8. številka. Ljubljana, sredo 12. januarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izb za h j h vsak dan, izvzcniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za iivstro- ngers'tc deželo za celo leto 0> gl., za p..l leta 8 gL Četrt leta 4 gl. — Za Ljubljani) brez pošiljanja na dom za celo leto 19 gl«L /a ftetrt leta :i 80 kr., M 60 016860 1 j,rM. ID kr. Za poliljunje na dom so raenna 10 k r. za mesec, bO kr. za ("rt rt lita. — Za tole dežele toliko več, kolikor pošti ina iznaša. — Za ^nspodu neitel je na ljudskih šolali in 7.a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljaoo M eetrl It ta S ;,rM. M kr., po polti prejemati M Cetrl leta ."> ^r"Id. — Za oznanila se plačuje od ("etiristopne peti t-vrste (> kr, če so oznanilo enkrat tiska, T* kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole rrankirati. — Koknpisi se ne vraiajo. — U edništvo |e v LJubljani v Franc EColmanovej hiši .gledališka stolba". ištvo, na katero naj na blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, o/amnila, t j. administrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni" \ Ko uianovej hiši. O prav ni Volilni shod v Žavci dne 9. januarja, llzv. dop.] Denašnji shod narodnih volilcev v Žavci je spet pokazal, da je savinska dolini, kar je od nekdaj bila, cisto slovenska, in da tu nijso tla za nemškutarske rovarje iz bližnjega celj skega mesta. Na vabilo našega g. državnega poslanca dr. V os n jaka, priobčenem v „Slov. Gospodarju" in „Slov. Narodu', zbralo se je v dvorani npri kroni" nad 300 slovenskih mož, pravo jedro kmetskega prebivalstva srednje savinske doline. Pa tudi gorojegradski okraj je bil po g. Lipoldu, vranski pa po g. Šen-taku zastopan. Zu predsednika je bil po nasvetu g. Ilausen bichlerja žavski Župan g. Kari Ž uža izvoljen. Potem poprime besedo g. dr. Vošnjak ter v obširnem govoru, Iti je gotovo poldrugo uro trajal, razloži sedanje politično položenje, zlasti pa zadevo reguliranja gruntnega davka. Gospod govornik pred vsem naslika slabe nasledke neinško-hberalnega vladanja v po-Blednjih 20 letih, ki je posebno za kmetski stan bilo škodljivo in pogubonosno. Postavo dajstvo se na kmetske potrebe nij prav nič oziralo, ampak vse se je urejevalo po kopitu iz vnanjih dežel največ iz Prusije v Avstrijo zanesenem. Slobodna ženitev, slobodno razko sanje gruntov, krivo razumljena avtonomija, katera neznosljive dolžnosti naklada občinam Šolske postave z osemletno šolsko dolžnostjo in birokratičnim vedenjem šolskih organov, nepotrebni okrajni zastopi in sploh cela organizacija uprave, avtonomne in državne, vsled katere so se stroški in tedaj tudi davki od leta 1860 sem podvojili in potrojili, v »e to je delo tačas vladajočega nemškega liberalizma Narodni in konservativni poslanci so ves ta čas zastonj se upirali in svarili, dokazavši, da po tem potu se taka bremena davkopla Čevakem nalagajo, da jih ne morejo prenašati in da bode konec vsega — splošni polom. Liberalci nijso poslušali svarilnih besed in bi še dandenes svoje nesrečne poskušnje naprej tirali, ko ne bi k sreči ljudstvo samo pri poslednjih volitvah jim vrata pokazalo m vzlic neugodnemu volilnemu redu liberalce potisnilo V manjšiuo. A sedanja narodno-konservativna večina bode leta in leta imela opraviti, da na bolje obrne in popravi, kar so liberalci v 20. letih svojega vladanja zakrivili. Govoruik potem preide na reguliranje gruntnega davka, s katerim hočejo zdaj kmetsko ljudstvo BUntati ravno tisti liberalci, ki so to postavo sklenili 1. 1SG8 iu ki so ves čas do zadnjega dneva celo delo reguliranja v rokah imeli. Okrajne cenilne komisije, deželna in centralna komisja vse so bih' si'st:ivi|ene in delale po volji in ukaza liberalcev. In ko se je po kunemo m delu v nekaterih deželab, in mej te spada žalibože Štajerska, pokazalo da so okrajne komisije previsoke gruntne dohodke cenile iu da je tudi deželna komisija previsoki skupni znesek dokodkov zračunila, tako da po teli cenitvah bi btajerska mesto 2,041.000 jijlđ. davka morala 2 000.000 gld. plačati, tedaj pa so ZUCeli ti liberalci in neinškutarji kričati na narodno konservativne poslance in vlado, češ da bodo samovoljno gruntni davek povišali. In vendar je ravno ta vlada, da si bi lehko se držala cenitve naših domačih komisij, znižala čisti dohodek in po tem tekem nameravani davek za 450.OoO gld., narodno-konservativni poslanci pa so zahtevali, da se sedanji davek na stare kulture nikakor ne sme povijati. Razloživši celo zgodovino reguliranja gruntnega davka, omenja govornik, da se je v 50. letih, odkar je bil kataster narejen, veliko spremenilo V kulturah. Kjer so tač-is bile .slabe paše, so zd.ij njive, travniki, vinogradi in dokazano je, da je na Štajerskem zdaj oralov več obdelam' zemlje, kakor pred 50 leti. Naravno je, da te nove kulture ne morejo imeti prednosti p:*ed družini i njivami, travniki in vinogradi, ter davek plačati le kakor paše ali neobdelana zemlja, kakor do-/daj. To bi pač bila krivica za vse one, ki morajo od svojih giuntov popolne davke plačati. Če bo tedaj res Štajerska morala nekaj več gruntnega davka plačati, kar pa dozđaj še nij sklenono, sme se uže sedaj reči, da nikakor ne bo s p 1 o š n e g a povišanja davka, ampak samo za nove kulture, ki bodo stopile v enak davek s starimi. Sicer pa bo meseca marca novi davek vsacemu v njegove davkarske knjižice zapisan in tačas naj vsak pogleda, ali ima odslej več davka plačati, kajti vsak sme se pritožiti, če se mu povišanje davka krivično zdi in potem se še le končno določi, kobko bo davka v prihodnje. (J. govornik opozoruje kmete, da naj bi se odslej bolj živinoreje poprijeli, ter njive spremenili v travnike in detoljišča, ker ima žito vsled konkurence z Ogerske, Ruske in Amerike tako nizko ceno, da ne kaže ga več sejati ko za domačo potrebo. Živinoreja pa ima lepo prihodnjost, odkar je meja za uvažanje živine iz Ruske in Itumunije zaprta. Štajerski deželni zbor pa bi moral bolj skrbeti za povzdigo živinoreje, kakor je to storil do zdaj ; pa kaj se hoče pričakovati za kmeta od liberalcev, ki se kmeta le tačas spomnijo, kadar ga mislijo dražiti proti njegovim poslancem, za njegov blagor in za poboljšanje njegovega materijalnega stanja pa jim je toliko mar, ko za lanski sneg. (tovornik potem naslika načrt, po kate- rem bode delala sedanja avtonoinistična večina državnega zbora, da popravi slabe nasledke liberalnega gospodarstva iu u-dreza potrebam dežel in narodov. Kur se tiče kmetskoga stanu, bode treba ustaviti prosto razkosanje zemljišč, urejati podedovnnsko pravico na kmetih, zabraniti svobodno ženitovanje brez dovoljenja občin, odpraviti nepotrebne samo stroške pomnožeče okrajne zastope, omejiti šolsko dolžnost na kmetih, dejansko izvršiti narodno ravnopravnost in sploh pospeševati kmetijstvo po primernem državnem in deželnem zakono-dajatVU. Dasi ima avtonomistična stranka Še le par mesecev večino v državnem zboru, sklenila je uže postuvo, po katerej se hranilnim in nosojilnim zadrugam odvzame breme pridobitnega in prihodninskega davka, tedaj se zdaj lehko Uke zadrOge ust-inavijajo, da pomagajo kim 'tom v sili z malimi posojili. Postava zoper Oderuhe se bode u/e ta mesec sklenila in upati je, da tudi druge kmetom koristne in potrebre naprave kmalu na vrsto pi idejo. Po končanem govoru, katerega so zbrani možje Vez čas z največjo pozornostjo poslušali ter mnogokrat pritrdili govorniku z dobro-klici, zagrmeli so po dvorani živio klici g. poslancu. G. Karel Zula vpraša potem g. dr. Voš-njaka, kako se bode obnašal pri glasovanji o gruntnem davku, ker je tudi poslanec za Kranjsko, katera bo imela nižji davek, a Štajerska večji; dalje, kuj misli storiti o zadevi železnice Celje*Spodnji Drajberg. (i. dr. Vošnjak odgovarja, da bode se ve da in z veseljem glasoval za nižji davek na Kranjskem, kajti s tem bode priznana krivica previsokega davka odpravljena in pomagano našemu slovenskemu bratu n:i Kranjskem; kar pa se tiče davka za Štajersko, bode glasoval proti vsacemu krivičnemu povišanju dozda-njega gruntnega davka in se samo v to udal, da bodo nove kulture v isto vrsto postavljene s starimi. Kranjci se imajo zahvaliti svojim cenilniin komisijam, v katerih so bili narodni možje, da so se gruntni dohodki prav cenili in ne tako visoko, kakor na Štajerskem, kjer so liberalci gospodarili. Liberalci iu neinškutarji, ki zdaj vpijejo zaradi pretečega višjega davka, nuj si na svoje prsi trkajo, kajti oni sami so to zakrivili. Kar se tiče Železnice Celje-Drajberg, nij misliti, da bi jo država na svoje stroške zidala. (Klici od vseh stranij: Mi ne potrebujemo te železnice, le na škodo bi nam bila itd.) Tudi jaz menim, da bi U železnica le malo ali nič koristila savinskej dolini, ker se les po vodi splavi, diuzili kmetskih pridelkov pa nij toliko za izvažati, da bi se ne dali lehko s pripre-ženo živino spraviti na bližnjo železniško postajo. Zdaj je še zaslužek ob velikej in ob stranskih cestah, z železnico bi vse to ponehalo. (Res je.) S tem odgovorom so volil ci jako zadovoljni Bili in celjski nemskutarji, ki so menda naročili to vprašanje, misleći, da bodo našega g. poslanca v kake zadrege spravili, so si sami prste spekli. G. Sirca iz Griž potem izreče gospodo dr. V oso jaku v imenu zbranih voldcev za hvalo za njegovo neut rudljivo delovanje v korist slovenskega ljudstva ter popolno zaupanje vseh volilcev do njega, čemur zbrani možje z živahnimi Živio-klici pri trde. (Jospod Jože Lipold iz Mozirja in gospod France Š en ta k iz Vranskega izjavljata, da tudi ves gorenje• gradski in vranski okraj stavita neomahljivo zaupanje v svojega neumornega državnega poslanca g. dr. Vošnjaka. G. 11fl u s e n b i h 1 e r iz ŽavCft nasvetuje, da naj zbrani volilci izrečejo svoje zaupanje in zahvalo ledaojej vladi in posebno g. mini-sterskemu predsedniku grofa Taftffeju, kar je bilo občnim zadovoljstvom sprejeto. Odposlal se je takoj sledeči telegram g. grofu Taafteju : nV Žnvci zbrani volilci kmetskih občir. izrekajo svoje popolno zaupanje Vašej ekscelenci ter dostavijo prošnjo, da se blagovolite dobrohotno ozirati na duševne in materijalne potrebe slovenskega naroda". S trikratnimi navdušenimi živio-klici na cesarja se je sklenilo zborovanje, ki se je vršilo v najlepšem redu, v dokaz, da nemškutarske laži in sleparije nič ne opravijo pri našem zavednem po slovenskih časnikih dobro podučenem kmetskem posestniku. Mej zborovanjem so došli sledeči telegrami: Mozirje. Vaše neutrudljivo delovanje za narodni blagor je bilo vselej po naših mislih in željah, zatorej, ako treba, gremo v ogenj z vami! Bog vas ohrani mnogo let v takem ne-ustrašljivem prizadevanji. Slava narodnim vo-lilcem. Gori čar. Gornjegrad ski okrajni zastop izreka v,imenu celega okraja dr. Vošnjaku za njegovo mnogoletno vstrajno delovanje v korist naroda zasluženo zahvalo. Mi se v vsem z vami strinjamo. Z neutrudljivim delovanjem a tudi ne ustrašljivim zahtevanjem naših pravic, si mo ramo to priboriti, kar nam gre po božjej pra vici. Slava dr. Vošnjaku! Živeli narodni volilci! Ne udajmo se! Okraja načelnik Jak S p e n d 1; odbornika Anton G o r i č a r in Jože Krajne. Občina okolice M oz irske vas pozdravlja kot mnogozasluženega držuvnega poslanca ter vas zagotavlja svojega neomejenega zaupanja in prosi zbranim narodnim volilcem javiti, da smo na poštenem potu kakor do sedaj vedno z vami. Mnogaja leta! Župan Oroslav Skruba. Trg Gornjigrad vas prisrčno pozdravlja; vselej dobro došli mej narodne volilce! Dal Bog, da kmalu dosežemo popolno zmago po pravičnem načelu: vsakemu svoje. Hvala vam za mnogoletno vstrajno delovanje! Živeli! Župan Franc Prislan. Politični razgled« ^otrtiii c dežele. V Ljubljani 11. januarja. O zgoreiiJe-avMtrijkem kmet* •li«?fti -»lunin v Linci nij še nič t-tati. Liberalce pa je jako neprijetno zadel sklep, da se sinejo tega shoda udeležiti samo kmetje, ple nnnuasi pa ne, če so tudi gospodarji. Isto tako, da smejo članje zgorenje avstrijske snujoče se kmetske zveze biti samo kmetje. VD. Ztg " se tolaži s tem, ker bode po njenih mislih s tem sklepom zadeta samo ..klerikalna" stranka. — Nedeljo zvečer je bilo v Linei predzborovanje; posvetovalo seje o resoluciji glede gruntnega davka za gorenje Avstrijsko, ki naglasa, da je novo odmerienjp Krnntneira davka z;i (gorenje Avstrijsko previ-oko in krivično, zato da ie dolžnost, vi A de in državnesri zbora, da to krivienost odpravita V tem vprašanji da morajo vsi gorenie-nvstrijski poslanci složno postopati, katerim pa to nij mouoče. da svoja poslaništva takoj odlože. Z ozirom na te resolucije zadnjo točko omenjati je. da {•o vsi konservativni poslanci gorenje-avstrijski razglasili 8. t. m. iziavo do svojih volilcev. v katere] priznavalo, da se je po novei vcenitvi gorenjej Avstrijske) res preveč naložilo zemljiškega davka, n da so to vse naredili samo — liberalci ter ohljubujejo, da bodo naposled glasovali tudi zoper novi zemlji-ki zakon. Cesarjeviceva poroka se je odložila. Uradna „W. Ztg." namreč piše: Na željo belgijskih veličanstev se je poroka cesar je viča Rudolfa odložili na kasneje. EiVovsKn trgovinska zbornica je sklenila premeniti svoj volilni red tako, da v tej zbornici ne bodo več gospodarili nemški indjp. HrvntMki ban jrrnf pejačevič vrnil se je včeraj z Dunaja v Zagreb. Vntiiaje ilrJstiTfs Mej Turško in Grško vlasti evropske še nadalje posredujejo. — brez vspeha. zato tudi zdaj nij Se upanja, da bi se sešlo evron sko mirovno sodišče, na katero pa se sploh, tudi če se zbere, malo upanja stavlja, da bi rešilo grško turško vprašanje. Kajti držati se bode morala berlinskega dogovora določeb. Grška pa pravi, da ravno te so jej merodajne; zato čemu mirovno sodišče? Poroča se iz Ode^e. da se tam nabirajo prostovoljci za grško armado. Plačujejo te prostovoljce grški bankiri. Italijanski časopis poroča, da je pršiti ministerski predsednik izjavil francoskemu poslaniku, da Grška ne more zdaj iti s pota. na kateri jo je potisnil berlinski dogovor. Najboljši dokaz tega, da se od porte mirnim potom nij nadejati ničesa, jo to, ker se še zdaj nij rešilo črnogorsko vprašanje. Neobhodno po trebno je tedaj, da odloči orožje. — Grška vlada je baje sklicala grško armadno reservo. Včeraj so se po celej Franc r»9kef volili municipijski odbori. V Parizu se je oglasilo za 80 mest občinskih svetovalstev 211 kandidatov. Zmagali so bili republikanci večjim delom. Z .fužno-afrlškeija bojišča se poroča samo o boerskih zmagah. Angleži da bodo morali hitro razviti svojo moč. če bodo hoteli kos biti boerskemu „vstanku". Boerc« da postajejo tudi mej južno-afriškimi rodovi bolj in bolj priljubljeni. Dopisi. Iz »podnje Šiške 7. januarja. [Izv. dop.] Pomote se gode povsod, gode se tudi pri ljudskem stenji; ali da se ljudsko popisovanje rabi v to, da se pri nas kar največ mogoče izfabricira po najhitrejšem potu ljudi j slovenskega rodu in slovenskega občevanja — Nemcev, tega ne morem prezreti. Uže sedaj, ko popisovanje v našej oblini nij še popolnoma dokončano, šteje spodnja Šiška do 200, reci dve sto Nemcev. Kako je to mogoče, bodete rekli V Prav lehko, ako se tako godi, kakor se. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo poslalo je v „pomoć" našim slovenskim soseskam nekega moža, penzijoniranega vojaka — kali — ki ne zna slovenskega je/ika ali pa je tolikanj zloben, da ga nehče govoriti. Zagrizeno sovraži vse. kar je slovenskega. Evo vam tukaj nekoliko dokazov njegovega ravnanja. V hiši g. S. stanuje neki delavec, doma iz gornjega Avstrijskega. Žena njegova je Ši škarica in njijni otrok ne zna besedice nemški Zapisal jih je pa g. O. proti izrecnemu aabte-vanju hišnega gospodarja g. J. vse kot Nemce. Gospoda A. poštenpsra mizarja, zapisal ie z nje-erovo rodovino kot „nemško-slovensko". Mej tem. ko je on izjavil, da sicer on nam rna nomški — njeerova rodovina pa ne — in (ffl le slovensko občuje z njo.« Neko drugo rodovino zapisal jo enako, — mej tem ko vendar poduk k ljudskemu popisovanti določi natanko, da se sme le jeden občpvalni jezik zapisati. Možič.ek je sicer to sam dobro vedel, kar nam kaže naslednja docrodba. Tukajtfnii trpovecg. II. pride k ljudskemu popisovanju. Na vpra^anie kake jezike govori, i-pčp, da nemški in slovenski. Tu se pa g. O. spomni naenkrat, da se sme 1« pn sam jezik kot, občpvalni zapisovati. Zakai se pa pn drusrih nii tega spomnil? Se ve da je g. O. mislil, da bode v er. TI. in nieirovei rodovini hitro si pridobil zopet nekoliko Nemcev, zato lovpnje. A zmotil se jp — £ jj pustil je v rubriko zapisati slovenski, ne na malo jezo omenjenemu gospodu s plavim cofom. A spdaj je pa mož znajdel drmro taktiko. — K popisovanju pride gospn M. Na vprašanje reče. da njena rodovina erovori npmški m slovenski. Sedai pa zapiše kar meni nič tebi nič v rubriko nemško. Zapisal je tudi hlapca Smerekarja in deklo Heleno Stare, ki ne razumeta ni besedice nemški. Jaz menim, da je dovoli tega, da vidite ..kakšno" je to ljudsko popisovanje, bolje rečeno to ljudsko pnnemčevnnje. Župani ljublinnskp okolice! Ta gospod O. popisnval bode tudi pn vas. Njegovo ravnanje vam je sedaj znano. Glodite mu na prste — in ako bodete zanazili, da ne dela tako, kakor ga. veže postava iz dolžnost, pošljite ga c.kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljano ?. opombo nazaj, da naj blagovoli za 5 gld. dnevne plače poslati kakega moža, — ki bode nepristransko držal se samo postave. Druzega mi na kmetih ne zahtevamo, ne pustimo pa nikakor, da bi se nas prištevalo Nemcem. Ik 11ul»1.1aii«ke okolice 8. jan. flzv. dop. Od starodavnih časov uže je ležala težka roka nemile osode na Slovencih; od tujcev obdani pod nemškim jerobstvom nijso mogli priti k izpoznanju svoje narodnosti. Še le zdaj v novejšem času začpl se je naš narod nekoliko razvijati« zato nekoliko prosteje diha in zdaj je tudi pr'šel nekoliko ugodneji Čas* da si poiščemo svojih pravic. Ali kar je bilo uže tolikokrat naelašeno, to naj se zopet naglasi: Pravice, ki so nam uže dane — saj jih je itak malo — zdaj moramo znati ukoristiti si. To kličem posebno slovenskim županom. Vi ste na enej strani predobri, na druge j strani pa se bojite zamere, č.pš. kaj bojo pa ta ali oni nemški gospod rekli, če bom n. pr. po slovensko uradoval. Taki premisleki pa so abotni tako ne dela n. pr. noben Nemec. Vsi s'ovenski župani naj bi začeli dosledno in brez odlašanja v domačem slovenskem jeziku uradovati; vsak narod v svojem je ziku piše in govori, zakaj bi mi ne. Če v»m nemški gospodje iz kanehj nemške dopise pošiljajo, vračajte jih nazaj in terjajte slovenskih. In tudi kar sami delate, pišite vselej po slovensko. Če se pa vam zarad slovenščine kateri gospod ustavlja, vedite, da sp pravica, dnnde-nes vendar še kje naide. Naša delavnost ne sme ostati samo v besedi. Domače stvari. — ( P r e b i v a I c i s v F I o r i j a n n ulic) v Ljubljani, katerim je mestni magistrat pod kaznijo ukazal paziti na to, da ne bodo pred tamošnjimi gostilnicami in prodajalnicami ostajali vozovi v mesto prihajajočih dolenjskih kmetov, uložili so do mestnega odhora prošnjo, naj bi se dovolilo, da sme po sv. Florijana ulicah stati vsaj jedna vrsta voz, ki itnk ne overajo dosti prometa, a je vendar zelo koristno za ondotne krfirnarje in trnov. re. — (Za predsednico Elizabetnej bolnici za otroke) ju bila dne 4. t. m. voljena gospa deželnega predsednika g. \Viu-klerja. — (Občni zbor „Sokola") vršil se je zadnjo nedeljo dopotndne v droštvenpj telovadnici. Poročilo o društvenem gibanji 1. 1SSO je jako marljivo sestavil g. Jeločnik. Društvo v vsakem oziru napreduje iu očevidno, dirka r je vodi starosta g. Uivnihar, kateremu je zbor tudi izrekel zahvalo na njegovem požrtvovalnem delovanji, I-to tako se je hvala izjavila marljivim predtelovadcem. ,.Sokffkalitscli iz (iorlre. — l>r Vodnjak iz Dunaja. Pri «Leder iz Monakova. — (Mul iz Bleda — odvalil iz Pliee. odborovo poročilo in naslednje muzikalije: 1. Koncertna kadri lja od dr. Benjamin Ipavca lVt pole =11 strani; 2. Ali. zvezek moških zborov in Čveterospevov v partituri, obsega C nape ve v n* 2 polah = 16 strani, 3. VIII. zvezek moških zborov in čvetero-Bpevov tudi v partituri, obsega (5 napevov na 2 polah = 16 stani in 4. „Lavoriko", zbirki* bIovenskih napevov za možke glasove, obsega 42 pesni za vsak glas posebe, skupaj 1 (i1 , pole in ovitek. Vseh muzikalij je torej 22 pol Od teh je odbor vsem ustanov nikom in članom, naj so plačali svoj prinos za I. 1880, ali pa da se bili na dolgu, razposlal uže m e-seea julija p. 1.: Koncertno kadri Ijo in prvo polo vsacega glasu Lavo rike. Kdor je pa za 2 ali več let z doneskom na dolgo, nij dobil ničesa, kar naj bode društvenikom prijazen opomin, da naj zaostale doneske kmalu pošljejo blagajniku »Glasbene Matice" g Feliks Stegnarju. Kdor je še na dolgu z letnino, je dobil „Odborovo poročilo" pod križnim ovitkom meseca decembra p. 1. Redni plačniki dobijo v kratkem vse, kar jim Še gre, ako se to uže nij zgodilo. Nekateri gg. člani reklamujejo I. polo „ Lavorike" a se jim je gotovo uže poslala, če so dobili sedaj namestil 16 pol samo 12 pol Lavorike Končno prosimo še posebno one gg. društvenike, ki so dobili prvo polo „Lavorike" a nadaljevanja ne, da naj jo pošljejo nazaj pod križnim ovitkom, ako ne mislijo še dalje ostati društve-niki, ker bi „Glasbena Matica" potem moral« skoro 100 nepopolnih zbirk na veliko škodo svojo zu vreči. Odbor „Glasbene Matice." — (Deželne kranjske dobrodelne naprave koncem leta 1880.) Oskrbovanih je bilo: v bolnici s podružnico na Po Ijariskem predmestji 3611 osob, v blaznici s podi uznicama v delavnici in na Studencu 311, v porodišnici (163 mater in 137 otrok) 300, skupaj 4221 osob. Odpadlo jih je po izstopu (ozdravljenih) ali po smrti : v bolnic 3366 osob, v blaznici 174, v porodi Anici (154 mater in 132 otrok) 286, skupaj 3826 osob. Kon cem leta 1880 jih je tedaj ostalo 395 osob, in sicer: v bolnici 245 (mej temi 28 v podružnici zavali, nij li morebiti stekel. Ila/Jie vesti. * ((i rožna smrt.) V Imelyju na Oger-skem je nevarno zbolelo neko kmetsso dekle. Zdravniki tam nikjer nij bilo, zato pokličejo neko staro Jonsko, ki ie slovela kot dobra „zagovarjalka" Zena prične bolno dekle zdravili, a tej le nij odleglo. Kuj si izmisli „doktoricu" ? Svetuje, naj dekle vržejo za nekoliko časa v razbeljeno peč, katero naj potem pri pio. Starši ubogajo ta svet; bolno dekle vržejo v peč, tla si se je z vsemi močmi branila. Črez nekoliko časa peč ndpro, a notri najdejo samo še črne ostanke dekletove. Sod nija je vse soudeležence tega umora dejala v zapor. * (Ljudske m u popisov a n i u ) sta se se silo uprli občini Vogulin ter Ilova na Ogerskem ter so prebivalci zažgali občinskemu sodniku hišo nad glavo potem pa vsi, mo/.ki, ženske in otroci u bežali v gore. * (Po v od en j.) Iz zgorenje Italije posebno z Renetskega se poroča o velikih po-vodnjah Reke so izstopile iz svojih strug ter naredile veliko škode. * (Cela družina umorjena) Iz Nove vasi pri PanČevi se poroča, da je bila na Silvestrov večer ondi umorjena neka cela kmetska družina, namreč gospodar, njegova žena in njijno štiriletno dete. Storili so ta zločin baje dolžniki umorjenega, ker so se v stanovanji njegovem v kotu našli kosci raztrganih dolžnih pisem. Zato je sodnija vse one z;iprla, ki so bili umorjenemu kaj dolžni. "* (Ladij potopilo) se je baš mirio-lega leta 1880, v vrednosti okolo 683,270.000 gld Pri teh nesrečah je poginilo okolo 4000 ljudi j. * (Umeteljno uro) je izdelal neki Feliks Meiers v Detroisu v Ameriki. Umotvor je 10 črevljev visok, 8 š;rok in globok ter tehta 40 stotov. Ilizen tamošnjega dnevnega časa, kaže ura tudi '"-as tridesetih drugih mest. Dalje pokazuie premikanje planetov v raznih letnih časih in letih in sicer so za dve sto let naprej vs.» dotične premembe natančno izvedene. Kadar mine ura, jame t.t umeteljni stroj lepo s\irati. VVaschingtOn, v 10:1 imejoč izjavo neodvisnosti sjedinjenih Beveroamoriskih držav, kateri je dotle sedel na krasnem pr.' stolu, vstane in poleg njega na dosuej o.line s uv.it v bogat j hvre i vratiea, skozi kater:; po vrsti prihujojo vsi bivši predsedniki severo-ameriškim sjedinjenim državam in poklanjaj e se prvemu načelniku in ustanovitelju te republike zopet odhajejo skozi leva vrata, katera Gospod Jakob Alescvec prosi konstato\at.i, da nij on pisal glavnemu ravnateljstvu banke „ Slavi je" v Prago onega pisma, v katerem se zahteva, naj banka „Slavija1* mene nemudoma i/, služIle odpusti in ki je bilo Ijubljunskej poŠti Isrnfieno dne 2.*J. deo. isno. Temu imam jfliz dostaviti le, da jo g. J. AIcSc-voc v svojem „l'rencoljnu" pisal, da som sedaj ie glavni zastopnik banke „Slavlje" in da ;ld. /.a eelo leto in t gld. 50 kr. za pel leta. LV'iteljski pripravniki ga dolie za L* gld. na leto. (17—1) A. DEBEVEC, ltiiiiMlctt «'eMtu (<d 50 kilo \iAt-. spff" Suha drva, eoltt in r;«/.liPo|<'ii;i. po 1, '/j hi sežnja ter v žakljih (,a MO kr.), z dovažanjem na dom po najnižjih cenah. (13-3) Vei **to veder različnega starega vina, po 10 do 15 ifld. veder, je v hramu gjafte.ine llinel-nik v > v»i#» m rk" 826 'J •§ 1 8 a 8 40 45 »•»'/■ 5» • 5 Umetne (G40-8) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem a m e r i k a n s k e; m sistemu v /Inlu. vuikuuitu ali ecluloitfu brez bolečin. 1'liiniblm k s.lai<>m itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg Hradiekega mostu, v I. nadstropji. Pravi &(a|ckr*lti sok ofl ozkega trpotca, \ katerega prireja Jurij Frosch v Gradci, je skušeno zdravilo zoper kašelj, hripavost, colezni na pljučah, v vratu in prsih, katar dufinikovin vejic in tudi zoper jetiko. Velika steklenica gld. 1. \ z navadi lom za Majhena „ „ —.50 j rabo. Ob jedncui priporočam svoj "bonbon iz sladu, štajerskih planinskih zelišč, sle si in trpotca, 1 zavitek 0 kr. (605—7) Jamčim, da so moji izdelki pravi ter jih prepuščam vsakemu kemiku, du jih preišče. Glavna zaloga, od koder se pošilja: J. Frosch v Gradci. Dobiva se pa tudi v vseli dobrih špecerijskih prodajalnicah in lekarnah tukaj in v provinciji. Prodajalci dobe opustek. Zaloge v L j ubijani: Julij p I. T r n k o c z y, lekar; J. Tj u c k m a n n, trgovec. • Zdravljenje po zimi. • i. "v WHilll]BiUOI antiiirlritiški antirevniatiski kri čistilni čaj od Franc VViiheliu-a. lekar v Neueiikirclicnii (Dolenje-Avstr.). jo najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udili, zastarele hude bolezni, /.mirom gnojeni; se rane, spol-ske in bolezni na polti izrastke na životu iu obrazu, kite, sitilistiska ulesa, napihnenje jeter In vranice, zlato žilo, zlutčnico, bole6ine V živeli, kitah iu uditi, stiskanje v želod.i, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lueije, moško slabost, ženski tok, bra-ihorje, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč pri/.navalnih ]>isem. Spričevala na zahtevanje zastonj. Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr. Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje in gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke. Zaloge imajo: V Ljubljani : 1'eter l.iiNMiik. V Urodu Evgen Heh repe 1, lekar. V (ir.ulci J. Purgleitner, bratje Ober-auzmeyer, Wend. Tvrnkoezy, le-karji. \' Kranju K a r e 1 Šhv »ik, lekar. V Maribora A loj sij Quandest, lekar. V .Metliki Pr. VVaeha, lekar. V Novem mestu Dom li izzoli, lekar. A' Postojni Anton Le ban, lekar. V Zagreba S i g. M itlbach, lekar. (18 — 1) Zdravljenje spomladi. a. -j •< = — •Z. s« « 3if r «! « C3 te .E ev—< 2 c ■0 e 05 00 B n h - =- - o n m if 8.9 tO m m M a -s« "S 5d E > £ iti- Ruclolivnica in strojarna G. Tonnies-ova v Ljubljani na dunajskej cesti št. 29, pri že'eznici, se priporoča, ter V izdelovanje v/prijemlje: vodoteznice ali sesalne, tešče prt šej. pile (*«ge), malinsko pripravo, navlake, vodna kolesa, rasnolidne velike oe 1, drobeče stroje m \se drago kst je Strojem v potrebo. Tudi gprejetnlje popravljanje v nisko ceno, ter vsako delo te VTBte »vrli naglo. Vrhu tega od presne rude oliva razne stvari, ali po svojih ali po odkazanih t\ ori liti (modehh) iu načrtih. (16—1) podaje se prave tako ugodna prilika, da si za polovico cene omisli Asakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politično razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vslod teb razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero amo mi zastopali, se jo zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane iepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega wrel»r-•»«'«« iiilkl j it, so izredno elegautuo gravirani in giljoširani, ter so amerikanskega sistema. Vn1v«I nt'k«> vlitNfiie koiiK.ii■Ulseije ne motf ne Inku ura nikilur pokvitriti, i»n-»» iit mikv&fgG moI iduoHi i, pt^eVas©« milino m letin doloBlKOaJflt (tiviio, «l