pftclns plsf*n» t gotovini. ŠTEV. 143. V LJUBLJANI, ponedeljek, Z~t. junija 1927. Posamezna številka Din l.~ LETO IV. vsak 6 mandatov tako uporabiti, da bi Slovenija tudi v resnici nekaj pomenila in da bi vsa država dejala, da brez Slovencev ne gre! Niti govora ne more biti 0 tem, da bi noi^> ?TnSka Stranka ,e Primeroma pokazala take uspehe in vendar najde- i',Sl0™.lskil‘ političnih strankah to-hko domišljavosti in bahanje, kakor da 1)1 ono slovenskemu narodu vsled spo-sebnosti njegovih strank z rožcami Postlano. v Kaj drugega ko domišljavost je n. pr., ce misli >Jutro«, da mu obilica njegovih poročil o svetovnih škandalih daje Pravico, da prezira pošten list in v njein Praženo javno mnenje? . Kaj drugega ko domišljavost je n. pr., ce si upa vsebinsko in idejno suha »Delavska politika« očitati dnevniku majhen obseg, ki pa je še vedno najmanj trikrat tako velik ko ona sama? In kaj drugega ko domišljavost je 'ziok, da je boj za kandidature v Slo- ®na najbolj neveselih stvari, ki Je sploh mogoča? Mi in samo mi ~ , ošabnežev n Je kllc političnih osaone/.e\, a obenem tudi vseh k , vidnezev, ker m človeka, ki bi bil tak silen, da bi obvladal vse življenje in ni stranke, ki bi bila tako močna, da bi bila edina komponentna v življenju. ro pa mislijo naše stranke in da je nied njim tudi SLS, dokazuje sobotni »Slovenec«. V dveh člankih je namreč reagiral na naš petkov uvodnik in sicer na način, ki je »Slovencu« tako priljubljen. Vse, kar je bilo zanj ugodnega, je P?k|a! iz uvodnika, da bi mogel nepoučen čitatelj dobiti utis, da uvodnik g. B—a, sploh ni jmel drugega namena, ko da hvali SLS. Kar pa je bilo bistvenega v uvodniku, to je »Slovenec« kratkomalo preži 1, ker za »Slovenca« obstoji samo SLS. »Mi in samo mi!< _ Po Slovencu je položaj v Sloveniji tak, da imajo vsi slovenski volilci samo eno izbiro: ali so pristaši SDS, ali pa se mora pokora- Direktna pogajanja z Italijo so se pričela. Beograd, 27. junija. Včeraj je prispelo službeno sporočilo iz Rima, da je Mussolini sprejel našega poslanika Rakiča 25. t. ili. v avdienco. Tudi je v tem času napravil v Beogradu italijanski poslanik Bodrero daljši poset, ki ga je nato še ponovil. Doznava se, da se med Rimom in Beogradom dela na tem, da se prouči situacija in da se postavi teren za direktna pogajanja, ki naj bi obsegala cel kompleks odprtih vprašanj med našo državo in Italijo. V teh pogajanjih bi se bilo treba dotakniti tudi vprašanja tiranskega pakta, tako da bi se izravnali vsi oni nesporazumi, ki obstojajo med našo državo in Italijo. Kakor se doznava iz dobro obveščene- j ga vira, mislijo politični krogi, da bi j bilo treba med Beogradom in Rimom j izvesti pogajanja o izpremembah, ki naj j bi se izvršile v nettunskih konvencijah, J in da bi se nekatere stvari, ki posegajo 1 v suvereniteto naše države, modificirale na ta način, da bi jih mogla sprejeti tudi naša narodna skupščina. Čas izborne vlade naj bi se torej izkoristil tako, da bi pozneje dobila svoje formalno odo-brenje v priliki sestanka narodne skupščine. Včeraj so nekateri beograjski listi prinesli tudi poročila, v katerih se ugotavlja, da je Italija voljna ustvariti z nami take odnošaje, ki bi bili po godu narodoma obeh sosednih držav. Zlasti se kot značilen pojav podčrtava avdienca našega poslanika Rakiča pri Mussoliniju, ker je to od novembra lanskega leta prvič, da je Mussolini sprejel Rakiča. Poučeni krogi mislijo, da se bodo v tej stvari lahko dosegli prav dobri rezultati, ako bo Italija vedno tako razpoložena, kakor se to da sklepati iz njenih najnovejših korakov, ki jih je napravila v Beogradu in Rimu. Albanija izpolnila zahteve zaveznikov. Tirana, 27. junija. Objavljeno je tole službeno obvestilo: Ob 5. popoldne je dala albanska vlada zadovoljiv odgo-j vor na demaršo poslanikov Italije, Veli-1 ke Britanije, Francije in Nemčije, ki je bila izročena glede na albansko-jugoslo- venele: ir.c^d. en* "V *Zivio« klici. V nadaljnjem govoru je g. , Jelačin ml. v splošnih obrisih očrtal J. ko borbo, ki jo je vodil on in z njim vsa tiohljanska borza za dovoljenje trgovanja z vizami. Obče mnenje je v začetku vladalo, a se borza sploh ne bo mogla razviti, če ne bo imela deviznega oddelka. Res je, že z borznim razsodiščem je bila dana ljubljanski borzi dovoljna materijalna podlaga za nje-bb '‘eksistenco. Tudi (blagovne kupčije so S.tepo razvijale. Zlasti trgovina z lesom, li^manj pozornosti ni posvečala uprava t“bjianske borze trgovini z žitom in z dru-zahf1 Poljedelskimi pridelki. Toda končna di i 3 b°rze 'n vsega slovenskega gospo-Vj5- ® pa je bila zahteva po devizni trgo-»., ■ V tej borbi za deviznim oddelkom je to prav mnogo kritičnih trenutkov, kajti grebška in beograjska borza sta stali bud-hteJlf Odločujoči faktorji pa so zaklan jaU^z oddelku v Ljubljani od- meji in da ra?f' da je vsa Slovenija na dinarja ni mogoče <^.a 1° radi nestabilnosti borze. Toda dejali smo^v LiuWj«ai popolne smo nič manjši patrioti koJ ^\Slove5lci “1.‘ Mi smo konstruktiven elete. .v^' delek na ljubljanski borri b£ Pevlzni ^ pri konsolidaciji mm tčA&egg. Kandidat in poslanec. Uverjen sem, da bo rt Delo v javnosti ni prijetno, kdor dela v javnosti je eksponiran in izpostavljen raznim flapadom. Danes, ko imam čast, da otvarjam jo svečanost, danes doživljam tudi jaz globoko zadoščenje. Dovolite mi neskromnost, da izjavim, da smatram ta uspeh slovenskega gospodarstva tudi za svoj lastni tepeh. Rot kak nov Ahasver sem hodil od va do ministrstva, antišambrlral pri d oživljal dvanajstih ministrih, pogosto ohranil ver0*°iaranjai Tendar»“ 'I«' vedno n vero, ’v slovenskih pa vztrajamo na tem, da posta-vplivov” mi °d drUgih eosP^nrskih Ce prav nisem v bistvu optimist, vendar trdno verujem v krepek razmah ljubljanske borze, ki je dobila sedaj popoln značaj. 'Bodimo trdno prepričani, da sedaj, ko so Prenehale vse perturbacije, ko napreduje normalizacija naših razmer, da so sedaj dani ljubljanski borzi vsi pogoji — med kate- rimi je posebno važna geografsko-politična i lega Ljubljane — da se ljubljanska borza razvije v važen faktor in v regulatoričen organ našega gospodarstva. Zahvaljujem se vsem faktorjem, ki so pomagali borzi v njenem stremljenju. (Zlasti pa se zahvaljujem vodstvu denarnih zavodov in Zbornici TOI za gmotno podporo ter slovenskim politikom, ki so mi pri tej akciji šli na roko. Najbolj pa se zahvaljujem g. ministru n. r. dr. Kulovcu, ki se je tako toplo zavzel za ljubljansko borzo in s tem mnogo pripomogel k njeni izpopolnitvi. Apeliram na vse gospodarske činitelje, da z vsemi simpatijami aktivno spremljajo in sodelujejo pri nadaljnjem delovanju ljubljanske borze. Enako apeliram tudi ua nove borzne senzale, da pri tem delovanju pripomorejo borzi do popolnega razvoja s svojo popolno korektnostjo pri devizni trgvini. lipam in prosim novega borznega komisarja, da kot zastopnik finančnega ministra podpira vsa našo stremljenja. Govor g. Ivana Jelačina ml. je bil sprejet z aplavzom. Borzni komisar Dušan Arangjelovič je čestital borzi in borznemu predsedniku k doseženemu uspehu, izjavil je, da finančno ministrstvo zato ni moglo tako dolgo izdati dovoljenja za devizni oddelek ljubljanski borzi, ker stabilizacija dinarja ni bila dovršena. To je povzročilo ovire akciji za izpopolnitev borze. Sedaj je ta ovira odstranjena in Ljubljana je mogla dobiti popolno borzo. Močno razvito slovensko gospodarstvo jamči, da bo ljubljanska borza kar najbolj uspevala. Veliki župan dr. Vodopivec čestita borznemu predsedniku g. Jelačinu ml. k velikemu uspehu, trudu in žilavosti, da se je dosegel glavni cilj slovenskega gospodarstva in izjavlja prepričanje, da bo popolno delovanje borze tako v korist Sloveniji kakor v korist državi. Mestni komisar dr. Mencinger istotako čestita predsedniku in borznemu svetu in se nadeja, da bo popolna ljubljanska borza v korist mestu Ljubljani, Sloveniji in državi. Dr. \Vindischer poudarja v imenu zbornice TOI, da je dohilo slovensko gospodarstvo s popolno borzo svojo krono. Izreka naj-prisrčnejše čestitke predsedniku borze g. Ivanu Jelačinu ml. k velikemu uspehu, ki ga je dosegel za slovensko gospodarstvo. Želi, da bi spremljala blagoslov in zvesta sreča delo in kupčije za blago in vrednote. Borznemu predsedniku in 'borznemu svetu so čestitali se inž. Milan Šuklje v imenu Zveze industrijcev, ravnatelj Tykač v imenu denarnih zavodov, g. Kostevc v imenu Zveze trgovskih gremijev, g. Gregorc v imenu ljubljanskega gremija in dr. Bdhm, ravnatelj trgovske akademije, ki je obenem s čestitkami in s poudarjanjem važnosti popolne ljubljanske borze naglašal tudi važnost borze za vzgojo trgovskega naraščaja ter obenem prosil kot skrben pedagog, da se smejo gojenci trgovske akademije tudi »včasih prikazati v borznih prostorih«, da se tam nauče praktičnega trgovskega poslovanja. Na to je g. predsednik Jelačin ml. z radostjo pristal. \ so slovesnost je zaključil po izvršenih govorih predsednik ljubljanske borze gosp. Ivan Jelačin ml. Prav gotovo se ne motimo, če ob tej priliki naglašamo, da gre vse priznanje trudu in delu g. Ivana Jelačina ml., ki ima največ zaslug, da je dobilo slovensko gospo-j darstvo najvišji svoj izraz in svojo obliko v I popolni borzi. Kdor je vestno sledil vsej bor.bi za [»polno ljubljansko borzo, ta bo vedel ceniti primerno tudi zasluge g. Ivana Jelačina ml Sirite ..Narodni Dnevnik"! Kakor slišim po raznih gostilnah in kavarnah, kjer se zbirajo razni politiki, zanima sedaj ljudi najbolj vprašanje kandidatov za državni zbor. Ce me moja ušesa ne varajo, se gospodje silno tepejo med seboj za poslansko čast. Jaz se za čast ne bi poganjal, ker s častjo niti najbolj cenenega dalmatinca ne morem plačati, pač pa bi se vlekel za dijete, ker rad jem ocvrte piščance. Tako bi napravil jaz, drugi pa naj kakor hočejo. Njihova zadeva. Kakor je torej videti, je ponudba jako velika. Kjer pa je naprodaj mnogo blaga, mora po starih narodno gospodarskih pravilih cena blaga padati. Zato pa jaz ne kandidiram, ker samega sebe silno visoko cenim in obrajtam. Da bi mene ljudje tako cenili, kakor cenijo kandidate? Nak, rajši ne! A da ne zaidem predaleč: Na kmetih se mora fant, ki mu je namenjena očetova domačija, kmetovanja naučiti, vsaj praktično učiti in če gre, tudi teoretično. Strojevodja, ki mu zaupajo stroj in odgovornost za stotine človeških življenj, mora najprej stroj poznati, potem pa služiti leta in leta kot kurjač. To je tudi čisto prav in v redu in če ne bi bilo tako, se vsaj jaz ne bi nikdar hotel voziti po železnici. Sicer se sedaj tudi ne, ker mi ne dajo proste vožnje, ki jo s svojimi lažmi desetkrat na dan zaslužim, ampak vendar. Nikdar pa še nisem slišal, da bi zahtevali od kandidata, ki se ponuja za krmarja države in za glavnega državnega upravnika, kakšen dokaz njegove politične sposobnosti. — Kdor hoče gospodariti na posestvu, mora posestvo dobro poznati. Kandidatu pa ni treba niti tega vedeti, kaj je država. Tudi tega ne, kaj je državna uprava. Državni proračun je na Angleškem najvažnejša zadeva — koliko naših kandidatov sploh ve, kaj je to? Ce bi jaz imel moč, bi določil, da se mora vsak kandidat izkazati vsaj z osnovnim znanjem o državi in državni upravi. Večina današnjih kandidatov v Sloveniji bi pri tem izpitu pod mojim predsedstvom sijajno pogorela. Naj bodo torej gospodje kandidati veseli, da jaz te moči nimam. Priznam pa, da ima mnogo naših kandidatov neko drugo sposobnost, ki tudi ni brez vsega. Oni znajo ljudi razvnemati, znajo jim obljubovati vse zvezde in hujskati znajo nekateri, da morajo človeku zrasti na najlepši pleši lasje brez uporabe »Elida«-creme ali Csillagove pomade. Samo to je zlodej, da v parlamentu krepka pljuča nič ne pomagajo, hujskarija pa še manj. Tega pa Slovencem ni mogoče dopovedati. Naši slovenski volilci mislijo menda: Ta-le jim bo pa že znal povedati, da bo zaleglo. Ko pa pride čas, da bi gospod kandidat (poslanec) res kaj povedal in kaj izposloval, pa navadno molči, ker nič ne zna. Za vpitje in za prazne fraze, ki našim ljudem tako zelo im-ponirajo na shodih, se namreč v parlamentu še pes ne zmeni, če je kakšen notri, kajti v parlamentu je mnogo ljudi, ki se znajo še veliko bolj lagati in še veliko bolj hujskati kot naši hujskači in frazerji. Za Slovenijo je to žalostno. Priznam, da sem velik sovražnik klerikalcev, da bi jih najraje vtopil v neslanem kropu ali pa zaprl v bar, ampak priznam pa tudi, da imajo oni še najboljše ljudi v svoji parlamentarni delegaciji. Lahko pa bi bilo še boljše, ampak ne samo pri klerikalcih, ampak pri vseh strankah. Dobro pa se spominjam, kakšno parlamentarno delegacijo so nekdaj poslali na Dunaj Mladočehi: Kaizl, Vašati, Kramaf, Herold — to so bili ljudje, ki niso imponirali Dunaju s hujskaškimi frazami, ampak s svojim znanjem in poznanjem državne uprave in zato so imeli pred njimi tudi najbolj zagrizeni Nemci silen rešpekt. S čim pa naj impoairajo naši »narodni oci« v Beogradu? Spominjam se tudi, koliko je dosegel v dunajskem parlamentu poslanec Pernerstorf-fer za delavstvo, čeprav je bil nekaj let edini delavski zastopnik med 400 poslanci ali koliko jih je že bilo. Kar pa je dosegel, je dosegel s pametjo in s svojim znanjem. Mož ni bil delavec, ampak po 9vojem poklicu profesor, pa je vendar znal doseči za delavstvo več kot pozneje marsikateri delavski zastopnik iz delavskih vr9t. In nikjer ne stoji zapisano, da zastopa kmečke koristi najboljše samo tisti, ki sam dela na polju. Lahko jih, če je pameten, a lahko zastopajo kmečke interese tudi drugi ljudje še boljše kot pa kmetje. Da pa ne bo kdo mislil, da s temi vrsticami samega sebe komu ponujam za kandidata za »narodnega oca«, povem, da mi še ni ušel iz spomina verz: »Otac« werden ist nicht schwer —- »otac« sein dagegen sehrl« Ce mi pa kdo nakloni 800 dinarjev na dan, jih bom znal nesti v bar tudi brez narodnega očetovstva —jp— GOSPOD MUSSOLINI SE JE MAŠČEVAL. Kakor znano, je bil pred kratkim popolar-ski poslanec De Gasperi obsojen na štiri leta ječe in 20.000 lir globe, ker da je hotel odpotovati s falsificiranim potnim listom. Na sodni razpravi je bilo dokazano to-le: Gasperi je bil aretiran na postaji v Firenci. Pri njem je bil najden potni list, ki je sicer že potekel, iz česar pa morejo seveda samo fašisti sklepati, da je hotel De Gasperi pobegniti z neveljavnim potnim listom. Poleg potnega lista pa so našli pri De Gasperiju tudi neko sodnijsko pozivnico na ime De Rossija. Ta Rossi je policijski agent in je pozivnico nalašč falzificiral, nato pa jo podtaknil De Gasperiju, da ga kompromitira. De Rossiju se seveda nič ni zgodilo, pač pa je bil De Gasperi vsled »fal9ificiranjac dokumenta obsojen na 4 leta in 20.000 lir globe. Ta krivična in neverjetno drakonična obsodba je seveda vse osupnila in celo faši-stovski najhujši nasprotniki so strmeli, da je moglo sodišče izreči tako obsodbo. Končno pa je prišlo na dan, da je bil De Gasperi tako kruto obsojen po zaslugi samega Mussolinija. Ta se je namreč hotel osebno maščevati nad Gasperijem, ki je bil že pod Avstrijo poslanec Trentina in ki je opetovano nastopil proti Mussoliniju. Vsled tega je Mussolini, ko je postal diktator, preganjal De Gasparija, kjer ga je mogel. Že 1. 1920 je bil De Gasperi aretiran v Veroni. Fašisti so skušali Gasperija pregovoriti na vse načine, da vstopi v fašistovsko stranko. Ga- 1 ftadivoj Rehar: PISMO GOSPODU KONKORDATU.. 'Dragi, iskreno ljubljeni gospod Konkor-datMMorda Vam ne bo neljubo izvedeti, kako živimo v tej dolini šentflorijanski, odkar ste ji blagovolili obrniti svoja široka pleča. Morda, pravim! Ce hi se pa zgodilo, da bi Vam obudilo to moje pisanje neljube spomine na bridkosti in razočaranja, .ki ste jih doživeli pri nas v tistih davnih dneh, ko sta se^ ljubila in ženila Peter in Jacinta, potem držnos°Sipi5p<>dpu9tite to nerodnost in pre-sati! Komu nS m®1?’ ,kftr Vam moram pi- ni poznate to našogrešno !?'• me boste razumeli. dolmo, Vi edini Gospod Konkordat! Naš Peter ni več Pe ter, postal je obrtnik m kramar. 'Piše sam' rada j a sam, zalaga sam in prodaja sam Po sejmih hodi in po (božjih potih. Tam med lectarji, mesarji, štacunarji in Čevljarji ima Svoj štant in prodaja. »Dobro blago; lepo 'blago; po ceni blago!« tako kriči, da bi pre-upil usiljive lectarje, mesarje, štacunarje in čevljarje. Peter je revež, velik revež Založniki so se preživeli, kakor nekoč brontozavri, ihtiozavri im druge take strašne predpotopne zveri. Teh ljudi ne najdete vpč v naših adresarjih, vsaj ne v naši lepi in dragi dolini šentflorijanski. In 'Jacinta, gospod Konkordat, Jacinta! Sla je v cirkus in je postala 'krotiteljica divjih zveri. Kače klopotače, mavrične žabe, električni salaniandri in vijoličasti jazbeci — to je njena današnja cenjena družba Kdo bi si bil mislil, gospod Konkordat, da bosta tako tragično končala naš Peter in naša Pieteta! Mlada šemtflorijanska generacija ju ne pozna več; ona ne vč, kaj sta bila nekoč našemu milemu in dragemu narodu. Ta mlada generacija pozna le še footbal, hazeno, tenis, •turizem, skavtizem, jazzbamd, blacbotton, charleston in druge slične izme, bande in trote. Tempora mutantur, gospod Konkordat ! Vi, ki ste poznali naš narod, ki pa že več let ni več narod, ampak pleme, pravo plemensko pleme, veste, da je bilo v njegovi krvi vedno nekaj mefistofelskega, nekaj večno negirajočega, vse pomanjšujočega. To, vidite, mu je ostalo tudi sedaj, ko ni več narod. Prešlo je na pleme, ki je prav radi t®6a poslalo pleme. Pleme je pleme, gospod Konkordat, in pleme ne more napraviti onega, kar lahko napravi prav pravcati narod. Kje m kako in s čem naj si ustvari pleme svojo lastno veliko umetnost in literaturo? Kje in kako te s žem? ;pie,ne j.e organizem inzj'e vrste, zato je tudi njegova umetnost umetnost nižje vrste In literatura nižje vrste literatura. V tem smo si edini vsi v dolini šentflorjanski in že dolgo je od tega, kar so izumrli zadnji Šentflorjančani, l»i niso imeli plemenskih možganov. Toda, gospod Konkordat, nesreča nikoli ne počiva in zlo hodi po svetu neprestano. Danes se pojavi tu, jutri se pojavi tam in zakaj hi se ne pojavilo tudi v tej naši lepi dolini šentflorjanski? Pojavilo se je, pojavilo, da bi se nikdar in nikoli ne bilo! Koliko skrbi in prečutih noči bi nam bilo prihranilo dobrt-,no božje (nebo! Mežnarja ste poznali, gospod Konkordat? Kaj bi ga ne, saj je bil priča onemu velike- ; mu pohujšanju, pri katerem ste igrali tudi 1 Vi tako odlično vlogo. Poznali ste tudi da-, carja, Bog mu daj sveti mir in večna luč naj mu sveti. Bil je grešnik, kakršni smo mi vsi, sicer pa dobra in zlata vredna duša. »Kar mačka rodi, rado miši lovi!« pravi naš šentflorjanski pregovor in baš pri tema dvema se je izkazalo, kako je resničen in zanesljiv. Pomislite samo, kaj se je zgodilo. ! Doživeli smo novo pohujšanje, pravo pravcato šentflorjansko pohujšanje. Mežnarjev sin Angelo je pričel pisati drame. »V vrtincu«, »Greh«, »Očiščenje«, tako jim je dal ime in kako naj bi mežnarjev sin tudi pisal o čem drugem kakor o vrtnicu, grehu in očiščenja? Jabolko ne pade daleč od jablane. Toda to, da je mežnarjev 'pozabil, da pleme m poklicano, da bi pisalo drame in da bi ustvarjalo pravo pravcato umetnost, to, gospod Konkojdat, še ni največje zlo. Ce bi mežnarjev pisal drame le za domačo porabo, naj bi jih v božjem imenu pisal. Tak je bi,l njegov oče, tak je on, sin. Ampak, gospod Konkordat, prišlo je v našo dolino še drugo, še večje zlo. Prišlo je pravo pravcato pohujšanje. Dacarjev sin Tine — da ibi se nikoli ne bil rodil — tudi ta je pozabil, da plemenu ni dano, da bi ustvarjalo umetnost, pa je sel m je postal igravec. Tam nekod po svetu se je bil navzel tega greha, pa je i Tga lJG Presa Liscem, ki vodi izključeno le po jugosloven-I skem terenu. Le na poti z Črne prsti čez Ro-j dico in Vogel je mogoče, da se pride s kakšno laško patruljo v dotike, ki pa zahteva v slučaju, da se nahajajo turisti tik ob meji ali pa celo na laški strani, le legitimacije, sicer jih pa puste pri miru. Pripomniti pa moramo, da so to le slučaji. Stalnih italijanskih straž pa po teh grebenih ni in imajo turisti v teh krajih zlasti pa na Črni prsti popolnoma svobodno pot. Planinska legitimacija zasigura vsakemu turistu neovirano potovanje po teh krajih. Zato priporočamo turistom, da se ne puste begati od eventuelnih neosnovanih govoric, ampak naj se vsak drži Obvestil, ki jih bere v naših dnevnikih. Zato naj gre vsak turist brez skrbi na Črno prst. Tako Malnerje-va, kakor tudi Orožnova koča sta otvorjeni in dobro oskrbovni. Pijače in jestvine ni potrebno s seboj jemati, ker je vsega dovolj v kočah po nizkih cenah kakor po mestih. Aleksandrov dom in Vodnikova koča bosta otvorjeni dne 25. t. 111., t. j. v soboto. Obe koči obdržita stari oskrbnici in tudi gospodarstvo je v prejšnjih rokah, tako da nam vse to jamči za udobno ležišče in dobro postrežbo. Koči ostaneta otvorjeni čez vso sezijo. »MLADINA.« Izšla je 9.—10. številka »Mladinec s sledečo obširno in zanimivo vsebino: Sklepne besede ob tretjem letniku. — Tone Seliškar: Jazz-band Oskrunjena pomlad. Srečko Kosovel: Pesem št. X. Cirkus Rludsky, prostor št. 461. Anton Ocvirk: Balada. Vladi-lnr Premm: Pesem naših dni. Fr. Onič: Dež | pada. Alfons Gspan: Spati. Vinko Košak: 1 Oče. Ludvik Mrzel: Otroci. Miran Jarc: Vrni-I tev. Ludvik Mrzel: Ob Srečkovih Pesmih. Ci-; ril Kočevar: Naša legitimacija. Lojze Ud&: O S klerikalizmu. Vlado Martelanc: Panait Istra-ti, glasnik Balkana. Franjo Aleš: Slovenska socialno-politična vprašanja. Zapiski: Narodni dom. (Košak). Desetletnica majske deklaracije. (Mrzel). Miran Jarc: Človek 'in noč. (Gspan). Idejni temelji slovanskega agra-rizma. (Grahor). Reinhardtovi disidenti v Ljubljani. (Delak). Učitelj Vinko Moderador-fer, voditelj mežiških rudarjev. (Ude). Platnice: Opombe (A. G.) Izjava. — O ^Mladini« prinesemo v eni prihodnjih številk (podrobnejše poročilo. To Ib ono. DOMAČE ZADEVE. 'Neki newyorški list poroča: Žena sme svojega moža tepsti, izjavila pa je, da ga bo rajši t vrelo vodo polila. Pred sodnika Gottlieba je prišla gospa John Lacy, s svojimi štirimi otroci in .modro buško nad levim očesom. Ovadila je svojega moža, da je prišel pijan domov in napravil velik kraval, ker ni imela žganja doma. Sodnik jo je vprašal, če jo je mož nabil. Gospa je to potrdila ,nato pa je plaho vprašala, kaj bi bilo, če bi prešla prihodnjič v ofenzivo ter napravila Johna za boj nesposobnega. »Kar se mene tiče«, je odgovoril modri sodnik Gottlieb, »vam ne bom ničesar storil. Le dobro 'ga na mlatite.« Sodnik se je spomnil, da je stal John že preje enkrat radi sličnega delikta pred njim, kar je gospa Lacy potrdila. »No^ potem mu jih pa prihodnjič le dobro naložite«, je končal sodnik ter Lacy)a za tri dni zaprl. >Kaij pa bo, ko bo prišel zopet domov?!« »Potem storite, kakor sem vam rekel.« »Meni je padlo pa nekaj mnogo boljšega v glavo«, je menila gospa Lacy plaho, rajši ga bom polila z vrelo vodo.« Sodnik Gottlieb je onemel. Take 'So torej posledice ženske enakopravnosti. Ameriški zakonski možje pač nimajo prijetnega življenja. POTVORJENI REMBRANDT. V nizozemskem mestu Bredi je naslikal pred par leti slikarski mojster Johan The-uens na staro platno glavo rabinca. Kot vzorec mu je služila reprodukcija Rembrandtovega rabinca. Theuns je postopal pri tem tako vestno, da je napisal na sliko, ne da bi pri tem mislil kaj slabega, čelo Rembrandtovo ime. Nato je prodal sliko nekemu starinarju, ta pa jo je prodal za deset goldinarjev gospodu Duinee-u. Novi posestnik je opazil na sliki Rembrandtovo ime. Zato je ponudil sliko nekemu trgovcu z umetninami. Kmalu so se našli ljudje, ki so ponujali zanjo po 50.000 goldinarjev. Listi so prinašali reprodukcijo slike 'in mojster Theuns je spoznal v njej ves začuden, svoj umotvor. Podal se je h gospodu Duinsee-u, ki mu pa rajši ni hotel verjeti. In tako je nastal v Bredi hud prepir, kdo je avtor slike, Rembrandt ali sobni slikar Theuns. Meščani so seveda na strani Diun-see-a, a posebno še zato, ker imajo mnogi od njih pravtako lepe slike, ki jih je naslikal Theuns in ker upajo, da bodo postale pravtako dragocene kot rabi. Bodi temu kakorkoli, naj se dokaže to ali ono — eno pa je vendarle zopet enkrat dokazano, da namreč ne gre za to, kako je napravljena kaka slika, temveč, komu se pri-psuje. ZA NAŠE UČITELJICE. Našim učiteljicam v pouk in zabavo priob-! čujemo besedilo, lci jo mora podpisati vsaka j učiteljica v Severni Karolini ob nastopu službe. Obljuba se glasi: »Obljubujem, da se bom čim najintenzivnej-še zanimala za nedeljski pouk ter posvečala ves svoj čas in vse svoje mora iblagru šolske občine. Obljubujem, da ne 'bom nikdar plesala, nikdar nosila neprimerne obleke in se nikdar obnašala tako kot se za učiteljico in damo ne spodobi. Obljubujem, da se ne bom nikdar kazala v javnosti v družbi mladih moških, razven, kadar bo to v interesu nedeljskega šolskega pouka. Obljubujem, da se ne bom nikdar zaljubila, nikdar zaročila in nikdar skrivaj poročila. Obljubujem, da bom vedno v šolskih prostorih, oziroma v svojem, v istem poslopju se nahajajočem stanovanju, kadar ne bom imela opravila v šoli ali v cerkvi. Obljubujem, da bom spala vsako noč najmanj osem ur, da se bom redno hranila ter pazila vedno nato, da ohranim svoje zdravje in svoje razpoloženje na višku, tako da bom mogla vršiti svojo službo čim najbolje v korist svojih učencev. Obljubujem. da se bom vsikdar zavedala, da dolgujem prebivalstvu, ki mi plačuje moje prejemke veliko hvaležnost ter da moram biti vsikdar poslušna služabnica šolski oblasti in prebivalstvu in vsikdar po svojih najboljših močeh sodelovati pri vsaki priliki, kadar gre za blagor šolske občine, učencev in šole.« LOCARNSKI MAČEK. Povodom svetovne gospodarske konference je prišlo v Ženevo razven resnih mož tudi mnogo resnih žen, prvoboriteljic mirovne misli in gospodarske svobode. Za vse dame, ki pridejo radi Zveze narodov in institucij, ki so žnjo v zvezi, v Ženovo, je takorekoč modni ipredpis, da napravijo izlet v Locarno ter obiščejo tam slavni lokal, v katerem sta se sestala Briand in Luther, da sta se o zadevah, ki so razburjale takrat vso Evropo, ŠPORTNA MODA. •Skoraj nobene športne panoge ni, v kate-1 n6v bi bila žena enakovredna tekmovalka z moškim. Žena se udejstvuje v zrakoplov-,VU! preplavala je Rokavski kanal, jaha, ho-!.na ,lov, je prvovrstna igralka tenisa, v A11-»“JJ so celo nogometašice, žena vesla in tek-, uJe z moškim v plezauju. Šport je za našo značilen. . kadenca naše športne mode stremi za ein> da kaže človeka mlajšega kot je. Preje se je gledalo pri športnih oblekah samo na praktičnost. V poštev je prišel sa-ln blag0 iz velbloye dlake. Dandanes pa ho.Se športna dama v svoji športni dresi ugajati. Dandanes sta združeni v športni modi praktičnost in lepota. Marsikaka dama je v športni obleki bolj mična kot v plesni toaleti. Industrija pletenin se je v zadnjih letih zelo razvila. Telovnik brez rokavov, luan-berjack, pullover, solater so postali stalni j komadi športne garderobe. Vzorci in kombinacija barv so zelo ninogolični. Za igre na 'travnikih je posebno prikladno plesirano kratko krilo z jumproon. Za tenis je na razpolago velika izbira. Mnoge dame nosijo za tenis posehno rade v celem izdelano obleko, obstoječo iz krila in jumperja. Klasična barva za tenis je bela ali pa creme. Blago je lahko volna, crepe de Chine in surova svila. Karakteristično noto dajejo tem oblekam pisani naši vi in pas. Krila so večinoma na- gubana. Bluza je pogosto brez rokavov ter ima modern oetverooglat izrezek. Če iina rokave, im a bluza navadno majhen ovratnik, ki je lahko zaprt ali pa odprt. Za vodni šport se nosi navadno nagubano krilo creme barve s perljetnim jumperjem in pogosto modrim jopičem. Če hoče imeti dama bolj živo barvo, je posebno prikladna ■rdeča. Za ipeš-potovanje, razven za gorske ture je najbolj prikladen podjeten športni kostum. I Stran 6. mm i wm——mi A/fWlfOYEr • K rorr t VINOCET stene in vso sobo se zanimajo ženski gosti za malo mucko, ki jo ogledujejo s spoštovanjem. Mačka je bila namreč edina živa priča, ki je prisostvovala pogovoru velikih državnikov. Te mačko sta Briand in Luther gladila ter jo krmila s slaščicami. S tem je postala mačka slavna. Po vsej okolici jo poznajo pod imenom »locarnska mačka«. Košček lesa odrezan od mize ali vrat je pač veliko vreden, toda maček bi bil neprecenljiva historična relikvija. Zato se pogosto pripeti, da prosi la ali ona dama lastnico mačke za pogovor med štirimi očmi. Žena je imela že toliko takih zaupnih pogovorov med štirimi očmi, da ta-i koj ve, zakaj gre. Ko sta lastnica mačke in I obiskovalka Locarna sami, se prične pogo- vor o mački, ki konča vselej z vprašanjem, če mačka ni mogoče naprodaj. Lastnica odgovori tako, kot da bi bilo popolnoma izključeno, da bi mačko prodala, češ, da je žival vendar tudi zanjo drag spomin, da jo bo dala, kadar pogine nagatitd itd. Toda obiskovalka navadno ne odneha kar tako hitro in lastnica jame biti kmalu 'popustljivejša. No_, da, rada mačke ne proda, toda, ker ji je obiskovalka tako simpatična in odvisi od mačke mogoče njena življenska sreča, bi se mogoče kljub vsemu k temu odločila. Ohi-skovalka podvoji svoj napor in lastnica mačke postane bolj stvarna ter meni, da bi bilo ■treba za mačko, ker je historična žival, plačati pač pošteno svoto. Po daljšem trgovanju se lastnica in obiskovalka končno zedinita. i i nemoteno pomenila. Romanje v historični lokal je stalna točka programa vseh ženskih gostov mesta Zveze narodov, ki imajo višje ideale kot samo pohlep po zabavi in izpre-membi. Globoko ginjena vstopi obiskovalka v sobo, v kateri sta konferirala nemški državni kancelar in francoski zunanji minister. Stola, na katerih sta državnika sedela, miza na katero sta se naslanjala s komolci, stene, na katere sta zrla, vse to so postale stvari, pred katerimi občutijo romance globok rešpekt. Če najde obiskovalka priliko, odreže hitro od mize ali od stola ali pa, če ne gre drugače tudi od vrat, košček lesa, da ga nese kot relikvijo domov. Toda še mnogo bolj kot za mizo, stole, Tvoja mati sem!«, prekiniti pa tudi ni mogla zvez ž njim ter ga za veduo odstraniti, ne da bi mu razkrila vzrokov. Vedela je, da ji bo telefoniral, ko se zdani. Če ga sprejme, jo bo sili, da mu pove, kaj se je zgodilo, če ga pa ne sprejme, bo gotovo napravil nekaj blaznega. Beli dan je kljub zaprtim zastorom prodrl v sobo I in Albina je postala nekoliko bolj mirna. Kot v polsnu se ji je zdelo, da sedi Roger poleg nje in da ve, j da je njen sin, da je radi tega srečen in jo ljubi. Ona j v svoji sreči mu hoče reči: »Moj ljubi otrok!«, toda ; besede ji niso prišle na jezik temveč jo strašno davile, j Ječala je in vzdihovala v sanjah. — Milostiva!, milostiva! Justina, ki je napol mrtva od utrujenosti spala v Obiskovalka odšteje 25 do 50 švicarskih frankov, lastnica prinese košaro in položi mačko vanjo in obiskovalka jo odnese vsa srečna, da je v posesti tako dragocene zgodovinske relikvije. Komaj pa je tujka s pozorišča izginila, prinesla domačinka v sobo drugo mačko, zakaj stvar je nujna: vsak hip utegne priti druga obiskovalka, ki bo hotela kupiti historično mačko. Če bi zbral vse -locarnske mačke«, bi jih bilo že lepo število, kar priča tudi hranilna knjižica prefrigane lastnice prve »locarnske mačke«, ki sta jo 'Briand in Luther gladila. Bo jih pa >lokarnskih maek< še mnogo več, zakaj še vedno romajo daii#i ki imajo smisel za visoke ideale, trumoma v Locnrno. naslonjaču poleg njene postelje, se je bila vsled njenega ječanja prebudila in jo je potresla za Albina je zajecljala: — Kaj pa je? — Gospo komteso je tlačila mora... Kričali ste. Klicala sem vas, toda nič niste čuli, temveč naprej kričali. Zdelo se mi je, da silno trpite, in zato sem vas malo potresla. — Prav ste storili, Justina. Nočem več ostati postelji. Pripravite mi kopel. Vstala je in skušala napraviti svojo vsakdanjo zelo komplicirano toaleto, toda temu obredu je p1'1' sostvovala kakor tujka. Vse to se ji je zdelo neči»er' no in revno, tako, da je biKa vsa začudena: »Negovani6 lepote je bila torej vsebina mojega življenja? Samo to in še nekoliko živčne naslade, menda ravno isto, kar občuti Justina brez vsake toaletne priprave, kadar poišče svojega ljubimca, šoferja Kamile Engelmann! Ura je devet, Roger bo gotovo kmalu telefonirali Justina ga bo kvečjemu zadržala še do popoldneva, toda danes bo gotovo prišel. Albina si je dejala: »Ničesar mu ne bom rekla ... Dejala bom, da nie strašno glava boli, da silno trpim in da moram za Pre~ cej časa odpotovati v inozemstvo, na Madžarski ra^ prodaje posestev svojega moža... Ne, vse to je bedasto! Če bi mu pa dejala, da ga več ne maram m da naj gre, bi pomenilo to ravno toliko, kot potisni i nesrečnežu samokres v roke. — Gospa komtesa, za božjo vcoljo, kaj Pa vanl je? Ali ste bolni? tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejii in nai©kMsn@iši namisli kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. Telefon štev. 2389. Tehnitno in higiieniino najmoderneie y • n ] a n a kisa?n a v Jugoslaviji. li-rna: l^ans, uur.Bjska cesta it. la, »I. nadstr. Otroške majice, viške v raznih barvah, kopalne hlače, flor-rsogavice za ženske in moške, kravale, žepne robce, ovratnike, manšetne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, di£ece«mi!olkupiteunajceneje pri ^ Josip Petelific-u Ljubljana, ob vodi blagu Prešernovega spomenika. Na veiiko! i?*a malo: rss URANIJ A Najboljši v materijalu so švicarski PLETILNI STROJI =—===== NAJNIZJE CENE ===== tudi na meieCna odplačila samo pri Josip Petelincu, Ljubljana ob voda bli*u Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte S to najpepolnejši, vrhunec nemške Sehnike. DilBIED Širite »Narodni Dnevnik"! | * GIESSHUBELSKO SLATINO IMA V ZALOGI A. ŠARABON LJUBLJANA GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA grav«ratvo. atlkate s SITAR a S¥ETEK ‘ LJUBLJANA o,-; oe®^ MALI O GL AS J Za vsako besedo se BO par. Za debelo tisk*®* pa Din 1.—• "Prodajalka dobra mo® v mešanem blagu, želi premeniti mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifro >Z a n e s 1 j i v at. Oblačilno blago po globoko ■nižanih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Do najska cesta 38, «r»re» Jugo-auto. Drva - Čebin „ Wolfova lili. - Telel. M- Gospodična" išče posojilo do 3000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi' Ponudbe na upravo list'* pod »Dobre obresti«- Uradnik verziran v mlinski in lesni industriji, samostojen dopisnik v srbohrvatskem> nemškem, italijanskem in angleškem jeziku, knjigovodja z daljšo prakso želi trajne namestitve. — Cenj. ponudbe na »Poštni predal 171«. MERKU Rt — ._„ luil trnovskih, obrtnih, industrijskih in uradni 0 TRS.* IND. D. D. wo»Sr.1^“ * ““™» • , | I------- —- LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 uradnih tiskovin. * KNJSaOVESNICA. j .sasas*? aa Izdajatelj: Aleksander Zele.uikar. _ Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.