Z66. ffntlfci. I MMInl t tMl. a nimbi 1117. L. lelD. .Sknrcmti Narod* Wl\* p* p**tti u AvstoOgrUro: u Ncmtfjo: ćelo Iclo slrapij naprtj . K 30*— I ćelo lcto niprej . . . . K 34"— Stttrta ^ 2 111 ^ŠO I » Anwrtk0 *» vse dn*e đelelt: M m«tec w .... 2-50 I ćelo !tto naprej . . . . K 40.— VpraJaiijem glede Inserttor se naj priloži za odgovor dopisnici »H rmraka. V^rmrmištto (spoda.s dvorf&e levut. KnaHoT* mUoa rt. lt t*late& *t 89. Istoga VM* te« i?«6«r Uvi««« a«««1|« ta prataU«. tnserati se raćunafo po porabijeneii prostom in sicer: 1 mu visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 3 viru, dvikrat do 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano tenak prostori 16 vin., narte in ta hvale (Anale prostor) 10 viri. Pri večjih lnserrHa*i no dogovoru. !lo?f uroCafti aa? sejllei* airoči u »eJ*o ^" 13 «V*nalet. ^ Hm uto pUaese atfiibs Drei paslatre deurjt ac ae anfeaa aikaltor •iiratt. „ffaradaa tUtara** tai«!3a št 39. .Slovenski Narod* velja w Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodt ponj : ćelo leto aaprej . . . . K 28-— I četrt leta „ . • ; • . 7-— pol leta „ . . • . , 14— | na raesec „ . . . . 9 2*30 Posamama itavilka valja 12 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl se ne vračajo. Uredništvo: Enaflo^i ulica St. S (v I. na istr. 'evo, telefon tt. 34 Dva dezerterja. Nemški listi pišejo. da je v JurosIo-\an5kem klnbu izbruhnila kriza. Z velikim veseljem beležijo vest, da sta po-ilanca dr. SusterSič in Jaklič irstopila \z kluba, nemški politični kregi z zado-ščenjem govorijo, da 5c krcij^ vrste ti-5tih. ki zastopajo program našesra ujedinjenja, vlada je nad vse zadovoljna, đa Je zapusti! ednotno iusroslovansko delegacijo mož. ki je danes ofici'alno roditelj velike slovenske stranke in ka-terega korak se ji zdi narodno znamenje za stališe stranke same napram toli neprijetni majniNki deklaraciji. Danes nočemo rariskovati formalnih okolnosti, v katerih ?e je izvršil beg dna Susteršiča in njegovoga ožje-ga somišijemka Jakliča iz na*e naredne delegacije, ne metode, po kateri je na-«topa! načelnik 5. L. ?. Njegovo pismo kranjskim poslan:?m. ki 50 pristaši V. L. 5., Je značilno za politiko moža," ki je tako dolgo absrlutno obviada! svojo •tranko, kakor se daj vidimo, z nnrsv-nost terorističnimi metodam*. Tuđi ne bedemo raspravljali o stvari, ki je za vsakega količkaj politično Izvežbanejra jasna da je bila volitev kranjskega delegata drje Šustsršičn le povod, ne pa vzrok izstopa z Jugos!ovancr:ega kluba. Ugotoviti se bo morda še dalo. v koliki meri ?o vplivale na drla $ustcr-siča njegove intimne vezi s krogi dt?-najskega zunaniecra. arada 'n s hn/atski-mi rolitiki frankovske struje, s kateri-TT!i ?e v neprestani zvezi m očividni ♦rajni kooperaciji. Gotovo je. da ie dr. Su^tersiČ ir-stopil iz Jugoslovanskega kluba iz ra^-Fogov, kl se riJeio samega temelja rase narodne politike. To priznava deloma sam, ko piše načelstvu »Jugoslovanske-ga kluba, da ie izgubil politično caapanje. še boH pa, ko pravi v razgovoru s »Slovenčevim« urednikom, da so mu izstop narekovali vitalni interesi hrvatsko - slovenskega ljudstva. V tem izrazu se nan kaže ćeli ^uster^ič. ki tako postavlja proti program slovensko - hrvatsko - srbskega jedinstva, za katerim stremi vsa politika našega Ju-f oslovanskega kluba. intere«e »hrva t-uko - slovenskega« ljudstva, za katero frazo se skriva pravi frankovski duh. V tem leži najveći pomen dr. 5u-steršičevega izotopa iz Jugosiovanske-Za. kluba. Narekovala mu ga ništa raz-ialiena osebna ambicija, zapostavljeni absolutizem strankinega načelnika, dr. Susteršič je marveč zapusti! vrste na-*c narodne delegacije, da javno pokaže, da se ne strini a z narodno politiko Jnsroslovanskega majni-škega programa, kakor }o zastopa Tu-goslovanski k!ub: On je zavest en dezerter iz vrst naše politične bojne organizacije za vresničenje narodne-ga ujedinjenja- Casi, v katerih živimo, so kritični ft* skrajno resni. Vsi sovražniki in na-sprotniki nale narodne svebode so bas sedaj z vso vnemo pri đelu, da bi z na-ftilstvom in intrigami razbili našo Jed-uotno politiko ter onemogočili vresničenje našega narodnega združenja. Na Dunaju in v BeroJinu se porajafo nacrti za razrešitev jugoslovanskcga problema v nerr.Skem zmlslu. Te razrešitev naj bi plaćali predvsem mf Slovenci s svojim življenjem. Nemška in madžar-skaintriga išče v naših deže-F a h ljudi, ki bi bili brezvestni dovolj, da postanejo sotrudniki njenih načrtov. Poznamo Pilarjev »osnutek«. vemo. kako infamno razjeda frankovska rx)litika naSe narodne vrste, s kako sladkiml ob-Ijiibami slepijo Madžari in Nemci hrvatske politike, kako spretno izrabljajo dogodke na bojiSčih in na Ruskem proti nam. Mi Slovenci pa tuđi slišimo dan pa dan, kakšna nsoda se nam pripravlja. Preko našega živega telesa si hoče vsenemštvo zgraditi široke in trdne ce-itt v Trst in k Jadranskemu morju. Mi vsi vemo. da nam grozi, ako ne zmaga tiisel ujedinjenja slovensko - hrvatsko-Irbskega naroda neizprosna narodna sin rt Odličen češki visoki aristo- krat, katerega intimne zveze % odloćil-nirni čin'telii so zr.a.je. je našemu pra-škemu dopisniku odkrito priznal, da ra-ćunajo dunajski kn ^i z razporom v na-iih lastnih vrstan. Dokler o.*:anemo trd-ni, složni in ieJnotni. tako i1o!go so vse nađe na>ih nasprotnikov zaman. Kadar S3 jim posreči razbiti r.a^e narodne vrste, t;?k;-£t boUo dosegli svoj prvi tri-umf, puKazal: bodo svetu, da ?e pojavi??1'!* med ^ami samimi rasprottajer to vnt lima deletrata. _^>to umo tuđi z orirom na to, da smo svoj Jas v politično mani va?nem času na pred'^^ ćr. Susier'ića izvolill dr. Koro'ca kranj-ki po^larci S. L- S. za $vo|ew đHrwta. ^!*?-nill. dt pri vollrvah v dflezaciie izvalimo načelnika JugoslovanskeRa kluba dr. A. Korošca ea svojesa delezata scveda v nolni ?vesfi. da bo krristi n«še ožje kranj-•ke domnvinf. v kolikor morejo priti v poStev t dele^acitah, s primano vejtn^tio zastopal. Dr. Sustersič nam je pismeno spnro-čil. da bo v ti redi. ki smo v nji po nie-rovem mneniu v jnnru t Iz^r^iTnim odborom, Sam odloCH. Od!oče%T»1 naj M tore} sam v lastni zadevl?! Nam in menda vsakemu tretremu Človeku SC fdi to nfmocoče. Na Dunaju. dne 27. fenifa 1917. Josip GoMInear I. r, Pr. T) e m 5 a r 1. r- J. Hladnik 1. r., Ev*en Jare 1. r^ Josip vit. P o k 1 č n I k 1. r., dr. Lovro P 0 z a č n 1 k I. r., dr. Jancz K r-e k. Nemci in lugoslovani. Berlinska »Mitteleurop3ische Kor-respondenz« objavlja obširnejši članek 0 jugoslovanskem \Drasanju, v kate-rem pravi o jugoslovanskih težnjah: Od jugoslovanskih dežel so bile Hrvatska, Dalmacija in Bosna že pred 100 leti ujedinjene pod enim vladarjem, nikdar pa nišo spadate k hrvatski kro-ni debele, kjer prebivajo Slovenci, ki so več nego 1000 let v zvezi z nemški-mi alpskimi deželami. Glede na slovenske kraje ie torej napačno, se poziv- ljati na hrvatsko državno pravo. Jugo-tilovansko državno ozemlje naj hi za-vemalo po površini KS0.000 kvadratnih kilometrov s prHiližno 7 milijoni I prebivalcev. Od teh bi bi!o 1*3 miiij. katoliških Slovcncev, ki prehivajo na Kranjskem, štajerskein, Koroškem in v Istri, 2%9 miliiona katoliških Hrvatov v Dalmaciji, Istri, Hrvatski in Bosni, /I miiij. pravoslavni!* Srbov v Dalmaciji, v i«r\?.tski, v i^os.ni in južni Ogr-ski ter 700.000 muslimanskih Srbov v Bosni. Treba konstatirati, da govore Hrvatje in Srbi sicer isti jezik, da pa obstojajo med njimi o«:tra verska na-sprotja. Slovenski jezik je sicer podo-ben hrvatskemu, toda je jezik zase in ie povrh razcepljen v razna medseboj si jako različna narečja. Jedinstvo ju-Kosiovanskega naroda torej ni bogve kako veliko. Nadalje se ne more baš trditi. Ja za državnopravnim programom, ki so ga proklamirali avstrij-s k i Jugoslovani, stoji prebivalstvo vr.eli navedenih dežel. Avstrijski jus:o-slovan^ki gospodie zistopajo približno Ie 2 milijona avstrijskih Ju^oslovanov, na Mrvatskem in v Bosni pa je za njihov program neznatna maniŠina, Star-čcvioeva stranka prava. Stranka, ki vlnda ra Hr\atskern in v Bosni, hrvatsko - srhska koalicija, se Slovencem odreka, zadovoljujc se z Dalmacijo in Bosno ter hočc njihovo pri druženje v sporazumu z Ogrsko in v okviru dualizma. Program avstrijskth Juscoslova-nov. med katerimi se nahajajo slovenski klerikalci z ljubljanskim škofom dr. JesHčem na čelu. pa postavljalo zahte-ve. ki jih ne morejo akceptirati niti Av-strija, niti avstrijski Nefici. Jugoslo-vanski program pomcnfja odrezanje Avstrije od morja, radi česa avstrijski rarod baš sedaj bije krvav bcj z grabežljivim Italijanom: odrezan bi bil Dunaj in bogate sudetske dežele, s tem pa bi bil podvezan gospodarski razvoj celera nemške«:a jadranske^a zaledja. I J-jffosIovanska kraljevina bi tuđi raz-trgala tisočletno kulturno zvezo med Slovenci in nemškimi alpskimi deželami ter bi izročila cvetoče nem-ške nasdbine v južni štajerski, na Kran.'skem in v Primorju gotovi nro-pasti. Slovenski voditelji vedo dobro, da r^deneio s svoiim programom na ogorčeni odpor ćele ncmSke Avstrije. Iz Erc^-odarskTh in narodnih razlojrov torei Nemci ne morejo akcentirati dn-n?i^ke^n jinr^^Tnv^n^Ve^** ^roorrnma, pač pa je z nem^ke^a stališča mogoče, da se zadovolji ?eljam Hrvatov in Srbov Klf*de ujedinienta Bosne s Hrvatsko. Tako rešenie in?r>siovnns\-ea po Ttgledu pri Vpernn. Venđar pa se na5i napadi raz^irjajo. Tn doiMJpjo tuđi At^vilri franeofiki letalri. Nanram mneniu, da se Italilani nam^ravajo tiFtaviti ob Piavi, poroto Iz Curina, <*a itsM1ftn*kf voiaS1:! kri-tlki Bodljo, da sedanjf boji ob Pfavi bo krlt-nl boji, ki imajo nafnen. armp.di dati časa, <3a el uredi in ?e pot*»rn uir^kne t nove po-slci'e, kl ne morejo biti drugje nego ob Ađiži. Doelej zasedeno italijansko ozemlje obsesra okoTf 11.000 kvadratnih kiTomr*rov; pretivalstva na njem Je bilo nad en milijon. Cesar na soSklh bojliCfh. Cesar je bil 17. t. m. na vrhu Sv. Gabrilela. Pripeljal se je Iz Gorice, pri Solkanti si Je Ogleđal mo5t, čecrar srednil lok Teži v r^Vi. Pokrajina n:*»d Sveto g-oro in St. Gabrije-lom Je podobna pokrajlnam na mesecn. Irelo pole* žrela, mpe polne rote to kakor mala jezera. Milijoni Dreostar?kov fninjlih bojev pokrivalo to pnfčavo. Cp*ar ne je j>eljaT Dotem po 2rcan»ri Vn4M«i, đa^e t>o nižavi med Sv. Gabrijelom in Sv. Danijelom, cd koder Je Sel na vrh Sv. Gabrijela. Cesar ee je odkril in opravi] T)retre^*»n tiho molitev za tu radle Jnnake. Od tu se Je ce-■ar vrnll v svoje bivalig^e. Italijaneki vojni materijal na Krnu. Kako veHka Je materijalna izimba Italijanov v tolmlnski porski pokrajini, se da presodltl iz tpra, Ik preko ceste 1« Dola tn preko kotline pri Grgarju «urit! proti planotl na Banjšicah, so prldrll Junaškl branitelji Iz kaverne in obstreljevall Itall-Jane za hrbtom s strojr.Imi p'iSkaml. Ce-9BJ si je to kaverno podrobnejSe ogleđaL Z ostalih bojitt. NAŠE URADNO POROCFLO, Vzhodno boiišče. Neizpremenjeno. V Albaniji je imelo podjetje naska-kovalnih čet bos. herc. lovcev proti ilalfjanskemu mnstišču Ferass ob do-IcnjI Bojusl ponolen uspeh. Daleko niočnejša posadka je bila pre^nana In pripcijano je bilo moo^o pioiM« — gel g^jieralnega Štaba, NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin 19. novembra. (Kor. urad. NVolff.) Zapadno bojlšče. Po Q«tfti ogalentn valovih zsodnjega jutra |e ostalo delo-vanje artiljerije na Flandrskeai do po-poldneva neznatno. Ko te |e popoldan iasnilo, je otenj zopet otlvol ter te je stopnjeval do velike sile ▼ potaneznlh odsekih med obrežlem In Becelaerom. Pri ostalih armadah je potekel dan brez posebnih dogodkov, izvzemii manjše boje v predpolju. Poročnlk Buckler, kl je bll vs!ed svojih vojnih č'nov s pod-naredntka poviian za častnlka, je vče-raj sestrelil eno sovražno teiato In dva pri vez na balona ter $e s tem Izvojeval svojo 27M 28. in 2*>. 7mafijo v zraku. Vzhodno in mnKeJonsko bojiS^e. Nobenfh posebnih bojnih dogodkov. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO PO!?OCfl O. Berol!n, 19. novembr.i. (Kor. ur,) VVoIffov urad poro'a zvećer: V Flandriji živahen artiljerijski ogenj od Houthoul-sterskega gozda do Zand-voorde. Delni napad Tranc n-zo v ob go z d u Ch au m e je bil z a v r n j e n. Na vzhodu nič posebnega. ANGLESKI USPEHI V PALESTINI. London, 17. corembra. NaJnorejSe an> rl^Sho voroiilo \z Palestine pravi, da so prostoroljske Čete B. t. m. Ti<»le gorski hrbet Aba - Sueheh (5 ir.UJ jugo-rzliodno od Ramlje). Avstraislte C^eto ao osvojil'* ^1 Tlne. Turki pripravljalo »everno Jalio okope, rara'ei:.o i reko Aiifiša. Pomorska bitka. B-roffn, 18. novembra. (Kor. ti^td) Bitke med šunkom v NemA!;i laliv dne 17. novembra se je udeležilo na anjfle^\i strani ražen velike;a števila malih krlžark In tor-pednih ruSilcev, ka':or «e ?e hrczdvoniro konstatiralo od na^!h pomr»ry?'ih bojrih sil in leta!, še 6 bojnih ladij (linijskih ali bajnih križark). Angiešša pomorski poveljnik si ne bo na neia^.iem Rit-dc na^Drotstcv k ansrle^kemu poroćih:. ki govori samo o !ahk;h bojnih silah. .Vi smo hitro ndTemo rastopili proti ArleŽem ter jih prisilili, da so se nrrn'nili. K?.\^r st^ hrezdvomno da-j^nali, so bile angleške ladje in rušile! vcJ-krat zadeti. Tndi naa letaka so posc^la v boj ter metala hombe ra an?:le?Ve velike bojne ladje. — £ef adrni»-?Jskc2a Štaba mornarice. Vjeti t NemčIIL Berolin, 17. novembra. (Kor. nrad.) Od 19. Juli'a đ^ sr?ie nnv?irbra smo vjeM r\\cx*'*'T]n .^Ofi.5^0 w? in vnlen:!3 3r^3 topov. V tem času polet tega vplenjenega mate-riiala. strcjr:h p-j^ in mirometov ter čr-a-jre^a volnega materijala do sedaj niti Se približno ni mog<-£e precledatv ^'viv; ir-Tiibe An^lf*ev, Frn^.cosov, Ttali:anov in Rusnv v teh mesecih ^o primerno visoke. Pred^'sem so imeli Ka^adci in Ans^efi ▼ svojth H br*vaV za oporir:e podmorTemcv)eni rnknn poobi^^ča vlado zltsti proglasiti obsedno stanle v onih dellh dežele. kjer smatra to za potrebno, proglasiti pogodbe s sovražnimi državljani, tlčoče se javnih de!. če )t to v kvar narodni obrtmbl sa neveliavne, nre-prečiti vsako mednarodno trgovino z Nem-ci, zapirati in internirati sumljive sovraZ-nike ter če r*-eha. revidirati koncesije za naselfevanje tujcev. Ženeva, 17. -ovembra. Tz Rio de Ta-neira ooročajo, da Je zahtevala komisija brarilrke zbornice, da se odt^šije v In-stnikcijo br*z\]]%iee vojske n^'-'-bna franco-ska trmsdna komisija v RrazfliJn. AfirTACIIA 7A TAK^JSNJI MTR. Stocktinlm, 17. novembra. (T'or. U"ad ) »P^IitiVen« nr;r.h^ttie o^I'c socilnT:"tov lc-vJce. Vi oo7ivl}a dei^vstvo. da rai n^ire-ii povsod zboro\'flr»fa rn taT'oi^n'e n^emi^ie in pravični mir. Delavci naf nodnirajo mirovne predlože ruske socijalistične vlade. Pacffirt Lafoltctto o Ameriki. Berolin, 13. noT#»mbra. »^*orn!Ti|rpoft« poroda tz Ppmi. Tx an^rI*Vf>j poro/1?! Je »e-daj pometi T^eblna tri^me^a morini «rna-?oria T,afo!Vtta t jrp-'r.il seji ?en^ta t obrambo svojpea p«r!f!?rp^» »tremi5**n 1a. Govornik Je opoznffi na itertine arp*^rfj© t ramlta dHIh f»tI. PrM ▼ojno bo proe^asi1! T«akepra. kl je irovo-il prrtl TPtopu t Toino. za ^trabor^tra. Po nmpoTe In ortlo^lTen »aCrt, ki naj prlnece mir. Po^»nl pa »poKuava kosfrre« te detela, da Amerika ▼ to strmino bt#-torso Tojno ni Tstoplla samo irnto, 4a po-prarl krirleo. Jafx>Mka hi enteata. Osaka. 17. novembra. (Kor. tirad.) Rcuter. Japonski fininini minlster Je izja-vtl r nekem govoru, da Je popolnoma ne-mogoCe poslati Jaoonske čete t Evropo. Japonci so dokazali svojo pripravljenost, služiti stvari ztveznikov s tem, da so dali I na razpolajco svoje brodovje. da so pod-I pirali jradbo ladij In dali industriji na raz-polaso denarn« sredstva. Neposredna »U posredna fintnčnt pomoč zaveznikom #b-MSS Mdfti !• MMI HiUltfdfli Ihb|0& Br&fllusta nju u hstn. ansaa zi usaA asraAOMTVM Zadnja poročila U Rusije naglaiajo, da je Kerjen&kij v resnici tbežal in da se Je njegova akcija proti LJeninu popolnoma ponesrečila. Zdi se pa, da priđe sedaj do odločilnih bojev med Ktijedinom in Lje-ninum. O Kornilovu ladnjt vesti molče. Kaljedin namerava baje Petrograd izstra-dati. Zasedel je premogovnlke ob Donesu ter zadriai 200 vagonov flvil ta Petrograd. HoljJeviki, ki so porazili med Oačino in Carskim Selom 1500 kosakov Kerjen-skega, so Steli 1600 m<>2 V Moskvi se Je priče! bo| dne 10. novembra. Od 100.000 mož garnizije se Je postavilo 15.000 mož na stran boljševikov. Ostali nišo zapustili vojaSnic. Revolucijo-narnl voiaški od^eic je s 15 topovi neprestano obstrcijeval notranfe mesto. Do 14. novembra je bilo ubitih Mkti) ljudi, izvečine mirnih mešćanov. Katedrala v Kremlu ie razde'ana U.adnikt notranjega, trgovinske^a, pi'ljedelskega in prehranjevalnesa ministr-stva icr pet Clanov sovjeta so odstopili, ker sn atrajo ?a potrebno, da se ustanovi koalicijsko ministrstvo. Ruski socijalisti nameravajo ustanoviti poseben organ, katiiremu naj bi bila ministrstva odgovorna. Sera-^aniih p* sr> zelo veliVa. \z mnogo krajev v orovinciii ooro?s]o o sponadih med soci-fali^ti^no Rdečo in meščansko Crno gardo. V večinf mest so socijalisti že na povrSju. Vr?e :e strofe hi'ne pref^kave za orožiem. V rnno^i frajih so socijalisti in vojtki za-sedli tuđi banke. Sef revoluciionarne vlade ie ToVoj, ki ^a Je zamašna vlada tuđi do marčni revoluciji Imenovala za predsed-nika ^en^ta. »Izvestia \t Hclsinzfor«a. ki so d^«p-Ia v DPtrk v Haoa'-ando, prina^a-}o ^rrr^ično brroiavko iz Petrosrr«da. dn v'a^a tam mir, od>:ar sn bfli ča^rni^ki elevl T50ra-»ri! 5 fronte prihajainči d?les:ati po-roC^io, ćn stoji v*a armada na strani vlade ter zabtevajo boj proti Kerjenskemu. Hirarno w®w m Mm. Cna izmed glavnih treh proRramnih to^k najnovejše ruske revolucije je razde-litcv zemljiSč, oziroma oddaja zemljiJč kmetskim odborom. 2e pri prvi revoluciji so raMtvali kmetje, da se jim izroče zem-lji^Ča. Kcrjenskij pa je proglasil dne 9. oktobra, da se bo resilo agrarno vprašanje, ne da bi se država dcta!;nila lastninskih pravic in to z zviSaniem dnuosa zemljišč. Proti temu je nar.topil ruski Sovjet 8. novembra, ki je zaMteval. da naj se kmeto-valcem vrne zemlja in da nai se uniči pravica veleposestnikov do lemlje. Oboje si je v ni^prot^tvn, a of-i"idno ima ta smiscK da naj se razla^ti toliko veleposestnikov, da dobe kmetovalci već zcmiji^Ća, ki naj bi bilo tuđi njih last, torej ne pod državnim zemelj^kim monopolom, da bi bili kmetie Ie ne! aki nafemniki. Delež kmetovalcev na zerrclj^kem imct'nj je narašča! stopnjema z osvrb^jenjem kmetovalcev, katero je iz-v-d^I car A1e'"rander TT. v manifestu z dne to. f-brnarja 1S'»1. Takrat so debili rob^tva ^r,vobojeni seljaH deleže občinskih tem-Ijf'C, ki so nadala na ta način, da so vele-orr"«!tnikl prnti rd^kodninl odstonili rem-nf"*n ohčinam. ?lo Je takrat za 138 milijo-nov dc^'atin zeml'i^č Od leta 1S61 sem je prešla ne'a':o polovica taVratnesri plen:l-š1 era imetka v ro'e seljakov. Danrs ob-^e^a pi^rri'^ki imetek na zemlji v Rusiji 1» §e 40 do 45 milijonov desjatin. od tega 10 do 12 miliionov des'^tin gozdov in je od o*t*!!!i ze^lj??5 še 15 do 20 milijonov de^atin proctovoljno oddanih seliakom v * atem. Kar velfki posestn'kf 5e sami obde-1 »Je'o. zna?n Se 13 do 15 milfionov desjatin. Tz t^sra no^rstva se za krrctovalce ne da nsnoco doseći. VcčH fe državni imetek zemljica, kf 7na?a kav!h T3S mMfjonov de-5itaHn in imefie dosedanjera carskesra ana-nnfrt^n fonda v obsf^u 7"S mililonov desjatin. Naivce" teh drftvnih zemljice pa leži v «everm*?i. nustih, oosr^sto ned^stopnih In slabo na^elie^jh fcrhemiiah. rlasti t blizini Arhanjflsi^a. v fubemiji Volofdi in OIo-nefu, kjer sr> 5c reprodimi fozdov! \n modvlrja. P^d^bno Je pri carskih apanaž-nih nosestvfh. Tuđi od zemelfske imovine cerkva in samostanov se ne obeta posebna korist Statut!Vi \y, Ifta 1905. izkazule ra cerkve r celem Y% mUlJonor desjatfn, f« samostane 739.0O0 desiatin, do?im posedtt-ieio mesta 2 mifijona fn kozaki 4 milijone desjatin zr»mlii?5. če prtStejemo na?emnfn-sva no«?sfva in od**efefrm jrozdove na!-skrajnrjrt severa, vidimo, da sta *f% vsesa rusk#??a zemljHkejfa posestva ▼ rokah vo-Ijedelstv«. \% razpolo^Hivein posestva bi maj ft eno petino. Zahfeva seHakov jtre za t*m, dn bf -re^io remlif'^e, kttero so ImeH do sedaf samo ▼ najemu, ▼ njih last. S tem pa bi bilo pomagano samo doseda-■Ita MlHBfkom ttitttij^ tn*^fffc IdmIo* valetv pa bi se samo poslabftalo. Z državnim! velikansktmi cozdovf se ne da mnoco napraviti. Traba bi Mio mnogoletnega tei-kega truda, da bi se ta lemlilića iipreme-nila ▼ donosno zemljo. Seljakl pa zahte-vajo sase oadalje tudJ ves ostali uporabni svet To to cerkvena posestva; ali pa se mori vzeti cerkvi finančna opora? Ali sa more vzeti plemstvu posestvo brez odlkod-nine? In kaj potem, če vse to ne cadostuje, da se zadovole želje po lemljišču? Vrh vseia pa Je tuđi Še za poljedeistvo uporabno zernlJISČe sila neenakomerno razdeljeno, tako so ćele fubernije, ki imajo skoro nlĆ uporabne** lemljišća, drugod je zemlJiSČa v izobilju. Ali bi se hoteli kmetovalci ene cubernije odreci svoji dobri zemlji na ljubo prebivalcem sosedne rubernije? Ali bt hoteli večji kmetovalci odstopiti zemljo manj-Sim? So pa še druge težkoče. Kje je meli-joriranje zemljišć, kako naj se izvede, kako naj se dvigne produkcija zemljišč. Kako naj se izvede oprostitev kmetovalcev iz obćinske obveznosti, v kateri je §e danes velik del kmetovalcev? Agrarna reforma ministra Krivošejna, ki je oprostila že 200000 posestev iz »mira«, t. J. te obveznosti, se mora izvesti do konca. Treba je osušiti obsežna močvirja, treba je umetnih gnoj i I, treba je dvi^nite kmetovalce v raci-jonnlne eospodarje, treba je prometnih sredstev. Vse to je treba Sele ustvariti, prej tuđi zemljiSka reforma ne bo imela zaželjenega uspeha. Vojni c'lji Angiije. London, 1(5. novembra. (Kor. urađ.) Reuter. Zunanii minister Balfour je govoril na banketu Venizelosu na čast med drugim: Uničenje Nemčije ni bilo nikdar cilj entente. Uničenje nemSke trgovine ni ni-kakršni volni cilj. n^arveč Ie vojno sredstvo, in zelo upravičeno vojno sredstvo. Rotterdam. 18. novembra. (Kor. ur.) V uvodniku o debati, ki jo je pričakovati v ponedcljek, piše »VVestminster Gazette«: Predvsem se mora razglasiti in pojasniti vsemu svetu, da popolnoma razumevamo vojake armade in da stoji ves narod za armado. Llojd George igra vlojjo čioveka, ki izroča sovražnikem zelo nevarno orožje. Cas je, cia energično protestiramo proti tej metodi. Ka':or Čujemo, bo poslanska zbornica to tuđi storila. Druo vsi zaprti. Proti sovrazniku je treba enotnosti na ćeli crti od ^evernesra morja do Adrije. = Venfzeiosovl namenl. »Corriere della ^era« je dobil informacije, da spremlia Venizelosa na njerovi poti v Rim, Pariz in London ravnatelj Atenske banke Vasilopulos. Kot politični namen potovanja se navaja poleg želje porobiti stike z entento, tuđi grška intervencija in udeležba gršk'h delegatov na prihodnji ententni konferenci v Parizu. = Odklonjena pomoč Klta^ke. Iz Bazfa poročajo: Kitajska vlada je skie-nila ustanoviti iz prostovolicev vsake provincije pomožni zbor, ki naj se pri-hodnje leto spomladi udeleži ofenzive na Francoskem. Zatrjuje se, da je spravila ta vest ententne državnike v za-drego in da so jo hvaležno odklonili. = Danska In Nemčifa. Berolin, 16. novembra. »Independance Belgique« poskusa sila nerodno skaliti nemSko-dans!:c odr.^Sajc s porooilom, da se bo-đo v kratkem zaključila pogajanja, da naj m bo sklcpu mini odstooi šlezviški okraj Haderslebcn Danski. Ta vest Je v polnem obsegu zlagana. » Zlonisti za varstvo Jeruzalema. Berolin 18. novembra. (K. u.) Kakor poroćajo listi, je zlonistična zveza v Švici zaprosila tu se mudeČega nuncija kardinala Margchettija, da nai papež pri sultanu podpira njih prošnjo, da naj ščid Jeruzalem z nevtralnim pašom v obsegu 30 km pred onečaščenem vsled vojne Isto prošnjo bodo predložili rudi zastopnikom centralnih držav in entente. Iz državnega zbora. INTERPELACIJA poslane« dr. Lovra Pogačnika in tovarišev na trgovinskega ministra v zadevl enako-pravnosti v rabi poŠtnih Stampllj v južnih kraj ih. Dočim Ima ▼ Dalmaciji pofitna Stam-pllija na prvem mestu hrratslto In na dro-gem mestu italijansko becedilo, đoCim sta na Ceškem in Moravekem češka in nemška imenovanja enakopravna, ni ta enakoprav-nost nlkjer Izvedena v đeželah, kjer 2ive Slovenci, na Kranjskem, Stajerskem, Koro-8kem in Primorskem. Da, na Spodnjem fetajerskem mnogi kraji z močno slovensko manjšino sploh nimajo slovensko označe« nega imena, na KoroSkem ćelo ne čisto slovenski kraji z malo lzjemami. Enako ni-mata poštni §tampi!iji mosta Gorice in me-Trsta slovenpkega Imena in pri krajili • ^-ietoslovenskim prebivalstvom, kakor ▼ Tolminu, Kobaridu in mnogih drogih stoji nemško ime na prvem mestu. Z ozirom na to vprašamo: Ali hoCe Nj. ekscelenca odrediti izvedbo popolne enakopravnosti t po-imenovanjih na pofitnlh etampilljah v teti deželah? INTERPELACIJA poslane« Brenčića In tovarilov radi brer- obzlrnih rekviziclj na aiovenskem Stajeh. skem. Žetvena pomisija pri Sv. Lovrencn na Dravskem polju v ptnjskem okrajnem gla-varstvu mi je poelala to-le brzojavko: Tu se brezobzirno rekvirira krompir ter se ne pugčajo predpisane množine za prehrano. 2etev se računa na 80 metrskih stotov na hektar, v resnici se pa pridela 40 do 60 metrskih stotov na hektar. Dobame pogodbe so bile v mnogih slučajih izsiljene in vpisane večje množine, kakor predpisa-no. Nwjno prosimo za posredovanje, da se izvrSe rekvizicija na podlagi resničnih ln ne poljubno preračunarilh zalog. Na podlagi tega poročila si usojajo podpisani vprašati: 1. Ali hode nj. ekscelenca takoj odrediti, da se v ptujskem okraju pusti prebivalstvu za prehrano in živinorejo predpisana množina? 2. AU hoće nj. ekscelenca odrediti, da se rekvizicije pregledalo in đa se odredi oddaja na pod-lagi resničnega ln ne poljubno posta vi jene-ga donosa? 3. Ali bo nj. ekscelenca sedaj se vršečo ođdajo takoj ustavil in ukazal, da se pregledajo rekvizicijski pređpisi se-danje akcije? 4. Ali hoče nj. ekacelenca naročiti Itajerskemu namestniku grofu Cla-ryju, da strogo pazi na pravilnost oddajeT Vesti iz Dfioitt U. Cesarska dvojica v Trstu. V pe- tek se je mudila cesarska dvojica v Trstu. Cesar je sprejel na namestništvu poklonitev odposlanstva zastopnikov trgovine in industrije. V odposlanstvu so bili zastopniki vseh narodnosti v Trstu. Navzoča je bila pri sprejemu tuđi cesarica. Baron Albori je imel na cesarja navdušen govor, na kateri je cesar odgovoril: »Zahvaljujem se iskreno za izražena čustva lojalnost! in vdanosti. Vem, kako težko je prizadet zvesti Trst vsled vojne in kako težko so trpeli v mestu vsi viri bogatega blagostanja. Sledeč tradicijam Mojih prednikov, hočem storiti vse, da ostane Trst za vedno neločljivo združen z avstrijsko krono in da se po težkih iz-kušnjah kmalu zopet d\igne do neovi-ranega procvitanja.c Cesarjev odgovor je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Cesar in cesarica sta se dalje časa raz-govarjala z vsemi člani odposlanstva, povpraševala o težavnem gospodar-skem položaju Trsta in izražala toplo zanimanje za usodo mesta in stremljenja po povzdigi gospodarskega življenja. Nato je stopila cesarska dvojica na veliki balkon namestniŠtva, kjer je bila pozdravljena od množice z vihar-nimi Živio! Hoch! in Evviva! - klici. Cesarska dvojica se je nato zopet od-peljala v svoj stan. Cesarica v Gorici. Cesarica Žita se je mudila včeraj v Gorici. Cesar in cesarica sta sla tuđi na grad, s kate-rega je vladar svoji soprogi razlagal situacijo tekom bojev za Gorico. Zvečer sta se vrnila v Trst. Odlikovanje. Načelnik okrajnega cestnega odbora za komenski sodni okraj gosp. Anton Abram je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno patrijotičnega in po-žrtvovalnega delovanja v vojni. Odlikovanje*. Tržaški veletržec g. Alojzij Ferfolja in njegova gospa soproga Marija sta odlikovana s čast-nim znakom Rdečejra križa II. razreda. Za civilnega deželnega komisarja ▼ Crni Kori je imenovan nadporočnik namestnistveni svetnik Artur baron Schmidt von Z a b i e r o w. Našim beguncem sporocam, da se je iz Jugoslovanskega kluba že usta-novil osrednji odbor na Dunaju, ki bo skrbel za vse, kar se tiče naših be-guncev, in aicer: v podrobnem delu, kar se tiče posarničnih slučajev glede begunske ali vojaSke podpore, — na sploh pa, da se nekatsre neugodne do-ločbe omiliio in bolje urede, — zlasti pa bo odbor vodil akcijo za vračanje beguncev v domovino. Skrbeti bo. da se bo vršilo to veJ-ko če\n sistematično, da se bodo najprej tistvarjali predpogoji za vračanje: stanovanja doma in prehrana. 266 Štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 21. novembra 1917. Strm 3 danes le na kratko sporočam to veselo vest našim beguncem, da bodo vedeli da je tu neki veljaven in splošno pri-znan odbor, ki bo skrbel žanje. __ g. Pred c kr. goriško iz praše valno komisijo za ljudske in meščanske iole v Ljubljani so se izvršili v letošnjem novembrskem roku Upiti za ljudske Sole v času od 12. do 16. novembra ter so bili usposnbljeni nastopnl učiteljski kandidati in kandidatinje: 1. s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Cenčič Marija, Kunster Frida, Rozman Josipina in 2gur Elizabeta; II. sslovenskim učnim jezikom: FurlaniČ Peter. Kenda Zora, Lazar Anton, Povšič Lidija, Ravter Amalija, Sedevčič Ema in Stepančič Marija; 111. znem-škim učnim jezikom: Dolničar Marija in Fiegl Viktorija. Za obnovitev Primorja in povrnl-tev beguncev z Juga. Poslanec Fon je stavil v parlamentu na notranjega ministra^ na ministra za javna dela in domobranstvo vprašanje glede obno vitve Primorja, povrnitve beguncev j odpustitev v vojaški službi se nahaj: jočih primorskih kmetovalcev. Izvaj. i je: umevno, da ni mogoča za sedaj . splošna povrnitev beguncev, ali neka-teri kraji, oziroma deli so vendar dobri za povrnitev. Kjer so biše razdrte, "naj se začne takoj vzpostavlialia akcija. Opozarja se na rodovitnost zemlje; ako se obdelavanje izvr;': v •--:'-vem Času, bo mogoče t;uT: dele države preskrbeti ?iv;!, čivja in vina. £tevi!ni ćr-služilo pri vojakih. Ako se družine brez njih, bo ob ' mo^oče. Treba od pustit službe družinske očete, ozir :r jih ni, vsaj enega sina. Na i, -i>'-\em je mogoče delati ćelo zimo v vinogra-dih, zato treba delati na to. da se mo-rejo begnnci čim prej vrniti, najkas-neje koncem februarja. Županstvo občine Dornberg na GoriSkem naznanja svojim občinarjem, da se je izposlovalo pri oblastih dovo-ljenje povratka na domača tla vsem delazmožnim občinarjem v svrho ob-delovanja zemljišč. Kdor želi iti do-mov, naj se takoj zzlasi na županstvo Dornberg, pošta Rihenberg, da se mu dopošlje za povmitev potrebno do-voljenje. Upravni odbor občine Nabrežlna naznanja vsem občinarjem, da se je preselil občinski urad zopet v Nabre-žino. Ker je sedaj dovoljeno. se vrniti v Nabrežino. se svetuje vsakojnur, da prej ko se naseli z družino, naj si pregleda svojo hišo radi te^a, ker je veliko his* nesposobnih za stanovanje. dokler se ne popravilo. Za informacije se je obrniti na upravni odbor. — Upravni odbor občine Nabrežina: pređsednik Ivan Cah arija. Kanalsko žuoanstvo pozivlja svoje občinarje, ki služijo pri vojakfh, da se v smislu poslanskih interpelacij in stremljenja politične oblasti glede ob-novitve Goričke In prvotne uporabe delavnih moči, zglase na županstvu, ki uraduie v Ljubljani. Doleniska cesta 68. Kar se bo tozadevno moglo storiti, se p^tem objavi v časonisih. KJe ie totoinsko ŽTtpanstvo, po-vprašujejo občinarji iz Poljubina, Za-tolmina. Doli, Gabrij in Volarfev. Ti občinarji povnrastiiejo, kaj se je ukre-rnlo slede povrrtitve v domačo občino. Tz Doli že noročaio. da «o se nekateri vrnili in sliši se tuđi, da Tolmin ni prav hudo poškođovan, v Zatoiminu tuđi Se stoie n'?e. Občinarii žele takoj-šnieea obvestila, kako in kaj je z vt-nitvHo. Tz Rat poroča tamkMSnj! ?ut>an Anton Breščak. da se je že vmil do-mov in da ostane v Ratah ter prino-roča vmitev t^id! svoiim ohčinarjem. Tržaško slovensko gleđallšče se oživlja. V rcdelio ie bila v Narodnem domu predstava z zanimfvirri spore-dom: pev.cke točke in uprizoritev bur-ke »V civilu« in nanovo burke »Htaz-rrica v nrvem radstrophi*. OledaliSče je bilo dobro obiskano in obetajo se še nove rjredstnve. Velik Br>»nVovfčev nsneft v Trstu. V g!edn'?šču Politenma Rossetti je na-stonil Zlatko Balokovič tekom enesra te^na dvnk^?t in žH ortnkrat velike uspehe ob nolnem gled?1f^ču. Umetni-ku so kročili pri drusrem koncertu velik TovnHev venec s ^loven^kimf in brvatskimf trakovi z nani^om: »Trža-5ki Ju^oslovani v^ifkem^ iTmetnikn« in »VeliVom umjetniku tr§čćnskl Jugo-slave^f«-. Pooravek. V v?f»raf5nif»rn noro^ifi \% Gorice se je vrinila glede G r č i n e skraino neljuba nomota. ker se čita, dn 5^0 v tem predmestnem del^ nroti K'-ombers^i stanovali sami Tt^lnani. Čitati se irrm, da so t?m st?inov^li samt Slovenci, k? so zađnla leta bili btrstvu. — Voina odlikovanja. Poveljnik etapne postaje v Ljubljani polkovnik Anton H o I i c k je odlikovan z oficirskim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo v priznanje izbornega službovanja kot postajni poveljnik v Mariboru. Najviše pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev je bilo izrečeno nadporočniku gor. strel. polka št. 2 Ivanu Me hl rtu, poročniku 17. polka Janku Kersniku in poročniku 17. polka drju Rihardu TomŠiČu. — Za vojaškosodnega praktikanta (praporščaka) je imenovan enoletni prostovoljec desetnik dr. Oabrijel Ravnlhar pešpolka Št. 17. — Imenovan |e za provizoričnega srednješol. učitelja suplent Ivan Mrav-I a k na gimnaziji v Mariboru. — Za voiaške oproščence. Dr. Ben-kovič je interpeliral domobranskega ministra radi podaljšanja oprostitve crno-vojnikov, ki so oproščeni s k o n č n i m terminom — in radi postopanja voja-?kih poveljnikov, ki se branijo izvršiti dovoljene oprostitve. —g. — \a?tavliante vojnih invalldov v vojaških obratih in službah. Trajno superarbitrirani voi. invalidi dobe lahko pri vojaških oblastih. napravah in obra-t'h službe kot pisarii, oziroma manipulanti itd., tako v zaledju kakor pri ar-madi na bojišču, toda le potom posre-dovalnic za delo, torej pri nas potom deželnega odseka za posredovanje dela vojnim invalidom. Vojni invalidi se tuđi ne nastavijo takoj po njih superarbitra-ciii, ker se jim hoče dati prilika, da se pobrigajo za traina mesta, ker so te službe samo za čas vojne ter ostaneio invalidi tuđi za čas njih službovanja civilne osebe. Tuđi se bo voinim invalidom, katerim se nudi prilika dobiti trajna služba, pod vsakim pogojem olajšal prestop. — Koncert »Glaibene Matice«. V tg-likl dvorani hotela »Union« pred rasprodano dvorano Je otvorila »Glasbena Matica« snoči svojo letoSnjo koncert.no pf»r!5o nu-deč pred izbranim glasbenlm občln»tvom Izbrane sretovne in domaće skladbe. V pestni Je ostala »Glasbrna Matica« pod vodstvom ravnatelja Mat^ja Hnbađa zvesta svojim tradicijam ter nudila ▼ zbo-rovrrn petju izključno le kompozicije do-mačln Bfcladateljev. V aolih in koncertnih klavirskfb toCkah nas Je pope]Jal snoCnl koncert tuđi ▼ avetovno plasbo. Matičnih koncertov ne smemo meriti. kar se tiče iborovega pet ja, po drugih koncert Ih. Tu ne gre vprašatl, kako je rbor izvršil svojo nalogo. Kar ni rsaštuđirano do najmanJSe podrobnosti, kar kafe prt skuSnjah Se naj-manJSe pomanjkljlvosti, kratkomalo ne priđe pred občinstvo. Zato *e teni ložje po-glabljamo v skladbe same in v njih interpretacijo. Antona Lajovlca skladbe smo slišall v pet Senskih zborih. Slišali »mo že bolj orijflnalne in bolj ur-iTilnijoCe njegove kompozicije, pa tuđi vfferaj izbrane manjSe skladbe imajo vseskos! prav lepe vrline. Prve tri, Pesem Carovnice. Ne povem vam, »akaj, in Prutan moj. «o bolj piipoveđnega značaja, Custvovanje se v njih ne izraza r posebnim akcentom, zato zavriska v Pesml d^klice srce devojkt ob prvih polj'ibih, zato ukazuje dekle t Pesml Primorke morjn, da ji mora pripe-ljat! fanta nazaj. Izražanje v t^ta đveh pea-mih Je krepko, ▼ prvi vrteka.ioče In odseva-joče prepenetenje in raiburjenje, r drugi ploboko in mo£o<«not — krepko. Obč1r5tvo je po vsej pravici Isražalo navzoCemu kom-ponlrtn svojo zahvalo. Emil A d a m i č ima pristno narodno stnino. Znano nam je to Iz Tečine njegovih kompozicij. Frapantno In z Izbornim efektom pa Je vpletel ▼ svojo pkladbo ▼ beseđe »Tak dolgro sem por»1val. da sem 5e klobuk zapil!« napev pristne narodne pesmi, bre/skrbne vepele tn hudo-mugne. Ob«"instvo Je burno sahtevalo. da se ta skladba v raskem vjetniStvu se naha-Jafoče^a skladatelja ponovi. Deklic*, kl p!5e fantu »Tri leta te čakam. tr ljubim zvpBto«, piše to pismo s srčno krvjo in ga posije fantu dez dol In wwro. Kakor so be-seđe stereotipne sa pismo, mora biti skladba znana, naslanjati se mora nm otožnl narodni način Izražanja. Otožno se glasi, ko mu piše o svojih solzah In vzdihih, odloč-no. ko zahteva. da »e vrne. Manj učinkovita je pe?em o rosici. Ptlčka lapevala o tele-nem boro Je pripoveđna. a tabor ne stoji na Kranjskem, tam nekje ob hrvatski meji mu poje ptička In se poigrava s jngoslo-vansko mielijo. A ko je to pesera zapela Je Mio ie dolgo, đolfo pred današnjimi đnevt. 2e takrat . , . že od nekdaj ... pa to bi bila politika. Dr. Anton S c h w a b je imat na sporedu samo đve pesml. Večer na mor-ja. Yečna krasota morja je navdu§ila skladatelja, da kolorira večerao nebo nad oceanom. Mirno, skoraj pobožno zrel tja na morje, veličastnost morja te objamc, ko odseva ▼ žarnih bliskih zahajajočega solnea in končno trudno bi legel k počitku tara daleč v solnea jasnem Krađo, morje umira, tiho naokros* Zdrava Marija Ima ctoJ« po-ambae tatave v teraiaajm tar tvvrt aatvt« «no naJalJajneJUl^ to€k programa. Zdrava Marija U pojo ztobovI, ko koraka! potnik po eastl, tn tvoje mlali se vpletajo t harmonijo avonov. Oni sase gredo svojo pot, oni zase pojo svojo melodijo in ▼ tebi vsbude pobožnost, da tkleneš k molitvi roke, kot t dnevib mladostnih. — Stanko Premrl Ja lmel na »poreda đve pećini. U čin kovala je posebno Prešernova Zdravica. Dasiravno dela s efekti, ne prinasa pe-sem prav za prav ničesar posebno original-nega v kompoziciji, tuđi ne v izražanju, na-•protno bi se reklo lahko, da se preveč eili v obliko rekake himne. In vendar je imela pesem velik uspeh ter izzvala naravnost frenetično navdušenje. To je pač to pot —-oprosti mi naj skladatelj — pripisati naj-bolj Prešernu in današnjim časom. Ali more ostati »rce, ki je prišlo, da se navžije čuBtev, izraženih v harmonijah, mirno, če mu v velićaFtnih, kot v jeklo vlitih akor-dih, proglašaš svobodo narodov, konec* vojno? Ddč, Delica BuČarjeva je igrala koncertne točke na klavir ju. Weber, Liezt, Chopin. — tn moramo prerti na izvajanje samo. Pred temi imeni stoje kerubi s pla-nienečimi meci, če Jih nisi razume! — uho-žer nisi plišal božanstva, kl povori Iz njih, če jih nisi razumel. pa ti tn^i vps trud nič ne pomaga in ne boš na najboljšem klavir-Ju do&egel nobenega uspeha. Gdč. pianisti-nji je bilo občinstvo bvaležno za njeno izborno interpretiranje skladb. Massenet, Thomas, Blzet v interpretaciji koncertne pevke iz Gorice Cirile Med vedove, bolje je ugalala mlada pevka v Pavčičevi in Adamičevi pesml, nalbolje v dr. B. Ipav-čevi Ciganki Mariji. To pesem Je pela « največjim občutkom uprav vzorno ter jo Je morala na eplošno željo ponoviti. Lepo zveneči, izborno izšolani in obsežnl glas ter dobro razumevanje partij odli'-njejr* mlado pevko, ki bo kot koncertna pevka gotovo vsikdar našla prav hvaležno občinstvo. — Koncerti v hotelu Union. C. kr. policijsko ravnateljstvo je iz osebnovarstve-cjt ozirov odredilo, da morajo pri vet jih prireditvah v veliki dvoraiit hotela ITnlon pro?ti biti vsi Izhodl. Ako to pa ne b* bilo moffoče doseči, se ne rae tpS V3tj,>nic izdati, kakor 846. oziroma pe *?me iiir.o to fttevilo opob v dvorano in na galeriji pn štiti. Toliko v pomirjenje občinstva, radi tišine pri Izhodu iz TTnionske dvorane. — Ljudtkoiolske vesti. Učiteljska kandlrtatinja ijudmila Gerbrlek Je na- meščena za »uplentinjo v HruSici, Emilija Kiferle ▼ Smukl, Marija Perko v Sto-pičah, Stanislava Iskra v ftiškl. — PrltoŽbo Društva hišnlh po«estni-kov v Ljubljani proti sklepu ijnbljan^keKa občinske^a sveta v zadevi nameščenja omoženih ženskih moči, je deželni odbor odklonll. — Tnrovsko bolničko in podpor. drn^tro v Ljnbllanl opozarja še enkrat svoje člane na svoj redni občni zbor, kateri se vrši jutri v sredo točno ob lk8. zveČer v sejni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu je tuđi važna prememba društvenih pravil. — SodaviSarJi so primorani zaradi vedno težjega in dražjega dobivanja suro-vln ter rastočih režijskih Btro§>:ov o đ d n e 1. decembra 1917 naprej prodajati ste-klenico podavice po 24 vin. in pokalice po 32 vin. Ker se morajo centrali za kovine odpošiljati kositerske (cinaste) glavice sl-fonov se morajo računi o odđanih In Epre-jetih steT-fenicah nertin-ioTna akleniti in ker je ves koslter (cln) »aplenjen. prosi se si. občinstvo, da ođda tekoj sodavičarjem kjerkoll se nahajajoče cinaste sifonske glave. — Dežeina zadruga izdelovalcev so-davode na Kranjskem- — GaSper Bolte, t. č. načelnik. — Izvoz vina Iz Avstro - Ogrske v Svico in vinski trg v Svici I. 1917. O tem morejo interesentje vpopiedati podrobno poročilo pri trgovsH in obrtnlški zbornici v Ljubljani. —Uvedba prevoznih izkaznic za pre-deno, tkano in pleteno bl^go ter za predmete konfekcljonirane iz takega blaga. Za prevoz takepa blaga v kraje izven Avstriie so uvedene prevozne izfcaznlce. Prošnje za izdavo prevoznih izkaznic za blaero navedenih vrst je k navedbo vseh podatkov, ki so za presojo prošnje potrebni, potom političnih okrajrih oblastev pismono vložiti pri deželni vladi. Natančnejši podatki, vrste Blaga, ki je vezano na te izkaznice 1. đr. je razvidno iz raspisa, ki Je v pipami tr^ovske In obrtniške zbornice v Ljubljani na vpo-gleđ. — Promet s civilnim tovornim blagom v zasedenem o^ennlju Romunije. Do izbruha vojne z Romnnijo je bil Ivzoz Maera v Ro-munljo urejen na enak način, kakor sedaj Izvoz v Bol^ari'o in Turčijo ter je bil ves promet s civilnim blagom osredotočen v Avstrijekpm biroju za blaeorni promet (ČFtPrreichischcs Warpnverkehrsbureau) na Dunaju (I. Stubenrinp 8). Upati je. da bo v đoglednem Času zopet mopoče pričeti s izvozom civilnepra tovorneea Maea v za-prdpno ozpmlje Romunije. Priporočliivo je, za vsak primer prijaviti blago, ki je name-njeno za zaserleno ozemlie v Romur.iji In pripravljpno za oddajo, 2e pedaj omenjene-mu biroju v svrho svoječasne odpreme. — Vojno poštni uradi. Promet blagov-nih vzorc^v na vojnnpo^tne urade St. 76, 364. 276, 428, *0g. 612 in 624 je ostavljen, — Roparskl napad. Poproga ravnatelja mpstnlh napadov Hejnica je bila snoči ob pol 6. pod TjvoMJem na stopnjlcah od vojaka napadana. Str^al ji je torbico s 70 kronami ter jo pahnil, da je padla s obrazom na kamen. Neznosno je, kar se v LJub-]*pvA pri bei«=»m dn^vu že drpnia. policije pa seveda ni nikjer in vendar epadajo tuđi ti-volski nasadi v njeno področje. — Požar. Danes zjt?traj ob pol 7. so zapazili t Bkladlfiču »Balkan« požar. Gorelo je v baraki, ki je bila naslonjena na glavno zidano ^klarfif^e. Ljubljansko gaailno dru-ttvo pod vodstvom ravnatelja g. Turka je bilo takoj na mestu ia je pričolo z regilni-mi đell. Posrećilo se je gasilcem resiti ee-lo cisterno petroleja in mnogo sodov ruma, Nekateri sodi so bili že popokall. Zpo-rcle pa so velike množine sveo", mirm -lađe, lita. kornzne moke, sira In sena iu plame. Gasilci fo takoj, ko so stopili v akcijo odtrgall lesene stopnjice k ziđanemn »kla-điSču. ki so že gorele ter izolirali sosedna skladiftča. Tako Jim Je bilo mogoče resiti twn iefe«e zaloge, tako da ci-il »egn n*ebl valstva Ljubljane ne zadene nob»:n* ftkoda. 3 patrono se Je Igra I 141etnl begunski dečko Izidor Faganel v Srednjih Gamelj-nJh. Granata je eksplodirala In odnesla dečku Stiri prste na desni rok i. V potok je padel In se vtopil eoietnl rran Si tar iz Stare gore. V Krki se Je vto-pila 311etna Neža Pugelj i« Grčevja. Ustreljen tkozi okno. V Velikem Mradevem pri Koe tanje vici je neki neznan eioTek ustrelll akosi okno posestnlka Kra-tor^ft, Obtelal i« artot pol«« vasrja, ^odmtfilo« c fcr. kmetljake drutfo« v *t. Jurju ob Jotu I telauiicl bode zborovala ▼ nedeljo dne 18. t m. dopoldne ob 9. uri t ljudski ioll t fit. Jurju. Na spoređa bode med drugim tuđi rasprava o predlogi vin-skega davka, kateri preti obremeniti vino-gradnike. — Načelnik J. Belle. Draij« pivo na Stajerskem. Društvo krčmar Je v v Gradcu Je sklenilo, prodajati od 19. t. m. dalje pivo: 1 liter 1 K 28 v. pol litra 64 v. Malin« zor« ▼ tem poinem letnem čaau na Bizeljskem. Na Solskem vrtu v Orešju cveto učitelju g. RoSu maline sedaj ter neso.ob enem sad, dočim jih v poletju zaradi sule ni bilo nič. Za poslane Tejice ie lahvaljujemo. Vlak je povozil pri Hočah blizu Maribora 221etno Marljano Cvitanlč, hčerko mariborske gostilnlčarke, kl je bila Sla iskat mleka ter te je po progi Tračala đo-mov. Truplo so pokopali v Hočah, ne da bi bili obvestili mater. Kino Ideal. Spored za danes, torek, 20. novembra. Znameniti i^raloe Robort W a r w i c k nastopl v družabnl drami v 5 delih »Visokoletečl .nacrti*. *z ananirnite velike ameriške serije. Poleg lega se vprl-zori se nordijska burka v 2 1?jin^ih »Uka-njeni prilizovatec« z zirnnima koi.ikoma Buohom in Striboldom v glavnih vloeah ter aa^novej^a voina poročila. Ta epored se predvaja do četrtka 22. novembra Za fulpdino .op me no. Kino Ideal. izgubljena je bila v ?OQ«*deo*k dne 13. t. m. rn noti iz Grs^iSča do glavne pofete rjava usnjena moška rokavica. ¥&> šten naj«:itelj naj jo blagovoll oddati v Gradi.rču st. 15., vrata 17. Izgubljena je bila v soboto dopoldne Crna Ženska denamiea % manjšo vsoto de-narja najbrže na Pogačarjevem trgu. Odda naj eo na Trgu Taboru St. 5. I. nadstropje. Denarnica je bila izgubljena v Selen-turT'-i n'iVi. V denarnici je bilo okrog 20 kron denarja in karte za aprovizacijo. Najđitelj naj si denar obdržl, karte pa naj izroči policiji. Lovski pes mlađ, Čest mesecev star, belo in crno lisaat, brez znamke in ovratnika, ee je zgubil. Kdor bi pa na§el. ali kdor kaj ve o njem, se prosi, da ga odda ali to sporoći proti nagradi pri Fran Peterca, Dunajska cesta 6t. 41. t Meso na rdeče izkaznice. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A, prei-mejo meso v sredo, dne 21. novembra popoldne v cerkvi Sv. Jožefa. Določen je ta - le red: od 2. do Vtd. št 1—200, Od Vid, do 3. St. 201—400, od 3. do Vt4. št. 401—600, od Vi4. do 4. št. 601 do 800, od 4. do V*5. št. 801 do konca. Ena oseba dobi Va kg, 2 osebi V« kg, 3 in 4 osebe s/* kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb IV4 kg, več oseb V/t kg. — Kilogram stane 2 K. t Meso na rdeče in rumene A - izkaznice. Stranke z rdečimi in rumeni-mi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmejo meso dne 21. novembra v cerkvi Sv. Jožefa od vz5. do 5. i Sveza repa na rumene izkaznice C ši 2401 do 2640. Stranke z rumenirrri izkaznicami C št. 2401—1640, prejmejo svezo repo v sredo, dne 21. novembra popoldne na Poljanski cesti št. 15. — Določen je ta - le red: od 2. do 3. St. 2401—2480, od 3. do 4. št. 2481—2560, od 4. do 5. št. 2561—2640. Vsaka oseba dobi 10 kg; kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče! t Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja št. 751 do konca prejmejo krompir v sredo, dne 21. novembra in v Četrtek, dne 22. novembra iz Miihl-eisnovega skladišča na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: V sredo, dne 21. novembra dopoldne od 8. do 9. št. 751—900,'od 9. do 10. št 901—1050, od 10. do 11. št. 1051—1200. V četrtek, dne 22. novembra dopoldne od 8. do 9. št. 1201—1350, od 9. do 10. št. 1351 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg; kilogram stane 30 vin. t Špeh za V. okraj. Stranke pete-ga okraja prejmejo špeh v sredo, dne 21. novembra in v četrtek, dne 22. novembra na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta - le red: V sredo, dne 21. novembra od 1. do 2. popoldne št. 1 do 200. od 2. do 3. št. 201—400. od 3. do 4. št. 401—600. V četrtek, dne 22. novembra od 8. do 9. dopoldne št. 601 do 800, od 9. do 10. št. 801—1000, od 10. do 11. št. 1001—1200, od 11. do x/z\2. st. 1201 do konca. — Vsaka oseba dobi Vz kg: kilogram stane 8 K 80 vin. t Špeh za VI. okraj. Stranke še-stega okraja, ki imajo nakazila za mast št. 1—600, prejmejo špeh v četrtek, dne 2. novembra popoldne na Pcljanski cesti št. 15. Določen je ta - le red: Od 1. do 2. št. 1—200, od 2. do 3. št, 201 do 400, od 3. do 4. št. 401—600. Vsaka oseba dobi Vt kg; kilogram stane 8 K 80 vin. + Ureditev prometa s prašici. Od kompetentne strani se občinstvo opozarja, da je edinole deželno mesto za vnovčevanie upravičeno na Kranjskem kupovati prašiče — izvzemši na-kupa prašičev za pleme in za rejo po legitimiranih rejcih — in da se bo vsaka ncopravičena prodaja in vsak tak nakuD kaznoval po § 8 ministrske naredbe z dne 15. februarja 1917, drž. zak. št. 62 z globami do 5000 K ali z zaporom do pol leta. Nalnovslša poročila. KRVAVI BOJI V PCTROGRADU. 8toekho!m, 18. novembra. (Kor. urad.) Švedi, ki prihajajo ii Rusije pripoyeđojejo,< đa je radnje dni v Petrograđu teklo mnogo krrif In da Je bilo na tisoče kadetor umor-jenih. Glasom poročila Usta »Novaja 2lznj« skuša zveza železničarjev posredovati med bojujočimi se »trankami. List potrjuje vest, da je general Kaljeđin zaaedel pro-mogokope ob Donecu ter tako Uvrtil huđ pritisk na želemico. ZMEDA NA FiNSKEM. Stockholm, 18. novembra. (Kor. urađ.) Usti pocogajo ia Hap«nmunajska policija je zasledila pri upeđlterin Ludovikn Mendeu veliko zalogo sladkorja. vinskega kiša in špirita. Blago je zasegla. S tem blagom — bilo je 49 zabojev slad kor ja, 150 hektolitrov vinskega kiša itd. — se je vršilo tivahno tihotapstvo na Ogrsko. Policija je zaprla tuđi gališkega begunca Mozesa Đickerj&t ki je vtihotapn 8000 kg Špirite v sođčkih, * Umri J» v Parizu slavni francofllđ kipar AugusteRodin. August Rodin Je bfl rojen 4. novembra 1840. y Parizu, fte v zgođnji mladosti so vzbudila njegova dela veliko pozornost. Svetovno slavno pa j« pzostalo njegovo ime, ko je 1. 1877. razsta-vil v Parizu svojo skupino »železni vek«. Slavna Rodin ova dela so znana celems svetu. Tuđi za jugoslovanako umetnost ima Rodin velike zasluge, bil je učitelj Ivan« Meštrovlča. * Sama se Je obtožlla krive prlsese. Semenlški ravnatelj Karei Thomas in se-meniška učiteljica Heisen sta stala pred porotno sodnijo ▼ Kasslu rad! krive prisege. Semeniški ravnatelj, 48 let star, oženjen in učiteljica Heisen sta. imela ljubavno razmerje. £enin gospodične Heisen, 21 letni župnik R. je to izvedel in prišlo Je do ostrega nastopa med župnikom in ravnateljem. Sledila ie toŽba radi Žaljenja časti. Pri razpravi sta oba tajila ljubavno razmerje. Spori se nišo poravnali niti tekom nastopnih let in ženin je vztrajal in zahte-val od Heisenove, da prizna, kar je storila. Nato se je gospodična sama ovadila rakav »*rei pri 3v. .T-§tu: po 50 K: Anton Krali, tajnik Zađmise Zr«*>, Ljubljana: Joim Krak, poa^atnik in župnik ▼ Podgorjn: Pa-Tral Sf»< 31. -Varoda* 14. Dotsmtra 1317.) Fo 10 K: Kaiiinjt Rcstofcar, učiteljica Krfck* va*». aabrala med častflci dr. Kr*>ka: STeto<*!»v PremroB. rfvna'sij Goričke Zv«ie. redaj f Ljubljani. Po 15 IC: Iran Draaler. trgor«*. Dole pri Borornlci. Po 30 K: Iran Atels^k, Tapten, Sr. Marfco. Pt:ij. Franc S«hveig PeleI, veleposestnifc. Police pri Rmd-fOni: Ivan Lah. /".rjnJk. «;t. p^*er rM 5r. «orami: Emerik Morie, naručitelj istotara. Po 5 K: Franc Herr..i.i. Središče, itaj^r-5ko: Fr. Ogrizek, Drr.mfje. Pt-«jerslro: JWi-!r»3 Tnrlc. ka plan, St. Peter pod Sr. jporami. — ?kapaj 30»:R K. Glasom prejsnjim iclca-zov 10.427 K ^9 r. Vsota dosezanjih tTar^r i:;.4J»5 K 49 v. — Ljubljana, dne 1'». dotmu« V«rn 1917. — Odbor 2a Kreker « i» © m e n ! k. TTprarsritvn raših listo? to poslali: Za zavod 28 t vojni oslepele vojake: Slavensko podporr.o in i£obr::^rT'a!r^ dra-.\vo 'DomoTina: \T Gradcu liH) K in dr. W. Formere. odvgtnik v Ptuja ?0 K. iz porav-iiave Veriak - Horrat. Sirupa^ 100 K. Za CIrfl - Metodoro đnižbo: ^mai« fircK?-nt, r>or.Tjnik, in Pavfa Drcja^t 'z Orahovicc. J K. v snomin na 20. nc-vember T01G {jtri2š!-e .Matico^: Oskar Dev \z Kranja ?50 K (darovali: Fr. Crob?.th. rel«-tr^ovec 1|W1 ^C R. ^t'irm. trg.. 50 K, Zđr. Kranic. trg. 30 K. Fr. Ditr!ch, tr*. 10 K, đr. Fr. Šemror. odret. kandidat 20 K. ?. Ah!hi, rf. i:'irav^ lp K. njegov *\m Jo5ko 10 K, J. H^lob. 4. oiic^ dr. E. Globoćnik. zdravulk. 10 K fi7 okr. sodnik 05Vsr Pev t4"1 K SrJna hvals! Jzđ^fateH in odgovorni urttLsik: Valentin Kopfi*?. Do&re britve in APARATI ZA STRIŽENJE US. T, a britev ft srebrastrga ?ckb. K 3, 4, 5 ; rarnoetni brivski aparati ponikljani K 3, 5 ; zaamka .Pcrfekf z 6 klinami, ! K 12, 15, 20; Dvorane re-z«rvne kline tucat K 4.50,5. 6. i Prima aparati la striženjc las 9, 11, 12 K. Premcna đovolje-na ali denar nazaj. Pošilja po povzctju ali predpiačlla ! c. in kr. dvornt založnik, Jfln Soarad. izvorna trrdka, Most št. 1607. (Brčx) CcSio. Glavni katalog vsakomnr gratis In iranko. BBC vt!iV' *^^ sf*r pnl>Hžiie p»! Ittt, ™B# m I« «■!■>«■ v RadeCa-Radna. Proti povr-ćilu <=troftkov in hran« •€ vme. Nahaia sa pn AatMi ▼•rW4-» trp*- iotrok v vzgolo. Evcntuelna toJi »a ekfelo. PonuJae n« cprarn. »Stav. Naroda« pod £L ltl SttJ0« Lepo meblovsna soba •e od^ia stt'n?rrc fo#coda Lahko s? do^i tuđi epoldea hrana Poizve ** v upravu*- itvu t>51uvtnsk«fa Naroda«. 9987 Spreftna ft* pre prosta služkinju sli. postrežnlca. Pridna in pošte-^ prodajalka m-iane 'n mtnufakiu • ttrike. Ud« »laifee. v ir?stii a!t pa kre na dežeh ia siccr n*:r»je s hrane v hl§i. Poiive ae v trgate! tlb«rt, ^rmšmrnmrm nllaa. 387I proti dobremu plačsla • prtjrm« AWTO!f j STT?!fSS} L9cb!iaaav Jaracora nllee II. ! Dsi0 Zfflie$II!9S 2istarla st itkoi cprciaitta v trajnt de'o pn nt9e«i i rudokopnem ocratu. Oglase (tuđi vojaikili i o*eb) ie natlovit: na tovarn** za 2tvo srebrn ; fineektliber - S«werk9e!i»fl Sr. Asmi uri ; Trtldn aa doreslakaau ?«»r^ | Jfova hiša na čeždi" • jmiicerR i« TTt«-n n Bledu na Gorenj* skem po!eg edraviliSča (Kurhaus) z !! »• bami, dvonadstroDna, v nailepSi lr^', na l:r;?i3ča najob'judenejSih čest, se preda. Naslov pove upnvn. »Slov. Naroda« rabljftit ia n*?» v««h vrst k««J po I safTii^h tfatraih eenaa :a*& A. KOHN, Prags, Sari i n 496. Ne I 307-17. 3913 OKLIC k* nekomu v tem sodnijskem ©kraju mm • e safekel kak« 2 3efi star jun^c. Lastnik naj se zglasi pri tem sodišCu. C kr. okr. sodišce v Vipavi odd. l.f čnt 12. novembra 1917. pajr- Ra pr^daf »« "•• 2 hiii na Glincah vsaka z 5 stanovanii hi vrtom v blizini Župne «?rkve \m .^939 1 hiša na Prulah e 10 stanovanji In vtiik.m deitv lem po- slopf-rn in vrtom. Le resni kupci naj polože svoje naslove pri upravi »Slov. Naroda« Trgovci! teSiSSrin" KOCKE za juho! z«1o debre «r*te, 1000 X« 27 kr«B, »afb^ifle kocke za ioW, 1000 kock 40 X. HaiborjSe kocke za Umtf-jiibo, 1000 kock 40 K poiilja oroti rovzetju aM oredplačila tvrdka IVAN UREK, Uubljana, •tastu! trg B». 1*. 8190 KLAVIR se proda. OracUKa at. 15 Ml, lavo. BlagajniZarka m vrsiliM m prsfam« a>H Ftt. STUPICA, Irajov. s ialassiaia) w H«a>i|»aUf alsjiU Ttrssl|s Mstm 1. Prodajalka veŠ6a me*ine »troke. iifie ka^te^a ■rirtta, a^jra e na drćHe ft}20 Naslov p©v« apravntttva »Slov Naroda«. Lepo stanovanle •bttojp'e n t—A mb, i kuhinjo ta tfrufM friiiklinami ao *U4a za tikoj aH n februar termin — Cenjene rm ut!be na uprtvniltvs .^lov Karoda« pod „P. T. UMMSt'. OdAa s# tak#f solidnemu rr anodu tepa meblovana SOSA a pf^ebnSr: vhodom ii •'ektrun* ia^-vef- Ijavo v Ctreliakt cliae st 121 Icto. »30 I Kupim ve£je posestvo ■ z dobrimt travniki ta fosd#v; nm ja/nem ■ : Staiersken (najra*e «* 5«>*:rittrl ^g 9. squ ! tr5if=nf=nmi——Ji Josip Jug pleskarski in likarski mojster I Ljubljana, Rimska c 16. ! se nnporoča erajenemn oWinstTn ra ▼sa ▼ to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s pristnim iirnežem. Solldaa Ia H*nm ptstr^tba. 9 Velika W tjbira rofavic m rajnovrjtnih parftmov O. rgOlA. ČRO 3U*A*SXA C£S7A f* BUKOV GOZD aai taa1a airv, kakor tadl f»t»v« drva a« kupi po visoki ct>nflt na Kranjskom M iaM «d fclecnilke postaje — Vsama trn tudl va!|« njiva v nala?« v okolici LJsMlatM. ~ Ponudbc: LfvtolJaM •oltnl prodal IL 151. 3S05 Nakup lesa! ■avs4its s^rajno eeno, naložeao n« 5#t. paalajt in roVc oddaje' Tako'šnjt ^lačilo preti duplikatom tovom h i»t£ v. Pamudita na mutsromnt* hjfnin !s — miifkt iim isfire) Iras'n !r — m\m sloijs ■a kubični matterr •'miti In — In za jame (smrtni, k«r«T, k»i«r) (trubenlietz) Vinka Vabit, »ristrtec Zalec, JtitBJtlj. Srbačica, hrasta, Iipyiiaji iz^inejo kar najhitrejAe no uporabi ,,Dr. Fie^cha ori? nal-nejra rujavera mazila". Brez duha in ne omaže. Ma i ion- č-k K V60; ve'tk? K3-, druž nska pore ja K 9'—. 532 ------------------- Dofjsvijamo ------------------ hW9ne tTS&OVO za v«.e vrste pisaliiih stroiev, Ezs?bei!flV! ns^r (0^1^3 ^aplr) v vgeh barvah, kartoteka {kapfeia stsfesae) in vertikal-re mtraturo (mehlje in mape) jiOiCErStvoi^e aparato in pritikiine (ovoščen papir in barve). f1Remmgio!i" pissinih stro^av dslniškg družba z o. zM Danai !., Fr^nz iosefi-Kas 15 in 17. Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Priporoča največjo izbiro finih velour-klobukov s kosmatim robom iz prvo-▼rstnih tovarn »Novega Jičina«, kakor iz baržuna, filca in ko uho-viae, ter čepić za dame in dekliee. Popravila tofno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zelo nlzke! ..KINO CENTRAL '■<■ Tor«k 20M sreda 21. in Cetrlelc 22. novembra: Roman Hermana Sudermanna v filmu s Kamen med kamni. Štiri dejanja po romana Hermana SadermanBa. Albert zobozdravnik. Vesela fala. Petak 23. novembra: Posebne predstave tfunajske umetnlške Industrije. Sijajni igrokas Karla Aszengrnberjas W|aF8 O WlJ6li m USwCal(aT9 ^m daiu}sklh giedatiH Milijonski bankovec. 3Sf: Nakv^l^nejtl rojai flla^ poin vojnih naporor, vojnih grozo^ priioiov, stikajočih trpljenje i| MM rcSltcv naše do mače zemlje. Poraz Italijanov pri Soči. — Uničenje italijanskih armad j« gotov iinho predstavlja! ▼ Klao Centralu od aobote 14. do aoaadalfka 1S. 1 aa> Podpisani denarni zavodi sprejemaio prijave na VII J. " * I a ••■ !l BifSinisko voino dosoiiio ■ ■• %m V w el IJ%af l\w V vjllv |# VuaV V j 11 laf po originalnih pogoiih in sicer: !. S%\ davka pilo airtizatijski Aiavpo pisojilo pi K 92*50 ^-^~:: -k g^ II. 5V|o đaviia proste I«... 1926 pomiljiie državne zaldiđmce pi K 941 —■ -• K 91 - in daleio radevolle vsa tozadevna pojasnila« Podnižnfca c kr. prh. arstr. kređrtnega UnbUanska kreditna banka. C kr. priv. splošna promstna banka zavoda za trgovino