jWimiWTM
HBWCE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 31. JU UJA 1978
ŠT 20
. ... ^	„	VSEBINA
Občina Htrska Btstnca
— ODREDBA o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978
Občina !ZOLA
—	SKLEP o soglasju k pristojbinam za pristaniške usluge v pristanišču Izola
-	ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Izola
Občina Postojna
—	ODLOK o spremembi odloka o višini stanarin v občini Postojna
—	ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Postojna za leto 1978
ODLOK o financiranju izgradnje in vzdrževanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter kolektivne komunalne potrošnje
OBČ!HA tURSKA B!STR!CA
Na podlagi 37., 38. in 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi bokznimi (Uradni list SRS, št. 18-77) in odredbe o preventivnih cep-!jenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 2-78) ter 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica izdaja izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica
ODREDBO
0 PROGRAMIRANIH PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1978
! SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarska postaja Ilirska Bistrica, ki opravlja dejavnost zdravstvenega varstva živali, opraviti v letu 1978 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkorenji-"jcnja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2. člen
Preventivne ukrepe opravi veterinarska postaja oziroma obratne veterinarske ambulante, če ni s to odredbo ali z drugim predpisom določeno drugače.
Veterinarska postaja oziroma obratne veterinarske ambulante so doline pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3. člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje ži-vali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno ^rstvo živali proračuna občine Ilirska Bistrica, razen za preglede čebe-jih družin, ki se vozijo na pašo.
5.	člen
Veterinarska postaja oziroma obratna ambulanta, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiv ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Jelšane.
Cepljenje opravi do 30. 4. 1978 Veterinarska postaja Ilirska Bistrica.
7.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot 3 mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1978.
Psi, poleženi do 31. avgusta 1978 morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1978.	*
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravi Veterinarska postaja Ilirska Bistrica, z antirabično vakcino, za katero je bilo izdano soglasje za promet.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela, ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravi Veterinarska postaja Ilirska Bistrica, v družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
318
URADNE OBJAVE
31. julija 1978 - St. 20
9.	člen
Valilna jajca smejo izvirat! !c iz perutninskih jat, ki so pregledane n! kokošji tifus, z negativnim rezultatom, so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine ter po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih pripravkov (nitrofurosan, furazolidon).
Pregled z antigenom povzročiteljem kokošjega tifusa po metodi hitre krvne oglutinacije opravi Veterinarska postaja z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino veterinarska postaja,v obratih združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta.
soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Izola (Uradne objave, št. 7-77) ter 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave, štev. 3-78), je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1978 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K PRISTOJBINAM ZA PRISTANIŠKE USLUGE V PRISTANIŠČU IZOLA
10.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z drugimi odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K lapinziranega virusa opravijo veterinarske postaje, na družbenih prašičjerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
11.	člen
V letu 1978 mora biti na območju skupščine občine Ilirska Bistrica opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja Ilirska Bistrica.
Tuberkulinizacija naj se izvede v naslednjih naseljih: Brce, Dobro-poljc, Dolenje, Dolnji Zemon, Fabci, Gornji Zemon, Harije, Jablanica, Jasen, Jclšane, Koseze, Kutcževo, Mala Bukovica, Nova vas, Novokračine, Podbeže, Rečica, Sabonje, Sušak, Soze, Tominje, Trpčanc, Velika Bukovica, Veliko brdo, Vrbica, Vrbovo, Zabiče, Zajclšje, Za rečica in Zarečjc.
12.	člen
Glede na brucelozo se morajo preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, in sicer dvakrat na leto v presledku petih do sedmih mesecev.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarska postaja Ilirska Bistrica.
13.	člen
Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati čebelje družine, ki se vozijo na pašo. Vzorci čebeljih mrtvic morajo biti poslani na preiskavo do 31. marca 1978.
Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane tudi na nosemavost in hudo gnilobo čebelje zalege. Preglede in preiskave opravi Veterinarski zavod Slovenije ali Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica.
14.	člen
Na vrtoglavost postrvi se pregledajo enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, kakor to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije, ne glede na letni čas.
1.
Podjetju 'Marina* Izola — pristanišču za jahte se daje soglasje k pristojbinam za pristaniške usluge v pristanišču Izola.
2.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 332. 12-78
Izola, 13. julija 1978	Predsednik
BRUNO PODREKA, 1. r.
Na podlagi h. člena odloka o določitvi namembnosti luke Izola in 'renosu luke in luških naprav 'Marini* Izola — Pristanišču za jahte in a podlagi 67. člena statuta Pristanišča za jahte 'Marina* Izola, sprejema zbor delavcev v funkciji delavskega sveta ter v soglasju s samoupravno komunalno interesno skupnostjo Izola
PRISTOJBINE ZA PRISTANIŠKE USLUGE V PRISTANIŠČU
IZOLA
Tar. Št. 1
Vkrcavanje in izkrcavanje tovora:
a)	splošni tovor za vsako tono
b)	ostali tovor za vsako tono
dinarjev
3,(M! 3.11(1
OPOMBA: Če je pristojbina agencije ugodnejša za uporabnika, se uporablja to pristojbino.
Tar. št. 2
dinarjev
Vkrcavanje in izkrcavanje potnikov:
a)	za vsakega potnika v jugoslovanski obalni plovbi	1,11(1
b)	v mednarodni plovbi	j,(lil
c)	lastniki čolnov za prevoz potnikov-turistov. registrirani
v Izoli, plačajo za vsak registrirani sedež letno	2(1,(1(1
13. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 322-8-78-4-3
Ilirska Bistrica, 17. julija 1978	Predsednik izvršnega sveta
JANEZ KIRN, dipl. ing., I. r.
OaČtMA !ZOLA
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-73, 13-77), 3. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 10-73), 7. člena družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu
Tar. št. 3
Ladijska ležnina za uporabo obale ali luškega prostora:
Za plovne objekte namenjene pridobitni dejavnosti sc plača /a vsak
začeti meter dolžine dnevno:
dinarjev
a)	za ladje jugoslovanske registracije	3,0(1
b)	za ladje tuje registracije	10,0(1
c)	ribiške ladje, last TOZD Riba Izola, plačajo letno pristojbino pavšalno po ribiški ladji	3.000,00
č) ribiške ladje, last občanov plačajo pristojbino pavšalno
na vsak začeti meter dolžine — letno	130,00
OPOMBA:
1.	Za čas izkrcavanja in vkrcavanja tovora ali ljudi se ležanina ne plača.
2.	Ribiške ladje z domicilom v Izoli sklenejo letne pogodbe.
URADNE OBJAVE
319
p, tulijt 1976 - St. 20
Tar. št. 4
Z.prtvM piovnih objektov, ki ne opravijajo pridobitnih dejavnosti:
.,	. ,	*	dinarjev
%a tetni a!i sezonskt staim prtvez:
,) M vsak začeti	meter,	ietno	50,00
:a vsak začeti	meter,	mesečno	od	1.	4.	do	.11.	K).	10,00
^ za vsak začeti	meter,	mesečno	od	!.	11.	do	.!!.	3.	g[o()
Za začasni privez:
a) za vsak začeti	meter,	dnevno	5,00
h) za vsak začeti	meter,	poidnevno	.1,00
(za petdnevni privez se smatra čas od 0 do 12 ur)
c)	za vsak začetni meter, 6-urni privez od 2 do 6 ur	2,00
OPOMBA:
!. Za privez v mandraču se pristojbina pod a, b in c poveča 100%.
1.	Piovni objekti državnih organov in vojne mornarice ne piačajo pristojbine.
t. Piovni objekti tuje registracije pod a, b in c piačajo pristojbine, ki veijajo za Pristanišče za jahte *Marina* !zo!a.
4. Za privez piovnih objektov ob obaii aii na sidrišču izven območja iuke se piača pristojbino kot v !uki, zmanjšano za 20%.
j. Piovni objekti iast športnih kiubov ne piačajo iuških pristojbin za privez na območju, ki je dodeijeno kiubu.
h. Piovna tekmovaina pioviia ne piačajo iuških pristojbin za čas tekmovanja na območju, ki je vsakokrat temu namenjeno, ne giede, če so iast kiubov aii privatnih oseb.
7.	Lastniki piovnih objektov, ki nimajo stainega bivanja v občini !zoia, piačajo pristojbine, ki veijajo za Pristanišče za jahte *Marina* izoia.
DRUGE DOLOČBE
Lastniki piovnih objektov, ki se privežejo na območju iuke izoia več kot en dan, poiožijo varščino, ki se jim vrne ob odhodu, ko se ugotovi, da so pustiii kopen aii morski prostor čist in urejen, sicer izgubijo pia-čano varščino.
Varščina znaša:
dinarjev
a) za pioviia do hm	200,00
h) za pioviia nad hm	.100,00
(e stranka ne pusti prostora urejenega in čistega aii ga onesnaži, tako du ga ni mogoče očistiti s pometanjem in vodnim curkom oziroma pobrati odpadke z morja, se obremeni z dodatnimi stroški za odstranitev.
Vse druge usiuge, ki niso zajete v tem praviiniku, v nujnih primerih odstranjevanje nevarnosti, preprečevanje škode a!i prisiine odstranitve objekta aii drugih predmetov, se zaračunava po dejanskih stroških.
Pristojbine po tej tarifi se zaračunavajo in piačujejo v naprej, more-hitne raziike pa z obračunom. Usiuge ietnega priveza se piačajo ob koncu vsakega poiictja za nazaj. Novi koristniki ietnih aii sezonskih privezov piačajo poiietno pristojbino vnaprej.
St.: 47h.7M 'Mia, h. 4. 1978
Predsednik
shupščine SK!S izoia KARLO 1URK, i r.
Predsednik zbora deiavcev Marine izoia — Pristanišča za jahte
SREČKO KOVAČiC, i r.
ODLOK
O UPRAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM V OBČINI IZOLA
1.	čien
Po doiočiiih zakona o upravijanju in razpoiaganju s stavbnim zem-ijiščem, tega odioka, predpisov, izdanih na njuni podiagi ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, deiovni ijudje in občani upravijajo in razpoiagajo s stavbnim zemijiščem, da si ustvarijo pogoje za hitrejši, smotrnejši, ekonomičnejši ter skiadnejši razvoj mesta in na-seiij in za izboijšanje svojih stanovanjskih, deiovnih, sociainih in ko-munainih razmer.
2.	čien
Stavbno zemijišče se opredeijuje v skiadu z regionainimi in iokainimi ter urbanističnimi načrti.
Stavbna zemijišča opredeijuje v krajih in na območju (na podeže-iju), ki niso urejena z urbanističnimi aii zazidainimi načrti — urbanistični red.
Stavbna zemijišča iz 1. odstavka tega čiena ureja in upravi ja enota za upravijanje s stavbnim zemijiščem pri Samoupravni komunaini interesni skupnosti Izoia (v nadaijnjem besediiu: upravijaiec).
3.	čien
Pridobivanje stavbnih zemijišč v družbeno iastnino opravija občina Izoia po doiočiiih tega odioka in drugih predpisih ter jih prenese v upravijanje Samoupravni komunaini interesni skupnosti — enoti za upravijanje s stavbnim zemijiščem Izoia.
Skupščina občine Izoia izvaja nadzore in druge po zakonu doiočene pravice giede upravijanja in razpoiaganja s stavbnim zemijiščem.
Izvršni svet Skupščine občine Izoia se poobiašča, da v imenu občine izroča stavbno zemijišče v upravijanje Samoupravni komunaini interesni skupnosti — enoti za upravijanje in urejanje stavbnih zemijišč Izoia.
4.	čien
Upravijaiec upravija s stavbnim zemijiščem in skrbi, da se pravočasno uredi s komunainimi objekti in napravami na osnovi sprejetih zazi-dainih načrtov in drugih ustreznih dokumentov, da se smotrno uporab-ija giede na njegovo namembnost, ki je doiočena z ustreznimi dokumenti, ziasti pa:
—	naroča skiadno s srednjeročnimi in ietnimi piani ter programi zazidalne načrte in drugo urbanistično dokumentacijo,
—	oddaja de!a, ki jih je potrebno izvršiti za ureditev stavbnega zemijišča zainteresiranim delovnim organizacijam,
—	daje pobude in skiepa samoupravne sporazume in družbene dogovore za zagotovitev racionaine in učinkovite ter skrbne izrabe stavbnega zemijišča,
—	oddaja stavbno zemijišče v uporabo interesentom,
—	opravija druge zadeve s področja urejanja, upravijanja in razpolaganja s stavbnim zemijiščem.
3.	čien
V mestu in naseljih, ki se urejajo z urbanističnimi, zazidainimi in drugimi načrti, se smejo stanovanjski in drugi objekti graditi !e na zem-ijišču, ki je urejeno po doiočiiih tega odloka in zakona.
Ma podiagi 30. čiena zakona o upravijanju in razpoiaganju s stavb-"im zemijiščem (Uradni iis! SRS, št. 7-77), 204. čiena statuta občine 'Mia (Uradne objave, št. 3-78) in na podiagi samoupravnega spora-, Krajevno skupnostjo Izoia, Krajevno skupnostjo Dvori nad ""'o in Krajevno skupnostjo Jagodje-Dobrava, je skupščina občtne *°i' "a seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne M' 7. 1978 sprejeta
6. čien
Urejanje stavbnega zemijišča obsega pripravo stavbnega zemijišča za gradnjo ter opremljanje s komunainimi objekti in napravami.
Oiede na stopnjo komunalne urejenosti stavbnega zemijišča se urejenost razlikuje na:
— urejeno stavbno zemijišče, za katero je izvršena priprava in je opremijeno z vsemi komunainimi objekti in napravami, hot to doioča urbanistični, zazidalni aii drugi načrt,
320
URADNE OBJAVE
31. julija 1978 - St. 20
—	neurejeno zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni pa oprem-!jeno z nobenim komunalnim objektom a!i napravo.
7.	č!en
Priprava stavbnega zemljišča po tem od!oku obsega:
—	geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave, izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:2000, 1:1000 in 1:500, kakor tudi novo parcelacijo (parcelacijski načrt),
—	izdelavo zazidalnega načrta, s katerim morajo biti določene meje posameznih območij izgradnje, kakor tudi natančneje razčlenjena na- . menska uporaba površin,
—	pridobitev zemljišč, plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini,
—	sanacijska dela (če je to potrebno), kot npr. poravnavanje, nasi-pavanje, odstranitev rastlinja itd.,
—	odstranitev objektov in naprav ter nasadov na zemljišču,
—	izgradnjo nadomestnih objektov za preselitev lastnikov oziroma uporabnikov teh objektov, predvidenih za odstranitev, kakor tudi stroške preselitev.
Opremljanje stavbnega zemljišča obsega:
—	pripravo tehnične dokumentacije za opremo komunalnih objektov in naprav,
—	gradbena pripravljalna dela, ki se nanašajo na komunalne naprave in objekte in
—	izgradnjo komunalnih objektov in naprav za skupno in individualno rabo.
8.	člen
Stavbno zemljišče ureja upravljalec.
Posamezna dela urejanja stavbnega zemljišča upravljalec lahko s posebno pogodbo odda temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, organizaciji združenega dela, ki opravlja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, samoupravnim organizacijam in skupnostim, stanovanjskim zadrugam ter investitorjem.
9.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča na območju (predelu), ki se ureja z urbanističnim, zazidalnim ali drugim ustreznim načrtom, se financira iz naslednjih virov:
—	sredstva, ki jih zagotavlja Samoupravna komunalna interesna skupnost Izola,
—	sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom s samoupravnim sporazumom namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav,
—	sredstva, ki jih po posebej sklenjenih samoupravnih sporazumih združujejo zainteresirane interesne skupnosti, komunalne organizacije, krajevne skupnosti, poslovne banke ipd.,
—	sredstva investitorjev in
—	druga sredstva
10.	člen
Investitor je dolžan ob pridobitvi urejenega stavbnega zemljišča upravljalcu povrniti stroške za pripravo, opremljanje in urejanje stavbnega zemljišča.
11.	člen
Stroški iz 10. člena tega odloka se določijo na podlagi poprečnih stroškov graditve komunalnih naprav in objektov. Ti stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju zazidalnega načrta ali kompleksov graditve preračunajo na kv. m. od SKUPNE tlorisne površine stavbe. Iz teh poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča se izločijo stroški za gradnjo infrastrukturnih objektov širšega regionalnega oziroma magistralnega omrežja.
Od tako določenega poprečnega stroška so investitorji dolžni plačati sorazmeren del, ki ga določi upravljalec.
12.	Člen
V primerih, ko ni mogoče območja ali kompleksa graditve, ki se ureja s komunalnimi objekti in napravami, v celoti opremiti z objekti oziroma napravami, investitor ob pridobitvi takšnega zemljišča plača sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami tako, da investitor pogodbeno prevzame obveznosti graditve manjkajočih objektov in naprav.
13.	člen
Stavbno zemljišče upravljalec odda v uporabo temeljnim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe, civilno — pravnim osebam ter občanom za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš oziroma drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
Upravljalec odda stavbno zemljišče na podlagi javnega natečaja, ali brez javnega natečaja z neposredno pogodbo.
Brez javnega natečaja se lahko odda kompleks neurejenega stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko graditev ali organizaciji združenega dela za njeno dejavnost. V pogodbi o dodelitvi takega kompleksa morajo biti razvidne površine kompleksa oziroma zemljišča, odškodnina za zemljišče ali objekte in druge naprave in sorazmerni de! stroškov za komunalne objekte in naprave iz sosednjih kompleksov (zazidalnih načrtov), ki jih je mogoče smotrno uporabiti pri urejanju takega kompleksa.
14.	člen
Upravljalec s stavbnimi zemljišči izvede oddajo stavbnih zemljišč z javnim natečajem na podlagi razpisa javnega natečaja. Razpis javnega natečaja se objavi v krajevnem časopisju in na krajevno običajen način, to je na oglasnih deskah Skupščine občine Izola ter na sedežu krajevnih skupnosti.
Razpis mora vsebovati:
—	naziv in sedež upravljalca (enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem),
—	opis in označbo stavbne parcele (zemljišča),
—	ceno za zemljišče, ki predstavlja izklicno ceno na javnem natečaju,
—	višino stroškov za urejanje stavbnega zemljišča,
—	pogoje in način plačila,
—	višino kavcije, ki ne sme biti nižja od 20 % od izklicne cene ter način njenega pologa,
—	čas in kraj javnega natečaja,
—	kje se lahko interesenti pred javnim natečajem seznanijo s podrobnejšimi pogoji.
Razpis javnega natečaja mora biti objavljen najmanj 15 dni pred javni natečajem.
Javni natečaj izvede 5-č!anska komisija, ki ima predsednika in 4 člane. Predsednika in člane komisije imenuje zbor enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem.
Predsednik komisije mora pred začetkom javnega natečaja interesente seznaniti o pogojih in poteku natečaja.
Predsednik dražbene komisije pred začetkom javnega ndtečaja tudi določi pogoje, za koliko mora biti naslednji ponudnik višji od prejšnjega in čas od enega klica do drugega.
Ponudnik lahko ponudi za parcelo, ki se licitira, tako kupnino, ki je enaka izklicni ceni, nižja ponudba se ne upošteva.
Vsaka naslednja ponudba ne more biti nižja od 1.000, dinarjev, sicer se ponudba ne upošteva.
15.	člen
Stavbno zemljišče, za katero je bil opravljen javni natečaj, se odda zadnjemu najboljšemu ponudniku, če na njegovo ponudbo, ki jo predsednik komisije trikrat zaporedoma ponovi, ostali interesenti ne ponu-
31. juMja 1978 — St. 20
URADNE OBJAVE
dijo višjega meška, oziroma občani, ki imajo g).de na zadnji najvišii ponudek po drugem odstavku tega čiena prednostno pravic, pridobi-tvc Stavbnega zemljišča te pa ne uveljavljajo.
Prednost v smislu prejšnjega odstavka imajo:
1.	udeleženci NOV pred 9. 9 1943 oziroma 13. 10. 1943,
2.	občani, ki želijo graditi stanovanjsko hišo predvsem iz zdravstvenih razlogov nedoletnih družinskih članov oziroma oseb,
3.	občani, ki ne dosegajo poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu,
4.	družine s štirimi in več otroki različnega spola starosti nad 10 let ki imajo samo en stanovanjski prostor,
3. družine s štirimi in več dani, kjer odpade na družinskega člana manj kot lOkvm netto stanovanjske površine,
6.	občani, ki živijo od svojega delovnega mesta dalj kot 23 km in želijo graditi stanovanjsko hišo predvsem zaradi zmanjšanja te oddaljenosti in
7.	osebe (družine) pod posebnim družbenim varstvom.
16.	člen
Vsak interesent, ki se je udeležil javnega natečaja in licitiral za posamezno stavbno parcelo, prejme v 13 dneh odločbo o ugotovitvi in izbiri ponudnika.
Zoper odločbo lahko v 13 dneh vloži ugovor na izvršilni odbor upravljalca s stavbnim zemljiščem. Ta mora o ugovoru odločiti najkasneje v roku 30 dni.
Odločitev izvršilnega odbora lahko vsak, ki mu je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem sodišču v roku 30 dni od dne, ko je dobi! rešitev o ugovoru ali ko je preteklo 30 dni od dne, ko bi mora! prejeti rešitev na vloženi ugovor.
17.	člen
Interesent, ki je pridobi! stavbno zemljišče, sklene z upravljalcem pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo. Pogodba se sklene po preteku roka za vložitev ugovora zoper odločbo o oddaji stavbnega zemljišča.
18.	člen
Upravijalec s stavbnim zemljiščem odda brez javnega natečaja urejeno stavbno zemljišče:
—	v primerih, ko gre za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe LO, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami z razlastitvijo,
—	za graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve.
*** za graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge,
** za graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekt investitorja ter v pnmerih, ko gre za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča
V primerih iz prejšnjega odstavka sklene investitor z upravljalcem s s'avbnim zemljiščem pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, s katero se določi ceno zemljišča, višino stroškov za urejanje stavbnega itmljišča, način plačila ter druge pogoje za graditev na dodeljenem
stavbnem zemljišču.
19.	člen
S stavbnim zemljiščem, ki se ureja z urbanističnim redom (podeže-ic) upravlja, razpolaga in ureja po tem odloku enota za upravljanje s jtavbnim zemljiščem, po predhodnem sporazumu s krajevno skupnost-
stavbno zemljišče na območju urbanističnega reda se po tem od-^ku šteje pozidano in nepozidano zemljišče, za katero je pristojni obeski upravni organ izda! lokacijsko dovoljenje in zemljišče, kr je z ve-javno urbanistično dokumentacijo predvideno za gradnjo.
20.	člen
Na stavbnem zemljišču, določenem z urbanističnim redom se ureja:
—	dovozne poti in priključke na javno cestno omrežje,
—	preskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo.
21.	člen
Programiranje in planiranje urejanja stavbnega zemljišča na območ-ph, urejenih z urbanističnim redom, temelji na srednjeročnih planih m letnih programih upravljalca, ki je sestavljen v sporazumu s krajevno skupnostjo. Plan oziroma program mora vsebovati potrebe krajevne skupnosti v tej dejavnosti. Plan in letni program mora vsebovati za posamezno zazidalno območje (naselje) obseg dela, vire in način združevanja sredstev.
22.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča na območjih, določenih z urbanističnim redom, obsega pripravo in urejanje stavbnega zemljišč? za gradnjo.
Za opredelitev, kaj obsega priprava stavbnega zemljišča, se smiselno uporabljajo določbe 7. člena tega odloka.
Opremljanje stavbnega zemljišča obsega izdelavo tehnične dokumentacije, gradbena pripravljalna dela in izgradnjo komunalnih objektov in naprav (po 20. členu tega odloka).
23.	člen
Stavbno zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom, se glede na stopnjo opremljenosti šteje za urejeno, če so izvršena pripravljalna dela in je opremljeno z naslednjimi komunalnimi objekti in napravami primarnega in sekundarnega pomena:
—	s cestami in dovoznimi potmi,
—	z objekti in napravami za osktbo v naseljih z vodo,
—	z objekti in napravami za oskrbo z električno energijo,
—	z objekti za odpravo odpadnih voda,
—	z omrežjem javne razsvetljave.
Za delno urejeno stavbno zemljišče se šteje zemljišče, za katero je izvršena priprava in če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje ter če je urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo.
Za neurejeno stavbno zemljišče se šteje zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno s komunalnimi objekti in napravami.
24.	člen
Stavbno zemljišče pripravi upravljalec na stroške investotorjev. Lahko pa ga v sporazumu z upravljalcem in v dogovoru s krajevno skupnostjo pripravi tudi investitor.
23. člen
Stavbno zemljišče opremlja upravljalec.
Za financiranje opremljanja stavbnega zemljišča združujejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih svoja sredstva s sredstvi, ki jih po pogodbah plačajo investitorji, ki jih prispeva po samoupravnem sporazumu Samoupravna komunalna interesna skupnost fzola iz naslova nadomestila za uporabo mestnega zemljišča, prispevki, ki jih po 23. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina in druga sredstva.
26.	člen
Investitor plača upravljaku sorazmeren de! stroškov za uporabo in opremljanje stavbnega zemljišča. Pri tem se zlasti upoštevajo stroški, ki so predvideni za graditev omrežja komunalnih naprav na področju posameznega naselja, dela naselja ali več naselij v krajevni skupnosti.
Pri določitvi stroškov se upošteva tudi stopnja urejenosti stavbnega zemljišča, velikost stavbne parcele, velikost stavbe, ki jo namerava investitor graditi ipd.
322
URADNE OBJAVE
31. julija 1878-8t. 20
27.	č!en
Višino stroškov, ki jih plačujejo investitorji na posameznih območjih in morebitne ugodnosti za posamezne investitorje, določi upravijaiec v sporazumu s krajevno skupnostjo.
Investitor skienc z uprav!ja!cem pogodbo za pridobitev urejenega oziroma deino urejenega stavbnega zemljišča. V pogodbi se zlasti določi višina stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, rok plačila in obveznosti upravljalca glede na opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami in slično.
28.	člen
Investitor, ki namerava nadomestiti sedanjo zgradbo z novo (dozidava), plača upravljalcu stroške za opremljanje stavbnega zemljišča v višini, ki je sorazmerna razliki z opremljenostjo stavbnega zemljišča, na kateri stoji stara stavba in opremljenosti zemljišča, kjer namerava zgraditi novo stavbo (dozidavo).
Investitorji, ki imajo že gradbeno dovoljenje (stavbo v gradnji — nove stavbe) za novogradnjo so dolini upravljalcu plačati sorazmerni delež med sedanjo opremljenostjo stavbnega zemljišča in predvideno opremljenostjo (priključki na novi vodovod, električna energija, gradnja novih poti. javna razsvetljava ipd.).
Upravni organ občine Izola, pristojen za gradbene zadeve in urbanizem. izda ustrezno dovoljenje le ob predložitvi dokaza o plačilu prispevka upravljalcu za opremljanje stavbnega zemljišča v smislu določil tega odloka.
29.	člen
Za oddajanje stavbnega zemljišča v območju, urejenem z urbanističnim redom, se smiselno uporabljajo določbe 13. člena tega odloka.
30.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Izola (Uradne objave, št. 18-71 in 18-73).
31.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 010-7-78 Izola. 13. julija 1978
in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3. člen
Prispevek se plačuje iz dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti oz. iz sredstev občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnova za obračun prispevka so bruto osebni dohodki oziroma odmerna osnova.
4.	člen
Prispevna stopnja za obračun in izplačilo znaša Ì odst. Zavezanci nakazujejo prispevek neposredno na poseben račun Komunalne samoupravne interesne skupnosti Postojna.
3. člen
Temeljne samoupravne organizacije in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov.
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja davčna uprava.
6.	člen
Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se bodo uporabljala izključno za financiranje izgradnje in vzdrževanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter kolektivne komunalne potrošnje, v skladu s srednjeročnim planom razvoja občine Postojna ter sprejetimi plani Komunalne samoupravne interesne skupnosti Postojna.
1
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. avgusta 1978.
Št.: 420-31-78
Postojna. 28. julija 1978	Predsednik
ZVONE NASTRAN. 1. r.
Predsednik Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih BRUNO PODREKA. 1. r. skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-74) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. julija 1978 sprejela
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 23. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 24—73 in 13—77) ter 191. člena statuta občine Postojna, je SO Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 28. julija 1978 sprejela
ODLOK
O FINANCIRANJU IZGRADNJE IN VZDRŽEVANJA POSAMEZNIH KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE TER KOLEKTIVNE KOMUNALNE POTROŠNJE
1.	člen
S tem odlokom se uvede obvezni prispevek iz dohodka, za zagotovitev sredstev za financiranje izgradnje in vzdrževanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter kolektivne komunalne potrošnje.
2.	člen
Zavezanci plačevanja prispevka so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1978
1.	člen
V odloku o proračunu občine Postojna za leto 1978 (Uradne objave, št. 3-78) se za 4. členom doda nov 4 a. člen, ki se glasi:
* Predvideni prihodki v višini 400.000 din iz naslova komunalnih taks se v celoti odstopijo "Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Postojna za financiranje sprejetega programa.*
2.	člen
Višina sredstev, ki so razporejena v splošnem razporedu prihodkov v glavnem namenu 10 "Komunalna dejavnost* se za znesek, naveden v 1. členu tega odloka zniža od dosedanjih 1.328.931 dinarjev na 928.93! dinarjev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 400-3-77-3
Postojna. 28. julija 1978	Predsednik
ZVONE NASTRAN, 1- f-
luti)* 197a - St. 20
URADNE OBJAVE
323
„.Mine Poitojna j. skupščina občine Postoina ^ ^^'cnasta-de), in zbor. krajevnih skupnosti dne M. K'šp^
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O VIŠINI STANARIN V OBČINI POSTOJNA
L člen
3.	č!en odtoka o višini stanarin v občini Postojna (Uradne objave št .73,3-76 in 8-77) se spremeni in se giasi:
.Obstoječe stanarine sc povečajo v stanovanjih s centraino kurjavo'
-	za 23 točk, kar pomeni v poprečju za 13,74 %,
-	tako izračunana stanarina pa še za 18,8 %.
V vseh drugih stanovanjih pa sc stanarina poveča za 18,8 %.
Povišanje stanarine na račun kotlovnic se namensko uporabi za vzdrževanje kotlovnic in razvodnega omrežja.
Obstoječe najemnine se povečajo za 30 % s tem, da se v posiovnih prostorih, namenjenih za osebne storitve — krojaštvo, čevijarstvo, frizerstvo, brivstvo, optika in urarstvo, kemično čiščenje in pedikerstvo — povečajo za 20 %.*
2. čien
Stanarine in najemnine se za odstotek iz 1. člena čajo s 1. avgustom 1978.
tega odioka pove-
**. t;ncn
Ta odiok začne veljati nasiednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-2-78
Postojna, 28. juiija 1978
Predsednik ZVONE NASTRAN, !. r.
324
—

.
- .
-
- - . ' ' ' ' ' . * " .
'
. . . . '
'
^ - .... ...