PoStnina platana v gotovini.
V Ljubljani, sobota, 5. februarja 1921
Izhaja vsak delavnik popoldne
Uredništvo in uprsvništvo v Kopitarjevi ulici štev. B — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POSTI:	Hj	\	W|
aa celo leto K 144—	^2pH|
a pol leta K 72-—	IŠ&gS
v 'OPRAVI STANE MESEČNO 11W
za četrt leta K 36" za en mesec K 12'
POSAMEZNA ŠTEVILKA 6® VIN
kejši duhovi in francoska krščanska, strokovna organizacija sc je postavila na odločno krščanski temelj, pri tem pa sprejela v program vse opravičene in tudi naj-dalekosežnejše zahteve delavstva, tako tudi pravično socializacijo produktivnih
sredstev.
Krščanska strokovna organizacija celega sveta se z ljubeznijo in velikimi pričakovanji ozira na francosko bratsko gibanje in ga iskreno pozdravlja.
Pmiž&m psišIšEssa iBBSazsia.
] likih žrtev za to, da danes ta Tiszin hlapec . iztrga katoliškim starišem otroke iz rok in jih j izroči brezverski sokolski šoli? Ko pride, po-: mlad, zazelenijo trave na tisočerih grobovih naših mož, ki so umrli za našo državo. Pod-! kralj Pribičevič izroča njih osirotele otroke brezverstvu.
Toda vse te krivice, vsi ti udarci, ki zadevajo danes jugoslovanske katoličane, ne bodo omajali naše ljubezni do države Podkralj Pribičevič bo že davno političen mrtvec, ko bo država močnejša kot danes in ko bodo katoliški Jugoslovani smeli vzgajati v šoli svoje otroke v duhu vere Kristove.	;
In takrat bodo strmeč poslušali ljudje povest o onih davnih časih, ko je srbski podkralj Pribičevič hotel uničiti že v mladini ljubezen do katoliške Cerkve. In skozi rodove jugoslovanskih katoličanov bo zvenela zgodba:
Nekoč je živel podkralj... Nosil je ime Pribičevič. Njegova dela so izginila kot zgrne list v vetru in po njem je ostal samo še temen spomin.
Belgrad, 5. febr, (Izv.) Bolezen Nikole Pasica traja sumljivo dolgo. V političnih krogih, predvsem v radikalnih vrstah se trdi, da je njegova bolezen bolj pretveza, in to iz političnih ozirov. Smatra se kot gotovo, da bo Nikola Pašič v slučaju, če se mu ne posreči pridobiti .^zemljoradnikov za vstop v vlado, podal demisijo in se iz »zdravstvenih ozirov« popolnoma odpovedal političnemu življenju.
lieiiač Ib žioet pd kt&ll...
Šest milijonov katoličanov je v naši državi. V vseh borbah in v vsej razcepljenosti preteklih stoletij so katoliški Jugoslovani z ljubosumno skrbjo varovali čistost svoje Vere. Nasi pradedje so izročali svojim sinovom križ kot najdragocenejšo dedščino. Turške tolpe so gazile našo zemljo, vnemški protestantizem je skušal s pomočjo tujega plemstva iztrgati narodu" iz src vero v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Potem je železna roka cesarja Jožefa II. hotela oslabiti moč Cerkve in jo usužnjiti državi. Katoliški Jugoslovani so trpeli in molčali, a svoje vere si niso dali uropc.ti. Preživela je vse napade in tudi poplava modernega brezverstva je ni mogla omajati.
Toda česar niso mogle doseči oborožene horde Turkov in ne nemški plemiči m ne avstrijski' absolutizem, to hoče na zvit način doseči kapitalistično svobodomiselstvo. Svobodomiseln hočejo uporabiti državno moč za to, da že mladi rod, dečke in deklice, zastrupijo s svobodomiselnim duhom, z duhom sokolstva. Minister Pribičevič je Izdal naredbo, da se v vseh šolah mora vzgajati mladina v duhu sokolstva.
Z začudenjem se moramo pajprej vprašati: Kdo je dal ministru Pribičeviču pooblastilo in moč, da uvaja iz lastne moči taka načela v šolstvo? Nihče. Morda ga je pooblastila jugoslovanska framazonslca loža. Konštituanta, ki ima edina sklepati o teh temeljnih spremembah v šolstvu, ni vedela nič o tem. Brez ljudstva je odločil demokratski podkralj, kakšnega duha haj se navzamejo katoliški otroci v Jugoslaviji.
Jugoslovanski katoličani razmišljamo: Ko se je minister Pribičevič vozil z grofom Tiszo Železnim po budimpeštanskih ulicah, smo se mi borili za Jugoslavijo. Ali je bilo treba to-
UpraiaEiie honiccrdata
Navadno se sliši, da je konkordat državo zasužnjil pod oblast cerkve, da po-menja nadzorstvo cerkve nad državo, da ji daje premoč in privilegirano stališče. V tem se kaže usodno dejstvo, kako se ravno v najvažnejših vprašanjih velik del ljudi da vedPi od ukoreninjenih predraz-sodkov. Klasičen je konkordat med Napoleonom in Sveto Stolico 1801. leta, o katerem je na podlagi mnogih dozdaj neobjavljenih dokumentov iz državnega arhiva pravkar izšlo temeljito delo iz peresa Boulay de la Meurthe (Histoire de la N<§-gociation du Concordat; Pariš; Alfred Mame; 1921),Tu ni šlo za zasužnjenje države pod cerkev; konkordat je le osvobodil cerkev neznosnega stanja, v katerem se je nahajala pod dekreti jakobinskega kon-venta od leta 1794., ki so prepovedali javno bogoslužje in katolicizem zaprli med štiri stene, Dočim se je pod revolucijo cerkev pod geslom svobode vesti preganjala, je konkordat cerkev osvobodil, ne da bi bil Napoleon pri tem v čemerkoli dopustil kršenja suverenosti države. Kar se zdi dr. Kušeju mogoče edino le po pa-ritetičnem sistemu, je Napoleon uresničil potom dogovora s Sveto Stolico: javnopravni značaj kulta v mejah obstoječih
»Vedi torej,« je pričel Lepid.
»Daj, naj govorim jaz,« je zavpil Klodij, »ti zateguješ besede, kakor da bi želve govorile.«
»Ti pa kakor kamenje,« je zagodrnjal gizdalin sam pri sebi in se prezirljivo zleknil po ležišču.
»Vedi. torej, Glavk,« jp rekel Klodij, »da je Jona tujka, ki je šele zadnje čase prišla v Pompeje. Poje kakor Safo, in njene pesmi so njene lastne skladbe; in kar se tiče tibije ali kitare ah lire, sam ne vem, s katero bolj prekosi Muze. Njena lepota jemlje vid. Njena hiša je popolna, tak okus — taki dragulji — take bronaste umetnine! Bpgaia je, pa velikodušna kakor je bogata.«
»Tp se ve, da njeni ljubimci,« je rekel Glavk, »skrbe, dane gladuje; izlahka pridobljeni denar se vedno razsipno potroši.«
»Njeni ljubimci — ej, to je ravho zagonetno! Jona ima samo eno grehoto — ona je nedolžna. Celo pompejsko mesto ji leži pred nogami, a ona nima ljubimcev;-niti poročiti se neče.c
»Nobenih ljubimcev!« je ponavljal Glavk.
»Nobenih, dušo ima od Veste, pa pas od Venere.«
»Kaki fini izrazi!« je dejala senca.
»Čudež to!« je vzkliknil Glavk. »Ali je ne moremo obiskati?«
»So nocoj te popeljem tjekaj,« je rekel Klodij, »mejtem pa« je pristavil vnovič rošta-je s kockami. —
»Tvoj som!« je rekel vljudni Glavk. »Pansa, obrni obraz proč!«
Lepid in Salust sta igrala na sodo ali liho število,1 senca pa je gledala, dočim sla se Glavk in Klodij polagoma uglobila v srečo kockanja.
»Pri Jupitru!« je zaklical Glavk, »to je pa že v drugič, da sem vrgel caniculae (najnižje število točk).«	%
»Venera bodi mi dobra!« je rekel Klodij in nekaj časa ropotal s škatljo, »O, alma Ve-nara — sama Venera je!« ko je vrgel najvišje število točk, ki so inu rekli Venera — ki ji oni, ki dobi denar, navadno potem daruje.
»Venera mi je nehvaležna,« je rekel Glavk veselo; »vedno sem ji daroval na njeni oltar.«
' »Oni, ki igra s Klodijem,« je zašepetal Lepid, »bo kmalu svoj plašč zastavil.«
»Ubogi Glavk — slep je kakor sama Sreča,« je odvrnil Salust z istim glasom.
»Nočem več igrati,« je rekel Glavk, »trideset sestercijev sem že izgubil.«
»Prav žal mi je,« je pričel Klodij. I
»Ljubezniv človek to,« je zaječala senca.
»Nikakor ne!« je vzkliknil Glavk, »tvoje veselje nad dobitkom poravna mojo bol nad izgubo.«
Razgovor je sedaj postal splošen in živahen; vino je še hitreje krožilo, in Jona je še enkrat postala predmet hvaljenja Glavkovih gostov.
»Namesto, da čakamo tukaj, da zvezde oblede, pojdimo rajši k njej, ki je toliko lepote, da zvezde oblede spričo nje,« je rekel Lepid,
Klodij, ki je spoznal, da ni upanja, da obnovi kockanje, je podpiral ta predlog, Glavk pa se ni mogel premagovati, da jim ne bi pokazal/ da je hvaljenje Jone vzbudilo njegovo radovednost, čeravno je vljudno šilil goste, da nadaljujejo gostijo. Zbog tega so sklenili ,razim Panse in seuee skoraj vsi, da se podajo v hišo zale Grkinje. Pili so še na zdravje Glavka in Tita, opravili poslednjo pitno daritev, nato pa ^o si obuli šolne, odšli po stopnicah nizdol in skozi razsviiljeni atrium, so stopali čet silnega psa, ki je bil nashkan na pragu, ne da bi jih ugriznil, ter so se naposled znašli v veselih, še vedno obljudenih pompej-skih ulicah, v svetlobi meseca, ki je pravkar vzšel.
Šli so skozi oni del mesta, kjer so bili draguljarji, kjer se je vse lesketalo draguljev, ki so bili izloženi po njihovih prodajalnah, ter so naposled dospeli do Jonine hiše. Ve-stibul je žarel v svetlobi dolgih vrst svetilk, ob obeh vratih tablina so visele zavese iz vezenega škrlata, stene in mozajikasti tlak sp blesteli v najbogatejših barvah, pod portikom pa, ki je obdajal dehteči viridarij, so našli Jono že obdano od obožujočih in ploskajočih gostov.
l »Rekel si, da je Atenka, ali ne?« je zašepetal Glavk predno je stopil v peristil.
*»Ne, iz Napolja je.«
»Napdlja!« je ponavljal Glavk; v tistem hipu pa se je gruča na obeh straneh od Jone razgrnila ter razkrila njegovim očem ono sijajno, vilinsko lepotico, ki mu je že dolge mesece razsvitljevala duha.
Bil litSEBi 91
Sti etn 2<
»Novi Čas«, cine 5, februarja 1921.
Štev. 28.
zakonov. (Člen I.) Sicer pa je suverenost države prišla popolnoma do svojega bitnega izraza v tem, da se je konkordat sprejel od legislative. Sploh si je težko misliti, kako bi bilo samo mogoče, da bi bil državnik takšnih razorov kakor je bil Napoleon odnehal nasproti cerkvi tako daleč, da bi bil oškodoval državne interese načelno in praktično? Sicer pa si je treba le ogledati tiste določbe konkordata, ki se tičejo imenovanja škofov, da ižprevidimo, kako je tu konkordat varoval dozdevni interes države še veliko bolj nego ga varuje paritetični načrt dr, Kušeja.
Seveda, R. K. bo ugovarjal, da napoleonska postavodaja ni izhajala iz prin-cipijalne svobode verskega prepričanja. Bodi enkrat jasno povedano, da tudi R. K. to svobodo krši in da njegov načrt ravno-tako pozna privilegovane in neprivilego-vane konfesije kakor konkordat. Skozi vsa njegova izvajanja še kakor rdeča nit vleče misel; da moderna država načeloma stoji na stališču verske svobode, da to izvira iz njenega bistva. Vendar pa tej državi daje neomejeno oblast kakšno verstvo sploh priznavati ali ne priznavati in v svojem ustavnem načrtu priznanim verstvom daje javnopravni značaj, nepriznana pa obsodi na življenje med štirimi domačimi stenami in tudi to le pod pogojem, da se ne kršita javen (?) red in morala. R. K. bo dejal da je to zaradi javnega blagra, ki je najvišji zakon države. Ko pa si R, K. v članku o konfesionalnem ali nekonfesionalnem šolstvu sam ugovarja: zakaj bi dopustili nekonfesionalno šolsko vzgojo, ko se zdi, da državni interes zahteva, da. se deca versko vzgaja, zlasti ob sodobni splošno zrahljani morali? — pa si šam odgovarja: »Vse to je gotovo uva-ževanja vredno, vendar pa ne more služiti za opravičbo (obligatoričnega verskega poduka), da se na ta način zajamčena pravica verske svobode zopet pogazi.« Torej dr. Kušeju vendarle ni končno merodajen ozir na javni blagor, kakor se mu v danem slučaju predstavlja, ampak načelo verske svobode kot tako, kot najviše, torej ne-p r e k r s I j i v o. Kako da potem ta država sebi prisvaja pravico med verstvi ločevati in ene priznati, druge pa nepri-znati? Če je po dr. R. Kušejevi opredelitvi »paritetična država ravnotako katoliška kakor pravoslavna ali muslimanska, ali brezverska«, torej pravzaprav nič, kako si more sploh lastiti pravico načelnih vrednostnih sodb o kakršnihkoli verstvih? fn če priznava svobodo celo $a brezkon-fesionalizem, za absolutno ne-verstvo(j kako riore in sme ločevati med'verstvi samimi? Ali je n. pr. nazarenstvp, ki prepoveduje nošnjo orožja, če gledamo nanj s principijalnega stališča, če oddajamo o njem sodbo glede njegove notranje vrednote kot verstvo, nižje nego absolutno ne-verstvo, brezkonfesionalizem? Ako pa imajo tu odločevati praktični oziri, oziri na javni blagor, na policijski red in naravno moralo, na prospeh države, potem je Napoleon z ozirom na svoje čase imel ravnotako prav, če je postavil katoliško cerkev na privijegovano stališče nasproti takozvani »narodni cerkvi«, kon-stitucionalni cerkvi abbeja Gregoire, ker je le-ta bila dejansko največja ovira za dosego verskega miru in nemotenega razvoja javnega življenja v takratnih razmerah, kakor ima prav R. K., če praktično uvaja vrednostne stopnje med verstvi, ki jih principialno ima vse za enako prave in enako krive.
t
Ka| bo	s sladkorjem?
Načrt rajnega finančnega ministra Stojanoviča, da bi država vzela monopol na sladkorno trgovino ter ga izročila bankam, je padel v vodo. Res je, da bi bila pri tem »kšeftu« država precej zaslužila, a še več bi bile zaslužile banke, ki bi pod pokroviteljstvom državne oblasti konsumen-tu diktirale cene sladkorju. Sedaj imamo v tem oziru še neurejeno razmerje. In ljudstvo mora kupovati drag sladkor,
Kaj bo s sladkorjem? To prvovrstno ljudsko živilo se prodaja sedaj po 60—64 K kilogram, Ali'naj pri tem ostane morda še celo leto in dalje? To vprašanje je' za široke ljudske sloje največjega pomena. Sedanja cena sladkorju je oderuška in primerna za verižniške žepe, za delavca in uradnika je pa naravnost uničujoča. Družine z otroki si brez zadostnega sladkorja v prehrani skoroda ne vedo pomagati, a kako naj si nabavijo sladkor po 62 K kilogram! Kaj naj potem ostane za kruh, ki je istotako neprimerno drag. Naša mladina že leta pogreša zadostnega sladkorja v hrani; čas bi bil in matere komaj čakajo, da bi mogle otrokom zopet dajati tako priljubljenih in za zdrav razvoj telesa nujno potrebnih sladkih jedi. Pa tudi odraščen Človek potrebuje za redno prehrano gotove množine sladkorja.
Sladkorno vprašanje je socialno višanje in naši državni očetje so dolžni, da ga rešijo čim prej, in sicer na korist delavnih ljudskih slojev; vsaka druga korist -- tudi fiskalična — mora priti v poštev šele v drugi vrsti.
politični dogodki.
-j- Dr. Kukovec kot trgovinski minister. Dr. Kukovec hoče biti dober trgovinski minister, to se pravi, da noče storiti ničesar, kar ne bi odgovarjalo koristim velikega kapitala. V ta namen je sklical v Belgrad gospodarski svet, ki 'mu naj da smerpice za njegovo carinsko in trgovinsko politiko. Ali je kdo kedaj kaj slišal, da bi bil dr. Kukovec kot minister za socialno politiko kedaj prašal za svet delavce; kaj naj ukrene? Mož je delavcem pač enostavno diktiral, kar se mu je zdelo. ■ ■
+ Zopet en nov minister! Iz Belgrada poročajo: V soglasju z demokratskim klubom bo imenovan za ministra pravosodja g. Marko Gjurišič, ker je minister Trifko-vič preobložen 's posli za konstituanto i* ustavo. Novoimenovani minister ostane n& svojem mestu samo začasno. — Ubogi ministri švigajo iz enega stolca na drugega, kakor žoge.
9)ne\mi dogodki
— »Jutrovski* agitatorji. Pred kratkim smo poročali, da upravništvo »Jutra« razpošilja okrožnice na orožnike, ki jih pozivlje naj stopijo med ^agitatorje za ta list. Na okrožnici je bil podpisan nek odbor »orožniških zaupnikov«. Izvedeli pa smo, da se »Jutro« s po? dobno okrožnico obrača tudi na finančno stražo s »sodelovanjem zaupnikov finančne straže«. Najlepše pa je, da se je na tako okrožnico, ki je bila razposlana hišnim posestnikom, podpisalo tudi »društvo hišnih posestnikčv.« Pričakujemo, da bo to društvo pojasnilo, kaj je s to zadevo in kdo je dal pravico, da se to društvo- izrablja v take namene. Po dosedanjih skušnjah pričakujemo še, da pride na c^ap. okrožnica vseh verižnikov, yseh izvozničarj^v, vseh bankirjev itd. To bo najbolj odgovarjalo pravim namenom lista in njegovih gospodarjev. »Jutrovo« upravništvo ima tedaj lep štab agitatorjev. En del je oborožen, drugi pa ne. En del ima v rokah denar in hoče vladati, drugi pa nima denarja in naj drži stremena kapitalistom. Kogar to delo veseli, naj agitira za »Jutro«.
— Plesna norost. Novo mesto. Kdor je prišel v Novo mesto zadnje dni januarja, so ga pozdravljali plakati z vseh novomeških vogalov ter bahato vabili »na veliki ples, ki ga priredi Zveza jugoslov. železničarjev {menda, da je to strokovna organizacija železničarjev) : na Svečnico, cjne 2, febr.« Plakati so pokazali svojo moč, ples i-— recimo veselica — se je izvršil v vsakem-oziru izborno in. je bil ostra manifestacija za iz boljša nje,g motnega položaja železničarjev, sploh, je trajalo do ranega jutra. Da se je tudi novomeška visoka gospoda odzvala vabilu, je čisto umevno, posebno je treba pohvaliti novomeško dijaštvo, ki je bilo zelo častno zastopano. — Da ne bo razžaljeno, je treba pohvaliti tudi novomeški nežni spol, ki je tudi ob tej priliki izvršil v polni meri — »svojo dolžnost«. Par izmed teh bi bilo dobro fotografirati ter to najnp-vejšo novomeško modo poslati v Par^, morda bi jo tam še izpopolnili, tako da bi končno le imeli modo — »Evino«. Kdor ne napreduje, nazaduje, a mi — »naprer dujemo«)	c
—> Ne v Ameriko! Kljub temu, da je zunanje ministrstvo pred nekaj časom ravno tem potom opozorilo prebivalstvo na to, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi poprej dalo vidirati svoje potne liste pri konzulatih Zadinjenih držav, se še vedno dogaja, da posamezniki ne vp oštevajo tega opozorila ter tako zadenejo na velike težave na svojem potovanju. Konzulati Zedinjenih držav imajo pravico vidirati pot* ne liste samo pripadnikom tiste države, v kateri uradujejo. Prebivalstvo se ponovno opozarja, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi poprej dalo vidirati svoje potne liste ameriškim konzulatom v Jugoslaviji, Iz konzularnega oddelka zunanjega ministrstva, dne 2, februarja 1921, št. 5009.
— Stariši v šoli. Na Pruskem je naučni minister izdal odlok, ki dovoljuje, da smejo stariši prisostvovati šolskemu pouku v tistih razredih ljudskih in srednjih šol, v katerih imajo svoje otroke. To pa le tedaj, ako to dovoli učitelj, ki daje pouk in ako vsled tega ne bi trpel pouk. — Tudi v avstrijski republiki imajo zakon, ki dovoljuje članom roditeljskih svetov prisostvovati pouku. Večina učiteljev pa tudi starišev je pa tej uredbi nasprotna, ker meni, da prisotnost starišev pouk na splošno zelo moti.
— Katoliška mladinska organizacija v Av-»triji je eden najlepših cvetov katoliške organizacijo v Avstriji sploh. Izvedena je po ške fijah in združena v Državni zvezi katoliške mladine na Dunaju. Dunajska škofijska zveza šteje sedaj 220 organizacij z 10.000 člani.
£jub!janski dogodki
lj Stanarine povišane. Kakor poroča društvo hišnih posestnikov, se bodo stanarine znatno povišale. Dež. vlada je dovolila povišanje stanarine ne le za gotove procente, marveč se sme stanarina povišati še več. Vse višje doklade in davke, upravne in vzdrževalne stroške, vsa hišna popravila bodo sorazmerno nosili najemniki. Kakor je bila sprememba potrebna, tako je sedaj kar naenkrat preveč »dobrega« za najemnike. Pri nas se nikdar ne moremo postaviti na zdravo in socialno stališče. Zakaj ne bi tudi pri nas po vzgledu drugih mest napravili nekaj razločka med bogatimi in revnimi najemniki? Prvim naj bi se najemnina zvišala, revnejšim pa ne, ali pa le v manjši meri. Tako pa bo revež bolj prizadet ko bogatin, lj Današnja številka »Novega Časa« se tiska prvič na novem rotacijskem stroju, ki si ga je nabavila Jugoslov, tiskarna, Z današnjo številko prične delovati novi stroj, ki so ga postavljali mesec dni. Ta stroj natisne v eni uri 24.000 izvodov.
lj Nedeljski počitek javnih lekarn v Ljubljani se uvede začenši s 6. februarjem 1921 in sicer tako, da bodejo nedeljske dopoldneve tri lekarne .odprte, le devet nedeljskih dopoldne-vov v celem letu bode odprto po dvoje lekarn. Ker se otvori prihodnje dni sedma lekarna v mestu in sicer na Sv. Petra cesti 78 (lekarna A. Ustar) preuredi se tudi nedeljska popoldanska in nočna služba vseh lekarn tako, 'da bode sedaj vedno po ena lekarna v sredi mesta vršila službo ob nedeljah popcidne ter nočno , službo, in zraven te po vrsti ena perifernih lekarn. V vsaki lekarni morajo biti čez dan na dobro vidnem mestu označene lekarne, ki vrše nočno službo: kadar so lekarne zaprte pa morajo imeti na vratih dobro čitljiv in razsvetljen naslov službujočih lekarn. Zapirajo se lekarne ob 19. uri, one, ki imajo nočno službo, pa ob 2J,. uri.
lj1 Ljudsko štetje. Stranke, ki še do danes niso prejele osebnih popisnic za ljudsko štetje, naj se takoj zglase na mestnem magistratu v posvetovalnici, da dobe osebne popisnice ter eventualno tudi popisnice za živino. One osebe, ki ne bi bile popisane, bodo strogo kaznovane, kakor tudi stranke in hišni gospodarji, ki bi imeti na stanovanju osebe, ki niso popisane ‘za ljudsko4 štetje, pa so bile v noči od,3i. jan. na 1. febr. 1921 nastanjene v Ljubljani; Ljudsko štetje nima Za posameznika nobenih kvarnih posledic, pač pa bo štran-
1 -'r. TV. HaIk	J.	nfttMAkAtrAl	A
IM
Širite ..NOVI £HS“
*******
*********
č&fa bodo morale teči od urada do uratia; ako bodo1 hotčte dobiti' potrebno potrdilo. Da se pojtešejo Hij ki sel bivali v noči od Šl. jan. do J. febr. 192.1 v Ljubljani, je v interesu uradov kot takih, še bolj pa v interesu posam-nikov, ki vedno rabijo kaka uradna potrdila.
lj Napad na Dunajski cesti. Gospod M. I. je šel nedavno iz gledališča po Dunajski cesti domov, V bližini topničarske vojašnice je pa stopil predenj v vojaško obleko oblečen mož, inu pomolil samokres pod nos in je zahteval z besedami »Stoj, denar sem!« od njega denar. Ko mu je g.
I, rekel, da ima samo 18 K pri sebi, je vzel denar in odšel. Ropar je bil izredno velik in močan, oblečen v suknjič iz kožuhovine,
Jtaša društva.
d šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek, dne 7. t. m. ob pol 8, zvečer zanimivo predavanje. Vstop prost. Predava univerzitetni prof, g. dr. Demšar.
— Po predavanju odborova seja.
d Buček drugič na potovanju. Ljudski oder igra na pustni torek ob pol 8. uri zvečer nadaljevanje »Pri belem konjičku«
— »Čez leto dni«, burko v treh dejanjih. Prijatelje smeha opozarjamo, da naj gredo že sedaj pogledat križe in težave nervoznega »žajfarja« Bucka, ker se bo igra ponavljala šele po Veliki noči.
d Kdor se hoče nasmejati, naj gre jutri v Ljudski dom, kjer igrajo Šentpeter-čani burko »Mutasti Izidor« in izvirno I Medvedovo igro »Na ogledih«, ki je pol- I na pristnega dolenjskega humorja. Pred- j prodaja vstopnic jutri v Šentpeterski prosveti, zvečer pri blagajni od 6, ure naprej.	(kj
JCatotiški obzornik.
* Postno pastirsko pismo avstrijskih škofov. Avstrijski škofje so za postni čas izdali na vernike pastirsko pismo, v katerem odločno razkrivajo rane, na katerih boleha sedanja družba in bičajo zlo na zgoraj in na spodaj. Poželenje mesa -— pravi pismo — je temeljno zlo sedanjega časa, Temu poželenju služijo nesramni plesi, nedostojna moda, propadla umetnost in književnost. Svetost družine se ne spoštuje, materinstvo se zločinsko zatira. Proti temu zlu je potrebna samopomoč krčanskega ljudstva, ki naj se dvigne na sveti boj proti vsemu, kar grozi izpodkopati te- 1 melje nejgovega obstanka, — Drugo zlo
je napuh življenja, ki noče poznati drugih zakonov nad seboj, nego tiste, ki si jih človek sam daje. Tu velja Boga bolj poslušati, nego ljudi. V podrobnostih navaja pismo med drugim šolski zakon in pravi: »Pouk in vzgoja ne smeta nikdar in nikoli nasprotovati veri ali nravnosti. Knjige in učtelji ne smejo v otrocih slabiti ali izpodkopavati spoštovanja do Boga in vere, ljubezni do cerkve in duhovščine. Vzgoja mora marveč temeljiti na verski podstavi, kajti brez vere tudi ni pravega značaja ne prave nravnosti.« — Tretje zlo je brezsrčni pohlep po imetju in dobičku: »Na eni strani neomejeno in brezvestno kopičenje denarja po nenasitnem kapitalizmu, na drugi brezsrčno izkoriščanje delavcev, ki so se mnogokrat težko borili za goli obstanek in so imeli komaj kosec vsakdanjega kruha.« Tako je vzrastel zagrenjen pro» letariat, ki je komaj čakal na trenotek revolucije. Proti tem skrajnostim priporoča pismo socialno oravičnost, socialno ljubezen in kliče na obe strani: nobenega nasilja, nobene krivice! Pastirsko pismo je podpisal kardinal Piffl in vsi ostali avstrijski škofje.
Socialni vestnik.
o Strežnice za revne šolske otroke. Na
Nemškem so začeli po šolah nastavljati posebne strežnice, ki imajo nalogo obiska-vati obolele šolske otroke revnih delavskih rodbin na domu in jim pomagati, ko morata dostikrat oče in mati črez dan za delom. Tako je n. pr. v mestnem zastopu mesta Amberg bil stavljen tak predlog. Toda čudno! Socialni demokrati ne le, da predloga niso podpirali, marveč so ga ostro pobijali. To je značilno za socialno pojmovanje soc. demokraških vodij, ki pobijajo vse, kar ne pride od njih, najsibo to še tako krvavo potrebno za ljudstvo.
gospodarstvo.
= Gospodarsko propadanje Trsta.
Kako je Trstu pod Italijo postlano v gospodarskem oziru, pričajo številke o tržaškem kopnem in pomorskem prometu. Leta 1919. je došlo v Trst po -železnici 4,172.744 met. stotov proti 14,822.096 met. stotov 1. 1913,, izvozilo pa se j® 9;611,418 q proti 12,093.356 q 1, 1913. P o morju je došlo 1. 1919. 13,566.568 q proti 23,140.178 q 1. 1913., ižvozilo pa, še je 1!,223.534 q profi 11,357.116 q < 1. 1913, Skupni proinet na železnicah je torej zna; šal 1*919. leta 13,784.212 q proti 26,975.452 q L 1913., po morju pa 14,790.102 q proti 34,4971294 q.	i	>	.	..
—	Nekaj številk o ruski produkciji« Znani komunistični narodni gospodar J« Larin je priobčil v moskovski Pravdi naslednje številke o ruski produkciji leta 1913/1914 in leta 1920: Rusija je proizvedla v pudih (16-38 kg):	,
1.1913/1914:	1.1920:
Barv in firneža	3,000.000	33.000
papirja in lepenke 13,500.000	1,030.000
kavčugovih izdelkov	1,840.000	34.000
steklenega blaga (1 zaboj = 15 pud.) 440.000	28.000
vžigalic (v zabojih) 3,650.000	310.000
tobaka	4,300.000	380.000
40% špirita (v vedrih)	38,000.000	1,930.000
sladkorja	105,000.000	4,737.000
premoga	225,000.000	1,800.000
nafte	600,000.000	100,000.000
platine	300	50
zlata	4.000	240
železne rude	530,000,000	32,000,000
obdelanega železa	257,000.000	30,000.000
jekla	220,000.000	4,500.000
bombaža	20,000.000	4,000.000
obdelanega bombaža	19,800.000	330.000
lanu (posetev v
desjatinah)	1,060.000	536.000
kalijevih soli	1,600.000	—
mineralnih umet-	/
nih gnojil	10,030.000	—
mila in sveč	20,867.000	291.000
svinčnikov (v vel.
dvanajstericah) 500.000	3.000
—	Te številke kažejo, kakor malokatera stvar, gospodarsko nesposobnost boljševizma, Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bile leta 1920 že v veljavi vse prisilne odredbe za povzdigo produkcije: splošna delavna dolžnost, militarizacija nodjetij« podaljšanje delavnega časa na 12 in 14 uf itd. Za delo je treba pač volje in veselja: a to so boljševiki v ljudstvu ubili.
Odgovorni urednik Anton Marinček,
Izdaje konzorcij »Novega Čaea«.
Tilka logoilovanika tiskarna v Ljubljani.
	f. BRUHAT	■?
R	LJUBLJANA	t
C •>o	Mitn liiilin h Mm	1
S	po konkurenčni ceni.	§
*	Maitnl trg 25. 1.