61. številka. Ljubljana, četrtek 14. marca. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
lakaja v h* k d*n, isvtnuiAi o MM oMke in dneve jtM> praatOflih, tor v«mj* po posti prHoman ta tvttrougoinki' doiolo ta colo loto 1»'« i;Ut., t. l pol lota h ► ld., *a Ofltrt Uit« 4 — Za LjablJftlO  l>re* po*u,k4-(ja na dom a »i oolo Uho 13 fuL, M Autrt lota 3        .t<» kr.,  ta on ujnaoo I  «l<) K) kr.   Za po»it|atu> na
dom so radun'i 10 kr. za uieaoo, 80 kr. k« l»ut lota. — Za tujo d otelo toliko vo<*, kulikur poitnina itiuiaa. — Za #c«»"l,<»«l"* uAitoljo na Ijinlnkilt mah ta za ■ Ijake velja bnizan h •' ;a in ric*t; Za Ljnbljauo ta rotit lota H pld. 50 kr., p«' *m> rt t i projotuiui za ćotrt luta li gld. — Za oznani I h bo pla6iyu od dntiriatopne Mt1t*VfteB <i kr., oe ao oznanilo .mkrat tiaka. !> kr., ćo ao dvakrat in 4 kr. do ao tri- ali vockrat tiaka. Dopisi naj se    v^ia ir*.v.k:ri.ri. — .Ki>koin*i a«.< M ITaeaJo. ■— L'rodnlitvo Jo v Ljubljani v Frana Koliuanovoj hiii i'. U „glnduliaka Molba". 0 p r h v u i (i t v o, na kntoro -ml ari ■ir^ovoI'Io podltjati na-GOnin' -••Hi.nnMvjo. n«ijni(a, t. i. admtnlatratiTttSj roći, je v „Narodni tiskarni" v Koh.iauovoj hini.
Zopet nevarnost vojske.
V jodnej stvari naS minister vnunjih sira rij, Mngjar Andrassy, popolnem prav govori, namreč, da živimo t „telegrnličnoni času." Od dneva do dneva ko inenf javno položjo. liže mislimo /a gotovo, da smo se približali varnoj luki mini in boljšo bodočnosti, pa nam nova telogratična poročila naznanjajo nove nevarnosti, novo politične oblake.
Nekaj dnij sem je vnanja politika nase monarhije, vsled govorov in skrivnostnih le na pol znanih „razkritij" grofa Audrnssyjii, zopet neprijetna postala, in Slovanjo v monarhiji imamo uzrok, da nas skrbi, kaj bodo z bližnjo bodočnostjo.
V odsekih ogerske delegacije jo namreč grof Andrassy 10. marca zopet razlagal svojo vnanjo „politiko", in tega razlaganja mi Slovenje ne moremo biti veseli. Ves svt, vse novim1, vse prikazni so kazale, da bode Av etrija ltosno anektirala. Naenkrat zdaj Andrassy pride in pravi: ltosno in Hercegovino gas oh u iiij bilo nikdar v numeri vlade in De bode nikoli, dokler bode Turčija mogla to dežele imeti." Ves svet se je uže veselil, da po miru Turčije z Rusijo, osvoboditeljico naših tlačenih bratov Jugoslovanov, jo tudi nam mir ohranjen. Ali minister jo ogerskim delegatom rekel, da je tudi naša vojska mogoča — z Rusijo! Z a to terja 60 milijonov posojila, ker »vojske novejšega časa so pokazalo, da naglost mobilizacije, pripravljen denar, hitro prihajanje na bojišče uže skoro odločuje vspeh. Okolo in okolo stoji vse v orožji,u pravi Andrassy, „nafta
Ženitovanjski običaji pri Ljutomeru na Štajerskem.
(Friohoujo A. B—I—d", kmet v EUdlsUvoih.)
(Daljo.)
Od zdaj sta tedaj novo poročena „v za-rokili". Skrbi in posla je na kupe. Tu so šivilje, tam krojači in črevljnrji, in vse mora biti po najnovejšem kopitu. Tudi zovčina na-nosita skupaj: boben, trobento, rog, ter vso drugo potrebno orodje, gresta k nevesti, katera oba s svilnatimi rutami lepo okinča in našemi; potem deneta visoko perjanike na glavo, drugo ropotijo črez ramo, palico z zvončki navezano pa v roke in tako s svojim ovango lijem In I vsem, tla, celo še s snchuiiin mlekom preskrbljena,  tulita  in ropočetn, ter se
po malem pomičete najprej k hiši no6eta sta-
reline". Prišedša dO hiše, ustrelita vsak po jedenkrat iz svojih malih pištol, ter dokončata navadno komedijo, gresta v hišo, kjer vse lepo pozdravita, podelita svoj blagoslov in tako po malem vse svojo orodje izložita na gospodar-
armada je izvrstna in bi bila gotovo vsakuj v BvTOpl jednaka; treba je onih ugodnostij pridobiti jej, ki Vspeh zagotavljajo. Zato terja vlada no milijonov kredita."
Andrassy daljo trdi, da ima njegova vlada gotov program, a ga nečo povedati zdaj, da druge vlade tudi ne pi idejo z gotovimi svojimi programi na kongres! Na dalje razklada, da še le zdaj so začno akcija Avstro-< >gor ske za svojo interese. Te interese jo Andrassv potem na drobno razložil; žnlibog, da so skrivni ostali. Ali iz tega, da so bili Mu-gjari zadovoljili z njimi, imamo mi Slovani slabo tolažbo. Mi smo preverjeni, da, kar jo Magjarom prav, Avstriji in Slovanom ne more biti ugodno. Zato s skrbjo pričakujemo daljnji razvoj teh zadev. Upanje le še to imamo, da bode krona prej Andrussyja o d pustila, nego mu dovolila nesrečno vojsko z brati našimi Rusi.
Katerega avstrijskega Slovana ne bodo bolelo, ako na priliko v „Deutsche Zeilung" bere, da ho pojasnuje Andrassvjova vnanja politika s tem, tia se nše le zdaj" z vprašanjem bavi, kuko bi Grke proti prodiranju S1 o v u n B t v a porabila! — Torej vso zoper nas? Pa želo in terjajo, da bi mi pomagali? Žele in terjajo, da bi mi Štovanje svojej narodnosti in svojim interesom Magja-rom za ljubo grob kopali, lastni grob'?!_
iz državnega zbora.
(BttdgetuA debate v olilejtanskon drlavnetn zboru
dno 7. marcu lSV.s, por. po tttou ^r.ilHkoin zapiaiiikii.)
Poslanec vitez Schonerer: Vprušam se: kako je sedaj kaj v Avstriji?
jevo mizo. /daj ponujata gospodarju svojo tabakiro, zdaj ženskam snehino mleko in tudi za otroke imata vsakojakih sladčic, mej kojimi so pa nekatero jako grenke. Ko je to opravljeno, stopita k mizi, odpreta svoj, črez tri pole obsegajoči, spisani evangelij, v katerem jo mnogo BmeŠnega, pa tudi marsikaj kosma tih bedarij. V njem povesta, kdo in od kod sta, kako sta šla po /olcnej travi do kolen po blati in da morata t iju priti, kjer so trije kotMvi, in v čet rtom pa peč. Povesta kedaj človek v življenji najbolj pomoči potrebuje, povesta, kako da brez ljubo ženieo ne more Dikdo biti, niti je tudi inift otec Adam v raji mj mogel pogrešati. Kratko potem tudi razložitu, kako jo Bog spečemu Adamu rebro Viel| ter mu hotel družico Evo ustvariti, kako jo pri tej priliki prišel pes, v/el BogU rebro, ter bežal, da ga jo njegov stvarnik toliko komaj dohitel, da jo psu kos repa odtrgal, iz katerega je |IOtem mater Kvo ustvaril. Ne pozabita tudi povedati, kaj se je vse uže pri pravilo in zaklalo.
Ko tako svojo nalogo izvršita, vsem v roko seguota, da gotovo pridejo, potem ao z
Tu nahajamo tedaj, da osobito vojaški duh še mnogostriuisko vlada našo javno življenje, a posebno vlado, tla, celo ton v posameznih nagovorih, kateri prihajajo od vlade, ima se tudi uvrftfivuti mej vojaške.
Ta vojaški duh, kateri navdušuje sedanjo
ministarstvo, nahajamo tudi v prvoj vrati v
neodgovarjiuiji intorpelacij, ako gre za vojaško stvari. Tukaj omenjani huiho na pr. interpelacijo, tičočo se usnirtenja nekega gostilničarja po vojaškej patrouilli v Kremsu, znane interpelacijo zbog nesrečno smrti vojakov, katera je blizu sv. Poltmi opeklo sobice, in še mnogo druge, na katere vlada nij dala nobedncga odgovoru, dasi zakon jasno določuje, ku se ima na interpelacije odgovarjati ali konci navesti razloge, zaradi katerih nij mogoče dati odgovoru.
Razvon tegu nahajamo v obče, da se proti votlno bolj rastočoj spučenosti (korupciji), katera se nu du utajiti, nikakor dovolj vspešuo no deluje, nego vidimo temveč, da se je v novejšem času, osobito odkar deluje sedanja v 1 a d u, porodila nokiikova politična „doiu i m on doM, katero udje poceni, katera koli se jim dajo, menjavajo svoje prepričanje. Z druge strani nahajamo tudi, kakor bi rekli, politične evnuhe, taku politike, kateri vselej iu vsegdar za vse in vsako glasuj o ter so ob vsakem časi zadovoljni z nazori vladinimi.
Predsednik (mu prestriže besedo) : V obeh smelih, uko so ne motim, gospod govornik samo v obče razpravlja o političnih prikazih, a ne o visokej zbornici ter nje udih,
uže pripravljeno klobaso iu z vinom pogostita iu se tako po malem poslovita ter gresta dalje, kamor njuna pisma kažejo, kjer se vse te komedije pri vsacem hramu zopet z novega pričnejo. V kaci h štirih uli petih dneh navadno končata ves svoj posel iu potem imata v hramu ženina in neveste dovolj dela I razno pripravo za pozvano goste, Drl potem se nese razna živini, kot darovi v žouiuovo iu nevestino poslopje. Vse drugo se slobodno da, Io nesrečni kureč]i prevzetnjak — kokot no. Kokota (petelina) pri gostovanji klati Rog varuj: češ, da to stori mej novima zakoncema združbo in večen nemir. Tudi svatovce so moj tem časom imele mnogo Skrbi, ker janka, krila iu skoiaj vse jo moralo biti novo, vso to po najnOVOjfiem kroji tudi sešito. Koliko dela je pa še s pušeljci iu z upletanjem itd., toga niti ne omenjeni.
Ker smo uže tudi nekoliko svatovskih osob omenili, ne smemo še pozabiti skoraj nuj-uuenitejše iu znanienitejše osobe našega gostovanja, to jo naiO m a t o r kuharic o. 1 FlO naj manj tri dui prej jo prišla v žeuinov ali nevestin hram, prinesla v culici uli v jerbaau
sicer bi bil prisiljen, gospoda govornika zaradi izrazov „demimonde" in „evnuha klicati k redu. (Zadovoljnost.)
Poslanec vitez Schonerer: Razumejo se, da Bi more vsak tolmačiti moje besede, kakor mu drago, in usojam se nadaljevati svoj govor.
Predsednik (mu prekine besedo) : Zbog te opomoje moram odločno i/javiti, da po-zivljem gospoda govornika na red, ako je s tem htel napadati kakega uda visoke zbornice. (Zadovoljnost.)
Poslanec vitez Schonerer (nadaljujoč): Ako se ozremo na obče okolnosti, katere posebno v političnem pogledu vladajo pri nas, nemarno se čuditi, ako naš parlament nij baš na najboljšem glasu v krogih prebivalstva.
Pripovedujem, kar sem čul v mnogih krogih prebivalstva, kjer se obče mnenje ne ravna po mišljenji druhali, nego po onem srednjega stann, katerega mnogi gospodje smatrajo za težišče prebivalstva. Ako bi gospodje bili v takem ozkem doticaji s krogi prebivalstva, v kakoršnem sem bil jaz osobito vsako leto v svojem volitvenem okraji, izvedeli bi gotovo, da imajo vse moje besede v prebivalstvu mnogostransk odziv in zastop. Rečem vam zatorej, da bi v mnogih krogih prebivalstva slišali, da je parlament jedino le mašina za uničevanje dijet.
Predsednik (mu prekine besedo): Vendar mi je prositi, da se o državnem zastopstvu govori z večjim spoštovanjem ter zato po-zivljem na vsak način gospoda govornika na red. Kako more svet v čislih imeti visoko zbornico, ako sami nje udje tako o njej govore ?
Poslanec vitez Schbnerer: Prosim, go-Bpod predsednik, ako se tu ne sme govoriti resnica, kje jo je potem moči povedati?
Predsednik: Nekove parlamentarične dostojnosti se ima vsak omikanec držati, ako tudi govori resnico. Jaz mislim, da sem za svojega daljšega poslovanja dokazal, da sem vedno spoštoval svobodo govora ter se nijsem nikoli protistavljal, ako se resnico brez ovinkov in tudi osorno izreče. Ali mej parlamentarične dostojnosti se ne sme prestopiti.
Poslanec vitez Schonerer: Najboljše
bi morebiti bilo, ako biste, gospod predsednik, povprašali visoko zbornico, ali smem dalje govoriti.
Predsednik: Jaz gospodu govorniku nijsem odtegnil besede, nego sem ga samo zaradi njegovih izrazov, kateri žalijo parlamen-tarično dostojnost, pozval na red. Beseda mu je prosta.
Poslanec vitez Schonerer (nadaljujoč): Parlamentarnic.no življenj* v Avstriji ie posebno posle demisijake komedije minister stva izgubilo vse zaupanje in si tudi pridobilo veliko nezaupnost. V javnih lokalih, gospoda, v društvih — prosim, samo pojdite tija, da bodete natanko slišali, kaj se ondi govori — po javnih prostorih in društvenih krogih se kar odkrito pogovarjajo ljudje o razpadu države in razdeljujejo njene province nosa-mezno sosednjim državam. Kako se more takovo stanje izboljšati, kako more v naše javno življenje več moralične ozbiljnosti priti, ako lete" na to ministerstvo najhujše obtožbe, kakor n. pr. one, katerih omenja znana knjižica „Lasser, genannt Auersperg", ki so bile uže pred letom dnij predmet interpelacije v tej zbornici ? Kakor znano, pripuščojo tu npro forma" mnogoletna preiskavanja vršiti se, dasi bi vlada obdolženja, ako so nepravična, lehko v obče onemočila z jednim samim kratkim raziasni-lom. Ako nadalje uvažimo ono tajstveno te-moto, v katerej je skrito ravnanje z državnim denarjem pri raznih železnicah, in osobito tudi pri državnih posojilnicah, lehko je umeti, zakaj se udje vladini tako trdno drže svojih portefouillov, kajti po njih odstopu moralo bi se zagrinjalo z marsičesa potegniti, in prav lehko je umeti, da se nasledniki ali prevzemniki dedščine te vlade dado najti le z največjo težavo. In ako se od vladne strani, kakor se je bilo zgodilo v banknej debati, govori tako o politično prav častnih in konservativnih značajih, kakoršen je po mojem mnenji n. pr. gospod poslanec baron Kel lersperg, ter se jim odgovarja tak6, kakor utegne biti običajno v nekristijanskih kavar nah, moram opomniti, da po mojih nazorih zastopa politično konsekvenco in značajnost in častnost mnogo bolje gospod poslanec ba-
ron Kellersperg nego osobnosti, ki sede na vladnej klopi (nemir), in to tembolj, ker se obdolženja, v prej omenjenej knjižici navo-dena, še doslej nijso v obče opovrgla.
V obče velja, kakor se kaže, pri nas z* dobrega državnika, kdor svoje cilje kolikor najbolj mogoče pritajuje in se na silo svojeg« prepričanja kolikor najmanj moči ozira. Navadno je vsakemu le do tega stalo, da so prav priležno uredi, in ako tu in tam govori o prihranitvi ali o nbdačenji, morebiti zavoljo volilcev, godi Re to najbolj zgoli zato, da se pri glasovanji baš za nasprotno poteza in da morebiti pokaže, kaj si dandenes marsikatera volitevstva puste ponujati.
A po moiem mnenji imel bi podanee vselej biti pošten in iskren političen vzgoje-vatelj narodov.
Kako daleč vpliv sedanje vlade sega in kako onft se stvaritvijo nekak ove> poslanske birokracije in z vednim kreiranjem novih slnžb ter podelitvijo odlikovanj, kakor tudi sč svojimi odnošaji do denarno aristokracije svoj vpliv v naiširjih krogih privesti more do veljave, svfdoči mej drugim tudi to, da je mestno svetovalstvo dunajsko, vse svoje tradicije zatajivši, odbilo odposlanje peticije zaradi zmanjšanja vojaškega budgeta.
Jaz mislim, da vlade, katera je bila tako drzna, da je, navzlic našemu slabemu finan-cijnlnemu stanju, katero državo dela nesposobno eksistirnti, priporočila v sprejem neiz-premenjeno dosedanio vojaško hrambeno postavo, ne sme nobeden prijatelj države in naroda podpirati. A žalibog se tu, kar Re je pod sedanjimi razmerami čestokrat zgodilo, predlogi vladini, slično kakor v banknej zadevi, najprvo smatralo za nespre.jemne, a potem v kakej nebitstvenej modifikaciji proglasijo za same ob sebi sprejemne, h kakoršnenra rezultatu so gotovo tudi pristaši specifično avstrijskega, to se pravi ministerijalnega napredka pripomogli po Bvojih močeh.
Uže pri prejšnjih prilikah sem bil omenil, da se mora ravnotežje državnega gospodarstva z ločeniem od Ogerske in z redukcijo vojskinih in upravnih troškov izravnati, predno bo mogo novi davki pobirati, in da se zatorej na vsak način mora v prvej vrsti predložiti državnemu zboru dovršiven program za zopetno
svoje razno imenitno orodje, katero naj bi njeno kuharsko vedo nekoliko povečalo. Naj prej se speče navaden kruh.  Ako je ta posrečil se, potem bode vse dobro, ako pa ta ne nakipi, se rado vse skazi.   Zatem se mesijo in pečejo razni opresui in kvasni kolači, mej katerimi so najznamenitejši tako imenovani „bo s m a n i".   Za te kvašene podolgaste kolače  delajo uže  po dva dni prej vse bližnje sosedu iz opresnega testa razne male ptičice, katerih mora na vsakem vse polno jedna tik druge biti. Tudi drugih lepotij so uže naše kuharice izumile, toda dozdaj še ptičica vse nadkriljuje.   Ta drobna živalica, ako jo uže tako smemo ali hočemo  imenovuti, pa tudi često našo kuharico rada v zadrego spravi, posebno, ako je v peči le nekoliko preveč za kurjeno.   Pri takej  priložnosti rado ptičkam perje pricvrkne, kljuui,  grebeni, da, celo glavice tem živalicam ogore, da bo namesto na vi-dne žemljeve barve, popolnem črne in ope Cene.   Kuharica navadno pravi,   da je temu kriva peč, ker jej ona nij tako privajena kot doma svoje j. Pa naj si je uze kakor koli, naša mati kuharica se zna tudi iz te zadrege
spraviti prav lehko. Brž ukaže prinesti za nekoliko krajcarjev rumenega zlata, ter hitro napravi po svoji umetnosti nekak dobrodejen balzam za ogorele rane, je namaže in potem na ta mesta deva prinesenega zlata, da je naenkrat vse bliščeče in tako še dosti lepše od poprej. Tako si zna naša kuharica iz vsake zadrege hitro pomagati, zato je bilo tudi vse hitro pripravljeno, tako, da nocoj uže ob 10. uri lehko leže v posteljo, da si utrujeno telo ne koliko okrepi, da bode zjutraj kot na dan gostovanja bolj krepko svojo kuhačo obračala in sukala in najmanj ob osmoj uri svojim gostom uže zajutrk pripravila in skuhala.
Ta večer prišli so uže tudi godci, navadno na ženinov dom. Tu se igra, pleše in strelja dokler se ne naveličajo in utrudijo; potem gredo spat, da so zjutraj uže prej in prej vsi na nogah, da se ložje pripravi, česar je še treba.
Drugi dan za rano ob drugej ali tretjej uri je uže vse na nogah. \se mize, ako nijso bile uže poprej, z belimi rjuhami pregrnejo, na nje se dene kruh, hren in sol, ter po vseh mizah do vrha polni in naliti kozarci vina.
Ob kakej G. uri začnejo k nevesti in ženinu, vsakemu bližnji njegovih sosedov, sorodnikov itd. prihajati. Navadno pride najprej Btarešina b6 svojo družico, katerej pravimo pri nas po-8 nehal j a. Svoj prihod navadno naznani s samokresnim strelom in zdajci mu godci lepo prihodnico zaigrajo. Posnehalja pa navadno prinese skoraj meter dolg „bo s m an", na katerem je cela gostovanjska družina, izmej katerih imajo nekateri tako lepa zlata in pisana oblačila, da, ako bi je cerkveni svetel na stranskem oltarji v Cezarjevcih videli, bi jim jih bili gotovo zavidni. Sedaj začnejo gostje bolj pogosto prihajati, tako dolgo, dokler nijso vsi zbrani. Pri ženinu jim navadno dajo kruha in vina, ker pravi zajutrk jih še čaka pri nevesti.
Ko je nas ženin z vsem opravljen, vzame navadno, bodi-si od svojih staršev, bratov ali sester, svoje slovo, mej streljanjem in igranjem vzdigne se naša družba od ženinovega I doma ter gre po nevesto; kder se še le začne pravo gostovanje.
Brž, ko so prišli ženinovi gostje do nevestine hiše,  se hipoma oboje duri zaklo-
vzpostavljen je ravnotežja v državnem gospodarstvu skupaj s popolnim načrtom o vseh dačnih stvareh.
A, kakor znano, je vlada prepustila inicijativi visoke zbornice za izdelanje programa o urejenji državnega gospodarstva storiti potrebne korake, in ona najbrž, konci po mojem mnenji, ne pospešuje posebno delovanja do-tičnega odseka.
Vlada posebno v novejšem času ponavlja frazo, da hče biti varčna, a n. pr. vendar vedno otežkuje kreiranje zakona o stvaritvi primerne oblastnije za centralno računstvo in kontrolo; ona treba po centralnem sklepu računov vedno mnogo več, nego se jej dovoli v proračunih; ona nadalje v novejšem času podpira GO milijonni kredit za vojskine namene, ali morebiti samo zategadelj, da bi se z njim ona črtanja, katera so zadnja lela delegacije napravila, naenkrat zopet naredila neveljavna; ona predlaga, kakor sem bil uže prej omenil, neizprenienjeno pridržanje brambene postave; ona predlaga pri dohodninskem davku opro-ščenja, n. pr. oproščenje davkov VBeh udov cesarske rodbine, kar bi bila gotovo velika vsota, ki bi bila s tem za državo izgubljena.
Zdaj, gospoda, vas vprašam: kje so date, katere na kakoršen Bi bodi način pokazujo dobro voljo vlade, o katerej je govorila?
Vešča roka naših ministrov nas je — mislim, da sem to v obče dokazal, — pripravila v najneprijetnejši položaj uže šest let. Kakor znano, zijajo nam povsod v obraz provizorije, jedino deficit je večen, ker se vlada, zaničujoča nižje razrede, nikoli nij sramovala kazati svojo barvo, nego se, zadovoljnost višjih krogov iščoča, na vsa usta udajo vedno se spreminjajočim tokom merodajnih krogov. Specijalno nas Nemce — mislim — je pa to uradniško vladanje, kakoršno je denes v resnici, na nekovo poniževalno stopinjo postavilo, kajti ne da se tajiti, da imajo v najvažnejših političnih vprašanjih dandenes baš ti uradniki z 72. poslanci iz Galicije in Bukovine v roci zvezek.
Pri nas more, kakor jaz menim — in, gospoda, jaz sem v tej točki isto tako odkritosrčen, kakor pri vseh druzih — samo jedno sredstvo
nejo, ali pa se narede straže, da nikdo ne more v hram.
Navlašč za to postavljeni brkasti pisar je resno vpraša, od kod so, kaj bi radi, kje imajo Bvoje potne liste itd., na kar mu tudi oni hitro odgovarjajo in s pripravljenimi pismi tudi vse dokažejo. Ko je to dovršeno, spusti se naša drižba v hišo, mej tem, se ve da, godci veselo zaigrajo. Naša nevesta je pa užo mej tem časom iz stranske hiše na to pazila, da je ženina popred videla, kot on njo, ker to pomore, da ga bode imela vsegdar nekako na očeh. Zdaj godci nekoliko potihnejo in navadno še vprašajo ženinovi gostje, kaj bi radi in po kaj so prišli. Brž, ko se to do pove, prižene eden pozavčinov, navadno iz strauske hiše, kako staro in navlašč našemimo babo in vpraša, ali je to tista, katero hočejo ali ne? Odgovor je navadno, da jo hočejo, a vendar da prava nij. Zato ide kak drug po drugo. Potem pripelje svatovco iu nazaduje še le nevesto, katera na belem okrožniku prinese dva rožmarinova šopka, prvega za se, a druzega za ženina in bokal vina ter vse navzočne prav lepo pozdravi. Sedaj prime jeden
propad države zakasniti, in to j o r I uvedenje občnega direktnega volit-j venega in glasovanjskega prava. Samo narodna zbornica, katera bi se na ta-kej podlogi ustvarila, in odgovarajoča jej vlada mogla bi po mojem mnenji red v državnem gospodarstvu zopet vzpostaviti. Moja vest pak nij dosta daleč, da bi na kateri si bodi način pomagal eč svojim glasom, da gremo po po-litičnej, gospodarstvenej in denarstvenej mlaki, v katero smo zabredli, še naprej, in ker je vlada ob priliki nagodbenih debat izrekla se, da hče odslej jedino še stvarno svoje stališče in svoje predloge zastopati, moremo si misliti, da so se ti možje prestvarili v orodja višje neke volje, da so tedaj zdaj samo stvari (smeh) in preko teh hčem preiti na dnevni red, in bodem zatorej glasoval proti dovoljenju budgeta.
Politični razgled.
V Ljubljani 13. marca. Oger*ki minister notranjih stvarij je razposlal naredbo, naj glavarji administrativni orne je pravico shajati in zbirati se. Posameznosti te naredbe so skrivne.
V n it n J«' driiue.
Na kuntf»%e* pošlie — tako se preko Pariza javlja — Rusija Gorčakova, lgnatijeva iu dva državna svetovalca. V Londonu mislijo, da bosta Avstrija in Nemčija precej po od-pretji kongresa — potem, ko se bodo mirovni pogoji predložili, nasvetovali A t i ri n a j s t-dnevno odlože nje kongres \ da bodo vlade mogle dokumente preštudirati.
Iz Londona in od drugod se potrjuje, da Angleži hote tudi Ctrfko pripeljati na kongres, da bi imeli jednega sogl>isiuka več. Ali uže z Berlina poročajo, da Rusija terja, da se tudi Srbija in Čruagora pozo veti, ako se Grška pozove. Gotovo, da ste ti zadnji državi bolj zaslužili slišani biti, nego strahopetni kasni Grki.
Iz iliikiifi'itu 11. m. Rusija bode imela v 14. dnevih v Rumuuiji armadni kor 100.000 mož, ki je namenjen dalje časa tam ostati.
Iz />h/m«ih» 4i poroča „Pr.u: Porta zbira v Bosni vojake. Pri Bihaču se dela tabor za 40.000 mož. Pogodbe za dobivanje živeža so bile uže skleneue. — Agitacija za okupacijo po avstrijskej vojski traje v Bosni in Hercegovini dalje.
Ministerska kriza v Italiji zanima vse politične kroge. Skoraj da se italijauski poli-
starešin kupico, napije najprej novima zakon-1 cema itd., na kar godci vsegdar gromovito zaigrajo in potem se vsi vsedejo v krog mize.
Ko je cela družba z ženinom in nevesto krog mize urejena, začno se jedila nositi, pri vsakem morajo godci svoj poseben marš zaigrati, potem so odmoli in začne se zajutrk. Brž, ko so vse hrane na mizi, vstaneta dva svatovca, gresta po uže pripravljene šopke iu jih potem mej navzočne gosto, vsakemu posebej na belem okrožniku, razdelita, za kar se njima navadno tudi od vsakega denarna odškodnina da. Ker so vsi gostje sedaj se) šopki večinoma opravljeni, začno se vršiti po-slovalne napitnico, katere se s tem končajo, da, ko se je naš ženiu roditeljem zahvalil za svojo nevesto in jo komaj, vso ihtečo in joka-joco, dobil zunaj hiše v svojo družbo, se ja-mejo seilaj s cingetom, igro in plesom od ne VOBtinega doma proti farnej cerkvi pomikati.
Brž, ko je božja služba opravljena, sto pijo novi pari (ako jih je več) pred altar, da jih g. župnik poroči.   Sedaj   pa je treba na marsikaj paziti. Novi ženiu iu nevesta morata I tako skupaj stati pred oltarjem, da nikdo ne
tirni talenti obžalujejo, da se pogubljajo na tacih privatnih grehih, kakor Crispi s svojo lehkotniselno bigamijo, ki je stoprav zdaj na dan prišla, ko je minister postal, in Nikotera s bvojo pravdo in depešo.
Dopisi.
I k lar&kesrtl 0. marca [Izv. dopis.] V našem mesticu so se pred pustom mnoge veselice vršile, osnovane deloma od tukajšnje požarne straže, deloma od mestjanstva, deloma od bralnega društva. Le jedino pevsko društvo bilo je tiho ter nij ničesar storilo. Ne le pred pustom, tudi pustni kot slednji ve-Beli dan, so se hoteli Krčani kratkočasiti. Na svet vrlega gospoda občinskega tajnika D. Kurenta sklenilo se je po dnevi korzo napraviti, zvečer pnk ples z maskami. Kar se tiče korza, radovoljno nam je to naš glavar dovolil, ples z maskami pak nam je prepovedal, naposled pak vendar vsled rekurza dovolil, toda le do ene popolunoči. Korzo, ki ga do sedaj še nikdar nij bilo v Krškem, bil je jako živahno obiskan. Udeležili so se ga ne le samo p. n. Krčani marveč, tudi iz bližnjega Vidma, iz grof Auerspergove graščine, Limberce in Se celo iz Radeč. Vršil se je jako v redu na splo-S io zadovoljnost.
Tudi ples je bil obilo obiskan. Toliko je bilo navzočnih p. n. gostov in posebno lepega spola, da je bila soba za ples iako premajhena. Obžalovati moramo, da se nobeden Krčanov ne potrudi prostornejših sob sezidati, da si ravno jim je mogoče. Tudi ples se je vršil v najboljem redu. Vendar ob enej popolunoči je mor. 1 po ukazu našega glavarja ples jenjati, da si ravno bi bili mnogi, zlasti gospo-dičine, še najraje rajale. Vendar večeru še nij bil konec. Mesto plesa nastal je koncert in krasno je karlsbadska godba svirala. Tako so mnogi ostali do jutranjega svita pri čašah žlahtnega dolenjca na veselem kraju. Očitna hvala pak gospodoma D. Kurentu in J. Jermanu za marljivo aranžiranje.
I k T ■'*•>< tt 9. marca. [Izviren dopis.] Da bi imel časa dovolj, poročal bi lehko vsak dan od tu kaj, ali v Trstu Brno vsi pri delu od jutra do večera, na večer se pa gre v krčmo, in tako izgubljavamo dragi čas in novce* Hvala Bogu, šel je zapeljivi pust, in v spo-
| more s čim mej nju, ker to bi bilo večno sovraštvo in prepir. Dalje treba tudi paziti, kak mežnar sveče ugasuje, katera ali na katerej strani ugasnena sveča se dalje časa kadi, isti od nju tudi dalje časa živi. Tudi „Uanžo-vec", katerega je g. župnik blagoslovil in katerega mora vsak gOBt malo pokusiti, se mora prihraniti, ker je čudno zdravilo, posebno v otročjih boleznih in sam Bog ve, kaj in kje še vse.
Ko so sedaj naši gostje vsi hanžovec po-kusili, zastavnik in zavčiui na cerkvenem trgu poplesali, gredo navadno, ko se ženin in nevesta pri g. župniku zahvalita iu poslovita, v krčmo ali v katero bližnjo hišo svojih sosedov, da nekoliko poplešejo, in mej tem časom pa je užo kuharica na suehinjem domu z večerjo gotova, h katerej se tudi takoj gre. Vsak gost mora sedaj na tistem mestu sedeti, katero mu je bilo zjutraj odločeno, kadar so se šopki delili Sedaj, ko se odmoli, pa je večerja, da nema konca ni kraja, kder ne večkrat mize tako nalože, da skoraj preko njih videti ne moreš. Včasih se tudi primeri, da je to čisto narobe. (Kuuec prib.)
minu nam nij druzega pustil, nego oslabljene Žepe in kako dekoracijo iz plesa.
Beseda koperškib pripravnikov v rojan-ekej čitalnici na pustno nedeljo je bila lepa veselica. Nali živabne učiteljsko mladiko, na katere mora narou mnogo upanja staviti, napravili so prav sijajen dan. Da je le bolj ve selo bilo, prinesli so so soboj godbeuo orodje, in sleliriu je bvahl orkester, ki je godel prav ročno in nbrano. — Spored bo je vrSil točno. Godba je zaigrala popotnico, vse je slušalo nule glasove. Potom je bil govor. Mladi govornik je naslikal narodnega učitelja, kakor mora biti, da koristi narodu, kuko mu mora biti prva stvar ljubezen do narod a in da odgojeva deco v narodnem dubu. Petje je bilo dobro, ako se pomisli, da so ■amo mlade moči sodelovale, katere so tako rekoč vse improvizirale. Igra „Novci za diplomo" se je predstavljala zares prav izvrstno. Dobra mimika, lep jezik in naravno nastopanje harmoniralo je hvalevredno. Občinstvo je sledilo igri z vso pozornostjo.
Po zadnjej točki začelo se jo občinstvo pomikati v zgornjo okinčauo dvorano in ples je bil prav živahen. Godba je svirala mikavne komade. Koperski pripravniki so si ta večer pridobili veliko veljavo, in le ena želja je mej tržaškimi Slovenci, da bi kmalu zopet prišli napravit tako veselo zabavo. Dokler imamo Slovenci v Primorju tak naraščaj, ne bodo nas italijančiči mogli po svojem receptu uničiti; zrastlo bode obilo narodne inteligence, izrejala bode krepko stražarje jadranskih obal in ■krajne meje slovenske.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni občinski zbor) ima jutri 15. marca ob potih popoln-dne sejo, v katerej se bode odločilo, keduj bodo dopolnilne mestne volitve in o sestavi volilnih komisij. Kazen tega so na vrsti poro čila raznih sekcij.
— (Potrjena volitev.) Minister za trgovstvo je potrdil volitvi kranjske „trgovinske zbornice" (znano je, kako mi narodnjaki o njenej sestavi sodimo), g. Aleksandra Dreo za predsednika in Karla L u lun a na za pod predsednika.
— (Schbnererjev govor.) Zarad nevarnosti konfiskacije moremo mi v „Slovenskem Narodu" malo o not ran jej politiki pisati, nič pa ne smemo vlade kritizirati. A ker je v tiskovnoj postavi izrečen poseben paragruf, da se objavljenja poslanskih govorov, govorjenih v državnem zboru ali deželnih zborih, ne Bmejo zabraujevati ali konfiscirati, hočemo iz zdanje budgetne debate državnega zbora one govore po stenografskein zapisniku ponatisniti, ki izražajo mnenja — kakor bi jih mi ne smeli zarad tiskovne »svobode", ki je nain v državnih osnovnih postavah garantirana. Denes pričenjamo spredaj z govorom Neme a Schonererja.
— (Iz Ljubljane) se nam piše 12. marca: Veseli nas, da naši narodni mestni odborniki vendar le ne sede broz vsega tudi materijalnoga vspeha o mestnej dvorani, da si v manjšini, in večina iz principa njih predloge podpira. 12. januarja m. 1. je gosp. Potočnik dokazal, kako silno potrebno je skozi več let zanemarjeno brege Ljubljanico in Gradašice zopet očistiti, na pošev kopati, ravnati in b travnim semenom posejati. To delo se je pre-
tečem teden začelo, in upati jo, da se povsod tudi zvrši.
— (V al vazo rja) se razpošilja te dni 28. zvezčič. Na zadnjej strani ovitka naznu nja založnik g. Krajec, tiskar v Novem mestu, da je preskrbel krasne platnico za vezanje, ki se pri njem in po knjigotržeih dobodo po 2 gld. za zvezek.
— (Izpiti za učitelje) bodo v Ljubljani 8. aprila t. 1. Kandidatjc in kandidatinje, ki so jim hote podvreči, imajo se do 1. aprila pismeno oglasiti pri direkciji komisijo.
— (Dezertiral) je iiifanterist Fridrih Križaj od 17. polka ter je vzel monturo iu orožje iz Ljubljane soboj. Ubežnik je Tržačan.
— (Umrl) je, kakor se nam piše, Srečko Carli, učitelj v Kobaridu. Bil jo jeden naj-odličnejših mladih učiteljev, dober narodnjak in tudi slovensk skladatelj. V zadnjem času po njem zložena pesem „Jaz nijsem Talijauka" je baje jako priljubljena.
— (štajerski deželni šolski svet) je baje sklenil, da se imajo v bodoče učitelji ljudskih šol samo v velikih počitnicah na nova službena mesta preseljevati. V seji 28. febr. je tudi določil, da mora učiteljski kandidat, kateri učiteljišče pred dokončevanjem svojih študij zapusti, prejeti državni štipendij povrniti.
— (Učiteljska služba) s 000 gld. in stanovanjem je na triraztednici v štajerski liibnici do 15. aprila razpisana.
— (Požiganje.) V Celji je bil pred porotniki na 15 let ječe obsojen slep berač Pavel BolčiA, ker jo zažgal poslopje Franca Stopurja iz zgorenje Bistrice iz maščevanja, ker je bil ta „kriv", da ga občina nij na četrt letje pri jednom posestniku temuč vsak dan od hiše do hiše preredila in napasla. — Isto tako jo bila 87 letna dekla Neža Obrov nik iz Planine v Celji obsojena na tri leta ječe, ker je kmetu Antonu Javorniku hlev zažgala, zavoljo tega, ker je nij hotel v zakon vzeti.
pravljajo nove bankovce po pet goldinarjev, ki bodo težje ponarediti.
* (S a m o u m o r ) Dne 11. t. m. se je na Dunaji v transportne) hiši na Ileumarktu 22 letni korporul ltmiolf Gaisler sam ustrelil. Žalost po umrlej ljubici, delavki, katero je prej tu dan do groba spremil, ga je tako daleč pripravila.
* ( S t r e 1 a j e u b i 1 a ) 8. t. m. blizu Zwettla nečega kmeta, ki je i 12 letnim sinkom v gozdu drva žugal. Udarila je v drevo, s katerega je kmetu v tiluik preskočila, a potem šla po žagi na fanta. Kmet je mrtev ostal, lan t je le na roki in nogi močno opečen.
mtiir reur
t Ljubljani 13. marca t. 1, Pšenica hektolitar 9 gld. -JiJ kr.; — rož ■', gld. 34 kr.; — jeiiunin f» gd. 8.j kr.; — oves o* gMd. 41 ar.; — ajda 8 gld. Bš kr.; — proso g gld. 50 kr.; - koruza tf goid. kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla ilograin — gl. 94 kr,; — uiaat — gld. 80 kr.; — ipt)h hišen — gld« t 8 kr.; — špeh povojen — <ld. 72 kr.; jajoo po l'/j ur.; — uiloka dter 7 kr.; guvedunio kilogrAui 02 ki.; — teletuine .r>0 kr.; — ivinj«k<» moao 62 kr.; — aeiift 100 kilogramov t gld. '.».> kr.;
slame l gold. 78 kr.; — urva trda 4 kv. uioirov & golil. — kr.; — uielika 4 gld. — kr.
Dunajska borza 18, marca.
(Izvirno tolografično porodilo.) Enotni dri. UUg v tmukovcih Enotni iria Uolg v bi obrti Zhua iDi.ia.......
Napol.      .    . . (J. kr. cekini Srebro . ,
Državnu marke
«8 gld. 65		kr.
a	go	i*
•4 ■	35	n
HI ,	40	m
798 „	—	
	80	
1.9 „	10	n
	M Vi	n
,i -	go	m
105 .	50	n
68 „	go	a
Adolf Eberl,
naloga oljnatih barv., lakov in firnežev, {50-i)
V   I 4Jltl>ljf] lli,
na Marijinem trgu, poleg frančiškanskega mosta.
linzne vesti.
* (Novi petak i.) V časnikih je zopet brati, da v državnej tiskarnici na Dunaji pri-
Iščeta se dva taja
za okr»| liitiimili. .Stanovanje imata proato in uk'hučiio plačo po 2i> gold. Neoženjeni imajo predli oh t.. — VeC* so isve v Kamniku, na Šumi kišna štev. 'J8, ali p« v Ljubljani pii g. Simdti, v kri-levniikih nlloah itev, 10. (77—2)
ob*
pa
S. »
o K" H
O
ar SE S?
o! 9
K I «| e s
" o. o
g« 4 r
"»On
» i B m
o1 £•£
I .M
■t *3   i '
• n
H ET&-&> R
C o
o<
I1 r
h g 1
fig/0 W g
tu fl K
r n
I » I
o a
i" g
Iti
5 tr
gL o n o t*t , •< a H —1-1-1 h H
F5' P
I« 1
g p I
VT Vi - I &
S *
*» rr
rt «•<
i- ». S B
« ti..
i" g g ^
P o
n a z n a n i 1»!
UavnatolJHtvo uiejuaru«luc i#.l«»/,In- IiImkh mi l>un*a|l
prodaju vsled likvidacije to-lo predmeta po čuduiOio nulu-j coni,
5 ^id. 75 kr.9
/.a katero se dohode naslednjih lil MtviarlJ, in uicnr:
1 izvrstna in <o<iu» ura h pozlaćeno i«'i'i/.i«-o.   Da ura du-
hro «ro, garantujoino.
pravi japaiiulu v\«-l 1 ii in/.i
z najti na) lo uli kanjo,  kraa vua-
kcinii Halonu. 1 bvritna prav praktična H»li»r-
iiitu od črno, t zlatum emajli-
rune kovi. 1 praktične k!«•>.*•«' t.n Hiilmr od
vedno hole kovi. 1  mičeti   (rano.   < cliiu - iiumi/,-
■■jitl.. ki kraui vuako Haloimko
mizo.
1    Hlavnoznani   obdarjeni !«>!«'-i»h«>n* m katerim ho moreš z
vaakiiu So bolj oddaljenim OJo-vekoiu Uvr0tnO /.abavati.
1 volekniHou  ulliuiu  /,u !<»<«>-
Kruiij«-, bogato i zlatom o/.alj-aan.
1K finih |>ai rniM'4-slili, 2 1 eint. via., y8 cint. šir., najdivnoJHi kraa za '1 »oho.
l'J (»vrstnih kr, patentiranih i.liv /.«» j•-«!i.
L9 i/.viHimli o. kr. patentiranih  šil V 7.H h lilo,
6 podCainlOa katerih pri Uolie<bu'j Iuhi pogrešati ne h mej o,
(5 kosov franeoHkoga piirluni-milii , kateii kožo napravlja lino, mehko in belo.
2 Milji \u i>r«'«liii«-iii. najiiovejH.i in največji miiioIi probujajoea, za
<
o c
goHpodo in goHpo. Ako vpočlje malo vaoto 5 ^ld. 76 kr., ali ako jih naroči  h potil ni m povzet jeni, dobi vaakdo vaeb tu navedonili lepih l>4 hI v a rij tako v ceno, da jo komaj dolo plačano.
Naroča »o za vho  c.  kr. kVBtrO-ogorako mon>rtiijo jedino pod
naslovom t (81—i)
Direction der intemationalen "vVaaren-Ausstcllung
A\'i«*n,  ISui-fcji-iiiii- IN i*.
lscdatelj in urednik Josin Jurćić.
JL.aouiiuu in tisa .Narodne tiskarne".