Leto LXXI Štev. 81 ai V Ljubljani, v soboto, 10. aprila I943-XXI Prezzo • Cena C 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za tnozem-«tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Cek. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino 1« KI.349 za Inserat«. Podrafnieal Novo mesto. Izključna pooblaSčenlca *a oglalevanje llalTJansteg« In lujega Izvorai IJnione Pubblicita Italiana S. A, Milana. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka bi dneva po praznika. Uredništvo In upravni Kopitarjeva LJubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva i, Lubiana. Telefon 4001—4005. Abbonamentll Met« 18 Lire. Estero, me-.e 31 50 Lire. Edi-done domenica, sn-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C. P.i Lubiana 10 650 per (Sli abbonamentl, 10,349 per 1« in-aercionL Filial«! Novo mesto. Concesslonarla escluslva per la pubbTlcItS dl provenienza italiana ed estera: Union* Pubbliritn Italiana S. A, Milana Vojno poročilo št. 1049 Siloviti boji v Tunisu Italijanski in nemški oddelki se zagrizeno bore - Osem sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražni napad, ki so ga podpirale močne letalsko skupine, sc je silovito nadaljeval vzdolž vsega tuniškega bojišča, zlasti pa na južnem odseku. V skladu i danimi povelji so se osne čete umaknile na nove postojanke. Italijanski in nemški oddelki, čeprav so bili izolirani in so jih sovražne kolono že obšle, so se zagrizeno borili na postojankah, ki so jim bile zaupane, ter so zadali nasprotniku težko izgube. V včerajšnjih letalskih bojih so naši lovci sestrelili 4 letala! nemški pa 2; 2 nadaljnji sovražni letali je sestrelilo protiletalsko topništvo. Krajevni boji na vzhodu Dva sovjetska bataljona uničena - Težko topništvo obstreljevalo Pefrograd Hitlerjev glavni stan, 9. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Z vzhodnega bojišča poročajo samo o bojih krajevnega pomena. Pri očiščevalnih akcijah ob srednjem T)oncu sta bila uničena dva sovražna bataljona in privedeni številni ujetniki Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z dobrim učinkom za vojno važne cilje v Leningrad u. V Tunisu sc nadaljuje veliki napad večkrat premočnih sovražnih sil proti nemško-italijanskim četam. Na južnem bojišču so se naši oddelki v stalno hudih borbah umaknili na nove črte. Poskusi za ohkolitev so bili zavrnjeni v ogorčenih borbah. Na srednjem in severnem odseku sc jc izjalovilo več močnih poskusov aneleško-ameriških čet za prodor. Pri tem je bilo uničeuih 33 oklepnih voz. Sovražnik jc izgubil pri dnevnih napadih proti obali zasedenega zapadnega ozemlja 3 letala. Ponesrečen napad na Medžez el Bab Angleški bombniki so preteklo noč metali ru Silno in zažigalne bombe na i a pa d no nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalsko topništvo s kopnega in morja in nočni lovci so sestrelili 15 sovražnih letal. Berlin, 9. aprila. AS. Kakor je bilo že sporočeno. so boljševiki ob kubanjskem bojišču napadali le r. manjšimi silami. Po 4. aprilu je sovražnik prenehal z velikimi napadi. Zadnji večji napad je izvedel z osmimi divizijami in štirini brigadami ter Pet generalov dobilo vojaški red Savojske hiše Nj. Vel. Kralj in Cesar je na Ducejev predlog podelil vojaška odlikovanja Savojskega reda naslednjim častnikom: armadnemu generalu Paolu Bernardiju. divizijskemu generalu Carlu Pellegriniju in brigadnemu generalu Luigiju Ro-verbiju. Z viteškim redom so bili odlikovani di-vizijski eeneral Taddeo Orlando. bricadni general Emilio de Cuzzi ter general armadnega zbora Paolo Berardi. je imel 80(10 mrtvih in ranjenih. Slabo vreme je spremenilo pokrajino v pravo morje blata. Kallay o obisku pri Duce ju >lz Italije sem se vrnil s povečanim čutom jasnosti in moči« Tunis, 9. aprila. AS: Medtem ko se osne čete junaško ustavljajo sovražnemu pritisku na južnem odseku tuniškega bojišča, se je bila silovita bitka na hribovitem ozemlju Medžez el Baba, približno 50 km jugovzhodno od Tunisa, kjer so številčno nadmočne sile napadle italijansko-nemške postojanke. Napad $e je začel z velikansko topniško pripravo. Napad so izvedle francoske izdajalske čete, podprte z angleškimi tanki. Zaradi topniškega ognja, letalske pomoči in trdne odpornosti italijansko-nemških vojakov ta napad ni rodil ni- kakega uspeha. Kakih 20 tankov je bilo uničenih. Tudi letala so zadala sovražniku težke izgube. Bitka se je več ur nadaljevali. Angleži so na koncu skušali vreči v boj nove francoske čete, toda tem je zadal italijansko-nemški ogenj tolikšne izgube, da niso mogle več napadati, ko so prišle na bojišče. Bitka se je končala, n« da bi trdo preizkušen sovražnik dosegel kak uspeh. Pričakuje se, da bodo Angleži ponovili napade pri Medžez el Babu, ker je to hribovito ozemlje resna grožnja za njihovo krilo. Lepa japonska pomorska zmaga Ziom Wavellove ofenzive v Birmi Tokio, 9. aprila. AS. Poročilo japonskega glavnega stana javlja, da so močne skupine japonskega pomorskega letalstva izvedle napad na sovražno mornarico ob Floridskih otokih v skupini Sa-lomonskih otokov. Japouci so dosegli naslednje uspehe: Potopili so eno sovražno križarko, nadalje en rušilec ter 10 prevoznih ladij. Težko je bilo poškodovanih nadaljnih 10 sovražnih prevoznih ladij in sestreljenih je bilo 37 sovražnih letal. Naše izgube znašajo 6 letal, ki so se prostovoljno vrgla na sovražne cilje. Ta letalsko-pomorska bitka bo imela v zgodovini ime »pomorska bitka pri Flo- ridskih otokih«. Japonski napad je bil izvršen 7. aprila. Bangkok, 9. aprila. AS. Poraz Wawellovih čet v Arakanu rodi vedno težje posledice. Umik celotne angleške razvrstitve vzhodno od Donbal-ka pomeni v celoti poraz angleške ofenzive, ki naj bi dovedla do zopetnega zavojščenja Birme. Angleški dopisnik Waterfield smatra, da je novi poraz v Arakanu posledica pomanjkanja primernih pomorskih sil, ker premajhno število razpoložljivega ladjevja ni moglo podpirati bojev z morske straui. Budimpešta. 0. aprila. AS. Na zborovanju vladne stranke, ki so se ga udeležili poleg članov vlade in odbora tudi številni poslanci in senatorji, je govoril predsednik Kallay. Najprej ga je pozdravil predsednik stranke niinister Lnkacs. ki mu je zagotovit brezpogojno podporo stranke ler veliko zadovoljstvo nad zadnjim potovanjem v Italijo in nad pogovori z Ducejem, ki so okrepili prijateljsko in tesno sodelovanje med Italijo in Madžarsko. Nato je spregovoril predsednik Kallay o madžarski zunanji politiki in o zadnjem potovanju v Italijo. »Med bivanjem v Italiji sem lahko spoznal, kako spontano in občuteno je prijateljstvo italijanskega ljudstva do Madžarske. Pri (pogovorili z Ducejcm o V6eh vprašanjih, ki zanimajo obe državi, ni bilo nikake razlike v naziranju. Madžarska bo ob Italiji in Nemčiji nadaljevala vojno, ki ii je bila vsiljena do dosege postavljenih ciljev.« Nato je omenil obisk pri sv. očetu, kateremu je izrazil otroška vdanost madžarskega ljudstva in nadaljeval: »Iz obiska v Italiji sem se vrnil s povečanim čutom jasnosti in moči. Veliki Duce Italije goji odkrita in prijateljska čustva do naše domovine in kaže popolno razumevanje za madžarsko politiko. Zlasti zadnje dni mojega obiska v Italiji sem mogel videti silo in voljo italijanskega ljudstva. Povsod v Italiji se dela disciplinirano in z globokim ter močnim rodoljubnim čustvovanjem. Povsod sem videl mirna in smehljajoča se obličja, ki jih ima laliko le tisti, kdor čuti varnost in voljo do borbe. Ni bilo niti trohice tiste moralne po-parjenosti, ki bi jo sovražnik za vsako ceno rad videl, toda italijansko ljudstvo je daleč od nje.« — Vsi navzoči so poslušali Kallayeve izjave z navdušeno. vneto manifestacijo za fašistično Italiio in Duceja. Nemčija bo maščevala letalske napade Spominska odlikovanja zaslužnim civilistom Vezio Orazi, prefekt v Zari, odlikovan z zlato spominsko kolajno Rim, 9. aprila. AS. »Uradni list« objavlja se- I šlo v zasedo in voznik se je pridružil maloštevilnim 11 odlikovanj, ki jih je Kralj in Cesar podelil j junaškim tovarišem. Toda po kratkem, trdem boju civilistom na predlog Duceja v plačilo za pogumna in človekoljubna dela. Zlato spominsko kolajno je dobil Vezio Orazi, kr. prefekt, 26. maja 1942/XX v Ervenico (Žara): Prefekt najčistejše fašistične vere se je takrat, ko so se v novih pokrajinah pojavila razbojniška in uporniška dejanja, podajal skoraj dnevno v najnevarnejše kraje, da bi vodil iu pospeševal delo policije v tesnem sodelovanju z oboroženimi silami. Zašel je v ogenj v nekem spopadu, kjer je padel en upornik, trije drugi pa so bili prijeti. Na povratku v Zaro pa je padel v zasedo in se je z nekaj zvestimi možmi pogumno držal, nato pa je večkrat zadet zgubil življenje. Tako je junaško zaključil svoje življenje, ki je bilo posvečeno 6lužbi za. veličino domovine. Srebrno kolajno so dobili: De Michelis Emilio, Četovodja, 1. aprila 1942/XX v Novem mestu (Ljubljana). Videl je vojaka, ki se je ponesrečil s čolnom na reki Krki, kjer je prišel v vrtinec, padel v vodo in se oklenil nekega pomola. Z nekim tovarišem mu je šel na pomoč. Ko se je prekucnil tudi njegov čoln, je vseeno prijel ponesrečenca, ki 60 je skušal z zadnjimi silami obdržati na površini. Njegove moči pa so pošle in ko je videl, da mu je ponesrečenca voda odnesla, je tudi sam utonil brez pomoči svojega tovariša. Vassalo Andrea, vojak 307. bataljona »T. M.«, 1. aprila 1942/XX v Novem mestu (Ljubljana). Ko je videl nekega vojaka, ki se je ponesrečil z nekim čohiom na reki Krki in planil v vodo, padel v silovit tok in 6e zagrabil za nek pomol, mu je šel z nekim tovarišem na pomoč. Ko se je preobrnil tudi njegov čoln, je zaman poskušal rešiti nesrečnika, pač pa je s skrajnim naporom rešil drugega tovariša, ki so mu pošle moči in se je začel potapljati. Arto Franco, uradnik v Ervenico (Zara), je 26. maja 1942/XX v spremstvu prefekta pokrajine izpričal visokega duha dolžnosti in vneme ter večkrat dospel v kraje, ki so jih ogražali zločinci in uporniki. Pri nekem povratku v Zaro je bil s tovariši presenečen v neki zasedi, se junaško branil iu bil težko ranjen. Spominsko srebrno kolajno: Bnrdelloni Pietro, brigadir javne varnosti, ki je padel dne 26. maja 1(M2/XX v Ervenico (Zara): Kot voznik prefektov je pri raznih ogledih krajev, ki so jih ogražali zločinci in uporniki, dal dokaz visokega čuta dolžnosti in preziranja nevarnosti. Pri nekem povratku z nadzorstvenega potovanja je prefektovo vozilo pri- Stalin se uči angleščine Stockholm, 9. aprila. AS: »Daily Telegraph« poroča, da se Stalin uči angleščine. Po Churchil-lovem obisku v Moskvi avgusta 1942 je sklenil učiti se angleški, ker je zvedel, da so se razširile vojaške skrivnosti, ki jih je zaupal Churchillu, preko tolmača. In zato ne zaupa niti tolmaču. je bil smrtno zadet. Sorii Zdenka, šivilja, 21. junija 15M2/XX v Oltre (Zara). Vrgla 6e je oblečena v morje in šla na pomoč nekemu vojaku, ki se je kopal, pa se je v valovih začel potapljali ter je, čeprav je bila oblečena, priplavala do njega in ga z velikim trudom in v očividni nevarnosti privedla na varno. Bronasta kolajna: La Barbera Josip, 1. aprila 1942/XX v Novem mestu (Ljubljana). Ko je videl nekega vojaka, ki se je ponesrečil na nekem čolnu na reki Krki, skočil v vodo in prišel v vrtinec ter 6e zagrabil za nek pomol, je vzel vrv in mu je plaval na pomoč. Ko 6e je bližal potapljajočemu sc, je zašel v vrtinec in so mu pošle moči, tako da je moral opustiti svoje plemenito delo ter je 6 težavo priplaval nazaj na breg. Suki Marjan in Suki Štefan, 1. aprila 1942/XX, Novo mesto (Ljubljana). Ko sta videla nekega vojaka, ki je padel v deročo Krko in 6e začel potapljati, sta mu šla na pomoč s čolnom. Toda čoln se je prevrnil z njima vred, ona pa 6ta se z veliko težavo rešila. Berlin. 9. aprila. AS. V zvezi s poostritvijo le- i talske vojne prijioininjajo nemški krogi, da so Angleži in Amerikanci začeli z masovnimi dnevnimi napadi z očividnim namenom, terorizirati in uničiti civilno prebivalstvo na zased, ozemljih. V silni polemiki po listih je leta 1936 Adolf Hitler predlagal mednarodno konvencijo proti letalski vojni. Predlog ni bil sprejet, kakor niso bili sprejeti njegovi predlogi za mednarodno mirovno konvencijo po izbruhu vojne. Na podlagi teh izkušenj in zaradi stalnih nasprotnih izzivanj nemško letalstvo ne pozablja na dolžnost povračila in bo, ko bo prišel čas, odgovorilo s strahotnejSInu represalijami kot doslej. Te represalije bodo tem strašnejše, ker razpolaga Nemčija z novim mogočnim orožjem, ki se bo še izboljšalo. Zanimivo je, da so se po pripovedovanju istih krogov vršili težki boji s sovražnimi letali pri zadnjih na|iadih na Belgijo in Francijo skoro izključno v stratosferi, iz česar se vidi, iz kakšne ——a—^ H Junaštvo in vnema tuniških prostovoljcev Tunis, 9. aprila. AS: Bitke, ki divja na južnem odseku tuniškega bojišča, se skupno z itali-jansko-nemškimi oboroženimi silami, ki se zoper-stavljajo močnemu sovražnemu pritisku, udeležuje tudi nekaj bataljonov tuniških prostovoljcev. Borijo se kot levi. Takole se izraža o teh bataljonih skvadrist prostovoljec Gustav Vianello: »Moraš videti tuniške prostovoljce, če hočeš razumeti, kako navdušenje in kakšna vera jih navdaja in kako je bilo mogoče v kratkem času popolnoma organizirati številne bataljone tuniških legionar-jev. Tudi ti čudoviti, zelo disciplinirani in zvesti oddelki dokazujejo sovražnikom osi, kaj so najmlajši sinovi fašistične Italije, rojeni na tej zemlji rimskih cezarjev. Mladeniči teh oddelkov so se izurili v vojaški veščini ter se bore, prežeti z globokim čutom zaupanja in neposnemljive legionar-ske pokorščine.« višine morajo angleška in ameriška letala zdaj bombardirati nebranjena mesta. Poročajo o bojih 10.000 metrov visoko, kjer protiletalska obramba težko doseže nasprotna letala. Ravnatelj v nemškem ministrstvu za oboroževanje je izjavil, da sovražni letalski napadi niso poškodovali kapacitete nemške vojno industrije. Nemška vojna industrija jo tako organizirana, da ji krajevne škode ne morejo škodovati. Po nekem silovitem bombardiranju neke tovarne v zasedenih pokrajinah je 5 sedmin te tovarne laliko nadaljevalo delo takoj po napadu. Ankara. 9. aprila. AS. Angleško-ameriški teroristični letalski napadi so zbudili pozornost lista »Tasviri Efkar«, ki pravi, da se Amerikancl po lastnih zatrdilih bore za srečnejše človeštvo v tej vojni. List se sprašuje, če hi za človeštvo ne bilo koristneje, ako bi Amerikanci manj pobijali civilno prebivalstvo. Tretja obletnica vojne z Norveško Berlin, 9. aprila. AS. Tukajšnji listi se spominjajo tretje obletnice vojne z Norveško. Li- Moskva se boji bodočnosti Stockholm, 9. aprila. Poseben dopisnik »Stampe« poroča: V Moskvi predvidevajo, da bo mirovanje na bojiščih trajalo le kratek čas. Kakor hitro se bodo razmere izboljšale in bo prenehala odjuga, bodo nemški napadli pred Rusi, ker so imeli med rusko zimsko ofenzivo čas za preureditev in porazdelitev svojih sil. Poročila iz Moskve pravijo, da je bilo že več desetin nemških divizi j poslanih proti bojišču. Boje se, da se bo nov napad začel na jugu, ker je tam strateški položaj kakor tudi stanje prometnih zvez ugodno za Nemce. Značilni lanek je bil predvčerajšnjim objavljen v moskovski »Pravdi«: »Bližamo se trdim bitkam in krvavim spopadom. Mnoge žrtve bodo potrebne in morali bomo mobilizirati vse svoje sile na bojišču in v zaledju ter vse svoje vire za preskrbo, da bomo lahko vzdržali.« »Pravda« pripominja, da si sovjetsko poveljstvo prizadeva potisniti Nemce iz njihovih sedanjih postojank, ugodnih za napad, da ne bi zgubilo iniciative. Rusi so res začeli napadati ob Kuhanju, želeč zavojevati Novorosijsk in potisniti sovražnika preko kerške ožine. I oda napad se ie ponesrečil in ruske izgube so bile težke. Danes Rusi posredno priznavajo svoj poraz, ker poročajo, da se jc položaj na tem bojišču pomiril. j Klaverno Edenovo poročilo Rim, 9. aprila. AS: Angleški zunanji minister Eden je spodnji zbornici na kratko poročal o svojem obisku v Združenih državah. Izjavil je, da pomenijo njegova posvetovanja v Združenih državah začetek izboljšanja odnošajev med obema državama. Iz tega se da logično sklepati, da v Wa-shingtonu ni prišlo do enotnosti v vseh pogledih, mrveč le do začetka medsebojnih boljših odnošajev, To je priznal tudi z izjavo, da je lesno sodelovanje na političnem polju mnogo težje kakor na vojaškem polju. V ostalem poročilu pa je Eden razkril dvolično vlogo Washingtona, ki je ohranil diplomatske zveze z vlado v Vichyju. istočasno pa je pripravljal napad na francosko Severno Afriko, Z rednimi diplomatskimi odnošaji z Vi-chyjem — je izjavil Eden — je držal Washington eno okno odprto v Evropo. To okno bi sicer moralo biti zaprto. Na ta način je lahko poslal številne agente v Severno Afriko in ti so pripravljali pot zavezniškim četam. Angleška vlada za to ni vedela, marveč je pri tem ameriško vlado celo podpirala. Čeprav se torej Anglija in Združene države v mnogoterih vprašanjih nc strinjata, sta vendar v skladu in si pomagata, kadar gre za zločine, Isti poudarjajo, da je imelo to podvzetie velik strateški in politični pomen. »Volkischer Be-obachter« pravi: »Norveška kampanja je zagotovila nemškim oboroženim silam eno najvažnejših osnov za zmago. Vojuki, ki dunes drže to življenjsko važno postojanko, so jo danes odločeni braniti proti vsaki grožnji po zgledu svojih tovarišev, ki so jo pred tu.ni leti zasedli, in jo bodo obdržali proti vsakim sovražnim poskusom.« Italijanski uspehi pri čiščenju partizanov v Dinarskem gorstvu Zagreb, 9. aprila. AS. Listi priobčujejo s po-vdarkom poročilo o sijajnih nastopih italijanskih edinic vzdolž Dinarske gorske verige. Povdariajo, da je to odločilni uspeh za uničenje ostankov komunističnih tolp, ki se jim je bilo posrečilo, da so se izmuznile čiščenju meseca februarja. Pri tem so sodelovalo nemške in hrvaške edinice. Poglavitne skupine odmetniških oddelkov so utrpele hude izgube po najvažnejših središčih svojega delovanja. Nasprotniku so bili iztrgani sedeži poveljstev, barake za čete, preskrbovalna središča, važnejša cestna križišča, poleg tega pa tudi bogata mesta in vasi. Nasprotnik se je po zagrizenem odporu umaknil na visoke gore. Partizanska organizacija, ki je izgubila mnogo poveljstev, ogromne količine orožja, skladišča različnega blaga in dosti voz, ne bo več mogla začenjati boja, ki ga zapovedujeta in podpirata London ali Moskva proti mirnemu in neoboroženemu hrvaškemu ljudstvu. Vsekakor pa, končuje poročilo, osne sile ču-jejo in so vedno pripravljene streti vsak poskus nasprotnikovega delovanja, pa naj so pokaže, kjer hoče. Dve novi švedski posojili Stockholm, 9. aprila. AS. Švedska vlada bo zaradi naraščajočih izdatkov razpisala dvoje novih posojil. Prvo posojilo se bo izplačalo po 45 letih in se bo obrestovalo po 3'/2%. Drugo 3% posojilo pa bo izplačano po 60 letih. Vsota posojila je neomejena. Novo posojilo bodo začeli jiodjiisovati 1>. aprilu. Konec whiskyja Amsterdam, 9. aprila. AS. Tz Londona se je izvedelo, da izdelovalci \vhiskyja niso dobili več žita, in sicer na ukaz angleškega kmetijskega ministra in zato ne bodo mogli več izdelovati svojo renomirane pijače. Buenos Aires, 9, aprila. AS: Zaradi enoduš-nega protesta prebivalstva in parlamenta proti nameravanemu imenovanju La Guardie za generala, je Roosevelt spremenil svoj sklep ter je izjavil časnikarjem, da »nikdar ni mislil na tako imenovanje.. Visoki komisar obiskuje dolenjske občine Eksc. E. Grazloli In Zvezni tajnik Orlandini v Novem mestu, št. Jerneju, Kostanjevici, Pleterjih in drugih obmejnih krajih Visoki komisar je te dni opravil dolg In natančen obisk javnih uradov in pomožnih ustanov v Novem mestu, v občinah Št. Jernej in Kostanje-' vica, v kartuztji Pleterje in v raznih krajih tega obmejnega pasu. Ekscelenca Grazioli 6e je zadržal med prebivalstvom ter 6e zanimal za njih potrebe in najbolj nujne zadeve, ki jih je treba urediti, ter je dal navodila za delovanje pomožnih ustanov v korist tega prebivalstva, ki ae je ob vsaki priliki izkazalo za vdano in delovno. Ti obiski eelskitu občinam, ki so bili nenapovedani, so dali visokemu upravitelju in spremljajočemu zveznemu tajniku ter ostalemu spremstvu možnost, da so se prepričali o miru v teb krajih, za prebivalstvo pa je pomenil obisk, da 6e lahko počuti varno pred nasilstvi upor-nikov-komunistov, ki so bili opijanjeni svojih neumnih misli, da bodo lahko razpolagali e krajino. Resnica je popolnoma drugačna, kot jo razširjajo komunisti v svoje propagandne svrhe iz krajev, katere je težko nadzorovati glede njih vesti. Potovanje, ki ga je opravil Visoki komisar s svojim spremstvom nn avtomobilu in peš, je pač najboljše zanikanje neskončnih laži komunističnih banditov, katerih divjaštva se bo prebivalstvo dolgo časa spominjalo, kajti če se dajo popraviti škode na njih hišah in cerkvah, ni pa mogoče popraviti škode, ki je za vse življenje nastala v njih 6rcih zaradi umorov, nasilstev in ropov najrazličnejših vret. Manifestacija vdanega priznanja, kt so ga pokazale ženske, Šolarji, bolniki v bolnišnicah, kmetje na polju in duhovniki vseh vrst Ekscelenci Grazioliju kot zastopniku fašistične vlade za V6e dobro, ki jim je bilo izkazano z vrnitvijo miru in povrnitvijo k delu na svojih ognjiščih, so najboljši dokaz zavračanja, ki ga Čuti to prebivalstvo za komunizem in za vse njegove manifestacije, istočasno pa izražajo tudi željo, ki je bila še bolj podkrep-llena z zadnjimi izkustvi, da je treba obvarovati njih ognjišča in Jim omogočiti mirno delo. V Trebnjem Vlak, v katerem se je nahajal Visoki komisar, s katerim so bili zvezni tajnik, kveator comra. Ra-velli, poveljnik skupine kr. karabinjerjev major Giovannini, major kr. karabinjerjev, dodeljen Visokemu komisariatu, Baroni, major Minucci, vodja delegacije za transporte, in drugi, 6e je ustavil v Trebnjem, kjer so bili razmeščeni oddelki Črnih Srajc s svojim praporom, tu je pričakoval Visokega komisarja poveljnik divizije »Isonzo« general Mac-cario, civilni komisar v Novem mestu gen. Manni Ricci, konzul Belazzi, poveljnik Črnih Srajc, poveljnik karabinjerske čete in vsa krajevna oblastva. Ko je obšel oborožene oddelke. 6e je Ekscelenca Grazioli razgovarjal s prisotnimi zastopniki obla-stev. Ob 9.30 je vlak prišel v Novo mesto. Na postaji je bil razmeščen oborožen oddelek z godbo in zastavo, katerega je obšel Visoki komisar, spremljan od poveljnika divizije. Pričakovali so ga general, poveljnik divizijske pehote Cerrutti, načelnik divizijskega štaba, poveljnik pehotnih in topniških divizijskih polkov in vse krajevno vojaške oblasti, tajnik pomožnega središča tovariš Varini, župan dr. Polenšek, prošt msgr. Karel Cerin, predsednik sodišča dr. Barle, državni tožilec dr. Prijatelj, vodja železniške 6lužbe Novak, gimnazijski ravnatelj prof. Dolenc, inž. Absec, ravnatelj kmetijske šole in drugi. Na vojaškem pokopališču Potem, ko so mu bili navzoči predstavljeni, sta se nekaj Časa pogovarjala Ekscelenca Grazioli in zvezni tajnik Orlandini z navzočimi, nato pa^sla odšla z generali in drugimi častniki, da izkažeta čast, na vojaško pokopališče. Poveljnik divizije je dal napraviti pokopališče, kjer so pokopani mrtvi divizije »Isonzo«, na lep način. Visoki komisar je položil na steber, ki spominja na žrtev teh vrednih vojakov, velik lovorjev venec, povezan s tribarvni-mi trakovi. Temu so prisostvovali zastopniki divizije. V spremstvu vojaškega kaplana je obiskal g obove: pred vsakim se je ustavil. r*ed ranjenci Nato je odšel na obisk vojaške bolnišnice, ki jo je našel popolno in odgovarjajoče razni ščeno v šolskem poslopju, kjer je bilo v začetku vojne nastanjeno poveljstvo neke jugoslovanske divizije in ki je bilo zaradi letalskih napadov popolnoma porušeno. Zenijska služba divizije »Isonzo« je popolnoma na novo zgradiia notranjost stavbe, 0 I katere 60 ostali samo zunanji zidovi, in ustva- 1 o vzotno, zračno stavbo, polno svetlobe, kjer dobe i njenci in bolniki najboljšo pomoč. Pri vseh po-c.eljah se je Ekscelenca Grazioli ustavil, ee zanimal za potek bolezni, o vojaških dejanjih, kjer so i\.njenci sodelovali, in je vsakemu dal znesek de-n irja. Zvezni tajnik pa je razdelil mnogo cigaret. Kmalu po tem obisku je odšel Visoki komisar na s dež poveljstva divizije »Isonzo«, kjer ga je pozdravil v prisotnosti vseh častnikov general Macca-r'o s toplimi besedami in živo zahvalo za obisk ter p isrčnostjo, e katero se ob vsaki priliki obrača Visoki komisar do Oboroženih Sil, poklonil mu je .aminsko kolajno divizije. Ekscelenca Grazioli so Nakazovanje racioniranih živil trgovcem Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata v I' ibljani obvešča V6e trgovce z racioniranimi žili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec maj v Go-eposki ulici 12-1 po naslednjem abecednem redu: Ponedeljek 12. maja A—B; torek 13. maja C—G; Sreda 14. maja H—Ka; Četrtek 15. maja Ko—Ku; ! tek 16. maja L—Ma; Sobota 17. maja Me;—N; Ponedeljek 19. maja O—P; Torek 20. maja R—S; £ eda 21. maja S—U; Četrtek 22. maja V—2; Pe-k 23. maja. peki A—P; sobota 24. maja, peki R '■> 2. Razdeljevanje racioniranih živil pa 6e prične 11. maja iz skladišč. I. Vok, Bleiwei6ova cesta in A. Volk, Resljeva cesta. Pri nakazovanju bo vsak 1 'ovec obveščen iz katerega izmed navedenih skla-f ič bo prejel blago. Razdeljevanje mesa Pokrajinski Prehranjevalni zavod sjioroča, da ' ulj v soboto, dne 10. aprila, stranke lahko ku-le pri svojih običajnih mesarjih 100 gramov vavic in 70 gramov svežega mesa proti oddaji rezka D živilske nakaznice. Kazni za prekrške oskrbovalnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisa-(u sporoia, da je okrajni civilni komisarijat v ubliani izrekel naslednje kaznit Za povišanje cen: Bizjan Anton, Polhovgradec, '"0 lir; za neredno dobavo mleka: Dimnik Ivan, rše 2, 300 lir globe, in za skrivno klanje; Garvas ojzij, Stari trg 14, 500 lir globe. mu Je zahvalil za pozdrav in poudaril vedno Izkazano vrednost čet junaške divizije in prispevek, ki so ga dale za uničenje komunizma. Po kratkem obisku na poveljstvu se je podal Visoki komisar na sedež divizijske pehote, kamor ga je epremijnl general Cerrutti, nato pa se je jmdal na sedež okrajnega komisariata, ki je v isti palači. Tu je zbral civilni komisar general Mannu liicci vsa važnejša oblastva in vse uslužbence komisariata. Po predstavljanju Visokemu komisarju in po pozdravnih besedah in izrazih vdanosti, ki so mu bile namenjene, je Visoki komisar na kratko spregovoril navzočim in vzel na znanje zagotovilo civilnega komisarja o njih delavnosti, lojalnosti njih namenov in vnemo 6vojih sodelavcev Dejal je, da Je trdno prepričan, da bo tudi v bodoče vsakdo prispeval z vsemi svojimi silami In popolno lojalnostjo k dobrobiti prebivalstva in k bodočnosti mesta in njegovega ozemlja, Pozdrav duhovščine v kapiteljski cerkvi Nato se je podal k stolnica, kjer ga je pričakoval prošt msgr. Cerin z vsem kapitljem. V imenu duhovščine in vernikov je msgr. Cerin naslovil na najvišjega predstavnika vlado živ pozdrav in najbolj globoko zahvalo za stalno skrb, ki jo lina za novomeško cerkev in za dela, ki so bila že dovršena, delno pa so žo v teku, da bi se ohranila in vrednotila katedrala, zlasti pa nje redka podzemska kripta, ki je nastala pred 1. 400 in ki je edinstvena v tem okraju. Potem ko se je zbrano zadržal pred oltarjem, je Visoki komisar tudi občudoval čudovitega sv. Nikolaja, ki ga je naslika! Tintoretto, na glavnem oltarju. V odgovoru za izrečene pozdrave prošta je Visoki komisar zagotovil, da bo tudi v bodoče skrbel, da se bo cerkev in vse cerkvene umetnine ohranile m zaščitile, da se bo tako ohranilo njihovo potrebno dostojanstvo. V Št. Jerneju Takoj nato je Visoki komisar, general Macca-rio, Zvezni tajnik in ostalo spremstvo odpotoval v Št. Jernej. Tu se je ustavil najprej med vojaki, nakar se jo podal med ljudstvo, ki 6e je takoj zbralo okrog Visokega komisarja z županom Jordanom in župnikom na čelu. Visoki komisar se je nato razgovarjal z navzočimi kmeti in kmeticami, se zanimal"za njih položaj, za preskrbovanje in drugo zadeve. Obiskal je tudi cerkev in občino ter pustil precejšnjo vsoto denarja za potrebe občine in cerkve. Ko je odhajal, je srečal šolsko mladino, ki je ravnokar prišla iz šole in ga po rimsko pozdravljala. Za Št. Jernejem je Visoki komisar obiskal Brezovico. Šmarje in druga manjša središča, kjer so bili protikomunistični oddelki. Na vseh postankih se je Visoki komisar razgovarjal s častniki in protlkomunietičnimi miličniki ter se zanimal za njihovo hrabro delovanje. Nato se Jc podal v kartuzijanski samostan v Pleterju, ki je bil deloma požgan od komunistov. Komunisti so požgali del samostana, ker vidijo v kartuzijancih simbol tako ohsovraženega katolicizma. Tu Je 6prejel Visokega komisarja prior Leopold Edgar ter mu pokazal veličastno zgradbo ter oni del samostana, ki so ga zažgali komunisti in ki se že obnavlja. Visoki komisar je obljubil priorju živo zanimanje za čimprejšnjo dogotovitev obnovitvenih del. Nato se Je podal v Kostanjevico, kier st je najprej ogledal dela za žično omreženje meje, nato pa kraj sam. Ko se je vračal skozi Št. Jer- Konzul prof. Šalili Baljič: noj, ga je na trgu pričakovala veliko množica ljudi ter šolska mladina, ki je ua čelu sprevoda nosila trobojnjco. Dečki so mu v imenu ljudstva jioklonili šopek poljskih cvetlic v znamenje hvaležnosti. Ko Je nato pregledal mimohod oddelka divizije »Isonzoc, se je podal v Kostanjevico, kjer ga je spremljal poveljnik prezidija, župan Likar in tajnik podpornega cebtra Lauri. Tudi tukaj je obiskal Visoki komisar sedež občine, govoril z ljudstvom ln se zanimal za njih potrebe. Vrnil se je nato v Novo mesto, kjer je obiskal sedež sodišča. Tu mu je predsednik naslovil pozdrav ter izrazil lojalnost in obenem predstavil svoje sodelavce. Visoki komisar je nato vrnil pozdrave ter izrazil svoje prepričanje, da bodo tudi v bodoče predstavniki pravice vršili svojo dolžnost lojalno. Od tu se je podal na sedež fašija te občine. Ustoličen je občinskega sveta Na trgu so bili zbrani dečki iz mladinskih organizacij, na sedežu fašija pa skupina kmečkih gospodinj, s katerimi sta se nato Visoki komisar in Zvezni tajnik razgovarjal«. Visoki komisar je obiskal tudi Hranilnico, nato pa se je podal na občino, kjer ga je pozdravil župan v imenu mesta ter se mu zahvalil, da Je prišel še enkrat na obisk ter bil navzoč na seji. Dr. Polenšek je zagotovil Visokemu komisarju svojo in svojih sodelavcev pripravljenost za lojalno delo v korist ljudstva. Ekscelenca Grazioli so je za pozdrav zahvalil in izjavil, da je vesel, ko prisostvuje seji odbora, ki bo — o čemer on j ne dvomi — lojalno in pošteno delal v interesu | prebivalstva, kajti njegovi člani so brez dvoma I vredni zaupanega jim položaja. Zaključil Je svoj j kratki nagovor s pozdravom Kralju, Duceju in | Oboroženim silam. Pred odhodom z županstva je I županu izročil vsoto denarja za mestne reveže, j Tudi pri odhodu so ga pozdravili dečki. Člani | GILL-a, prepevajoč himne Duceju. Okrog pol šti- j rili je Visoki komisar obiskal žensko bolnišnico, kjer ga je pozdravil ravnatelj dr. Perko, zahvaljujoč se mu v imenu bolniškega in strežniškega osebja, bolnic in ljudstva za zanimanje, ki ga Poglavar province izkazuje bolnišnici. Ekscelenca Grazioli mu ie zagotovil, da tudi v bodočnosti tega zanimanja ne bo opustil, kajti Duce je tisti, ki hoče, da se potrebnim pomaga. Obisk bolnišnice je iznova pokazal zgledno opremo in delovanje v i tem institutu. Visoki komisar je uslužbencem in J čč. sestram izrazil vse priznanje. 50.000 lir za bolnišnico usmiljenih bratov Naslednji obisk je bil posvečen bolnišnici »usmiljenih bratov«, katerih predstojnik prior Trampuš je prisrčno pozdravil Visokega komisarja ter mu izrekel izraze hvaležnosti vseh tistih, ki uživajo ugodnosti te ustanove. Med obiskom je Visoki komisar pregledal tudi dela, ki so v teku, in ob zaključku izročil priorju vsoto 50.000 lir za izboljšanje bolnišnice same. Še pozneje Je Eksc. Grazioli obiskal institut Notre Dame, kjer ga je pozdravila mati prcdnica in ostale matere; tukaj je prisostvoval koralnemu petju učenk, ki so mu poklonile šopek rož. Zadnja dva obiska v tem dnevu sta bila posvečena tovarnama Penca in Polh, ki ju Je Visoki komisar pazljivo pregledal, zanimajoč se za dobavo, dela v teku in za zadeve, tičoče se obeh podjetij. Ob pol šestih Je po pregledu častne čete z godbo in zastavo in po poslovitvi od oblastnikov zapustil Novo mesto. Na različnih postajah kakor tudi v prej obiskanih središčih je Ljubljanska zveza razdelila vojakom mnogo cigaret. V Trebnjem je Vi-sovega komisarja in Zveznega Tajnika še enkrat pozdravil oddelek milice v mimohodu. Malo pred 20. se je .Visoki komisar vrnil v Ljubljano. I 31 DALE CARNEGIE Kako si pridobiš prijateljev Etična načela ustaškega pokreta in KSH 0b drugi obletnici državne samostojnosti Zelo elaven odvetnik, ki Je imel zunanji videz grškega polboga in zgovornost preroka, Je vedno uporabljal naslednje fraze, kadar je branil kako zadevo: »Besedo prepuščam gospodom porotnikom... Navajam nekaj dejstev, ki upam, da jih boste proučili... Spričo vašega globokega poznavanja človeške narave boste gotovo razumeli pomen teh dogodkov.« Ni hotel torej nikoli druge prisiliti, da bi sprejeli njegove ideje. In gotovo se mora tej svoji metodi zahvaliti, da je postal tako slaven. Vam gotovo ne bo treba preprečiti ali končati kako stavko aLi pa braniti kako zadevo na sodišču; toda ta metoda vam bo lahko koristila tudi v vsakdanjem življenju, kakor recimo, če hočete zmanjšati najemnino. Takole Je naredil neki inženir v podobnem primeru: »Sporočil sem hišnemu lastniku (letnik je tip ostarelega moža), da bom zapustil stanovanje ob poteku pogodbe. V resnici nisem imel niti najmanjšega namena, da bi 6e preselil, hotel sem samo doseči popust pri stanarini. Seveda nisem veliko upal. Tudi drugi stanovalci 60 že poskušali, toda brez vsakega uspeha. Komaj je lastnik prejel moje pismo, je prišel k meni s svojim tajnikom. Oba 6ein sprejel prisrčno. Nisem pa načel vprašanje najemnino, temveč začel praviti, kako mi .stanovanje zelo ugaja. Čestital sem gospodarju, da tako lepo vzdržuje hišo; rekel sem mu potem tudi, da bi prav rad ostal še nadalje, česar pa mi moje denarne razmere ne dovoljujejo. Gospodar najbrž še nikoli nI doživel takega sprejema od svojega stanovalca in je bil kar presenečen. Nato se je začel pritoževati nad svojimi.stanovalci. Eden teh mu je že napisal kar štirinajst pisem, kjer mu grozi in ga žali. Nek drug je hotel odpovedati pogodbo samo zato, ker stanovalec nad njim preveč smrči. »Ce bi vedeli, kakšno veselje je to zame, da sem našel tako zadovoljnega stanovalca kakor 6te vil« Ne da bi ga kaj prosil, 6e je nato sam od 6ebe ponudil, da mi bo zmanjšal stanarino. Želel sem še večji popust, ki mi ga je on takoj dovolil. A ne samo to! Ko je odhajal, me je vprašal: »AU potrebuje vaše stanovanje kakega popravila?« Ce bi uporabljal metode drugih stanovalcev, no bi dosegel ničesar. Bitko je dobilo edinole moje prisrčno in prijateljsko vedenje!« Navajam še en zgled. Neka gospa pripoveduje: »Morala sem prirediti prigrizek manjšemu številu prijateljev in sem želela, da bi se V6e kar najlejiše izteklo. Zaupala sem zadevo hotelskemu izvedencu, slavnemu in splošno priznanemu Emi-liju, ki mi je bil že večkrat v veliko pomoč v podobnih zadevah. Tokrat pa mi je njegova pomoč prišla zelo napak. Emilij se niti ni prikazal; poslal mi je nekega služabnika, ki se niti ni znal obnašati in ki je naredil to grobo napako, da je kot zadnjemu postregel najbolj ugledni osebnosti. Meso' je bilo trdo, krompir slabo pražen. Bila sem razkačena in kljub nasmehom na levo in desno 6em si ponavljala: ,Ko prvič srečam Emilija, mu bom povedala svoje mnenje o njem in njegovem obnašanju!4 Toda naslednji večer po tej polomiji sem poslušala predavanje o medsebojnih odnosih do posameznika, pa mi je šinilo v glavo, da bi bilo nesmiselno nahruliti Emilija. Edini izuJ. ki bi ga dosegla s tem, bi bil la, da bi si ga odbila. Skušala sem premotriti vso zadevo z njegovega stališča. Saj ni on kupil živil! Ni jih niti kuha! in niti ni bila njegova krivda, če je bil služabnik neroden. Morda sem pretiravala, ko sem V60 krivdo zvalila nanj. Ustaški pokret hrvatskega naroda je ema-nacija zgodovinskih dogodkov in vseh peripetij, katere je hrvatski roa tekom stoletij doživel. Kljub temu, da so že v davnini izgubili dinastijo hrvatske kraljevske krvi, so Hrvati pod vodstvom ne manj znamenitih svojih vojvod, knezov in banov čuvali svojo svobodo, svetost domačega ognjišča in svojo narodno bit. Zavest o narodni samoniklosti je našla vedno najodloč-lieiši odraz v starodavni hrvatski ustanovi — Saboru — ki je ostro bdel nad hrvatsko narodno državnostjo in nad svojim ozemljem. Zato so se tudi Hrvati ohranili na svojem od Boga odrejenem ozemlju, čeprav, na križišču kultur in ras ter najtežjih nasprotij. Vzhod in zahod sta se borila preko te zemlje, vendar so Hrvati vedno ostali nezrušljiva trdnjava na braniku Evrope in evropskih narodov proti divjemu vzhodu. Zaradi tega so kot edini narod v Evropi dobili Hrvati pridevek Anteinurale Cliristianitatis. Politična in kulturna zgodovina vseli narodov Evrope priznava to nepobitno resnico tako Hrvatski kakor hrvatskemu narodu. Nikola Šubič Zrinjski, hrabri branilec Si-geta, je leta 1566 slavno padel »braneč Hrvatom svobodo, a zapadu kulturo«. Na teh pradavnih etičnih načelih sloni nadaljnja narodna in politična borba Hrvatov. V tej etiki so Hrvati, v težkih časih podjarmljenosti in razcepljenosti hrvatskega naroda, našli napoj prav v Italiji, ki je postala vzornik Hrvatov v borbi za diiliovni preporod in narodno zedinjenje. Po obisku Italije je Kvnternik vzbudil narod leta 1871 k uporu ter slavno padel, a oče Domovine dr. Anton Starč.evic, njegov tovariš, jc nadaljeval borbo v Saboru, med narodom pa je ustvaril politično in narodno hrvatstvo, zahteval zedinjenje vseh Hrvatov ter dokumentarno poudarjal hrvatsko državno pravo. Ta hotenja so postala religija vseh Hrvatov, predvsem pa mladine. Snj tudi ni Hrvata, ki ne bi bil šel skozi starčevičevsko šolo, ustanovljeno 1861 z zgodovinskim govorom v Saboru in popularizirano po Hrvatski pravaški stranki. Ko pa je hrvatski narod po prevarah in iz^dajah ter pod krinko samoodločbe narodov na osnovi versajskega diktata prišel v državni sestav neke balkanske tvorbe, je pričel njegov najtežji križev pot. Kakor prerok Jeremija na razvalinah Jeruzalema je zatožil vodja hrvatskega kmetskega naroda, Stjepan Radič, hrvatski tribun in narodni učitelj, ko je v viziji prerokoval, da jc vtapljanje Hrvatov v srbski državni organizem nemogoče in nevarno. Ali tako je najbrž hotela usoda in tedanja zmešnjava ter brezglnvost v Evropi, da so Hrvati — namesto da bi jo dobili — izgubili svojo državno samostojnost. Vsi poskusi in vsi napori Hrvatov so bili zaman, sam Radič je pndel 20. junija 1928 kot žrtev srbske hegemonije. Hrvatska pravnškn stranka, pritisnjenn ob steno ter onemogočenn že leta 1918, ni imela niti vjiliva niti moči. Vendar je hrvatski osvobodilni duh in njegovo hrepenenje po samostojni hrvatski državi tlel kakor plamen poti žerjavico. Dve desetletji so bili Hrvati varani, preganjani in tlačeni. V času, ko je vcliko-srbska misel v bivši državni tvorbi hotela izbrisati vse, kar je hrvatskega, se je razplamtel ogenj naravnega etičnega občutja, da je treba končno napovedati boj, dokler se narod ne otrese jarma in izvoiuje narodna svoboda. Zu-stopnik belega Zagreba, prestolnice vseh Hrvatov, dr. Ante Pavelič, je dan po proglasitvi diktature v Jugoslaviji dne 7. januarju 1929 ustanovil v najožjem krogu svojih političnih sodelavcev revolucionarno organizacijo pod imenom »Ustaša — hrvatska revolucionarna organizacija«. S tem je bila začrtana nova doba politične borbe hrvatskega nuroda pod geslom »Ustaša«, katerega simbolični znak »U« odgovarja ustaškemu odporu za ohranitev domačega ognjišča: za ohranitev časti, ponosa in svobode. Tedaj je ustaška revolucionarna miselnost prevzela vse sloje hrvatskega naroda in do zadnjega kotička hrvatske zemlje je šlo šepetaje od ust do ust ime ANTE in »2AP« (2ivel Ante Pavelič). Prišlu so preganjanja, zapori, obešanja in zahrbtni umori hrvatskih ustašev, a uporna misel je v narodu rastla in skoncentrirala njegovo zavest v en sam ideal: Svobodno in Nezavisno Hrvatsko Državo. Razživlja se velik narodni pokret, ki z vsemi svojimi silami zajema vsa hrvatska srca, a hrvatska mladina daje temu razpoloženju duška z besedo in delom, polagajoč na oltar domovine ves svoj zanos. Ustaški Poglavnik dr. Ante Pavelič se je takoj umaknil v prijateljsko Italijo, v zemljo, v kateri so Hrvati že od nekdaj gledali zibelko duhovnega in narodnega preporoda in katero so si postavili v svoj program kot vzor. Tu je razvil svojo delavnost ter organiziral revolucionarno gibanje med Hrvati v domovini, pa tudi drugod po Evropi in Ameriki. Italija, domovina Duceja Benita Mussolinija, je bila tedaj edina država v Evropi, ki je uspešno in neustrašeno dvignila prapor proti nasilnim sistemom pluto-kracije, židovske masonerije ter komunističnega boljševizma s tem, da je ustvarila v svoji c|ržavi nov ustroj in z njim močno oslombo za ozdravljenje drugih narodov Evrope. Proti'vsem slabim rezultatom versajskega aiktata, ki je mesto da svet umiri, razživel pravi vulkan v svetu, je Duce prvi dvignil svoj glas ter prvi razburkal gnilo vodo »evropskega ravnovesja«, sproživši val fašističnega pokreta. V tej zemlji močnega fašističnega pokreta je naš Poglavniic, v atmosferi, v kateri nastaja duhovni preporod naroda, prebujenje zdrave nacionalne zavesti, kjer klije zdrava misel iskrenega sožitja svobodnih narodov in težnja po definitivni izgraditvi nove Evrope, snoval svobodno Hrvatsko ter priboril hrvatski narodni stvari mednaroden značaj in pomen. Vsa domovina mu sledi, vse stranke in strančice prevzema ena misel: Hrvatska puška na hrvatskem ramenu, hrvatski denar v hrvatski žep, v svoji hiši svoj gospod. Hrvati izven Hrvatske, razsejani daleč po svetu, posvečajo vse svoje moralne in materialne sile službi ustaško-osvobodilnc misli. Ko se je svet razdelil v tri izrazite tabore: v boljševiško-komunističnega, židovsko-kapitali- NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARILO sta knjigi »Slovenčeve knjižnice«: »PRAVLJICE« Božene Nemcove (II. del) in » P I L A T U S « (F e d c r e r) — Roman iz švicarskih gora. j&iMBHBneiiiiBianKaBBaaecEBeutiBBaKiii. stičnega (anglo-ameriškcga) in fašistično-nacio-nalno socialističnega (italijansko-neraškega), so se tudi Hrvati po prizadevanju svojega Poglav-nika uvrstili v sistem sil osi, h katerim po svoji kulturi, zgodovini, mentaliteti in pradavni narodni želji kot del Evrope pripadajo. V tem je veličina Poglavnika Nezavisue Države Hrvatske, v tem leži dinamična sila ustuškega jio-kreta, temelječa na vseh pozitivnih načelih narodne etike, katera je 10. aprila 1941 rodilo svobodno in neodvisno Hrvatsko, ko je, skoraj brez odpora, propadla versajska tvorba Jugoslavija in je postal hrvutski narod samostojen in svoboden. Ustaštvo je prineslo v Nezavisno Državo Hrvatsko jasno odrejeno načelo o samoniklem zgodovinskem imenu Hrvat in Hrvatska, katero se ne da z ničemer nadomestiti niti zamenjati. Pred 14. stoletji so Hrvatje ustvarili svoje današnje narodno ozemlje in postali političen narod: rodbinsko, gospodarsko in vojaško organiziran z vsemi atributi popolne in prave državnosti. Ker so tako prišli do prirodnegu in zgodovinskega pravu do suverenosti na celokupnem narodnem ozemlju, to je do samostojne in neodvisne države, pripada Hrvatom tudi pravica izvojevati si to svoDodo z orožjem v roki. Ustaški pokret nosi v sebi tudi nadaljnje osnovno etično načelo o pravici hrvatskega naroda do obče sreče in blagostanja, tako celote kakor tudi vsakega poedinca. Da se enkrat za vselej dokonča razlikovanje in razcepljenje narodnih sil po stanovski razliki, da se za vselej obračuna z različnimi teorijami o narodu in narodni pripadnosti, je ustaštvo proklamiralo prirodno in od nekdaj v zavesti hrvatskega naroda tleče etično nucclo o popolni enakosti in narodni skupnosti vasi in mesta ter vseh stanov. Kmetstvo je temelj in izvor vsega življenja in zaradi tega glavna in najmočne jša osnova hrvatskega naroda. Kdor nima svojega izvora, porekla in trajne zveze z vasjo, ni pravi Hrvat, ampak doseljenec. (Konec prihodnjič). V ponedeljek začnemo objavljati nov podlistek »ZADNJA CARICA« ki popisuje žaloigro poslednje ruske carice v viharju prve svetovne vojne in boljševiške revolucije. Ponovna obsodba Osvobodilne fronte Ljubljanski škof dr. Rožman io avtoritativno obsodil OF kot komunistično in brezbožno organizacijo - Obsodil je tudi početje M. Mikuža kot izdajstvo »Ali ste prejeli kakšno povabilo, o katerem komunistična propaganda zatrjuje, da Vam ga je poslala?« »Prišlo je v moje roke neko povabilo, po kateri poti ne vem. Jasno je, da nisem dal nobenega odgovora. Ali je to povabilo potegavščinu. ali past, ali iskreno mišljeno, kdo more to vedeti. Težko mi je verjeti, da bi bilo iskreno mišljeno.« »Kako gledate na vsa taka prizadevanja?« »Brezbožni komunizem s svojim udej-stvovanjein z vernim ljudstvom ne more imeti poštenih namenov, kajti za vsakega človeka ne obstajajo samo problemi materialnega življenja, ampak tudi problemi du- Ljubljana, 9. aprila. Pisali smo že, kako brezvestno širi komunistična propaganda laži, ki imajo ta namen, da zapeljujejo katoličane, češ, Osvobodilna fronta nima protiverskega značaja. Ta propaganda gre celo tako daleč, da drzko obrekuje in kleveta cerkvenega nadpastirja v tem smislu, kakor da škof ne bi bil obsodil Osvobodilne fronte in bi naj zato bil nekak zaveznik komunistov. Proti tolikemu obrekovanju, ki ga pomaga širiti tudi nesrečni kaplan Metod Mikuž, je vstal sam ljubljanski škof ter ponovno, kakor je to storil že prej, obsodil Osvobodilno fronto kot brezbožno komunistično organizacijo, obsodil pa tudi početje Metoda Mikuža kot izdajstvo nad krščanstvom ter ga vzporedil z izdajstvom Juda Iškarijota. Dne 8. aprila 1W!! 6e je zglasil naš urednik v škofijskem dvorcu ter v tej zadevi prosil prevzvišengea škofa za nekaj avtoritativnih pojasnil glede govoric, ki so jih širili brezvestni ljudje med ljudstvom. O. škof je rade volje ustregel urednikovi želji ter dal za naš list sledeče izjave, ki jih prinašamo dobesedno v obliki inter-vjuva: »Prevzvišeni, danes se povsod širijo tako neverjetne novice, da smo si dovolili priti tudi k Vam in Vas zaprositi za nekaj mero-dajnih besed.« »Prosim, kar izvolite! Kaj pa želite vedeti?« »Kakšno stališče zavzemate kot škof in čnvar vere in nravnosti do Osvobodilne Ironte?« »Zame ne more biti drugega merodajno, kakor kar je rekel papež Pij XI. v svoji okrožnici o brezbožnem komunizmu, to je, da katoličan v nobeni stvari ne more sodelovati z brezbožnim komunizmom. V »Osvobodilni fronti« ima komunizem če že ne odločilno, pa vsaj zelo merodajno besedo. Za vsakega katoličana je zaključek jasen.« »Ali Cerkev še vedno obsoja komunizem kot brezbožni sistem, kakor je storil to papež Pij XI.?« »Jasno! Dokler ne bo kak papež preklical okrožnice .Divini Redemptoris', tako dolgo je v veljavi. Saj ni treba, da vsak papež ob svojem nastopu izrečno potrdi okrožnice ali dekrete svojih prednikov.« »Med ljudstvom širijo komunisti propagando, da nima njihova akcija ničesar proti-verskega?« »Brezbožni komunizem vendar ne more trditi, da ni proti veri. Tudi z deli svoje brezboštvo kaže in uveljavlja. Samo en primer: dne 20. januarja je bilo, ko so partizani požigali župnišče in nekatera druga poslopja na Gori pri Sodražici in so iz taber-naklja odnesli okrog 400 posvečenih hostij, gotovo ne iz spoštovanja do Najsvetejšega. Kaj se je s svetimi hostijami zgodilo, ni znano.« Ponovni izgredi zločlnstva Partizanski bes se je po porazih komunističnih brigad začel znašati nad nedolžnim, neobo-roženim ljudstvom. To jo sploh njihova navada: izogibati se borbe z oboroženim nasprotnikom, napadati in moriti neoborožene, ki se ne morejo braniti. Tako so v noči med 31. marcem in 1. aprilom komunistični tolovaji Šetina Anton iz Bučne vasi. Cvetan Matija iz Gor. Kamene in Potočar Franc iz Dol. Kamene odpeljali Kresala Franca, posestnika jz Dol. Kartaljevega. Ugotoviti se je dalo, da so ga 2. aprila v Pečinah ubili. Trupla do danes še niso našli, čeprav je žena pokojnega dobila zagotovilo, da ga bo lahko odpeljala ter dala cerkveno pokopati. Ko je bilo za cerkven pogreb že vse pripravljeno, so pa morilci izročitev trupla odrekli, češ da tako ne zasluži cerkvenega pogreba. Komunisti zažgali grad Ruperč vrh V noči med 5. in 6. aprilom so komunistični tolovaji izropali grad Ruperč vrh nad Birčno vasjo, nato so grad zažgali. Pogorelo je vse ostrešje. Požar je bil viden daleč na okrog. Umor, rop, požig so znamenja, ki hodijo za partizani, kakor so svojčas v davnih časih hodila za Turki. Od vseh gradov stojita le še Struga in Soteska, vse drugo je uničil požar, podtak njen od komunističnih banditov. hovnega življenja in duše, za kar pa brezbožni komunizem nima ne samo nobenih sredstev, ampak sploh nobenega razumevanja.« »Precejšnje začudenje je povzročil med ljudstvom slučaj Metoda Mikuža. Partizani Širijo govorico, da je šel Mikuž na teren z Vašim dovoljenjem?« »Meni se ta slučaj ne zdi nič čuden. Med dvanajstimi apostoli je bil en izdajalec, med sedem sto svetnimi duhovniki se je našel eden... Trditev, da je odšel Mikuž z dovoljenjem škofovim, je vendar tako smešna, da je ni treba zavračati.« »Ali je res, kakor namigujeta Kocbek in Mikuž, da imajo partizani še nekaj pristašev med duhovniki?« »Jaz ne vem za nobenega. Če onadva poznata bolj duhovščino kakor škof...« »Ali ima Mikuž kakšno duhovno oblast?« »Tisti, ki so ga imenovali za verskega referenta, mu duhovne oblasti niso mogli poveriti, ker je sami nimajo.« Pred pasi jonskimi predstavami v ljubljanski Drami Včasih je ves narod pričakoval gledališke predstave kot neko veliko narodno slovesnost. Te predstave so v človeku dvigale čustvo njegovega dostojanstva, vodil in spremljal pa jih je pesnik sam. Bile so tako zelo mogočne, da so gledalca do dna duše pretresle, ln mesto je bilo tako zelo spojeno v eno celoto in v eno duše, da so ista dela po večkrat igrali pred atenskimi gledalci. In bil je tudi čas, ko so se velike mase, morda nevednejše, a nič manj navdušene od vere, zbirale ob priliki obreda, se ustavljale ob poti, na slabih cestah ob vsakem vremenu in stale ure dolgo, včasih po cele dni, da so prisostvovale predstavi, ki jo je igralo vse mesto. Vsi meščani 6o sodelovali: kleriki Ln laiki, mojstri in učenci, umetniki in rokodelci, trgovci, stari in mladi. Kako to, da so bile te igre za vso pokrajino tako zanimive in privlačne? Ker so bile tu slike in ker so izražali misli, ki so bile po obliki in po vsebini vsemu narodu pristopne, bile so njegova duhovna hrana in pouk. Prikazovali 60 življenje, trpljenje in 6inrt Boga, ki je postal človek, da bi človeka odrešil. In narod, ki je morda slabotno razumel teologovo besedo, je tu odprl 6voje 6rce in je videl nesmiselneže, ki se rogajo Bogu, nezvestobo, ki ga je zapustila, in zlo. ki ga preganja. In ljudje so se zavedli 6vojih grehov, padli so na kolena in se trkali na prsi. Ta dva primera iz preteklosti, iz starega in srednjega veka, osvetljujeta dve obliki dramatskih predstav, ki sta imeli na moralno življenje narodov svoj velik vpliv. Obe izvirata iz prazničnega pojmovanja človeka, njegovega izvora, njegovega položaja v svetu in njegove zveze z onim 6vetom. Aj6hi-los in Sophokles sta zajela usodo, ki je segala do liogov. ln v Pasijonu je poizkušal človek prikazati največjo dramo človeške zgodovine, tragedijo Boga-človeka. Narod 6e je ob teh predstavah zbiral, postajal je boljši in plemenitejši. V novejšem času 60 6e teatri čudovito pomnožili. Nikdar pa ni bilo vprašanje za vsebino prvo. Toda bili so bolj kot kdaj koli dnevna hrana dušam, ali pa, če gremo bliže, strup za naše duše. Ne smemo pozabiti, da sta bila 6tari Run in Bizanc po njunih gledaliških predstavah onečaščena in da so visoke oblike dramatske umetnosti s padcem rimske države popolnoma propadle. Toda tudi tega ne smemo pozabiti, da je bila nova dramatska umetnost zopet najdena od kleri-kov in znova ustvarjena v novem 6vetu po pred-sliki in ukazu vzvišenega misterija, svete Daritve. Pri razkri6tjanjenju sodobnega človeka je imel veliko besede in Ima veliko zaslug tudi teater. Ta ni več dvigal, ampak poniževal na stopnjo telesnosti, ni očiščeval, ampak zastrupljal. In če iščemo izhoda iz teh stisk in iz obupa, v katerega je zašel človek, mora tudi gledališče popraviti svoje delo v preteklosti, čeprav svojega greha ne bo moglo nikdar popolnoma izbrisati. Zakaj vseh mladih ljudi, ki so v njem srkali strup in omamo, ne bo mogoče več priklicati nazaj. V teh dneh bo naša Drama uprizarjala Pasijon. Ljubljana je bila prva med slovenskimi mesti, ki je pričela v davni preteklosti s takimi predstavami. Vodili so jih oo jezuitje. Seveda niso bile še v dvoranah in na odrih, ampak so ee pomikali ti sprevodi po ljubljanskih cestah. Ljubljani so sledila še druga mesta, kot Kranj, Skofja Loka, Novo mesto in razni kraji po Koroškem. Zanimivo je, da 60 pričeli uprizarjati Pasijon po različnih velikih nesrečah. Ljubljana je pričela z njim zaradi kuge, v Oberammergauu, ki je zelo znan kraj prav zaradi pasijonskih prireditev, je prav tako kuga rodila pasiijonske prireditve, podobno je bilo na Češkem in drugod. Težki časi so pripravili človeka do tega, da je začel razmišljati skrivnost trpljenja, zato je začel iskati odgovora na najtežja vprašanja življenja v predstavi trpljenja Gospodovega. Kdaj naj tedaj Slovenci z razumevanjem in veliko nakfonjenostjo sprejmemo pasijonske prireditve. če ne v teh dneh? Igrali bodo sicer poklicni igralci, mi pa pojdimo k predstavi kakor k religioznemu dejanju. Odprimo svoja srca in svoje duše in sprejmimo nauk Gospodov. Pojdimo k tem-predstavam ne kot bi šli v gledališče, ampak kot bi šli v cerkev. Zato ne bomo ploskali, ampak razmišljali. Bog daj, da bi se vračali to pot iz gledališča boljši! P. GOSPODARSTVO 2% prometni davek se ne plačuje za izvoz v našo pokrajino Kot znano se plačuje v naši pokrajini ob uvozu blaga, ki prihaja iz Kraljevine, prometni davek, ki jc v veljavi za našo pokrajino. Ker v Kraljev, velja za vsako izmenjavo splošni dohod, davek v znesku 2%, je v ta namen pre-prečenja dvojne obdavčitve ministrstvo za finance odredilo, da je vse blago, ki je poslano v našo pokrajino, izvzeto obveznosti plačila dohodninskega davka. Dogaja pa se, da se mnoge tvrdke v Ljubljanski pokrajini ob nakupih v notranjosti države, ne brigajo za to, da bi predpisale prodajalcu v Kraljevini, da se mora ijjvršiti fakturiranje brez dohodninskega davka, dočim je blago, ki prihaja v Ljubljansko pokrajino, podvrženo prometnemu davku, ki jc tu v veljavi. Zato opozarjamo vse tvrdke v Ljubljanski pokrajini, ki izvršujejo nakupe v Kraljev, de zahtevajo od prodajalca, naj jim blago proda brez dohodninskega davka. Prodajalec v Kraljevini mora na fakturi, ki je namenjena Ljubljanski pokrajini, zapisati naslednje: »Oproščeno dohodninskega davka, ker gre za blago, namenjeno v Ljubljansko pokrajino. Tiskana okrožnica prot. št. 324 z dne 26. 12. 1941-XIX ministrstva finance.« Župnik in svetnik Kari Skulj — šestdesetletnik Dne 10. aprila bo obhajal šestdeset-letnico dolenjevaški župnik in duhovni svetnik Kari Škulj. V svoji skromnosti bi rad ta jubilej zamolčal, toda niegovo nesebično delo za ljudstvo zasluži, du mu ob tej priliki posvetimo nekuj vrstic. Gospod svetnik se je rodil 10. aprila tSST v Ponikvah pri Dobrempolju kot sin kmečkih staršev. V duhovnika je bil posvečen leta 100?. Nato je kaplanoval do leta 1912, bil v Ribnici, nato pa v Dolenji vasi, kjer je prevzel župnijo, ki jo z vso skrbjo vodi že 2*> let. Delo v dolenjevaški fari je bilo spočetka zelo težavno. Toda mladi in marljivi gospod župnik je kmalu pridobil vso faro zase. Ni pa delal samo za svojo faro in občino, njegovo delo je segalo daleč čez meje dolenjevaske župnije po celem Kočevskem. Da je bil med ljudstvom visoko spoštovan in priljubljen, dokazuje dejstvo, da je bil 13 let poslanec za kočevski okraj. Mnogo dobrega je storil za ta okraj, vse to pa je delal rad in z veseljem iz ljubezni do ljudstva. Bil ie tih delavec, zadovoljen, če je videl, da so zadovoljni tudi ljudje njegovega okraja. Za svoj okraj je delal z vso svojo podjetnostjo in zmožnostjo. Ustanovil je večje število zadrug, tako poljedelskih, živinorejskih, lončarskih, sitarskih itd., ustanovil Hranilnico in posojilnico v Kočevju, nekaj mlekarskih zadrug i tel. Njegovo veliko delo je tudi gradnja štirih prosvetnih domov: v Loškem potoku. Dolenji vasi, Mozlju in v Fari. Skratka: g. svetnik jo bil duša vsega dela v kočevskem okraju. Poleg tega dela je g. svetnik posvetil svoje sile tudi prirejanju raznih kmetijskih in gospodinjskih tečajev. Kamor koli vas zanese pot po kočevskem okraju, povsod so spomeniki njegovega neutrudljiveea dela. Svojo domačo cerkev jo lepo preuredil in nanjo navezal vso faro, sezidal več kapelic, ki pričajo o vernosti njegovega ljudstva. Kot poslanec je skrbel za svoj okraj in po njegovi zaslugi je v kočevskem okraju bilo storjenega marsikaj naprednega: nove ceste, vodnjaki, mostovi in pota. Koliko je e. svetnik pomenil ljudstvu, kažejo številno diplome — če se prav spominjam, 24 po številu — z zahvalami |iosnmeznih občin in ustanov, ki so mu s tem izrekle posebno priznanje za njegovo delo. Med temi slikami opaziš tudi štiri prosvetne domove. Na te je nujbolj ponosen. Navezanost ljudstva na svojega duhovnega pastirja je seveda hudo motila tudi komuniste, ki so ga zato obsodili na smrt. Dvakrat so pa iskali, a božja Previdnost je hotela, da ohrani tega duhovnega pastirja ljudstvu. In g. škulj je vztraja! pri ljudstvu v najhujšem času, mu bil ob strani z nasveti in delil z njimi vse gorje in nesrečo, ki so jo prinesli partizani tudi v njegovo dobro župnijo, kjer so se hoteli maščevati nad jubilantom in nad ljudstvom, ki je s svojim pastirjem. Pred nedavnim so partizani skoraj popolnoma izropali župnišče. Jubilantu kličemo zato: še na mnoga leta! Kupujte lepe »PRAV L JI C E« Božene Nemcove! Msgr. Ante Kordin na mrtvaškem odru V četrtek zvečer je umrl v ljubljanskem »Leonišču« po dolgi in hudi bolezni msgr. Ante Kordin, konzultor skopljan-ske škofije in bivši generalni provikar pokojnega škofa dr. Janeza Gnidovca. Pokojni se je rodil v Ljubljani dne 16. januarja 1897. — Gimnazijo je obiskoval kot gojenec v Marijanišču. V višjih razredih je moral v vojaško službo in je kot vojak tudi maturiral. Po končani vojni je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil 29. junija 1922 posvečen v duhovnika. Služboval je najprej kot prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, nato v ljubljanskem »Marijanišču«. Obenem je bil veroučitelj na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. V tem čnsu se ie veliko udejstvoval v mladinskih organizacijah ter bil nekaj let tudi urednik mesečnika »Naše Zvezde«. Ko je napravil profesorski izpit in čakal nastavitve, ga je zvabil na misijonsko polje pokojni škof Gnidovec. Odšel je v 1'rizren in lam postal desna roka škofova. Škof je cenil njegovo neutrudno marljivost in gorečnost, zato ga je imenoval za svojega provikarja in mu izposloval od svete stolice odlikovanje tajnega komorništva svetega očeta. Po nenadni Gni-dovčevi smrti je poslal zvest sodelavec novega škofa Čekada. Toda prevelik napor je izpod-kopal čeprav čvrsto njegovo zdravje. Iskal je ozdravljenja v Sofiji in v Zagrebu ter slednjič v Ljubljani, kjer je umrl za isto boleznijo in v isti sobi, kakor njegov pokojni škof Gnidovec. Truplo pokojnika leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, od koder se prenese jutri, v soboto, ob 8 zjutraj v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo slovesen Re-quiem. Pogreb pa bo popoldne ob 16 z Zal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče pri Svetem Križu. KULTURNI OBZORNIK Cerkveni koncert pri frančiškanih V vrsti koncertov, ki so se vršili ali se bodo še vršili v letošnji sezoni, smo skoraj pogrešali cerkvenih koncertov, ki so bili v prejšnjih letih, ob bolj pičlem številu drugih koncertov, skoraj bolj pogosti. Zato smo bili veseli, ko smo brali, da so pripravili trije solisti: gdč. Nuša Kristanova, g. Tone Petrovčič in frančiškanski organist fr. Kanizij Fricelj cerkveni koncert pevskih in orgelskih točk. Tudi občinstvo je bilo mnenja, da je bilo potrebno to vrzel zamašiti, zato se je koncerta udeležilo v obilnem številu. Od dvanajstih točk sporeda je bilo 8 pevskih In 4 orgelske. S solospevi so bili zastopani St. Premrl (4 točite), Mav Lojze (2 točki); od Ki-niovca in Tomca smo slišali po eno točko. Nuša Kristanova je sama odpela 4 točke, Tone Petrovčič 3, oba skupaj pa v duetu eno. Z orgelskimi točkami so pa bili zastopani St. Premrl, Paolo Mauri, Maks Reger in Aleks. Guilmant; izvajal jih je fr. Kanizij Fricelj, ki je oskrbel tudi orgelsko spremljavo obeh solistov. No mislimo primerjati in tehtati solistov po njih vrednosti, saj ima vsak zase prednosti, ki jih morda pri drugem ne dobimo. Vendar bi lahko rekli, da je stopila v svojem izvajanju v ospredje Nuša Kristanova. Sicer ni poklicna operna ali koncertna pevka, vendar ima v svojem glasu vrednote, ki bi jo za to usposabljale. Njen glas je svetel, bolj liričen kot dramatičen sopran; višine z lahkoto zmaguje; dinamično je njeno j petja skrbno odtehtajo; Irjpiri »miselno, izgo- I varja mehko, vendar razločno; v vsem njenem 1 pevskem nastopu opazimo neko lahkotnost v po- I dajanju. — Tone Petrovčič ima bolj temno barvan glas, ki se prav posebno uveljavlja v skladbah dramatične vsebine; tukaj se gotovo čuti vpliv odrskega udejstvovanja; zato ni čudno, da je najbolj uspel s Premrlovo Memento mori, ki jo je odpel z glasom svarečega preroka. — Poleg spremljevanja, ki ga je oskrbel z vso diskretnostjo, je izvajal fr. Kanizij Fricelj še štiri samostojne orgelske točke. Z njim ni imel namena pokazati najvišjega, kar so na polju orgelske koncertne giasbe ustvarili domači ali tuji avtorji; hotel je poslušalce le uvesti v koncert in izpolniti odmore med posameznimi pevskimi točkami. To se mu je v skladu z istimi tudi popolnoma posrečilo. Pokazal je lepo orgelsko tehniko, smisel za pravilno interpretacijo in za barvito registracijo. Tako so vsi trije izvajalci vsak s svoje strani prispevali k lepemu uspehu koncerta. Poslušalci so jim bili za njihova izvajanja od srca hvaležni. M. T. Riko Debenjak razstavlja V Galeriji Obersnel na Ajdovščini bo v nedeljo odprl za širšo javnost svojo kolektivno razstavo slik in grafik znani slikar prekrasne »Marije«, ki jo je prvi Slovenčev koledar v desettiso-čih razširil po vseh slovenskih domovih, akademski slikar Riko Debenjak, Slikar se je uveljavil najprej v tujini ter si tam stekel priznanje na raznih razstavah, potem pa šele je nastopil v Ljubljani pred nekaj leti in uspel. Pozneje je nastopil samo še enkrat v družbi z Jakcem in Mi-heličcm. Na tej razstavi bo pokazal svoje novo delo, ki ga jc t izredno marljivostjo izdelal y zadnjem letu. Po načinu razstavljalcev v širokem svetu, je slikar Bebenjak povabil v četrtek v svoje razstavne prostore predstavnike Narodne galerije, umetnostne kritike listov in nekaj svojih ožjih prijateljev ter jim razkazal svojo razstavo, preden jo odpre za širšo javnost. In tu je slikar sam v neprisiljeni družabnosti razkazoval svoje slike ter razlagal njihov vznik ter reševanje umetniških problemov, kakor mu jih stavi življenje. Vidimo ga v velikem iskanju 6logov in barvnih sozvočij ter tudi v monumentainih zasnovah, kakor se kaže njegova znana procesija v grafični tehniki, ki pa kar sili, da bi jo realiziral v velikih dimenzijah in v olju. Debeljak razstavlja skoraj 60 del, povečini olja, ki predstavljajo tihožitja in pokrajine, le eno je portret ter ena nabožna podoba v starem rokokojskem zlatem okviru. Glavni razstavni prostor napolnjujejo ta pestra in živobarvna olja, stranski pa risbe in grafike. In prav ta prostor vsebuje nekaj najlepših njegovih del. Kdor pozne Debenjeka in njegovo delo, bo vedel, da ga odlikuje solidnost in veliko tehnično znanje ter žgoče barvitost. Prepričani smo, da bo razstava, ki bo odprta v nedeljo in potem dalje, deležna velikega priznanja in obiska. Violinist G. Ciompi koncertira Med izvrstnimi violinisti, ki 6mo iih imeli zadnji čas že več priliko spoznati, stoji G. Ciompi na odličnem mestu. V njem smo spoznali umetnika, ki ga moramo enako visoko cenili bodisi po umetniški sestavi sporeda, po njegovi odlični tehniki ali po izvrstni interpretaciji. Spored je pokazal vrsto slovitih violinskih skladb od Vivaldlja pa tja do naše dobe. Tako je bil na prvem mestu Vivaldi, eden najodličnej-eih predstavnikov slavnih italijanskih violinistov starejše dobe. Nato nas je spored povedel preko Bacha, ki je ustvaril več svojih del ravno pod Vivaldijevini vplivom, do Beethovna, ki nam ga je predstavil umetnik z znamenito Kreutzerjevo sonato. Chopina smatramo v glavnem za tvorca klavirske glasbe; da je pa tudi na polju violinske glasbe upoštevanja vreden, nam je ta koncert ponovno dokazal. Predstavniki novejšo dobo so bili Viextemps, Principe in Scarlatescu. Kar se tehnike tiče. ista pri virtuozih Ciom-pijeve vrste skoraj ne spada v pristojnost glasbenega ocenjevalca; saj se razume samo po sebi, da jo mora imeti razvito v najvišji meri, sicer mora kmalu prepustiti svoie mesto drugim, višje stremečim močem; danes tudi na tem polju zmaga tisti, ki več vzdrži. Če pa vendar pri Ciom-piju njegovo visoko tehniko še posebej omenjani, storim to zato. ker se zdi, da bi morda tudi med enakimi odnesel prvenstvo. Tudi njegova interpretacija zasluži pozornost. Vse skladbe je Ciompi izvajal ne samo tehnično dovršeno, ampak tudi z velikim razumevanjem za slogovne značilnosti vsakega posameznega tvorca. V Vivaldiju je pokazal prozorno jasnost, tekočo melodiko in neko optimistično nastrojenje, v Bachu poleg briljantne tehnike, smisel za tema-tično oblikovanje, v Beethovnu ognjevito odločnost. v skladateljih novejše dobe romantično za-sanjanost, folklorne značilnosti ali čut za programsko glasbeno slikarijo. Umetnika je s finim čutam spremljal na klavirju Franco Verganti. Vseskozi je pustil solistu glavno besedo, le na bolj podčrtanih in razgibanih mestih je prevzel vodstvo. Tako sta nam oba umetnika v dovršeni skupni igri pripravila večer nepozabnih užitkov. Tega mnenja je bilo tudi številno občinstvo, ki je s svojim navdušenim odobravanjem izzvalo če nekaj dodatnih točk. M. T« Q\o£nte novice Koledar Sobota, 10. malega (ravna: Ezeklel, prerok; Domnij, škof in mučenec; Apolonij, mučenec. Nedelja, U. mal. travna: tiha nedelja; Leon I. Vel., papež in cerkveni učenik; Antipa, mučenica; Filip, škof. Zgodovinski paberki 10. malega 4ravna: I. 1741. je pruska vojska pod poveljstvom generala Schwerina premagala Avstrijce pri Mull-vvitzu. Po smrti Karla VI., zadnjega moškega člana Habsburške dinastije, je zavladala avstrijskim dednim deželam v smislu pragmatične sankcije njegova hčerka Marija Terezija, katere nastop pomeni tudi za slovenske dežele važno spremembo. V smislu prosvetljeuih idej je zboljšala položaj kmeta, reorganizirala sodstvo in upravo ter začela ustanavljati ljudske šole. Novi duh. ki je zavel v podonavski monarhiji, je razgibal tudi Slovence, začel se je preporod, najprej kulturni, v drugi polovici devetnajstega stoletja pa tudi politični. — Kljub temu da so se evropske države še za življenja Karla VI. priznale Mariji Tereziji pravico nasledstva, so sedaj zahtevali sosedje zase posamezne dele monarhije, nastala je avstrijska nasledatvena vojna (1740 do 1718). Po dolgotrajnih krvavih bojih 6e je Mariji Tereziji vendar posrečilo ohraniti večino ozemlja, lo pruskemu kralju Frideriku II. je morala odstopiti Šlezijo — I. 1814. je lord WeIlington, ki je pregnal Francoze iz Portugalske in po bitki pri Viktoriji tudi iz Španije, prekoračil Pireneje in premagal v bitki pri Toulouse v južni Franciji Napoleonovega maršala Soulta. Po tej bitki je Napoleon izgubil vsako nado na rešitev — Pariz je bil že v sovražnikovih rokah — zato se je uklonil volji zaveznikov in odšel na otok Elbo — I. 1848. je imel Karel Albert, ki je izkoristil revolucijo na Dunaju in njej 6ledeče zmede posebno na Ogrskem in v severni Italiji ter se odločil pognati Avstrijce iz Italije in združiti osvojeno ozemlje s svojo državo, potem ko je prekoračil reko Mincio, prve spopade z Avstrijci pri Ooitu in Valeggiu. Avstrijci so so pod vodstvom starega maršala Radeckija umaknili proti Veroni, kjer so čakali na pomoč iz notranjosti, Karel Albert pa je začel oblegati trdnjavo Pe6chiero. Novi grobovi -f- Lnvro Zaje. Po dolgi in hudi bolezni, ki jo je Bogu vdano prenašal, je za vedno zatisnil oči 83 letni gospod Lovro Zaje, posestnik v Ljubljani. Na zadnji poli ga bodo pospremili v nedeljo, dne 11. aprila ob 3 jiopoldne iz hiše žalosti na Jurčko-vi poti št. 99 k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo na Rakovniku v četrtek, 15. t. m. ob sedmih. ■f" Marija Gabrovšek. V Ljubljani je umrla mati in gospa Marija Gabrovšek. Blago rajnico bodo pokopali v soboto, 10. t. m. ob treh popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje! Osebne novice = Diplomirala sta na pravni fakulteti v Ljubljani gg. Grom Pavel s Stare Vrhnike in Poženel Marijan iz Ljubljane. Čestitamo! — Sveta maša ca rajnega dr. Natlačena. V torek, dne 13. t. m. bo preteklo pol leta, odkar je bil umorjen bivši ban dr. Natlačen. Ta dan bo ob sedmih za rajnega sv. maša v frančiškanski cerkvi pri oltarju Marije Pomagaj. — Sošolci f msgr. A. Kordina se opozarjajo, da opravijo za pokojnika vsak po tri svete maše, kakor je bilo dogovorjeno ob odhodu iz semenišča. — j. — Zahvala. Za mnogoštevilne čestitke k moji osemdesetletnici se vsem prav iskreno zahvaljujem, posebno pa še domačim gg. duhovnom, županstvu in domačemu učiteljstvu. — Košir Franc, župnik v pokoju. aaaaaa Ne pozabite na obisk pasijona »V času obiskanja« (delo Edvarda Gregorina), ki bo danes, v soboto, ob 19 v dramskem gledališču in prav tako jutri, v nedeljo, ob 15. — Jutranja temperatura pod ničlo. V četrtek popoldne je bilo močno vetrovno. Nekoliko hladneje kot prejšnje dni, kar je pokazal tudi dnevni temperaturni maksimum, ko je bilo v mestu samo + 9.8" Celzija, v Trnovem na Opekarski cesti pa + 10.1° C. Noč je bila lepa, jasna in. zvezdnata. Zjutraj v petek je bilo precej hladno. Slana je le tu in tam lahno pobelila travnike, megle tudi ni bilo. Zjutraj je bila v mestu najnižja temperatura — 1.4° C, v Trnovem — 1.8" C. Barometer se je zelo dvignil, kar za 10 mm, v petek zjutraj na 759.8 min. — Zgodnji krompir bo treba posaditi. Veliko lastnikov zemlje Je krompir že posadilo, ker april je muhast in so lepe dneve kar izkoristili. Nekateri so posadili tudi pozni krompir, čeprav se še ne mudi. Nakaljen zgodnji krompir sadimo v rahlo, toplo in v jeseni pognojeno zemljo. Mrzle, mokre in ilovnate gredice niso primerne za vzgojo zgodnjega krompirja. Pri sajenju prinesemo zabojčke z nakaljenim krompirjem na vrt. Gomolje jemljemo naravnost iz zabojčkov in jih po-aajamo v razdalji 40 cm in ne pregloboko. Pri sajenju pazimo, da ne polomimo krhkih kalčkov, ki morajo vedno navpično gledati navzgor, kot so stali v zabojčku. Prhke zemlje, ki Jo z rokami nasujemo na krompir, da se ne polomijo kali, naj bo za dvakrat toliko, kot je gomolj debel. Zato moramo kasneje vsak grm tem skrbneje prisipali z zemljo. Če groze kasne slane, obvarujemo zgodnji krompir, ki še nima listja, s primerno odejo ali osipavanjem. Bog daj, da bi nam letos krompir dobro obrodil. — Nesreče na deželi. Na Brezovici pri Ljubljani je padel na cesti in si zlomil dred čolnom proti lopi. Ondi se je ustavila in bistro opazovala, kaj bo ribič storil. Bila je tiho ko miš. Le s perutnicatmi je plahutala, ker je bila iako razburjena. Ribič je odklenil vrata, a jih ni mogel odpreti, ker «o bile pozimi preveč zarjavele. Zatorej je odšel po sekiro. A čim »e je odslranili, je začela raca spet milo vekati Menila je, da j6 zdaj pač vsega konec. Kako pa je bila spet ZAPEČATILA JE PISMO Z VSEMI KRA-| UEVIMI PEČATI IN FANT GA JE ODNESEL KRALJICI PO POTI, KI MU JO JE POKAZALA STARKA. črkovnica a — a — a — a — a — b — c — e — i — i k — k — k — 1 — m — n — n — n — o o — o — o — r — s — s — s — s — v—v — v £a----- '--- ča--- ----{a - Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi šest besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: Slovenski pisatelj (tNaša va-3«); mesto v Medji-murju; vas v Savinjski dolini; kraj in soteska v Srbiji; kos perila; polagoma. Rešitev črkovnice z dne 3. aprila Rešitev: Celovec, scepter, Vicenza, Ino-cenc, Spencer, zornice. »Tele čevlje bom vzela, sa| se mi prilegajo, kot bi bila v lastni koži.« »Res je,« pravi prodajalka, »saj 60 iz U6nja koze.« vzradoščena, ko se je ribič koj vrnil k lopi. Nekajkrat je uduril s sekiro, vrata so se vdala in odprla — in iz lope je priplaval — gosjiod Racman! Kako ga je njegova zvesta žena in rešiteljica z neznanskim veseljem pozdravila Racman je bil najbrž pri potapljanju zašel pod staro lopo, pa ni znai najti več poti nazaj v svobodo. jRli ti je znano...? ... da ■ živijo čebelji troti samo nekaj tednov, čebele-delavke po S—10 mesecev, a matica 6—7 let? In da delavke, ki iinajo »samo« 6000 oči, najbrž prav nič ne opazijo rdeče barve, medtem ko imajo modro barvo od vseh drugih barv najrajši, troti pa, ki imajo 13.001' oči opazijo vse barve. ... do je najrodovitnejša riba jeseter, ki v svojem M) let dolgem življenju izleže kakih 100 milijonov jajčecr Na drugem mestu je robec s 6 milijoni jajčec Krap izleže približno 600 000 jajčec, ščuka 100 000. Največja »jajčeca« spravi na svet morski volk, ki merijo v premeru 60 centimetrov! ... da živi na Madagaskarju neke vrste pajek, ki je ugriz samice tako strupen, da vsako živo bitje ohromi in ca tudi usmrti, a pik samca je povsem neškodljiv? ... da so med mačkami vse tiste mačke, ki imajo po več ko dve barv;, samice? ... da štorklje, ki živijo zmeraj v zakon skih parih — po en samec in enn samica skupaj, s smrtjo kaznujejo nezvestobo, a da odpustijo samici, če ima takrat še uegodne mladiče v gnezdu. S. S. VAN DINE: »Meni pa se slvar zdi prav lahko razumljiva,« je dejal Vance s tako ljubeznivostjo kakor sem jo pri njem opazil le redkokdaj. »Niti malo se vam ni treba opravičevati. Zgodovina in legenda sta polni podobnih primerov in junaki v njih so gojili enaka čustva kot vi.< Spotsvvoode se je nasmehnil. »Zahvaljujem se vam za vaše razumevanje,« je dejal. Nato se je okrenil k Markhamu. »Kaj boste naredili z imovino gospodične Odeli?...«. »Narednik Heath je zvedel za neko njeno so-rodnico, ki živi v Setleju,« je odvrnil Markham. »Mislim, da je zdaj že na poti v New York.< »Ali bo ostalo vse nedotaknjeno do' njenega prihoda?« »Bržkone še dalj časa, če se medtem nc zgodi kaj nepričakovanega. Do tedaj pa brez dvoma.« »Nekatere njene drobnarije bi si rad ohranil,« je sramežljivo priznal Spotsvvoode. Po kratkem razgovoru o drugih stvareh je vstal in se oprostil, da ima nek važen sestanek. Želel nam je lahko noč in odšel. »Upam, da se mi bo posrečilo, da njegovo ime ne pride v javnost,« je dejal Markham, ko se je Spotsvvoode oddaljil. »Njegov položaj nikakor ni zavidanja vreden,« je priznal Vance. »Neprijetna zadeva je, če koga presenetiš na krivih potih. Moralist bi dejal, da je to kazen za greh.« »V tem primeru je kazen zaslužena. Če bi ne bil izbral ravno ponedeljka, da je v nedovoljeni družbi obiskal gledališče, bi zdaj bil lahko v krogu svojih domačih in bi 1,0 imel nobene druge neprijetnosti, razen očitkov svoje vesti.« »Prav imaš!« Vance je pogledal na uro. »Ko si omenil gledališče, si me spomnil na nekaj. Ali bi ti bilo neprijetno, če večerjamo nekoliko bolj zgodaj? Rad bi šel v varietč.« Oba sva ga pogledala tako presenečeno, kakor da bi se mu bilo zmešalo. »Nikar so ne zgražaj, Markham! Čemu ne bi zadostil tej svoji želji?... Sicer pa upam, da ti bom jutri prinesel dobra poročila.« XVIII. Past Petek, 14. septembra, opoldne. Vance je vstal zelo pozno. Prejšnji večer sem šel z njim v varietfe, čeprav nisem mogel razumeti to njegovo nenavadno željo po zabavi, ki je ni mogel trpeti. Opoldne je naročil avtomobil in dejal šoferju, naj krene proti hotelu Delafield. »Zopet bova obiskala dražestno Alys,« mi je dejal. »Rad bi ji prinesel nekaj cvetlic, a bojim se, da bi Mannix hotel na vsak način izvedeti, kdo jih ji je poklonil.« Gospodična La Fosse naju jo sprejela hladno in je bila videti užaljena. »Saj bi si bila to že lahko mislila!« jo vzkliknila. »Brkone mi boste povedali, da je policija zvedela zame, ne da bi vi odprli usta!... Ste jih privedli s seboj?... Res, lep tip ste! A krivda jo mo|a, ker 6em bila tako nespametna, da sem vam zaupala I« Vance je molčal in čakal, da je deklica stresla vse svoje očitke, nato pa se je spoštljivo priklonil. »Prišel sem se vam samo poklonit in bi vam rad sporočil, da je policija že podala seznam gospodične Odeli, da pa vašega imena ni v tem seznamu. Zdelo se mi je včeraj, da ste nekoliko v skrbeh zaradi lega, zato se mi je zdelo potrebno, da vas pomirim v tem oziru...« Deklica so je takoj pomirila. »Ali govorite resno? Moj Bog! Kaj bi rekel Loius, če bi vedel, da sem govorila!« »Mislim, da tega ne bo zvedel nikdar, razen tedaj, če mu poveste sama... Prosim vas, bodite tako prijazni in povabite me, naj posedim nekoliko pri vas.« »Seveda! Oprostitel Prvakar sem nameravala zajtrkovati. Bi mi hoteli delati družbo?...« Pozvonila je in naročila še dve skodelici. Vance je pred dobre pol ure izpil dve skodelici kave, zato Be nisem mogel načuditi navdušenosti, s katero je sprejel dekletovo povabilo. »Včeraj zvečer sem šel v varietf'...« je začel brezbrižno, kakor da bi hotel začeti kakršen koli razgovor. »Zamudil sem začetno revijo. Kako to, da ste tudi vi prišla tako pozno?« »Bila seih preveč zaposlena...« mu je z zaupljivim naglasom odvrnila mladenka. »Imela sem skušnjo za neko opereto, ki pa je bila potem preložena. Louis ni mogel dobiti gledališča, katerega je želel.« >So vam všeč revije?« je vprašal Vance. »Zdi se mi, da so za glavne vloge težje od operet.« »Res je. Poleg tega pa ne dajo nikakega zadoščenja. Posameznik izgine v masi in nikakor ne more uveljaviti svojih sposobnosti. Ne pustijo niti malo oddiha... Saj razumete, kaj mislim...« »Prav lahko si predstavljam...« Vance je pogumno srebal svojo kavo. »Vendar pa je pri sinočnji reviji bilo nekaj vlog, ki hi jih bili vi sijajno izvedli. Zdi se mi, kakor da bi bile nalašč za vas. Predstavljal sem si vas v teh vlogah in zato niti nisem mogel prav oceniti umetnic, ki so jih prevzele.« »Laskate se mi. gospod Vance. Vendar pa priznam, da imam lep glas. Mnogo sem se učila in prav resno. Moj učitelj plesa pa je bil profesor Markoff.« »Res? Pri včerajšnji predstavi bi bili lahko prava zvezda. Igralka, ki je imela glavno vlogo, ni imela prijetnega glasu in tudi njen ples je bil vse prej kakor zadovoljiv. Poleg tega pa je ni mogoče niti primerjati z vami, kar se tiče lepote in ljubkosti... Povejte mi, ali si niste zaželeli v ponedeljek, ko ste bili v varieteju, da bi se znašli na odru in peli tisto kitajsko pesem?« Šah pod vedrini nebom Pred prvenstveno tekmo Ljubljana: Mars Ljudje, ki bodo šli v nedeljo popoldne na igrišče Ljubljane, se bodo razdelili v tri tabore. Prvi bodo na strani nekdaj tako sloveče enajstorice Ljubljane, drugi bodo vsaj v mislih podpirali igro Marsovcev, tretji pa bodo nevtralni in bodo motrili igro na zelenem polju s čisto svojega vidika. Ti bi radi videli šah pod vedrim nebom ali igro duhovitih domislic in presenetljivih potez. Dolgo že nismo videli v Ljubljani takega nogometa, pri katerem bi tudi nepristranski gledalci odhajali zadovoljni z igrišča. Ljubljana in Mars pa sta moštvi, ki znata igrali tudi z glavami. Gotovo bo tudi precej navadne borbe za žogo, po mnogoterih dosedanjih preizkušnjah pa sodimo, da bo prišlo tudi do »svetlih trenutkov«. V ostalem se zdi, da bo tekma precej napeta. Otvarjali bodo prvenstveno sezono in si podelili prve točke. Enajstorica Ljubljane gre v to borbo z najboljšimi nadami, Marsu v dobro pa štejemo, da ima za seboj že nekaj uspelih preizkušenj. Zadnjič je le tesno podlegel Hermesu in takrat jc bila krivda na neodločenom napadu. Sedaj bodo napadalno vrsto preuredili in napovedujejo, da ne bo vratar Ljubljane držal rok križem. V ostalem, kako bo, je težko napovedovati, bomo pač videli. Začeli bodo na igrišču Ljubljane ob 16, v predtekmi pa se bosta pomerili rezervi obeh moštev. čez drn in sfrn po Hermesu Za ljubljansko prvenstvo v teku čez drn in strn je razpisal CONI lep pokal. Teden dni nas loči od prvega letošnjega nastopa ljubljanskih atletov. V nedeljo 18. t. m. bo priredila Atletska zveza na igrišču Hermesa tek čez drn in strn na 3500 m. Za to priložnost je razpisal CONI lep pokal, ki je namenjem zmagovalnemu moštvu. Tekače bodo ocenjevali po točkah, in sicer bo prejel prvi eno točko, drugi 2, tretji tri itd. do poslednjega tekača. Društvo, ki bo postavilo tri najboljše tekače (ki bodo dosegli najnižje število točk), bo prejelo v dar razpisani pokal. Vpisovanje za pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn traja do 16. t. m. • • • Mladiki so spet odprta vrata za vstop v I. razred ljubljanskega nogometnega prvenstva. Z ozirom na to, da je igral v vrstah Tob. tovarne tudi kaznovani igralec Plečko, ki mu poteče izrečena kazen šele začetkom oktobra, je Nogometna zveza razveljavila kvalifikacijsko tekmo pretekle nedelje, pri kateri je Mladika podlegla s 4:2. Tako so Mladiki spet odprta vrata za vstop v I. razred. Ponovno kvalifikacijsko tekmo bo odigrala z enajsto-rico Tob. tovarne v nedeljo, 11. t. m. ob 10 na igrišču Ljubljane. Enajstorica Torina je skoraj v zadnjem hipu prehatela Livorno. Doslej so igrali 27 nedelj po vrsti, zdaj jih čakajo še tri. Vse kaže, da bo finiš zelo napet, saj je med prvim in drugim samo točka razlike, kakor nam pove naslednja preglednica odigranih tekem, zmag, neodločenih izidov, porazov, zadetkov v dobro, zadetkov v breme in točk: Torino . , , 27 17 4 6 62 28 38 Livorno , , 27 15 7 5 42 31 37 Juventus . . 27 15 5 7 68 44 35 Ambrosiana . 27 14 4 9 48 32 32 (jenova , , 27 13 4 10 55 48 30 Milano . i . 27 10 9 8 38 36 29 Bologna . . 27 12 4 11 49 32 28 Fiorentina . 27 11 5 11 49 53 27 Lazio ... 27 9 8 10 50 52 26 Roma ... 27 11 4 12 33 44 26 Atalanta , , 27 1 0 5 1 2 28 3 9 25 Bari . , 27 6 9 12 22 37 21 Vicenza , » 27 6 9 12 27 38 21 Triestina . 27 4 12 11 27 37 20 Venezia . -. 27 6* 7 14 28 45 19 Liguria , > 27 6 6 15 31 61 18 ITlŠfl EGIPII3l35KEBfl Pl3DKRfl[ičJR U. Mi o ni »Katero stvar?« _ »Kmalu ne bodo imeli niti živine, da bi plačali žito.« »In potem?« »Plačali ga bodo s svojim imetjem. Odstopiti mi bodo morali svoje hiše in polja; sicer se ne bodo imeli s čim nasititi. Nikogar ne bom izvzel razen duhovnikov.« »Tvoje početje je tako drzno, da se zdi že noro.« »Hvala lepa za tvoj poklon,« odgovori podkralj s smehom. »Saj razumeš. Odvzeti ljudstvu njihove hiše, polja in imetje. Kdo bo še obdeloval polja, ko bodo vsa v Faraonovih rokah? In kako bo ljudstvo živelo, oko bo oropano vse zemlje?« »Kdo pravi, da bo oropano?« »I kdo neki? Zares te ne razumem,« vzklik- »Ne vem, ako bom izpeljal načrt. Hočem pa, da postane Faraon gospodar vsega Egipta, potem pa vrne vsakemu njegovo zemljo, njegovo živino in jim naroči, da se smatrajo kot njegovi najemniki in mu odstopajo kak odstotek svojega pridelka in svojih dohodkov; na primer pet odstotkov.« rKU KINO UNION ttI Pretresljiva zgodba, ki je no boste pozabili »Žrtev velike ljubezni« V gl. Vlosah: Aesla Norls tn Plero Lulll... PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30. 17.30, 19.30; ob nedeljah I11 praznikih: 10 30. 15.30. 17.30. 19.30 I EL 11-» KINO SLCMiA FIlm nase mladine, poln mladostnega duha! »Srečni dnevi« z najboljšimi Igralci: Lilla Silvi, Amedeo Nazzari, Leonardo Cortese, l'aolo Stoppa, Vera Carmi, Valentina Cortese. Vsak dan Stlrl predstave: ob 14., 15.50, 17.40 in ob 19.30.---V nedeljo Se ob 10.30. STEKLO motno, progasto in muslin - izdeluje MIŠKEC MIRKO brusilnica stekla in ogledal Ljubljana VII Medvedova 38 — Jernejeva 20 Telefon 35-75, Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Marija Gabrovšek Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 10. aprila ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. aprila 1943. Žalujoči rodbini: Gabrovšek, Tobijas i el, KINO MATICA Dnevno ob 15.30 ln v nedeljo ob 10.30 fiim o nesmrtnem osvajalcu ženskih src »Don Juan« .'•c Adrlano RImoldt, Ellena Zarescl, P. Stoppa. Dnevno ob 17.30 tn 19 30 ter v nedeljo ob 13.30, 15.30, 17.30 in 19.3([ velezanlmiv ln najsodobnejši film ljubavno-kriminalne vsebine »Zadeva Styx« Napeti prizori, ples... V glavnih vlogah: Viktor de Kowa, Laura Solarl, Margit Symo Izposodite si gramofon ln plošče proti majhni odškodnini pri tt. »Eve-rest«, Prešernova ul. 44. Sadje, zelenjavo, cvetje Ima vedno na zalogi BALOH, Kolodvorska 18. Mrčes (uši, stenice, bolho itd.l zanesljivo uničite s »TOXIN« praškom. Dro-gerija Kane, židovska 1. Kole za drevesa dobite pri Kmetijski družbi, Novi trg št. 3. (1 Brezove metle dobite pri »Gospodarski zvezi«, Blelweisova cesta št. 29. O Fižolove prekle dobite 4v skladiščih Gospodarsko zvezo v Mal strovi ulici 10. Pisalni stroj dobro ohranjen, po rrtoi-nostl novejšo tipo, kupim. Ponuditi: A. Kova-čifi, Prešernova 44. Kupimo več snažnih sobnih ln kuhinjskih oprav, kakor tudi posamezne komade pohištva, kavče, otomniic, modrnce in druge uporab- I ne predmete. Trgovina i | »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). Radio Poravnalni skobelni stroj (Abrlcht-Dichtenhobel) 600 mm, takoj prodam. »ELIIOMA«, .J. SLEJKO, Sv. Potra cesta štev. 5. Suho sadje prodaja GOSPODARSKA ZVEZA, Blelvveisova cesta št. 29. Rumena korenje In krmilno peso dobite v skladiščih »Gospodarske zveze« v Maistrovi ulici št. 10. Kupimo rabljene radlorj aparate ali vzamemo v 11 račun za nove pri tvrdkl PHILIPS RADIO — D. Zrimšek, Ljubljana. Ulica 3. maja št. 6. Pohištvo Pohištvo Biedermeier! Kupimo omaro s predali, I omaro in mizo. Ponudbe :| v upravo »Slovenca« pod J »Biedermeier« št. 2331. jžtonm Konja dobrega, 7 let starega ln brejo kravo, prodam. Ka-runova ulica 5. (j Z grenko žalostjo v srcu sporočamo, da je odšel k Bogu, previden s tolažili svete vere, v boljše življenje v 83. letu starosti, naš ljubljeni, zlati ata, stari ata in tast, gospod Lovro Zaje V težki dolgi bolezni je z nedopovedljivo potrpežljivostjo, vdan Bogu, prenašal težo trpljenja in želel k svojemu Stvarniku. Na poslednji poti ga spremimo v nedeljo, dne 11. aprila 1943, ob 3 pop. iz hiše žalosti, Jurčkova pot 99, na večno počivališče k Sv. Križu. Vse prosimo, molite zanj! Sveta maša zadušnica bo na Rakovniku v četrtek, 15. aprila ob 7 zjutraj. Ljubljana, Rab, Pančevo, Chicago, dne 9. aprila 1943. V globoki žalosti: Barbara, žena Anton, Franc, sinova — Franka, Pepca, Mici, hčere Pavla, Angela, snahi — Leopold, zet — Ego, Janko, Merči, Mari, Danica vnuka in vnukinje, ter ostalo sorodstvo »Ne bodo radi odplačevali,« pripomni žena. »O, celo veseli bodo, da bodo dobili nazaj svoj zemljo in svojo živino pod tako ugodnimi pogoji. Sicer jm, ali ni že zdaj Faraon gospodar vsega Egipta in lahko vzame kadar hoče vsakomur njegovo imetje?« vpraša Jožef, ki je imel pred očmi judovsko pojmovanje svojega časa, po katerem je bil vladar neomejen gospodar vsega ozemlja, in lahko razpolaga z njim po svoji mili volji, da na primer vžame prebivalcem vse njihovo imetje in si prilasti vso njihovo zemljo. »Zakaj se pa nočeš dotakniti duhovniške zemlje? Morda iz obzira do mojega očeta?« »Ne; marveč zato, ker duhovnike vzdržuje Faraon. Ako jim vzamemo njihovo zemljo, ali jo obremenimo z visokimi davki in pristojbinami, jim moramo dati več pedpore. Faraon ne bi nič pridobil z naklado na duhovniško posest.« Majordom (veliki hišnik) se spoštljivo približa zakoncema. »Oziride naj te varuje, podkralj! Nek mož bi rad govoril s teboj,« javi. »Ali jc prišel kupit žito? V tem slučaju veš, kam ga nap6ti,« se glasi odgovor. »Rad bi osebno s teboj govoril.« »Vprašaj ga za vzrok.« Majordom odide. >§e dnmn nimam miril!« pripomni Jožef malo srdit. »Ure, ki jih preživim doma, so tvoje in otrok. Radujem se teh ur in se jim nočem odreči.« _ . v »Preveč se trudiš,« ponovi žena in mu boža temne lase. »Tu in tam opažam že kak srebrn las.« »Saj se bližam že štiridestim,« ji z nasmehom odgovori. »Niso leta. marveč prevelik napor, ki napravijo v tvojih laseh srebrne niti.« »Leta! Delo me osrečuje.«^ »Ali si zares srečen?« vpraša žena. »Saj imam tebe in oba sinova. Samo ena stvar ni i manjka in mc včasih vznemirja. Zelo hrepenim videti svojega očeta in dragega Benjamina, ljubkega mlajšega brata, živo podobo Raliele, moje matere, ki je umrla ob njegovem rojstvu; Benjamina, o katerem som ti že toli-krat govoril: edinega brata, ki si ni omadeževal rok, ko so prodali bratovsko kri.« »O, da bi mogla videti tvojega očeta!« vzklikne Asenet. »lipam, da ga bomo v kratkem videli; ako mi pa Bog tega ne nakloni, ga bom gotovo videl v prcdpeklu,« odgovori Jožef nekoliko turoben. Majordom ponovno vstopi. »Imenuje se Ramuzenti. Pravi, da ti ima nekaj zelo važnega povedati.« Jožef nevoljno zamahne. »Pridem!« odgovori, ženi pa nadaljuje: »Počakaj malo, draga. Dolžnost nnrl vse.« Poda se v vežo, kjer je bila sprejemnica za obiske, ki niso bili namenjeni družinski prisrčnosti. Pred njim stoji še mlad, zelo majhen, zelo suh človeče, z zelo zvitimi očmi. Ko Jožef vstopi, pade na trebuh po tleh in ko ima roke stegnjene proti vsemogočnemu podkralju, vzklikajo njegove ustnice. »Oziride naj te varuje in Amon Ra naj te blagoslovi.« »Kaj hočeš?« vpraša Jožef kratko. Bil je podkralj in moral se je vesti, kakor pristoji najvišji upravni oblasti v deželi. »Prišel sem te opozorit na veliko nevarnost, ki ti preti.« Nasmeh, poln prezira, zaigra na Jožefovih ustnicah. »Ali potrebuješ morda nagrade?« vpraša. »Nevarnost je mnogo večja, nego si moreš misliti,« vztraja človeče. »Govori!« mu ukaže podkralj, dasi prav nič ne verjame. »Ko sem se včeraj vračal iz okamenelega gozda, kamor sem bil šel po skale, da jih iz-gladim — sem kamnosek in rezbar — sem se hotel podati k studencu, da se odžejam. Pri studencu so bili zbrani osmeri možje, zelo dvomljivega obraza, prnvi roparji. Govorili so glasno med seboj in slišal sem jih reči...« »Ali so še kar govorili, ko so te videli?« vpraša Jožef porogljivo. »Niso me videli, jaz pa sem jih videl in slišal njihove razgovore.« Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CentiS