cena 17 dinarjev številka 27 (731) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva / titovo velenje, 12. julija 1984 Referendumski program V občini Mozirje Prednost šolstvu in zdravstvu V Gornji Savinjski dolini budno spremljajo in usmerjajo uresničevanje programa 3. samoprispevka. Tako je občinski izvršni svet pred nedavnim predlagal, da naj izvajanje zaradi trenutnih razmer in možnosti teče počasneje, v negospodarstvu pa naj bi uresničili programe, ki ne bodo bistveno dodatno obremenjevali gospodarstva. Med pomembna področja v referendumskem programu sodi tudi šolstvo. Glede na trenutne možnosti zato izvršni svet predlaga, da bi pri osnovni šoli Mozirje pričeli le z gradnjo zahodnega dvonadstropnega prizidka s površino 632 kvadratnih metrov, ne pa s celotnim načrtom dograditve. Z omenjenim prizidkom bi pridobili dve učilnici za učence s prilagojenim programom, s čimer bi odpadel prevoz prizadetih otrok v sosednje občine. Poleg tega bi bile v prizidku še učilnica za likovni in glasbeni pouk z ustreznim kabinetom ter učilnici za matematiko in fiziko ter biologijo in kemijo. Na ta način bi se peti razredi, ki so sedaj na Rečici in v Nazarjah, preselili v Mozirje in se vključili v normalni predmetni pouk. S tem bi se zmanjšali stroški prevozov, podružnični šoli pa bi s sproščenimi oddelki lahko prešli na enoizmen-ski pouk, kar zopet pomeni prihranek pri ogrevanju. Glede na kritično finančno stanje izvršni svet predlaga, da začasno odložijo gradnjo treh učilnic, tako, da bodo učenci do četrtega razreda delno še naprej obiskovali pouk v dveh iz-menaii. Podobne ukrepe predlagajo tudi za zdravstvo. Velja namreč ugotovitev, da morajo končati naložbo v razširitev zdravstvene postaje v Nazarjah. Razlogov za to je več. Predvsem bodo s prizidkom izboljšali delovne pogoje za laboratorijsko in rentgensko diagnostiko, za fiziote-rapijo, za delo dispanzerja za medicino dela, prometa in športa, specialističnih in splošnih zobozdravstvenih ambulant ter zobotehnike. Drugi razlog, ki narekuje dokončanje te naložbe, je v tem, da je objekt že zgrajen, pripravljena pa je tudi osnovna zdravstvena oprema. Potrebno je zagotoviti še povezavo med starim in novim delom ter v najnujnejši meri posodobiti stari objekt. Z vsem tem se bodo povečali le stroški vzdrževanja, število zdravstvenih delavcev se ne bo povečalo, precej pa bodo prihranili pri stroških za ogrevanje in porabi sanitarne vode. Obenem izvršni svet predlaga, da za-povečanje zdravstvene postaje v Mozirju pridobijo le potrebno dokumentacijo, s samo gradnjo pa bi pričeli kasneje. Enaka usmeritev velja tudi za zdravstveno postajo v Lučah. n I llillilllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIPPIIIIIIIIII^IIIIIillM Monografija Ivana Napotnika Pomemben kulturni dogodek V Napotnikovi galeriji v Šoštanju in v knjižnici kulturnega centra v Titovem Velenju, ki prav tako nosi ime po tem našem veli-, kem kiparju, so v petek predstavili obiskovalcem dolgo pričakovano Napotnikovo monografijo, za katero je značilno besedilo in bleščeče barve fotografij. Njen avtor je umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor in likovni kritik dr. Stane Mikuž, ki je tudi predstavil številnim obiskovalcem to lepo delo o življenju velikega kiparja iz Zavodenj. Kot je zapisano v spremnem besedilu h knjigi popelje avtor bralca od kipa do kipa in pred njim odkriva Ivana*. Napotnika, kakšnega doslej še nismo mogli poznati. Vsem, ki so poleg dr. Staneta Mikuža sodelovali pri nastajanju tega pomembnega likovnega dela, se je na slovesni predstavitvi knjige zahvalil, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Božo Lednik: ,,Knjiga je za nas izjemno doživetje, navdihuje nas s Donosom, da je naš človek sposoben napraviti take umetnine. Zato je monografija skromna oddolžitev za vse, kar nam je umetnik dal in nam s svojimi deli še daje. Naša naloga v občini pa bo sedaj, da se spominu velikemu kiparju oddolžimo tudi s postavitvijo spominskega obeležja, poimenovanjem ulic in trgov v Šoštanju in Titovem Velenju po njem, na javna mesta bi lahko postavili tudi kakšno njegovo plastiko. Ta akcija pa mora zajeti tudi dokončno ureditev galerije, .in nadaljnji odkup Napotnikovih umetnin." Dr. Stane Mikuž pa je med orisom njegovega dela in življenja med drugim dejal, da je bil Ivan Napotnik izreden mojster v lesu. To njegovo mojstrstvo se ne da proučiti v delavnici, to prinese življenje samo. Zadnja leta življenja je Ivan Napotnik šel še dlje — odkrival je še zadnje skrivnosti obdelave. Lep kulturni dogodek za vso našo družbo so obogatili z nastopom še člani Slovenskega okteta. Na taborjenju v Ribnem Danes se bo vrnila iz Ribnega na Gorenjskem skupina tabornikov iz Titovega Velenja. V Ribnem so preživeli deset prečudovitih dni, saj so vodniki taborniškega odreda Jazerski zmaj poskrbeli, da jim ni bilo dolgčas. O tem dovolj zgovorno priča tudi posnetek, ki nam ga je iz Ribnega poslal Aleš Ojsteršek. Danes so odšli v Ribno taborniki iz Šoštanja in Smartnega ob Paki, nato pa bodo prestavili tabor v Savudrijo. Borci v KS Nazarje Vsakoletno slavje v Lazah Borci v krajevni skupnosti Nazarje ob svojem prazniku že vrsto let pripravljajo slovesnost s tova-riškim srečanjem na tabornem prostoru na Lazah pri Kokarjah. Izjema seveda ni bilo niti letošnje leto, ko je imelo slavje še posebno težo. saj so obenem proslavili tudi 40-letnico ustanovitve 1. štajerskega bataljona VDV, ki je bil ustanovljen 6. julija J944 v-bližnjem zaselku Potok. To je bil vsekakor zgodovinski dogodek za to in širše področje. Bataljon so sestavljale grupe varnostno obveščevalne službe Ša-leško-mislinjskega in Kozjanskega okrožja ter iz Savinjske doline in revirjev. Vsi vosovci so v Gornjo Savinjsko dolino prišli konec junija tega leta. Formalno je bil sicer bataljon ustanovljen že prej, 6. julija pa so se vse čete VOS zbrale v Potoku in se preoblikovale v 1. štajerski bataljon vojske državne varnosti. Po končanem zboru pri kmetih Jerak in Lomšek so se borci spet razdelili po četah, ki so imela kasneje svoja operativna področja v Gornji in Spodnji Savinjski dolini, pa vse do Pohorja. Povsod so seveda opravljale pomembne naloge s področja državne varnosti. Zlasti pomembna sta ustanovitev in delovanje tega bataljona tudi zato, ker so partizani v tem času osvobajali Gornjo Savinjsko dolino, nastanek osvobojenega ozemlja pa je pomenil izreden dosežek pri graditvi in krepitvi ljudske oblasti, tudi v veliko širšem merilu. Tudi pri uničevanju močno utrjenih sovražnikovih postojank v dolini so imeli velik delež borci bataljona VDV. Zlasti so se izkazali pri napadu in uničenju močne postojanke na Ljubnem ob Savinji, kjer so skupaj z borci Šlandrove brigade izbojevali veliko zmago in pokazali svoje junaštvo in sposobnosti. Na slovesnosti prejšnjo sredo so borci iz Nazarij in okolice obudili spomine na te zgodovinske dogodke, spregovorili so tudi o današnjih razmerah doma in v svetu ter o vlogi borcev in njihove organizacije pri razreševanju nakopičenih težav, kulturni spored pa so jim pripravili nazarski mladinci. Med slovesnostjo na Lazah Brigadirske akcije Med nalogami, ki si jih je zadala občinska konferenca ZSMS je tudi ustanovitev osnovnih organizacij v vseh krajevnih skupnostih. Seveda pa je naloga tudi poživiti delo vseh tistih osnovnih organizacij, ki so sicer že ustanovljene, a se doslej niso posebno izkazale. Prve dni julija sq ustanovili osnovno organizacijo ZSMS Šmartno, v Titovem Velenju Ustanovnega sestanka, ki je bil na šoli Veljka Vlahoviča, se je udeležilo okoli 40 mladin-cevTSprejeli so zahteven program dela, v katerem je za zdaj najpomembnejša naloga sodelovanje pri ureditvi in otvoritvi prostorov krajevne skupnosti; za predsednika osnovne organizacije so izvolili Dušana Tkavca. Med prireditvami rudarskega praznika je mladina Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Lesko-šek-Luka ustanovila koordinacijski svet vseh osnovnih organizacij, ki delujejo v tem sozdu. Predsednik tega sveta je postal Boris Krk. Začele so se tudi mladinske delovne akcije. Nekaj naših mladincev je že odšlo v brigade. Tako sta prejšnji teden odšla dva brigadirja v brigado 4. julij, ki bo delala.v bližini Beograda, 6 brigadirjev paje odšlo v brigado Tito, ki jo sestavljajo brigadirji iz Titovih mest. Ta brigada bo svoje delo opravljala v okolici Bi-tole. Največ brigadirjev iz Velenjske občine pa se bo letos udeležilo republiške delovne akcije Trebča. Tja bo odšla brigada Franc Les-košek-Luka in sicer predvidoma v začetku avgusta. Na občinski konferenci ZSMS še sprejemajo prošnje za udeležbo na tej akciji. Med pripravami na te večje mladinske delovne akcije so naši mladinci opravili več lokalnih delovnih akcij, ki jih je omogočil Rudnik lignita Velenje. £88888 Krajevna skupnost Franca Leskoška-Luke Pesje Slovesno sklenili praznovanje Šaleški dolini 7. julija leta 1941. Prireditve ob letošnjem prazniku so se sicerzačeleže 1. julija s pionirsko olimpiado. Nadaljevale so se ves teden, sklepno dejanje ob prazno- vanju paje bilo v nedeljo, ko so pripravili pohod mimo spominskih obeležij na območju te krajevne skupnosti (nadaljevanje na 2. strani) V nedeljo so krajani krajevne skupnosti Pesje, ki se odslej imenuje po Francu Leskošku-Luki, sklenili praznovanje krajevnega praznika. Vsake 'leto ga slavijo v spomin na napisno akcijo v KS Franca Leskoška-Luke Pesje Slovesno sklenili praznovanje Se posebej slovesno je bilo v soboto na slovesni seji skupščine krajevne skupnosti, ko so krajevno skupnost poimenovali po revolucionarju. narodnem heroju in prvem komandantu slovenskih partizanov Francu Leskovšku-Luki. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta ter druž-beno-političnih organizacij, predstavniki delovnih organizacij in sosednjih krajevnih skupnosti, med gosti so bili tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Josip Košuta, član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Jože Povše, predsednik medobčinskega sveta SZDL Jože Veber in častni krajan Tone Ulrih, je predsednik skupščine KS Ferdo Kukovec podrobno orisal razvoj in napredek te krajevne skupnosti. Spregovoril je tudi o zgodovini kraja ter o pomembnih dogodkih iz NQB. Na sobotni slovesni seji so tamkajšnji borci dobili tudi nov prapor, ki gaje razvila najstarejša politična aktivistka v tem kraju Marija Ulrih. Ob tej priliki so na prapor pripeli tudi spominske trakove. V nadaljevanju je predsedstvo krajevne konference SZDL podelilo krajanom in društvom priznanja Osvobodilne fronte za aktivno delo v krajevni skupnosti. Priznanja so prejeli: Vili Bunderla. Franc Glažer, Darinka Hladin. Ludvik Hribar. Mirko Krušnik. Jože Leve, Emil Orož. Silva Zaje, Tamburaški orkester ter DPD Svoboda Pesje. Praznovanje so popestrili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci tamkajšnje osnovne šole ter mladinci. B. Mugerle Borci so bogatejši za nov prapor Obvestilo uporabnikom komunalne oskrbe in storitev V letošnjem letu smo doživeli pri sprejemanju planov komunalne oskrbe in iz njih izhajajočih cen vrsto zapletov, čeprav nobeno leto v tem srednjeročnem obdobju ni minilo brez težav. Predloge planov in cen za leto 1984 smo posredovali komunalni skupnosti že v začetku decembra lani, vendar je prišlo po splošni zamrznitvi cen do določenih nejasnosti glede pristojnosti odločanja in dopustne višine podražitev tako, da tudi skupščina SKIS v marcu ni mogla dokončno odločati niti o planu, niti o cenah komunalne oskrbe. O problematiki uveljavljanja novih cen, kakor o izvajanju programov komunalnih dejavnosti v neurejenih ekonomskih razmerah smo vas obširno seznanili v tedniku Naš čas dne 22. 03. 1984. Po uskladitvi in razjasnitvi nekaterih vprašanj je skupščina SKIS na ponovni seji dne 5. 4. 1984 sprejela: — plan SKIS in plane komunalne oskrbe za leto 1984 — prispevke za razširjeno reprodukcijo z veljavnostjo od 1. 5. 1984 dalje in — cene komunalne oskrbe z veljavnostjo od dneva odmrz-nitve dalje, povečane za vodooskrbo 55 %, odvajanje odplak 24 %. odvoz smeti 68 % in toplotno oskrbo 35 %. Sklep skupščine SKIS o uvedbi prispevkov za razširjeno reprodukcijo je bil objavljen v Uradnem vestniku SOb Velenje 1 št. 2. V maju 1984 je IS SR Slovenije sklenil z IS občin Dogovor o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodnih storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS št. 15/84), kije omogočal Izvršnim svetom povprečno 38 % podražitev komunalne oskrbe in storitev, znotraj tega pa od 35 % do 44 % za različne vrste oskrbe in storitev in to za eno najproblematičnej-šo še v I. polletju, ostale pa v II. polletju. Na podlagi tega Dogovora je IS SOb Velenje 25. 5. 1984 obravnaval in sprejel naslednje podražitve komunalne oskrbe in storitev: — vodooskrba 44 % — odvajanje odplak 24 % — odvoz smeti 31 % — toplotna oskrba 35 % s 1.7. 1984 s 1.7. 1984 s 1. 7. 1984 in s 1.6. 1984 (7% še v II. polletju) Ko smo omenjeno soglasje oz. sklep IS o ceni toplotne oskrbe ter sklep skupščine SKIS o uvedbi prispevkov za razširjeno reprodukcijo že pričeli uporabljati, paje prišlo na pobudo sindikatov v celotni Sloveniji do aktivnosti za počasnejše uveljavljanje cen zaradi česar je IS SOb Velenje 20. 6. 1984 popravil sklep o potrditvi cen komunalne oskrbe in potrdil naslednje podražitve: — vodooskrba 44 % s 1. 9. 1984 — odvajanje odplak 24 % si. 9. 1984 — odvoz smeti 31 % s 1. 9. 1984 in — toplotna oskrba 42 % si. 7. 1984 ter ukinil sklep skupščine SKIS o uveljavitvi prispevkov za razširjeno reprodukcijo. Potrjene podražitve cen komunalne oskrbe in storitev so razen za področje odvajanja odplak nižje, kot jih je predlagal naš delavski svet. na področju vodooskrbe in odvoza smeti pa tudi nižje, kot jih je sprejela skupščina SKIS in kot take ne omogočajo normalnega gospodarjenja. Uporabniki komunalne oskrbe in storitev na področju široke potrošnje (gospodarstva in ustanove), bomo v skladu s sklepom IS SOb Velenje z dne 20. 6. 1984 torej toplotno oskrbo od 1.7. 1984 dalje, ostalo komunalno oskrbo in storitve pa od 1. 9. 1984 dalje plačevali po naslednjih novih cenah: Zap. Cena št. Vrsta oskrbe Me stara nova Ind. 1 2 3 4 5 6 1. Vodooskrba — obračun po dejanski porabi m3 5,63 11,00 144 — obrač. po pavšalu na iztočno 10 m3 mesto na mesec 2. Odvajanje odplak m3 1,85 2,30 124 3. Odvoz smeti m3 1,07 1,40 131 4. Oporaba smetišča — odlaganje smeti in drugih odpadkov m3 60,00 78,60 131 — odlaganje prekrivnega materiala m3 27,50 36,00 131 5. Toplotna oskrba 5.1. obračun po dejanski porabi MW 547,00 779,00 142 — porabljena energija MW 383,00 545,00 142 — fiksni stroški (moč) MW 164,00 234,00 142 — ogrev. sanit. vode m3 42,00 59,80 142 5.2. obračun po pavšalu — ogrevanje stanovanj v stanovanjskih blokih m2 13,65 19,45 142 — ogrevanje stanovanj v enodružinskih hišah m2 19,00 27.00 142 — ogrev. sanitarne vode oseba 113,60 161,80 142 Ob ceni vodooskrbe in odvajanja odplak se zbira še prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 1,00 din/m3, ki velja že od leta 1978 in se združuje v komunalni skupnosti in republiški vodni prispevek povečan od 0.76 na 0.99 din/m3, ki se združuje v Republiški vodni skupnosti. Tako bo znašala brutto cena vodooskrbe 12.99 din/m in odvajanje odplak 3.30 din/m3. Uporabniki v gospodarstvu (industrija, trgovina in obrt) bodo plačevali komunalno oskrbo in storitve tudi po novih cenah, ki bodo najmanj toliko povečane kot za široko potrošnjo. vendar se IS SOb Velenje še ni odločil o višini podražitve in datumu uveljavitve. Uporabniki v gospodarstvu bodo po odločitvi o višini podražitve in datumu uveljavitve novih cen dobili v podpis ustrezne pogodbe o zagotavljanju komunalne oskrbe. Tako smo prišli (ne po svoji volji) v zadrego, da bomo morali že zaračunano toplotno oskrbo in prispevke za razširjeno reprodukcijo po prvih sklepih na podlagi drugega sklepa IS SOb Velenje poračunati, nove cene pa neglede na velike poslovne izgube uveljaviti kasneje. Na področju družbenih stanovanj, kjer opravlja zbiranje plačil za stanarino, komunalno oskrbo in druge prispevke DSSS SIS gospodarskih dejavnosti bo 35 % podražitev toplotne oskrbe in 10 % prispevek za razširjeno reprodukcijo od komunalne oskrbe povrnjen z obračunom za julij 1984. Uporabnikom v gospodarstvu, kjer opravljamo" zbiranje plačil v DO VEKOS pa bo doslej zaračunan prispevek za razširjeno reprodukcijo povrnjen s poračunom komunalne oskrbe in storitev za prvo polletje 1984. Hkrati z obvestilom o novih cenah komunalne oskrbe in storitev prosimo uporabnike, da izboljšajo disciplino rednega plačevanja oskrbe in s tem pripomorejo k ustvarjanju pogojev za normalnejše gospodarjenje. V primerih, ko z našo oskrbo in storitvami ne boste zadovoljni. ali da bi bila oskrba v kakem delu mesta motena, to čimprej sporočite v našo dežurno službo, telefon 851-411 ali pisno v prodajno službo DO. Tudi za opozorila o morebitnih napakah, ki bi se prikradle v obračun, vam bomo hvaležni in jih bomo vestno odpravili. Vse reklamacije v zvezi s trajanjem izpada oskrbe ali v zvezi z nezadovoljivo kvaliteto, s katerimi želite uveljaviti delno oprostitev plačila oskrbe morate posredovati pisno z ustrezno obrazložitvijo. , Trudili se bomo, da vam zagotovimo čim skrbnejšo in zadovoljivo komunalno oskrbo, ki se bo'z vašim sodelovanjem še izboljšala. _ DO »VEKOS« n. sub. o. TITOVO VELENJE »Jag S I!:«*®***1 Ena od nalog letošnjega delovnega programa loko viških mladincev so tudi očiščevalne akcije. Na nedavni akciji, na njej je sodelovalo kar precej članov tamkajšnje mladinske organizacije, so odpravili divja odlagališča v svoji krajevni skupnosti. Kot pravijo, se je nesnage nabralo kar za cel keson. V jeseni načrtujejo še eno podobno akcijo. Lesna industrija Gorenje-Glin Prenizka akumulativnost V nazarski lesni industriji sproti spremljajo in ocenjujejo poslovanje ter na podlagi tega sprejemajo ukrepe za boljše gospodarjenje in odpravljanje pomanjkljivosti. Enaka ugotovitev seveda velja tudi za poslovanje v prejšnjem mesecu. Tako so ugotovili, da so v temeljni organizaciji Zagarstvo načrt žaganja hlodovine presegli za 2,4 odstotka. Dobra je bila oskrba s surovino, k boljšemu delu pa je pripomogla tudi boljša notranja organizacija dela. V proizvodnji stavbnega pohištva so občutili pomanjkanje suhega žaganega lesa, pa tudi dobavitelji vezanih balkonskih vrat in fiksnih polken niso izpolnili svojih obveznosti. Poleg tega jim stalno primanjkuje delavcev. V Iverni so posamezne linije uresničile načrt, izjema je proizvodnja pohištvenih elementov, vzrok zato pa je pomanjkanje naročil. Ob tem so pripravili tudi primerjavo s sorodnimi organizacijami v naši republiki. Ugotovili so, da sta dohodek na delavca in povprečni osebni dohodek v žagarstvu v okviru povprečja te dejavnosti, daleč pod povprečjem pa je akumulacija. Ta zaostaja tudi v proizvodnji stavbnega pohištva. Za obe temeljni organizaciji torej velja, da je proizvodnja ob zastareli tehnologiji preveč ekstenzivna. V stavbnem pohištvu je precej pod povprečjem dohodek na delavca, zaostajajo pa tudi z osebnimi dohodki. Za proizvodnjo in predelavo ivernih plošč med sorodnimi temeljnimi organizacijami podatki niso v celoti primerljivi. Vzajemna pomoč Konferenca sindikalnih organizacij nazarske lesne industrije je dala pobudo za ustanovitev blagajne vzajemne pomoči, bolj enostavno rečeno samopomoči. O tem predlogu razpravljajo delavci na sestankih sindikalnih organizacij, delovati pa naj bi pričela septembra. Sredstva bi zagotavljali s članarino, ki bi mesečno znašala 40 dinarjev. Delavci naj bi dobivali do 12.000 dinarjev posojila, s katerimi bi lažje premostili večje enkratne izdatke, kot so plačilo ozimnice, kurjave, dopusta in podobno. Počitniško delo Med poletnimi počitnicami bo v nazarski lesni industriji delalo približno 160 mladih delavcev — študentov, srednješolcev in štipendistov, za slednje je enomesečno delo obvezno. Prva skupina je z delom pričela v začetku meseca. Študente in dijake so razdelili glede na potrebe v proizvodnji. Tako jih v proizvodnji stavbnega pohištva dela 39, v žagi 34 in v temeljni organizaciji Iverna 7. Martina Drev Rada delam s svojimi pionirji Naša mladež veselo uživa v počitniških dneh. Nekateri so se že odpravili na morje, drugi na taborjenje, zopet drugi se' hladijo, kadar je pač lepo vreme, na bazenih, mnogi delajo družbo babicam in dedkom, ali pa so doma in proste dni preživljajo s prijatelji. Vse to ne velj a za M artino Dre v, dijakinjo tretjega letnika pedagoške gimnazije. Že tretje leto namreč vodi počitniško dejavnost za pionirje v Lokovici. Tamkajšnje društvo prijateljev mladine je eno izmed najmarljivejših v naši občini, ki v počitniških dneh organizira za otroke razne dejavnosti. Takole pravi Martina: »Ze v prvem letniku sem se ukvarjala s tem delom. Bilo mi je zelo všeč. Rada delam z otroki, zato sem se odločila, da bom vodila to dejavnost tudi letos. Res se včasih na-mučim, toda otroci so ti za vložen trud vedno hvaležni. Po svoje je tudi to užitek.« Kaj vse delajo lokoviški pionirji, ki se zberejo v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij v Lokovici trikrat na teden? Kot pravi Martina, so želje in interesi mladih zelo fazlični. Trudi se, da bi vsakemu našla takšno zaposlitev, ki ga najbolj zanima. Iz odpadnega materiala izdelujejo razne igrače, pa barvajo, igrajo razne igrice, se žogajo,... ludi na kakšne izlet se bodo odpravili, si ogledali kakšno risanko. Skratka, ni jim dolgčas. Otroci so navdušeni, Martina vesela, urice, namenjene počitniški dejavnosti, pa dobro izkoriščene. Obisk je bil sicer lani nekoliko večji, toda s to obliko dejavnosti so v tej krajevni skupnosti začeli pred štirinajstimi dnevi. Seveda Martina ne bo porabila svojega zasluženega dopusta le za počitniško dejavnost. Tudi sama se bo podala dogodivščinam naproti. »Dopust. Za moj plitek žep pride poštev le kakšno taborjenje s šotorom. Do srede avgusta bom skrbela za svoje pionirje, preostanek počitnic pa bom kar najbolje izkoristila zase.« Martina Drev ,,NA§ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317, 850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 din (na mesec 60 din), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije iz-višnega sveta Skupščine SR Slovenije, šteglka 421-1/72 od 8; februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 12. julija 1984 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI * stran 3 Termoelektrarne Šoštanj Vsi bloki spet obratujejo V šoštanjskih Termoelektrarnah bi morali po elektroenergetski bilanci v letošnjem prvem polletju proizvesti 1463 GWh električne energije. Ta predvidevanja so presegli, saj je bila realizacija 1673,2 GWh električne energije ali 14,4 odstotke več, kot so načrtovali. Sicer pa je bila za celotno letošnje leto predvidena proizvodnja 2765 GWh električne energije. Ker je to manj, kot je optimalno možno, je bila ob tej elektroenergetski bilanci začrtana še dodatna obveza in sicer proizvodnja 850 GWh električne energije. Te proste zmogljivosti bi bile namenjene drugim republikam. Zaradi letošnjih zelo ugodnih hidroloških razmer pa je bilo potreb v ostalih republikah precej manj, kot je bilo načrtovano, tako da je bilo iz Slovenije oddano le 454 GWh električne energije, od tega pa del tudi iz TES. NAJVEČJA DEPONIJA PREMOGA V letošnjih prvih šestih mesecih je bilo TEŠ dobavljeno 2723 800 ton premoga. Od tega je RLV dobavil 2,292.400 ton, nekateri premogovniki iz drugih republik pa 431.400 ton premoga. Tako je bila bistveno presežena načrtovana dobava premoga, saj naj bi TES od RLV po planu dobile le 1,900.000 ton lignita, dobile pa so za 2C odstotkov več. Takšna dobava RLV in manjša izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti v TES sta povzročili, da so se zaloge povečale na 1054000 ton premoga, kar je največ v vseh letih obratovanja šoštanjskih Termoelektrarn, Ker je deponija načrtovana le za 900.000 ton premoga je seveda to naredilo nekaj težav. Potrebno je bilo postaviti dodatne trakove in bolj obremeniti mehanizacijo, saj so višine na keterih dela potekajo bistveno višje. Seveda takšna deponija pomeni tudi večjo obremenitev za delavce, ki zanjo skrbijo. Z dobrim sodelovanjem med RLV in TES je bila večina težav povezanih z povečanimi zalogami premoga odpravljenih v rekordnem času. Ker je bilo nekaj električne energije deponirano v Italijo in bo vrnjena v juliju in avgustu se tudi angažiranost TEŠ ne bo bistveno povečala. Predvidoma bodo obratovali samo bloki III. IV. in V. zato se tudi zaloge premoga ne bodo tako hitro zmanjšale. REMONTE SO OPRAVILI V PREDVIDENIH ROKIH Od 16. marca do 29. junija so -neprekinjeno potekali remonti na blokih I., II., III. in V. .29. junija je bil kot zadnji sinhroniziran blok V na katerem je bil remont ogra-vljen dan pred načrtom in je bilo tako lahko proizvedeno 7,3 GWh električne energije. Ta podatek dovolj zgovorno priča, kaj pomeni le enodnevni iz^ad tako velikega bloka. Neprekinjeno delo pri popravilih naštetih blokov, je od delavcev vzdrževalcev zahtevalo zelo velike napore, saj v teh mesecih pravzaprav niso imeli prostih dni. Pri remontu na blokih I., II., in III je poleg 250 delavcev Termoelektrarn sodelovalo še 40 delavcev Metalne, ki so odpravljali pomanjkljivosti in napake pri transportu pepela, okoli 15 delavcev Termike pa je opravilo dela na toplotnih izolacijah. Tudi pri remontu bloka V je sodelovalo okoli 250 delavcev TEŠ. Za nekaj časa se jim je pridružilo še 70 delavcev Hidromontaže, ki so izvajali dela v lijaku kotla (predelava, zamenjava vodil, zamenjava erodiranih cevi), na končnem iSt V teh dneh so na deponiji največje zaloge premoga odkar termoelektrarne obratujejo nagrevalniku, sodelovali pa so tudi pri pregledu turbine. Delavci Metalne so opravili dela na mlinih, dodelilnikih, dimnih in zračnih kanalih, prahovodih, na notranjem transportu pepela in na elektrofiltrih. Pri najzahtevnejših opravilih je sodelovalo do 110 delavcev iz te delovne organizacije. Pri remontu je bila vključena tudi Termika z okoli 25 delavci. Ti so poskrbeli za obnovo toplotnih izolacij. HPH je s 25 delavci poskrbel za remont pepelovodov, Sigma Vransko je z 10 delavci zagotovila predelavo peščenih filtrov v dekar-bonizaciji 2, delavci Klasirnice RLV so opravili vulkanizerska dela na transportnih trakovih za transport premoga, pri remontu pa so sodelovali še delavci Vegrada in Gradbene dejavnosti RLV. Poleg naštetih sta posamezne usluge, predvsem pri strojni obdelavi nudila ESO in Gorenje. Seveda je potrebno omeniti še pomoč strokovnjakov iz firm, dobaviteljev opreme, kot so KWU, Sulzer, EVT, ki so sodelovali predvsem pri pregledih in oceni stanja naprav. Normalno obratovanje blokov sedaj že dokazuje, da so bili remonti uspešno opravljeni. In kakšni so bili stroški? Končna številka zaenkrat še ni znana, po predvidevanjih pa naj bi dela stala okoli 200 milijonov dinarjev. V NAČRTU REMONT TURBINE V prihodnjem letu je v aprilu, maju in juniju predviden remont bloka V. Ob tem remontu bo po sedmih letih obratovanja opravljena tudi prva generalna obnovitev turbine. Seveda bodo ob tem zahtevnem delu pregledane in popravljene tudi vse ostale naprave tega bloka. Na bloku IV pa bodo v prihodnjem letu zamenjali parovo-de sveže pare in cevi ponovnega pregrevalnika 2 kotla. Termin tega popravila je povezan z dobavo cevi, ki so iz uvoza. Predvidoma pa bodo ta dela opravljena v septembru in oktobru. Na blokih I, II in III v prihodnjem letu remonti niso predvideni. DVOLETNI CIKLUSI OBNOV Remonti v TES potekajo v dvoletnih ciklusih. Tak način dela prinaša velike prihranke, zahteva pa, v času med remonti, dobro preventivno vzdrževanje, saj bi sicer naprave pri takšni angažiranosti, kot smo ji priča v zadnjih letih le težko vzdržale. Doseženi rezultati, kot so visoka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti in visoka obratovalna pripravljenost kažejo, da lahko z zastavljenim načrtom vzdrževanja nadaljujejo in ga seveda skušajo še dopolniti. ™ B. Z. GIP Vegrad - tozd Zaključna dela Vse dražji materiali Temeljna organizacija Zaključna dela je v Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Titovo Velenje zadolžena za opravljanje vseh zaključnih del razen keramičarstva. Zmogljivosti tega tozda pa so tolikšne, da opravijo kar 60 odstotkov del za Gradiš Čelje, Gradbinec Kranj, Kograd Dravograd, Gradiš Ptuj, Konstruktoi Maribor, Stavbenik Koper, Ingrad Rogaška Slatina, Stavbar Maribor in še nekatere druge- V tozdu Zaključna dela združuje delo 145 delavcev, ki so razdeljeni v obrate slikopleskarjev, podložnih tlakov, finalnih tlakov in finalnih zidarskih del ter v obrat kooperacij. V sezoni, ko je treba nekatera dela zelo hitro opraviti, so namreč prisiljeni zaposlovati tudi kooperante. Tako kot večina gradbincev, se tudi v tozdu Zaključna dela srečujejo s težavami. Repromateriali se dražijo, poudarja vodja tozda Jože Gorjanc, ti pa predstavljajo v njihovem celotnem prihodku kar 80 odstotni delež. Tako so se na primer nekateri materiali, ki jih uporabljajo (lepila, parket, različne talne obloge) v zadnjem času podražili tudi po 80 odstotkov in več, teh višjih cen pa delavci tozda Zaključna dela na morejo uveljavljati. Še več! Pogosto so prisiljeni sprejemati dela po enakih cenah kot v preteklem" letu. Poleg tega pa se dogaja tudi, da sprejme gradbena delovna organizacija dela pod izredno težkimi pogoji in skuša tudi od njih izsiliti kar najnižjo ceno. Težave pa imajo poleg tega tudi z izredno kratkimi roki. Kljub temu, da dosegajo delavci zelo dobre rezultate, da so v zadnjem obdobju povečali obseg proizvodnje za 20 do 25 odstotkov, rezultati niso najboljši, ravno zaradi prenizkih cen. Pa še na eno težavo opozarja Jože Gorjanc. Gradbeni material je v zadnjem času izredno težko dobiti. V tozdu Zaključna dela imajo še posebej veliko težav, saj so številni njihovi repromateriali iz uvoza. Delavci tozda Zaključna dela so v želji, da bi pridobili prepotrebne devize za uvoz najnujnejšega repro-materiala delali tudi na tujih tržiščih. Upajo, da bodo tudi za prihodnje pridobili dela na gradbiščih v tujini. Osebni dohodki so v zadnjem času v gradbeništvu močno zaostali in tako je tudi v tozdu Zaključna dela. Prav zato se v zadnjem času številni njihovi izkušeni in kvalificirani delavci odločajo za zaposlitve drugje. Med njimi je veliko takšnih, ki so prišli k nam iz drugih republik. Zaradi tega imajo v tozdu precej težav, saj mladih, ki bi se odločali za te poklice skorajda ni. Kljub temu, da razpisujejo štipendije, jim ne uspe pridobiti učencev, ki bi se odločili za te poklice. Delo je namreč težko, vrednoteno pa je slabo. Tudi poslovni prostori tega tozda niso zadovoljivi, saj nimajo niti Jože Gorjanc primernega skladišča. Nove lokacije zanj jim še ni uspelo pridobiti, staro skladišče pa je v Šoštanju na rušnem področju in adaptacije niso dovoljene, pa tudi sama lokacija tega skladišča je neustrezna. V tozdu Zaključna dela upajo, da bodo to vprašanje razrešili v delovni organizaciji skupaj z nekaterimi drugimi tozdi Vegrada, ki imajo podobne težave. Delo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij je v tozdu močno otežkočeno. Delavci namreč delajo na številnih gradbiščih po vsej Jugoslaviji in vsak sestanek, ki ga skličejo je zelo „drag". Delavci se morajo namreč zbrati z vseh gradbišč, tistega dne, ko imajo sestanek ne morejo delati, prevozni stroški pa so tudi zelo visoki. Pa vendar pravijo, da so tudi na tem področju aktivni, da se delavci vključujejo v razreševanje nastale problematike, da razumejo težko gospodarsko stanje ter da so pripravljeni tudi na odrekanja. Ta pa so v zadnjem času pogosto že kar prehuda, saj so prisiljeni sprejemati dela tudi po neakumulativ-nih cenah. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE Kadrovsko — personalna služba VIZ RAZPISI IN OBJAVE PROSTIH DEL IN NALOG SVET ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC, Jenkova 2, Titovo Velenje razpisuje prosta dela in naloge: ravnatelja TOZD Osnovne šole Anton Aškerc. Kandidat mora izpolnjevati splošne, z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje določene pogoje in je: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. člena zakona o osnovni šoli, — vzgojitelj, ki ima višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri, — šolski svetovalni ali drugi strokovni delavec v vzgojno-izobraževalnem delu, z ustrezno visoko ali višjo izobrazbo. Poleg omenjenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima aktiven in pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije, — da ima strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v TOZD. Za razpisana dela in naloge velja 4 letna mandatna doba Kandidati naj vloge, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo na naslov šole, v zaprti kuverti in z oznako ,,za razpisno komisijo". Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave, o sklepu sveta šole pa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku časa, ki je določen za prijavo. SVET ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH, VODNIKOVA 3, TITOVO VELENJE IN SVET ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK-KAJUH, KOROŠKA 7, ŠOŠTANJ razpisujeta prosta dela in nalojge: 1. vodje podružnične šole Šentilj, 2. vodje podružnične šole Zavodnje. Vodja podružnične šole je lahko kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — predmetni učitelj razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom, — da izpolnjuje z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje določene pogoje, — da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu, — da ima pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije, — da ima strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti. Za razpisana dela in naloge velja 4 — letna mandatna doba. Kandidati naj vloge, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v zaprti kuverti in z oznako ,,za razpisno komisijo" v roku 20 dni od dneva objave. Kandidati za podružnično šolo Šentilj morajo prijave posjati na naslov Osnovne šole Gustav Šilih, kandidati za podružnično šolo Zavodnje pa na naslov Osnovne šole Karel De-stovnik-Kajuh. O sklepih svetov šol bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po preteku časa, ki je določen za prijavo. Komisije za delovna razmerja TOZD osnovnih šol Vzgo-jno-izobraževalnega zavoda Velenje ponavljajo naslednje objave prostih del in nalog: 1. TOZD OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH Vodnikova 3, Titovo Velenje; — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, z rokom za začetek dela 1. 9. 1984. Pogoj: PU razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik; — snažilke za podružnično šolo Paka, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, z rokom za začetek dela 1. 9. 1984. Pogoj: dokončanih osem razredov osnovne šole; — snažilke na centralni šoli, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, z rokom za začetek dela 1. 9. 1984. Pogoj: dokončanih osem razredov osnovne šole; - učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Šentilj, za določen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela predvidoma 1. 9. 1984. Pogoj: PU razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom, lahko tudi pripravnik. 2. TOZD OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK-KAJUH, Koroška 7, Šoštanj; — snažilca in kurjača v podružnični šoli Topolšica, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela predvidoma 1. 10. 1984. Pogoj: dokončanih osem razredov osnovne šole; — kuharice v podružnični šoli Topolšica, za določen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela predvidoma 1. 10. 1984. Pogoj: dokončana poklicna gostinska šola. 3. TOZD OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE, Kidričeva 19, Titovo Velenje; — kuharice kosil in malic, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 1. 9. 1984. Pogoj: dokončana poklicna gostinska šola. 4. TOZD OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR-TOLEDO, Kidričeva 21, Titovo Velenje; — snažilke, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 1. 8. 1984. Pogoj: dokončanih osem razredov osnovne šole; — snažilke, za določen čas, s polnim delovnim časom, z rokom za začetek dela 1. 8. 1984 (nadomestitev začasno odsotne delavke); — snažilke in pomivalke, za določen čas, s polnim de: lovnim časom, z rokom za začetek dela 1. 9. 1984 (nadomestitev začasno odsotne delavke). Pogoj: dokončanih osem razredov osnovne šole. 5. TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV MRAVUAK. Vrnjačke Banje 10, Titovo Velenje; — učitelja angleškega jezika, za določen čas, s polnim delovnim časom, z rokom za začetek dela 20. 9. 1984 (nadomestitev začasno odsotne delavke). Pogoj: PU angleškega jezika, z opravljenim strokovnim izpitom; — učitelja razrednega pouka, za določen čas, s polnim delovnim časom, z rokom za začetek dela od 1. 9. 1984 do predvidoma 15. 10. 1984. Pogoj: PU razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom. — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas, s polnim delovnim časom od 1. 9. 1984 do 30. 6. 1985. Pogoj; PU razrednega pouka, z opravljenim strokovnim izpitom. Za vsa objavljena prosta dela in naloge velja 8 dnevni rok za prijave na naslov šole in z oznako ,,komisiji za delovna razmerja. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku časa, ki je določen za prijavo. KJS Lokovica Vodovod je velika pridobitev Čeprav so se že začeli dopusti, v krajevni skupnosti Lokovica krajani ne stojijo križem rok. Pridno hitijo delati, saj "bi" radi do krajevnega praznika naredili kar največ. Prav v teh dneh bodo uresničili najpomembnejšo in najobsežnejšo nalogo tega leta in sploh tretjega referendumskega programa. Do konca meseca julija bodo zaključili dela pri izgradnji vodovoda, dolgega kar 4 kilometre in pol. Po predvidevanjih jih bo naložba veljala 16 milijonov 560 tisoč dinarjev. Lani so naredili prvo fazo prvi in drugi del, letos pa še drugo fazo drugi del. In od kod jim denar? S samoprispevkom so zbrali milijon dinarjev, iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih se je v blagajni nabralo milijon 480 tisoč, nekaj denarja pa so primaknili še samoupravna komunalna interesna skupnost, sis za varstvo pred požari, levji delež pa so prispevale še šoštanjske termoelektrarne. Izgradnje vodovoda kljub vsemu ne bi mogli uresničiti, če ne bi zelo prizadevno pomagali pri izgradnji krajani sami. Opravili so čez 3000 udarniških ur oziroma vsako gospodinjstvo 170prostovoljnih urin 18 tisoč dinarjev prispevka. Kot so nam povedali predstavniki krajevne samouprave, so se krajanL resnično potrudili, pridno kram-pali in lopatali, zato je ta pridobitev še toliko vrednejša. Zemeljska dela so opravljena, izvajalca čaka le še montaža, nato pa bodo krajani znova prostovoljno zasipali jarke in objekt uredili. Na vodovod se je priključilo 60 gospodinjstev, vendar je narejen tako, da bo možna še nadaljna širitev. V slogi je moč, pravi pregovor in to so krajani Lokovice tudi potrdili. Poleg te naloge imajo Lokovi-čani v delovnem programu za letos zapisano še ureditev športnega in otroškega igrišča. Zanj so namenili 400 tisoč dinarjev. Za dokončno ureditev jim manjka še okrog 200 tisoč. V velikem razmahu je Hudi razširitev telefonskega omrežja. V prvi fazi se bo nanjlahko priključilo od'35 do 40 naročnikov, v preostalih 50 gospodinjstvih pa bo zazvonil telefon prihodnje leto. Nujno kliče po obnovi tudi tamkajšnji dom družbenopolitičnih organizacij, središče dogajanja. To zapisano nalogo bi radi uresničili prav tako do krajevnega praznika. Makadamskih cest imajo krajani Lokovice še kar nekaj. Letos so obnovili cestno povezavo Križnik—Penk do te mere, da bo to krajevno cesto lahko prevzelo celjsko cestno podjetje. Zaradi pomanjkanja denarja niso uspeli priti dlje. Že sedaj so zanjo porabili milijon dinarjev, 500 tisoč so zbrali sami koristniki, poleg tega so precej delali še udarniško. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo Lokovičani prav posodobitvi cest namenili več pozornosti.« Vsak dinar smo skrbno obrnili in s tako malo de narja bili v svojih prizadevanjih še kar uspešni«, pravijo. Letošnjo jesen, ko bodo načrtovane naloge v glavnem že »pod streho«, bodo v Lokovici namenili več skrbi družabnemu življenju, torej kulturi. Že sedaj pridno vadita moški in ženski pevski zbor, v jeseni pa naj bi znova zaživelo delo dramske skupine. Ob letošnjem krajevnem pra-j zniku, združili ga bodo s prazno-j vanjem občinskega praznika, bo v j Lokovici še posebej veselo in slo-j vesno. Ne samo, da bodo postali J bogatejši za nekatere pridobitve. S ampak bodo ob zaključku akcij! podpisali še listino o pobratenju s! krajevno skupnostjo Ribno pri j Bledu. Lokoviški gasilci in člani! tamkajšnega gasilskega društva! navezujejo tesne vezi že nekaj let. 1 Z listino pa naj bi se pobratile še j ostale družbenopolitične J organizacije in društva ter seveda J krajevni samoupravi. 0B DNEVU ŠOFERJEV IN AVT0MEHANIK0V • OB DNEVU ŠOFERJEV IN AVTO Ivan Mravlja Triindvajset let za volanom Ivan Mravlja je šofer že polnih: triindvajset let. j- Izkušenj mu ne manka. Nabiral si jihje za volanom tako po naših kot po tujih cestah. Se ko je bil zaposlen pri Interevropi je s tovornjakom prevozil Celo Evropo in Evrazijo, spoznal nič koliko mest in seveda voznikov. Veliko se je naučil še zlasti od nemških, kijih spoštuje in ki so zanj, vsaj kar se vozniškega bontona tiče, najboljši. »Samo poglejte,« je povedal primer »v Nemčiji ni nikoli problem priti iz stranske na prednostno cesto. Pri nas pa.. . Lahko čakaš in čakaš, pa nič. Veliko nam še manjka.« Pa seje Ivan naveličal tega neprestanega potepanja po svetu. Danes tu, jutri tam. Nabral si je dovolj izkušenj, tudi videl in doživel je veliko. To je bila tudi njegova največja in najbolj trda šoferska šola. Pride čas, ko se človek želi umiriti, živeti mirnejše-življenje. In je presedlal. Pri In-gradu in novogoriškemAvtopro- metu je vozil avtobus. Ko pa se je preselil v Titovo Velenje je zamenjal tudi »firmo«. Sedaj že pet let vozi pri Izletniku. Začel je kot skakač. Veste kaj je to? Skakač imenujejo šoferji tistega, ^ "neprestano koga zamenjuje. Ta zboli, drugje na dopustu... Že po enem mesecu pa je dobil stalno progo. Sedaj prevaža delavce na delo v Gorenje, vozi osnovnošolce — osmi razred — iz Vinske eore in Doliča vTitovo Velenje in srednješolce v Celje. Vmes pa so izlet, šolski.in sindikalni. »Za poklic šoferja sem se odločil v času, ko je bil to zelo spoštovan in cenjen poklic. Danes ni več tako«, je z grenkobo pripomnil in v šali nadaljeval: »Kar povejte mi, v katerem poklicu je en delavec odgovoren toliko različnim ljudem kot smo šoferji? Najprej odgovarjaš pred prometnikom, razporednikom, potem šefom, službujočo milico, kon trolo vozniškega osebja in pred potniki.« Delošoferjevjezeloodgovorpo. Varnost, ta je na prvem mestu! Ivan je šofer že skoraj četrt stoletja in lahko se pohvali, da v tem času ni imel večje nezgode. Včasih mora biti žal tudi siten. »Povedal vam bom primer. Ob koncu šolskega leta sem peljal na izlet otroke. Živ — žav. To je normal- no. saj so mladi. Da pa bi v avtobusu počeli kar se jim zljubi, to pa ne gre.V zadnjem delu avtobusa so se zbrali. Plezali so povsod, kamor se je povzpeti le dalo. Pa sem tovarišico, kijih je na izletu spremljala vljudno opomnil, da naj le naredi red. In veste kaj mi je odgovorila? Da se otroci nekje vendarle morajo razživeti. Nič nimam proti. Toda kako bi se ta živahnost končala, če bi moral nenadoma hitro ustaviti?« Včasih se ljudje nad šoferji tudi pritožujejo. Pri tem.pa ne pomislijo, da je voznik mogoče ravno prejšnji dan ves čas vozil. Ne glede na to. kdaj seje vrnil,je moral biti že naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah, da je delavce odpeljal na delo, že v avtobusu. »Pa se potem kdaj res zgodi, da oride DOtnik, ki se ti sprehaja po živcih. Pa izbruhneš, čeprav se 'trudimo, da bi bilo tega res čim manj.« Na koncu smo Iyana vprašali še nekaj, kar ne sme manjkati, pa čeprav je še tako obrabljeno — kako bo preživel praznik. »Delavno tako kot vsa leta,« jiam je na kratko odgovoril. Ivanom in vsem voznikom pa: 1 Srečno vožnjo! mkp Franc Lajlar „Ni enostavno, preveč težko pa tudi nef OP " Uc ■ ■ ■ Frane Lajlar je učitelj praktične vožnje pri Avto moto društvu Šaleška dolina in voznik rešilnega avtomobila. Je eden najstarejših učiteljev praktične vožnje v velenjski občini. »Začel sem si služiti kruh pri prometni policiji. Pri vsakdanjem opravljanju delovnih dolžnosti sem opazil vrsto nepravilnosti. Zato sem se odločil, da pomagam pri vzgoji bodočih voznikov. da bodo tako oni kot ostali udeleženci v prometu varnejši. Tako se je začela moja 20 letna pot učitelja praktične vožnje. Že nekaj let pa sem tudi voznik rešilnega avtomobila.« Franc je opravil izpit že leta 1957, od takrat dalje pa je »zvest« avtomobilu in cesti. Izkušnje našega sogovornika s cesto in železnimi konjički ter ljudmi so seveda zelo bogate. »V 27 letih, kolikor časa že vozim, sem doživel veliko zanimivega, tako na delovnem mestu kot tudi pri učenju praktične vožnje.« Nevarnost preži na vsakem koraku. Kot voznik rešilnega avtomobila lahko ponesrečencu reši življenje, z nepravilno vožnjo pa lahko ogroža druge udeležence v prometu. Že majhna neprevidnost ga lahko stane življenje. »Doživel sem že marsikaj, tudi vlogo babice sem že večkrat uspešno »zaigral«. Delo z bodo- Krajani Lokovice so se pri izgradnji vodovoda Se posebej izkazali Krajevna organizacija ZRVS Konovo - Paka Premalo vključenih rezervnih starešin čimi vozniki je po svoje prav tako zanimivo in zelo odgovorno. Znati moraš delati z ljudmi, jim na pravilen način povedati kakšno odgovornost prevzame na svoja ramena, ko sede za krmilo in kako se mora obnašati, da ne ogroža sebe in drugih. Narobe mislijo tisti, ki menijo, da ženske niso dobre voznice. Razlike med kandidati in kandidatkami ni. Le s slednjimi je treba delati bolj v rokavicah, nežno.« Vsak poklic ima svoje dobre in ne preveč dobre strani. Tudi delo, ki ga opravlja Franc, ni nobena izjema. Vendar, če ga človek opravlja z veseljem in zadovoljstvom, mu ni nobena stvar pretežka. Med takšne sodi tudi gost tegale klepeta. V veliko zadovoljstvo so mu uspehi njegovih kandidatov, v teh letih jih ni bilo malo. »Če naredi izpit, se veseliva i, Franc Lajlar oba, drugače pa sva tudi oba razočarana. Prav tako je na delovnem mestu. Oba posla, ki jih opravljam, imata nekaj skupnega; vestnost, natančnost, nevarnost. Moram se malo pohvaliti. V teh 27 letih, odkar smo z avtomobilom in cesto nerazdružljivi, nisem imel kakSne večje nezgode.« Prijeten sogovornik je tale Franc. Da mu je posel »pisan na kožo« pove tudi tole:« Velikokrat se mi zgodi, da po več letih srečam svoje nekdanje kandidate in se me še vedno radi spominjajo.« Francu je učenje praktične vožnje popoldansko delo oziroma kandidate uči takrat, kadar je prost. Seveda nekaj uric namenja tudi svojim konjičkom. Rad nabira gobe, kot vsak gobar, nam tudi on ni hotel izdati prostora, kjer rastejo, kdaj pa kdaj namaka trnek, za rekreacijo pa goji še vinsko trto. Poleti si vzame čas za zaslužen oddih. Čeprav sta oba poklica sila zahtevna in nevarna, bo Franc v njiju še vztrajal. Volje in veselja ima dovolj, k temu pa ga spodbujajo tudi uspehi. Kaj naj ob koncu pogovora z njim še zapišemo: Srečno za praznik ter še naprej varno vožnjo. Zdravko Ožir II Previdnost je mati modrosti" Krajevna organizacija ZRVS Konovo-Paka, ki je v preteklem obdobju delovala dokaj dobro, saj je bila ena boljših organizacij v občini, šteje 47 članov. Od tega je 13 obveznih, 27 obveznih mlajših in 7 neobveznih rezervnih starešin. Člani so se udeležili vseh srečanj, pohodov in tekmovanj, ki jih je organizirala občinska konferenca ZRVS. Zelo dobri so bili tudi ob vsakoletnem preverjanju znanja rezervnih vojaških starešin, aktivno so sodelovali na vseh sestankih občinske konference in s svojimi idejami in predlogi precej prispevali k popularizaciji celotne organizacije. Lani so nadvse uspešno pripravili tekmovanje v znanju in veščinah s področja SLO in DS z orientacijskim pohodom. Na omenjeno tekmovanje so povabili tudi sosednje organizacije ZRVS in z njimi navezali tesnejše stike. Najboljša ekipa pa se je udeležila tudi občinskega tekm6-vanja. kjer je osvojila vidno mesto. Za vse te aktivnosti in prizadevanja je krajevna konferenca prejela priznanje občinske nference ZRVS. Kljub uspešnemu delu, pa z dosedanjimi prizadevanji v krajevni organizaciji niso povsem zadovoljni. Ugotavljajo namreč. j-v*-*; Boris Rak da je v njihove vrste vključenih vse premalo tistih rezervnih starešin. ki stoje ob strani in le opazujejo delo krajevne organi- zacije. Teh pa, kot ugotavljajo, ni prav malo. »Zato bo odslej osnovna skrb namenjena vključevanju vseh tistih rezervnih starešin, ki niso vključeni v naše vrste, živijo pa v tem kraju. Precej pozornosti bomo namenili izobraževanju naših članov in preverjanju njihovega znanja. Eno izmed takšnih oblik dela smo izvedli prav preteklo nedeljo. Seveda bomo skupaj z mladino in borci organizirali več srečanj in pohodov. Poudariti velja, da smo v zadnjem času utrdili vezi in pričeli plodno sodelovati z borci v našem kraju. Skupaj smo uredili spominsko obeležje v Šembricu, druge aktivnosti pa bodo na vrsti kasneje. Poleg omenjenega se bomo aktivno vključevali v vse aktivnosti in naloge, ki jih bo organizirala občinska konferenca ZRVS,« je med drugim povedal predsednik krajevne konference ZRVS Konovo-Paka, Boris Rak. B. Mugerle Lahko bi zapisali, da so Zdravko Ožir, njegova svetlo modra stoenka in cesta nerazdružljivi ,,prijatelji". Tam, kjer je Zdravko, je tudi njegov železni konjiček. ,,Sodelujejo" takole že celih 20 let. Zdravko je eden najstarejših učiteljev praktične vožnje v naši občini. V 20. letih je naučil voziti približno 1600 bodočih voznikov vseh kategorij, od A do D. Cesta terja vsak dan kakšno človeško življenje, da o materialni škodi ne izgubljamo preveč besed. Kako, da se je Zdravko odločil za tak posel? ,,Nekaj človek mora delati, vendar. Pravijo, da je moj poklic nevaren. Vsak dan ,,no-sim" svoje življenje na prodaj. Pa ni tako. Jaz sem zaenkrat že brez praske, pa tudi vsi naši avtomobili so celi. Seveda, če pa človek ni dovolj previden in ne upošteva prometnih predpisov, je po tebi. Pri velenjskem združenju šoferjev in avtomeKanikov vodimo statistiko o vseh naših kandidatih. Rezultati so zadovoljivi in pričajo o tem, da smo jih dobro naučili kako se morajo obnašati v prometu in kako ravnati s svojim železnim konjičkom." Za nesreče na cesti so po Zdravkovem mnenju krivi objestnost, prehitra vožnja, precenjevanje zmogljivosti, vse preveč voznikov pa tudi pregloboko pogleda v kozarec." Gost tega pogovora je preprost človek in veseljak. Rad se pošali, zna človeka pritegniti, da mu prisluhne in človek kar ne ve, katere besede bi izbral, da bi ga lahko kar najbolje predstavil. Pogovor z njim je bil resnično prijeten. Zato ni prav nič čudno, da ima pri opravljanju svojega dela takšne uspehe. Delo z ljudmi še ni bilo nikoli hvaležno in enostavno. Zdravku ne dela nobenih težav. Posel mu leži, opravlja ga z velikim veseljem, zato vztraja v njem že 20 let. „Poklic učitelja praktične vožnje je zanimiv s katerekoli strani ga pogledaš. Vsako uro voziš z drugim kandidatom, pelješ se kamor hočeš, svoje delo opraviš takrat, kadar ga sam načrtuješ. Cesta, za to pa tako veste kako in kaj," pove po zgornjesavinjsko. Doma je namreč iz tega konca Slovenije. ,,Je že tako, da vsi nismo za vse. Meni pač gre učenje praktične vožnje dobro od rok. V svojih mladostnih letih sem bil zidar, pa mehanik, ..pristal" pa sem na delovnem mestu, ki ga opravljam že 20 let. Kot kaže, bom učil voziti bodoče voznike tudi v prihodnje." Pri opravljanju svojega vsakodnevnega posla je Zdravko doživel marsikaj. ,,Oh, za cel časopis dogodkov bi lahko opisal, veselih seveda." Se najbolj zadovoljen in srečen je takrat, kadar je njegov kandidat dobro opravil praktično vožnjo. Trud je tako dvakrat poplačan. Najhuje pa je takrat, kadar dober kandidat pri vožnji z izpitno komisijo ni uspešen. Tarnati Zdravko ne zna. V šali in na svojstven način pove, da vozniki vozil z L oznako na cesti niso najbolj veseli. Seveda pri tem pozabljajo, da so se pred toliko in toliko leti tudi sami tako učili voziti. „Bo že kako. Samo ne vem, kako bo v prihodnje. Rezevni deli so dragi, prav tako gorivo, avtomobil postaja za plitek žep nedosegljiv." Se in še bi se lahko pogovarjali z Zdravkom, vendar nas je preganjal čas. Zdravka so čakali njegovi • kandidati, nas pa drugo delo. Ob prazniku mu seveda želimo srečno vožnjo in še naprej veliko uspehov pri opravljanju delovnih nalog. Čestita VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL IN AVTOMEHANIKOM OB STANOVSKEM PRAZNIKU „ 13. JULIJU" — DNEVU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV TER JIM ŽELI VARNO VOŽNJO Avto šola ZšAM Titovo Velenje obvešča kandidate za poklicne voznike, da bo z novim šolskim letom pričela s skrajšanim programom dvoletnega izobraževanja za poklicne voznike. Na upravi šole, Efenkova 61, Titovo Velenje, pa sprejema prijave za pouk o cestno prometnih predpisih za vozila vseh kategorij že sedaj. Bodoči vozniki izkoristite priložnost! ZŠAM Titovo Velenje 12. julija 1984 ~k Titovo Velenje ZANIMIVOSTI n3S cas * Stran 5 Zlata porafca atacn FiUktvcc iz tkal »Kaka ločitev neki" Petdeset srečnih let. V soboto jih bosta pred matičarjem še enkrat potrdila Angela in Franc Friškovec iz Škal. Z enako ljubeznijo kot sta to storila pred pol stoletja v Podgorju pri Slovenj Gradcu, kjer je bila doma nevesta Angela. Zlatoporočenca sta se spoznala v Skalah, kjer je bil doma Franc. Po dveh letih poznanstva sta se poročila. Franc je leta 1940 kupil v Skalah travnik, kjer sta sta si želela z Angelo zgraditi dom. Pa je prišla vojna in z Angelo sta čakala, kaj bo prinesla. Hudi ča-so so bili to. Hišo sta tako začela graditi šele leta 1948 in jo tudi kmalu dokončala. Franc je že leta 1926 začel delati v Velenjskem rudniku, kot tesar. Štirideset let mi je ostal zvest. Doživel je delo v stari Jugoslaviji, ki je bila silno boga, kot sta večkrat za Angelo poudarila, delal je na rudniku v času po vojni in doživel je tudi samoupravljanje. Polnih štirideset let mu je bil zvest, leta 1966 pa se je upokojil. S tem pa še ni bilo konec njegovega dela. Še vedno je povsod, kjer ga potrebujejo. Prav pa jim pride marsikje. ,,Ci-merman sem, teh pa je malo, zato sem toliko bolj zaposlen," je povedal. Angela pa je ves čas skrbela za dom. V zakonu so se jima rodili Štirje otroci, tri dekleta in fant. Sedaj pa je v njihovi družini že 6 vnukov in trije pravnuki. Kristina, najmanjša vnukinja, dela Friškovčevima kratek čas. Neprestano nekaj pripoveduje, pravita. Skupna leta so jima hitro minila. ,,Samo med vojno so bila to dolga leta," pravita. O ločitvi, o tej pa nista nikoli razmišljala. ,,Kaka ločitev neki"! Ves čas sta se lepo razumela. Oba sta tudi zdrava. Franc je rojen leta 1910, Angela pa 1912. Franc pravi: ,,Prav hudo bolan nisem bil nikoli. Tudi kadim ne. To se mi pozna, ker zdravnik pravi, da imam pljuča zelo zdrava." SOVJETSKI LETALSKI PREVOZNIK PRESOIEVA' LEG, OCEN • TCVAl.EC KRAT V VZHODNEM DELU ŠALE?* K.E DOLINE ALBANSKI DENARMA ENOTA OMCLAVA ZEMLjA REZILO, BRITVICA ZLATO 3A60LKO PTIC ARKTIČNIH MORI3 ESlPCAN' SKI SVETI BIK 1ESTVINE N0S0MET. ZVEZA 1US0SLM KRAJAMI IZ VAČ TIHE MOŠKO IME. Erazem TafcnhaA PRKTANlSČE V IZRAELU SIV3E 21VALI ROPARiCE PRITOK VISLE NA pol:skem NAŠ LETALSKI PREVOZNIK MONaCLSK! VLADAR KRA3 NAJ SOSTA M -1EM CRN t KONTINENT Franc tudi zlomov ne pozna, pa čeprav je veliko dolgih, dolgih ur prebil na ,,ruštih". Edino čemur ni mogel uiti, je bila malarija, za katero je zbolel pri vojakih. Tudi žena Angela razen gripe doslej ni poznala drugih bolezni. In tako sta zdrava, vesela in zadovoljna dočakala ponedeljkov dan, ko je minilo petdeset let medsebojnega spoštovanja zvestobe in ljubezni. V soboto pa bosta zlati jubilej proslavila v krogu štirih otrok, šestih vnu-čkov in treh pravnučkov. Še mnogo skupnih let jima želimo tudi mi. Scfefavtt in narisal: LOM- RAI60LE--LOST OPICE (tbacilj.) r«ES PLINOV, KI NAS OBDAJA tVOCLENlK MALO OKNO ROKS-KO PoLii VRSTA MAŠČOBE RIMSKA 1150 Ljacuka Tehnika Šaljiva nagradna igra Ste duhoviti? Čila in zdrava bosta Franc in Angela v soboto pozlatila svojo ljubezen VIASEL1E PRI MURSKI &060TI EKalanct Otto ČLOVEK, KI <3A POZNAMO PITAN PRAŠIČ ZIMKI IZ ELEKTRoF. PEPELA TUJE ŽEN. IME Rečica ob Savinji Tudi punce so pokazale lepo mero nogometnega znanja, predvsem pa borbenosti Vabimo vas, da sodelujete v naši šaljivi poletni igri: iščemo najbolj duhovit podpis k objavljeni fotografiji. Nekaj odgovorov bomo objavili čez štirinajst dni, najbolj duhovitega pa nagradili z žepno knjigo. Odgovore pošljite na uredništvo Našega časa, Foitova 10, do naslednjega četrtka. PRI&TINA Uspela 6. vaš olimpiada Osnovna organizacija ZSMS na Rečici ob Savinji je v sodelovanju z ostalimi krajevnimi dejavniki uspešno spravila pod streho že 6. vaško olimpijado. Vsekakor je tekmovanje med zaselki te krajevne skupnosti izredno zanimivo. Veliko zagrizenih športnih bojev v različnih šaljivih igrah, veliko navijanja in smeha je bilo tudi tokrat na tamkajšnjem športnem igrišču. Prireditelji so letos znova poskrbeli za nekaj izvirnih iger, ki so ob vsakoletnem vlečenju vrvi pritegnile in navdušile številne gledalce. Zagotovo velja dejstvo, da takšna oblika merjenja moči in spretnosti, v veliki meri krepi vezi med posameznimi zaselki in njihovimi prebivalci. Vsekakor so bili zadovoljni vsi tekmovalci, njihovi navijači in vsi ostali gledalci, posebej še številni gostje iz tujine, ki svoje počitnice preživljajo v kampu Menina. Si- cer pa se je letošnja olimpijada pričela že v soboto zvečer, ko so v osnovni šoli odprli razstavo del slikarja Alojza Zavolovška in pripravili kulturni spored. V nedeljo dopoldne so se v malem nogometu najprej pomerila dekleta, zares pa se je pričelo popoldne. Letos je na olimpijadi nastopilo sedem zaselkov, žal pa so manjkali rojaki iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem, s katerimi mladi iz Gornje Savinjske doline in seveda tudi z Rečice vse bolj krepijo stike na najrazličnejših področjih in so obljubili tudi nastop na olimpijadi. Na- Rečici obljubljajo, da bo prihodnja olimpijada še bolj pestra. hkrati pa tudi slovesna, saj bo prihodnje leto minilo 400 let, odkar je ta kraj pridobil trške pravice. Kot vsako leto doslej je bilo lepo tudi v nedeljo, zato jim kaže verjeti. Letos so zmagali tekmovalci Home Vlečenje vrvi je vedno zanimivo in privlačno I • ' S Premagovanje ovir je zahtevno Iščemo najstarejšo fotografijo Na naši fotografiji je večje število šoštanjskih krajanov in otrok, ki so se zbrali ob novih zvonovih za mestno cerkev sv. Mohoija in Fortunata. Zvonove je kupil Franc Woschnagg, tovajnar usnja, kar piše na največjem zvonu. Zanimivo je, da je na hrbtni strani fotografije napisana letnica 1913, na velikem zvonu pa je letnica 1912. Verjetno so tega leta zvonove ulili, leta 1913 pa jih pripeljali v Šoštanj. Do sedaj smo ugotovili, da od fotografiranih živijo le še štirje in sicer: v zgornji vrsti Pavla Šincek, ki drži v naročju svojo sestro Pepco ter Hanči Šmon, ki stoji v prvi vrsti v sredini, in Franc Ko-radej. oba sedaj stanujoča v Titovem Velenju. Ce je še kdo na fotografiji, ki bi se prepoznal, vljudno prosimo, da to javijo Viktorju Kojcu v Šoštanju, Gregorčičeva 1 (zaradi dopolnitve) ki je fotografijo tudi posredoval. stran * C5BB OD TU IN TAM ^o veieiije * 12. julija 1984 n trgovska delovna organizacija ... IT (1111 Cl Veleblagovnica ljubljana n soi o Titovo Velenje ŠE JE ČAS ZA NAKUP OPREME ZA TABORJENJE! V naši veleblagovnici NA ŠPORTNEM ODDELKU lahko kupite: šotore raznih velikosti, žare, čolne na vesla in motorje za čolne, ležalne blazine, spalne vreče, ležalnike, gugalnice, zložljive postelje, stole in mize. Razen tega lahko na ODDELKU S KONFEKCIJO izberete: kopalke, brisače, kopalne komplete in poletna oblačila za vso družino, NA ODDELKU Z OBUTVIJO razne sandale, cokle, opanke in drugo obutev, da pa vas sonce ne bo opeklo, se oglasite NA ODDELKU S KOZMETIKO, kjer boste našli preparate za sončenje, dekleta in žene pa prav gotovo potrebujete ličila za večerne priložnosti. Slušno prizadeti Mladinci v vojaških uniformah V centru za obrambno vzgojo na Slemenu nad Šoštanjem je v času od 19. do 23. junija potekalo usposabljanje mladih prostovoljcev. ki sta ga pripravil?. Oddelek za ljudsko obrambo in Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje. Mladim prostovoljcem so se letos prvič pridružili slušno prizadeti mladinci. Bilojih je šest. med njimi dve dekleti. Zanje je bila to zanimiva dogodivščina in izkušnja, hkrati pa potrditev, da lahko enakopravno sodelujejo s tistimi, ki slišijo. Program je bil za slušno prizadete prostovoljce enak kot za vse ostale, razlika je bila le v tem. da jih je vseskozi spremljal tolmač in jim razlago prevajal v kretnje. Spoznali so orožje in se naučili rokovati z njim. se seznanili z osnovami civilne zaščite ter z možnostmi preživetja v naravi. Poleg praktičnega pouka so si ogledali še številne zanimive filme in poslušali predavanja. Delavni dan jc bil dolg in naporen, vendar se kiiib temu ni nihče pritoževal. Komandirje bil z njimi zelo zadovoljen in je poudaril, da ima redko tako pozorne učence. Tudi sam seje zelo potrudil in se že prvi dan naučil poveljevati v njihovem ieziku — z gestami. Slišno prizadeti želijo vedno in na vseh področjih enakopravno sodelovati s slišečimi in to je bila zanje dobrodošla priložnost. Dokazali so. da so sposobni enako uspešno ali celo bolje opraviti vse naloge, in da lahko tudi njim zaupamo obrambo domovine! To potrjujejo tudi rezultati, saj je med vsemi, ki so bili na usposabljanju I I I I I I L titovo velenje TOZD GOSTINSTVO Rudarska 1, Titovo Velenje Hotel Paka Titovo Velenje vas vsako soboto vabi na ZABAVNI VEČER ki vam ga bodo popestrili različni ansambli. Pridite in razvedrite se na terasi hotela. Zabavni večer od 19. ure dalje. VabljenMj najbolje streljal slišno prizadeti mladinec. Kljub natrpanemu programu se je našlo dovolj prostega časa. Takoj po prihodu v tabor so mladinci-prostovoljci ustanovili OO ZSMS. imenovali referenteza kulturo in šport, ki so skrbeli za organizacijo prostočasovnih dejavnosti. Tudi tukaj so se slušno prizadeti brezproblemov vključili in enakopravno sodelovali. Vsi. ki so bili prisotni pri usposabljanju mladih prostovoljcev na Slemenu, smo ugotovili, jda je bilo delo dobro zastavljeno in je z akcijo potrebno v prihodnje nadaljevati. Menimo, da prostovoljcev med slušno prizadetimi ne bo manjkalo, saj so se na usposabljanju dobro počutili. Prvi poskus je presegel vsa pričakovanja tako med slušno prizadetimi kot med vodilnimi v taboru. Darinka Meh Osnovna šola Mozirje Obrambni krožek Obrambni krožek na mozirski osemletki se vsekakor ponaša z uspešnim uresničevanjem zahtevnega in zeio pestrega delovnega načrta. Veliko zaslug za uspešno delo imajo marljivi člani krožka in seveda zunanji sodelavci, ki jih tudi v minulem letu ni manjkalo. S svojim delom so učenci v preteklem obdobju posegli na področja orožja in opreme, elementarnih nesreč, požarne varnosti, ohranjanja izročila NOB, vojaških šol in poklicev, obiskali so vojašnice in vojaške šole, pridno vadili v streljanju z zračnim in maloka-librskim orožjem, pripravili pa so tudi obrambni dan na šoli. Krožek šteje 20 članov, posebej delavni in uspešni pa so bili Blaž Jovan, Rudi Mutec, Blaž Podlinšek, Gorazd Venek in Robi Hudolin. Zaostajali niso tudi strelci, ki so vadili v okviru posebne sekcije pri osnovni strelski organizaciji. Tu so se posebej izkazali Tihe Hajdinjak, Rudi Mutec in Gorazd Venek. Marljivo delo nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, na podlagi dosedanjih izkušenj pa bodo delovni program še dopolnili. Predvsem se želijo še bolj seznaniti z vojaško tehniko, posebej radi bi več praktičnih vaj. Pravijo tudi, da pogrešajo več novejših in kakovostnih filmov o delu in življenju v oboroženih silah, manjka pa jim tudi literature z obrambno tematiko. Več pozornosti bodo namenili tudi delovanju šole v vojnih razmerah, radi pa bi obiskali tudi več krajev, znanih iz NOB. A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235—2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili noVo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v (^Jp jiQ, y j^j ^ ^ NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO IN NIZKE CENE Cene veljajo do 25. julija 1984 BRAUN brivski aparat samo ASch 498f"~" V^VSE VRSTE MREŽIC NA ZALOGI! y\ ELEKTRONSKA moška au I ID A ženska unH že od ASch S ŠKARJE za živo mejo za izvoz ASch z različnimi lepimi vzorci 1082,- vrtni senčnik 0 180 cm \i r A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235-2085 Preselili smo se v novi bUdlti cgntei POZOR Cene veljajo tudi pri LABOD (Lavamund) PLASTIČNA -ležalna blazina rv_ ASch aiins kritina ASch 179,- za izvoz 1 m2 ASch 69.90 S«/l I 1 1 m Elektronski k vrtalni Stroj z udarcer 400 vato v levi in desni obrat za izvoz ASch 842»"" ------ S tem kuponom dobite 2 compact- -kaseti C 60 za samo 150- din r RAMA 1/4 kg L. - 1 ASch 7,90 J r SHAMTU - lak za lase 300qr dz v ASch 16,90 _______J r FA - deodorant no gr doza L ASch 17,90 J r NIVEA - krema 250 gr. doza v ASch 23,9o] r Babette ČOKOLADA 300 gr ASch 17,90 J Za nakup se priporočata btažgj tmt€i m Cene veljajo do 25. julija 1984 KONSUM UGODNA MENJAVA DINARJA! S tem KUPONOM dobite v 1kg ALVORADA WienerKaffee MINAS KONSUM za samo 550.- din J KOLEDAR ČETRTEK, 12. julija — MOHOR PETEK, 13. julija — HENRIK SOBOTA, 14. julija — J UST NEDELJA, 15. julija — VLADIMIR PONEDELJEK, 16. julija — DAN TANKISTOV TOREK, 17. julija —ALEŠ SREDA. 18. julija — MIROSLAV M AL! OGLAS! UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO R4. dobro ohranjen, letnik 78. Vencel Tasič. Mislinja 74. PRODAM OJAČEVALEC S SOLO KITARO Kadet. Marjan Glinšek. Škale 35 a. Titovo Velenje. PRODAM AVTO SIMCA 1301 Special. letnik 70. Alojz Podvrat-nik. Gavce 75. Šmartno ob Paki. PRODAM ČRNO-BEL TELEVIZOR. star tri leta, dobro ohranjen. Telefon: 851-586, po 20. uri. PRODAM GRAMOFON Philips F-7111. Tuner Horni phon SX-6191 s carinsko deklaracijo. Zvonko Koželjnik, Šalek 79, Titovo Velenje Telefon: 850-605. PRODAM RODOVNIŠKE TRSKE SETRE. Boštjan Plaznik, Makole 32. 62321 Makole. KUPIM ZAZIDALNO GRADBENO PARCELO oziroma NEDOKONČANO STANOVANJSKO ZGRADBO, na območju občine Velenje. Naslov v uredništvu. POŠTEN DELAVEC IŠČE SOBO z možnostjo manjšega kuhanja na plin, v Titovem Velenju, Pesju ali Šoštanju. Soba je lahko neopremljena. Naslov v uredništvu. . UGODNO PRODAM POHIŠTVO za dnevno sobo in spalnico. Informacije dopoldne na telefonu 850^100 interna 07. Ogled v soboto od 10. do 15. ure. Koroška 8 a. 1. nadstropje, stanovanje 8. GOLF JGL letnik 1982, 36.000 km. avtoradio Blaupunkt Heidel-berg elektronic, zvočniki Pion-neer PRODAM. Informacije po telefonu 850-510. dopoldan in 851-875. popoldan. PRODAM POMIVALNI STROJ Gorenje in hladilnik. Telefonj8 850-087. PRODAM HI-FI 2 x 60 W in belo okroglo mizo s stoli. Telefon: 850-030 interna 320, dopoldne. PRODAM BARVNI TELEVIZOR Gorenje color elektronic. Alojz Polanc. Veljka Vlahoviča 13. Titovo Velenje. Telefon: 852-427 PRODAM PUHALNIK za seno znamke Tafon. nov, brez motorja. Ivan Pisir. Lokovica 109 (cesta za graščino). Šoštanj. UGODNO PRODAM POVI-JALNO MIZICO s kadjo za dojenčka, športni OTROŠKI VOZIČEK, primeren za avto + ima varnostne pasove, ZLOŽLJIVO OTROŠKO POSTELJICO z jogi vložkom 120 X 65 cm ter ZIBKO z jogijem. Milan Kneževič. Cesta pod parkom 3. Titovo Velenje, telefon doma: 852-831. PRODAM skoraj nov FOTO-SNAJPER — Zenit-ES in TELE-OBJEKTIV 4.5/300 mm in 5 filtrov. Telefon 852-307. PRODAM FIAT 126 P, letnik 79. ogled vsak popoldan. Partizanska 18. Titovo Velenje — Matič PRODAM HIŠO v peti fazi izgradnje — vseljiva. 300 m2 stanovanjske površine in 3.000 m2 zemljišča. Džajič. Kavče 26/B. PRODAM BMW 2002. potreben manjših kleparskih del. Vojko. Žlabor pri Nazarjah. UGODNO PRODAM SKORAJ VSE REZERVNE DELE ZA FIAT 750. kolesa primerna za avtomobilsko prikolico. Titovo Velenje Šlandrova 11. 1. nadstropje levo. PRODAM PRAŠIČE ZA ZAKOL. teža cca 100 kg. Franc Krajner. Podkraj 24. Titovo Velenje DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZD RAVSTVENEM DOMU VELE NJE: ČETRTEK. 12. julija, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Lešnik PETEK. 13. julija, dnevni dr. Žičkar. nočni dr. Koren SOBOTA. 14. julija, glavni dežurni dr. Preme, notranji dežurni dr. Marolt NEDELJA. 15. julija, glavni dežurni dr. Preme, notranji dežurni dr. Marolt PONEDELJEK. 16. julija, dnevni dr. Markovič, nočni dr. Zupančič DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZD RAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK. 12. julija, dr. Menih Od 13. julija do 15. julija, dr. Pirtovšek DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 14. julija do 15. julija, dr. Miloš Ležaič. Erjavčeva 18. Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ: Od 13. julija do 15. julija, Franc Blatnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 E, Titovo Velenje, telefon: 852-253 KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 12. 7. ob 18. in 20. uri. LAHKA ŽENSKA — meksiški, seksi komedija. Petek, 13. 7. ob 10. uri, BEL-MONDO PROFESIONALEC — francoski, kriminalka. V gl. vi.: Belmondo Petek, 13. 7. ob 18. in 20. uri, VEM. DA VEŠ, DA VEM — italijanski, komedija. V gl. vi.: Alberto Sordi Sobota in nedelja, 14.. 15. 7. ob 18. in 20. uri. BELMONDO PROFESIONALEC — francoski. kriminalka. Ponedeljek in torek. 16.. 17. 7. ob 18. in 20. uri, SMRT V ULICI ANGEL — avstralski triler. V gl. vi.: Liz Alexander Ponedeljek. 16. 7. ob 10. uri. SMRT V ULICI ANGEL — avstralski, triler. Sreda. 18.7.ob 10.. 18.in 20. uri, FANTJE IZ MAKSOVEGA BARA — ameriški. V gl. vi.: John Savage KINO ŠOŠTANJ Sobota, 14. 7. ob 18. in 20. uri. VEM. DA VEŠ, DA VEM -italijanski, komedija. Nedelja, 15:7. ob 18. in 20. uri, LAHKA ŽENSKA — meksiški, seksi komedija. Ponedeljek, 16. 7. ob 20. uri, BELMONDO PROFESIONALEC — francoski, kriminalka. Sreda, 18.7. ob 20. uri, SMRT V ULICI ANGEL — avstralski, triler. KINO DOLIČ Petek. 13. 7. ob 20. uri, BELMONDO PROFESIONALEC — francoski, kriminalka. KINO BRASLOVČE Nedelja. 15.7. ob 19. uri, VEM, DA VES, DA VEM — italijanski, komedija. Sreda, 18. 7. ob 20. uri, BELMONDO PROFESIONALEC — francoski, kriminalka. ^ KIT ZKZ MOZIRJE nlG tzo KMETIJSTVO Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje obvešča, da RAZPRODAJA ŽIVE KOKOŠI od 6. julija 1984 DALJE pri kooperantki MARIJI ŠPENDE, Prihova 28, NAZARJE, tel. 831-440. Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za na-daljno rejo! Cena za kokoš je 300,00 din. Razprodaja je vsak dan v navedenem roku. t REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje REK Elektrostrojna oprema Preloge 3 Komisija za delovna razmerja DSSS razpisuje, po sklepu DS DO ESO, prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili: 1. strokovnega delavca v komercialni službi — ni reelekcija 2. strokovnega delavca v tehnični službi — ni reelekcija Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.) — visokošolska izobrazba ekonomske smeri — da ima 5 let delovne prakse na podobnih delih in nalogah — aktivno znanje enega in pasivno znanje drugega svetovnega jezika pod 2.) — visokošolska izobrazba tehniške smeri — 5 let prakse na enakih ali podobnih delih — aktivno znanje enega svetovnega jezika Delo se združuje za določen čas, 9 mesecev, s polnim delovnim časom, s kasnejšo možnostjo kandidiranja. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO ESO, Preloge br. št. p. Titovo Velenje. Nadalje ponovno objavlja komisija za delovna razmerja DSSS še naslednja dela in naloge: 1. rudarski tehnolog 2. vodja službe plana in analiz Pogoji: pod 1.) pod 2.) — visoka šola rudarske smeri ^ 3 do 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit iz rudarstva — visoka šola ekonomske smeri — 3 do 5 let delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO ESO, Preloge br. št. p. Titovo Velenje. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. » Graška gora V nedeljo bo spet veselo Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca se skupaj s prizadevnimi krajani Plešivca pripravlja na deveto sre- čanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin, ki bo na Graški gori v nedeljo 15. julija ob 14. uri. Vedno novo sadje in zelenjava Lep je pogled na stojnice, ki se kar šibijo pod težo najrazličnejšega blaga. Sočni sadeži, južna zelenjava .. Izbire je veliko in gospodinje verjetno nimajo več toliko problemov okrog izbire jedilnikov. saj je še posebno pestra izbira zelenjave. Paradižnik prodajajo vsi po enotni ceni 100 dinarjev za kilogram, kumare so po 80 dinarjev, paprika ima različno ceno. dobite jo že za 100 dinarjev, 120, 150 ali pa 200 dinarjev, seveda je slednja najlepša in najvabljivejša. komad pekočega feferona stane 5 dinarjev, krompir ponujajo po 60 in 80 di- narjev. čebulo po 80 in 100 dinarjev, stročji fižol po 120.150 in 200 dinarjev, česen pa po 250 in 300 dinarjev. Med sadjem je največ breskev. Dobite jih že za 70 ali 80 dinaijev kilogram. lOOdinarjevpastanejotiste.pred katerimi je napis Goriške. Nekaj je še češenj, dobitejih po 120dinarjev, slive so po 120ali 160dinarjev,prva letošnja jabolka stanejo 150 dinarjev, grepfruit je po 170 dinarjev, marelice po 180 in lubenice, tudi te že lahko poskusite, za kilogram pa je potrebno odšteti 100 dinarjev. Bomo še počakali, kajne? GIBANJE PREBIVALSTVA POROKE: Matko Verhovnik roj. 1959, ključavničar iz Titovega Velenja in Tatjana Koželj, roj. 1960, medicinska sestra iz Titovega Velenja; Miran Boh, roj. 1958, kem. tehnik iz Titovega Velenja in Tatjana Špegel, roj. 1959, vzgojiteljica iz Celja; Predrag Ružič, roj. 1960, zobotehnik iz Titovega Velenja in Marjana Gornik, roj. 1954, zobotehnik iz Titovega Velenja; Branko Vidaček, roj. 1958, avtomeha-nik iz Slovenjskih Konjic in Milena Pozeb, roj. 1964, ekon. tehnik iz Slovenjskih Konjic. SMRTI: Frančiška Vihar, upokojenka iz Bevč št. 8/a, roj. 1899; Jernej Kaš, upokojenec iz Bevč št. 46, roj. 1904; Marija Nestl, upokojenka iz Šoštanja. Kajuhova 33, roj. 1897. ŠOŠTANJ: POROKE: Stanislav Ločan,roj. 1961, PTT manipulant. Ravne 17 in Urška Ločičnik. roj. 1963. prodajalka. Podgora 12/a; Peter Radoja, roj. 1961, električar. Šoštanj, Cankarjeva 5 in Bernarda Zager. roj. 1962. prodajalka. Lokovica 119; Oto Praznik, roj. 1960, električar. Topolšica 210 in Katarina Sev-čnikar, roj. 1963, slaščičarka, Lokovica 118; Stanko Pocajt, 1958. zasebni obrtnik. Veliki vrh 10 in Zvonka Koražija, roj. 1967, gosp.. Veliki vrh 10; Ivan Stropnik. roj. 1959, šofer. Bele vode 10 in Silva Stropnik roj. 1959, prodajalka. sv. Florjan pri Šoštanju 55; Boris Jambrovič, roj. 1959, rudar. Šoštanj. Tekavčeva 15 in Stanislava Berložnik, roj. 1965, posl. finančni manipulant. Ravne 97; Zoran Radulovič, roj. 1965, varilec, Šoštanj, Prešernov trg 12 in Bojana Pipenbaher, roj. 1963, delavka. Slov. Bistrica. Čopova 3; JanezMeh.roj. 1961.ključavničar. Ravne 37 in Marija Hriberšek. roj. 1965. ekonomski tehnik. Ravne 131. Srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin je postala že tradicionalna prireditev Graškc gore, krajani Plešivca pa so se odločili za organizacijo teh srečanj prav zato, da bi pritegnili na Graško goro, znano iz narodno osvobodilne vojne, kar največ obiskovalcev. To jim je tudi uspelo, saj se te prireditve udeleži vsako leto nekaj tiso4 občanov Velenja in Slovenj Gradca, veliko pa jih pride tudi od drugod. Tudi število nastopajočih je vsako leto večje, organizatorji pa si prizadevajo, da bi pritegnili k sodelovanju tudi kar največ priznanih in dobrih skupin. Vsako leto razpišejo tudi tekmovanje za najboljšo pesem o Graški gori. V devetih letih je bilo tako napisanih in skomponiranih že precej pesmi o tej znameniti gori jurišev. Organizatorji obljubljajo, da bo na Graški gori to nedeljo spet zelo veselo, da boste lahko tam preživeli v lepem okolju zares zanimiv in pester dan, saj so poleg bogatega programa (na letošnje srečanje se je že prijavilo precejšnje število narodno zabavnih ansamblov) poskrbeli tudi za vse ostalo, kar sodi k dobremu počutju. Tako ne bo manjkalo jedi z žara, poskrbeli so tudi za pijačo in seveda za glasbo, tako da se boste lahko zabavali pozno v noč. Glede na to, da je število obiskovalcev vedno veliko so letos poskrbeli tudi za avtobusne prevoze. V nedeljo, 15. julija, bo tako odpeljal prvi avtobus izpred avtobusne postaje v Titovem Velenju na Graško goro ob 1230, ustavljal pa se bo na vseh postajališčih do Graške gore. Drugi avtobus bo peljal ob 13 JO. Z Graške gore pa bo začel voziti avtobus ob 20. uri. SMRTI: Pavla Plešnik, kmečka upokojenka, Zavodnje 7, 72 let; Anton Suhoveršnik, kmet, Lenart pri Gornjem Gradu 11, 81 let; Frančiška Gros, inv. upok., Podvrh 38, 71 let; Franc Hriberšek, soc. pod.. Ravne 113,76 let; Stanislav Zager, kmet, Topolšica 104. 55 let; Valentin Marošek, upokojenec, Žalec, Savinjske čete 6, 84 let; Terezija Sotlar, upok., Radeče, Milana Majcena 5, 58 let; Jožef Mazej, elektromonter, Topolšica 25, 55 let; Jožefa Krištan, druž. upok.. Dobrovec pri Ponikvi 18, 75 let; Ivan Hočevar, upokojenec, Šoštanj, Cankarjeva 7, 91 let; Henrik Želenik, upokojenec, Šoštanj, Prešernov trg 12, 78 let; Antonija Škrabe. druž. upok., Latkova vas 10. 76 let; Marija Hudobreznik, upok.. Sv. Florjan pri Šoštanju 60. 70 let; Terezija Čater, upokojenka, Celje, Mariborska 68, 67 let; Albin Erik Cel-cer, inv. upok. Lokovica 112, 50 let; Cecilija Kozmel, druž. upok.. So. Grošuvlje 19, 79 let; Martin Selčan, kmet, 84 let; Bojan Men-hart, inv. upok., Topolšica 57. 39 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame in prababice Fanike Vihar iz Bevč 8/a se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravnikoma Gorencu in Fijavžu. patronažni sestri, govornikoma Žorževi in Tovorniku za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinova Avgust in Janko ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ub boleči izgubi dragega moža Jerneja Kaša iz Bevč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zaancem, za darovano cvetje, nesebično pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja rudarski godbi, častni straži, govornikom ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi Kioski šcr V Titovem Velenju so kot gobe po dežju zrastle male rdeče in bele hišice — kioski, pri katerih se lahko okrepčate in nadaljujete pot, lahko pa tudi malo posedite in opazujete vrvež okoli sebe. Pogoji za ojihovo rast pa so bili odlKni, saj je bilo letos veliko deževnih dni. V teh kioskih vam ponujajo najrazličnejše stvari. Največ je brezalkoholnih pijač, lahko pa tudi kaj pojeste. Najpogostejša jed, ki vam jo ponujajo, so vroče hrenovke, pa pečen krompirček, tu in tam tudi hamburger, čevapčiči, pleskavice, lahko pa se tudi posladkate s sladoledom. Nad tem in nad pečenim krompirčkom so še zlasti navdušeni najmlajši. Največ teh kioskov je postavljenih v krajevni skupnosti Center Levi breg, eden stoji tudi v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. Stojijo pač tam, kjer je vrvež največji. Razumljivo, saj so si od takšne lokacije tudi lastniki obetali največjo korist. Da bi bili gostje zadovoljni, vsaj poleti, so pred kioske postavili tudi nekaj mizic in stolov. Velenjčani so se nanje že navadili, čeprav so med nami šele dober mesec. Skoraj vsi to novost sprejemajo kot nekaj potrebnega in koristnega, gotovo pa so te hišice poživile tudi samo mesto. V teh kioskih se lahko odžejate, posladkate in ,,utišate" lačne želodce vsak dan. Gostje pa so seveda le prehodni, zadržijo se in-posedijp le krajši čas. Saj vendar ne gre, da bi pred kioskom sedeli ves popoldan, kajti popito nimaš kam odtočiti. Kakšne pa so cene? Te so pač tako, tako. Ponekod takšne, drugje spet drugačne. So pa veliko nižje kot v gostinskih lokalih. Poceni so ponekod zlasti brezalkoholne pijače. Ti mali kioski bodo gotovo veliko pripomogli k popestritvi gostinske ponudbe kot tudi mesta samega. Pred dnevi smo se tudi mi ustavili ob teh kioskih. Pa ne zato, da bi jedli in pili, ampak predvsem zato, da bi lastnike povprašali kako jim posel cvete in kaj nudijo, obiskovalce in tiste, ki pa gredo slučajno mimo pa, kaj menijo o teh kioskih. Naj zapišemo še to, da je bil razpis za njihovo postavitev že lani v tem času, kup potrebnih soglasij in dokumentov pa so lastniki nabirali skupaj do letošnjega junija. Začeli smo pri največjem, to je pri spletu kioskov ob avtobusni postaji. Človek bi pričakoval, da se bo tam ustavilo tudi največ ljudi. Toda kot kaže, niti lepo urejena okolica, niti pestra ponudba ne privlačijo dovolj. Kot, da se vsem tistim, ki se pripeljejo v Titovo Velenje kot tistim, ki se na pot šele odpravljajo, preveč mudi. No, in kaj okrepčevalnica Mladost, tako se ta splet kioskov imenuje, ponuja gostom? Vse vrste brezalkoholnih pijač in pivo, gost se lahko osveži tudi s skodelico kave in poje pleskavico ali čevapčiče. Ti kioski so odprti od pol šeste ure zjutraj pa vse do pol desete ure zvečer. Namestnik šefa, s katerim smo se pogovarjali, je rekel, da z obiskom niso najbolj zadovoljni. Pričakovali so več, toda še vedno upajo, da bo končno le steklo tako, kot so si zamislili. Morda se ljudje te novosti na avtobusni postaji še niso navadili. Prav gotovo pa se je še bodo. Za to, da so vsi hitro postreženi, pa poskrbe kar trije zaposleni. V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja pa se lahko mimoidoči okrepčajo pri Urški. Za prazen želodec ponuja lastnica vročo hrenovko, pečen krompirček, kdor pa bi rad kaj sladkega, se lahko osveži s sladoledom. ,,Majhni prostori, zato je tudi ponudba bolj skromna", je povedala lastnica ob našem obisku. „Vreme, ki močno vpliva na obisk, je letos muhasto, kljub temu" pa sem z obiskom zaenkrat še kar zadovoljna." Kadar je vroče, lahko pri Urški mimoidoči potešijo žejo z brezalkoholnimi pijačami, odrasli pa tudi s kavo. Cene niso pretirane. *-M * ''s:- V? , .„< ti p- i ' - fjf Mirjana Kolonif Varnost v prometu Več uspelih akcij Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje so imeli tudi v dosedanjih letošnjih mesecih polne roke dela. Vse načrtovane akcije in naloge, kijih ni bilo malo, so uspešno uresničili, seveda z izdatno pomočjo ostalih dejavnikov. Poglejmo si pobliže štiri takšne akcije, za katere lahko brez pretiravanja trdimo, da so zares uspele. V mesecih maju in aprilu so pripravili akcijo »Kaj veš o prometu«, pomagali pa so jim mentorji prometnih in kolesarskih krožkov na osnovnih šolah. Najprej so bila tekmovanja na vseh osnovnih šolah, na katerih je sodelovalo okrog 150 učencev, najboljše ekipe pa so kasneje sodelovale na občinskem in republiškem prvenstvu. Rezultati, ki so jih učenci pokazali. so bili zelo dobri. Močno pa je bilo čutiti, da tekmovalci nimajo do- volj praktičnih izkušenj. To pomeni, da bo treba to pomanjkljivost timprej odpraviti. V maju in do konca pouka so bili na vseh osnovnih šolah kolesarski izpiti. Zanje se je prijavilo 572 učencev, uspešno pa jih je izpit opravilo 490. Ob tem velja poudariti, da še vedno ni povsem rešeno vprašanje mentorstva za to področje na osnovnih šolah. Čeprav so izpiti zakonsko obvezni in vključeni v šolski program v okviru izvenšolskih dejavnosti, nekateri usposabljajo učence za kolesarske izpite s svojimi mentorji, spet drugi zato iščejo zunanje sodelavce. Slabosti pri izpitih so se pokazale tudi zaradi neenotnega «;Viterija pri ocenjevanju in neanaklh pogojih med šolami v mestu in na vasi, kjer nimajo poligonov za praktični pouk vožnje. Kiosk Urška je odprt od 8. pa do 20. ure. Mize in stoli ob slaščičarni pri ljubljanski Nami so bile ob našem obisku polne. Sijalo je prijetno sonce. V takšnih dneh sežemo še največkrat po sladoledu ali pa si pogasimo žejo s kakšno brezalkoholno pijačo. V Slaščičarni lahko izbirate med petimi vrstami sladoleda, tudi bananin je med njimi. Najpogostejši povpraševalci po tovrstni slaščici so seveda otroci, njihovi starši pa so bolj ljubitelji kave, sežejo pa tudi po kakšni brezalkoholni pijači. ,,Promet je zelo dober. ziasti velik obisk je popoldan. Gostje so s ponudbo zadovoljni, kar pa je najvažnejše. Radi prihajajo. Pozimi bom izbiro slaščic popestril s takšnimi, ki jih lahko kupiš le še v redki slaščičarni," je povedal lastnik. Slaščičarna pri Nami nudi svojim gostom slaščice vse od 8. ure zjutraj, pa do 21. ure zvečer. Okrepčevalnica Tinka stoji ob sedaj že stari pošti. Njena ponudba pa je resnično pestra: čevapčiči, pleskavice, vroče hrenovke, hamburgerji, hladni ali topli sendviči ... Pri Tinki lahko tudi zajtr-kujete, kar je še posebno pohvalno. Saj prej v Titovem Velenju nisi mogel pojesti kosa kruha z marmelado, ali medom in zraven popiti skodelico mleka, kave ali čaja. Seveda tudi Tinka ponuja vse vrste brezalkoholnih pijač in to po zelo zmernih cenah. Coca-cola stane na primer 30 dinarjev. Tukaj lahko popijete tudi pivo, alkoholno ali brezalkoholno. ,,Obisk je bil takoj, ko smo okrepčevalnico odprli zelo velik, sedaj pa ga je zaradi počitnic in dopustov nekoliko manj," nam je povedal mož lastnice okrepčeval- flMBir, m > J Franjo Ovčar niče Tinka, ki bo že v kratkem svoje ponudbe še popestrila s spominki. Ta okrepčevalnica je zaenkrat še odprta do 21. ure zvečer, lastnica pa že razmišlja, ali ne bi kazalo kiosk zapreti čez poldan, ko je obiska manj. In kaj o kioskih in njihovi ponudbi menijo občani? Z Mirjano Kolon ič smo pokram-ljali pred slaščičarno ob Ljubljanski Nami. Kaj nam je povedala? ,,Tu in tam se ustavim ob kakšnem kiosku. Prav prijetno se mi zdi. Ker imam majhnega otroka, se z mamicami, ki so na sprehodu večkrat ustavimo in pojemo kakšen sladoled ali spijemo kaj osvežilnega. Ti kioski so bili res pametna ideja. Potrebni so še zlasti zato, ker je gostinskih lokalov v Titovem Velenju, ki imajo tudi vrt, res malo. Ko takole opazujem, se mi zdi, da je ob njih vedno živahno, vedno veliko ljudi. In prav je tako." Franjo Ovčar: ,,Prav je, da so postavili te kioske. Ob nedeljah, ko so v Titovem Velenju skoraj vse gostilne zaprte, si lahlco človek mimogrede kupi vsaj kaj za pod zob. Včasih se oglasim v okrepčevalnico Tinka. Blizu mi je, ker sem kar tu zraven doma. Pa tudi mesto samo so kioski poživeli. Kar poglejte kako se ljudje radi ustavljajo ob njih!" Jožica Šile: ,,Ob nobenem kiosku se še nisem ustavila, da bi kaj pojedla ali popila. Pač nisem zato. Je pa pametno, ker vidim, da se ljudje ob njih kar precej ustayljajo, malo poklepetajo pa gredo naprej. Delavci si tukaj lahko kupijo malico, otroci pa kakšen sladoled ali pa pečen krompirček." Precejšnje zanimanje je med učenci vzbudila akcija »Z varnim kolesom v promet«. Vsakdo si je namreč želel nalepko. Skupno so pregledali približno 1200 koles, akcija pa je pokazala. da je še kako potrebna, saj je na cestah še vse preveč neizpravnih koles. Ponekod so pri pregledih koles na osnovnih šolah manjše okvare tudi sproti popravljali. Splošna ugotovitev je. da bi v prihodnje za večjo varnost v prometu, kazalo sedanjo akcijo razši- Jožica Šile riti še na ostale uporabnike tega vse bolj priljubljenega vozila. Končno velja omeniti še prometno značko, ki jo je v preteklem letu dobilo 3.000 učencev osnovnih šol ter malčkov iz vrtcev. Pri tej akciji so se še posebej potrudili v vrtcih, pomoč pri organizaciji in znatna finančna sredstva pa je prispeval svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Velenje. B. Mugerle Šoštai>«$p ga Za veselo razpoloženje krajanov Šoštanja in seveda tudi drugih, bodo v soboto, 14. junija,poskrbeli mladi, ki so« združeni v tamkajšnji organizaciji mladine. Pripravili bodo šoštanjsko »gaudo«, prireditev, ki smo jo prej poznali pod imenom šoštanjska noč. 11 iS Ob 17. uri bo na šoštanjskem rokometnem igrišču hokejska tekma med debelimi in suhimi. Igralci bodo namesto palic uporabljali metle. Ob 19. uri pa se bo začel drugi del »gaude« s srečolovoin, igral pa bo ansambel ŠK. Prireditev bo v vsakem vremenu. Če bo dež, bo odpadla le tekma. Pesje - v počastitev praznika Nov rekord skakalnice Iztok Golob, nadarjeni velenjski skakalec, član jugoslovanske A mladinske reprezentance, je bil junak tradicionalne tekme v počastitev krajevnega praznika na plastičnih rudarskih skakalnicah. Kar dvakrat je skočil 32 m in pol ter s tem dvakrat za pol metra izboljšal rekord skakalnice. Sicer pa je nastopilo 42 skakalcev iz raznih klubov. Dopoldne so skakali cicibani na 18-m skakalnici. Med mlajšimi cicibani je bil najboljši Kali-garo (Titovo Velenje), ki je skočil dvakrat 14 m, med starejšimi cicibani pa Oblak (Braslovče-Andraž). 15 in 14.5 m. ftuuiuu na 32-m skakalnici: pionirji A: 1. Poporelčnik 204.3 (30.5). 2. Rednjak 180.6 (27.5). 28. 3. Čepelnik (vsi T. Velenje) 163.1 (24.5. 25.5): starejši pionirji: Pušnik 205.U (30,5. 31). 2. Tamše 192.3 (29.5, 29). 3. Dolar (vsi T. Velenje) 171.7 (25.5. 26.5); mlajši mladinci: 1 Kovačič (Toper Celje) 180.7. (28.5. 28,5); starejši mladinci: 1. Golob (T. Velenje) 220.9 (32.5, 32.5). 2. Jager (Braslovče—Andraž) 213 (32. 31.5). 3. Mihelič (T. Velenje) 210.4 (31. 31.5); člani: 1. Naveršnik (Mislinja) 199.3 (30.5. 30.5). 3. Škoflek (T. V.) 176.2 (27. 27.5); veterani: I. Čepelnik (T. Velenje) 162.2. (30,29,5). 2. Lahovnik (T. V.) 150.9 (23.5. 24) Dejavnost SSK Titovo Velenje Konec junija, ob zaključku 29. tekmovalne sezone, so se ponovno sestali člani smučarsko skakalnega kluba Titovo Velenje in na občnem zboru pregledali opravljeno delo v zadnjih treh letih. Uvodoma so ugotovili, da so bili izredno dejavni, saj so sodelovali na 215 tekmah, sami pa so jih organizirali 37. Skakalce poznajo povsod po Sloveniji. Ob porastu članstva od 45 na 91 so zabeležili nekaj lepih uspehov. Tako so na tekmovanju za pokal Cocta v zadjih dveh sezonah zasedli 4. mesto med 25 klubi v republiki in napredovali z 400 na 652 točk. Občutno se je povečalo število mladih skakalcev. Prodrli so tudi v mladinsko reprezentanco. Ob jubileju Planice, marca letos, so postavili dva klubska rekorda. Golob je skočil 118 m, Pušnik pa 114 m. SSK ima 12 sodnikov in 4 trenerje. S prostovoljnim delom in s pomočjo ZTKO, RLV, ESO, Veplasa Gorenja, Vekosa in privatnikov so na Paškem Kozjaku, v Pesju in Titovem Velenju zgradili pet novih skakalnic, od tega tri plastične. Treningi lahko sedaj potekajo skozi vse let. V zadnjih dveh sezonah so imeli 200 treningov na snegu in 12 dni priprav na Češkem, poleg tega pa še kondicijske na izteku skakalnice in v telovadnici. Tako naprej? Ker aktivnost že prerašča obseg amaterske dejavnosti, želijo k delu pritegniti še nove člane, izboljševati skakalnice. pridobiti klubski prostor, zaposliti profesionalnega delavca, povečati sodelovanje staršev, sošolcev in razrednikov, okrepiti finance. V Titovem Velenju želijo urediti elektrifikacijo pod gradom, obnoviti 45 — metrsko skakalnico, postaviti montažno stavbo, urediti tribune. V Pesju je potrebno zgraditi sodniški stolp in obnoviti useke, na Peškem Kozjaku pa dokončati najnujnejšo skakalnico. Seveda pa bo še naprej glavna dejavnost vadba in sodelovanje na prireditvah Smučarske zveze Slovenije, Štajersko koroške regije, občinskih, šolskih, klubskih in med-klubskih tekmovanjih. Na občnem zboru so podeliili potrdila in značke tekmovalcem za dosežene rezultate v preteklih sezonah. Za izgradnjo plastične skakalnice v Pesju pa sta priznanje prejela Emil Hudomalj in Ivan Novak. Izvolili so tudi nove organe kluba. Predsedstvo bo tudi v prihodnje vodil Alojz Jevšenak. Miroslav Zolnir KOLEKTIV IZLETNIKA, PE TITOVO VELENJE čestita šoferjem in avtomehanikom ob dnevu šoferjev — 13. juliju ter jim želi srečno vožnjo. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU VELENJE čestita šoferjem ob njihovem prazniku 13. juliju in jim želi srečno vožnjo. Vse voznike pozivajo, da v času dopustov in turistične sezone vozijo še bolj pozorno. dan v topolšici julij in avgust vsako sredo, četrtek, petek in soboto od 19. ure večeri ob glasbi igra „signal" narodna kuhinja — flambirane jedi vsako nedeljo od 16. ure glasba na vrtu jedi z žara naravno zdravilišče topolšica, hotel „vesna", tel. 891-120