Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (-1/7 °C), soboto (-2/9 °C) in nedeljo (1/9 °C) bo delno oblačno. Četrtek, 4. februarja 2016 številka 5 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o TAKO mislim Spoštovane občanke in občani, ob slovenskem kulturnem prazniku vam iskreno čestitamo in vas prijazno vabimo na občinsko slovesnost, ki bo v četrtek, 4. februarja 2016, ob 19. uri v Domu kulture Velenje. Slavnostni govornik na slovesnosti bo poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Saša Tabakovič. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gorica. upan. Svet in Uprava Mestne občine Velenje V Velenju, januarja 2016 Labodje jezero Velenje - V petek, 5. februarja, bo v Rdeči dvorani ob 19. uri gostoval Ruski cesarski balet s predstavo Labodje jezero. Gre za največkrat izvajani beli balet pod vodstvom umetniškega direktorja Gediminasa Taranda. V predstavi sodeluje 40 svetovno znanih baletnih plesalcev, kot solisti pa nastopajo Narim Bekzha-nov, Anna Pashkova in Lina Se-veliova. Labodje jezero je zgodba o princeski Odette, ki jo skupaj z njenimi prijateljicami ugrabi zlobni čarovnik Rothbart. Spremeni jih v labode, človeško telo pa do- Smo lokalni mediji potrebni? Mira Zakošek Tudi na to vprašanje želijo dobiti odgovor pripravljavci strategije razvoja medijev, ki bo osnova novemu medijskemu zakonu, ki ga v Sloveniji pripravljamo pravzaprav že dve desetletji. Ministrstvo za kulturo organizira v ta namen javne razprave po vsej Sloveniji, ena je bila prejšnji teden tudi v Slovenj Gradcu. Toda prav presenetljivo ob tem je, kako želja po medijski predstavitvi v osrednjih državnih medijih (posebej lokalnih politikov) preglasi razprave o pomenu lokalnih medijev in to brez prave kritičnosti in brez realne ocene, koliko je res tistih dogodkov, ki jih večji mediji lahko povzamejo, in koliko je sploh tistih vsebin, ki so jih bralci, gledalci, poslušalci iz drugih okolij pripravljeni sprejeti. Marsikomu je očitno pomembneje, da je v velikem mediju objavljena zgolj notica, kot pa celovito predstavljen dogodek v lokalnem časopisu, televiziji ali radiu. Ko takšne konkretno povprašaš, kaj mislijo o lokalnih medijih, jih sicer večinoma hvalijo, a so jim nekako samoumevni, razpravljajo pa raje, kot sem omenila na začetku, o tistih velikih, ki jih kar naprej prezrejo. Toda prav lokalni mediji, še posebej tisti s statusom posebnega pomena, smo vedno na rešetu, pa čeprav smo že zdaj podvrženi številnim kontrolam o uresničevanju programske sheme in dovolj veliki raznovrstnosti programskih vsebin. V razpravah je čutiti še več ovir, največjih stoji nasproti prav lokalnim radijskim postajam posebnega pomena. Mnogi bi jih enostavno izenačili s komercialnimi postajami in jim odvzeli droben finančni vir, ki pa jim je vseeno omogočal več novinarskega dela. S tem bi seveda padle skrbno zastavljene sheme številnih informativnih vsebin. Molk o delovanju lokalnih okolij pa bi bil tudi navzven še občutno večji, kot doslej. Zato lokalnim informativnim medijem zdaj, ko je v pripravi nova medijska zakonodaja, še kako pride prav vsak glas, saj glas, ki se postavi proti medijskemu molku o vas, stoji za vse nas! bijo le čez noč. Odette se zaljubi v princa Siegfrieda, njuna ljubezen pa se zaradi prevare čarovnika znajde na težki preizkušnji. Ruski cesarski balet v Sloveniji začenja enoletno turnejo, ki bo vključevala 215 predstav po vsem svetu. Dogodek organizira DRUM v sodelovanju z Mestno občino Velenje in Festivalom Velenje. a 0 gojevié iver PRODAJA VSTOPNIC: mojekarto.el OMV Gorenje, TIC Velenle, Trgovina Hummel, Mercator center - M Holidays, Trafika 3DVA, Izletnik Celle, Petrol Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 4. februarja 2016 (T. LOKALNE novice Župan Janko Kopušar sprejel Ano Drev Šmartno ob Paki, 3. februarja - Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je pripravil sprejem za soobčanko in najboljšo slovensko veleslalomistko v tej sezoni Ano Drev. Ana je v 15-letni smučarski karieri prav v tej sezoni že dvakrat stopila na stopničke za zmagovalke, saj je na tekmi za svetovni pokal v Flachauu osvojila drugo mesto, druga pa je bila tudi na sobotni tekmi za Zlato lisico. Po Tini Maze, Špeli Pretnar, Mojci Suhadolc in Urški Hrovat je Ana peta Slovenka z veleslalomskimi stopničkami v svetovnem pokalu. Z dvema drugima mestoma se je zavihtela na sedmo mesto v posebnem seštevku discipline ter na 23. mesto v skupnem seštevku. ■ tp Velenje na sejmu Natour Alpe-Adria Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je prejšnji teden potekal sejem Natour Alpe-Adria. Svoj razstavni prostor je pripravilo tudi Velenje. V predstavitev so se vključili številni turistični ponudniki, med drugim Turistična zveza Velenje, Muzej premogovništva Slovenije, Festival Velenje, Gost, Lucifer, Zoo station, Triatlon klub Velenje, Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Šili testenine. Pripravili so tudi aktivno animacijo s Piko Nogavičko. ■ mz Bicy do konca februarja ne bo deloval Velenje - Na avtomatiziranem sistemu za izposojo mestnih koles BICY potekajo vzdrževalna dela. Odpravljajo tudi pomanjkljivosti na kolesih, tako da sistem predvidoma do konca februarja ne bo deloval. ■ mz Obvezno zdravstveno zavarovanje za 68 občanov Šmartno ob Paki - Občanom, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, izpolnjujejo pa za to z zakonom predpisane pogoje, prispevek plačuje lokalna skupnost, v kateri ima občan stalno prebivališče. V občini Šmartno ob Paki se je število oseb, ki jim obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje lokalna skupnost, v zadnjih letih ustalilo. Lani so iz občinskega proračuna plačali premijo v povprečju za 68, leto prej pa za 67 občanov. Premija za zavarovanje za posameznega občana znaša 30,87 evra na mesec. Postopek za ureditev zavarovanja morajo upravičenci urejati na Centru za socialno delo. a Letos brez večjih vlaganj v cestno infrastrukturo Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki v letu 2016 ne predvidevajo večjih vlaganj v cestno infrastrukturo, saj so lani v celoti posodobili in obnovili cesto v Skornem. Prvotno so jo nameravali posodobiti v dveh fazah v dveh letih. Tako so denar za lokalne ceste za dve leti praktično že počrpali. Za leto 2016 je predvidena menjava še zadnjega azbestnega cevovoda v središču Šmartnega ob Paki, na tem območju pa bodo uredili še celotno cestno infrastrukturo. Iz programa vaških skupnosti bodo, tako kot v zadnjih nekaj letih, v sodelovanju z občani obnovili en ali dva krajša cestna odseka. V letošnjem proračunu je za ta namen predvidenih 15 tisoč evrov. Poleg tega bodo čez leto izvajali redna manjša vzdrževalna dela. Olajšave za družinske člane Ljubljana - Vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane morajo zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, oddati do 5. februarja. Vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane izpolnijo tudi tisti zavezanci, ki želijo spremeniti čas vzdrževanja za posameznega zavezanca. Razpis za sofinanciranje MKČN aprila Šoštanj - Razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav za letošnje leto bo Občina Šoštanj objavila aprila. Za zamik so se odločili zaradi prilagoditve novi Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. a mkp Kako je z dodatki za pripravljenost v občinah? V Velenju ga prejemajo trije in še to zgolj drobiž, v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki pa nihče Mira Zakošek V Sloveniji so dodatke za stalno pripravljenost v večjem obsegu ur izplačevali tudi v nekaterih organih lokalnih skupnosti. V Skupnosti občin Slovenije so v zvezi s tem pojasnili, da je dodatek za čas stalne pripravljenosti urejen v 46. členu kolektivne pogodbe za javni sektor. Ta določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, čas stalne pripravljenosti pa se mu ne šteje v delovni čas. V Velenju trije dodatki za pripravljenost Preverili smo, kako je v tukajšnjem okolju. V Mestni občini Velenje ta dodatek izplačujejo trem uslužbencem, ki delajo v občinski službi za zaščito in reševanje, in sicer mesečno na osnovi poročila o opravljenih urah. Lani so izplačali povprečno 185 ur stalne pripravljenosti v povprečni višini 278,59 evra bruto vsakemu uslužbencu. Gre za zaposlene, katerih pretežni del nalog je ukrepanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in ukrepanje v primeru onesnaženosti zraka. Ob naravnih in drugih nesrečah skrbijo za hitro in učinkovito ukrepanje, predvsem za organiziranje in vodenje občinskih enot civilne zaščite, zagotavljanje nujnih tehnično-materialnih sredstev, aktiviranje in povezovanje s pogodbenimi službami in podjetji ter organizacijo morebitne začasne nastanitve. Javni uslužbenci se po mesečnem razporedu menjajo na 10 dni. Izvajajo tudi obveščanje javnosti v primerih prekomerne onesnaženosti zraka s SO2, O3 ali NO2. V času stalne pripravljenosti mora biti javni uslužbenec v bližini stavbe Mestne občine Velenje oziroma na domu in takoj dosegljiv po telefonu. Dodatek za stalno pripravljenost prejemajo Gašper Koprivnikar, Bojan Prelovšek in Andrej Rupreht. V občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki dodatkov ni Iz Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki pa so nam sporočili, da dodatkov za pripravljenost ne izplačujejo nikomur. Z igro in plesom v pomlad Šoštanj - Do sredine februarja je čas za prijavo na razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za območno srečanje otroških folklornih skupin Z igro in plesom v pomlad. Dogodek bo potekal v sredo, 9. marca, ob 18. uri v kulturnem domu Šoštanj. Na srečanje se lahko prijavijo otroške in mladinske folklorne skupine, ki delujejo na območju območnih izpostav Velenje, Ce- lje in Mozirje. Skupine morajo pripraviti štiri do osem minut programa ob živi glasbeni spremljavi plesnih točk. Srečanje bo ocenjevala Martina Prhaj, ki bo podala strokovno mnenje o predstavljenih programih. Strokovna spremljevalka bo po ogledu vseh srečanj pripravila program regijskega srečanja, ki bo 12. maja v Šentjanžu pri Dravogradu. Prijavo na srečanje je treba oddati na spletni prijavnici najkasneje do 17. februarja. a Ajda Čebul Savinjsko-šaleška naveza Stopicanje, prestopanje -a napredovanje? Danes tukaj, jutri tam - Onesnaženje tako in drugačno - Spomnili smo se kulture -Bodo Žalčani nazdravljali? Medtem ko nekateri pravijo, da pri marsikateri stvari še vedno preveč stopicamo na mestu, vsaj za mnoge poslance to ne velja. Mnogi niso »stabilni«, ampak prestopajo. Celo največja vladna stranka ni imuna za take stvari in zadnje dni jo je zapustil še en član. A na njihovo srečo se je našel »prestopač« v drugi stranki in izpopolnil nastalo vrzel. Sicer pa so dobili izkušenega člana, ki se je kalil že v več strankah. Bojda se je nekaj premaknilo tudi v odnosih med vlado in policijo. Že to, da ni več slišati povišanih tonov, je dobro znamenje. Ko pa bosta obe strani stopili skupaj, bo še bolje. Precej nejevolje je še zaradi davčnih blagajn. Začetnega popuščanja menda ne bo več, če ne bo vse, kot je treba, bodo kršitelji že morati segati v žepe. Niso pa te blagajne edina stvar, ki »onesnažuje« naše ozračje. Še večje je tisto, ki je manjše. Nesrečni prašni delci, MP10, zelo kvarno vplivajo na zdravje. In Celjani so glede tega pogosto rekorderji v državi. Proti njim pa niso imuni niti v prestolnici, pa naj se še tako ponaša z nazivom »zelena«. V Celju je med glavnimi krivci promet, rešitev pa težka. Javnega potniškega prometa zaradi »čudnih« cestnih povezav ni lahko urediti. Velik problem je tudi tovorni promet, ki v smeri proti Laškemu in Dolenjski dejansko poteka skozi samo središče mesta. Vse bi se sicer dalo urediti, a za to bi potrebovali čas in denar. Po Sloveniji se širi še ena vrsta »onesnaževanja«. Simptomov »stalne pripravljenosti« niso opazili le v izobraževalnih institucijah, širi se tudi po občinah. Zanje vlada pripravlja posebno čiščenje, takoj ko ugotovi, kako veliki so kje grehi. Če sploh so. Vse je čisto! pa na opozarjanja nekaterih glede zanje čudnega kadrovanja s strankarskimi primesmipravijo v vrhu konjiške občine. O svojevrstnem čiščenju nekateri še vedno govorijo tudi ob dogajanju v zvezi s Tešem in Tušem. O slednjem zdaj ne le zaradi poskusa reševanja »preko zadruge«, zdaj predvsem zaradi zadnjega uspelega prestrukturiranja dolgov. A vse kaže, da to ne bo brez posebnih premikov. Okoli Tuša se bo menda vrtel en planet manj - prodati bodo morali Planet Tuš v Kopru. Pa še en pogled navzgor, čeprav ne do planetov. Je pa povezan z onesnaženjem, višinami in našo okolico. Zgornjesavinjčan Matevž Lenarčič se odpravlja na novo pot okoli sveta. Na posebno misijo »črni ogljik«, ki naj bi mu pri globalnem onesnaževanju delali »krivico«. Tokrat ne bo letel s slovenskim, ampak slovaškim ultra lahkim letalom. Glede na pogoste zamenjave bodo tuje agencije morda poročale, da je letalo slovensko. Sicer pa smo že na pragu dveh pomembnih praznikov: kulturnega in pusta. Nekateri s prvim praznikom povezujejo razna dogajanja, ki ne bodo le ob prazničnem dnevu, ampak se bodo dogajala čez leto. VZrečah se bodo spomnili 225. obletnice rojstva Jurija Vodov-nika, pravega ljudskega pesnika. Po Pohorju še zdaj prepevajo njegove pesmi, saj so se zakoreninile med ljudi. VBraslovčah bodo, pravijo nekateri, slavili pod geslom »kulturo ljudstvu«. S tem mislijo na načrte, da bodo v nekdanjem kulturnem domu uredili socialna stanovanja. »Kultura« pa se je že preselila v nov kulturni dom. V Celju pa je tudi ob letošnjem kulturnem prazniku aktualno združevanje muzejev: pokrajinskega in Muzeja novejše zgodovine. Nekateri bi jima dodali še kakšno ustanovo. Seveda bi lahko našteli še več krajev, v katerih se v kulturnih domovih dogajajo tudi stvari, ki vanje ravno ne sodijo. Kot so nastopi kakšnih »zdravilcev« in podobne prireditve; a kaj hočemo, ko pa povsod za vse različne dejavnosti ni prostora. Pravi kulturni dogodek pa se je že zgodil na Polzeli. Tamkajšnji grad Komenda se od konca januarja ponaša s stalno razstavo likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. Rodila se je v Rečici ob Paki, otroška leta pa preživela na Polzeli, zato so se tu tudi odločili za postavitev stalne razstave. Sicer jo imajo za svojo tudi Celjani. Tam je poučevala likovni pouk na osnovnih in srednjih šolah. Pa še to: v Žalcu se še kar bije boj med pozicijo in opozicijo, kot nekateri imenujejo podporo in nasprotovanje načrtovani postavitvi fontane piv v mestnem parku. O tem naj bi se danes kresala mnenja še na izredni seji občinskega sveta. Ne vem, če bodo po njej složno krenili na pivo. a k ■ ■ a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CM K, stran 17 AKTUALNO 3 prijazno Velenje 2025 4. februarja 2016 ""^Jis 3 Pametno, podjetno in Svetniki Mestne občine Velenje so na prvi letošnji seji dopolnili številne odloke in pravilnike in z njimi omogočili nemoteno nadaljnje delo - Prisluhnili so tudi nekaterim poročilom in sprejeli Trajnostno urbano strategijo za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025 Mira Zakošek Velenje, 2. februarja - Skoraj v polnem številu so se zbrali svetniki Mestne občine Velenje na prvem letošnjem zasedanju. Glede na to, da so proračun za letošnje leto sprejeli že na decembrski seji, so se tokrat lahko posvetili tekočim zadevam, predvsem so dopolnili številne pravilnike in odloke (največ je takšnih, ki jih je bilo treba uskladiti z novimi zakonskimi predpisi) in tako omogočili normalno nadaljnje delovanje. Računajo na 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev Med vsebinsko najbolj pomembnimi točkami je vsekakor sprejem Trajnostne urbane strategije za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025. Ta bo osnova za pripravo številnih projektov, Mira Zakošek Šaleška dolina je zrasla in se razvijala na premogovniških nedrjih. Premogovnik je bil gonilo razvoja ne le gospodarskega, ampak tudi družbenega, društvenega, športnega, kulturnega ... Zdaj pa je vse postavljeno na glavo. Oba energetska kolektiva sta seveda še vedno tukaj, a delujeta, kot da bi ju odnesli iz doline. »Imam občutek, ki me zanesljivo ne vara, da vse pomembne odločitve določa Holding Slovenske elektrarne oziroma njegovo vodstvo in da oba direktorja, tako Termoelektrarne kot Premogovnika, odločata v sozvočju s temi odločitvami,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki se zaveda pomena korporativ-nega upravljanja, a vseeno meni, da se je o marsičem treba dogovarjati tudi v okolju. Pri tem misli predvsem na sanacijo degradiranega okolja zaradi posledic rudarjenja in drugih posegov v prostor obeh kolektivov. »Mislim pa tudi, da moramo slej ko prej sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, podobno, kot so to naredili v drugih okoljih. Ocenjujem, da sta oba šaleška kolektiva močno povezana med sabo in tudi z okoljem. Zato me je zelo presenetilo, da je nov direktor Termoelektrarne s katerimi nameravajo kandidirati na razpisih za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. Po besedah župana Bojana Konti-ča računajo, da bi jih lahko pridobili okoli 10 milijonov evrov. Ob sprejemu tega dokumenta je uprava zagotovila, da se bodo pri pripravi teh dokumentov tudi v prihodnje potrudili, da bodo ohranili sloves vodilnih v Sloveniji na tem področju. Dokument so pripravili na osnovi obstoječih razvojnih programov, ki so jih po besedah odgovornega zanj Marka Goveka nadgradili. V njem so jasno opredelili prostorske in razvojne usmeritve. Predvideli so prostor za stanovanjsko gradnjo, gospodarske površine, zelene, športne in turistične površine. Posebno skrb so namenili gozdnim in kmetijskim zemljiščem ter prometnim povezavam. V središču turističnih načrtov so velenjska jezera, poslovne cone Šoštanj dejal šoštanjskemu županu Darku Menihu, da ga pogled čez cesto ne zanima,« pravi Kontič, ki dodaja, da mu je razumljivo, da je njihova glavna skrb proizvodnja električne energije in energenta zanj, kar je velenj- Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Šaleško dolino naj merijo z istimi vatli kot druga okolja.« ski lignit. Če tega ne bi bili tako opredelili, tudi to okolje ne bi soglašalo z gradnjo šestega bloka. Za hudo mačehovski pa ocenjuje tudi odnos do zagotavljanja zanesljive toplotne energije za Šaleško dolino (trenutno zadeve urejajo z mediacijo, ne izključujejo pa sodnih sporov, in zdi se celo, da bodo morali poiskati lasten pa tudi degradirane površine, ki so predvidene za rekultivacijo in za ponovno družbeno in ekonomsko vlogo. Upajo, da bodo tako rešili tudi vprašanje stare elektrarne, ki je zasnovana v modernistično industrijsko arhitekturo in ima status nepremične kulturne dediščine. Dr. Franc Žerdin (SD) je pohvalil ta projekt kot odlično osnovo za nadaljnji razvoj, prav tako pa tudi obsežno in temeljito razpravo v času njegovega nastajanja. Predvsem je izrazil zadovoljstvo, da je vse, kar je v projektu predvideno, tudi uresničljivo. Gre pa po njegovem za tako obsežno delo, da bo treba za njegovo uresničitev postaviti »ustrezen menedžment«. Podobnega mnenja je bil tudi podžupan Srečko Korošec (DeSUS), Matej Jenko (samostojni svetnik) pa je v nasprotju z njima ocenil, da je bila pripravljena strategija pre- vir). Kontič ob tem opozarja tudi na posledice delovanja obeh kolektivov. Tukaj sicer zaradi zagotovljenega daljinskega toplovoda nimamo onesnaženega zraka, imajo pa degradirano okolje in smrad. Kontič opozarja tudi na pretiran »epp«, da je blok šest zgrešen, pa vendar ta zagotavlja Sloveniji tretjino električne energije, in to takrat, ko je iz drugih virov ni mogoče dobiti in je tudi njena cena najvišja. Zavrača tudi kritike na politične odločitve in ob tem dodaja, da so politiki odločali na osnovi pripravljenih strokovnih gradiv. Velenjski župan je nezadovoljen tudi, ker se še vedno niso dogovorili za odškodnine po vzoru Krškega, kjer občine dobivajo odškodnino za rabo prostora, tukaj pa tega ni, pa čeprav je kvaliteta življenja - še posebej v neposredni bližini energetskih naprav - veliko slabša. Od energetskih kolektivov pričakuje tudi, da poskrbijo za svoje objekte. Njihova stara elektrarna je kot grdi raček in zelo negativno vpliva na njihova prizadevanja, da je Velenje najlepše veliko mesto v Sloveniji. Degradacija prostora in nejasna razvojna snovanja pa negativno vplivajo tudi na že dolgo načrtovani razvoj turizma. Seveda so v tem okolju presenečeni tudi nad odločitvami, da so v HSE in tudi v obeh šaleških energetskih kolektivih z okoljem prenehali sodelovati tudi kot sponzorji. Zavedajo se sicer njihovega težkega finančnega položaja, a vseeno v tej panogi pričakujejo sodelovanje. a več na hitro in da je bilo na to temo tudi premalo javnih razprav (o dokumentu prav zato tudi ni glasoval). Župan Bojan Kontič, ki je sicer menil, da so pripravl-jalci tega dokumenta, ki so ga svetniki v osnutku že potrdili, vključili zelo širok krog občanov, da pa je ta nujen za pripravo dokumentov, s katerimi bodo lahko kot Mestna občina kandidirali za nepovratna sredstva. Franjo Bartolac tudi uradno ni več svetnik Že na prejšnji seji sveta ni sodeloval Franjo Bartolac iz vrst SDS, ki je s položaja odstopil. Na tokratni seji so svetniki na ugotovitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, ki jo vodi Bojan Škarja, sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju njegovega mandata. Podoben sklep so sprejeli tudi za njegovo funkcijo kot predsednika Odbora za gospodarstvo. Občinska volilna komisija bo zdaj lahko predlagala v potrditev naslednjo z liste SDS, to naj bi bila Erika Kljun Roškar. Dopolnili številne odloke in pravilnike Svetniki so opravili nekaj popravkov pravilnikov in odlokov in s tem omogočili nemoteno nadaljnje delo občine in njenih organov. Med drugim to velja za Poslovnik sveta, Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah, Statut Mestne občine Velenje, Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, Odlok o spodbujanju podjetništva, akt o ustanovitvi velenjske knjižne fundacije, Pravilnik o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje. Prodali bodo še dve stanovanji in dve zemljišči Svetniki so dovolili prodajo dveh stanovanj (kupca sta dosedanja najemnika) in dveh zemljišč, ki jih občina ne potrebuje, prodali pa jih bodo bližnjima sosedoma. Tako bodo letos s prodajo pridobili skupaj milijon 400 tisoč evrov. Program prodaj so sicer potrdili že na prejšnji seji. Za male čistilne naprave tudi letos 30 tisoč evrov Državni odlok, ki je določal, da morajo uporabniki, ki niso priključeni na osrednji kanalizacijski in čistilni sistem, postaviti lastne male čistilne naprave do konca prihodnjega leta, je država nekoliko spremenila. Dovolila je tudi nekatere greznice, vse skupaj pa mora biti urejeno do konca leta 2021. V velenjski občini je bilo zgrajenih doslej zgolj 10 odstotkov teh naprav. Lani so zanje v proračunu rezervirali 30 tisoč evrov, izkoriščenih pa je bilo zgolj 14 tisoč sredstev. Tudi za letos so predvideli 30.000 evrov, posamezni uporabnik pa lahko zaprosi za 1.000 evrov nepovratnih sredstev. a Kaj se dogaja s šaleško energetiko? Po besedah župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča se vse odločitve sprejemajo v Ljubljani - Premogovnik že dve leti ni poravnal odškodnin Krajani Pesja ne želijo biti Pesjanci Krajani Pesja so bili ogorčeni, ker so v knjigi Kažipot k boljši Velenjščini prebrali, da so Pesjanci. Njihov protest je med svetnike prenesel mag. Albin Vrabič (SDS). Ocenjujejo, da je ta raba povsem neustrezna in njim tudi tuja (celo žaljiva), verjetno pa so jo pripravljalci povzeli po istem imenu iz občine Krško. Za razliko od tega kraja, kjer se imajo za Pesjance (ime izhaja iz pridelovalec pese), izvira ime tukajšnjega Pesja iz tega, da naj bi imeli tam veliko psov in naj bi jih celo gojili za grajsko gospodo. Premogovnik že dve leti ni poravnal odškodnin Med tem ko je Termoelektrarna izpolnila dogovorjene obveznosti do Mestne občine Velenje, tega Premogovnik Velenje že dve leti ni storil. Ob tem na občini poudarjajo, da najemnine in plačila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča niso odškodnine. Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO "»WAS 4. februarja 2016 Župan Bojan Kontič sprejel podjetnike Slovesnost je potekala v Podjetniškem centru Standard - Izkušeni gospodarstveniki in mladi podjetniki so lahko izmenjavali izkušnje Mira Zakošek Velenje, 28. januarja - Župan Bojan Kontič že tradicionalno pripravlja ponovoletne sprejeme za podjetnike, gospodarstvenike in obrtnike iz mestne občine Velenje. Tako se jim želi, kot je poudaril v nagovoru, zahvaliti za njihovo uspešno delo in prispevek k razvoju Velenja. Čeprav tukajšnje gospodarstvo še vedno temelji na velikih gospodarskih sistemih, se v občini zelo zavedajo velikega pomena srednjih in malih podjetij in se zelo veselijo, da njihovo število raste. V preteklih letih so z razpisi spodbujali naložbe in odpiranje novih delovnih mest. S podobnimi spodbudami bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj želijo ustvarjati dobre pogoje in spodbudno okolje za dvig konkurenčnosti in kakovosti gospodarstva v naši občini. Kontič je izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo s pomočjo več kot milijona evrov nepovratnih sredstev urediti Poslovni center Standard. »Pa ne le urediti, tudi napolniti z dejavnostjo. Center, ki smo ga odprli lani septembra ob občinskem prazniku, je povsem zaseden,« je dejal Kontič in povedal, da bodo aktivnosti za spodbujanje podjetništva nadaljevali tudi v prihodnje, eden večjih projektov, ki ga že pripravljajo, bo Poslovna cona Stara vas. Je pa izrazil tudi skrb zaradi razmer v Premogovniku in Termoelektrarni Šoštanj, kjer se še vedno postavljajo v ospredje zgolj sumničenja v zvezi z gradnjo šestega bloka bloka, čeprav ta zagotavlja Sloveniji tretjino potrebne elektrike, odprta pa ostajajo tudi tako pomembna vprašanja, kot je zagotavljanje zanesljive oskrbe Šaleške doline s toplotno energijo. a Gorenjeva mikrovalovna pečica v vesolju Gorenjevo mikrovalovno pečico dizajnske linije Ora-Ito so v Hollywoodu prepoznali kot obvezen dodatek za pot v vesolje. Novopečeno zvezdo med mikro-valovkami so namreč opazili v filmu Marsovec z Mattom Da-monom v glavni vlogi, ki je letos nominiran za kar sedem oskarjev. Ljubitelji filmov z vesoljsko tematiko ste si zagotovo ogledali film Marsovec (The Martian), v katerem holivudski super zvezdnik Matt Damon išče pot domov z rdečega planeta. V enem od kadrov lahko na vesoljski postaji opazimo tudi Gorenjevo mikrovalovno pečico oblikovalske linije Ora-Ito, ki so jo snovalci filma očitno prepoznali kot obvezen dodatek za pot v vesolje. Gorenjeva mikrovalovka se s svo- jim brezčasnim dizajnom namreč imenitno sklada celo z opremo vesoljske postaje v letu 2035. Film Marsovec režiserja Ridleya Gorenjeva mikrovalovka v vesoljski postaji - prizor iz filma Scotta je letos že osvojil filmsko nagrado zlati globus, nominiran pa je tudi za kar sedem oskarjev. In kako to komentirajo v Gorenju. Seveda so navdušeni: »Morda se po tej vesoljski promociji odločimo, da našim oblikovalskim linijam gospodinjskih aparatov v prihodnje dodamo še kakšno, glede na odlično referenco morda kar z vesoljsko tematiko.« Seveda je mogoče njihovo mikrovalovno pečico, ki jo je zasnoval cenjeni francoski industrijski oblikovalec Ora-Ito in omogoča tudi žarno pečenje, kupiti že zdaj v Gorenjevi spletni trgovini. Velika stopnja zaposljivosti študentov Fakultete za energetiko Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju, je od študijskega leta 2008/2009, ko je fakulteta pričela z izvajanjem študijskih programov, študij na I. in II. stopnji zaključilo že 246 študentov. V okviru dejavnosti Alumni kluba Fakultete za energetiko je bila izvedena anketa, s katero je fakulteta želela pridobiti podatke o zaposljivosti diplomantov in pridobljenih kompetencah v času študija. Anketa je pokazala, da je 90% vseh diplomantov, ki so sodelovali v anketi in ki niso nadaljevali študija na študijskih programih višje stopnje, zaposlenih, 87% vseh zaposlenih diplomantov pa opravlja tudi dela in naloge s področja energetike. 90% diplomantov Fakultete za energetiko je zaposlenih. Podobno sliko kažejo tudi podatki o stanju iskalcev zaposlitve. Na Zavodu za zaposlovanje se je kot iskalcev zaposlitve vse od prve generacije študentov, ki so zaključili študij na fakulteti, prijavilo skupno le 4,9% vseh diplomantov Fakultete za energetiko. Omenjeni podatki so zelo vzpodbudni in kažejo na to, da delodajalci diplomante Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektivne kadre s potrebnim znanjem s širokega področja energetike. Poleg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, prenosom, uprav- ljanjem in trgovanjem z energijo ter vzdrževanjem energetskih sistemov, po energetikih povprašujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti racionalne rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroške poslovanja. Podatek o zaposlitvenih možnostih po koncu študija je eden izmed pomembnejših kriterijev, na podlagi katerega se mladi odločajo za vrsto študija. Študij na Fakulteti za energetiko je torej prava odločitev za vse, ki si po zaključku študija želijo zagotoviti velike možnosti za zaposlitev. Več informacij o študiju na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru bodo vsi zainteresirani lahko pridobili na informativnih dnevih, ki bodo potekali 12. februarja 2016 ob 10. in 15. uri in 13. februarja 2016 ob 10. uri v prostorih Inštituta za energetiko v Krškem ter v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra v Velenju. GOSPODARSKE novice Cene elektrike močno padajo Šaleška dolina - Cene elektrike na trgu so padle pod 30 evrov, še na tradicionalno dragem italijanskem trgu so padle na 35 evrov. To so razmere, ki v največje težave spravljajo Holding Slovenske elektrarne in še posebej tudi oba energetska kolektiva Šaleške doline. Toda na drugi strani je dejstvo, da visoke subvencije čistejšim, a nezanesljivim energetskim virom sesipajo evropske cene in marsikdo že opozarja, da se pravzaprav obeta veliko težav in še večja ekološka vprašanja, kot če teh subvencij ne bi bilo. Dezinvestiranje se nadaljuje Velenje - Premogovnik Velenje se je procesa dezinvestiranja lotil v začetku leta 2014, ko je opredelil nabor nepremičnin in nekaterih dolgoročnih finančnih naložb za prodajo. Tako je konec decembra lani podpisal dogovor o prodaji Hotela Barbara v Fiesi (cena še ni znana). Pred tem so prodali še za 2,15 milijona evrov drugih nepremičnin. Šlo je za prodajo sončne elektrarne, poslovnih prostorov na Šterbenkovi ulici v Velenju in apartmaja na Rogli. V teku je menda tudi usklajevanje s kupcem o prodaji Centra starejših Zimzelen v Topolšici. Za hotel Oleander v Strunjanu in Vilo Široko za zdaj še niso prejeli ustreznih ponudb. V fazi prestrukturiranja je tudi družba Gost. Zanjo iščejo strateškega partnerja, ki bo prevzel dejavnost organizirane prehrane, gostinstva in turizma. Za nakup se menda zanima tudi Gorenje Gostinstvo. Stiske so velike Ljubljana - V Sloveniji imamo okoli 108.000 brezposelnih, 300.000 ljudi pod pragom revščine, 300.000 upokojencev z manj kot 500 evri pokojnine, 50.000 delavcev na minimalni plači, 41 odstotkov vseh delavcev in 76 odstotkov mladih v negotovih oblikah zaposlitve. Vsak Slovenec pa je zaradi neresnih vlad in poslancev te države zadolžen že za vsaj 16.000 evrov. To so seveda le gole številke, za njimi pa se skrivajo številne nemogoče usode ljudi in kopica neizmernega trpljenja. Slovenija je imela najvišji delež slabih posojil Ljubljana - Slovenija je tako imela leta 2014 s 13,3 odstotka bruto domačega proizvoda najvišji delež slabih posojil v Evropski uniji. Ta delež, ki je bil leto prej še pri 2,83 odstotka, po pojasnilih Eurostata odpade predvsem na slabe terjatve v lasti DUTB. Napredovali na lestvici konkurenčnosti Ljubljana - Slovenija je v zadnjem času vendarle obrnila korake v bolj ugodno smer. Na lestvici konkurenčnosti smo se s 70. mesta, ki smo ga imeli leta 2014, lani povzpeli na 59. mesto. To smo dosegli predvsem zaradi višje gospodarske rasti in povečanega izvoza. Sloves koruptivne države Ljubljana - Na indeksu zaznave korupcije Transparency International CPI 2015 smo lani dosegli 35. mesto z oceno 60 točk in napredovali za štiri mesta, pri čemer rezultat 0 pomeni visoko korup-tivnost države, rezultat 100 pa »zelo čisto« državo. Največji problem skorumpiranosti Slovenije so javna naročila. Veliko Slovencev se je odselilo Ljubljana - Da življenje v Sloveniji ni posebej enostavno, dokazujejo podatki, da mladi kadri odhajajo v tujino. Lani v začetku leta je tako v tujino živelo 13.000 mladih državljanov, v sredini leta pa se jim jih je pridružilo še 3.700, starih med 25 in 39 let. Banke dobro poslujejo Ljubljana - Vseh preteklih grehov rešene slovenske banke so po 11 mesecih poslovanja v letu 2015 skupno izkazovale 209,6 milijona evrov čistega dobička. V primerljivem obdobju leta 2014 so predvsem zaradi oslabitev in oblikovanih rezervacij prikazovale 11,1 milijona evrov izgube. So pa naše banke v zadnjem letu podražile osemdeset storitev, ki jih komitenti največ uporabljajo. Tuš reprogramiral dolgove Celje - Skupina Tuš se je s finančnimi upniki dogovorila za reprog-ram finančnih obveznosti do leta 2020. Podpis sporazuma omogoča uravnotežen nadaljnji razvoj skupine in Tuševega trgovskega dela, so sporočili iz družbe. Kot so dodali, pomoč tretjih za finančno stabilizacijo ni bila potrebna. Ikea bo gradila v Ljubljani Ljubljana - Švedska Ikea oziroma njena slovenska družba Ikea Slovenija in Zavarovalnica Triglav sta sklenili kupo-prodajno pogodbo, s katero je Ikea kupila zemljišče na območju BTC za svojo trgovino v Sloveniji, ki jo bo predvidoma odprla leta 2018. Za zemljišče je Ikea, kakor smo že poročali prejšnji teden, odštela 16 milijonov evrov. Ikea napoveduje okrog 300 zaposlitev. a mz a mz Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 3 11. februarja 2016 GOSPODARSTVO 5 Prenovljena sodobna poslovalnica NLB v Šoštanju Trg svobode Šoštanj vse bolj dobiva svojo dokončno podobo - Popestrila ga je tudi prenovljena bančna poslovalnica Mira Zakošek Šoštanj, 27. januarja - Nova Ljubljanska banka je predala namenu prenovljeno poslovalnico na Trgu svobode. Kot je na slovesnosti, ki so jo z nastopom obogatili otroci šoštanjskega vrtca, poudaril član uprave NLB Blaž Brodnjak, sta Šaleška dolina, še posebej pa Šoštanj, globoko vpeta v njihovo zgodovinsko zaledje. Direktor podružnice NLB Sa-vinjsko-Koroška Anton Adam pa je poudaril pomen njihove banke v tukajšnjem okolju, obudil je tudi spomin na slavnega hranilni-čarja in pedagoga Petra Musija, katerega doprsni kip je NLB poklonila Občini Šoštanj. To je bilo veliko presenečenje. Župan Darko Menih je bil vidno ganjen, saj so si že dolgo želeli pridobiti ta kip, a jim do prejšnje srede to ni uspelo. V parku velikih šoštanj-skih mož pri osnovni šoli jim je namreč manjkal le Musi. Župan pa se je veselil tudi nove podobe njihove enote NLB. Ta je res lepa, predvsem pa najsodobnejša. Po besedah Blaža Brodnjaka namenjajo v banki sicer osrednjo pozornost digitalizaciji poslovanja, še posebej so ponosni na mobilno aplikacijo lonjača. »Klasična poslovalnica pa ima ob vsem tem še vedno velik pomen, prioritetno je sedaj namenjena osebnemu bančništvu in svetovanju,« je poudaril Brodnjak. In šoštanjska poslovalnica je res takšna. Prostor so »odprli«, odstranili šalterje in Mrežo poslovalnic je NLB v zadnjem obdobju nekoliko skrčila, trenutni obseg pa naj bi ohranila. Povedal je tudi, da poslovnih rezultatov za lani še niso objavili, so pa zelo spodbudni. To še posebej velja tudi za podružnico Savinjsko-Koroška. > Šoštanjčani so se ob tej priložnosti razveselili kipa Petra Musija, njihovega sokrajana, znanega pedagoga in hranilničarja tako omogočili učinkovitejše in bolj prijazno komuniciranje med bančnim uslužbencem in stranko. Namestili so tudi avtomatske bančne blagajne, tako da je tudi gotovinsko poslovanje hitrejše. Tako so rutinski posli hitreje opravljeni in je več časa za prej omenjeno komuniciranje s stranko, kar prinaša boljši občutek in večjo dodano vrednost. Brodnjak je tudi poudaril, da želi biti NLB tudi v prihodnje glavna finančna institucija v tem okolju tako za občane kot gospodarstvo. Sodelovanje je zagotovil vsakemu podjetju, ki ima zdrav poslovni model in perspektiven razvoj, tako s financiranjem kot poslovnim in drugim strokovnim sodelovanjem, ki je v njihovi ponudbi. Medpredajo Musijevega kipa: Tanja Ahlin (direktorica poslovne mreže NLB), Blaž Brodnjak (član uprave NLB), Anton Adam (direktor podružnice Savinjsko-Koroška), Darko Menih (župan občine Šoštanj) in Viki Drev (podžupan občine Šoštanj) Kolektiv poslovalnice NLB Šoštanj: Biserka Rakun, Ivica Ačko, Romana Plavše, TomislavSlatinek, Zlata Praznik, Alenka Smonkar (vodja enote), manjka Ana Nadlučnik klik, ki omogoča neomejeno poslovanje brez obiska poslovalnice. Te storitve bodo še nadgra- jevali in dopolnjevali, tako da bodo uporabniki res skoraj vse lahko opravili z domačega nas- ■ Diplomantov na zavodu ni 43 novih diplomantov Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje - Znanje pogoj za nova delovna mesta in ohranitev obstoječih Tatjana Podgoršek Velenje, 27. januarja - Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje (ŠCV) je v veliki dvorani tukajšnje glasbene šole pripravila slovesnost, na kateri je podelila diplome študentom za uspešno končan študij lani v enem od šestih programov šole. Takih je bilo 43 (od tega 22 rednih in 21 izrednih). V 20 letih delovanja šole (jubilej praznuje letos) je pomena svojega dosežka, vlaganj vase. Lokalna skupnost si bo tudi v prihodnje prizadevala zagotavljati pogoje, ki jim bodo omogočili, da bodo svoje sposobnosti lahko tudi izkoristili. Večina ima že pred koncem študija zagotovljeno službo Uroš Sonjak, ravnatelj višje šole, je v pogovoru z nami priznal, da je tokrat bilo diplomantov dobljena uporabna znanja, kar pomeni, da so takoj zaposljivi, ne potrebujejo leta ali še več za priprave na delovne obveznosti, običajno so vztrajni, zanesljivi in vredni zaupanja. Takšne delodajalci iščejo.« Po besedah Uroša Sonjaka za zdaj med gospodarstvom še ni zaznati večjega zanimanja za nadaljnje izobraževanje zaposlenih. Je pa opazno več zanimanja za njihove študente. Ker ima večina tusarjem. Sedaj vpisujejo predvsem take, ki imajo za študij resne namene. V razpisu za vpis za študijsko leto 2016/2017 so predvideli enako število vpisnih mest kot predhodno leto - 220 za redni in 240 za izredni študij. »Zaradi spremembe zakonodaje glede financiranja imamo malo glavobolov, a verjamem, da jih bomo rešili in prihodnje študijsko leto izpeljali po predvidevanjih.« Diplomanti skupaj s predavatelji diplomiralo blizu 1600 udeležencev izobraževanja. Ivan Kotnik, direktor ŠCV, je diplomante uvrstil v vrh mavrice uporabnih znanj centra. Ta so potrebna za nova delovna mesta ter za ohranitev obstoječih. Pod-županja Mestne občine Velenje Breda Kolar je izrazila prepričanje, da se diplomanti zavedajo kar precej manj v primerjavi z nekaterimi minulimi leti, ko jih je stalo na odru tudi blizu 100. Pozna se, je pojasnil, vpliv manj vpisanih v programe šole v preteklih letih. Je pa precej bolj spodbudno dejstvo, da diplomantov ni med iskalci zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. »Njihova prednost so med študijem pri- med njimi zagotovljeno službo, se ne odločajo za nadaljnji študij. V tekočem študijskem letu se izobražuje na višji strokovni šoli centra 400 študentov, od tega je slabih 280 rednih, kar je manj kot predhodno študijsko leto. Manjši vpis beležijo od uveljavitve zakonodaje pred dvema letoma, ki preprečuje vpis sta- Na slovesnosti so med drugim podelili ravnateljevo pohvalo. Prejeli so jo Anja Donko, Nejc Arlič, Matjaž Rihter. Prvič pa so podelili priznanje za naj predavatelja. Za študijsko leto 2014/2015 je naziv prejel Bogdan Makov-šek. Kaj so iskani kadri? Brezposelnost tudi med mladimi sicer počasi upada, toda težava nastaja, ker skozi izobraževanje nismo pridobili poklicev, ki so trenutno najbolj iskani. V prihodnjih petih do desetih letih bodo nekateri poklici še posebej iskani, ugotavljajo na Zavodu za zaposlovanje: IT-strokovnjaki vseh vrst, finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki, vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu ...), poklici s področja biomedici-ne, poklici s področja kemije in razvoja novih materialov, poklici s področja transporta in logistike, zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem). a Pridi na informativne dneve in se prepričaj! Petek, 12. februar 2016: ob 10. in 15. uri Sobota, 13. februar 2016: ob 10. uri Kje: Celje, Mariborska 7. ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 4. februarja 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 27. januarja Predsednik republike Borut Pahor in premier Miro Cerar sta na Brdu pri Kranju priredila sprejem za diplomatski zbor ob začetku novega leta. Poslanska skupina SMC je Franca Laja, ki je izstopil iz stranke in se takoj za tem pridružil skupini nepovezanih poslancev, pozvala, naj stranki vrne poslanski mandat. Pravi vihar se je vnel okrog objavljene fotografije Francisca Ri-vere, enega najslavnejših španskih bikoborcev, na kateri se proti biku bojuje s svojo petmesečno hčerko v rokah. pogajanj o odpravi plačnih nepravilnosti in o plačni ureditvi vse do leta 2019. Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta zakon o kazenskem postopku in zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo, saj komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko ne more biti predmet preiskave. Državni zbor je s 47 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o medijih, ki poleg odmevnih kvot slovenske glasbe na radijskih postajah določa tudi regulacijo komentiranja v spletnih medijih. Francoska pravosodna ministrica se je odločila za odstop. Odstopila je francoska pravosodna ministrica Christiane Taubi-ra. In sicer zato, ker se ne strinja s predlogom, da bi francoskim državljanom z dvojnim državljanstvom odvzeli francoskega, če bi bili obsojeni za teroristično dejanje. Mednarodno kazensko sodišče je odredilo preiskavo domnevnih zločinov, storjenih leta 2008 v spopadih med Gruzijci in Rusi ob enostranski odcepitvi Južne Osetije. Četrtek, 28. januarja Olja na ogenj je prilil podatek, da so dodatke za stalno pripravljenost v večjem obsegu ur izplačevali tudi v občinskih organih. Vlada in sindikati javnega sektorja so se prvič v tem letu lotili Zakon o medijih odslej ureja tudi komentiranje v spletnih medijih. V hotelu v zabaviščnem parku Disneyland pri Parizu je francoska policija prijela 28-letnega moškega, ki je imel v svoji torbi dve pištoli, naboje in izvod Korana. Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi »eksplozivnega« širjenja virusa Zika oblikovala izredno skupino strokovnjakov. Nemška vladajoča koalicija je dosegla dogovor o novem svežnju ostrejše azilne zakonodaje, s katero bo združitev družin oseb s subsidiarno zaščito mogoča šele po dveh letih. Petek, 29. januarja Prvič se je zgodilo, da se je vojaški vrh Postojnčanom opravičil za kaljenje nočnega miru, ki ga povzroča vojaško vadbišče Poček. Prvič sta se srečala slovenski premier Miro Cerar in njegov hrvaški kolega Tihomir Oreškovic. Osrednja tema njunega pogovora je bila prebežniška kriza - premi-erja sta se strinjala, da bi ta lahko povečala dvostranske napetosti. Poslanska skupina SMC je v svoje vrste sprejela nepovezanega Za šolsko leto 2016/17 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI J 3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR V avtošoli Biotehniške šole Maribor lahko opravite vozniški izpit iz kategorij B, C, E, D in F, prav tako pa pa tečaj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI. J Premierja se strinjata, da lahko prebežniška kriza krha medsoseske odnose. poslanca Janija Moderndorferja. Na vzhodu Kitajske jim je iz rudnika sadre uspelo rešiti vse štiri rudarje, ki so preživeli nesrečo decembra in so bili pod zemljo ujeti 36 dni. V Nemčiji so opravili anketo javnega mnenja, ki je razkrila, da bi zaradi odprte priseljenske politike do beguncev 40 odstotkov Nemcev želelo, da kanclerka Angela Merkel odstopi. Sobota, 30. januarja Dan so nam lepšali številni uspehi domačih športnikov. A veselje se je končalo, ko je okoli 14. ure na primorski avtocesti v Nigerije je umrlo najmanj 86 ljudi. Na severu Italije so zaradi neobičajno toplega in suhega vremena razglasili alarm zaradi smoga, saj je količina škodljivih snovi v zraku močno presegla dovoljene vrednosti v več mestih. Francoske oblasti so napovedale podaljšanje izrednega stanja, ki so ga uvedle po novembrskih napadih v Parizu, proti čemur so protestirali tisoči Parižanov, ki jih moti tudi možnost odvzema državljanstva. Zunaj Damaska se je blizu ši-itskega svetišča zgodil napad, v katerem je umrlo najmanj 60 ljudi. Napad naj bi izvedla Islamska država. Ponedeljek, 1. februarja Na delovnem posvetu vlade je premier Cerar dejal, da se vlada »za zdaj uspešno sooča s številnimi izzivi, zato nadaljujemo v isti sestavi tudi v 2016«. A. TJ*»-* iSk Na primorski avtocesti je trčilo 71 vozil, pri čemer so štiri osebe izgubile življenje. gosti megli prišlo do verižnega trčenja, v katerem je bilo udeleženih okoli 70 vozil, 4 osebe pa so izgubile življenje. Civilna družba za pravično Slovenijo je pripravila predlog, s katerim Petra Opeko in organizacijo Akamasoa na Madagaskarju nominirajo za Nobelovo nagrado za mir. Še so vznemirjali dodatki za stalno pripravljenost; mediji so zapisali, da so od leta 2010 v slovenskih občinah zaposlenim izplačali več kot četrt milijona evrov dodatkov za stalno pripravljenost na leto. Ker je Turčija ugotovila, da je rusko letalo dan pred tem kršilo njen zračni prostor, je na zagovor poklicala ruskega veleposlanika v Ankari. V središču Rima se je zbralo več sto tisoč ljudi, ki so protestirali proti načrtom vlade za izenačitev pravic istospolno usmerjenih. Nemška kanclerka Angela Merkel je vzbudila pozornost z besedami, da pričakuje, da se bodo prosilci za azil iz Sirije in Iraka vrnili v svojo domovino, ko bo spopadov konec. Nedelja, 31. januarja Kislo vreme s toplimi temperaturami je uničilo trud organizatorjev tekmovanja za zlato lisico, ki so morali tekmo ta dan odpovedati. V napadu skrajne islamistične skupine Boko Haram v bližini mesta Maiduguri na severovzhodu Vlada nadaljuje v isti postavi. V javno razpravo je bila dana novela zakona, ki širi opredelitev družinskega nasilja, daje dodatna pooblastila policiji in sodišču, žrtve pa oprošča plačila sodnih taks. V samomorilskem napadu v Ka-bulu je umrlo najmanj 20 policistov, okoli 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Zgodovinski dogodek so doživeli v Mjanmaru: tamkajšnji poslanci so zasedali na prvi seji demokratično izvoljenega parlamenta v državi v več kot 50 letih. Torek, 2. februarja Združena levica je pripravila interpelacijo zoper finančnega ministra Dušana Mramorja, v kateri mu je očitala »uničevanje socialne države«. Z njihovo oceno se je strinjal del opozicije, a vendarle še ni bilo jasno, ali bodo poslanci prispevali potrebne podpise pod interpelacijo. Z Borutom Pahorjem so se srečali slovenski župani. Zavzeli so se za večjo decentralizacijo in ustanovitev pokrajin ter predsednika opozorili, da občine niso breme države, pač pa njena priložnost za razvoj. Državni zbor je s 47 glasovi za in 23 proti sprejel zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za upravljanje državnih gozdov. Tjaša Zajc www.bts.siinfo@bts.si T: 02/ 235 37 00 Organizatorji niso mogli izpeljati nedeljske tekme. DZ je prižgal zeleno luč novemu podjetju za upravljanje državnih gozdov. Potem ko so avstrijski poslanci prejšnji teden sprejeli strožji zakon o priseljevanju, je Avstrija sporočila, da namerava do leta 2020 deportirati 50 tisoč neuspešnih prosilcev za azil. Žabja perspektiva Meje in ograje Neizogibno je, da ne bi v celem življenju metaforično živeli v kletkah z bolj ali manj močnimi ograjami. Ko smo mladi, je ograja lesena, še ne povsem zakoličena: vse se zdi mogoče. Sploh med počitnicami je nemalo ur, dni, ko je poraba časa in izbira družbe bolj stvar domišljije in stopnje energije kot realnih omejitev. Mnoge ljubezenske zveze so (še) sproščeno neobvezujoče. Le nekatere so trdne, "resne"in zaprte. V prepričanju skozi odraščanje izoblikovanih idealov o sorodnih dušah organsko pride do predanosti in zavezanosti partnerju. V tem primeru je zveza lahko blagodejno zatočišče, a hkrati tudi trdna kletka, v kateri sta naenkrat čas obeh partnerjev in dovoljena izbira družbe bolj jasno zamejena. Morda ne izrečeno, a na subtilni ravni je jasno, da se - vsaj v naši kulturi - od vstopa v zvezo dalje ne moreš več spoznavati in dlje časa družiti s komer koli. Ker si nekomu že predan, si oddan. Če želiš, da zveza funkcionira, se ji moraš tudi posvečati. Dan pa ima samo 24 ur. Nekje bolj, drugje manj vidno si partnerji lastijo drug drugega. To se lahko stopnjuje s simbolnimi dejanji, kot je poroka ali kasneje družina, ki je ob vsej svoji lepoti tudi postavitev v še bolj jekleno kletko. Morda res ne onemogoča, da bi povsem spremenili svoje življenje, vsekakor pa to otežuje - odločitev o razvezi ali aferi prinaša preveč nevšečnosti in bolečine bližnjim. Vendar v svetu ideologije izbire, želja po uspehu in veri v svobodo ter srečo kot najvišjih idealih bivanja nove generacije pogosteje podirajo ograje svojih kletk. V želji po življenju, novem zraku in strahu pred obžalovanjem v kasnejši starosti se odločijo za pobeg. Nekateri bodo rekli, da so naraščanje ločitev, nepripravljenost na dolgoročno ustalitev z enim partnerjem in serijska monogamija zgolj posledica hitrega tempa življenja. Samoumevni del kapitalistične družbe, v kateri so tudi odnosi samo potrošno blago, ki ga vsake toliko časa zamenjamo. Vendar gre pri tem tudi za to, da družba ne prevprašuje vrednot in prepričanj, ki oblikujejo funkcionalno zvezo. Ali je denimo smiselno živeti v prepričanju, da imaš lahko rad samo enega človeka? Oziroma da podreš več let grajen dom, ker se zaiskri še s kom? Sprememb razmišljanja o teh vprašanjih gotovo v družbi še lep čas ne bo. Zahtevale bi preveč dela. Sistematično dolgoletno bi si bilo treba prizadevati na uničevanju ljubosumja, zamer in jeze, ki ga slednje podpihuje. Tako kot samoumevno sprejemamo, da izdaji ali prevari sledi razveza, sovraštvo in druga negativna čustva ter posledice. Morda bi se, če bi se širše v družbi odvijalo razmišljanje o smiselnosti naših pravil glede ograjevanja in omejevanja, končal kakšen zakon manj. Ali se vsaj končal manj sovražno. Ali ni nekaj najbolj tragičnega ravno to, da se človeka, ki sta leta živela v blaginji in predanosti, spremenita v sovražnika, ki se ne moreta niti videti? Za zdaj pod diktatom holivudskih filmov, pop kulture in religije požiramo samoumevnost zgodbe o "enem pravem" in sreči do konca dni. Tam so pravila na videz jasna, prihodnost predvidljiva. Ljudje pa po naravi hrepenijo po predvidljivosti, ker ta prinaša določeno varnost in mir. A ljudje so nepredvidljivi, čustva neobvladljiva in tako je pogosto neizogibno, da se obljuba biti skupaj v dobrem in slabem podre. Kot v knjigi Oscarja Wilda Idealni soprog: svoji ženi eden od junakov, potem ko ga ta obtoži izdaje zaradi prikrivanja grehov iz mladosti, pove: "Vse ženske delajo napako, da idealizirajo moške. S tem ne dosežejo nič drugega, kot da ustvarjajo imaginarne idole." A bolj zanimiva in težje uresničljiva je njegova naslednja misel: "Ljudje ljubezni ne potrebujejo, ko so na videz popolni, temveč ko so nepopolni. Ko smo ranjeni zaradi lastnih napak ali dela drugih, takrat se mora prava ljubezen izkazati kot tolažba in zdravilo. Kakšna je sicer sploh njena vrednost?" Lansko leto je bilo najtoplejše Nasa in ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje sta razkrili, da je bilo leto 2015 najtoplejše v svetovni zgodovini meritev, ki segajo v leto 1880. Otoplitev seveda globalno posega na področje ekonomije. V zadnjih 100 letih so h globalnemu segrevanju največ prispevale ZDA, Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija, Nemčija in Velika Britanija. Odgovorne so za več kot 60 odstotkov podnebnih sprememb od leta 1906 do 2005. Žal na globalno segrevanje vplivajo tisti, ki imajo denar. Med njimi so v prvi vrsti naftne družbe, ki vladajo svetu, ker je nafta tista, ki trenutno poganja gospodarstvo. Tako bo tudi v prihodnje, če ne bomo kmalu našli zanesljivih alternativnih virov. A za to tudi ni prave volje, saj je nafta trenutno zelo poceni. Analitiki ocenjujejo, da bo tu nekje ostala še kar nekaj časa, saj je trenutno ponudba večja od povpraševanja. ■ Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CM K, stran 7 4. februarja 2016 "^AS IZOBRAŽEVANJE 7 25 novih zaposlitev na Premogovniku Šola za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje in Premogovnik Velenje dobro sodelujeta pri izobraževanju za zahteven rudarski poklic Premogovnik Velenje se kljub zelo zahtevnim razmeram, v katerih trenutno je, zaveda, da so znanje in izkušnje v času hitrih sprememb izjemno pomembni. Podjetje še posebno pozornost namenja kadrom, kar dokazuje nju veliko pozornosti, pomembna pa je tudi praksa na delovnem mestu. »Izobraževanje izvajamo na za to določenih deloviščih v jami in zunanjih enotah, po učnem delovnem načrtu. Model uvaja obvezno praktično usposa- Predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob s štipendiranjem dijakov in zaposlovanjem strokovnih kadrov. V začetku letošnjega leta so zaposlili 25 štipendistov geostroj-nikov rudarjev, geotehnikov in mehatronikov operaterjev. Izobraževanju za rudarski poklic, ki je zelo specifičen, namenjajo na Šolskem centru v Vele- kadrov, ki ga podpira tudi Evropska unija, je primer dobrega sodelovanja izobraževalne ustanove z gospodarstvom, saj gre za tesno povezovanje teorije in prakse,« je povedal predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob Večina štipendistov velenjskega Premogovnika se šola v programih geostrojnik rudar in geotehnik na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje. V tem šolskem letu je bilo razpisanih in podeljenih 14 štipendij, od tega 8 za geostrojnike rudarje in 6 za geotehnike. Dijaki imajo z vpisom v ta dva programa poleg možnosti pridobitve kadrovske štipendije še nekatere dodatne ugodnosti, kot so brezplačni zdravniški pregled, malica, prevoz, uporaba zaščitnih sredstev, dodatek za uspešnost in drugo, pet najboljših dijakov pa ima prednost pri zaposlitvi ter možnost sodelo- vanja pri raznih projektih. Dijaki opravljajo praktično izobraževanje pod vodstvom izkušenih in usposobljenih učiteljev oziroma inštruktorjev. Mag. Albin Vrabič, ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje, poudarja: »Že desetletja na naši šoli skupaj s Premogovnim zagotavljamo dobro usposobljene in kvalificirane kadre. Naši dijaki celoten praktični pouk izvedejo v Premogovniku Velenje. Ko končajo šolanje, so pripravljeni za delo v jami. Poleg tega imajo skoraj vsi štipendijo in jamski Ravnatelj Šole za rudarstvo Šolskega centra mag. Albin Vrabič bljanje z delom in daje poudarek pridobivanju praktičnih znanj in izkušenj, vključevanju v delovni proces, pridobivanju delovnih sposobnosti in navad, spoznavanju realnega delovnega okolja in sodelavcev, torej znanj, ki jih v šolskih delavnicah ni mogoče pridobiti. Takšen način vzgoje dodatek, če so uspešni, dobijo še dodatek za prizadevnost.« Dijaki so nad prakso v jami navdušeni. »Čeprav so delovne razmere v jami nekoliko drugačne, kot so drugje, sem bil že v 1. letniku, takoj po prvem obisku v jami Premogovnika Velenje, trdno prepričan, da sem izbral Dijaki med opravljanjem obvezne prakse v jami Premogovnika Velenje (foto Miran Beškovnik) Matej Prosenjak pravi poklic,« pravi dijak 3. letnika Šole za rudarstvo in varstvo okolja Matej Prosenjak. »Delo v jami se mi zdi zelo zanimivo in raznoliko. Z dobrim uspehom v šoli prideš tudi prej do zaposlitve. Če postaneš najboljši dijak, imaš za zaposlitev še večje možnosti, če si odličen, pa imaš tudi višjo štipendijo,« kar pomeni, da ima lahko dijak v tretjem letniku skoraj tristo evrov mesečnih prihodkov. ■ nekaterih programih manj razpisanih prostih mest Tatjana Podgoršek Minulo soboto je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport na svojih spletnih straneh objavilo razpis za vpis v programe srednjih šol za šolsko leto 2016/2017. V njem je predvidenih manj prostih mest za šole Šolskega centra Velenje v primerjavi s tekočim šolskim letom. Manj mest za gimnazijo, gostinsko turističnega in strojnega tehnika Od razpisanih 746 je za novince predvidenih 606 prostih mest (lani 662) v 21 srednješolskih programih ter 140 mest v petih programih poklicno-tehniškega izobraževanja po sistemu 3 + 2. Tako so na Elektro in računalniški šoli razpisali za novo šolsko leto 166 mest, na Strojni šoli 204, na Šoli za storitvene dejavnosti 152, v gimnaziji 114 ter na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja 110 mest. »Manj prostih mest, kot jih imamo za tekoče šolsko leto, je razpisanih v programih gimnazije, v programu gostinsko-turistični tehnik ter strojni tehnik, vendar nam je pristojno ministrstvo obljubilo, da bomo ob morebitnem povečanem vpisu lahko zaprosili za dodatne oddelke,« pravi Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Velenje. Sicer pa novosti v ponudbi šol ŠCV ni, čeprav so znova zaprosili za možnost izobraževanja v programu predšolske vzgoje za novince, za poklicni tečaj v programu računalniški tehnik, zaradi varče- Gabrijela Fidler: »Če bo vpis v posameznih programih večji od razpisanih prostih mest, bomo lahko zaprosili za dodatne oddelke.« valne politike pa ministrstvo znova ni prižgalo zelene luči za izobraževanje v maturitetnem tečaju. Informativni dnevi Prvi od datumov, pomembnih za bodoče dijake in njihove starše, so informativni dnevi. Ti bodo v petek, 12., ter v soboto, 13. februarja. Prvi dan bodo lahko deve-tošolci in njihovi starši pridobili potrebne informacije o možnostih, pogojih izobraževanja, šolskih prevozih, izbirnih vsebinah, prehrani in še čem ob 9. uri (programi gimnazije ter elektro in računalniške šole), ob 11. uri (Stroj- na šola in Šola za rudarstvo in varstvo okolja), popoldne pa vse ob 15. uri. V soboto bodo vse šole začele informativni dan ob 9. uri. »Bodočim dijakom in njihovim staršem svetujem, da se doma po- govorijo o možnostih izobraževanja, obiščejo informativne dneve, na katerih naj bodo čim bolj radovedni, naj primerjajo šole med seboj, kajti za pravo odločitev jim bo dobrodošla vsaka informacija.« Preizkusi posebnih nadarjenosti, znanja oziroma spretnosti za program Umetniške gimnazije -likovna in glasbena smer pa bodo v soboto, 5. marca. a V Na šolah Šolskega centra Velenje za novince prostih 606 mest - Programskih novosti ni - Informativni dnevi 12. in 13. februarja ŠOLSKI CENTER VELENJE Učenci in dijaki zaključnih letnikov! Vabljeni na informativna dneva srednjih sol v in Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje v petek, 12. 2. 2016, ali v soboto, 13. 2. 2016. Podrobnejši razpored najdete na www.scv.si in na spletnih straneh posameznih sol. Trg mladosti 3 • Velenje 03 896 06 00 • info@scv.si www.scv.si . ■ I PRIDRUŽITE SE NAM POD MAVRICO ZNANJA Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 8 8 OB KULTURNEM PRAZNIKU 4. februarja 2016 »Vsak človek lahko da kulturi sebe« O kulturi, umetniškem ustvarjanju, lokalnem kulturnem okolju, produkciji, občinstvu ... smo se pogovarjali z gledališčnikom in direktorjem Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetanom Čopom Tina Felicijan Januar leta 1993. Takrat se je Kajetan Čop, ponosen Topol-ščan, »čisto slučajno,« pravi, prvič srečal z gledališčem. Z večernih izhodov se je moral vračati z zadnjim avtobusom že ob 22. uri, zato je tudi v Velenje šel bolj kopalnico, do tega, kako se obnašaš do soseda, sodelavcev, do tujih ljudi, kako sprejemaš drugačnost. Vse je kultura.« In nivo kulture je tak, kot si ga zaslužimo. »Kultura je taka, kot je večina ljudi pri nas. V nekih alternativnih, intelektualnih krogih, se marsikdo pritožuje nad Modrijani ... »Mislim, da je danes težava v tem, da imamo preveč zunanjih dejavnikov, ki nam onemogočajo, da bi se ukvarjali s tem, kar imamo v srcu.« zgodaj, da bi le bil čim dlje v mestu, čeprav se ni še nič dogajalo. Ko je tako posedal v parku pred gimnazijo, so nanj naletele sošolke, ki so obiskovale lutkovni krožek, in ga povabile zraven. »Preko tega krožka sem prišel do praške gledališke akademije DA-MU, kjer sem pet let študiral lutkovno in alternativno scenografijo ter avtorsko gledališče,« danes pa je gledališče njegov način življenja - ne ukvarja se s tem, ali je to, kar počne, visoka umetnost ali ne, ampak ima to preprosto rad. Kot štipendist Ministrstva za kulturo se je z mlado družino leta 1999 moral vrniti domov, kjer je nadaljeval ustvarjanje v gledališču - tako klasičnem kot lutkovnem in klovnovskem. Igra v družinskem gledališču Burek-teater, nastopa, režira pri Gledališču Velenje, ustvarja sceno in lutke pri Lutkovnem gledališču Velenje, pri tem pa veliko sodeluje s soprogo Alice, vodjo in režiserko Lutkovnega gledališča. Skupaj sta ustvarila dve avtorski otroški nanizanki na TV SLO - Notkoti in Vesela hišica. Od leta 2003 je direktor šoštanjske-ga Zavoda za kulturo, v katerem je, poleg drugega, osnoval tudi Amatersko GLEDališče Šoštanj - AGLEDAŠ. Kultura je ena »Kultura je dejansko tako širok pojem, da se nam še sanja ne. Najpogosteje si jo predstavljamo kot neke prireditve, razstave, knjige, kot nekaj, kar preberemo, gledamo, poslušamo. Ampak kultura je praktično vse - od tega, da greš, ko zjutraj vstaneš, v no bi seveda bilo, če bi se profesionalni ustvarjalci lahko posvetili samo ustvarjanju in od tega lahko (pre)živeli. Ampak pri nas kaj takega največkrat ne gre.« Treba je tudi ločiti med amaterskim in profesionalnim ustvarjanjem: »Namen amaterskega je predvsem druženje in pridobivanje veščin, ki blagodejno vplivajo na tvoje življenje. Namen profesionalnega pa je način življenja in vplivanje na okolje s svojimi deli in sporočili.« Ampak to je pač podoba okusa večine prebivalstva v našem okolju.« Zato je vloga vsakega zavoda za kulturo izobraževati, kajti tisto, česar nam primanjkuje, je izobraževanje otrok v kulturi pri obšolskih dejavnostih. Šoštanj-ski zavod že dve leti izvaja brezplačne ustvarjalne dejavnosti za otroke, ki se jih zdaj udeležuje že deset odstotkov vseh šoloobveznih šoštanjskih otrok, omogoča pa tudi druge brezplačne kulturne vsebine. »Na ta način lahko mi dolgoročno vplivamo na spremembo kulture med ljudmi. Če bodo le gledali televizijo, poslušali radio in hodili na žure, se ne bo nič spremenilo. V bistvu se bo poslabšalo.« V debate o visoki ali nizki kulturi pa se ne spušča rad, češ da ne obstaja več kultur. Umetnost je ena in njeno bistvo je, da te napolni z nečim, po možnosti s pozitivnimi čustvi, da ti odpre oči in ti nekaj novega sporoči. Ob- Kako lahko kultura premošča kulturne razlike? V življenju želi pomagati ljudem, zato je tudi pomagal v sprejemnem centru za begunce v Dobovi. »Slovenija žal nima tistega moškega spodnjega dela telesa, zato si žal nikoli ne upa narediti nekaj po svoje.« Tako smo se znašli v situaciji, da skozi Slo-venij o hodijo begunci, mi pa kar pozabljamo, da so to ljudje. »Seveda prihaja do kulturnih sprememb, ampak do teh je prihajalo skozi vso zgodovino človeštva. Pozabljamo, kako je nastala Slovenija, kako je nastala Amerika, o zgodovini, o tem, kdo smo. Ker bodo ljudje tako tudi bolj strpni,« razmišlja. »In to straše-nje z islamom . v tem trenutku je v Sloveniji štiri odstotke muslimanov in deset odstotkov tujcev. Tudi na ravni Evrope je muslimanov v resnici malo. Mi nimamo težav zaradi tujcev. Imamo težave zaradi politike, ker nas nekdo ves čas zavaja in hoče, da se kregamo, saj se takrat nimamo časa ukvarjati s politiko.« Prav kulturno-umetni-ško ustvarjanje je tisto, ki odraslim lahko postavi zrcalo, jim kaj pove in odpre oči, otroke pa izobražuje. »Gledališče je prostor, v katerem lahko izraziš svoje mnenje o situaciji v svetu. Skozi zgodovino se je to v gledališču vedno dogajalo. Moje predstave, tudi za otroke, imajo sporočila o tem, kaj se pri nas dogaja, o moralnih vrednotah, nazorih. Poskušam pa biti politično nepristranski. Če opozarjam na politiko, se ne grem ,levi-desni', ampak govorim na splošno, recimo, da je politika amoralna.« stajajo le različne zvrsti, različni okusi. Je pa razlika v izvedbi. »Pri tem pa lahko ločimo slabe in dobre stvari.« In seveda med profesionalci in amaterji, med katerimi ni razlika le v izobrazbi na tem področju. »Je v pristopu, odnosu do dela in načinu. Ideal- da se je v Ameriki in Avstraliji zgodil genocid nad prvotnim prebivalstvom, kako je postal svet krščanski. To se mi zdi žalostno.« Kako lahko premostimo našo paranoičnost in ksenofobi-jo? »Tudi tako, da začnemo že v vrtcih in šolah bolj izobraževati opozarjajo. Lokalni zavod z nekaj tisoč evri proračuna si težko privošči avtorje od drugod, lahko skromno vlaga le v lokalne. Lokalni umetniki zbežijo Pred nekaj leti je nastalo veliko zavodov za kulturo v rural-nih okoljih. Danes pa se ob pomanjkanju denarja marsikatera občina sprašuje, če ga potrebu- tanju in kar v Velenju pogrešam. Govorim seveda o javnih zavodih! Vedno več staršev nima denarja. Če pa bomo javni zavodi nudili priložnosti za izobraževanje otrok, se nam bo to čez dve desetletji povrnilo, ker bodo ti otroci drugače gledali na svet. Je pa vprašanje, koliko politikov si upa podpreti kaj takega, ker je to bumerang, ki bo priletel nazaj, »Kulturniki smo vsi ljudje, ki kulturno živimo. Ustvarjalci lahko na stvari v družbi opozarjajo. Vloga kulturnikov oziroma umetnikov ustvarjalcev je osveščanje. In v določenem trenutku iti na ulico.« Visok davek kaznuje umetnost Žalosten se mu zdi porazen odnos do kulture na periferiji. »Da lahko na določenih razpisih dobiš denar le s poznanstvi, je nedopustno. Pri tem moramo marsikaj spremeniti. Slovenija ni Ljubljana. Mislim, da bi ministrstvo za kulturo moralo veliko bolj podpirati ruralna okolja kot pa Ljubljano in Maribor. Zakaj bi moral nekdo, ki je že priznan umetnik, dobivati veliko več denarja kot nekdo, ki šele začenja?« Tudi avtorske pogodbe so zaradi visokega davka velika težava, še en paradoks, na katerega kulturniki že vrsto let »Namen ustvarjanja umetnosti, kulture je izobraževati in ustvarjati dobro počutje.« je, kaj je sploh njegov namen. A prav tam so ti zavodi izredno pomembni. »Zavod za kulturo mora z denarjem in iskanjem ustvarjalnih ljudi v svojem okolju pomagati, da začnejo. Seveda to ne pomeni, da jih bomo preživljali, lahko pa jim omogočimo začetek. To je naloga lokalne skupnosti na področju kulture. Torej izobraževati ljudi o kulturi in jim omogočiti ustvarjanje. Težava v Sloveniji je tudi, da se umetniki iz obrobnih okolij, ko gredo študirat, ne vračajo, zbežijo. Iz našega okolja sta na primer Tjaša Ferme in Romeo Grebenšek, ki sta študirala gledališče, odšla v ZDA in Trst.« Kajetan Čop se je tudi zato odločil, da je ostal, čeprav je imel po vrnitvi iz Prage možnost biti v Ljubljani. »Toda malo je takih norcev.« Šaleške občine so kulturne Oba aktualna velenjska in šo-štanjska župana ter oba prejšnja, podobno pa tudi v Šmartnem ob Paki, so omogočali, da se kultura razvija. »Za zdaj kultura še živi spodobno. Imamo plesalce, glasbenike, gledališčnike, likovnike ... Je pa treba vedeti, da bi lahko bilo še bolje, morda bi bilo treba le delati malenkost bolj dolgoročno.« O domačem okolju pove: »Na področju glasbe in plesa je v Velenju odlično urejeno - je med čem izbirati. Tako je tudi še kje drugje. So pa še zvrsti, pri katerih je zgodba drugačna. In mislim, da bi Velenje zmoglo podpreti tudi te. Predvsem pa, da bi jih ponudilo brezplačno. To je nekaj, kar počnemo v Šoš- ko si bodo ti kulturno izobraženi mladi še več upali kot danes,« pomišljuje. Kulturniki pri nas občinstvo imajo, pravi, a obisk kulturnih prireditev bi lahko bil boljši. »Govorim na pamet: določeni ljudje v našem okolju, ki se imajo za nekaj več, hodijo na predstave samo v Ljubljano. Če so to take predstave, ki jih pri nas ni, s tem ni nič narobe. Če pa hodiš tja na predstave samo zato, ker je to glavno mesto, potem pač imaš, oprosti, težave sam s sabo.« Kulturi lahko da sebe Ustvarja pravzaprav cela družina Čop, saj sta oba otroka, sedaj že dijaka gimnazije, Noemi in Kilian, od malega kazala zanimanje za proces priprave gledaliških predstav in želela pomagati. Kilian rad izdeluje lutke in ima izvirne ideje pri scenografiji, Noemi je že drugo leto članica Gledališča Velenje, a se je lani preizkusila tudi kot kostumografinja in je za mamino lutkovno predstavo Romeo in Julija kreirala kostume. »Eni 'športajo', mi smo pač kulturniki.« Tako kultura povezuje njihovo družino in jim s tem daje nekaj več. »Jaz pa lahko kulturi dam le to, kar sem. Vsak človek lahko da kulturi sebe in kultura mu bo dala nazaj točno to: sebe,« je sklenil pogovor Kajetan Čop, ki vsak dan praznuje kulturo, ta pa mu, kot je dejal, pomeni način življenja. Če ne bi bilo tega, najbrž ne bi bil srečen. »To mi pomeni Srečo.« seminarji, delavnice, tečaji najem predavalnic www.abitura.si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32 Naš dom stoji na Viču, med zelenicami športnega parka, proč od mestnega hrupa, a obenem blizu centra mesta in številnih srednjih šol. Dijaški dom Vič zagotavlja varno zavetje dijakinjam in dijakom, ki nadaljujejo šolanje v slovenski prestolnici, omogoča uspešno šolanje in prijetno bivanje. Po obveznih učnih urah in brezplačnih inštrukcijah se naši dijaki in dijakinje srečujejo pri interesnih dejavnostih, kjer se sproščajo in razvijajo svoje interese. Dijaški dom VIC Gerbičeva ul. 51 / a • 1000 Ljubljana T: 01 47 901 11 F: 01 47 901 36 ddv.info@guest.arnes.si www.dd-vic.si a Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CM K, stran 17 4. februarja 2016 OB KULTURNEM PRAZNIKU ""^Jis 9 Kultura je nekaj najlepšega Pred kulturnim praznikom smo se pogovarjali z direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny. Mira Zakošek Na kaj pomislite ob besedi kultura? »Moja prva misel ob tej besedi je, da je kultura nujna človeška dobrina, brez katere ne moremo živeti. Najbrž tudi zato, ker jo imam iskreno rada in jo živim od jutra do večera. Kultura je zame vedno povezana z doživljanjem lepega, vzgojnega, prijetnega ... Je nekaj, kar te lahko v trenutku zapelje iz realnega v vzporedne svetove, kjer so stvari drugačne, bolj iskrene, bolj čutne ... Ljudje kulturo prepogosto enačimo z umetnostjo, bodisi glasbeno, likovno, plesno, literarno, gledališčem, igro, fotografijo ... A kultura so seveda tudi vse naše vrednote in navade, razumevanja ljudi in sveta, naša prepričanja, presojanja in izražanja - in vse to določa naš način življenja v skupnosti. V našem mestu je razumevanje za kulturo zelo veliko in tudi zato je tu prijetno živeti.« Kaj pa vam pomeni kulturni praznik, kako ga doživljate? »Zame je to poseben in pomemben dan. Prav fino se mi zdi, da smo menda edini narod na svetu, ki je kulturi posvetil državni praznik. Tudi ko kultura še ni bila moja služba, sem praznik doživljala zelo intenzivno in si vselej vzela čas za premislek o kulturi, obisk proslave ali pa kakšnega drugega kulturnega dogodka. Vesela sem, da smo imeli že v osnovni šoli in kasneje na gimnaziji izjemne učitelje, ki so nas usmerjali k obisku gledališča, branju, izražanju ustvarjalnosti, razvijanju inovativnih idej, samostojnosti . Spominjam se, da sem že v nižjih razredih osnovne šole pripravljala različne scenarije ob kulturnih, pa tudi drugih praznikih in ob tem neizmerno uživala. Že takrat sem želela biti v vlogah režiserke, igralke, plesalke, dramaturginje, kore-ografinje, voditeljice in kostumo-grafinje hkrati. In otroštvo te tako zelo zaznamuje za vse življenje .« Katera »kultura« vam je osebno najbolj blizu? »Na prvem mestu poezija. Rada se izgubljam v ritmu besed in izvirnih misli. Tujih ali svojih. Posebno mesto ima v mojem srcu glasba. Res iskreno uživam na manjših, klubskih, intimnejših koncertih, na katerih sta ritem in poetičnost pomembnejša od glasnosti glasbe. Vedno znova me očara zvok kitare, zame ni lepšega instrumenta. Tudi gledališče obožujem, predvsem klasična dela me vedno znova očarajo. V zadnjem času sem vzljubila tudi sodobni ples. Pa ulično gledališče. In iskrene otroške produkcije. Ja, sko- Večino dogodkov Festivala Velenje tudi osebno spremljate. Kako jih doživljate - ali bolj kot vodja, ki se »trese«, če bo šlo vse v redu, ali jih uspete vseeno doživeti tudi za svojo dušo? »Po sedmih letih vodenja Festivala Velenje sem na dogodkih končno začela tudi uživati. Procesi organizacije so sedaj jasni, s nih presežkov v našem mestu. Za letošnji kulturni praznik imam vabila na več kot 20 različnih dogodkov po vsej Sloveniji, vsaj treh se bom zagotovo udeležila. 8. februar bom letos sicer preživela daleč stran - a tudi v tujini vedno izkoristim priložnost in obiščem kulturne objekte, dogodke, znamenitosti.« raj ni področja kulture, ki ne bi v meni porajalo prijetnih občutij.« Kako doživljate tiste kulturne dogodke, ki vam niso pisani na kožo, pa jih je vseeno potrebno organizirati? »Iskreno spoštujem to, da imamo ljudje različne okuse, potrebe in življenjske cilje. In se hkrati zavedam, da mora javna kultura zadovoljevati najširši krog ljudi in da mora biti pod enakimi pogoji dostopna vsem. Ljudje poleg vrhunske kulture potrebujemo tudi zabavo, to vemo vsi. V zadnjem času je tovrstna potreba vedno večja, to opažamo vsi organizatorji kulturnih dogodkov. Seveda pa si moramo javni zavodi v okviru javne službe prizadevati predvsem za izbor kvalitetnih produktov ter za razvijanje pozitivnega odnosa do kulture. To je naše osnovno poslanstvo in menim, da nam to kar dobro uspeva. Na drugi strani pa so tudi dogodki tržne narave, ki so seveda lahko lahkotnejši. Zagotovo je med temi tudi kakšen, ki ga v prostem času sama sicer ne bi obiskala, a ga zaradi službe z veseljem obiščem in doživim v njegovi posebnosti. sodelavci vemo, kaj pričakujemo od posameznega dogodka in drug od drugega, izkušnje te pripeljejo do tega, da znaš oceniti, kateri dogodki bodo v določenem času dobro sprejeti in razprodani, vključeni smo v zelo močno kulturniško socialno mrežo v Sloveniji in delo je zame sedaj zagotovo lažje kot na začetku. Seveda pa me na vsakem dogodku še vedno skrbi, če bodo mikrofoni piskali, ali bodo hostese pravočasno prinesle cvetje na oder, ali bo občinstvo zadovoljno z izborom prireditve ... Največ skrbi je zagotovo ob projektih lastne produkcije, torej pri teh, ki jih ustvarjamo sami v naši hiši. In če ti uspejo, je zadovoljstvo neizmerno.« Obiskujete kulturne dogodke tudi drugje, greste po »nova videnja, nova spoznanja, nova doživetja? »Včeraj sem si recimo v Ljubljani ogledala prenovljeno Narodno galerijo, ki je pravkar odprla svoja vrata, v naslednjih dneh imam v načrtu ogled operne stvaritve Othello, seveda bom tudi na Labodjem jezeru, ki bo zagotovo en od letošnjih kultur- Kako kot direktorica Festivala Velenje doživljate kulturno podobo tega okolja in kako ste zadovoljni z odzivom obiskovalcev? »Menim, da je Velenje v zadnjih letih v kulturi naredilo pomembne razvojne korake, ki s pestrostjo programa in raznovrstnostjo kulturnih vsebin zadovoljujejo tudi zahtevnejše uporabnike. Mestna občina Velenje, z županom Bojanom Kontičem in predstojnikom Urada za družbene dejavnosti Dragom Mar-tinškom na čelu, ima izjemen posluh za razvoj in nadgradnjo kulturne ponudbe, kulturniki imamo res dobre pogoje za delo, infrastruktura za produkcijo je odlična in tudi sodelovanje med različnimi producenti, posamezniki in ustvarjalci v mestu je dobro. To nam zavidajo v marsikaterem drugem mestu, kjer tudi opazijo naš razvoj kulture. Samo v sedmih letih, odkar vodim Festival Velenje, se je število naših obiskovalcev skoraj podvojilo. Vesela sem vsakega njihovega odziva, tako pozitivnih mnenj kot tudi dobronamernih kritik. Te morajo biti, da lahko nasle- dnje projekte zastavimo drugače in da smo še bolj usmerjeni k uporabnikom.« Kaj vas je na vaši dosedanji kulturni poti najbolj navdušilo? »Brezmejna domišljija najmlajših, ki jo doživljam ob projektih naše lastne produkcije. Koliko iskrenosti, brezpogojne ljubezni do umetnosti in ustvarjalnosti zaznam pri najmlajših v procesih kreativnega ustvarjanja! Včasih se vprašam, le kam izgine vsa ta energija z leti? Med nepozabnimi dogodki, ki so nastajali v našem mestu v teh letih, pa so zame izjemna Carmina Burana na Titovem trgu, naš prvi muzi-kal Čarovnik iz Oza, plesna produkcija He, he, helium, s katero smo poleteli celo do Južne Koreje ... Res je lepo imeti tako ustvarjalno delo. Lepše službe človek sploh ne more imeti. Četudi delovnik večkrat traja pozno v noč.« Vodite največjo kulturno ustanovo v Šaleški dolini, ki se bo še povečala, kako vidite to novo povečano institucijo? »Predvidoma v drugi polovici leta naj bi se Galerija Velenje in Festival Velenje združila. Upam in verjamem, da bomo na dobrih osnovah dosedanjega razvoja galerijske dejavnosti v mestu znali delo zastaviti tako, da bomo v ta čudoviti prenovljeni objekt z zanimivimi vsebinami privabili še več obiskovalcev. Zagotovo bo zelo dobrodošla kakšna novost, več promocije in še več idej kreativnih posameznikov. Skupina mladih umetnikov že sedaj pripravlja vrsto aktivnosti, ki odlično dopolnjujejo sedanjo dejavnost, predvsem s poudarjenim fokusom v kreativne industrije. Na nek način se veselim novih izzivov, seveda pa si želim, da bomo pri skupnih projektih mesta - od Pikinega festivala, Čarobnega decembra, Poletnih kulturnih prireditev, Kunigunde in drugih dogodkov - vsi javni zavodi in društva, ki smo financirani iz proračuna, še več in bolje sodelovali. Ne glede na organizacijske oblike naših institucij.« Na vseh področjih je manj denarja, žal tudi v kulturi. Mestna občina Velenje sicer za zdaj teh postavk še ni okrnila, več težav pa je s pridobivanjem sponzorjev. Kako bo to vplivalo na letošnjo kulturno podobo? »Mestna občina Velenje namenja kulturi veliko pozornosti in proračunskih sredstev v zadnjih letih ni zmanjševala, celo povečevala jih je. Res je, da imamo letos vsi zavodi v proračunu pet odstotkov sredstev manj, a ver- jamem, da bo naš program vseeno zelo pester in kvaliteten. Seveda pa je potrebno premišljeno načrtovanje in oblikovanje programa ter racionalna izvedba. Verjamem, da bomo z dobrimi projekti tudi v prihodnje uspeli nagovoriti določene sponzorje, seveda pa je tu še vrsta razpisov, ki jih po mojem mnenju še ne znamo povsem izkoristiti. Prav pri tem bomo v prihodnje skušali narediti še več.« Kaj si še želite postoriti? »Veliko je še želja in idej. S sodelavci ravno v teh dneh pripravljamo načrt povsem novih zgodb, ki bi jih Festival Velenje rad razvil v naslednjih letih. Usmerjeni bomo predvsem na polje produkcije za otroke in družine. Vsekakor moramo v naslednjih letih pomladiti gledalce na naših abonmajih, torej bo kulturni vzgoji namenjenega veliko časa. Pa ne le kulturni vzgoji za mlade, ampak za vse generacije. Več programov bomo pripravljali za osebe s posebnimi potrebami, socialno šibkejše, dijake in študente, še bolj bomo spodbujali ustvarjalnost posameznikov in krepili celotno kulturno mrežo v mestu. Okrepili bomo polje mednarodnega sodelovanja in več dogodkov prirejali skupaj z različnimi narodnimi skupnostmi, ki živijo pri nas. Želimo si še več vrhunskih dogodkov, ki bodo v naše mesto pripeljali ljudi tudi od drugod, zato moramo pripraviti nove skupne produkte kulturnega turizma. Seveda pa si želim tudi čisto preprostih stvari: da bi naše manj redne obiskovalce le naučili, da ob prihodu v gledališče odložimo jakno ali plašč v garderobo, da med predstavami ne fotografiramo ali snemamo z mobiteli, da na predstave ne zamujamo ... To je še kako pomembno za kakovostno doživljanje kulturnih dogodkov. Res si želim, da bodo vsi naši prihodnji koraki usmerjeni k še višji kakovosti bivanja v našem mestu.« Pa še vaše želje ob kulturnem prazniku. »Želim si, da bi ta dan vsi vsaj del svojih misli namenili kulturi. Da bi se spomnili na svoje korenine, narodno identiteto, zgodovinska dejstva ter začutili moč kulture, ki nas povezuje, ohranja, navdihuje ... In se ob tem zavedali, da je kultura tudi naš notranji mir, strpnost, sočutje do ljudi, spoštovanje različnosti, pa tudi naša plemenitost, odgovornost, senzibilnost, drznost misli ter ne-minljivost naših želja.« ■ Nocoj proslava in sprejem za kulturnike Velenje, 4. februarja - Mestna občina Velenje bo pripravila osrednjo slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika nocoj ob 19. uri v Domu kulture v Velenju. Slavnostni govornik bo poslanec v državnem zboru Saša Tabakovic, kulturni program pa bodo pripravili učenci osnovne šole Gorica. Že ob 18. uri pa bo pripravil župan Bojan Kontič v Galeriji Velenje sprejem za kulturne ustvarjalce. Ob tem bodo odprli tudi razstavo priznanega slovenskega slikarja, Prešernovega nagrajenca Marka Jakšeta. a mz V Šoštanju proslava v ponedeljek Šoštanj - Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Šoštanju v ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu. V avli bo na ogled instalacija kiparja Vasja Ulriha, v veliki dvorani pa projekcija filma V Prešernovem letu 2002, ki je bil posnet ob 200. obletnici Prešernovega rojstva. Na proslavi bodo nastopili Jerica Žgeč, Jerneja Srebernjak, Oktet TEŠ in Vasja Ul-rih. Osrednji govornik bo Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj. Pa tudi sicer bo Prešernov dan v Šoštanju pester. Od 10. do 16. ure bo dan odprtih vrat Vile Mayer (ob 14. uri vodenje po razstavi pletarskih izdelkov Ivana Verdnika), od 10. do 18. ure dan odprtih vrat Muzeja usnjarstva na Slovenskem, kjer bodo ob 12. uri odprli samostojno kiparsko razstavo domačina Franca Ravnjaka. a mkp Šmarčani bodo s kulturo utripali v petek Šmartno ob Paki - V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki bo jutri (v petek) ob 18. uri proslava, s katero bodo zaznamovali letošnji kulturni praznik. Tokrat jo bodo pripravili učenci in učitelji tamkajšnje osnovne šole. V šmarškem kulturnem društvu pravijo, da so se ti doslej že izkazali in da se po zaslugi podmladka in mentorjev, ki so pripravljeni delati z mladimi, za prihodnost kulture v tej občini ob Pa-ki ni treba bati. a tp Prazniku v poklon Velenje, 6. in 8. februarja - V dneh pred slovenskim kulturnim praznikom se bodo nanj na različne načine spomnili tudi v kulturnih društvih. Šaleško literarno društvo Hotenja vas to soboto, 6. februarja, ob 19. uri vabi na literarni „Večer s figami" v Vilo Bianco. S Prešernom se bodo sprehodili po zemljevidu jezikov, ki smo jih slišali nekoč in jih slišimo še danes. Društvo šaleških likovnikov pa vas v ponedeljek, na sam kulturni praznik, od 10. od 17. ure vabi, da jih obiščete v njihovih novih prostorih na Goriški 45 (v bivših prostorih KS Gorica). Obisko- valci si bodo lahko na dnevu odprtih vrat ogledali likovnike pri delu. Ustvarjali bodo tako slikarji kot keramičarke. ■ Kar 191 udeležencev Celje, Velenje - Od ponedeljka do danes (v četrtek) poteka v Celju in Velenju 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjsko-koroške regije. Na njem se predstavlja kar 191 obetavnih mladih iz 11 glasbenih šol v regiji. Največ tekmovalcev je v disciplini klavir, in sicer kar 50, 41 pa je flavtistov. Vsi, ki bodo na regijskem tekmovanju prejeli zlato plaketo, bodo čez mesec dni nastopili še na 45. državnem tekmovanju za mlade glasbenike. To bo tretjič zapored potekalo v glasbenih šolah primorske regije. a tp Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 4. februarja 2016 Sedem jazzovskih koncertov Začel se je 5. Max klub jazz festival, ki bo ponudil vse od Big Banda, ženskih vokalov do free jazza Tina Felicijan Festival jazzovske glasbe je že potekal v letih od 1999 do 2002, ko je program sestavljal izjemni, žal že preminuli hrvaški vibrafo-nist Boško Petrovič, »ki je v Velenje pripeljal izjemne jazzovske glasbenike. Takšne, ki so zapisa- ni v svetovni analogiji jazzovske glasbe,« se spominja Matjaž Ša-lej. Vse do začetka Evropske prestolnice kulture leta 2012 je jazz v Velenju potihnil, saj »ni bilo več posluha, da bi bila tradicija strnjena,« tako pa ni bilo dovolj denarja za festival. Zdaj ga že pet let vodi lanskoletni nagraje- nec Prešernovega sklada, svetovno priznani saksofonist domačin Jure Pukl. »Obeta se zelo raznolik in bogat program z veliko vokalnega jazza, ki je precej nezahteven in meji na etno glasbo. Za vse okuse se bo nekaj našlo,« pa je napovedal Šalej s Festivala Velenje, ki poleg Max kluba, Činele Na petem Max klub jazz festivalu sledijo še Family Affair madžarsko-srbskega saksofonista Adama Klemma in žene vokalistke Sandre. Najbolj mednarodno obarvan koncert bo Modern and Swing Jureta Pukla in Daniela Noesiga. Na četrtem koncertu Beauty of the Freeness bo nastopil Trojnik v zasedbi Ceneta Resnika, Tomaža Groma in Vida Drašlerja. Sledi trio Dreja Hočevarja, Sama Šalamona in Domna Gnezde z naslovom ter koncert Drums, Guitars & Universe. Predzadnji koncert bo priredil trio pianista Milana Stanisavljevica z Jadranko Juras. Festival se bo zaključil s triom Mateja Hotka, Marka Črnče ca in Gašperja Bertonclja The roots in koncertom All'bout that bass. Festival upravičil pričakovanja Žalec, od 22. do 24. januarja - Jubilejni, 10. BUMfest, edini festival tolkalnih skupin v Sloveniji, je znova upravičil visoka pričakovanja, saj so gledalci vse tri festivalske dni napolnili dvorano II. slovenskega tabora v Žalcu in uživali v zvokih glasbe tolkal iz 10 različnih držav. Skupaj z matinejo za otroke si ga je ogledalo blizu 1600 ljudi. V prvem in druge dnevu festi- vala je bil oder namenjen skupinam in posameznikom iz Italije, Avstrije, Belgije, Danske in Nemčije. Vsak dan je bil nekaj posebnega. Otvoritvenega koncerta se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil častni pokrovitelj festivala. Zaključek je bil »pompozen«, saj se so ob aktualni tematiki predstavili štirje begunci, ki zdaj živijo v Evropi od glasbe, gledal- ci pa so skozi njihove posnete zgodbe na velikem platnu uživali v glasbi z njihovih področij. V projektu Faces and Places so se zadnji večer glasbeniki selili iz Venezuele in Kube v Burkino Faso, nato v Sirijo in se na koncu z vsemi gledalci v dvorani, ki so zaplesali na salso, še enkrat vrnili na Kubo. d. o. o., sodeluje pri izvedbi jaz-zovskega festivala, podpira pa ga Mestna občina Velenje. Ušesa so odprta Po Šalejevih izkušnjah raje poslušamo večje zasedbe kot majhne. »Vedno je dobro obiskan vokalni jazz - bolj ko jazz žanrsko > Max klub je ob začetku jazzovskega festivala sprejel Big Band orkester RTV Slovenija s projektom kitarista Janija Modra. Izvajali so njegovo avtorsko glasbo in ostalo po njegovem izboru. ALTERNATOR Kupim Projekt Modern and Swing bo Jure Pukl tudi posnel, zgoščenka v živo z Max klub jazz festivala pa bo izšla konec leta. meji na popularno glasbo, več ima pristašev. Instrumentalni free jazz obišče manj ljudi, vendar na splošno radi hodijo na vse zvrsti jazza,« ocenjuje. Zanimanje za to zahtevnejšo zabavno glasbeno zvrst narašča in je letos že zakupljenih več abonmajev kot prej, »zato bo vzdušje na festivalu dobro in glasbi primerno.« Dobro kaže tudi za prihodnost Festival bo letos pospremila Kreativna jazz klinika, ki bo potekala v sodelovanju Mestne občine Velenje in velenjske glasbene šole Velenje. Jure Pukl je na kliniko pripeljal izjemne mentorje in glasbenike tako iz tujine kot iz rodnega mesta - domačina Roberta Jukiča in Miha Korena, seminarje pa bo vodil tudi sam. »Zgodba okoli jazz glasbe se s tem samo zaokroža. S prirejanjem koncertov te glasbe in seminarjev za glasbenike postaja Velenje eden od centrov jazz glasbene produkcije v Sloveniji oziroma mest, kjer se na tem področju veliko ustvarja in dogaja. Vemo, da je jazz zahtevnejša glasbena zvrst, ki vzgaja poslušalce na področju glasbe, zato lahko rečemo, da je takšen programsko zasnovan koncept v Velenju na pravi poti in se dobro odvija,« je sklenil Matjaž Šalej. Aleš Ojsteršek Fraza, da nekaj kupiš, ali pa ne kupiš je hitra rešitev in opora, ko vas neukega skušajo prepričati v nekaj. Prvi vtis je pomemben, pogosto tudi ključen. V polju splošnega izobraževanja je zdaj mogoče najti spoznanja, da smo učenju teh spretnosti v preteklosti namenili premalo pozornosti, na področju poklicnega so to itak že kupili, zdaj je na vrsto poklicana stroka splošnega izobraževanja, tisti, ki jim je bilo ukvarjanje z izzivom o zaposlji-vosti maturanta ali diplomanta prizaneseno. S tem, kako mlade (družboslovce, naravoslovce s široko splošno izobrazbo) pripraviti za vstop na trg dela, se danes ukvarjajo svetovalna podjetja, po novem pa naj bi to postala domena splošnega izobraževanja. Spretnost podjetnosti je sestavljanka ustvarjalnosti, inovativno-sti, sposobnosti zaznavanja problemov in priložnosti, sposobnosti strateškega razmišljanja, kritičnega razmišljanja, sposobnosti prevzemanja tveganja, empatičnega ravnanja, usposobljenost reševanja problemov in zmožnost timskega dela. Za področje izobraževanja velja, da gre za spretnosti, ki jih morajo osvojiti najprej pedagogi, kot tudi ravnatelji in v nadaljevanju učenci. Ker gre za pomembno spremembo paradigme splošnega izobraževanja, bo toliko pomembneje za vse, da smo v ta proces že od samega začetka vključeni praktično vsi zainteresirani deležniki, od sfere izobraževanja do gospodarstva. Posebne vrste težava se kaže še v tem, da je tudi ta proces sam po sebi posel in da zanj veljajo enake zakonitosti - boj za primat ali čim večji delež vsakega. Pričakovanja družbe so precej jasna. Mladim je treba zagotoviti znanja in spretnosti, ki bodo lajšale prehod med izobraževanjem in trgom dela. Ker je potrebno upoštevati številne posebnosti, je zaznati reševanje izzivov v smislu, da se posebne vrste usposabljanj zagotovi tudi za področja strok, kjer še nimamo ustaljenih ali domišljenih prehodov na trg dela - kulturno družbene dejavnosti, aktivno državljanstvo, socialno podjetništvo. Stroka danes zagovarja predlog, da se na do-visokošolski ravni podjetnosti lotimo teoretsko in praktično. Iz preteklosti so nam ti principi sicer znani (spomnimo se samo usmerjenega izobraževanja), vsekakor pa velja, da je danes podjetnost razumljena bolj sestavljeno in zato predstavlja novost. Razmišljajmo o skrbi za ohranjanje inovativnosti, ki je posamezniku imanentna, bodimo dovzetni za trenutke, ko se pokaže ustvarjalnost, učimo se zaznavati izzive in jih razumimo kot priložnost, kritično razmišljajmo o pomembnih vidikih, kot so etičnost, trajnost, učimo se sposobnosti prevzemanja tveganja in predvsem ga dopuščajmo, krepimo zmožnost empatičnega ravnanja, kot še zmožnost timskega dela. Nemalokrat na tem mestu poudarjamo, da so panoge, kot so kulturna industrija (ali kreativna danes) nepogrešljiv element v procesu učenja podjetnosti in od tega v tem primeru ni odstopanj. Kot družba do sedaj teh znanj nismo znali povezati, v praksi pa se to kaže na prevelikem številu mladih usposobljenih teoretikov v iskanju zaposlitev, ki jih nihče ne kupi. Kombinacija medpodjetniškega izobraževalnega centra in galerijske dejavnosti v tem svetu zato ni nič nenavadnega. Samo nova forma pač. Z jubilejem v mesec kulture Tatjana Podgoršek V občinah Zgornje Savinjske doline bodo tudi letos zaznamovali slovenski kulturni praznik z mesecem kulture. Prva v okviru programa prireditev je bila na sporedu minuli vikend, zadnja bo v soboto, 5. marca. Letošnji mesec kulture je jubilejni. Pred 40 leti je namreč Območna izpostava Javnega sklada RS Mozirje organizirala predstavitev ljubiteljske kulturne dejavnosti v dolini. Najprej s tednom kulture, ki je 10 let kasneje prerasel v mesec kulture. Na njem predstavijo tamkajšnji kulturni zanesenjaki svoj najboljše stvaritve. Letošnji program je - pravi vodja omenjene izpostave Simona Zadravec - znova zelo bogat. Prireditve (največ je gledaliških) se bodo zvrstile po vseh krajih Zgornje Savinjske doline. Osrednji dogodek meseca kultura bo slovesna akademija. Ta bo v nedeljo, 7. februarja, tokrat v Gornjem Gradu. Na njej bodo nekaterim najzaslužnejšim ljubiteljskim ustvarjalcem doline podelili priznanja območne izpostave za kulturno delovanje. Dobitniki priznanj Najvišje priznanje območne izpostave oziroma njenega sveta bo za življenjsko delo prejel Jože Ram-šak - Zotler. Dobitniki priznanja sveta izpostave bodo Jože Tlaker, Katja Gruber, Nejc Slapnik. Kulturno društvo Bočna bo prejelo zlato jubilejno priznanje, jubilejna priznanja pa Zvonka Zakrajšek, Jure Rojten, Stanko Gašparič, Janez Čeplak, Kulturno društvo Gornji Grad. Med prejemniki priznanja sveta območne izpostave za posebne dosežke v letu 2015 pa bodo Gledališče Mozirsko, Jasna Skornšek, Simona Ermenc, Vesna Skornšek, Jaka Steblovnik, projekt Z lesom v svet, otroška pevska zbora osnovnih šol Mozirje in Nazarje, oktet Žetev, Pevci ljudskega izročila iz Luč ter Robnikovi sestri iz Konjskega Vrha. a a a a Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CM K, stran 17 4. februarja 2016 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Že blizu 1300. oddaja V velikonočnem času leta 1981 je bila na Radiu Velenje prvič predvajana verska dodaja Duhovna iskanja. Med pobudniki zanjo je bil tudi naddekan Jože Pri-božič, ekipo pa danes sestavlja kar okoli dvajset ljudi iz dekani-je Šaleška dolina, od tega jih je približno pet že od vsega z a - četka. Še dva meseca in oddaja bo na sporedu že 1300. Njeno vodilo je »Uspeh je spodbuda, da se lotiš česa večjega. Neuspeh pa je povabilo, da z upanjem znova začneš svoje poskuse.« V 25 letih je bila na sporedu vsako nedeljo (trenutno je ob 8. uri). Da je v lokalnem mediju slišati krščansko besedo, pravijo pripravljalci oddaje, so omogočile družbene spremembe in seveda uredniška pripravljenost na Radiu Velenje. Oddaja je namenjena poslušalcem, ki se zaradi različnih vzrokov ne morejo udeležiti nedeljskega bogoslužja, in tistim, ki želijo ohranjati ali poglabljati versko znanje. Zasnova oddaje se v tem času ni spreminjala. Uvodnik ima vedno duhov- nik (trenutno je to naddekan Jože Pribo-žič), ki s kratko duhovno mislijo povzame nedeljski evangelij. Sledi glavna tema, ki jo pripravljajo laiki pa tudi duhovniki. Sodelavci so različnih starosti, poklicev, različnih stanov in so različno vpeti v življenje lokalne Cerkve. So zelo odgovorni, saj brez »izgovorov« pripravijo oddajo na določeno temo. Po njihovih besedah so oddaje prava zakladnica razmišljanj na temo Svetega pisma, zakramentov, blagrov, zapovedi, cerkvenega leta, svetnikov, arhitekturnih in drugih biserov cerkva. V oddajah se prav tako lotevajo aktualnih dogodkov v lokalnih skupnostih in slovenski Cerkvi. Rdeča nit letošnjih oddaj bo izredno sveto leto Božjega usmiljenja in dogodki, ki bodo odmevali v povezavi s tem letom v celjski škofiji. ■ tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KRISTIJAN GUČEK - Zalina pesem (Ena žlahtna štorija) 2. ROK'N'BAND - Pojdi z mano mala moja 3. FLIRRT & JANEZ ZMAZEK - Z levo nogo vstat Tisti, ki redno spremljate televizijsko serijo Ena žlahtna štorija verjetno niste spregledali skladbe Zalina pesem, ki jo je zapel Toni. Skladbo je tudi v resnici zapel Kristijan Guček, ki v seriji igra Tonija, avtor glasbe in aranžmaja je Matjaž Vlašič, avtor besedila pa Rok Vilčnik. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Ali Flirrt vstajajo z levo nogo? Po skladbi Ne trezen ne pijan skupina Flirrt objavlja že drugo skladbo s prihajajočega sedme- verziji. Gre za rockersko kritiko družbe in socialnih razmer, v katerih smo prisiljeni živeti. Za glasbeno ponazoritev tematike so Flirrt izbrali zvok močno di-storziranih kitar in močnega ritma, ki kljubuje ponavljajočim frazam godalnega aranžmaja. Nina v novo leto z novo skladbo Nina Pušlar po uspešnem lanskem letu ne počiva in že kuje nove načrte. Leto 2015 je zaključila s projektom #malodrugace, v leto 2016 pa vstopila z inspiracijo za nekaj novega. Odločila se je, da bo 2016 leto za navdih, zato ni lepšega kot leto začeti z novo pesmijo. Nastala je pesem To mi je všeč, ki jo v teh dneh ponuja svojim oboževalcem. Skladba, katere soavtorica je, se po Ni-ninih besedah zelo razlikuje od vsega, kar je delala v zadnjem obdobju in nedvomno pomeni začetek nečesa novega. Za april Nina Pušlar že napoveduje nastop na velikem dobrodelnem koncertu v Ljubljani, ali lahko letos pričakujemo tudi njen nov album, pa zaenkrat še ne ve. Vsekakor pa obljublja veliko dobre glasbe. Pet Shop Boys napovedala izid novega albuma Britanski duet Pet Shop Boys je napovedal izid novega albuma, ki ga je naslovil Super. Trinajsti studijski album zasedbe bo izšel 1. aprila, julija pa mu bodo sledili štirje nastopi v londonski Kraljevi operi. Duet je obelodanil tudi naslove pesmi, prva nosi naslov The Pop Kids. Kot sta še povedala člana dua Neil Tennant in Chris Love, je album produciral Stuart Price, ki je produciral tudi njun zadnji album Electric iz leta 2013, znan pa je predvsem po sodelovanju z Madonno. Britanski duet, ki sta ga Neil in Chris ustanovila leta 1981, je svoje največje uspehe doživel konec 80. let minulega stoletja. Prodal je več kot 50 milijonov izvodov albumov in posnel uspešnice, kot so Go West, West End Girls, It's a Sin in druge. ga, tokrat dvojnega albuma, ki ga napovedujejo ob svoji okrogli obletnici delovanja. Tokrat so skladbo posneli v sodelovanju z legendarnim Janezom Zmazkom. Skladbo so skupaj z legendo slovenskega rock'n'rolla zaigrali že lani v Kinu Šiška na prireditvi Izštekanih 10, zato je logično, da so se za sodelovanje odločili tudi pri elektrificirani Jan Plestenjak od izidu nove pesmi tudi v Usodnem vinu Po uspešnici Stara dobra, s katero je eden najbolj uspešnih slovenskih glasbenikov napovedal izid trinajstega studijskega albuma Dvigni krila, zdaj predstavlja še drugi single, čutno balado z naslovom Prelepa za poraz. Gre za pesem, ki je med Janovimi poslušalci že odlično sprejeta, kar ne preseneča, saj je, kot pravi avtor, nekakšno nadaljevanje zgodbe iz pesmi Ona sanja o Ljubljani. Ob novi pesmi bo Jan Ple-stenjak poslušalcem podaril tudi videospot, s katerim bo številne presenetil, hkrati pa bo razveselil gledalce priljubljene slovenske nadaljevanke Usodno vino. Po razprodanem koncertu v ljubljanskem Tivoliju se boste ob Janovih novih skladbah lahko zabavali že 12. februarja v mariborski dvorani Tabor, le dan kasneje na Valentinovem koncertu v Discu Planet Koper in 4. marca na tradicionalnem koncertu ob dnevu žena v velenjski Rdeči dvorani. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Alfi Nipič & Ans. Saša Avsenika - Sedem vrtnic 2. Ansambel Anžeta Šuštarja - Ljubka si 3. D'Bojanc trio - Moja ljubica 4. Falant - Dan's ne bom pr'teb spal 5. Jodel express & Zoran Zorko - Nora na polke 6. Novi spomini - Briga me 7. Ognjeni muzikanti - Ko te pogledam 8. Prleški kvintet - Ne nosi mi rdečih rož 9. Sekstakord - Ko sta dva zaljubljena 10. Vihar - Valentinovo www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DUŠAN VELKAVERH V 73. letu je umrl Dušan Velkaverh, avtor besedil številnih slovenskih zimzelenih melodij, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi ali Mlade oči. Napisal je okoli 600 besedil, večinoma za slovenske skladatelje, pa tudi zasedbe, kot je Pepel in kri. Njegovo ime je bilo tesno povezano tudi z razcvetom festivala Slovenska popevka. KALAMARI Kalamari predstavljajo svež single z naslovom Potres. Besedilo zanj je napisal Leon Oblak, tematika pa je zelo blizu kamasutri. To je že četrti single zapored v enoletnem obdobju, pripravljajo pa že naslednjega, ki bo izšel poleti. Tako pospešeno nastajajo skladbe za njihov 9. studijski album, ki naj bi predvidoma izšel v začetku leta 2017. LAČNI FRANZ Na sceno se vrača legendarna in kultna novovalo-vska rock zasedba Lačni Franz z Zoranom Predinom na čelu. Vračajo se z novim albumom Ladja norcev, katerega izid je predviden marca, že v teh dneh pa predstavljajo nov istoimenski single. Hkrati skupina napoveduje serijo klubskih koncertov po Sloveniji. REBEKA DREMELJ Rebeka Dremelj se je odločila predelati svojo pesem Le za kratek čas, ki govori o premagovanju težkih življenjskih situacij, v kakršni se je lani znašla tudi sama. Novo verzijo je Rebeka v živo odpela v studiu skupaj z novim bendom, ki je poskrbel, da je z novim aranžmajem skladba še bolj ganljiva. MAX KLUB JAZZ FESTIVAL Bliža se drugi koncert letošnjega Max klub jazz festivala. 11. februarja se bodo v klubu Max predstavili Sandra Klemm & The Adam's Family s projektom Family Afair. Avtorska glasba članov orkestra kot tudi predelave izvirajo iz tradicionalnih glasb držav vzhodne Evrope in Balkana. Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CM K, stran 12 12 a a »O, kje so časi, ko smo ime-^^ li močno Ero in močan Premogovnik,« je potarnal velenjski župan Bojan Kontič nekdanjemu direktorju velike velenjske Ere Gvi-du Omladiču in nekdanjemu direktorju Premogovnika dr. Francu Žerdinu. Podžupan Občine Šoštanj Viki Drev se je muzal: »Sedaj, ko smo vam v park naših velikih mož pripeljali še Petra Musija (ustanovil je prvo šolsko hranilnico), z denarjem na šoli gotovo ne bo več težav«. »Vsekakor,« je dejala ravnateljica šole Karla Destovnika Kajuha Majda Zaveršnik Puc. »Sedaj bodo vsi hitro poravnali vse naše račune. Tudi občina!« »Ste že plačali članarino?« je vprašal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, a se direktorja Erica Velenje Marka Mavca to ni preveč dotaknilo. »Spet vprašaj, ko boš pri nas naročil kakšno raziskavo,« mu je menda zabrusil. ZANIMIVOSTI Jastreb osumljen vohunjenja Nič hudega sluteči jastreb je minuli teden, potem ko je pobegnil iz naravnega rezervata v Izraelu, zašel na libanonsko ozemlje. Glas o nenavadnem živalskem gostu se je kmalu razširil po vsej vasi in tamkajšnji prebivalci so ujedo ujeli, saj se jim je zdela zaradi izraelskih oznak in naprav sumljiva. Pojavile so se opreme«, so jo izpustili na istem mestu, kot so jo našli. Ledene skulpture kralja Matjaža Visokim temperaturam navkljub so minuli vikend na Mitne-ku pod Peco predstavili 40 snežnih skulptur, postavljenih v čast kralju Matjažu. Novodobna legenda pravi, da mož z dolgo brado vsak zadnji januarski konec Kavna dieta V ZDA je čedalje bolj priljubljena dieta, ki temelji na kavi in naj bi pomagala tako pri hujšanju kot pri dvigovanju inteligenčnega kvo-cienta. Uporabniki kavi, v učinke katere zdravniki odkrito dvomijo, dodajo nekaj prečiščenega masla in kokosovega olja. »Z njo postanete boljši delavec, boljši starš, boljši prijatelj in boljša oseba,« pravi ustanovitelj in izvršni direk- ne mislite več na hrano. Možgani dobijo energijo, ki je od sladkorja ne dobijo. Tudi želja po hrani preneha, tako da občutite neke vrste svobodo,« je še pristavil. Predrzneže 'zašpecata' njihovim dekletom Manekenka Emily Sears in didžejka Laura na družbenih omrežjih redno objavljata svoje posnetke, zato ni nič čudnega, da število njunih sledilcev dnevno narašča - nekateri med njimi so naravnost predrzni, saj jima na zasebna sporočila pošiljajo posnetke svojih intimnih predelov. In za vse takšne imata omenjeni dekleti prav posebno rešitev: odločili sta se namreč, da vse tovrstne prejete predrznosti delita z njihovimi dekleti. »Običajno dobim vsaj eno ali dve sli- tudi fotografije, ki naj bi dokazovale, da je ptič vohun: ena fotografija je tako prikazovala jastreba z izraelsko oznako in vrvjo, zatisnjeno okoli noge, druga pa, kako Libanonci kot s trofejo po-zirajo z zvezano živaljo. Resnica je, da je beloglavi jastreb del programa za ponovno naselitev plenilcev na Bližnjem vzhodu, zato ima okrog noge res obroček, ki dokazuje, da pripada univerzi v Tel Avivu, na repu pa oddajnik. Ko so Libanonci le ugotovili, da ptica na sebi nima »sovražne tedna vstane in se odpravi na inšpekcijski ogled v dolino, tam si izbere najlepšo Alenčico (letos je ta čas doletela Natašo Pšenič-nik) in najbolj domiseln ter tehnično dovršen snežni grad. Ti imajo že več let raznorazne oblike; letos je bilo med drugim mogoče najti planiško velikanko, pa dimnik TEŠ 6, Matjaževo seme, iz katerega naj bi zrasla nova su-periorna rasa, živorumeni minion v kraljevski preobleki, kralja Matjaža s parolo »Korošci smo, ne jamramo« in vrsto drugih. tor podjetja, ki izdelek trži, Dave Asprey. Dodal je, da kava daje energijo, ob kateri lahko človek brez hrane zdrži od pet do šest ur. »Zjutraj spijete kavo in dalj časa tom povem, kako se njihovi partnerji obnašajo na medmrežju,« je povedala Emily. Dekleti poudarjata, da s svojo stretegijo ne nameravata prenehati. »Moškim morava še naprej povedati, da je to, kar počnejo, napačno,« poudarja Laura. Življenje mu je rešila psička Andy Smith je pri 48 letih ponoči v svojem stanovanju doživel kap in odpoved srca ter se zgrudil. Če ne bi bilo Gracie, leto in pol stare psičke pasme patterdal-ski terier, tega verjetno nihče ne bi opazil. Gracie pa je lajala in lajala - tako dolgo, da ni priklicala poslovneževe pastorke. Ko je ta prišla pogledat, zakaj psička laja, je našla na tleh ležečega očima. Ko je poklicala rešilca, Andy ni več dihal. Z materjo sta ga 10 minut oživljali, a brez uspeha. Uspelo je šele reševalcem, opremljenim z defibrilatorjem. Andy je v bolnišnici še skoraj dva tedna ležal brez zavesti. A nato se je vendarle zbudil. Brez psičke mu ne bi uspelo. ki penisov na dan. Ker se mi je to konstantno dogajalo že nekaj časa, mi je enkrat prekipelo, zato sem se odločila, da glede tega nekaj ukrenem: njihovim dekle- 4. februarja 2016 frkanje » Levo & desno « Ne zamenjajte Letos si kulturni praznik in pust sledita drug za drugim. Da ju ne boste zamenjali. Kulturni praznik je pred pustom. Prepoznavnost Po že drugem 2. mestu ve-leslalomistke Ane Drev so nekateri v prestolnici le vzeli v roke zemljevid in poiskali, kje je vendarle to Šmartno ob Paki. Gneča pa taka! Od petka je bila v naših trgovinah velika nakupovalna gneča. Upokojenci so dobili za 0,7 odstotka višje pokojnine. Brez Barbare Velenjski rudarji so ostali brez Barbare. Na srečo ne brez njihove zavetnice svete Barbare, ampak brez svojega hotela Barbara. Tudi njihova zavetnica jim ni mogla pomagati, da jim ga ne bi bilo treba prodati. Koristno in malo manj Še vedno velja, da je v medu veliko koristnih in zdravilnih snovi. V nekaterem našem je še celo nekaj več. Izgovor Nekateri se čudijo, da zamudo pri odprtju šoštanj-ske tržnice opravičujejo s slabimi vremenskimi razmerami. Kaj bi šele bilo, če bi bila v letošnjem zimskem času res zima?! Ne dajo se Naši severni sosedje se ne dajo: kljub pomladanski zimi so zadnji vikend gradili ledene in snežene gradove. Čeprav so nekateri menili, da je bilo take gradove vsekakor težje zgraditi kot politikom njihove v oblakih. Ne pomaga Nič ne pomaga, če vreme na televiziji napoveduje (Veronika) Hladnik. Dnevi niso nič hladnejši, še kar nadpovprečno topli. Drsanje in smučanje Šele zadnji čas po naši deželici bolj množično ne pripravljamo le tečajev smučanja, ampak posvečamo vse več pozornosti učenju drsanja. Očitno smo spoznali, da nam nevarnost, da bomo nadrsali, vse bolj grozi. Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CMYK, stran 13 4. februarja 2016 ««^AS SREČANJE 13 Če bi imela tri življenja, bi bila znova zdravnica Srečanje z družinsko zdravnico Aleksandro Žuber Tatjana Podgoršek Priljubljena družinska zdravnica zasebne prakse Aleksandra Žuber iz Velenja se konec tega meseca pridružuje veliki družini, katere člani pozdravljajo: nimam časa. Za ta korak, pravi, se je težko odločila. O njem je razmišljala že tri leta, zadnje čase pa ugotavlja, da postaja malo zaskrbljena, da jo postaja strah, če bi zaradi let in utrujenosti morda pri kom kaj spregledala, kaj narobe naredila. Počuti se kot takrat, ko je prvič sedla za mizo v splošni ambulanti, ko jo je bilo prav tako strah. Ocenila je, da je prišel čas in da je dozorelo spoznanje za upokojitev. Zdravnica z dušo in srcem Nisem njena pacientka, a jo kar »vidim«, kako je v obvezni beli zdravniški opremi sprejemala svoje paciente več kot 38 let: z nasmehom na obrazu, z dobro voljo, toplino, ki jo izžareva. Zravnala se je na svojem sedežu v ordinaciji in pozorno prisluhnila, kot bi čakala, da ji bo pacient povedal, zakaj je prišel. Usta so ji zlezla v nasmeh ob mnenju, da velja za dobro zdravnico, za zdravnico, ki opravlja svoj po- sel s srcem in dušo. »Ne vem, če sem dobra zdravnica. Zagotovo pa svoj posel opravljam s srcem in dušo, ker ga neizmerno ljubim in si sploh ne znam predstavljati, da bi v življenju počela še kaj drugega. Čeprav me včasih zamika, da bi se preizkusila še na kakšnem drugem področju, a vendar - če bi imela tri življenja, bi bila v tretjem znova zdravnica,« je dejala. Sebe uvršča med dobrovoljne ljudi, ki se radi smejejo, imajo radi ljudi. Zato so bili odnosi v njeni ambulanti vedno prijateljski, znali so se nasmehniti tudi v žalostnih trenutkih. Z nasmehom in dobro voljo, pravi sogovornica, so reševali mnoge težave, ki jih s stroko kdaj pa kdaj ne bi mogli. Če imaš človeka rad, tako kot ima rada Aleksandra svoje paciente, je skoraj zagotovo, da te imajo radi tudi oni. »Ljubezen in naklonjenost sta vzajemni,« je razmišljala glasno. Sama je prinašala dobro voljo v ambulanto, prinašali so jo tudi bolniki. »Vedno so se znali pošaliti, razumeli so hec, zato je bilo v ambulanti veliko smeha.« Pri opravljanju poslanstva se je srečevala s pretresljivimi dogodki, usodami, s smrtjo skorajda cele družine. Nekateri dogodki jo bodo spremljali celo življenje. Žal ji je, da se pred leti ni lotila pisanja knjige. A ker za to nikoli ni prepozno, se zna zgoditi, da bo to tudi storila. Ne sodi med ljudi, ki trdijo, da se človek vsega navadi. Sama se nikoli ne bo navadila na bolečine, trpljenje, smrt, na nasilje. Morda kaj obžaluje? Ima slabo vest, je priznala, pred svojimi najbližjimi, ker so živeli, sploh sin, z občutkom, kako zelo jo njen poklic »okupira«. Zelo se je trudila, da je v hiši dišalo po okusni hrani, da ga je vedno pričakala, ko je prišel domov, a to ni bilo to, kar bi želela sama ali kar so morda pričakovali od nje. Bo takrat, ko se bo upokojila, bolj zadovoljna Aleksandra ali sin? »On mi je že večkrat rekel, da je čas, da se umirim.« Vojaki v prvi bojni črti Preudarno je odgovarjala na vprašanja ter pri tem s pogledom - izza očal ali obrazno mimiko poskrbela za zanimivost pogovora, v katerem sva se med drugim dotaknili vprašanja, zakaj manjka družinskih zdravnikov v Sloveniji. Po Aleksandrinem mnenju je družinska medicina nezanimi- va ali pretežka za večino, »... saj smo v bistvu vojaki v prvi bojni črti. Srečujemo se z zelo pestro problematiko, odločati se moramo hitro, deležni smo kritike bolnikov in specialistov zdravnikov. Ne glede na to je zame družinska medicina privlačna, zanjo sem se odločila, ker sem vedela, da je v njej najbolj pestro. Z vsem spoštovanjem do dermatologov, okulistov ... meni bi bilo to predolgočasno delo.« Spremembe so in niso O tem, kaj se je spremenilo od takrat, ko je začela sama, do danes, se večkrat sprašuje, pravi. Spremembe so, zaznati jih je pri novih spoznanjih o medicini, boleznih . Spremenil se je položaj zdravnika. Ti so danes »na tapeti« bolj kot kdaj koli doslej. Njihovo finančno stanje pa: »Zdravnik, ki dela pošteno, ni bil, ni in ne bo nikoli bogat. Glede tega pa so stvari vsaj zadnjih 38 let in pol enake.« Če ne bi našla ustrezne nadomestitve, bi ... Da se ni že prej odločila za upokojitev, so »krivi« njeni pacienti. Preveč jih ima rada, da bi jih pustila na cedilu. Če ne bi našla ustrezne zamenjave, zagotovo še ne bi odšla v penzijo. »Tako pa odhajam precej bolj mirne vesti, ker jih prepuščam eni najboljših zdravnic, ki sem jih srečala doslej - Katarini Lahovnik. Vsakemu pacientu rečem: imeli boste najboljšo zdravnico. Oni pa meni: vemo, ampak navadili smo se na obraz, način komunikacije, na nasmeh. Sem prepričana, da bo tudi v njeni ambulanti tako, kot je bilo v moji.« Še veliko skritih načrtov Že doslej se je vključevala v nekatere z zdravstvom povezane teme zunaj ambulante. Tudi v prihodnje se bo, če jo bodo želeli in znali »uporabiti«. Vlogo mame, gospodinje bo še naprej opravljala s ponosom in zanosom. Spisek, kaj bi rada še počela, je zajeten. Nujno se mora bolje naučiti italijanščine, s katero se spogleduje, saj je njen oče iz tistih koncev. Rada bi delala na zemlji in z lastnimi rokami ustvarila, kar si človek lahko. Rada bi znova tkala, prebrala vse tiste knjige, ki jih še ni, in še enkrat tiste, ki jih je že. »Zanima me, kako sem sprejemala določene stvari kot mlad človek in kako jih kot iz-kušenejša, starejša, modrejša.« Rada hodi v naravo, lovi ribe, neskončno uživa v jadranju na morju. "Moj prijatelj Vane mi je pred leti rekel, da se bom še na smrtni postelji učila libanonšči-ne. To ravno ne, ampak spisek je pa res tako zajeten, da bi morala živeti 200 let.« Kaj pa medicina? »O ne, ne bom povsem prekinila z njo. Zdi se mi, ko se bom malo spočila, bom z novo energijo »vskočila« v ambulanto, kadar me bodo potrebovali,« je sklenila pogovor Aleksandra Žuber. Povsod podpora čebeli Podporo razglasitvi svetovnega dneva čebel izrazili tudi v občinah Velenje in Šoštanj - Komu gre v nos uspešna zgodba slovenskega čebelarstva? Tatjana Podgoršek, Velenje, Šoštanj, 28. januarja - Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je skupaj s sodelavci in člani Čebelarskih društev Mlinšek Velenje, Vinska Gora ter Ravne - Šoštanj obiskal občini Velenje in Šoštanj. Razlog obiska je bila promocija in podpora pobudi zveze Organizaciji združenih narodov o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil Anton Janša, začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel, kije deloval kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. Pobudo sta že lani podprli vlada RS in največja mednarodna čebelarska organizacija APIMONDIA. Do obiska v omenjenih občinah so predstavniki čebelarske zveze obiskali že 100 od 210 čebelarskih društev v Sloveniji, decembra lani tudi ta društva v Zgornji Savinjski dolini ter v Šmartnem ob Paki. Pobuda združuje Slovence in povezuje svet Na srečanju z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem in njegovimi sodelavci je Noč povedal, da je promocijska aktivnost naporna, a prijetna, saj so doslej povsod doživeli odličen odziv, čutiti je pozitivno energijo in potrditev slogana akcije zveze Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet. Po njegovih besedah zelo razveseljuje spoznanje, da so čebelarska društva odlično povezana z lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci. Razen na dveh, treh srečanjih doslej so jim izrazili podporo župani, podžupani. Podpirajo jih domači politiki, mednarodno podporo že imajo. »Obstajajo realne možnosti za razglasitev svetovnega dneva čebel septembra 2017 v New Yor-ku.« Po mnenju Noča je izražena domača in mednarodna podpora priznanje slovenskemu čebelarstvu, ki je organizirano najbolje na svetu. Očitno pa uspešna čebelarska zgodba ni po godu monopolistom, ki naj bi »zakuhali« čebelarsko afero, saj si želijo, da čebelarji ne bi prodali praktično vsega medu doma. »Mi nimamo nobenih afer, saj so bili vsi odvzeti vzorci slovenskega medu v zadnjih 15 letih neoporečni, kar pomeni, da je slovenski med varen. Afero je povzročilo trgovanje z nelegalnimi zdravili, na kar smo pristojne opozarjali že nekaj let. Linča, ki so ga podtaknili, si slovensko čebelarstvo ne zasluži. Je pa priložnost za odpravo napak in strnitev vrst čebelarjev,« je še dejal Boštjan Noč. Zanesljivo bomo še izpeljali kakšne projekte Da Mestna občina Velenje podpira prizadevanja čebelarjev in čebelarske zveze, dokazuje -po mnenju Bojana Kontiča - na več področjih, saj se zadevajo, da tam, kjer so čebele, je življenje ljudi kakovostnejše. Mesto Velenje sodi med zelena mesta med drugim tudi po zaslugi Te-ša, ki omogoča daljinsko ogrevanje gospodinjstev. Zato je zrak v tukajšnjem okolju eden najčistejših v državi. Prizadevajo si, da bi čebele privabili v mesto, zato podirajo idejo Ljudske univerze Velenje o mestnem čebelarjenju. »Čebelarji bodo imeli v prihodnje v lokalni skupnosti vso podporo in v povezavi z njimi sem prepričan, da bomo izpeljali še kakšen projekt za ohranitev čebel in slovenskega medu,« je obljubil Bojan Kontič. Morda bo to že pobuda o organiziranju državnega tekmovanja mladih čebelarjev Slovenije, kar je na srečanju predlagal podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc. Polzela z nogavicami Nabis' Wear Na srečanju v prostorih mestne hiše, kjer je najprej udeležence pozdravila godba na pihala Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, v protokolarni sobi pa ni manjkalo tudi zvoka harmonike. Narejene iz preje, v kateri sta bio konoplja in bio bombaž Polzela se že nekaj časa otepa s težavami in išče ustreznejšo pot v vse hujši konkurenci. Po številnih iskanjih sedaj vidijo uspešno prihodnost v večji proizvodnji izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Trenutno so trgu ponudili dva inovativna izdelka nogavico Nabis' Wear Zlata lastovka in nogavico Nabis' Wear Comfort. Nova blagovna znamka Polzele Nabis' Wear predstavlja vračanje naprednega, urbanega človeka k naravi v vsem njenem prestižu. Poleg najizvrstnejših materialov,, predstavlja tudi udobje bivanja v modernem svetu. Nogavici sta narejeni iz materialov, ki so 100 % naravni, brez strupenih barvil ali kemičnih dodatkov, kot so fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila pri pridelavi v konvencio-nalnem tekstilu. Ljudem, ki cenijo ekologijo, naravo, svoje zdravje, lepoto in udobje, prinašata možnost izbire. V preji iz mešanice bio konoplje in bio bombaža poskušajo najti povezavo med tradicijo, funkcionalnostjo in naravnimi materiali. Nogavice še posebej priporočajo ljudem, ki imajo težave z občutljivo kožo ali alergijami. ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "^AS 4. februarja 2016 Kolesarji in gradovi Turistično društvo Raztok Šentvid je minulo leto sklenilo s tradicionalnim kolesarskim vzponom iz doline na Sleme, in to kar na zadnji dan leta 31. decembra. Vsi, ki so prekolesarili do Andrejevega doma na Slemenu (in teh ni bilo malo), so bili pogoščeni, tisti z največ vzponi v preteklem letu pa tudi skromno obdarjeni. Največ vzponov so opravili: Miran Jančič - 171, Andrej Jerin - 103 in Damjan Kladnik - 90. Seveda pa v društvu tudi letos ne mirujejo. Ledeni gradovi kralja Matjaža so že stalnica med nalogami. Tako se je ekipa, 30. januarja udeležila zidanja ledenih gradov. Tokrat to ni bil sre- dnjeveški, ampak novodobni grad, »popularni« TEŠ 6. Da ni bilo pretežko, je ekipa (na sliki) sezidala hladilnik. Ta teden se bodo člani društva udeležili pustnega karnevala v Šoštanju, na njem pa se bo- do predstavili kot gozdni možje. 20. februarja pripravljajo pohod k spominskemu obeležju, kjer je padel Karel Destovnik Kajuh, 27. februarja pa bo občni zbor društva. Moj "šesti" najhitrejši krog Velenjska tekaška skupina nadaljuje tekaške preizkušnje, ki so jih pred šestimi leti poimenovali „Moj najhitrejši krog". Deset zaporednih decembrskih in januarskih sobot so se srečevali ob Škalskem jezeru in se ob deveti uri podali na šest kilometrov dolg tek okoli jezer. Število tekačev vztrajno narašča, tako je letos svoje tekaške sposobnosti preizkusilo 76 tekačev. Na tek pridejo tudi tekaški veterani iz Koroške, Savinjske in Dravske doline. Vsakemu tekaču izmerijo čas tudi glede na njegovo starost v kategoriji. Udeležen- cem so doseženi rezultati spodbuda, razveseljiva pa je tudi vedno večja udeležba žensk. Akcijo uspešno vodita zakonca Meža in tako sta tudi letos poskrbela za zaključek in podelitev priznanj. a Hinko Jerčič Po vsakem teku je priložnost tudi za kanček prijaznega druženja. S 1000 gibi vabi Šola zdravja v Šaleku Obstajajo različne šole. Ni jih potrebno naštevati, toda Šola zdravja - s tako imenitnim nazivom za človeka - se je pojavila v Sloveniji leta 2006 v Celju, 2007 pa v Piranu. To je jutranja sklepna telovadba na prostem idejnega vodje Nikolaya Grishina, dr. medicine, v poletnem času od 7.30 do 8. ure, zimskem od 8. do 8.30), ob vsakem vremenu, po metodi 1000 gibov. Sedaj Naše telo bo spočito in dobro-voljno. Le takšni se lahko dneva veselimo in ustvarimo ravnovesje v sebi in okolju, v katerem živimo. Poleg telovadbe tudi povezovanje Naša starostna struktura je od petdeset do osemdeset let in preko. Torej ni le to, da se razgiba-vamo, je tudi medgeneracijsko Kako izvajamo jutranjo telovadbo Vaje 1000 gibov so zastavljene smiselno. Najprej je ogrevanje (lahkotno tečemo tri kroge), nato razgibamo roke, zapestja, komolce. Sledijo vaje za ramenski obroč, vaje za vrat, trup, za ravnotežje in vaje za noge. Zaključek je pozdrav in zahvala soncu. Objamemo ves svet, se zahvalimo za vse, kar imamo, v svet je v društvo Šola zdravja vključenih že več kot sto skupin po različnih krajih Slovenije. Iz skupine Šalek nas je v letu 2015/2016 včlanjenih 31. Veseli in hvaležni smo, da se lahko na preprost način samozdravimo, radostimo in prijetno družimo v naravi ter tako skrbimo za svoje telo in dušo. Naše telo in njegove potrebe Naše telo je največji čudež. Če bomo z njim ravnali spoštljivo, mu namenili dovolj vode, gibanja in svežega zraka - super živila, ga hranili v večji meri s surovo zelenjavo, sadjem in manj s kuhano hrano, če ga bomo imeli radi, če bomo v srcu dobrih misli in dejanj in če ga bomo rado-stili, nam bo za vse to zelo zelo hvaležno. Pomembno za telo poleg gibanja na zraku pa je dovolj učinkovitega spanja. To je prav tako super živilo. Postani diplomirani inženir strojništva Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo (izredni študij) Informativna dneva: 12. 2. 2016, ob 16. uri, 13. 2. 2016, ob 10. uri, v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje. Je izredni študij zares dražji od rednega? Visoka šola za proizvodno inže-nirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Ta traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke šole doc. dr. Gašperjem Gantarjem. Na čem je poudarek študijskega programa Sodobno proizvodno inženirstvo? Potem ko študentje na začetku študija pridobijo temeljna inženirska znanja, je poudarek študija na proizvodnih tehnologijah, orodjarstvu, konstruiranju in proizvodni logistiki. V čem vidite prednosti Visoke šole za proizvodno inženirstvo? Študij je naravnan praktično in je učinkovit. Izvajajo ga viso- košolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja - kar je za študij na prvi stopnji izredno pomembno, v odlično opremljenih prostorih. Najpomembnejše pa je, da je zaposljivost diplomiranih inženirjev strojništva odlična. Kakšni so stroški študija? Izvajamo samo izredni študij, za katerega študenti plačujejo šolnino. Stroški izrednega študija v domači regiji (šolnina) so ob upoštevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pravzaprav primerljivi s stroški rednega študija zunaj regije (prevoz in bivanje). Ker je študij organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim študentom, si lahko izredni študenti med študijem pridobijo delovne izkušnje. Zato po zaključku študija njihova kariera in prihodki hitreje napredujejo. Upam si trditi, da je izredni študij sicer težja, a finančno ter v pridobljenem znanju in kompetencah bolj učinkovita pot do izobrazbe kot redni študij. ■ ijon 24.10. - 22. 11. Vaši bližnji bodo prvi opazili, da ste zadnje čase precej raztreseni. Vzrok poznate le vi, a ga v teh dneh še ne boste pripravljeni deliti z nikomer niti s partnerjem. Strah bo velik, minil pa ne bo, dokler ne dobite odgovorov. Zato nič ne prelagajte na jutri. Tudi pregled trenutnih """■—" finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Če boste iskreni, boste hitro ugotovili, da preveč zapravljate za stvari, ki jih sploh ne potrebujete. Zato proč od trgovin, čas, ki bi ga zapravili v njih, raje usmerite vase. Dobro počutje nikoli ne pride samo od sebe, vi pa zadnje čase migate le v mislih. V službi zna priti do problemov že na začetku prihodnjega tedna. K sreči se bodo razrešili brez večjih posledic in brez vaše angažiranosti, saj jih bodo zakuhali drugi. Včasih je bolje, da ste tiho, saj vam lahko pričkanje bolj škodi, kot pa pomaga. Tokrat bo tako. Prijatelji vas bodo pregovorili, da z njimi preživite več časa. Točno to boste potrebovali. Tokrat bosta s partnerjem odkrila, da sta bila zadnje dni vsak na svojem bregu čisto po nepotrebnem. Kriv je bil nesporazum, ki je že preteklost. Strelec 23. 11. - 21. 12. Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje in vam z njim polepšal kar nekaj dni v tem tednu. Odkrila bosta novo strast, ki vaju bo spet močno povezala. Ravno pravi čas, saj bodo tudi zato vaše letošnje zimske počitnice, ki se hitro bližajo, lepe. Tudi zdravje vam ta teden ne bo preveč nagajalo. Paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika možnost, da boste imeli težave z želodcem. Te bi bile lahko tudi posledica stresa, ki se mu ob svojem delu in občutku odgovornosti pač ne morete izogniti. Lahko pa poskrbite za sprostitev. Ne le tu in tam, ampak redno. Tu delate največjo napako; ko vam ponagaja zdravje, ste nekaj časa pridni in res skrbite zanj. Potem pa spet opustite zdrave navade in se vrnete k tistim, ki vam preverjeno škodijo. Finance? Ne boste imeli razloga, da se pritožujete. Skrbelo vas bo, kako prihranke bolje oplemenititi. Sploh, ker trenutno ne načrtujete večjih investicij. Kozorog 22. 12. - 20. 1. Dolgo ste čakali, sedaj se je zgodilo. Dobili ste dokaz, da vaše delo cenijo tudi vaši sovražniki. Tega se boste res iskreno razveselili. Verjemite, da so tudi vaši najbližji veseli za vas, saj ste bili zadnje čase precej brez življenjskega elana. Ta se vrača. Naenkrat boste imeli idej in dela vrh glave. Delo boste v naslednjih dneh opravljali z lahkoto. Ne boste pa se še mogli otresti občutka, da vam pogosto drugi narekujejo tempo življenja. Sprijaznite se raje, da drugače ne gre. V prostem času, ki ga žal ne bo veliko, si privoščite razvajanje. Partner bo poskrbel, da vama bo tudi ob koncu tega tedna res lepo. Če le gre, bodita čim več sama, saj trenutno potrebujeta bližino drug drugega. Na družinski zabavi bo zabavno. Proti pričakovanjem. Nekdo od sorodnikov bo z vami delil res lepo novico. Veseli boste zanj. Ob tem pa boste začutili veliko željo po spremembi tudi v svoji družini. Naj ne ostane le pri želji! Vodnar 21. 1. - 20. 2. Že nekaj časa se vse vaše misli vrtijo le okoli vašega počutja. Ne, ni takšno, kot si želite. Veste tudi, da ste zadnje čase postali bolj občutljivi, kot ste bili kdajkoli doslej, še vedno pa ne veste, zakaj je tako. Včasih ste znali skriti, kaj se vam dogaja. Sedaj tega ne znate več. To vas dela ranljivega, kar vam ni všeč. A iz svoje kože ne morete. In ne znate. Želite si pozornosti neke osebe, ki ni dolgo v vašem življenju, vendar vas je strah, da bi vas zavrnitev vrgla iz tira. Zavedati se morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove. Če še niste pripravljeni, počakajte na pravi trenutek. Brez skrbi, začutili boste, kdaj bo napočil. Samski se pripravite na srečanje, ki vam bo morda spremenilo življenje. Vezani se trudite, da bo zveza stabilna. Od nedelje dalje vam namreč zvezde na ljubezenskem področju ne bodo stale ob strani, zato boste ranljivi. Osebno praznovanje bo letos še posebej lepo. Ribi 21. 2. - 20. 3. Začeli se boste spet odpirati navzven in se več družiti z ljudmi. Samota ne bo več vaše zatočišče, pogosteje boste čas preživljali v družbi. Priložnosti sicer še bo veliko, prav posebna pa bo v soboto. Večer bo najlepši del tega dne. Ponosni boste na svojega partnerja, kar mu boste tudi pokazali in glasno povedali. Brez oklevanja. Le najbližji bodo prihodnji teden opazili, da vasše vedno skrbi, kaj se dogaja z vami. Drugim ne bo čisto nič jasno, saj znate biti dober igralec. Skrbelo vas bo predvsem za nekoga od vaših najbližjih. Naredite vse, da ne boste pretiravali in zganjali panike, ker ta res ne bo potrebna. Če vas bo v naslednjih dneh strah nekega pomembnega koraka, dobro pretehtajte pluse in minuse. Verjemite, da je plusov več. Recite si, da pogumni vedno zmagujejo, zajemite sapo in skočite v neznano. Izteklo se bo dobro. A le, če boste tvegali. Finance? Pazljivo z denarjem, ni ga toliko, kot ste vajeni. Četrtek, 4. februarja Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 4. februarja 2016 Petek, 5. februarja Sobota, 6. februarja Nedelja, 7. februarja Ponedeljek, 8. februarja Torek, 9. februarja Sreda, 10. februarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca 12.20 Vrtičkarji, 4/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Ne grem na koleno, dok. film 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris. 15.45 Firbcologi 16.25 Profil: Srečko Rože 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Nevarnost prašnih delavcev 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Aktivna soseska 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Feri Lainšček 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Naša dediščina 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: Srečko Rože 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. nan. 07.50 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Odganjanje zime 08.45 Točka, glasb. odd. 09.40 Med valovi 10.25 Kino Fokus 10.55 Slovenski magazin 11.35 Halo TV 12.35 Dobro jutro 15.50 Čas za Manco Košir: O smrti 16.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Osla 19.10 Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Canmora 20.20 Avtomobilnost 20.50 Aleš Debeljak, tihotapec besed 21.20 Gibraltar, kanad. film 23.10 Afrika, ranljiva celina, dok. odd. 00.05 Točka, glasb. odd. 00.50 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn. 02.10 Biatlon, sp, sprint (M), posn. 03.20 Zabavni kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 11.40 Ugriznimo znanost 12.25 Vrtičkarji, 5/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Bratec 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Kinoteka: Akira Kurosawa 23.20 Rašomon, japonski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal TV SLO T 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. nan. 07.50 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Vetrnica 08.05 Zgodbe iz školjke: Sijajni New York 08.40 Točka, glas. odd. 09.55 Bleščica, odd. o modi 10.45 Dragocena mokrišča, dok. odd. 11.30 Dobro jutro 13.55 O živalih in ljudeh, svet. odd. 14.35 Na vrtu, ponov. 15.20 Posebna ponudba, svet. odd. 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (IV.), 5/7 18.30 Fina gospa (IV.), 6/7. 19.10 Biatlon, sp, sprint (Z), prenos iz Canmora 20.20 Hotela sva na morje, nem. film 22.15 Bučke, satirično inform. parodija, ponov. 22.35 Polnočni klub 23.50 Točka, glasb. odd. 00.35 Halo TV 01.35 Zabavni kanal 04.45 Biatlon, sp, sprint (Z), posn. 02.05 Halo TV 02.55 Športni posnetki sledi Rokomet, ep (M), prvo polfinale, posn. 04.25 Rokomet, ep (M), drugo polfinale, posn. pop pop 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.15 23.10 00.00 00.45 01.20 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.05 23.35 23.40 24ur, ponov. Mifi, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris. Čebelica Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Nevesta v akciji, am. film 24urzvečer Na kraju zločina: New York, nan. Kosti, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.05 Florjan, gasilski avto, ris. 07.25 Kaja, ris. 07.40 Čebelica Maja, ris. 07.55 Pikica in Pepermint, ris. 08.00 Otroci, to smo mi, avstral. ser. 08.25 Anubisova hiša, nan. 08.50 Tv prodaja 09.05 Italijanska nevesta, nan. 10.00 Tv prodaja 10.30 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser. 13.45 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.45 Italijanska nevesta, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Napumpana, am. film 22.25 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Spogledovanje z nevarnostjo, kanad. film 00.50 Spoznajte Monico Velour, am. film 02.40 24ur zvečer, ponov. 03.15 Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn: Anette Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 HE Zavašnica - narava in človek Dornavski cigani, dokumentarni film Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Arheolog 07.15 Čebelica Maja, ris. nan. 07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Pust 08.25 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Mali izumitelj, dok. film 10.10 Infodrom 10.25 Kdo si pa ti?, 1/10 11.05 Tv arhiv 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Valvasorjeva slava, dok. odd. 15.00 Afrika: Kongo, 3/5 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen, 5. del 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče, najboljši trenutki 2015 21.30 Fortitude, 4/12 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Locke, am. film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, ponov. 01.40 Info-kanal TV SLO T 06.00 10 domačih 06.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan, ponov. 10.05 Alp. smuč., sp, smuk (M), posnet. 11.25 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 12.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Hinzenbacha 14.45 Slovenija danes: Ptuj 15.50 Nord. smuč. (M), ekipno, prenos iz Osla 17.55 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos iz Canmora 19.00 Smučarjev dnevnik, Vesna Fabjan, odd. o športu 19.25 Biatlon, sp, skup. start (Ž), prenos iz Canmora 20.10 Ni lahko biti jaz, am. film 21.40 Glasovi strahu: Vmes, koprod. ser. 22.10 Zvezdana 22.50 Možganske vragolije Katherine Mills, 1. del 23.35 Judo, sp, posn. iz Pariza 00.35 Bleščica, odd. o modi 01.10 Aritmija, ponov. 01.40 Aritmični concert, prismojeni prof. bluesa 03.10 Polnočni klub, ponov. 04.20 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipno, posn. iz Osla 06.25 Smučarjev dnevnik: Vesna Fabjan, odd. o športu pop 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža, 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Naredimo si pustno masko 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji, ponovitev 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz arhiva VTV, Okarina Folk Festival: Pepe Gambetta 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 O 14. diviziji, dokumentarni film 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.15 09.35 10.00 10.15 11.05 11.20 13.00 13.15 14.10 16.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.45 01.00 02.45 08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.30 10.45 11.10 11.25 11.30 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.15 22.15 23.45 23.50 24ur, ponov. OTO čira čara Kaja, ris. Zelvica Lulu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Radovednica Bibi, ris. Smrkci, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Peter Pan, ris. Grozni Gašper, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Dr. Dolittle 5, am. film Tv prodaja Lepota ni dovolj, am. ser. Prisluhni srcu, am. film Maska, am. film Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Izvor, am. film Obala, am. film Kdo je bil Mono?, am. film Zvoki noči 07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.25 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 Živ žav Pipi in Melkijad, ris. Penelopa, ris. Zajček Belko, ris. Tork, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Frančkov Fonzek, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Sara in Raček, ris. Poldi, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, ris. Zu, ris. Knjiga o džungli, ris. Pujsa Pepa, ris. Nabriti detektivi, 23/26 prenos iz Pirniče 21.15 22.00 22.25 22.55 00.05 00.30 01.25 Nedeljska maša,prc župnije Zgornje Piri Na obisku Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, ponov. Na apaški meji, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Proslava ob slovenskem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, prenos iz CD Prešerno po Prešernu Dva ena, igrani film Poročila, šport, vreme Ivana Kobilca, portret slikarke, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal TV SLO T 06.40 Glasovi strahu: Vmes, koprod. ser. 07.00 Duhovni utrip 07.20 Glasbena matineja 07.20 Dopoldan s Simfoniki Rtv Slovenija 07.55 Beneški karneval: Eva Nina Kozmus 08.45 Posebna ponudba 09.50 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posnet. 10.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Z), prenos iz Gamrish- Partenkirchna 12.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), Rrenos iz hinzenbacha ord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Osla 16.10 Avtomobilnost, ponov. 16.40 Slovenija danes 18.05 Biatlon, sp, posamična štafeta, prenos iz Canmora 18.50 Noč je moja, dan je tvoj, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sherlock (III.), 2/3 21.25 Slovenija danes 22.00 Biatlon, sp, mešana štafeta, prenos iz Canmora 23.20 Vse je mogoče, najboljši trenutki 2015 00.45 Vikend paket 01.55 Zabavni kanal 02.35 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), Rosn. ord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), posn. 06.00 Smučarjev dnevnik: Rok Marguč, ponov. pop 24ur, ponov. OTO čira čara Kaja, ris. Zelvica Lulu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Radovednica Bibi, ris. Smrkci, ris. Wendy, ris. Peter Pan, ris. Grozni Gašper, ris. Transformerji, ris. Leto Star Wars, ris. Tv prodaja Ko sem jedel črve, am. film Tv prodaja Lepota ni dovolj, am. ser. Šokantni posnetki, kanad. film Petelinji zajtrk, slovenski film Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Dnevnik Bridget Jones, ang. film Wilsonova vojna, am. film Kapitalizem, am. dok. film Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Mednarodne igre šolarjev Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastike Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - Dom za varstvo odraslih Velenje Ptica smrdokavra, dokumentarni film Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Čas za nas, tabornike! Dotiki gora: Tirske peči Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2359. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Okarina Folk festival: Pepe Gambetta Na obisku ... pri Srečku Mehu, ponovitev Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.15 09.40 09.50 10.15 10.40 10.55 12.35 12.50 13.45 15.30 17.55 18.55 18.58 20.00 22.00 00.00 02.20 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mednarodne igre šolarjev 09.40 2 358. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11.50 Ans. Vikend z gosti, 1. del koncerta, ponovitev 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (144), Stekleni svečnik 18.20 Nanovo, Zakaj na študij v tujino? 19.00 Pop corn: Tinkara Kovač, Alja Istenič 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, Ans. SMEH, ans. Dor ma cajt 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Psihoterapija za otroke in mladostnike -Marjana Velikanje 23.50 Videostrani, obvestila 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 06.25 Sveto in svet 07.30 Osmi dan 08.00 Vlado Kreslin, koncert 10.15 Sladkanje z Rachel Allen, 5. del 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.55 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.25 Vrtičkarji, 6/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film 15.00 Godalika - France Prešeren 15.10 Dober dan, Koroška 15.55 Pujsa Pepa, ris. 16.00 Čebelica Maja, ris. nan. 16.30 Pogled na...Prešernov spomenik v Ljubljani 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Megabiti energije, ponov. 17.30 Kdo si pa ti?, 2/10 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Emilija, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Slep je, kdor se s petjem ukvarja: Portreti Prešernovih nagrajencev 20.30 Moj ata, socialistični kulak, posn. gled. pred. 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Opus 23.30 Glasbeni večer 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. 07.45 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Tork, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Maček in vrag 08.15 Zgodbe iz školjke: Pesnik 08.30 Vidkova srajčica, posn. lutk. pred. 09.10 Pika Nogavička, ris. nan. 09.50 Aljažev stolp, dok, film 10.40 Duhovni utrip 11.15 Avtoportret: Tone Partljič 12.05 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 13.20 Prešerno po Prešernu 14.15 Ljudje in zemlja 15.20 Judo, sp, posn. iz Pariza 16.20 Avtomobilnost 17.00 Slovenija danes 18.00 Fina gospa (IV.), 7/7 18.30 Fina gospa (V.), 1/10 19.00 Olivija, ris. 19.10 Tork, ris. 19.20 Veseli Veselko, ris. 19.30 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.35 Mali izumitelji, dok. film 20.00 Zakon srca, 4/14 20.45 Pobeg iz Rige, dok. odd. 21.55 V soju uličnih svetilk, dok. odd. 22.45 Vsi v naši družini, nizoz. film 00.25 Slovenija danes 01.30 Točka, glasb. odd. 02.15 Judo, sp, posn. iz Pariza 03.15 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Mifi, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris. Diego in prijatelji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Cvetje v jeseni, slovenski film Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Šiška Deluxe, slovenski film Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. Borgijci, nan. Zvoki noči 06.25 Dnevnikov izbor 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 11.40 Obzorja duha 12.15 Vrtičkarji, 7/12 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.50 Slep je, kdor se s petjem ukvarja: Portreti Prešernovih nagrajencev, ponov. 14.40 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Muk, ponov. 15.50 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Vodni krog Planinskega polja, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki, izob. odd. 18.05 Muk, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 5/10 20.55 Tisti, ki je zgradil šolo, portret učitelja, etnologa in politika 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Božidar Trefalt 01.05 Profil, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. 07.50 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Penelopa, ris. 08.05 Tork, ris. 08.10 Vetrnica, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke, Bine: Arheolog 08.50 Točka, glasb. odd. 09.50 Tv arhiv 11.00 Noč je moja, dan je tvoj, dok. film 12.10 Dobro jutro 14.20 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 15.50 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (V.), 2/10 18.30 Fina gospa (V.), 3/10 19.00 Olivija, ris. 19.10 Tork, ris. 19.15 Veseli Veselko, ris. 19.25 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.30 Studio kriškraš: Pust, ponov. 20.00 Ustekleničeno življenje, dok. odd. 20.50 Možganske vragolije Katherine Mills, 1. del 21.40 Na poljih Flandrije, 2/10 22.30 Matere in hčere, kanad. film 00.10 Slovenska jazz scena: Oto Pestner in Jazz Club Gajo Quartet, 2/2 00.55 Točka, glasb. odd. 01.45 Halo TV 02.45 Zabavni kanal pop - mag. 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.45 09.00 09.55 10.25 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.40 17.55 18.55 18.58 20.00 22.05 23.00 23.55 00.55 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: Za uspeh je potrebnega veliko truda 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Ans. Vikend z gosti, 1. del koncerta, ponovitev 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 24ur, ponov. Mifi, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris. Diego in prijatelji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Tv prodaja Cvetje v jeseni, slovenski film Kuharskjdvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Jezero skrite ljubezni, nan. 24urzvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. Borgijci, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Opus 12.15 Vrtičkarji, 8/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Miroslav Mozetič 14.20 Prava ideja: Feri Lainšček 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil: Dejan Sluga 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki, izob. odd. 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Simfonorije, ris. 18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nepopisan list, poljski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Tannbach - usoda neke vasi, 2/3 00.50 Turbulenca 01.15 Profil: Dejan Sluga 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov. 03.00 Info-kanal TV SLO T 06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05 08.15 08.30 09.00 10.00 10.45 11.00 12.00 14.25 15.50 16.55 18.50 19.05 19.10 19.15 19.20 19.50 20.00 20.20 21.15 22.10 22.45 23.15 00.10 00.55 Otroški kanal Lajko, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Edo in Medo, ris. Biba se giba, ris. nan. Maksipes Fik, ris. Simfonorije, ris. Vetrnica, ponov. Zgodbe iz školjke: Juvi, aerobika za otroke Zgodbe iz školjke: Piščančkov rojstni dan Kanape, tv Lendava Točka, glasb. odd. 10 domačih eRTeVe Halo TV 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.40 10.50 11.20 12.15 12.45 13.45 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.30 02.05 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pingvinčki 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2360. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Blejski Vintgar 20.55 Napovedujemo 21.00 Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje Dobro jutro Vikend paket Dober dan Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Trondheima Olivija, ris. Tork, ris. Simfonorije, ris. Penelopa, ris. Ribič Pepe Žrebanje Lota Bučke, inform. parodija Čas za Manco Košir Pro musica viva, dok. odd. Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert - All strings detached, ponov. Točka, glasb. odd. Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. 02.40 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Mifi, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris. Diego in prijatelji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Anubisova hiša, nan. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Svetlolaskine ambicije, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. Borgijci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči življenjsko obdobje- Dom za varstvo odraslih Velenje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.35 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.25 23.20 00.15 01.15 01.50 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2 360. VTVmagazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 146), Šal iz bombažne majice 18.20 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Osebna asistenca - nujnost ali privilegij? 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Nipke, Anette 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CM K, stran 21 ?bruarja 2016 ««WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček G kdaj • kje • kaj "0 4. HAGER, MANDY: Dragi Vincent ml - mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Nizozemska pisateljica Mandy Hager nam želi približati v mladinski povesti kar nekoliko težke teme, kot so samomor, izguba bližnjega, revščina, ki so pa mnogokrat za mlade tudi težka resničnost. Tara je povsem vsakdanja najstnica z izjemnim slikarskim talentom in ljubeznijo do van Gogha. Življenje zanjo nikakor ni enostavno. Že zgodaj se je morala soočiti z očetovo onemoglostjo, psihično uničeno materjo in sestrinim samomorom. Finančno pomaga materi vzdrževati družino in poleg šole popoldne opravlja tudi delo v domu upokojencev. Tu je našla ostarelega profesorja Maksa, ki jo razume na vseh področjih in ji je v veliko oporo. Odpravi se na obisk k sorodnikom na Irsko, kjer želi najti pojasnilo za sestrino dokončno odločitev in ga tudi najde. Tarin optimizem jo pripelje do sprave z očetom in sestro, z mamo končno najdeta skupen jezik, Maksov vnuk Johannes pa ji s svojo ljubeznijo do nje pomaga proti svetlejši prihodnosti. GIORDANO PAOLO: Črnina in srebro od - odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Mladi italijanski pisatelj Paolo Giordano je pri nas zaslovel že po prvencu Samotnost praštevil in romanu Človeško telo, danes pa vam predstavljam resnično pripoved o mladi družini, ki nevede postane kar malo odvisna od gospe A., ki jim pride pomagat pri gospodinjskih opravilih. Nora ima namreč kar nekaj zdravstvenih težav med nosečnostjo, zato za pomoč prosijo gospo A., da Nori dela družbo in uvede svoja pravila. Pri hiši ostane tudi, ko se rodi Emanuel. Sprva se jim zdi njen red kar malo moteč, a ko gospa A. zboli, so brez nje izgubljeni. Ravnovesje v družini se poruši in iskati morajo nov smisel, kar pa nikakor ni preprosto. HAWTHORNE, LARA: Herbert ml - mladina / C-S - Slikanice Lara Hawthorne je mlada slovensko-angle-ška slikarka in avtorica otroških knjig, ki je bila nominirana za nagrado Lawry Children's Book Award. Navdih išče v naravi, izbor barv je zelo pretehtan, odlikuje pa jo tudi pretanjena duhovitost. Herbert je čisto navaden lazar, ki je s svojim življenjem zadovoljen, dokler v njegovem vrtu ne zmanjka solate. Zatem se odpravi s trebuhom za kruhom. Srečuje še druge vrtne živali in vsaka se ponaša s čudovitimi izdelki. Herbert je kar malo žalosten, ker bi tudi on želel ustvarjati, pa ne zna ... oziroma se v skromnosti svoje umetnine niti ne zaveda. Ko se spusti noč, ko zasveti luna, pa se za njim razkrije neverjetna umetnina, ki jo opazi iz zraka vešča. In kaj je nauk te zgodbe? Vsako še tako neznatno bitje ima lastnost ali sposobnost, ki jo lahko občudujemo. Le gledati moramo včasih tudi s srcem, ne le z očmi in bomo videli. HEIVOLL GAUTE: Čez kitajsko morje od - odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Sodobni norveški pisatelj Gaute Heivoll nam ponuja izjemno lepo napisan roman, prežet s družinsko in medčloveško toplino, sočutjem, potrpežljivostjo in plemenitostjo. Pripoved se začne odvijati pred drugo svetovno vojno in sega v današnji čas. Mlad par z dvema otrokoma se odloči za plemenito potezo: zgradita novi dom sredi narave, vanj pa namenita sprejeti tudi nekaj »umsko zaostalih bolnikov«. Družini se res kmalu pridružijo še trije posebneži ter pet bratov in sester. Med sebe jih sprejmejo z velikim sočutjem in človeškostjo. Kljub teži usodne izgube so še vedno obdani z neizmerno materino ljubeznijo in očetovo zavzetostjo. Črta med zdravim in bolnim, močnim in šibkim, bolečim in norim je včasih zelo tanka, vsekakor pa je vse in vsakdo vreden neizmerne ljubezni. To je bistveno sporočilo zgodbe. In te tankočutnosti danes še kako primanjkuje, zato je ta roman vredno prebrati. Mogoče pa se vsaj malo navza-memo njegove topline. HAFFNER, ERNEST: Krvni bratje od - odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Ernest Haffner je bil židovski pisatelj, za katerim se je izgubila vsaka sled. Roman je bil izdan leta 1932 in po letu dni prepovedan in zažgan s še ostalimi velikani književnosti (Mann, Freud, Hemingway). Vzrok še do danes ni znan. Morda je bilo krivo poreklo avtorja ali pa morda prikaz krute realnosti tedanje družbe, ki je živela s posledicami pretekle vojne. Neskončna množica vojnih sirot in berlinska kruta realnost. Mlada generacija vojnih sirot je iskala pot med popravnimi domovi in zapori, kamor so jih zapirali kot mladoletne otroke in težko je bilo oceniti, katera možnost je bila boljša. Berlin je ponujal številne možnosti za preživetje iz dneva v dan. Spremljamo skupino dečkov, ki so iskali zaščito v skupini Krvnih bratov, ki so kot številne druge skupine iskale možnosti za preživetje. Pravo razkošje je pomenil že košček kruha, skodelico tople juhe, mogoče cigareta in šilce žganja ter moren kotiček v kakšni zatohli berlinski kleti, sicer polnega stenic in druge golazni, a kljub varen kraj za preživetje noči. Otroci so se za drobiž prodajali po umazanih straniščih, na tržnicah so iskali priložnosti, da bi nič hudega slutečim ženicam izmaknili iz vreče denarnico ... To so bili mali ljudje, ki so ostali brez dostojanstva in prihodnosti. A tudi v tem vsakodnevnem brezupu se najde pot za dostojno preživetje. Ta na novo odkriti roman ima vsekakor sporočilo tudi za nas: če so pot iz brezupa našle te izgubljene, prestrašene duše, potem ostaja upanje vedno in povsod. a DS VELENJE Četrtek, 4. februar 9.00 Glasbena šola Velenje 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna čajanka 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Prešernovega nagrajenca Marka Jakšeta in županov sprejem za kulturnike 18.00 Knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 19.19 Knjižnica Velenje Srečanje Alzheimer Cafe Petek, 5. februar 16.00 Vila Bianca, mansarda Jezikovna delavnica Poljska prevajalnica 17.00 Vila Bianca Odprtje razstave Kvadrat in krog, kocka in krogla 17.00 Učilnica Plus Fimo v domači kuhinji, delavnica za odrasle in otroke 18.00 PC Standard Start: up večer 19.00 Rdeča dvorana Velenje Labodje jezero, Ruski cesarski balet 20.00 Havana bar Velenje Pust krivih ust 21.00 Klub eMCe plac Bonobovanje Sobota, 6. februar 7.30 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Izvir Pake 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Vila Bianca, mansarda Jezikovna delavnica Poljska prevajalnica 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Pustovanje po svetu, ustvarjalna delavnica 10.00 Knjižnica Velenje, preddverje Razigrana pustna zabava 14.00 Večnamenski dom v Vinski Gori Pustovanje 17.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Ob vaškem perišču, srečanje ALVIN IN VEVERIČKI: VELIKA ALVINTURA Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA) Animirana pustolovščina, 92 minut Režija: Walt Becker. Glasovi: Miha Rodman, Predrag Lalič, Nino Ošlak, Jernej Kuntner idr. Petek, 5. 2., ob 18.00 Sobota, 6. 2., ob 18.00 Nedelja, 7. 2., ob 17.00 - otr. mat. POVRATNIK The Revenant (ZDA) Pustolovska drama, 156 minut Režija: Alejandro González Iñárritu Igrajo: Tom Hardy, Leonardo DiCaprio, Domhnall Gleeson, Will Poulter, Paul An- ljudskih pevcev in godcev 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mdance Evrovizija, 5. plesna produkcija plesne šole Mdance 18.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma ŽRK Velenje : ŽRK Brežice 19.00 Vila Bianca Nevedno / Bezmyslnie, Iz poti Hotenj po Poljski, literarni večer 20.00 Dvorana centra Nova Koncert Tra Bakan Strings (Abonma Klub in izven) 21.00 Klub eMCe plac ŠŠK Pustovanje 22.00 Max klub Velenje Pustovanje s skupino Cover Lover Nedelja, 7. februar 8.00 Vinska Gora 28. zimski pohod na Ramšakov vrh 10.00 Velenjski grad Pust, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno mesečno srečanje 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Gospa poslančeva (Nedeljski abonma in izven) Ponedeljek, 8. februar 10.00 Prostori Društva Šaleških likovnikov, Goriška 45 Dan odprtih vrat (do 17. ure) 10.00 Galerija Velenje Velike umetnine za mlade umetnike 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje predstavitev knjige Slavice Tesovnik Naročje spirale 20.00 Kino Velenje Šiška Deluxe, ob slovenskem kulturnem prazniku v kino, brezplačna predstava Torek, 9. februar 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Marka Jakšeta 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.00 Mladinski center Velenje Pustno rajanje 15.00 Graška Gora, športno igrišče derson, Lukas Haas idr. Petek, 5. 2., ob 19.45 Sobota, 6. 2., ob 21.30 Ponedeljek, 8. 2., ob 17.00 CREED: ROJSTVO LEGENDE Creed (ZDA) Športna drama, 132 minut Režija: Ryan Coogler Igrajo: Sylvester Stallone, Michael B. Jordan, Tessa Thompson, Phylicia Rashad idr. Petek, 5. 2., ob 22.30 Nedelja, 7. 2., ob 20.45 ZAPRISEŽENA DEVICA Sworn Virgin (Albanija, Italija) Drama, 90 minut Režija: Laura Bispuri Igrajo: Alba Rohrwacher, Flonja Kodheli, 15. pustno srečanje treh občin na Graški Gori 16.30 Zbirno mesto: Titov trg Družinska pustna povorka 17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust, veliko otroško pustno rajanje z DJ Mrkyjem 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Orgle v prihodnosti, pogovor 18.45 Glasbena šola Velenje, avla pred Orgelsko dvorano Odprtje razstave Katarine Trček Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Krajnskem. tradicija orglarske delavnice Marcusa Gobla 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Orgelski koncert Guntherja Rosta (Avstrija) (Abonma Klasika in izven) Sreda, 10. februar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija Valentinova ustvarjalna delavnica za otroke in družine 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Ane Dobnik Komplementarno zdravljenje in bolezni prebavil današnjega časa ŠOŠTANJ Četrtek, 4. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Isabel Abedi: Spalček pričara sladke sanje Sobota, 6. februar Lars Eidinger, Luan Jaha, Bruno Shllaku, Ilire Celaj Drenica idr. Petek, 5. 2., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 6. 2., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 7. 2., ob 19.00 - mala dvor. DEDEK UIDE Z VAJETI Dirty Grandpa (ZDA) Komedija, 102 minuti Režija: Dan Mazer Igrajo: Robert De Niro, Zac Efron, Aubrey Plaza, Zoey Deutch, Julianne Hough, Danny Glover idr. Sobota, 6. 2., ob 19.45 Nedelja, 7. 2., ob 18.45 SAVLOV SIN Saul fia (Madžarska) 15.00 Trg bratov Mravljak Mednarodni karneval pust šoštanjski in maškarada v ŠD Šoštanj Ponedeljek, 8. februar X Odhod iz AP Šoštanj Turni smuk: Smrekovec - Boskovec (lahka turna smuka) 10.00 Vila Mayer Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku 10.00 Muzej usnjarstva Slovenije Dan odprtih vrat slovenskih muzejev 12.00 Muzej usnjarstva Slovenije Odprtje samostojne kiparske razstave Franca Ravnjaka 14.00 Vila Mayer Javno vodenje po razstavi pletarskih izdelkov Ivana Verdnika 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir ŠMARTNO OB PAKI Petek, 5. februar 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Proslava v počastitev dneva kulture; OŠ bratov Letonja Sobota, 6. februar 15.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Pustno rajanje za otroke; DPM ŠoP 21.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Pustovanje s Preprosto črnimi; KŠŠF, JZ MC ŠoP Nedelja, 7. februar 10.00 Zbor pred kulturnim domom v Gorenju Tradicionalni zimski pohod KD Gorenje Sreda, 10. februar 17.00 Hiša mladih - sejna soba Možganski fitness Lunine mene ) 8. februarja, ob 15:39, prazna luna - mlaj Vojna drama, 156 minut (ZDA) Režija: Laszlo Nemes Igrajo: Geza Rohrig, Levente Molnar, Urs Rechn, Todd Charmont, Sandor Zsoter, Marcin Czarnik idr. Ponedeljek, 8. 2., ob 19.00 - mala dvorana OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V KINO : ŠIŠKA DELUXE (Slovenija) Komedija, 108 minut Režija: Jan Cvitkovič Igrajo: Marko Miladinovic, Žiga Fodran-sperg, David Furlan, Jana Prepeluh, Marijana Brecelj, Petre Arsovski Ponedeljek, 8.2. ob 20.00 NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Gost 2. Alzheimer cafeja bo psihiater Pregelj Topolšica, 4. februarja - Ob 19.19 bo v Mestni knjižnici Velenje drugo srečanje Alzheimer Cafe, ki ga skupaj organizirata Center starejših Zimzelen in Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci. Gost tokratnega srečanja bo Peter Pregelj, dr. med., spec. psihiatrije, predstojnik oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslov predavanja je Obravnava bolnika z demenco. a mz Odprtje državne likovne razstave Velenje, 5. februarja - Jutri ob 17. uri bodo v vili Bianca odprli peto državno tematsko likovno razstavo. Kulturni program ob odprtju razstave bo pripravilo KD Gledališče Velenje. Na tokratni tematski razstavi z naslovom »Kvadrat in krog, kocka in krogla« bo svoja dela predstavilo 23 avtorjev iz vseh koncev države, največ med njimi pa je članov Društva šaleški likovniki, kar potrjuje njihovo kakovost. Dela za regijsko razstavo je izbral akademski slikar Darko Slavec, za državno pa akademski slikar Janez Zalaznik. Ustvarjalci so se lahko znotraj razpisane teme sami odločili za slogovni izraz, zato bodo na ogled zelo različna likovna dela. CITY CENTER Celje Četrtek, 4.2., Biotržnica Petek, 5.2. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Sobota,6.2., 11.00. 16.00 in 18.00 Vse najboljše pustovanje- Brazilski karneval Nedelja, 7.2., 11.00 Pravljične urice Mali kurent Ponedeljek, 8.2., 11.30-12.30 obisk Kurentov Torek, 9.2., 17.00 Pustovanje s Piko Fliko in Frančesko do 6.2. brezplačno merjenje holesterola in sladkorja v krvi Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 4. februarja 2016 Nagradna križanka "Železnina Hudovernik" železnina hudovernik d o o Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Železnina Hudovernik vas vabi, da jih obiščete in izbirate med njihovo bogato ponudbo! keramika in sanitarna oprema barve in laki z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo in pohištvene cevi VINIL - pvc talne obloge (že za 15,49 €/m2) laminati parketi tapete NOVO!!! UGODNO!!! AKCIJE!!! • Zamašeni odtoki? Rešitev: čistila DELEO z levjo močjo! • Povečana ponudba delovnih zaščitnih sredstev (tudi za zimo) • Lazure za les BONDEX Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 15. februarja na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. Zgodilo se je... od 5. 2. do 11. 2. - članica Smučarskega kluba Velenje Saša Silovšek je februarja leta 1987 postala jugoslovanska državna prvakinja v smuku; - na 6. seji sveta občine Šoštanj 6. februarja leta 1996 je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečov-nik; 25. aprila so svetniki na seji sveta Občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška; - 8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl 8. februarja leta 1849 v Kranju; pobudo za ta praznik je 1. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke v kulturi, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja leta 1947; - 9. februarja leta 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda proslavila 10. obletnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotni-kovo priznanje, Napotniko-vo diplomo in Napotnikovo plaketo; - 10. februarja leta 2001 se je z zaključnim koncertom v velenjskem domu kulture končala 2. Max club jazz klinika, to je mednarodna šola jazza, ki sta jo skupaj Wrmft Nekdanja velenjska skakalnica (Foto Arhiv Muzeja Velenje) pripravila nekdanji velenjski Kulturni center Ivana Napo-tnika in Max club; Mladim jazz glasbenikom so predavali priznani profesorji in glasbeniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije; letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja leta 1890 v Idriji; Med drugim je bil Bloudek slovenski prvak v metanju diska in večkratni jugoslovanski prvak v umetnostnem drsanju; po njego- vih načrtih so zgradili prve smučarske skakalnice pod Velenjskim gradom, sodeloval pa je tudi pri načrtih za postavitev velenjskega nogometnega igrišča ob jezeru; od leta 1948 do svoje smrti 26. novembra 959, je bil Bloudek tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja; - 11. februarja 1995 so v šo-štanjski termoelektrarni začeli enotedenski preizkus zagona razžvepljevalne naprave bloka 4. a Damijan Kljajič 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA me narocni nnStAS Za naročnike do 8 številk zastonj! Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. ItAIHO VELENJE Tmm na í dr" ^ int Gost Zdravniških nasvetov bo Jurij Šorli, dr. med., specialist interne medicine: rehabilitacija pljučnih bolnikov ČETRTEK, 4. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 5. februarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 6. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditelj Mitja Švener) NEDELJA, 7. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostiteljica Karolina Destovnik). PONEDELJEK, 8. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia radia velenje (voditeljica Karolina Destovnik). TOREK, 9. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 10. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od od 25. do 31. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od od 25. do 31. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m23 zraka v Naš čas, 4. 2. 2016, barve: CM K, stran 17 4. februarja 2016 OBVEŠČEVALEC ""^Jis 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) ISCEM POTREBUJEM inštrukcije kemije, splošna in anorganska kemija. Gsm: 031 850 039 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 mali OGLASI ODDAM ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj - Velenje. Gsm: 041 754 699 V NAJEM oddam čebelnjak z 18 AŽ--panji, in z nekaj družinami čebel. Čebelnjak leži na ekološko čistem kraju, nekaj km iz Velenja. Gsm: 031 313 455 V VELENJU, v zasebni hiši, oddam opremljeno 3-sobno stanovanje z lastnim vhodom. Gsm: 041 610 774 NA dobri lokaciji oddam delavnico, 158 m2, s parkiriščem. Tel.: 03 5866 478 PRIDELKI JAJCA domače reje prodam. Gsm: 051 387 625 SUHA bukova drva prodam. Gsm: 031 517 415 SENO in otavo v refuzi prodam. Gsm: 031 805 549 SENO v kockah prodam. Cena 2,5 evra za kom ter traktorsko prikolico Kiper prodam. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 PRODAM fižol sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah. Gsm: 041 905 999 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI KUPIM pašno kravo simentalko, brejo drugo ali tretje tele. Gsm: 031 270 780 PRODAJA pujskov težkih od 25 do 100 kg. Gsm: 041 445 315 PRAŠIČE, teže od 120 do 140 kg prodam. Akcijska cena. Fišar, gsm: 041 619 372 ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 6. do 8. 2. - Mojca Pusovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. habit nepremičnine Habit, d.o.o„ Koroška 48, VSlenJe tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Samostojno hišo na odlični lokaciji na Graškogorski v Velenju, 176 m2, P+1+M, zgrajeno 1968, 552 m2 zemljišča, dobro ohranjeno, toplovod. ER: v izdelavi. Cena 150.000 evr. 2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 65 m2, nadstropje 4/5, adaptirano 2014 ER: D (60 - 105) kWh/ m2a, cena: 68.000 €. vec na * ■i i ■ i ■ www.habit.si cePilniki drv . KROŽNE ŽIGE1 DRV hji T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgov¡na0un¡forest.s¡ www.uniforest.si Nagrajenci nagradne križanke Moja harmonija, objavljene v tedniku Naš čas, 21. januarja, so : 1. Praktična nagrada: MARICA LEDNIK, Praprotnikova 11, Mozirje 2. Praktična nagrada: DARJA ZDOVC, Kajuhova 14, Velenje 3. Praktična nagrada: VILMA LEŠNIK, Lajše 207 b, 3325 Šoštanj Pravilna rešitev: najboljša terapija. Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Moji harmoniji na Koroški cesti 48 v Velenju. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Medved Emilijan, roj. 1932, Velenje, Goriška cesta 44; Prosen Zofija, roj. 1926, Laško, Trubarjeva ulica 23; Terčak Kristina, roj. 1933, Polzela, Ob železnici 58; Hohnec Marija, roj. 1923, Velenje, Ljubljanska cesta 25a; Rupreht Alojz, roj. 1950, Žalec, Studence 24. Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Poslovil se je naš dragi ata, ljubljeni mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak, rudarski miner v pokoju, MILAN MEDVED Goriška 44, Velenje 8. 9. 1932 - 25. 1. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih naše najglobje žalosti in slovesa stali ob strani, sočustvovali z našo izgubo, izrekali sožalje, nas objemali in stiskali roke. Hvala osebju Centra starejših Zimzelen v Topolšici za vse lepe trenutke, ki jih je naš ata preživel z vami, osebju bolnišnice Topolšica in dr. Tomažu Smonkarju za vso skrb ob zdravljenju in lajšanje zadnjih dni. Hvala nečaku Ivanu Druksu za vso dolgoletno podporo in pomoč. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu dekanu Jožetu Pribožiču, govorniku gospodu Dragu Kolarju, Premogovniku Velenje, častni straži, rudarski godbi in Rudarskemu oktetu, ki ste poskrbeli za lepo slovo. Hvala vsem, ki ste bili z nami. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da je šla od nas mama, babica in prababica MARIJA HOHNEC 4. 1. 1923 - 30. 1. 2016 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijaznemu osebju DVO Velenje, dr. Grošlju in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Od nje se bomo poslovili v petek, 5. 1. 2016, ob 14. uri na pokopališču v Škalah. Vsi njeni ZAHVALA Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. M. Kačičeva LUDVIK MARIJAN OROZEL 13. 8. 1942 - 27. 1. 2016 Hvala vsem za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku, govorniku, pevcem, pogrebni službi in zdravstvenemu osebju. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 24 mednarodni Letos še bolj 63. pustni karneval v Šoštanju v znamenju združevanja različnih kultur - Prvič skupina iz Romunije, BiH ter Brazilije -Novost poseben vlak Orient ekspres Člani društva so se tudi na letošnji pustni karnevalski dogodek dalj časa zavzeto pripravljali in preživeli v društvenih prostorih mnogo prostih, a hudomušnih ur. Tatjana Podgoršek Od danes (četrtka) do srede, 10. februarja, se bodo po Sloveniji zvrstile številne pustne prireditve. Večja v Šaleški dolini bo v Šoštanju, ki je poznano karnevalsko mesto in dobiva vse vidnejšo vlogo tudi na evropskem karnevalskem zemljevidu. Letos mineva 10 let, odkar je postalo član evropskega karnevalskega združenja. Pustne aktivnosti začenjajo člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj danes, na debeli četrtek, ko si bodo privoščili zajetno malico, dobrote pa privoščili še nekaterim vplivnim ljudem v okolju, tudi županu Darku Menihu, ki ga bodo ob tej priložnosti seznanili z vsebino osrednje prireditve - mednarodnim karnevalom. Tega bodo pripravili v soboto, 6. februarja, ob 15. uri na Trgu bratov Mravljakov v Šošta- nju. V prostorih vile Mayer bo na ogled tudi razstava. Orient ekspres Šoštanj -Evropa Predsednik društva Peter Rado-ja, alfa in omega karnevala Peter Klepetec, je povedal, da bo letošnja osrednja nit prireditve z naslovom Orient ekspres Šoštanj - Evropa emigrantska kriza.« Reševanje te so se lotili v Evropi katastrofalno, mi pa bomo zadevo oplemenitili na svoj način. Med drugim tudi z združevanjem različnih kultur.« S tem bodo ostali zvesti etnografski usmeritvi karnevala, kar počnejo zadnja leta, ko slikovito predstavijo značilnosti tujih držav. »Tudi mi ob vračanju obiska tujim skupinam uživamo ob spoznavanju njihove kulture, značilnosti, njihovih pogledov na svet skozi karnevalske oči,« pojasnjuje. Letošnji karneval bo še bolj mednaroden kot minuli. Poleg skupin iz domačih logov, iz sosednjih občin Velenje, Mozirje ter iz drugih slovenskih krajev, že sodelujočih skupin iz tujine (po dve iz Makedonije, tri iz Srbije), bodo letos prvič sodelovale še skupine iz Romunije, BiH, prava atrakcija prihaja iz Brazilije. Letos se bo ob« blagovnih znamkah« - Šoštanjski koši, Tre-simir - prvič predstavila tudi nova domača skupina, na katero so zelo ponosni. Dvakrat je že sodelovala na prireditvah zunaj meja in vzbudila veliko pozornosti. »Pred domačim občinstvom bo »nastopila« v posebnem vlaku Orient ek-spres, ki ga bomo pokazali pre-mierno. Zagotavljam, da bo zelo zanimiv in da se bodo obiskovalci nasmejali ob gledanju spekta-kla.« Etnografsko vsebino karnevala bodo seveda tudi tokrat dopolnjevale aktualne gospodarske, politične teme, ki vedno zvabijo smeh na usta obiskovalcev. Pustne norčije niso zastonj Po besedah sogovornika so se na letošnji karneval zavzeto pripravljali vse od začetka lanskega decembra. Birokracije je vedno več, finančnih stroškov prav tako. Šele ko pridobijo potreben denar, se lahko lotijo izdelave svojih plemenitih idej in programa. Brez pomoči lokalne skupnosti in župana, pravi Rado-ja, ne bi šlo. V veliki meri nam pokrijeta stroške za najnujnejše, kar moramo zagotoviti vsem udeležencem karnevala. Za pomoč smo zelo hvaležni, prav tako vsem, ki nam pri tem poma- gajo. Z dosedanjim delom smo si pridobili status, s katerim lažje odpiramo vrata, na katera potrkamo.« Če bi pripravili takšen karneval v Ljubljani ali na Ptuju, je prepričan Radoja, bi bili stroški precej višji, kot so v Šoštanju. »Tu je veliko entuziastov, mladih, voljnih sodelovati. Kljub temu se takšnega karnevala ne da pripraviti in izpeljati za manj kot od 20 do 25 tisoč evrov.« Je pust danes še tisto, kar je bil? Radoja je prepričan, da v Šoštanju, kjer negujejo tradicijo, je. Pred leti so opozorili na razpadanje Pustega gradu, danes kaže drugačno podobo. Prav tako graščina, ki je bila dolgo rak rana Šoštanja. »So zadeve, pri katerih opozorila dosežejo svoj namen. So pa tudi take, za katere že vnaprej vemo, da tudi če jih obrekujemo na vse možne načine, ne bo nič pomagalo. Pri teh gre za stvari bolj na državni ravni,« je še povedal Peter Radoja. Čeprav je malha bolj prazna, se Pust Mozirski ne da Na mednarodnem karnevalu v Mozirju prvič skupini iz Senegala in Brazilije -Denarja premalo, a jih zavezuje tradicija Tatjana Podgoršek Med večje turistične prireditve v Mozirju sodi pustovanje, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo. Prvi pisni viri pričajo, da so mozirski pustnaki »okol ofirali« že leta 1891. Od tridesetih let prejšnjega stoletja dalje nosijo visoke klobuke (cilindre), frake in bele hlače. Pust Mozirski ima tudi svojo fano (bandero) in pustni orkester z imenom Boj se ga. Od danes dalje (četrtka) je znova »na sceni«. Na debeli četrtek namreč podelijo trške pravice prišleku, ki je prišel v Mozirje, naredil nekaj za kraj in ima Mozirje rad. Na današnjem jutranjem zasedanju je pustna uprava sklenila, da bo te letos prejela Stanislava Borovšak iz Zajčje Dobrave, predsednica Krajevne organizacije ZZB NOV Mozirje. Trške pravice ji bodo podelili za ohranjanje spomina na polpretekle dogodke ter pozive k strpnosti. Pustne aktivnosti bodo člani Pusta Mo-zirskega, društva za ohranjanje kulturne dediščine, nadaljevali v ponedeljek, 8. februarja, z »ofiranjem« od hiše do hiše, pri tem pa bo pustna bratovščina z rajso (sitom) presejala vse, kar se je dogajalo v kraju, pobirala darove ter vabila na pustni karneval dan kasneje. Osrednjo prireditev pustnega torka bo tudi letos zaznamovala jutranja budnica ansambla Boj se ga, temu bo sledil prevzem občinske oblasti, pa »pošlihtanje« gospodarstva v občini Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji ter Ljubno, popoldanski del pustnega torka pa bo zaznamoval mednarodni karneval na trgu v Mozirju. Letos - pričakujejo - bo na njem sodelovalo 25 skupin. Letos prvič skupini iz Senegala in Brazilije, poleg teh jih pričakujejo še iz Srbije, Makedonije, Hrvaške in skupine iz bližnje ter daljne okolice. »Mozirje je že vrsto let član evropske- ga združevanja karnevalskih mest, zato našo karnevalsko povorko popestri več skupin iz tujine,« je povedal pustno »go-bezdalo« Robert Klemenak. Pustno dogajanje bodo sklenili na pe-pelnico (v sredo), ko bodo pripravili žalni sprevod pusta po ulicah Mozirja do Pekovih lav, kjer bodo prebrali njegov testament ter pusta upepelili. Tradicionalni program bo tudi letos spremljala vrsta drugih zabavnih prireditev. Po informacijah naj bi člani društva Pust Mozirski zaradi pomanjkanja denarja oklevali glede priprave mednarodnega karnevala. »Res je, saj se vsako leto bolj »lovimo«. Letos ga bomo speljali, saj ga ne nazadnje tudi moramo. K temu nas zavezuje dolgoletna tradicija.« Po ocenah jih stane tradicija pustovanja od 30 do 40 tisoč evrov. Kako bodo pustovali otroci in mladina? Letošnje pustno rajanje za otroke bo kot že tradicionalno potekalo na pustni torek v Rdeči dvorani od 17. do 19. ure. Pri organizaciji sodelujejo Festival, Mestna občina, Medobčinska zveza prijateljev mladine, Mladinski center in Turistična zveza Velenje ter Rdeča dvorana. Novost pa bo pustna povorka. »Želimo namreč, da bi se tudi v mestu poznal pustni utrip in bi maske skupaj prišle na rajanje v Rdečo dvorano,« pojasnjuje Andreja Zele-nik s Festivala Velenje. »Tako se bodo pustne šeme zbrale ob 16.30 na Titovem trgu na zboru pustne povorke, se posladkale z brezplačnim krofom in krenile proti dvorani, kjer jih bo pričakal DJ Mrki.« Tako veselega plesa ob pustu ne bol manjkalo. Medobčinska zveza prijateljev Mladine Velenje pustnih kostumov resda ne izposoja več, so pa zato otroci v torek izdelovali pustne maske, ki jih bodo lahko nosili na številnih pusto-vanjih. Želijo si namreč, da praznik Pust, pust, krivih ust ostane v našem prostoru in je bolj prisoten. »Mislimo, da je prav, da otroci obravnavajo pustno tradicijo, jo negujejo in doživljajo z otroškimi pustnimi rajanji.« Kar šest društev prijateljev mladine bo priredilo pustna rajanja v svojih prostorih. Na Konovem bodo pustovali v soboto v domu krajanov, v Paki pri Velenju in Šmartnem ob Paki prav tako, v Lokovici bodo pustno rajanje organizirali v nedeljo v domu krajanov, v Kavčah pa bodo prav tako v nedeljo pripravili pustno povorko, ko se bodo priključili ostalim šemam in se skupaj sprehodili po Kavčah in zaključili v domu krajanov, pustovali pa bodo tudi v Šentilju. Tako pust ne bo norel le po mestu, ampak tudi po podeželju. V torek popoldne bo pustno rajanje potekalo tudi v Središču mladih in otrok v velenjskem mladinskem centru. Mladina pa bo pustovala že v soboto. Šaleški študentski klub in Mladinski center Velenje bosta pu-stovanje priredila v klubu eMCe plac, začelo pa se bo ob 21. uri. ■ tf Večer spomina in nostalgije Spomnili so se vsestranskega glasbenika, kulturnika, zbiratelja etnografske dediščine ... Marjana Marinška Nastopi so navdušili polno dvorano Vile Biance Velenje, 30. januarja - V Vili Bianci so v soboto priredili spominski večer na znanega pokojnega kulturnika, glasbenika in aktivnega občana Velenja Marjana Marinška (1941-2011). Marjanov večer, tokrat že peti, je organiziral Festival Velenje v sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje, glasbeno skupino Ci-trarke Marjanke ter v pogovoru Milene Ževart z gosti iz Gasparijevega rojstnega kraja Selšek pri Cerknici (Marinšek je zbiral Gasparijeve razglednice ter z njimi postavil kar 52 razstav po Sloveniji). S programom so se spominjali vsestranskega glasbenika, kulturnika, zbiratelja etnografske dediščine, publicista, pisatelja, popotnika ter predvsem prijaznega, veselega človeka. Za seboj je zapustil izjemno kulturno dediščino. Ponosen Kozjanec po rodu, ki je večji del svojega življenja preživel v Velenju, je tudi kot citrar zaznamoval Šaleško dolino s citrarskim festivalom, osnoval je slovensko Citrarsko društvo, prirejal različne delavnice ter povsod širil to glasbeno zvrst. Še posebej so njega in Velenje na tem področju zaznamovale Pre-šmentane citre, tudi sam si je prislužil naziv »prešmentani citrar«. Festival bo letos organiziran že 28. leto, za Marinškom pa ga prizadevno in uspešno nadaljuje Peter Napret, sedanji predsednik Citrarskega društva Slovenije. Marjan je bil glasbeno dejaven tudi kot vodja glasbenih skupin Šaleške predice, trio Moj dom, skupine U3O Velenje Citrarke Marjanke, in prav te še posebej želijo ohranjati svojega mentorja in prijatelja v živem spominu z zavzeto dejavnostjo ter nastopi pod njegovim imenom. ■ Jože Miklavc