanica” GORICA - UL MARCONI 9 Razne vrste motorjev in koles Goriška nabavno^ prodajna zadruga GORICA, UL. DON BOSCO, 46 - TELEFON 26-08 TRGOVINA JESTVIN | ff/i/fj OPČINE - Narodna ul. 42 - Tel. 21-026 iiusmua ni pii n/i, im Grilanc Marij in Celestina ivtimiižDii PRIZNANA GOSTILNA TURIAIM REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Gene ugodne, MirodUnica Drogerija NABREŽINA - CENTER Zaloga stavbnega materiala in lesa Celebtivi Urllltfli LASTNIK Mina na Cpčinafh SE PRIPOROČA ELEKTRO - INSTALACIJSKO PODJETJE Ambrožič Milan TRST Miramarski drevored 29 - Tel. št 29-322 Vse vrste električnih instalacij - vse vrste električnih predmetov KROJAČNICA FILIPČIČ ANTON Vrdelska cesta 31 - Tel. 48 317 želi veselo veliko noč Elegantni čevlji, zelo nizke cene CALZOLERIA „VIALE" TRST, Viale XX Settembre, IB Trgovina vredna Vašega zaupanja Walter Knez JESTVINE NABREŽINA - Tel. 22-523 BEVK KAVARNA BRATUŽ TRST, Ul. D’Annunzio 9 GORICA, Ulica Mameli 4 Telefon 41-572 Telefon 34-78 Opčine, Narodna ulica 77 Telefon 21-034 GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ulica 35 Telelon 21-482 Zaloga drv in gremoga ŠULIGOJ »A^ILO Opčine, tel, 21-172 TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je povpra.ševajije po mehki pšenici v zadnjem tednu presegalo ponudbo zaradi majhne razpoložljivosti; cene so bile krepke. Cene, trde pšenice so ustaljene ;zaloge ustrezajo potrebam tržišča. Mirno je na trgu s koruzo; cene so skoraj neizpremenjene. Z neolu-ščenim in oluščenim rižem je bilo število sklenjenih kupčij zelo omejeno. Otrobi so se podražili. Za krmo je vedno manjše zanimanje. Živina za rejo se prodaja dobro. Cene masla so se začele dvigati. Trdi in ovčji sir sta ohranila krepke cene; dočim cene mehkega sira padajo. Cene olivnega olja so ostale neizpremenjene; število sklenjenih kupčij je. manjše. Vino gre težko od rok. Na trgu s sadjem in zelenjavo se je povečala razpoložljivost pridelkov. Najbolje se prodajajo pomaranče in limone, najsiabše pa suho sadje. KAVA TRST. Navajamo kvotacije ocarinjene kave na tržaškem tržišču, v lirah za kg netto: E.K. Special 1180; A.P. 1 Special 1205; Kongo Robusta 3B 1555; Kongo Robusta 2B 1170; Kongo Robusta W 2B 1190; Minas N.Y. 6/7 1150; N.Y. 5 sereen 19/20 1220; Pernambuco Borba 1 srceen 18/19 1305; Suldeminas sereen 18/19 1290; Santos extra prime sereen 17 1330; Santos Paraiso sereen 18/19 1370; Santos Fancy sereen 18 1380; Moka Gimma handipicked 1280; Moka Mattari čista 1450; Ecuador Nu-mun 1330; Ecuador Galapagos 1370; Haiti Triage 1180; Haiti XX 1270; Haiti XXX 1335; Haiti XXXXX 1355; Haiti oprana new crop 1380; Peru oprana Supremo 1400; Matagalpa high grovvn 1440; San Domingo Barabona 1470; Guatemala hard bean ney cropi 1475; Guatemala SHB, M. Stahl 1510; Kostarika Cachi 1520; Kostarika Juan Vi-nas P.R. 1530; Kostarika Los Frailles Tarrazu 1535; Kostarika San L. Vincente 1545; Portorico S. Carlos Supe-rior 1470; Portorico Boricua 1480; Portorico »Rico« 1530; Portorico Flor de Mayol 1540; Tanganika »A« finest qua-lity 1480; Tanganika »A/B« 1420; Ke-nya »A« finest quality 1680; Kenya »A/B« fine quality 1570; Havvai oprana »Capitain Cook« N. 1 EX 1550. SLADKOR TRST. Francoski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah proti takojšnji pošiljki 66 lir kg f.co Ventimiglia. Angleški sladkor »fine granulated« v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 40/19 funtov šterlingov za tono cif. Trst. Angleški sladkor »SMX« 40/9 funta šterlinga za tono cif. Trst. Nizozemski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah ali v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 42,85 do 43,45 holandskih florintov za stot cif. Trst. Mehiški in kubanski sladkor drobnega zrna v bombažastih vrečah proti takojšnjemu vkrcanju 94 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča. POPER TRST. Cene v šilingih za cwt. cif. Trst: Malabar proti takojšnjemu vkrcanju 465; Tellicherry »garbled« proti takojšnjemu vkrcanju 475; Tellicherry extra bold 485; Saravvak črni Special London quality proti vkrcanju v aprilu 475, proti vkrcanju v juliju-avgustu 450; Saratvak beli proti vkrcanju v aprilu-maju 650, proti vkrcanju v juliju-avgustu 610. KAKAO TRST. Accra good fermented kvo-tira 212/6 šilinga za 50 kg cif. evropska pristanišča proti vkrcanju v juniju-avgustu, 213/9 šil. proti vkrcanju v ju-liju-septembru. Accra main crop novega pridelka 1960 stane 218/9 šil., proti vkrcanju v oktobru-decembru, 220 proti vkrcanju v decembru-februarju in januarju-marcu. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica fina krajevne vrste proizv. 1959 6750-6800, dobra 6650-6700; inozemski oves 47004800; inozemska rž 41004200; inozemski oluščeni ječmen 46604700; koruza marano 5000-5100; inozemska koruza 40504100; pšenična moka iz trde pšenice tipa »0« 8600-8800, tipa »00« iz mehke pšenice 8300-8500, tipa »0« 7900-8300, tipa »1« 7600 do 7800, tipa »2« 7400-7500; pšenični o-trobi 3800-3900; koruzna moka extra 6000-6500, fina 5500-5900, srednje vrste 5000-5300. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5400-5600; Balillone 5500-5800; Roncaro-lo 5100-5400; Ardizzone 5400-6000; G. Rossi 6300-6500; Maratelli 5500-5900; Riz-zotto 5000-5800; Razza 77 5400-5800; R. B. 5700-6400; Sesia 5600-6000; Arborio 5900-6400. Oluščeni riž: navaden 9700 do 10.000; Pierrot 9600-9900; Balillone 9800-10.000; Ardizzone 10.200-10,500; Maratelli 10.600-11.000; Rizzotto 10.700 do 11.100; Razza 77 11.400-11.600; R. B. 11.500-11.900; Arborio 12.500-13.000. VALUTE V MILANU 29-3-60 12-4-60 Dinar (100) 91,00 85,00 Funt šter. 5725,00 5675,00 Napoleon 4375,00 4375,00 Dolar 623,15 621,25 Franc. fr. 126,25 125,90 švicarski fr. 143,88 143,45 Avstrijski šil. 23,98 23,89 Funt šter. pap. 1754,00 1750,50 Zlato (gram) 708,00 707,00 BANKOVCI V CURIHU 12. aprila 1960 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1 funt šter.) 12,15 Francija (1 fr.) 87,50 Italija (100 lir) 69,50 Avstrija (100 šil.) 16,65 CSR (100 kron) 15,50 Nemčija (100 DM) 103,90 Belgija (100 fr.) 8,65 Švedska (100 kron) 82,00 Nizozemska (100 n.) 114,95 Španija (100 pezet) 7,15 Argentina (100 pezov) 5,15 Egipt (1 funt šter.) 8,65 Jugoslavija (100 din.) 0,58 ŽIVINA MANTOVA. Cene za kg žive teže: voli L 290-310, II. 210-240; slabše vrste 150-170; krave I. 260-280, II. 180-200, slabše vrste 130-150; junci I. 310-330, II. 280-300; biki 320-340; junice 300-320; teleta 50-70 kg 480-520, 70-90 kg 500-520, nad 90 kg 520-540; voli za rejo in vprego 280-300; telički 50-70 kg 550-600, 70 do 100 kg 520-550; molzne krave izbrane 200-230.000 lir glava, navadne 170 do 190.000; debeli prašiči 100-120 kg 300, 125-150 kg 300, 150-180 kg 300, nad 180 kg 292; suhi prašiči 30-50 kg 400, 50-70 kg 350; prašički 20-25 kg 480 lir kg. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2200-2300 lir stot; otava 2100-2200; seno III. košnje 2000 do 2100; detelja L košnje 1700-1800, II. 1600-1700; pšenična slama stlačena 1200 do 1250; posebna krma za molzne krave 5150-5250; posebna krma za pitanje prašičev 5150-5250; koruzne pogače 4250 do 4350 lir. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 680, iz drugih krajev Lombardije 655; čajno maslo 725; sir gra-na proizv. 1957 850-860; proizv. 1958 790 do 810; proizv. 1959 660-690; grana svež 470490; 1-2 meseca star 490-520; sbrinz 1 mesec star 490-510, 3 mesece star 560 do 590; emmenthal svež 560-590; em-menthal nad 3 mesece star 630-660; provolone 1 mesec star 500-530, nad 3 mesece star 540-570; gorgonzola svež 260-270; gorgonzola postan 500-520; ita-lico svež 400420; postan 460480; taleg-gio in quartirolo 330-350, postan 430-470; crescenza svež 290-310, postan 370400. VINO ALESSANDRIA. Črno namizno vino 9-10 stop. 45004800 lir hi, 10-11 stop. 4800-5200; belo vino 10-11 stop. 6000 do 6500; Barberato 11-12 stop. 5000-6000; Barbera 12-13 stop. 7000-7500; Barbera extra 13-14 stop. 9000-10.000; Freisa ex-tra 9-10.000; beli moškat 12.000 lir. GORICA. Belo vino navadno iz ravnine 7500-9000 lir hi; črno vino 7000 do 8500; belo vino boljše vrste 9000 do 10.000; črno vino boljše vrste, 8500 do 10.000 lir. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 950 lir kg, izbrani 900-920; zaklani piščanci krajevne vrste 1100; zaklani zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši 620-680, zaklane 450480; inozemske kokoši zaklane, v Italiji 600-650; inozemske zmrznjene kokoši 450-550; zaklane pegatke 1200-1300; zaklani golobi 1000-1100; žive pure 800-900; inozemske pure zmrznjene 400-500; inozemski zmrznjeni purani 500; žive race 450-500; zaklane 530 do 550; živi zajci 440450, zaklani 550 Na mednarodnem trgu s surovinami je bilo v preteklem tednu zelo živahno, in sicer zaradi prizadevanja kupcev, da bi si zagotovili potrebne količine blaga pred nastopom velikonočnega premora. Cena bakra je kljub visoki kvotaciij še napredovala, napredovali pa sta tudi ceni kalkaa in kavčuka, in sicer zaradi velikega povpraševanja. Na trgu z volno so kupci zelo aktivni, cena teži navzgor. Cena cina je mirna, med tem ko so cene kave in sladkorja pa tudi bombaža čvrste. Le cena pšenici je nekoliko nazadovala. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 8. aprila nazadovala od 20814 na 207 5/8 stot. dolarja za bušel, proti izročitvi v maju; cena koruze je tudi nekoliko popustila, in sicer od 11914 na 118 3/8 pod istimi pogoji. V Londonu zaseda Mednarodni svet za pšenico, ki proučuje vprašanje pšeničnih presežkov v svetu. Zasedanje bo trajalo do prihodnjega ponedeljka. VLAKNA V New Yorku je cena volne vrste Suint nekoliko nazadovala, in sicer od 120 na 119,5 stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64's B ostala neizpremenjena pri 9814 penija za funt proti izročitvi v maju. V Roubaixu (Francija) je cena ostala pri 13,30 franka za kg. Zlasti avstralski trg je zelo živahen. V prvih osmih mesecih avstralskega finančnega leta je prodaja volne dosegla 1 milijardo funtov (893 milijonov funtov v istem razdobju prejšnjega leta). Najvažnejši klient je Japonska, sledijo Velika Britanija, Francija, Italija in Sovjetska zveza. V New Yorku je cena bombaža napredovala od 34 na 34,10 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Izvoz bombaža iz Združenih ameriških držav je dosegel 4,754.480 funtov (lani v istem razdobju 1,970.931 funtov). SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja o-stala pri prejšnji kvotaciji (3,06 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi), ki je kar zadovoljiva. To je pripisati sklepu Mednarodnega sporazuma za sladkor, ki je sklenil omejiti kontingent namenjen izvozu. Cena ka- do 600, zaklani brez kože 550-680; danski zmrznjeni zajci 680 lir. Prvovrstna sveža jajca 22-23 lir jajce, II. 19-21; inozemska sveža jajca 17 do 20, II. izbire 15-16 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 30-70 lir kg; kar-čofi 5-25 lir komad; korenje 60-96 lir kg; cvetača 48-120; ohrovt 48-108; cikorija Katalonija 36-84; čebula 72-84; nova čebula 48-84; koromač 24-54; cikorija 48-200; krompir Bintje inozemski 4445; Majestic 33-37; krompir novega pridelka 105-115; grah 150-300; paradižniki s Kanarskih otokov 144-660; por 60-100; peteršilj 72-180; zelena 70-132; špinača 48-120; bučice 132-216. Jabolka navadna mešana 36-72, Deli-cious exlra 108-156, I. 84-108, Morgen-duft I. 84-120; nešplje cxtra 168-264, nešplje navadne 108-144; hruške navadne mešane 36-72; pomaranče navadne 72-96; rdeče pomaranče 108-144; limone 115-141, navadne 103-115 lir. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 140-150 lir kg, v škatlah 14 kg 160-170. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 155-160; v škatlah % kg 175-180; v tubah 200 g 47-50 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130-135 lir škatla; olupljeni paradižniki v škatlah 500 g 70-72 lir škatla. Grah v škatlah 500 g 80-90 lir; fižol v škatlah 500 g 190-210; gobe v kisu 1600-1650 lir kg; čebulice v kisu 210-230; španska tunina 840; italijanska tunina 650; afriška tunina v prvovrstnem olju 600; skuše 600-625; sardine v olju v škatlah 200 g: portugalske 80-85 lir škatla, maroške 65-70; polenovke 520-800; marmelada izbranih vrst v škatlah 5-10 kg 220-240, v škatlah % kg 240-280; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180, v škatlah 5 kg 180-190 lir. KOŽE MILAN. Krave do 30 kg 315-325 lir kg, nad 30 kg 300-310; mladi junci do 30 kg 370-380, 3040 kg 330-340; voli 40-50 kg 280-290; mladi biki 3040 kg 315-325, nad 40 kg 230-250; krave (osoljene kože) do 40 kg 450-500, nad 40 kg 430460; teleta (surove osoljene kože do 4 kg 820-850, 4-6 kg 820-850, 6-8 kg 800-830, 8-12 kg 560-590, 12-20 500-540; žrebeta 530-560; konji 330-350; mezgi 180-200; osli 150-160; jagnjeta berger 1300-1400; jagnjeta z belim krznom 850-900; jagnjeta z drugobarvnim krznom 750 do 800; ovni 670-700; kozlički 3000-3200; koze 900-950. Kože, iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 470-510; Buenos Aires americanos 560-580; Capo suhe 460490, suhe osoljene kože 425445; Addis Abe-ba 8-12 funtov 450480; kože iz Angleške Somalije 540-570. ve v pogodbi »M« je nekoliko napredovala, in sicer od 44,85 na 44,99 stot. dolarja za funt, proti izročitvi v maju, in to kljub mnenju strokovnjakov, ki pravijo, da bo pridelek 1959-60 večji kakor lanski. Glavni odbor Mednarodnega sveta za kavo, v katerem je 17 držav izvoznic, je določil kontingent za izvoz v drugem tromesečju letos v višini 7,6 milijona vreč. Svet je tudi dovolil Braziliji in Kolumbiji, da izvozita do 25% letnega kontingenta, če povpraševanje in potrošnja to dovoljujeta. Cena kakaa je napredovala od 25,40 na 26,84 stot. dolarja za funt proti izročitvi v maju. Naraščanje cene je povzročil sovjetski nakup 30.000 ton kakaa v Ghani in Nigeriji. Svetovni pridelek kakaa cenijo na 1,024.000 ton, kar predstavlja rekord; nasprotno so strokovnjaki mnenja, da ne bo svetovna potrošnja presegla 900.000 ton. KAVČUK V Londonu je vrsta RSS napredovala od 341/8 do 34 3/8 na 34 7/8 do 35 1/8 penija za funt. V New Yorku je cena. napredovala od 40,30 na 40,75 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v maju. Lansko leto je proizvodnja naravnega kavčuka dosegla 2,065.000 ton. Proizvodnja do leta 1965 naj bi po mnenju strokovnjakov dosegla 2,300.000 t. V vseh deželah obnavljajo plantaže, tako da bo iz leta v leto več kavčuka. V januarju je svetovna proizvodnja kavčuka dosegla 170.000 ton, potrošnja pa je dosegla 182.500 ton. Konec januarja je bilo na zalogah v raznih državah za okoli 675.000 ton kavčuka. KOVINE V Londonu je cena bakra napredovala od 255% na 258 funtov šterlingov za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi ; cena cina je napredovala od 789£ na 793; svinec je tudi napredoval, in sicer od 77% na 77 7/8; cink je ostal v bistvu neizpremenjen: 92 5/8 (prejšnji teden 92%) funta šterlinga za tono. V New Yorku je baker nazadoval od 31,40 na 29,70 stotinke dolarja za funt, svinec neizpremenjen pri 12-12,50, cink St. Louis pri 13, aluminij v ingotih pri 28,10, antimon Laredo pri 29; lito železo 66,41 dolarja za tono, Buf-falo 66,50, staro železo povprečen tečaj 33,17, živo srebro 214-216 dolarjev za steklenico (76 funtov). V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 21.3.60 29.3.60 12.4.60 Pšenica (stot. dol. za bušel) 206.7, 207.3/« Koruza (stot. dol. za bušel) • • H8.7/8 llBJVg :i ib-74 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 33- 33.- Cin (stot. dol. za funt) . . GB 87 99.74 99.25 Svinec (stot. dol. za funt) 12.— 11.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 13,- 13.- 13- Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.— 26.— 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74.- 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 33.25 34.10 34.10 živo srebro (dol. za steklenico) . . 219 — 213,- 213,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 37,— 37,- 37. - LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 256.Vs 256.- 262,— Cin (funt šter. za d. tono) . . 789.72 789,— 787,- Cink (funt šter. za d. tono) . . 91-74 93.7* 92.7, Svinec (funt šter. za d. tono) . . 77.7* 76.5/8 77,- SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 925,— 525,— 527,- mnlk KMEČKE \lhpeli) £»c» u2>Vi)€M)iwievvi ftoff# ZVEZE v Življenje in plače 4 jajca od 35 na 36, prekajeno n1650 1360 na 1380, drobovje od 1400 1500, sadje od 130 na 152, zeien^aL od 110 na 120; pocenile so se rl od 820 na 800, vino od 170 na 150» v od 100 na 90; ostale cene so °sta oi' Občinska komisija za zelenjadni trg na debelo je na svoji seji dne 25. marca sklenila dodeliti domačim kmetovalcem in vrtnarjem prostor v sredini stavbe, ki je bil namenjen le-tem že ob gradnji prostorov za nov zelenjadni trg. Te svoje pravice so naši proizvajalci dosegli z upravičenim bojem. Že lansko leto jeseni se je polotilo domačih proizvajalcev, ker so v njih škodo zasedali njim namenjeni prostor razni. trgovci na debelo. Ob tej priliki sta tajnika Kmečke Zveze in Zveze malih posestnikov zaprosila za razgovor pri podžupanu prof. Cubatu. Razgovoru je prisostvovalo tudi odposlanstvo neposrednih proizvajalcev. Gospod. podžupan je obljubil, da bo upošteval mnenja neposrednih obdelovalcev, ko bo komisija razpravljala o dodelitvi prostorov. Tako tajnika obeh zvez kot prizadeti kmetje so podkrepili svoje zahteve z neizpodbitnimi dokazi, ki so bili v skladu z predpisi novega zakona, ki ureja vprašanje trgovanja z kmetijskimi pridelki, in z duhom zakona, ki teži za tem, da popolnoma izloči posredovalce med proizvajalci in potrošniki. Odposlanstvo je predočilo g. podžupanu tudi vprašanje vstopa v stavbo, to je na trg z lažjimi vozili. Kot izhaja iz poročila o zasedanju komisije, to vprašanje ni bilo rešeno. Zato sta tajnika Kmečke zveze in zveze malih posestnikov zaprosila za razgovor z g. podžupanom. Med tem razgovorom, kateremu je prisostvoval tudi tajnik Kmetijske zadruge D. Kodrič, so predstavniki vseh treh limfi in v'ttiitt'1 Medi n$i'tiln NA NJIVI: Dokončujemo sajenje krompirja, sejemo krmno peso, koruzo in fižol. Najrajši sejemo zgodnje sorte koruze, da pravočasno uidejo suši. Z zgodnjimi sortami dosežemo količinsko enak pridelek, ki je po kakovusi i boljši kot pridelek pozne koruze. V VINOGRADU: Okopavamo zemljo okoli dreves in gnojimo z gnojem in umetnimi gnojili. Pazimo na pojav listnih uši in pričnemo z zatiranjem teh takoj, ko se pojavijo. Ko hruške, jablane, češplje in češnje ccvetejo, jih poškropimo s svinčenim arzenatom, katerega primešamo 1"« bordoški brozgi. S tem sredstvom zatiramo glivične bolezni in škodljivce. V VRTU: Sejemo vse vrtnine na prosto, ko sta vreme in zemlja za to prikladna. V zaprtih dolinah se lahko pojavi slana še v mesecu maju. V takih krajih bomo počakali še nekaj djni, preden posejemo občutljive vrtnine. Sejemo peso, zeleno, karfijolo za jesen, redkvice, peteršilj. Lahko sadimo tudi na izbrano mesto paradižnike, kumarice in bučke. Zalivamo samo rastline, ki potrebujejo dosti vlage in to v toplih urah. Rastline, ki rastejo v zaprtem prostoru, je, treba čimveč zračiti, da se privadijo na zunanjo temperaturo. MALO TERANA Prejšnja leta so Kraševci prinašali v obmejnem prometu več terana v Trst. Letos ga je manj in cena je visoka. Na debelo ga doma lahko prodajo po 130 lir (čisto, to je po odštetju davka). Vinogradniki neradi načnejo sod, dokler se ne začne prava sezona za prodajo na drobno. Za to so najbolj ugodni poletni meseci. V Trstu ga prodajajo okoli 200 lir liter. HRAST IN HRAST Na progi openske vzpenjače menjujejo pragove, izkušnja je pokazala, da so najbolj trpežni pragovi iz slavonske hrastovine, ki trajajo tudi d0 30 let. Domači kraški hrast zdrži komaj nekaj let, še manj odporna je bukovina, zlasti ako ni dovolj suha; tako so bukovi pragovi, čeprav impregnirani, trajali komaj 3 leta, ker niso bili dovolj suhi. kmečkih organizacij izrekli g. podžupanu zahvalo za razumevanje, ki gaje komisija pokazala do potreb krajevnih proizvajalcev s tem, da jim je dokončno_ dodelila njim pripadajoči prostor, in so ponovno posredovali zato, da na prihodnji seji komisije ugodno rešijo tudi vprašanja vstopa v stavbo z lažjimi vozili (motorna trokolesa in lažji tovornjaki). G. podžupan je obljubil, da bo to zahtevo neposrednih proizvajalcev iznesel pred komisijo in, da obvesti o rešitvi tudi prizadete organizacije. Treba priznati, da smo ta uspeh dosegli samo z vztrajnostjo naših vrtnarjev in kmetov pa tudi s pomočjo organizacij, ki vztrajno branijo pravice našega malega človeka. Ta primer je dokazal, da je možno rešiti še tako zapletena vprašanja, ako sta dana dobra volja in razumevanje s strani pristojnih oblastev. PLAČE V EVROPSKIH DRŽAVAH. Osrednji francoski statistični urad navaja podatke o plačah za enourno delo v nekaterih državah. V Franciji znaša povprečna plača 5 šilingov 1 pe-nij na uro, v Belgiji 5 šilingov 3 penije, na Angleškem 5 šilingov 6 penijev, v Zahodni Nemčiji 5 šilingov 7 penijev, v Italiji 4 šilinge 4 penije in na Nizozemskem 4 šilinge 1 peni j. STROŠKI ZA PREHRANO V MILANU. V mesecu februarju je milanski meščan srednjega sloja potrošili 19,89i lir za prehrano, to je približno 79-krat več kakor pred vojno (indeks 7.956), v mesecu januarju 20.305 (indeks 8122). v primeri z lanskim letom so se stroški za prehrano nekoliko povišali (lani v februarju 19.402, indeks 7.617). V letošnjem februarju se je nasproti istemu mesecu lanskega leta podražilo maslo od 1100 na 1150, olivno olje od 670 na 700, goveje meso od 1500 na 1700, neizpremenjene. NA DELO V NEMČIJO. Lani je šlo na delo v Zah. Nemčijo 45.090 1 lijanskih delavcev, dvakrat več kot ta 1958. Od tega jih je odšlo na stal11 delo 11.674. .V ISTA1 TEST, Ul. CarduccI 15, tel. 29-t^ Bogata izbira naolnikov, daljnogledov, šestil, računal in p°' trebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. — IMA IN ZLATABNA" Mtikolj liatel - TRSI Čampo S. Giacomo 3 tel 95-081 Dre najboljših snamh, velika Isbira zlatih okraskov za vsa prilik* Praktična navodila za molžo Da bo čimveč zdravega mleka ' To bomo dosegli, če bomo sledili sledečim navodilom: 1. Hlev, v katerem živijo krave mlekarice, mora biti dobro zračen, brez prepihov. Med krmljenjem, napajanjem, posteljanjem in molžo mora biti nekaj presledka. 2. Zadnji del krave naj bo vedno čist. Kravi pred molžo umijemo vime in ji ga tudi istočasno obrišemo s čisto krpo ali pa tudi ustrezno brisačo. 3. Rep krave naj bo med molžo pritrjen ob nogo s kako posebno pripravo ali samo z vrvico. 4. Stolček za molžo naj bo pritrjen na osebo, ki molze. Tako se ga ne bo treba vedno dotikati pri premikih krave. Nohti osebe, ki molze, naj bodo kratki, roke pa vedno čiste. 5. Molsti moramo vedno z enega in istega kraja. Kravi se približajmo mirno, da je ne prestrašimo.. Roke si pred molžo namažimo s kako primerno maščobo (olje, maslo). Tako bomo-omogo-čili boljši dotok mleka v seske. Ko bomo opazili, da so seski dovolj napeti, pričnemo z molžo. 6. Molsti moramo z zaprto pestjo. Uporabljamo palec in kazalec, s katerima potiskamo mleko navzdol. Z ostalimi tremi prsti pa pritiskamo na sesek bolj narahlo. Mleko mora teči v curkih. Vsaka drugačna molža je ne-prikladna. Molzemo vedno z obema rokama. SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU Mnogo zelenjave prihaja iz neposredne tržaške okolice, tako iz Doline, Za-velj in drugih vasi, in sicer radič, solata in špinača; z Goriškega prinašajo šparglje in lepo korenje, medtem ko goriške zimske zelenjave kakor radiča in motovilca ni več. šparglje donaša-jo tudi iz Romagne, ostala povrtnina prihaja iz drugih predelov Italije. Navajamo cene tik pred prazniki: navadno se zadnje dni pred prazniki tudi na trgu vse podraži. Prvo so cene na debelo (v oklepaju pa na drobno); Radič I. 500-600 ( 700-800), II. 70-120 (160-200), solatina 250-300 ( 220-380), solata 60-120 (120-200), blede 70-100 (120-160), špinača domača 100-120 (140-160), špinača goriška 50-70 (140-160), cvetača 40-65 (80-110), cikorija 45-60 ( 60-90), grah 100-150 (140-180), koromač 3040 ( 60-70), karčofi 7-30 (12-36), krompir I. 95-105 (120-130), II. 30-37 (42-50), korenje 95-100 (120-140), čebula 50-55 (10-75), česen 120-140 (180-220), sladko zelje 80-85 (120 do 140). šparglji 250-300 ( 300-360). Jabolka Delicious I. 90-120 (120-180), II. 50-90 (80-120), jabolka ostalih vrst 25-80 (45-100), jabolka Morgenduft 100-120 (140-180), pomaranče 70-140 (100 do 200), hruške 120-140 (160-200), limone 90-110 (120-160). 7. Vedeti moramo, da sta velikost vimena in količina namolženega mleka odvisna od masiranja in od načina molže. Pričeli bomo molsti na prednjih seskih. Ko bo mleka pričelo teči v nepretrganih curkih, bomo prešli na zadnja dva seska. Te bomo molzli, dokler ne bo mleko prenehalo teči. Zatem bomo prešli na prednja dva in ju izpraznili. 8. Ko prične mleko s seska le kapljati, ne prenehajmo z molžo. Masirajmo raje posamezen sesek od zgoraj navzdol, da se ponovno napolni z mlekom. Nato ponovno molzimo, da očistimo vime preostankov mleka. Tako preprečimo neprijetne posledice, ki bi jih napravilo vimenu postano mleko. 9. Nadzorujmo vsakokrat zdravstveno stanje vimena. V sumljivih primerih dobro preglejmo prve namolzene kaplje mleka (barva, duh in gostota). Vsaka sprememba na mleku je znak vnetja vimena. 10. Takoj po molži odnesimo mleko iz hleva, da ne zadobi duha. Hitro tvorjenje raznih kužnih klic v mleku preprečimo s tem, da ga po molži ohladimo. To dosežemo, če položimo lonec z mlekom v posodo z mrzlo vodo za nekaj minut. Dr. D. R. 29IV-B V 1960 XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-1J5 cc Tamliretta Modeli 48 - motorni tricikli Originalni nadomestni deli in pritiklio6’ motorji za eolne-Colni iz plastične m*90 biLOTECNICA GIU IA1VA -TRST Via Imbriani, IG - Tel. 3G 613 Uelavnica: Via Valdirivot 30 - Tel. 35 222 nOKULI HADALOSSO frlazibie permaflcs Trst - Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - vozički - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 Optične naprave, kinematografija, fotografski aparati, tehnične potrebščine F.Hi AVANZO Trst, Oorso Italia 8 Tetofon 38-016 TVRDKA ICM/ze- Ustanovljena leta 1866 TRST, Trg S. Giovanni 1 TELEFON 35.019 Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in modeme oblike. KMEČKA BANKA GORICA Dlica Moreill 14 - Taistim 23-06 Banka pooblaščena aa posle v zunanji trgovini Uat.novl|.n. lat. ISO. Vošči vesele velikonočne praznike! PBIZNANO MEDNAROONO Jpgg-h, avtoprevoznisko podjetje L, A. GORIZIA.NA. eonuu - m DDCA D A0STA N. aa - TEL. 26-tS - GORIM PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posabnl pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVA2A: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IMPEXPORT UV0Z-IZV0Z-ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE IMPORT - ESPOBT vseh vrat lesa, trdih goriv In strojev za lesno Industrijo TBST - Sede* : ul. Oieerune 8/II - Telefon: ni. Cleerotic 30214 JU GOLI N IJ A R I I E K A Poitanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda a 221) 1)00 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos niresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavijesti dobit četa kod naiag zastopnika n Trsta ”1VI0RD ADRIA”, V. Bortolnzzi G Co. Piazza Duca dagli Abrozzt 1 - Tet. SŽ-BIR, 29 829 AVT 0 PREV 0 Z Cunja Rihard TRST Strada dal Prioli 288 telefon 35-379 • Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Ronkorenčna osna širile ..GOSPODARSTVO" „SILLA'' COSSI ALFONZ UVOžE L K SJV GORICA Ulica Duca cTAosta 1? TEL. 34-36