Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 1$1 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva — Telelfon St. 3122, 3123, ulica 5. 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek; Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. 4 Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Računi pri poŠt. istvo je po nelepih napadih zadnjih mesecev doseglo najvišje zadoščenje s tevn( da so ogromne narodne množice manifestirale svojo solidarnost s Sokolstvo.n ter ponovno potrdile, da je to gibanje tako tesno združeno z našim narodnim m državnim življenjem in da se ne bo nikakemu tujemu prizadevanju posi-ečilo izruvati sokolsko misel iz srca našega naroda. Ljubijaaiski zlet je dokazal, kako globoko je sokolska ideja že prodrla v naš narod, saj je dobršen del domačih sokol-g-jds jK^iro m šefravno kmet-sko ljudstvo iz vseh pokrajin naše države, zlasfa pa iz južnih banovin. S tem je za vselej izpodbita zlobna bajka, da ?e preprosto ljudstvo ne more vneti za Sokolstvo. Pred ogromnimi tisoči gledalcev so stotine kmetskih Sokolov z juga izvajale svoje telovadne točfke. Preciznost teli prostih vaj priča o dolgem in požrtvovalnem vežbanju. Požrtvovalnosti in ljubezni do stvari, ki sta odsevali iz vsakega posameznega kmetskega Sokola, se pač ne more pripisovati ka-kršnemukoli neidealnemu razlosru. Pojava kmetskih Sokolov je tudi odločno ovrgla očitek, da je Sokolstvo eks-kluzivna zadeva meščanskega sloja, kamor da lmetski človek sploh nima pristopa. Tesa očitka osobito slovenski Sokol ni mogel nikoli dokončno zavrniti, ker niegovi člani nastopajo redno v kroju. ki izenačuje intelektualca, obrtnika, delavca in kmrta. Kmetski Sokoli z na-šeea juga na so se do javili tudi na zle-tišču v svojih pestrih narodnih nošah in s tem je vzeta vsaka senca upravičenosti dosedanjim nesp>ame'ifcii kritikam. Z druge strani pa je kmetski Sokol pokazal tudi vodstvu organizacije, kje naj zastavi svoje delo, kje ga naj poglobi in kje ima najprirodnejše polje za razširjenje svoje ideje. Sokolska misel je nedvomno najprimernejša oblika, da ee privabijo najširši ploii naroda v vrste narodnih borcev. Naš n?irod vidi, da mu Sokolstvo daje najboliš? okvir za udejstvovanje njegovega domoljubja in to na način, ki se narodni duši in temperamentu našega človeka najbolj prilega. Kljub odDoru in hujskanju nasprotnih sil naše ljudstvo z iskreno spontanostjo in v vedno večji množini pristopa k Sokclstvu, osobito m si je to osvojilo dojemljivo srce mladine. Marsikomu je bil nastop kmetskih Sokolov razlog za prijetno presenečenje, ker pae ni nihče pričakoval tako izredne okretnosti in lahkotnosti v gibih mož in mladeničev, ki so vse življenje zaposleni s trdim delom na polju in v gozdu. Če je vladal kje v tem oziru zapoznel predsodek, ga je nastop kmetskrh Sokolov moral razbliniti v nič in pokazati ravno nasprotno: kmetski živelj je naravnost dragocen material za sedanji sistem sokolske telovadbe. Ljubljanski zlet je nov dokaz, kako srečna je bila zamisel, zanesti Sokolstvo v vrste kmet-skega ljudstva. Taka vnema za stvar, kakor se je lahko opazila pri kmetskih Sokolih, bi dela'a čast v<=aki sokolski četi. sestavljeni iz pripadnikov drugih poklicev. Ko so se v sredo dopoldne vršile glavne skušnje za telovadne nastope, kmečke čete neke zelo oddaljene žuoe po mnenju strogega saveznega načelnika niso bile dovolj pripravljene, pa ie zato odredil. da ne bodi nastooile. Raržaloščeni in razočarani S' °eljaki profili in pritiskali, da bi veniar smeli tudi oni sodelovati pri javni elovadbd. Z veseljem so PODROBNO DELO ZA ŠE TESNEJŠE ZBLIŽAN JE S ČEŠKOSLOVAŠKO V okviru sokolskih svečanosti se je vršil v Ljubljani važen sestanek JČ lig iz Jugoslavije in ČJ lig iz češkoslovaške Ljubljana, 30. junija. Velike sokol&ke slavnosti. ki so bile veličastna manifestacija jugoslovensko-češko-slovaškega bratstva in praktičnega sodelovanja, so nudile hvaležen okvir za sestanek onih kulturnih delavcev obeh narodov, ki v Jugoslovensko-češkoslovaških ligah in Českoslov.-jugoslov. ligah miselno in praktično delujejo za čim večjo poglobitev naših stikov. Tako sta se ob tesnem sodelovanju ljubljanske lige, odnosno pod-zveze lig za našo banovino, in praške osrednje lige organizirala v Ljubljani ma-nifestacijsko zborovanje v četrtek, dne 29. junija, in delovni sestanek delegatov lig v petek, dne 30. junija. Obe prireditvi sta pričali, da se sodelovanje Jugoslovenov in Cehoslovakov bliža nekaki simbiozi dveh narodov in držav, ki najbrž nima v vsej Evropi primere. Z ljubljansko manifestacijo so zborovalci ponovno in jasno poudarili misel, da je treba to tesno sodelovanje razširiti tudi na ostale slovanske narode- V tem primeru ne gre za staro, ske centrale Prage, prof. dr. A. Uhlira. Za njim je spregovoril v imenu Ljubljane župan dr. Dmko Puc, ki je poveličeval naše tradicionalne vezi in poziva! k delu za njih poglobitev. Lepe besede je izrekel legacijski svetnik češkoslov. poslaništva v Beogradu dr. Reiser v itncnu zadržanega poslanika dr. Wellnerja. Navdušujoče je govoril sokolski vodja E. Gangl. Podpredsednik ljubl-anske JČ lige dr. Kgon Starč, ki je organizira! prireditev, je v daljšem govoru utemeljeval deklaracijo, ki so jo zhorovalci sprejeli soglasno in brez debate. Deklaracija poudarja: 1. Soglasnost lig z organizacijskim paktom Male antante; 2. potrebo razširjenja že obstoječega sodelovanja Jugoslovenov in Cehoslovakov na ostale slovanske narode; 3. potrebo, da se sedanja deklaracija o češkoslovadko-jugosloveuskem sodelovanju spremeni v legislativno in obvezno konvencijo; 4. potrebo, da se zbližajo odnosno izenačijo važnejše pravne panoga Jugoslavije in Češkoslovaške; 5. da se tudi organizacija članov lig obeh držav, ki se bo sestajala vsakega pol leta in razpravljala o aktualnih vprašanjih in zadevah: 2. da se obstoječa deklaracija, ki nima zlasti pri finančnem ministru zadostne učinkovitosti, spremeni v legislativno konvencijo: 3. da odbori JČ lig preidejo od kulturneoa in političnega udejstvovanja tudi h gospodarskemu. Po dopolnilnih predlogih dr. Reismana (Maribor), J. Urbana (Praha), podžupana prof. Jarca (Ljubljana) je bilo sklenjeno, da se sprejmejo vsi trije predlogi in uvede postopanje za njih praktično izvršitev. O izmeni mladine se je sprožila diskusija, v katero so posegli dr. Stari, pr-č Miln*««-vič, dr. Visenjak (Ptuj) in dr. Djuričič (Beograd). Dolgoletni predsednik mariborske lige dr. Avg. Reisman je v svojem temeljitem referatu označil, kaj vse nam je potrebno, da razmere pri kinu, radiju, reproducirani glasUi (gramofon) in tisku kot gonilnih silah javnega mnenja reformiramo v duhu Telovadni nastop češkoslovaških Sokolic Pri javni telovadbi v četrtek je s posebno točko nastopilo okrog 1000 češkoslovaških Sokolic. že ob svojem prihodu so bile pozdravljene Iv ihamiirdoviSi jam i kiso ie po vzorno izvedenih krasnih vajah ponovile Se v J*č ji obliki. Med nj^m naatopom Kje vsul dež. a Sokolice so nadaljevale svoje vaje z nezmanjšano eksaktnostjo in vzbudile s tem še večje občudovanje množic. zgolj idejno vseslovanstvo, marveč za realistično pojmovano slovansko sotrudnost, in prav v tem je ve« pomen ljubljanskih sestankov. Manifestacija za praktično slovanstvo V četrtek zvečer so se zbrali v sokoloki dvorani Narodnega doma najodličnejši predstavitelji ljubljanske družbe in dele-gatje iz ostalih mest naše bano\me in vse Jugoslavije ter odposlanci V3eh pomembnejših lig iz Češkoslovaške. Ne bomo naštevali dolge in častn? vrste imen. Naj samo zabeležimo, da sta bila med drugimi navzočna minister dr. Kramer in predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kuma-nudi, da je banovino zastopal podban dr. lig razširi v vseslovensko smer, zlasti pa v 1 slovanske, posebej še jugoslovensko če- ožje sodelovanje z društvi, ki goje vza- - »m,"";,",'iii jemnost s Poljaki in 6. potrebo slovanske solidarnosti v mednarodni politiki. Odlikovanje dr. Bohuša Vybirala Docela v duhu te manifestacije se je izvršilo ob koncu prireditve odlikovanje enega najzaslužnejših delavcev za češko-slovašico-jugoslovensko kulturno zbližanje, znanega prevajalca iz slovenščine, predsednika ČJ lige v Olomoucu in direktorja ondotne Studijske knjižnice, dr. Bohuša Vybirala. Akt odlikovanja z redom sv. Save III. razreda je izvršil minister dr. A. Kramer z govorom, ki je b;i bleščeče pri- ____, __.„- __________________, znanje prevajalcu Cankarja in drugih slo- O. Pirkmajer in vojaško oblast div. gene- j venskih avtorjev, odličnemu publicistu in ral Cukavac, mesto Ljubljano pa župan j neumornemu propagatorju Jugoslavije, dr. Puc, dalje, da so bili prisotni šefi in | Ganjen se je za to počastitev zahvalil dr. reprezentanti vseh krajevnih oblasti, uni- j Vybiral, priznavajoč se za učenca Masa-verze in drugih prosvetnih zavodov ter ; rykovega življenjskega nazora in slovano- delegacije JČ lig iz Beograda ' bli " " " Zagreba, Ljubljane. Maribora. Celja, Kranja. Ptuja, Bleda in iz. vseh mest Jugoslavije, kjer obstoje lige, iz Prage urednik »Jugoslov,-čehoslov. revije« prof, dr. Antonin Uhlir, urednika »Nar. Listov Jan K. Strakatv in Jaroslav Urban, potem delegatje iz Olo-mouca, Bratislave, Brna Kolina, Čeških Budjejovic in Pardubic. Naposled številno občinstvo, zlasti iz sokolskih vrst in predstavnice našega narodnega ženstva. Tej manifestaciji je dajalo poseben pomen še to, da so jo oddaiali po radiju. . Zbrane zastopnike in ostalo občinstvo je pozdravil predsednik nodzveze JČ lin v dravski banovini m JČ lige v Ljubljani, nar. posl. Rasto Pustoslemšek. Za njim je spregovor'1 predvsem o daljnosežnem med-narodno-političnem pomenu Male antante, katere trdna ideina opora so baš JČ fge dr. Kosta Kumanudi. Nieeovemu ie-drnatemu govoru, nondarjajočemu politični pomen tP^ne^a sodelovanja med .Tueo-sloveni in Čehoslovaki. je sledila bodrilna beseda prikuonesa delegata naše slovan- pristali na pogoj, da se morajo pred nastopom najmanj še trikrat po dve tiri vežbati. Res so ves svoi orosti čas porabili za vežbanif . v 'četrtek/na so pri javni telovadbi doživeli zadoščenrie. da ie brl ninhov nastc*n pasraipn ?, navdnS^no oohvalo deset tisočev eledalcev. Težko, da bi bile enake vztrajnosti in požrtvovalnosti zmožne čete, sestavljene iz intelektualcev. V razveseljivi, skoz in s-koz aktivni bilanci ljubljanskega »okolskesra deta ie ena naTOomembipe^ib »y>?tavk siiafni usneb kmeolrh sokolskih čet. On nam kaže. da je Sokolstvo postalo mogočen ljudski, vsenaredni pokrel. filskih naukov dveh dunajskih slavistov: Jagida in Karaske, ki so ga navdušili za konkretno, realno slovansko delo. Izrekel je toplo zahvalo jugoslovenskemu vladarju, ki ga je počastil s svojim visokim odlikovanjem. Ni treba niti omenjati, da je bil dr. Vv-biral deležen navdušenih ovacij vseh zbo-rovalcev, ki so se le počaji razšli v deževno noč. Od manifestacije h konkretnemu delu Izpopolnitev sinočnega manifestacijskega zbora je bil današnji delovni sestanek delegatov JČ lig in ČJ lig. ki je združil v vzorno delovno občestvo odposlance vseh v Ljubljani zastopanih lig iz obeh držav. Moramo takoj povedati, da je bil sestanek izredno stvaren in da so se govorniki vidno izogibali vsega presplošnega, hoteč s konkretnimi predlogi razširiti in poglobiti vzaiemnost med obema narodoma in državama. Delovni sestanek je bil v mali dvorani Kazine. Otvoril ga je poslevodeči podpredsednik ljubljanske JČ lige dr. E. Stare, ki se je posebno spomin'al letošnje stoletnice pionirja ožje vzajemnosti med Čehi in Slovenci J. V. Lege. ki je »bil po rodu Čeh, po srcu Slovenec«. Za t"m ie prevzel predsedstvo podpredsednik Zveze JČ lig v Jugoslaviji, odlični slovanski kulturni delavec Momčilo Miloševid, ki ie poleg dr. Milana Glaviniča in še nekakih odbornikov Zveze zastopal Beograd. V svo-jem govoru je poudaril načelno strm našega sodelovanja in stavil tako i nekatere stvarne predloge, zlasti glede organizirane izmenjave šo1«ke mladine. Za niim ie povzel besedo nodnredsedn;k praške osrednje lige prof. dr. Antonin Uhlir, k? ie stavil predloge: 1. da se ustanovi stalna delovna komisija, sestavljena iz izvoljenih škoslovaške vzajemnosti in v emancipaciji od nemške kulture. Posebej je predlagal, da naj obe vladi podpirata študijsko izmenjavo novinarjev. J. Urban je njegov zadnji predlog izpopolnil s predlogom, da se razširi preveč omejeni kontigent prostih redakcijskih vozovnic za poklicne časnikarje. O podobnih vprašanjih kakor dr. Reisman je razpravljal tudi tajnik ljubljanske JČ lige nadsvetnik in r>;sat<*lj Fran Govčkar, ki je kot gledališki kritik predvsem omenjal nedostatke v našem glasbenem in teaterskem sodelovanju. Oba referata, kakor tudi nekateri drugi bodo izšli v praški »Jugoslov.-čehoslov. reviji«. G. Urban je predlagal, da bi se letos posebno svečano proslavila v obeh državah 1. december in 28. oktober in sicer s sodelovanjem vseh velikih prosvetnih korpora-cij. Nadalje je stavil predloge glede recipročnega postopanja pri honoriranju jezikovnih tečajev, o izdajanju potrdil absolventom teh tečajev in o metodičnih tečajih za njihove učitelje. K izmenjavi dijakov pripomnil, da bo v pravkar otvorjenem »Kolegiju kralja Aleksandra« v Pragi ena tretjina mest zasedena po češkoslovaških dijakih, kar bo nedvomno pospeševalo mea-sebojno spoznavanje in jezikovno znanje Dr. A. Uhlif je govori! o vprašanju ilustriranih časopisov, ki je postalo akutno po najnovejši prepovedi čsl. vlade glede uvoza 98 nemških časnikov in časopisov. Graja! je tudi, da v naših knjigarnah vidiš toliko nemških knjig, zaman pa iščeš kako češko, poljsko ali rusko. Glede literarnega sodelovanja in zlasti glede dobavljanja knjig je govoril kulturni urednik »Jutra« m »Ljubljanskega Zvona« B. Borko, ki je predlagal resolucijo, da naj Osrednja JC-liga poskrbi, da bodo naše knjigarne dobivale češke knjige v komisijo in prodajo pod istimi trgovskimi uzancami. kakor Jih že dolgo priznavajo osrednji knjigarnlSKi zavodi in založništva na Dunaju, v Leipzigu, Berlinu i. dr. J. Urban je pojasnil, da se v Pragi pravkar ustanavlja osrednja knjigarna za slovansko literaturo. Ravnatelj Hanuš Krofta je posebno priporočal emancipacijo od nemških ilustriranih časopisov in naslonitev na slovanske. Direktor opere Mirko Polič je konkretno pojasnil težave z dobavo glasbenega materiala in napovedal proslavo Smetane v prihodnji sezoni. J. Vašata, tajnik JČ lige v Kranju, je z obširno obrazložitvijo predložil resolucijo glede reciprocitete v penzijskem zavarovanju zasebnih nameščencev. J. Urban je go voril o potrebi, da se turistična propagan da zaradi večje učinkovitosti regionalizira J. K. Strakaty se je pritoževal glede voznih olajšav Cehoslovakov v Jugoslaviji, zlasti v zvezi s sokolskim zletom odnosno po-zletnimi ekskurzijami, poudarjajoč mora! no škodo, ki utegne nastati, če se prezrclr potrebne obzirnosti. J. Urban je poroča! da letos izide prvi večji češki vodnik nt Jugoslaviji. Prof. E. Jarc je predlagal usta novitev Zajednice za tujski promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško in načelne legislativno ureditev medsebojnih turističnih ugodnosti. Prof. Ivan Vavpotič je in terpeliral zaradi razstave jugoslovanske Ji kovne umetnosti v Pragi in predlagal, ds se ta razstava priredi prihodnje leto. Prof. dr. A. Uhlif je zagovarjaj ustanovitev dijaških sekcij za jugoslovansko Češko slovaško zbližanje na posameznih učnih za vodih, ker smatra vprašanje naraščaja r? najvažnejše vprašnje bodočnosti lig. Prof dr. V. Burian je predlagal, da bi se dovolilo in uredilo vzajemno izposojanje knjig med vseučiliškimi knjižnicami odnosno n lozofskimi fakultetami, ker bo to olajšale znanstveno sodelovanje. Po izčrpni debati so bile vse resolucije »oglasno sprejete in vsi vodilni predstavni ki lig so obljubili, da bodo storili vse. kar je mogoče storiti za realizacijo sprejetih predlogov. Po zborovanju je ljubljanska liga priredi la vsem zborovalcem v restavraciji »Zvezda« skupno kosilo, ki je razvilo družabna stran sestanka. Tu smo slišali vrsto napit-nic, ki so jih — vedno s tehtnimi mislim-in vzpodbudami — izrekli Rasto Pustoslem-šek, dr. Uhlif. dr. Stare. J. K. Strakatv Hofmanovič, Ramadanovič, prof. Jarc, ga Kovačevič-Lopašič, univ. prof. Pogorelov (Bratislava), dr. R. Mole v Imenu Društva prijateljev poljskega naroda. J. Urban in Dušan Bogunovič. Vse so izzvenele v smislu najtesnejšega slovanskega sodelovanja in v duhu jugoslovansko-češkoslovaškega bratstva. Predsednik dr. Kumanudi o sokolskem zletu Predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, ki je prisostvoval ljubljanskim svečanostim, podčrtava nji* hov veliki pozitivni uspeh svojem kult umi em Beograd, 30. junija, v. Predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi je bil tako ljubezniv, da je vašemu dopisniku na vprašanje o vtisih, ki jih je dobil ob priliki sokolskega zleta v Ljubljani izjavil naslednje: »Sokolski zlet v Ljubljani ni bil samo lepa in skladno izvedena svečanost ter ni imel samo značaja lokalne proslave. Bi>l je veličastna manifestacija navdušenega pokreta, pri kateri je sodelovalo nekoliko generacij, od najmlajših do najstarejših, iz vseh delov naše države, od Morave in Vardarja do Drave in Save, od Jadrana do Du-nava m Timoka, a tudi iz bratske in zavezniške Češkoslovaške. Zbralo se je na desettisoče Sokolov, da dokažejo. da je ideja, ki ji služijo, visoko nacionalna ter posvečena izključno disciplini ranju duha. kajti vse te fizične vež-be. niso ničesar drugega kakor vzgoja volje, da bi bili čimbolj sposobni postaviti se zavestno v službo ideala: solidarne akcije v splošnem ioteresu. akcije, ki izključuje vsak egoizem, vsakršne osebne motive ter vsako okoriščanje. V tej atmosferi smo vsi občutili nekaj visokega in čistega. To ni bilo ničesar agresivnega proti nikomur med nami. niti izven naših meja. To so v resnici viteški Sokoli, ki žele mirno in dostojanstveno, kakršen ie njihov po-kret in kakršne so njihove kretnje, aktivno delati na izpopolnjevanju. Istočasno je bil v Ljubljani tudi kongres češkoslovaško-jugoslovenskih lig. ki je bil prav tako lepa pacifistična manifestacija. Program lig je prav tako zasnovan na solidarni akciji dveh slovanskih narodov, ki ju ne veže samo medsebojno zavezništvo, temveč tudi globoko in trajno prijateljstvo. Češkoslovaška in Jugoslavija sta se združili, da se branita in čuvata svoje, pri čemer pa ne grabiti po ničemer, kar jima ne pripada. Lige so bile osnovane, d3 služijo temu cilju s spoznavanjem in ustvarjanjem čim tesnejših ednošajev obeh držav v skupnem intelektualnem gospodarskem in socialnem sodelovanju. ki more v enaki meri koristiti obema državama, brez škode za kogarkoli tretjega. Ljubljanski dnevi so bili dokaz realnega razumevanja, ki je. daleč od neustvarljivih himer in predhodnih kombinaciji, dokaz realnega razumevanja, kako je treba voditi zdravo politiko, ki ima pred očmi samo najvišje dobrine naroda in države.« Francoski bojevniki v Jugoslaviji Beograd, 30. junija p. Ob koncu avgusta bo prispelo v Jugoslavijo okoli 100 bivših francoskih bojevnikov s svojimi družinami. Izkrcali se bodo v Splitu in poselili tudi Beograd. Zagrebu in Ljubljano, v Jugoslaviji se bodo mudili okoli 20 dni. »JUTRO« št. 151 Slovo po^ zmagi V četrtek ponoči in včeraj ves dan so redni In posebni vlaki odvažali Sokolstvo in druge ljubljanske geste — Noč od četrtka na petek Ljubljana. 30. junija. Ljubljana se je razžjvela oh teh vel i kili €*>fcoteki-k-dnel) tako, (te je-steh^eni moral čutiti' utrip »ienega srca. tega srca, k: se cbioajtno tako težko otrese svojega HUSeZ "ffor: njenrh jjjjatrije zapiapctlala živa, krepka, k solneu stremeča kri. Vesela je iiila Ln razkošna in dala vs» sebe, kdor se ji je približal. Sprostila se je svo.e zamišljenosti in se smejala tako od srca. da bo ta smeh. njeno veselje nad lastnim in vsem jugoslovenskim delom še d-olgo odmeval v srcih Jusoslovenov in prav tak'o~v srcih naših severnih bra-torr cch.osio^nakovr PoPjakov in Rusov. O^aiim pa, sinovom romanskega in germanskega sveta, naj je Vjjublijana tisto severno mesto Jugoslavije, ki Je bilo vselej branik slovanske kulture na jugu, vselej f dušo in telesom tam, kadar je šib za pravice ju.gioslovenskega naroda. Bi-1 je-večer, ki ostane vsem desettiso-Icm Jugoslovenov in bratom s severa nepozaben. Dež je lil. Po dopoldanskem pohodiu zmagovitega slovanskega Sokol-stva in po drugem zmagovitem nastopu Sokolov ai Sokolic na zletišču nebo ui dalo več, da bi se vsa vojska v polni moči razmahnila v veselju nad tako veselo zmago sokolskega dela. A kljub temu, da avuade niso zasijale, je mest« zaiiv In. Po končanem javnem nastopu so se neskončne množice razlile po kjublianskih ulicah, cestah in trgih. Godbe so zaigrale, >!a je ti M etalo ozračje od silnih zvokov. Zlasti pa je bilo vedmo tam, kamor so puodrli zvoki gorite novosadskega Sokola, viiK hradskega Sokola in godtbe ljubi jamskega Sokola i. Te tri so ne-fkv*>mmo obnesle -prvenstvo tako po svoji 'moči kakor po' svoji -umetniški višini. Poleg njih pa - so na jv.ee.io pozornost vzbujali maši bratje iz j-ežne Srbije. Kakor so njihovi plesi vredihi vsega razglabljanja, prav tako je njihova težka in otožna glasba povsod in amirom na višku .vfsek-sti,. dala čuti tisto bojevito, zmag in porazov, večnih bojev vajeno dušo. Tq, in prav to, kar so nam dali naši južni bratje z Dalmatinci, Slavonci, Srem-ci, Vojvodinci, šumadinci, Hercegovci. Bosanci in Črnogorci združeni na slovenskih tleh, je za mas najvažnejše. Slovansko Sokolstvo v svojem mogočnem delu je dalo, ri.a smo se v teli prazni i kili spoznali tako, kakior bi se morali p-oznati že davno poprej. Jugoslovensk i Sokol pojde po tej poti dalje, no tej poti zmagovite jugosloven-ske sokolske misli. Dež. Nebo ie temno. Življenje po nie^bu pa kipi raštoeč silo v noč. Tam na ves.dičnem vele*»ejmskem prostoru razvija velika narodna vppeliea. R3ke p teko tia no vseh tivolskih drevo-7' t, vseh ljubljanskih cesl. Med vse-, ,i:mi paviljoni in sto|n.fcan;i precej orien atakesa. zlasti bosanskega značaja, vlada kljub dežju velika srneča. Tn pesmi zven3 ob piščalih in tamburieah in mono-tonem or;r>evu padajočega dežia na košate ko^tanie. Vsi paviljoni polni. V 'o l,-ra«no raznnloženie pa vpada mehki slovanska p<>sem. zdaj živahna, zilaj o^žna. da «nne ^lov.^ka in ?a ?'li v po/Pbo vs^ga hudfna. Vrisk zazveni. Vsa veseleča «e množica se z^ane, zavriska. zaivnje . Tako je povsod. V mestu skoioda ni dohiti ve? proan: Jedai. kadar se pripravlja na boj. Ali se vese'i 7i|i;i«p 'n bil je dan ki mu ie za dol"o časa dal moči. da vztrain v borbi za veliko bodoč nest vsega jusroslovenskasra narodn * Po deseti vpčerni uri so se-reste priePfp prazniti. Faznem i očesu ni ušlo, da se liu-di? že zares razhajajo, da se Ljubljana »ri-renia prazniti in bo počasi prešlo življenM snet v stari tek. Že v z-rodnjih večernih rrah =o bili vlaki polni odhajajočih ao^tov. ki jih tp kFcala dolžnost na ovoje mesto Po deseti uri na so zabrn?li motorji avtobusov, ki so nabito po!"i odneljali gosto domov v bližnie kraje. Povlerl na te avto-moble. zlasti na tovorne, nepokrite, ie b'! čnsiFi" kar' "božji. Zebsti na n i i h "ni mosrl i prav nikogar, tako so bi.li. natrpani. V >pp|f>» pa ie med temi nesrečneži, ali kako bi jim deial, vprav zavidania vredno. Nebo jih ie močilo naravnost imenitno, oni pa so k ni**-nm rrf-5-iliali nespfti zvr pvmijo. vriskali in zaba^li med «obo? in z liudmi oa p>/-nikib. B:lo ie vzklikania skoro \oliko kakor donoldnp. Po po'noči. že po polnoči sp ie mesto pomirilo-. Nič vpg ni bilo tako živo kakor prei-jiriJ" »r; noči. Mubljana is pričela doživljati konec Pe- Smi. Proti jutru je bila ?p kar zapuščen«. 7a'dnS dan juniia. "Na" postaji ie spet v-rvež. Gostie odbijajo. Vlak za vlakom drvi po tračnicah. Ljub'iT-ra - se nrazni. Z mirom bolj tiho bo V»-ftji tip] (Trotov si jo še ogleduje, poglablja svo-in dož;vPtia in snom in?, obisk ije ri/np iavp° nanrave. muzeje in druga poslopja. Najvpč obiskovalcev pa ima Grad in tj sip iip n.nrejo načuditi lepoti ljubljanske po-kra:ine S tako okoliro. pravijo, sp n» more r-mašati nobeno drugo mesto VpJiki parki tk mesta, gozdovi, hribi, planine, krasnp MetrVe tnčke. ki jih beležijo, vse to lini ar^iM tlovo. Nairaie bi os!a'i .se n »ka j časa tu Malo jih moti. ker je intro Oblačno VVp-dar po enajsti uri «>e je vreme izboljšalo. \Irka oivina se ip počasi zlatila. Zdaj pa zdaj 'e posijak) solnce. * Vzorno organizacijo, ki vse dni ni odpovedala niti malo. je še zdaj opažati, kamor pride č'ovek Ljubljana ie tudi v tem nngledu-napradovAla Jflo nepričakovane višine in pijasta&uv pratem.,pomenbesede središče jugoslovenskega tujskega prometa za Slovenijo; obenem pa ttidi sama največje letoviščarsko mesto v državi. Vsi odseki pokrajinskega zleta, ki so skrbeli za prehrane in streho vseh tisočev, so zadovoljni. v vseh glavnih zl«tnih dneh je bilo vsega dovolj, čeprav .VTuT strah, lic. Na kolodvoru je vladala naravnost eneča, kajjl. sokolska Ljubilraina se je" prisrčn-p ppslavljala od svojih milih gost-ov. Dva druga vlaka v isto smer, prvi jjb IS. dragi pa ob ]S.30, sta spet odpeljala skupno 2»00 sokolskih gostov v njihove domače kraje. Ob 20.03 se ie o-dipeljalo proti Beogradu prvih 600 sokolskih .bratov z juga. drugi vTak " pa 1 je"ITrernI "na fiot"proti prestolnici ob 20.43 z 1200 gosti Sinoči So se pvili od Ljubljane tudi že Gorenjci ter je odpeljal vlak proti Jesenicam ob 21.30 nad 700 sokolskih pripadnikov Iz Ljubljane se je nadalje z.večer dvignila zagrebška župa. Ob 22.36 je odpeljal vlak 1200 hrvatskih udeležencev proti Zagrebu. že poprej so zaigrale na ljubljanskih ulicah češki) silo vaške sokolske godtbe. Pihj-ti glavnemu kolodvoru so se vile dolge čete Z dvema pospešenima vlakoma, ol> 20.03 in pa ob 20.43 so se 0'tpe'paie velike množice češkoslovaških bratov proti Zagrebu in nato na morje, o čemer pc«oc"an:o še na drugem mestu. Ure so se pomikale naprej ,a zopet in zopet se je delilo sokolsko morje in so pljuskali novi vali proti kolodvorom. Zaigrale so spet godbe in ob 0.35 je zasedlo vlak 1200 Sokolov in sokolic varaždfnske sok župe. Ob 0.45 se je vrnilo domov 1200 Sokolov in Sokolic mariborske sokolsske župe. Ob 1.35 se j? odpravilo iz Ljubljane 1250 Sokolov in Sokolic iz okrožja Bjelo-vara. Ob 5. je pa z lodenjskega kolodvora odpeljal vlak 900 bratov in sester v smeri Karlovec Caprag. zgodaj so prihajali na kolodvor tudi stasiti Dalmatinci in Dal-matinke, vlak ob 6.40 jih je odpeljal 1352 Malo pred njim je krenil z gorenjskega kolodvora posebni vlak na Gorenjsko, ki Je odpeljal nn izl?t.na_Bl9d,^v_.pphinj in v Berlin, 30. junija! d. Včeraj popoldne se je sestalo vodstvo centruma, da razpravlja o nastalem položaju in nadaljnji usodi stranke. V krogih centruma so mnenja, da bi se na podlagi dosedanjih stikov z vodilnimi: krojji narodrto-sociaHstične strafike njnglo prjlti do sliiikjca dogovora, kakor je bil sklenjen med narodnimi socialisti In nemško socialno fronto. To bi pomenilo, da bi se stranka centruma sama razšla in da bi ostali nieni poslanci v parlamentarnih in občinskih zastopstvih gosti narodno-socia-lisfičnih frakcij, kakor so to že storili zastopniki čeritruma c-berlrnskern mesfcnenr zastopstvu, ki so sklenili, da prenehajo, obstojati kot posebna frakcija. Trije občinski odborniki so celo izstopili iz stranke centruma, ostali pa jim nameravajo slediti. Tudi iz različnih drugih krajev države prihajajo vesti o razpadanju centruma. V SiegbuF-gu v Porenju je 15 občinskih svetnikov, čianov centruma, ki so imeli celo absolutno večino, sklenilo, da vstopi'! o - kot gosti v narodno-socialistični klub, ki itna samo 11 članov. V Kolnu sta izstopila dva občinska svetnika iz. stranke centruma ter se pridružila narodno-socialistični stranki V po'i-tičnih krog;h pričakujejo, da bo v kratkem izdan odlok o razpustu katoliških organizacij. • Predvsem rfameravajo razpustiti društva katoliških študentov katoli-Ških pomočnikov., katoliških delavcev in slične organizacije. V Vrati si avl je v sredo izvršila policija "hišne preiskave pri \2 katoliških dijaških društvih, pri čemer ie zaplenila obsežno gradivo. Kakor poročajo listi, so že dalje časa opažali, da zavzemajo vo-dite-Tu katolikih dijaških organizacij v političnem pogledu stališče, ki se" ne strinja s stremljenji nacionalne vlade. - . PoJoficiozna poročevalna agencija »Con-ti« r"še o posvetovanju vodstva ccntruma, da je povsem iašno. da obstoja za centrum edini izhod v tem, da se sam razide in da prepusli zastopstvo svof*h interesov drugim katoliškim organizacijam, ki se morajo popolnoma iznebiti svojega dosedanjega političnega značaja. Govori se o ustanovitvi katoliške zveze, v kateri naj bi se združile katoiiške organiiacije in ki naj bi iz vrševala dosedanje nepolitične naloge centruma. Rim, 30. junija, g. Bivši predsednik nemškega centruma preiat' Kaas, ki bHva trenutno v Rimu in se je hotel te dni vrniti •v Nemčijo, je dobil po včerajšnjem prihodu Papena v Rim iz Vatikana nasvet, naj se ne vrne v Nemčijo i-n ostane v Rimu, ker bi bil v Nemčiji takoj aretiran. Nezadovoljstvo v Hitlerjevi . stranki Berlin, 30. junija, s. Dejstvo, da je da' državni kanceiar Hitler aretirati 4 vodilne člane gospodarsko-političnega urada stranke. se smatra za znak. da so se pričele že v narodno-socialistični stranki sami pojavljati pr\ e težave in nezadovoljstvo. C'am gospodarsko-političnega urada so bili aretirani zato, ker so skušali vplivati na vodilne funkcionarje trgovskih zbornic in gospodarskih podjetij, naj bi narodmo-socia-listične zastopnike omejevali v svobodi sklepania. Po zaslišanju in oficielni izključitvi iz stranke so bili vsi štirje odpravljeni v koncentracijski tabor. Tujci se izogibajo Nemčije Pariz, 30 junija. A A. Iz Strasbourga poročajo, da vozijo zadnje" čase veliki mednarodni vlaki čez Južno Nemčijo doce.a prazni. Tako ie na primer včeraj zjutraj privozii brzovlak Dunaj—Pariz na obmejno postaio Keh! samo z dvema potnikoma v hrzem vlaku Bukarešta—Pariz ie ra b> lo vsega samo sedem potnikov. Ti vlaki so prei prevažali povprečno po 200 potnikov. Potniki iz Srednje Evrope se ogibaio Nemčije in potuiejo v Pariz raiši čez Av-striio in Švico. Zaključitev mednarodne konference za delo Sprejetje resolucije o pomoči nemškim beguncem — Incident zaradi aretacije nemškega delavskega delegata ške^a delavsfceea deWata Viljema Leueh n^rja. ki ie član upravnejra sveta medna- Ženeva, 30. junija.' a. 17 mednarodna konferenc-« za delo. ki ie bila dopoMn" ^a-kljufena po tritedenskih razpravah, včeraj poiKildne sprejela celo vrsto sklepov. Zelo živahna debata se ie razvila ob tel priliki o reziva mednarodni urad 7.a dilo. naj prouči vse možnosti j a naselitev nemških bejuncev v raznih dpže-l«h. ne da bi se oškodovalo njihovo narodno sospodarstvo in ne "da bi se urad pri tem vmešaval v notranje zadive Nemčije Resolucija ie bila sprejeta z 80 slasovi proti 2 glasovoma delegatov oortusalske vlade Z 99 clasovi proti 24 jilesovom delodajalcev in nekaterih vlad le bilo sklenjeno, da se postavi na dnevni red mednarodne konference za deli. ki bo nrilmdnie lelo. uvedba 40urnisa dela na teden. Potlej nnj b> odeovorile posamezne vjade na vprašanja ki so bila sestavljena na sedanii konferenci. Konvencija n mis*ran;tvi posredovalni'-za delo proti nlafJlj ip bila sor^i^ta z 31 glasovi nroti 20., pripor >čija aledp na?°l zavarovanja vdov in sirot- • pa z 72 <{la*ovi nroti 20. ..'... Nekoliko pred zaključkom konference je prišlo zopet 'do Jncinta.- V Darmstadtu oo narodna - Mciatistifnl oddjlki- zaprli neou- rodneera odbora ta delo. Ljuchnerja so y nemških policijskih zaporih silno mučili zaradi T-esar se boie. da bo poo-7:ornr^t. "ri delavskih zastopnikih na ogorčenje. nanel.istio pričakujejo spdai. kai bo ukrenil uora*-ni odbor mednarodnega urada za delo. da prepreči odredbe nem-ikih oblasti. >.aradi katerih njegov član ne more izvajati svojega mandata. VSAK \4ROCNIK nX l! T R A« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Slcrjjle so volitve • ter sv> biii soglasno Slovaji&k.ega bokohk slav Bukovsky, staro i podstarosto kugdber podstarosto pa grof tajnika je bil izvoljen cene Stepanek ;n za b lap, prvi podstarosta c Novoizvoljenemu st kovskenru. si se mudi ku, je b:la poslana n. »lskreiio čestitam k i Saveza slovanskega Czolem! — Grof Zamf Ob koncu seje je bila nja resolucija: Predsedništvo Savez kolstva se na svojem l "ob pri'ikr I. pokrajin občudovanjem spomin 'Sokolstva. k; je v s\ tako lep razvoj, ki' pa pod silo razmer razbiti, obžaluje, da je moralo kolstvo, pri čegar prip lastnega naroda nikdar z dolžnostmi do držav. !t>snovzgojno in kulturo štvo SSS smatra za sv zalivali ki ž išk o-s rbsk i m za njihovo požrtvovaln t°r da mu izrazi svoje trdno nado, da bo bo nadaljnji razvo; soko Luž;ci. Ob priliki prireditve je za poljsko iTOr.e-je ski kolonialni 1'ig; v Y zojavko; Savez slovanskega skupščine v Lju jl'jani si ski narod v dneh, ko i pravice na Balfku n voljo za ohranitev slo tej borbi so vsi S'oven Zdravo! Nazdar! 3ud Ob 8. zvečer je grof / na nadaljnje složno in i čil pr-.neir.bno Mariborski avezne uprave i; za starosto za dr. Stani-; za prvega za drugega -l?moyskl; za anji tajnik Vinka Josip Truh- SSS dr. Burno v N'ewyor-lja brzojavka: vj za starost« lst\£w Nazdar! « ^eta *e nasled- ■vanskega So-ku v Ljubljani zlata SKI z žiško-srbskega delu pokazalo moralo sedaj sedn štvo SSS \o-srbsko Soli ljubezen do i v nasprotju viti svoje te->. Predsedni-;lžnost, da se ~n in sestram ztrajno delo simpatije if t omogočila sli v Srbski andne akci-.lai Pomor-ednjo br- s svoje vi j a polj-za svoje :'zlomljivo no rja. V Czolem! z apeom o zak!:ju- kupi mestna a M ar junija. Nocoj se je sestal m a ril t ibčinski svet k izredni seji, ki b 18.2:. otivcril župan dr. LipoM. li refo- rent-'g. Saboty je obširno naku- pii mariborske ga gra borska mes-tna oibčina je dobila seci od tvTdike Berdajs pismeno za od- kup mariiorskega gradu cer za 5,200.000 Din. Mestna o-Ui pričela pogajati s prodajalcean dosegla kaj.nčiiio. orikuipno svoto Oin. •Mariborski -rc je tr - način ^vzdrževati. .- _ - .. stari- n a po d[j a r d o ' r. n ci t. i. z a • «• l wi i u je Vzidr- •'ievanje ne-•■ iy jc zato mestna oh- črna SKlenila, da kupi grad zaraili pTe-stižaiih in nacionaleih momentov, ker je grad srce in sredice M a rib- r n ker se je že zdavna po.eke. kar rc je stande :;-;era popra hJ mizarskih renovaciii 2'. občinskih roti, ostaii sklen bo o'u ministr-^onu tolma- je ■1 i «j=!j'c se aniof a j bi s< Za tem ro.čal, da čini brez ki naj b katerim tišče v G e-i.r • ga donif.. GMinsk: jame t( , :/soj:.- i nadstro in stavbo, če pov -2ti. 0'-t-:>i- lav« k i ja n je Soče sogla je bi Smrt poslanca Kuzmanoviča Be -rad. 50. unija. p. V Kraljevu je rod-:ege t. ki si jih je pt zadel v samotno r en namenu, narodni poslanec Lazar Ku/ina .ovič. \ zrok samomora je bila brž-korc n jezova bolezen kakor tudi težkoče, v kaLire jt zašeJ tamkajšnji denarni za-vod. ki mu jt bii predsednik. Organ škofa Šariča ustavljen Sarajevo. 30. junija p. Po odredbi oblasti je prepovedano nadaljnje izhajanje lista »Narod«, organa nadškofa dr. gariča. List je bil prepovedan po zakonu o tisku ker je bil trikrat zaplenjen v teku enega meseca. Vremenska napoved Zagrebška vremenska naooved za da-nes: Postopoma lepše vreme, še nekoliko oblačno, zmerno toplo. Dunajska vremenska napoved za sobto to: zmerom dotok danskega zraka Spremenljivo, samo mak. toplejše vreme m^rrmrr >JU1B04 It. &L Sobota, L VIL 1933 Maši kraji in Ifudje Nastop slovaških Sokolov Izvajali so tvoje težke in krasne vaje tako dovršeno, da so izzvali burne ovadje na zletiSču zbranih množic. Vzroki dijaških tragedij Duševno hi materialno pomanjkanje — Važne ugotovitve ob zaključku šolskega leta v Zagrebu Ljubljana, 30. junija. Oh zaključku olskega leta se je že v mnogih mestih gotovilo, da je dijakov vedno več, učni uspehi pa vedno manjši. Oh vsakem šolsk-n letu pa se proti koncu dogajajo tudi trr "edije kakor samomori, samomorilni poizl isi in begi dijakov od doma. Površno se .\se te tragedije spravljajo v sklad s slab ni šolskimi ocenami. Ko smo nedavno pisa o takih tragedijah, smo naglašali, da se v šoli in doma posveča j Č® pa se ubija mladenič, pa stori to gotovo zaradi tega, ker se ne zaveda velikih prednosti mladosti. Na take prednosti ga ni nihče opozarjal in baš zaradi tega je prišlo do katastrofe. V splošnem se lahko reče, da se v šolah učitelji in učenci premalo brigajo za življenje in njegove vrednosti in tudi za bistvo tega, kar se poučuje po učnih načrtih. Zlo ni v tem, da se v Soli poučujejo mrtvi jeziki, pač pa v tem, ker se mnogi živi in zanimivi predmet narav- premajhna pozo^ ost življenjskemu kapi- nost omrtvijo. Če vpraša človek dijaka, Kaj talu, ki ga ima nladina v sebi, in da se tudi mladina sam le zaveda svoje življenjske vrednosti, ker je k takemu zavedenju je — recimo — požrtvovalnost ali hrabrost bo prej razlagal vse, kar se je naučil o samostalnikih, kakor pa, da bi se uglobil v nihče ne navaja Večina srednješolcev pa : bistvo takih besed. Dokler bodo šole staro misli, da osem lr življenja v šoli ni ničesar drugega, k or izpolnjevanje naiog ličnih načrtov ii predpisov. Na drugi strani pa večina sit tra osem let šolanja svojih otrok za vn >včevanje vseh stroškov ▼ obliki ugodnih -pričeval in diplome. Fr1 tem niti ne raz- išljajo dovolj o vrednosti takih spričeval in same diplome. Ko je otrok enkrat v šoli, zahtevajo od njega, da šolo tudi v redu dovrši, da ne bo, kakor se pravi, sramnre in da ne bi bili zaman vsi izdatki. Kakor ne morejo dijaki svojih težav razložiti i zaupati profesorju, ki se krčevito oklepn učnih predpisov, tako seveda tudi ne morejo potožiti svojih težav v šoli staršem, ki so jih poslali v šole v prej označenih nazorih. Dijak se muči tako samo za ugodne ocene in za diplomo, pa mu pri tem naloži Šola z domom vred tako silno breme, da pride do katastrofe. Nedavna časopisna zanimivost je bil samomor starca, ki se je ubil baš za svoj stoti rojstni dan. Starec se je ubil iz prepričanja, da ni zanj na svetu ničesar več in da je vsem v breme. učno tvarino obravnavale po starih meto dah, bodo vedno muke za dijake. Muke in težave pa so tudi materialne tn se je to točno ugotovilo sedaj pri zaktjuč ku šolskega leta v Zagrebu. Šolski prostori so pretesni in je pouk dopoldne in po poldne velika muka za učence in tudi za učitelja. Slabe razmere doma in pomanj kanje prostornih in zračnih šolskih prosto rov so vzrok, da je dobra polovica srednješolcev podvržena jetiki. Tuberkulozno inkliniranje so na 11 zagrebških srednjih šolah sedaj ugotovili pri 53 odstotkih dija kov. Poleg tega pa so ugotovili tudi to, da četrtina srednješolcev slabo vidi. Nadalie imajo na teh 11 zagrebških srednjih šolah mnogi učenci zaradi velike revščine brezplačno hrano, drugim pa se daje hrana r.e malenkostno odškodnino iz raznih šolskih kuhinj. V preteklem šolskem letu je dobi valo 125 zagrebških srednješolcev brezpiaC no hrano. Te pomoči so bili deležni gotovo najrevnejši, lahko pa si mislimo, kolike revežev je še ostalo brez take podpore zaradi pomanjkanja sredstev. Redna k JRKD s?" c na za ska skupsči-celjski srez bo v nedeljo 9. julija ob 8. zjutrej v Celjskem domu v Celju. Dnevni red: poročila sreskega odbora, narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in članov banovinsse ga sveta: volitve delegatov in namestnikov za banovinski odbor; volitve delegatov in namestnikov za kongres stranke, K' bo 21. in 22. julija v Beogradu in sluiaj nosti. — Udeležba je obvezna za vse krajevne organizacije. Pristop na sresko skup ščino bodo imeli pa le v statutu predv5-deni delegati krajevnih organizacij, ki se bodo morali kot taki izkazati. Krajevne organizacije prejmejo o tem posebna pfs mena navodila. Delegate prosimo polnoštr-vilne udeležba. Za sreski odbor JRKD Celje dr. Ernest Kalan, predsednik. Vidov dan v prestolnici Beograd, 29. junija. Letošnji vidov danski praznik je minil v prestolnici nekam tiho, s čimer pa nikakor ni rečeno, da bi se ne bil proslavil slovesno, kakor vsa leta doslej. Seveda vojaških parad ni, k^r so se pred štirimi leti prenesle na 6. septembra, prestolonaslednikov rojstni dan, a še ostalo pestrost in živahnost vidovdanske proslave je letos nam Beograjčanom odnesla — Ljubljana. Ves Sokol, kolikor ga šteje prestolnica, je pohitel v središče našega jugoslovenskega Sokolstva, v našo belo Ljubljano, a z njim vred pa tudi menda toliko drugih Beograjčanov, kakor jih doslej še ni imela Ljubljana v svoji sredi Velik del uradništva je prisostvoval službi božji, ki se je v spomin onim, ki so padli za osvoboditev in uedi-njenje naše jugoslovenske domovine, vršila v cerkvah in rnolilnicah vseh veroizpovedi. V nadškofijski katoliški župni cerkvi je opravil veliko peto črno mašo novi župnik dr. Matija Petrič nb asistenci štirih duhovnikov. Prisost%'ovali so obredu poleg kraljevega zastopnika predstavniki vseh raznih civilnih in voiaških oblasti, med njimi minister dr. Srkulj. Maša je bila latinska ter sta se samo list in evangelij pela hrvatski. »Libero« po maši so na koru peli latinski, ostali obred pa je bil hrvatski. Med mašo se nam je zdelo, da se nahajamo nekje tam doli v Kalabriji. Novi župnik, dasi Hrvat, menda nekje tam i* djakovske okolice, je uvedel, pač le sam zase, italijansko izgovorjavo latinščine: »Pater noster. kvi es in čelis. sankti fiče- Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih. da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica ?e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in *r>eceriiskih trgovinah. tur...«, pri čemer pa je pozabil, da se pri taki izgovarjavi izgovarja potem tudi »renjum«, ne pa »regnum«. Ta mešanica je bila mučna za vse. ki so se učili in se uče latinščine pri nas, kjer veljajo druga, ali menda tudi znanstveno utrjena pravila za Izreko latinščine in se italijanski izgovor smatra za italijansko — kaprico. V pravoslavni cerkvi je vidovdanskemu pomenu prisostvoval princ Pavle v kroju gardnega konjeniškega majorja. Svečanosti se je udeležil tudi ministrski predsednik dr. Srškič, minister vnanjih stvari dr. Jeftič, minister vojske in mornarice, ar-mijski general Stojanovič in minister javnih del dr. Srkulj. Narodno skupščino je zastopal njen predsednik dr. Kumanudi, senat pa večje število senatorjev. Za mestno občino je bil navzoč njen predsednik Milutin Petrovič. Cerkev je bila polna zastopnikov vseh civilnih in vojaških oblasti ter občinstva vseh slojev. Spominski govor je izpregovoril škof dr. Vujič. Na kar najslovesnejši način se je opravila ta spominska svečanost tudi v vseh rnolilnicah ostalih veroizpovedi: v staro-katoliški cerkvi, v obeh židovskih sinagogah, v protestantski cerkvi in muslimanski džamiji in pa na pokopališču. Mesto je bilo v zastavah, ki so plapolale celo tudi na tramvajskih vozovih. Za mesto je bil sicer delaven dan in so bile trgovine in delavnice odprte, toda po ulicah se je,- videlo veliko praznično oblečenih ljudi, ki so tako hoteli počastiti spomin za domovino padlih junakov. Bilo je pa tudi več »slav«, ker so si zlasti razna dobrodelna društva, ki skrbe za vojne sirote ali pa imajo podobne namene, izbrale Vidov dan za svojo »krsno slavo«. Po dolgem času pa smo imeli tudi ves dan lepo vreme, kar je seveda še povečalo slavnostno raznoloženje vidovdansko. Slava iunakom od ravnega Kosova pa do koroških bregov in poljan! Učitelji kot zadru?arii in gospodarski delavci Ljubljana, 30. junija. Vidovdanski sokolski dnevi so privabili v Ljubljano tudi mnogo učiteljstva. Ub tej priliki so se sestali v lepem številu učitelji zadrugarji in gospodarski delavci na poziv svoje stanovske organizacije JUU k zborovanju, ki se je vršilo v posvetovalnici sekcije. Uvodno besedo je spregovoril predsednik JUU g. Ivan Dimnik, ki je ugotovil dosedanje načelne smernice ter podčrtal lepe uspehe učiteljev - zadrugarjev in gospodarskih delavcev. Izrekel je tudi zahvalo g. banu dr. Marušiču in podbanu g. Pirkmaierju. ki kažeta vse razumevanje za težnje učiteljstva. Banski šolski nadzornik g. Andrej Skuli je referiral o potrebi in namenu organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev. Pri sekciji JUU se bo ustanovil odsek gospodarskih delavcev, članov JUU iz vse banovine. Na prihodnjem zborovanju se bo sestavil delovni program. Odsek bo skrbel za nadaljnje izobraževanje učiteljstva s posebnimi gosnodarskimi tečaji. — Vsako sresko društvo — v naši banovini jih imamo 33 — si bo ustanovilo tu di tak odsek učiteljev zadrugarjev. ki bo v stalnem kontaktu z banovinsko centralo. Ti bodo tudi prirejali potrebne gospodarske tečaje v svojih srezih. O koncentraciji javnega dela na gospodarskem polju in o metodi izvenšolskega dela je poročal učitelj g. Hreščak. Kakor smo že povedali, se udejstvuje pri kultur-no-prosvetnih društvih 6694, pri gospodarskih ustanovah pa 787 učiteljev. Novi odselc bo vsekakor pritegnil še več učiteljstva k gospodarskemu delu, ki je temelj vsakega drugega uspeha. Umestno bo tudi, da izenačijo prosvetna oblastva gospodarsko izven-šolsko delo s kulturno - prosvetnim in društvenim udejstvovanjem. Ob zaključku je bilo omenjeno, da se bosta vršila v teku velikih počitnic dva tečaja: Zadružno-gospodarski tečaj se bo vršil na trgovsko-gremijalni šoli od 3. do 26. julija, tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva pa od 22. do 26. avgusta. Oba tečaja bosta v Ljubljani. Ob tej priliki bo referiral ljubljanski učitelj g. Miroslav Zor o šolskih zadrugah in o zadrugah učencev na osnovnih šolah. Podrobni program za te tečaje pa bo predložil ljubljanski šolski nadzornik g. Rado Grum. V pestrem programu teh tečajev bo spregovoril uvodno besedo podban g. dr. Prikmajer, ki daje gospodarsko zadružni smeri učiteljskega udejstvovanja vso svojo vplivno pomoC. Naše učiteljstvo se prav s takimi tefta-ji, v katerih se dovoljno strokovno naobra-zi, usposablja za važne gospodarske delavce, ki so tako potrebni našemu kmečkemu živi ju. Prekmurski večer v Ljubljani Danes ob 3. popoldne prispejo v Ljubljano prekmurski fantje in dekleta \z Bo-gojine v dolenjelendavskem srezu, ki nam bodo zvečer uprizorili na Tabo m pristno prekmursko svatbo. Ker prihajajo ti naši čuvarji severne meje ob Madžarski prvič v Ljubljano, jih bo pozdravil ob prihodu na Tvrševi cesti pri železniškem prelazu župan dr. Dinko Puc z več občinskimi svetniki in člani društva »Soče«, poa čegar pokroviteljstvom nam bodo nasi vrli Prekmurci drevi pokazali na Taboru svoje stare narodne običaje, K sprejemu vabimo vse, ki čutijo z našim ljudstvom. Pokažimo tudi ob tej priliki, da Ljubljana kot kulturno središče slovenskega ljudstva sprejema vedno s posebno ljubeznijo zlasti one naše ljudi, ki so si znali pod tujim jarmom, kakor n. pr. naši Prekmurci, ohraniti svoj narodni jezik in svoje narodne običaje. Prekmurci prihajajo k nam, da se z nami bliže seznanijo, dajmo jim zato nove pobude, da bodo še nadalje ostali zvesti stražarji na braniku naše severne meje ob Madžarski. Prekmurski večer se bo pričel drevl v Sokolskem domu na Taboru ob pol 21. Pozdravnemu govoru župana dr. Puca tn vikarja Fr. Kolenca, ki bo obrazložil preic-murske običaje, bo sledila pristna preic-murska svatba v dramatizirani obliki s petjem in plesi. Fantje in dekleta bodo nastopili pod vodstvom bogojinskega šol. upravitelja Otona Breliha. Svatba ali gostiivanje se bo pričela s pogajanjem, prihodom korbfilca, korbiilščice in posvadbice, z govorom starešine, nakar se menjavajo razni plesi in govori, šale in vse, kar je na pravi prekmurski svatbi običajno. Cela prireditev traja skoro tri ure in bo nudila mnogo novega v folklorističnem pogledu, pa tudi mnogo razvedrila. V Mariboru, kjer so nedavno nastopili s svojo svatbo, so prekmurski fantje in dekleta želi velik uspeh. Upamo, da bodo tudi v Ljubljani našli ugoden sprejem, saj nam bodo podali nekaj povsem svojevrstnega in doslej malo znane- fa. K prekmurski svatbi so povabljeni vsi jubljančani, tudi oni, ki niso dobili pismenega povabila in ki jih ne bodo prišli 5e posebej vabiti »pozvačini« ali »zvači«, ker se pripeljejo z avtomobilom iz Prekmurja šele popoldne. Elitni kino Matica Telefon 2124 HEINRICH GEORGE v filmu ljubezni, hrepenenja, strasti in osvete Morje kliče Premiera danes ob 4., %8. in zvečer Dopolnilo danes nov Paramountov zvočni tednik! Znatno znižane letne cene! Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sezonsko vrvenje na Bledu Bled, 30. junija. Kljub slabemu vremenu se blejska acco-na zadovoljivo razvija. Bled ima zdaj okrog pol tisoča stalnih gostov, ki so po večini nastanjeni po raznih hotelih, precej jih je pa že tudi po privatnih vilah. Čeprav je oviralo živahnost tujskega prometa slabo vreme, je kljub temu obiskalo v mesecu juniju Bled mnogo več tujcev kakor lansko leto v istem času. Bled je obiskalo tudi mnogo obiskovalcev ljubljanskega velesejma. Nadalje je prišla na Bled 8. junija 340 oseb močna skupina Čehoslovakov, ki so si ogledali tudi vse važnejše kraje v naši državi. Za binkoštne praznike je posebno poživil Bled sestanek rotarijcev 'n Jugoslavije, Avstrije in Češkoslovaške, katerepa se je udeležilo okrog 150 članov. Tudi udeleženci dubrovniškega kongresa Pen-klubov so posetili Bled in okolico. Prav tako okrog 100 delegatov jugoslovensko-češkoslova-šk;h lig in 18 bolgarskih inženjerjev. Nadalje sta si ogledala Bled v večjem številu češkoslovaški sokolski naraščaj in naraščaj sokolskih žup beograjske in skopiianske. Najživahnejši dan v letošnji sezoni je bil doslej 26. junij, ko je posetilo Bled okrog 1300 Sokolov, ki so napolnili vse blejske hotele in ulice. Blejski hotelirji so bili spriča nepričakovanega navala tolikih gostov precej v stiski zaradi obedov. Naslednji dan je posetila Bled spet večja skupina Sokolov iz Češkoslovaške in iz južnih krajev naše države. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE W SVET M Se verjemite govoricam, Id pravijo, da postanejo zobje od narave rameni in počrneli; to je prava zabloda. Nehajte z nekoristnim krta-čenjem, Id draži, in vzemite en centimeter KOLTNOSA na suhi 6četkld tn po treii dneh bodo Va« zobje za tri stopinje bolj bed, Vate usta ozdravi jena, vaS dih vonjiv. 9*0-7 KOLVNOSv. antiseptično sredstvo, Mkjbdatoej«« vofetvo M D<««*m. a* —b. Ba Matiptater Mdct^je. »Kolynos« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. Telovadci Ljubljanskega Sokola v svečanem trenutku, ko kraljev zastopnik izroča njihovemu starešin! novi prapor Ruski Sokoli nastopajo k svojim vajam z meči Prireditve ob kongresu Unime Ljubljana, 30. junija. Priprave za kongres Mednarodne lutkarske zveze Unime, ki bo v Ljubljani 4. in 5. julija, so že tako napredovale, da lahko seznanimo vse lutkarje in vso širšo javnost z natančnim programom. Predvsem naznanjamo, da se vrši kot uvod v ta kongres že od danes do 3. julija informativni lutkarski tečaj v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste). Tega tečaja se lahko udeleži vsak interesent, ki se istotam prijavi pri vodji tečaja gospodu Kovaču. Dne 4. julija pa se začne kongres Unime. Po dosedanjih prijavah bo zastopana s svojimi delegati Češkoslovaška (15), Rumunija (2), Avstrija (1). Estonska (1), Amerika (1) in Španija (1). Nemci in Švicarji so se opravičili in nam poslali svoje čestitke, iz Francije in iz Poljske pa se še pričakujeta odgovora. Program prvega kongresnega dneva 4. julija je naslednji: Ob 10. slavnostna otvoritev kongresa na lutkovni razstavi v paviljonu M na velesejmu. kjer bo pozdravil kongresiste ban g. dr. Drago Marušič. Ob 11. predavanje dr. Veselega s skiop-tičnimi slikami. To predavanje bo nekak zaključek za udeležence lutkovnega tečaja. Dr. Veselv bo predaval, o lutkarstvu nekdaj in sedaj v dvorani »Zvezde«. 1. nadstropje. Ob 14. lutkovne predstave gostov istotam. Ob 15. obisk narodnega muzeja in Narodne galerije in ogled mesta. Ob 20. zabavni lutkarski večer s sodelovanjem domačinov in gostov. Za uvod bo zasviral kvartet Orkestralnega združenja pod vodstvom dr. Karlina Smetanovo predigro k lutkovni predstavi. Nato bosta dve kratki slovenski predstavi. V pavzi med obema predstavama bo pela rumunske pesmi gdč. Vera Mora. ki bo sodelovala še v duetu z generalnim tajnikom Unime g. Sojko v sceni »Revolucija za vasjo«. Na njenem sporedu bo tudi nastop i Vilo in princeso. Nedvomna atrakcija bo razen te pevke nastop svetovnega lutkovnega igralca prof. Skupe, ki* bo privedel s seboj komično-groteskno dvojico Spejbla in Hurvinka. Tudi dr. Malik s svojimi karikaturami svetovnih lutkovnih igralcev bo gotovo ugajal. Ob 22. bo drugi, neoficiielni del zabavnega večera s pestrimi točkami. Za zabavo in ples bo skrbel plesni orkester. Dne 5. julija bo občn* zbor Unime v magistratni zbornici, kjer bo ob 10. pozdravil kongresiste v imenu mesta ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. Na tem občnem zboru se bo odločalo o važnih točkah ;z slovanskega področja, poleg tega pa bodo volitve za prihodnje delo. Vabi- mo vsa lutkovna gledališča, lutkarje in prijatelje lutkarstva, da se teh prireditev udeleže, ker smatramo, da taki kongresi ne samo pospešujejo in poglabljajo odno-šaje med narodi in državami, ampak so pomembni tudi s tujsko-prometnega stališča. Od danes dalje so v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3, na razpolago posebni kongresni znaki po 10 Din. s katerimi je prost vstop k vsem prireditvam. Kdor se zanima za te prireditve, naj si znak pravočasno preskrbi. Naposled še dostavljamo članom JSL, da se bo vršil v nedeljo 2. julija ob 10. izredni občni zbor, katerega naj se vsa včlanjena društva udeleže vsaj po svojih delegatih. Smrtna žrtev gostilniškega prepira Kamnik, 30. junija. Kazalo je že. da bosta oba praznika v kamniškem okraju potekla brez neljubih incidentov, čeprav so se vršile prireditve na raznih krajih. V Mostah so imeli gasilci svojo veselico, ki je privabila mnogo gostov. Popoldanski dež jih je pregnal v gostilne, večina pa je ostala v Gasilskem domu kjer se je veselica nemoteno nadaljevala in mirno končala. Proti 21. uri je prišla v gostilno k »Pavlinu« v Mostah družba kamniških fantov in deklet, ki so bili namenjeni na veselico. V tej družbi je bil tudi 26-Ietni Gustav Rems, ki je domačega gostilničarjevega sina Josipa Žebalca zdražil z besedami: Ti si pa tisti, ki me je pred tremi leti napadel v Kamniku s šestimi mesarji. V gostilniški sobi se je kmalu pričel prepir, ki se je zaključil z obmetavanjem s kozirci in steklenicami, dokler se niso kamniški fantje iz polne gostilniške sobe umaknili na prosto. Tu so menda še naprej razgrajali in ubili dve šipi. Gostilničarjev sin. 28^1etni Josip Žebalc. je stopi) za njimi in ustrelil s samokresom dvakrat v tla, da jih poplaši. Gustav Rems pa Jc planil proti njemu in ga pozval, naj spravi samokres. Nekateri trdijo, da je imel Rems nož v roki. Dejanje se je odigraic zelo naglo Zebalc je sprožil, a Rems je zaklical: »Saj me nisi zadel!« Trenutek nato pa se je Rems prijel za levo stran, opotekel tri korake nazaj in padel vznak Fantje, ki so priskočili k njemu, so videli da je že mrtev. Žebalc se je po dogodku takoj javil pristojni orožniški postaji v Vodicah truplo Gustava Rensa pa so prepeljali v mrtvašnico v Komendo, kjer bo najbržc pogreb. »JUTRO« 6t, 151 Solfela, 1' VIL X9$3 Domače vesti ♦ Današnji številki so priložene položnice za one poštne naročnike, Id jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo obnove zaradi reda takoj v prvih dneh meseca. Naročniki, ki so doslej plačevali naročnino za pol ali četrt leta naprej, naj blagovolijo ob nastopa drugega polletja obdržati to lepo navado in naj plačajo naročnino za 3 ali 6 mesecev, ker tako upravi lista zelo olajšajo delo in ji prihranijo tudi mnogo stroškov. Kdor bi imel še kak zaostanek, naj poravna tudi tega, da njegovi svojci v primeru nagle smrtne nezgode ne izgube pravice do zavarovane vsote 10.000 Din. Za časa počitnic, dopustov in odhoda v letovišča in kopališča prosimo naročnike, da nam javijo izpre-membo naslova pravočasno, da jim bo tudi list pravočano dospel v novi kraj. Uprava »JUTRA«. ♦ Ostavka rektorja zagrebške univerze. Rektor zagrebške univerze g. dr. Albert B&zala je podal včeraj ostavko na svode mesto. G. dir. Bazala je bil izvoljen za rektorja zagrebške univerze lani za dobo treh let, nedavno pa je bil izvoljen tudi za predsednika Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Zaradi tega je sedaj podal ostavko in se bodo danes vršile volitve novega rektortia zagrebške univerze. ♦ češkoslovaški ofialrji, ki so se s svojimi avtobusi voaild po Jugoslaviji in obiskali vse vaaneji&e kraje, so včeraj zjutraj na Blediu zaključili svoj izlet V LjuMijano so prispeli iz Zagreba v četrtek dopoMne in pozdravili so jih zastopniki vojske, češkoslovaškega konzulata ter organizacije rezervnih oficirjev in dobro vol jce v. Gostom, ki so se udeležili tudi sokolskega sprevoda, je bil opoldne v hotelu >TJnion, prirejen banket. Popoldne so .bili češkoslovaški oficirji na zle-tišču pri eokolskem nastopu, proti večeru pa so se odpeljali na Bled. Odstranitev zobnega kamna itzvrši najbolje Vaš zobozdravnik, toda njegovo tvorbo preprečite lahko s atalno uporabo Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8. ♦ Vojaška vest. Kakor javlja >Vojmi list, je vršilec dolžnosti načelnika Štaba IV. anmije v Zagrebu, kateri pripada tudi poriročde dravske banovine, genenal-štabni polkovnik Marko Mihajlovič imenovan za generalštabnega brigadnega generala in obenem za načelnika štaba IV. enmijske oblasti. ♦ Za člana izpraševalne komisije za pra-Vos-o-dni državni tepit je imenoval prosvetni minister g. dr. Jura Adlešiča in ig. dr. Ftaana Skaberneta, oba od/vetniba ▼ Ljubljani. ♦ Stoletnica osvoboditve KruSevca. Proslava stoletnice osvoboditve Krušev-ca se je v četrtek zaključila s skupščino skavtov moravske banovine. V okviru te »važaoosti se je dopoldne vršilo pofive-čeeje zastave moravske žaipe skavtov >C»r '^azar«, kateri je kumovaj prestolonaslednik: Peter. Svečanosti se je udeležilo nad 800 skavtov. ♦ Palač« jugoslokenske akademije v Zagrebu. Jugoslovensika akademija v Zagrebu si na Trgu kralja Petra gradi lastno palačo, ki bo nosila Ime Dom kralja Aleksandra. Na svečani seji akademije v četrtek je tajnik g. dr. Vale Vouik poročali, da bo palča v teku letošnjega leta dograjena. Mon.umentolno posloipje bo stalo okroglo 11 milijonov dinarjev. ♦ Pqdružnioa SPD Garje pri Bledu naananda, da se 2 krat preložena veselica z srečolovom vrši jtutri na Homu pri sv. Katarini nad Zasipom v prosti naravi v primeru dežija pa v restavraciji tovariša v Podbomu s s/pore dom objavljenim na vabilih. ♦ Himen. Na Vidov dan se je poročil Rudolf Bobnar, podipregledtnik finančme kontrole v Novem mestu z gospodično Terezijo ŽTipevčevo, posestnikovo hčerko na TJršnih selih. Bilo srečmol ♦ Izhajanje dnevnika »Narode ustavljeno. Kakor javljajo iz Sarajeva, je ministrstvo za notnanje zadeve izidalo odlok, s katerim se ustavlja nadaljnje izhajanje dinevnika »Naroda*, glasila earajevske-iiaidiškofa. Odlok je motiviran s členom 16. točiko 1. zakona o tisku. »Narod« je začel izhajati 30. aprila letos. Formalno mu je bil urednik šenda, bivši sotruduik »Hrvatske Straže«, taktično pa ga je urejeval duhovnik dir. Kamibor. ♦ Najcenejši izlet od šibenika do Ko-tora. Kakor nam poročajo, priredi Jadranska plovidba na pobudo šibeniške »Narodne Tribune« v dineh 8. in 9. julija, torej prih. soboto in nedeljo izlet v luksuznim parobrodom »Zagreb« od šibenika do Kotora. Izletniki bodo imeli priliko v dveh dneh Sipozoatl mnoge lepote našega Jadrana. Odihod bo v soboto ob 17i iz šibenika, prihod v Kotor naslednje jutro ob 8. Tu bodo na raapolag« avtomobili in avtobusi za one, ki žele pohiteti aa Lovčen in Cetinje. Povratek iz Kotora ob 14., nakar bo parnik ob 17. pristal v Dubroviniku, ki si ga bodo izletniki lahko ogiledali do 22. ure. Povratek v Sibenik v ponedeljek ob 8. zjutraj. Vozni listek za ves izlet stane le 200 Din, otroci .od 4. do 12. leta plačajo polovico. Prenočišče i-n hrana na ladji bo po minimalni tarifi. ♦ Zabranjen list Z odilokom ministra za notranje zadeve »ta zabrandena uvoz in razpečavanje v naši državi listu »Ne-zavismi hrvatski državi«, ki v jugoslo-venskem jeziku izhaja v Berlinu. ♦ Tujsko prometna zveza v Mariboru ima svojo glavno skupščino v torek dne 4. t m. ob 17. v gornoih prostorih hotel« »Orel« v Mariboru. ♦ Sežiganje mrličev. že leta 1904. Je bila v Beogradu osnovana družba »Oganj« katerega svrba je bila sežiganje mrličev. Družba stremi za tem, da se tudi v Jugoslaviji uvede fakultativno sežiaanle mmličev po krematorijih. Družba naglasa v svoji propagandi higienske, estetidne in ekonomske razloge. ♦ Samomor je poskušal iavršiti v Kraljem narodni poslanec Lazar Kuramano-Vič. Pognal si je kroglo v glavo. .Njegovo stanje je kritično. Vse kaže, da je skušal izivršiti samomor zaradi težav, v katere je zašel kragujevski Kreditni zavod, ki mu je narodni poslanec nače&oval. ♦ Desetleten deček je utonil. V Kruaeh v zagrebški okolici je v pritoku Savfe utonil desetletni deček Franjo šurbek. Deček ni zaial plavati, pa je pri kopantju zašel v vrtinec, ki ga je potegnil na dno. ♦ V znamenju ocetne kisline. V Zagrebu so v četrtek tri ženske iakušale izvršiti samomor z ocetno kislino. Neka mati se je zastrupila na grobu svojega otro-ka, dive pa sta i skušal i izvršiti samomor v svojih sitanovanjih. Vse tri so bile prepeljane v bolnišnico usmiljenih 6ester. . ♦ Poleg zdravljenja najdete prijeten odmor v Rogaški Slatini. Več iz oglas*. Iz Ljubljane U— Skupščina JRKD v Ljubljani. Sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljana sklicuje za jutri ob pol 20. v balkonsko dvorano Kazine redno letno skupščino. Prvotno objavljena termina za skupščino sta bila, kakor že objavljeno, preklicana zaradi nujne zadržanosti sreskega poslanca ministra dr. Kra-merja, odnoeno radi velikih sokolskih svečanosti v Ljubljani. Dnevni red skupščine obsega poročila sreskega odbora, nadzornega odbora in sreskega poslanca ministra dr. Alberta Kramerja, volitve delegatov in namestnikov za strankin kongres dne 20. in 21. t. m. v Beogradu in slučajnosti. Skupščini morejo prisostvovati le delegati krajevnih organizacij s poverilnicami krajevnih odborov. Sreski odbor JRKD. u_ Naši vrli mornarji, ki so zbudili s svojimi telovadnimi nastopi v ljubljanskih sokolskih dneh toliko navdušenja In oldobraivamjfi, odpotujejo danes ob 16.30 (z Ljubljane zopet na oba,bo našega Jadrana. u— Prekmurski večer v Sokolskem domu na Taboru, ki bo drevi, ee bo vršil pri pogrnjenih mizah. Kakor je običaj pri prekmurskih svatbab, bodo točili pristnega Loutomerčana, vozovi cestne železnice pa se bodo od 8. zivečer dalje iustaviljjali na vogalu šentpeterske in Fiignerjeve (škofje) ulice. u— Tragična smrt Matisa Skuika. Znano veleugledno Sknšlkovo rodbino je zadel težak udarec. I« njene srede je smrt v četrtek popoldne iztrgala sina Matisa, študenta arhitekture na ljubljanski univerzi. Podlegel je škrlatinki. Pokojnega Matisa, ki je u čakal šele 22 pomladi, je poznala vsa Ljubljana, saj je bil kot sin znane naše Japonke ge. Marije Tsuneko in očeta Ivana izredno lep tip, zastaven fant, izivrsten športnik, pa tudi izredno nadarjen dijalk, zlasti sijajen karikaturist. Za naš list je večkrat prinesel izredno usipele karikature, ki smo Jih tudi objavili, ko je bil še srednješolec. Poleg žalujočih staršev tuguje z>a njim sestrica Erika. Bodi pokojnemu Matisu blag opomin, bridko prizadeti Skmškiovi rodibini izrekamo iskreno sožalje! Pogreb bo v soboto ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. u— Smrtna koaa. Po daljSi bolezni je preminila gospa Angela češnovarje-v a, posestnica in gfostiini&arka. Pokopali jo bodo danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Izredaa prilika za izlet v Bohi«)!! Vsi fotoamaterji In oni, ki hočejo spoznati naš divni Bohinj so vabljeni 9. julija. Vožnja in celodnevna prehrana Din T5. Prijave sprejema: FOTO-MATERIJAL Janko Pogačnik Ljubljana, Tyrševa c. 80. 7680 u— Narodna čitalnica v Spodnji ftfikl poziva svoje članstvo, da se Jutri v čim veččem številu udeleži proslave 70 letnice Narodne čitalnice v Kranju. Odhod z gorenjskega koltodrrora ob 7. zjutraj. Legitimacije za polovično vožnjo dobite v knjižnici danes od 7. dto pol 9. zvečer in jutri na kolodvoru. Proslave se udeležimo z društvenim praporom. u_ Maturantinje drž. učiteljišča Iz I. 1903 se snidemo v četrtek dne 6. t m. po 2. na BeMevue k skromni proslavitvi 30 letnice. Pridimo vse! u— Absolvirala je na visoki Soli dtt. fconserv a torija v Ljubljani iz solopetia (šola prof. Wistinghausen) z odličnim uspehom gjdč. Marija Lahannarjeva, učiteljica meščanske šole v Sp. šiški. čestitamo! SOKOLI! SOKOLICE! Poselite slaščičarno in kavarno Petrlček« na Aleksandrovi cesti št. 6. — Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 7493 u— Gospodinje za pocenitev sladkorja. Pišejo nam: Ko je prikipela sila do vrhunca ter že vse omaguje pod težo gospodarske in socialne križe, so se dvignile tudi žene, da povzdignejo svoj glas proti previsoki ceni važnih ljudskih hranil. Ker se v bližnji bodočnosti obeta ponovna podražitev sladkorja, nameravajo naše gospodinje predvsem protestirati proti previsokim dobičkom piroducentov sladkorja in proti prekomerni trošarini, ki je v največji meri kriva, da j« sladkor nižjim in srednjim slojem skoro ne-doseglj iv. aZto priredi Zveza gospodinj, odsek Splošnega ženskega društva v ponedeljek 3. julija ob 20. v Delavski zboT-nici protidraginjsko . ziborovanje. Komur je na tem, da rodi ta akcija uspeh, pridi na shod! u— Vabimo članice naših ženskih društev, da se udeleže protidtaginjskeea zborovanja, ki ga prireja Zveza gospodinj v ponedeljek 3. t. m. ob 8. zvečer v Delavski zbornici. Jugoslovenski ženski savez. u— Združenje trgovcev obvešča učne gospodarje, da se v trgovsko nadaljevalno šolo sprejemajo le taki učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 3 razrede srednje, odnosno meščanske ali pa 8 razredov osnovne šole. feoleki odfoor prosi, da se gg. učni gospodarji tega oklepa držijo. u— Odsek trgovskih sctrudnlkov društva zasebnih in avtonomnih nameščencev priredi jutri ekskurzijo t Tržič na ogiled predilnice in tovarne »Peko«. Zbi-rallače pred glavnim kolodvorom ob tri-četrt na 5. u— Ciril Metodova ženska podružnica v šiškj priredi jutri, v primeru slabega vremena pa dne 9. t. m. »dan bombon-čkovc v korist družbe. u— Splošno gradbeno društvo r. z. z o. z. LJubljana, sklicuje 9. t. m. ob 20. izredmi občni abor v restavraciji Tratnik (Mrak) na Rimski cesti. Dneivnl red: poročilo načetetiva in nadzorstva, izpremem-ba pravil, voliifrve novega načelništva in nadizorstva, slučajnosti. — Načeistvo. u_ Akademiki pevci! Danes ob pol S popoldne zapojemo v sldvo tovarišu tehniku Schmiditu pred mrtvašnico na Zaloški cesti. Zberemo se točno četrt ur« pred napovedano uro pogreba. Pozivamo vse ostale kolege, da se v Čim večjem številu udeleže polgraba. u_ Krajevna organizacija Narodne odbrane Št. Jakob-Trnovo priredi jutri celodnevno kegljanje na dobitke za gospe in gospode v gostilni TJsenik, Borštnikov trg 2. Priporoča se prireditveni odbo.- Zvočni kino Ideal TOM KEENE v senzacionalnem filmu divjih pustolovščin, napetega zasledovanja in borbe JEŽA V SMRT KULTURNI PREGLED Zagrebško gledališko pismo Zagreb, 21. junija Sezona se je že nagnila h koncu in se glasbeno življenje Zagreba suče samo okrog gledališča, ki je podaljšalo svojo sezono do 6. julija. Tako so se vsi glasbeni dogodki zadnjih dni odigrali v našem gledališču. Vrsta glasbenih prireditev se je pričela z gostovanjem češkega basista Arnolda Flogla, ki je nastopil dvakrat. Flogl je bil dolgoletni član naše opere in je potemtakem pri nas dobro znan. Prvo gostovanje v »Seviljskem brivcu« (Don Bazilio) je pokazalo, da je še vedno na svoji popolni umetniški višini in da mu ta vloga kaj dobro leži. Mnogo slabši vtisk je bil zapustil v »Borisu Godunovu«, v katerem je pel naslovno vlogo. Poleg nekaterih njegovih, že od prej znanih odlik pa smo opazili, da mu ta vloga ne leži ne glasovno, ne igralsko in tudi ne dramatsko. Njegov Boris je bled in glasbeno-dramatsko neučinkovit. Take vrste vlog sploh niso za Flogla. Pri tem je pevec imel tem težje staliSče, ker imamo v našem Križaju odličnega Bortsa Ljubljanska operna pevka Zlata Gjun-gjenac-Gavellova je uspešno gostovala v operi »Manon«. Enako ugoden uspeh je imelo drugo gostovanje Milana Pichler]a: ki se je v »Knezu Igorju« postavil s svojimi lepimi glasovnimi odlikami. Ob istem času ž njim je v »Knezu Igorju« nastopila ljubljanska pevka Mila Kogoj-Stagljerva v vlogi^ Končakovane. Pichler je nastopil Se v »Koštani« kot Mitka in je imel tudi tu popoln uspeh. Pravo senzacijo je vzbudila novo nastu-dirana izvedba Straussove operete »Netopir « v novi predelavi Maxa Reinhardta in Ericha W. Korngolda. Straussov »Netopir« je sam po sebi senzacija visokega umetniškega pomena. Če pa se predelave polotita taka umetnika kot sta Reinhardt in Korn-gold, tedaj moramo po vsej pravici pričakovati še večji umetniški efekt. Po zaslug) teh dveh mojstrov sodobnega odra je nastalo iz vedno svežega, duhovitega in ne-dosežnega »Netopirja« novo delo, ki je novo tudi za dobrega poznavalca originalnega »Netopirja«. Reinhardt in KorngoTd sta vplela mnoge nove prizore, uvrstila v opereto dokaj nove glasbe iz bogate izbere Straussovih melodij, zlasti valčkov; tako sta ustvarila delo, ki poslušalca mika od začetka do konca. Vprašanje je, ali ka*e predelavati mojstrsko delo kot je »Netopir«, toda. če vidiš to predelavo, se zrušijo vsi predsodki: človek samo občuauje genialnost obdelave, zlasti pa duhovite mu-zikalne domisleke, ki je ž njimi K.orngoid Premiera! Nemški dialog! Predstave ob t. In 9. zvečer II i -TlT—mn rm^fa^Bi^CT obilno zabelil predelanega »Netopirja«. Razen izvrstnih solistov in gostovanja Vere Misite smo imeli ob priliki te izvedbe v gledališču še neko senzacijo: konstituiran je bil vrtilni oder s premerom 16 metrov. To' najnovejše zagrebško čudo je občinstvo prav posebno zanimalo in je bil vrtilni oder zlasti v drugem dejanju sprejet s posebnim aplavzom. Opereto je na-studiral in dirigral Lovro Matačič izredno fino, jpuzjkalno, odbrano in elegantno, ro-odličen orkester, ki je muziciral v simfo-leg izvrstnih solistov sta se odlikovala tudi ničnem duhu in bleščeč zbor. Skratka: bila je izredno posrečena in zanimiva predstava. V »Trubadurju« smo imeli dvoje gostovanj. Predvsem moram omeniti novo domačo pevko, Elzo Karlovac is Splita, ki smo jo ob tej priliki prvič spoznali. Razpolaga s svežim, prijetnim in obsežnim glasom. Njena največja značilnost je to. da je ritmično absolutno zanesljiva in da in-tonira popolnoma čisto. Glas sicer nima črne altovske barve (pela je Azueeno), vendar je zelo modulatoren in prilagodljiv. Ž njo je gostoval tenorist Krsto Ivič, ki je imel že v »Aidi« lep uspeh. Že v poročilu o njegovem prvem nastopu sem naglasu da je pevcu treba še mnogo glasovne kulture, ritmične zanesljivosti in čiste intona-cije. Vsi ti nedostatki so se preveč jasno pokazali v vlogi Manrica in moramo žal ugotoviti, da pevčev zares lepi glas ne zadošča za uspeh, 'če ne bo posvečal več pozornosti muzikalnosti in ritmu. u_ Pevsko društva »©anica« Vič pri-reflj na vrtu gostilne A. Robeinlk na TI-Su tprvl pevski koncert t sodelovanjem bratskih aru štev. Po kOfitanem koncer- prosta zabava s plesom. Vljudno vabljeni! u_ Zanimiva demonstracija z rvovlmi avtomobilakimU pnevmatikami. Včeraj opoldne Je bil Na$«leoa«nr t£C pozor išče zanimive produkcije. Zastopnik slovite francoske tvrdke ti Izdelorauje pneuma-tike »Mlchelin« je ob navzoltaosti racalb interesentov ter avtomobilskih strokovnjakov demonstriral voi&io c n-ovimi pneumatikami. ki fte bistveno razlikujejo od sedanjih. Okoli apomenika ter po trsu je rožil c naglico avtomobil »namke CUroen, opre mM en t novimi obroči v izredno ostrih kurvah ter vijugah. Zanimivo je, da avtomobila ni popolnoma nič zanašalo, kakor se to navadno zgoidi. Gumi se voljno vda in avtomobil obstane na cesti tudi, če se ga ustavi sredi najhujšega divjanja. Princip novih pneuma-tik je v tem, da so nekoliko dkufafie konstruirane, ter se jih polni samo z eno atmosfero zraka na prednjem kolesu, s poldrugo pa na zadnjem. Zanimiva produkcija je vzbudila mnogo pozornosti. u— Prodaja slame, sena in Skafčkov. Stanovanjski odsek 3. pokrajinskega »leta SKJ v Ljubljani opozarja interesente, da se bo od 8. d'0 12. in od 15. do 18. prodajala na javni dražbi slama in seno Po naslednjem redu: Dne 3. t. m. v gimnaziji na Poljanah, Vajenskemu domu (bivša šenitjpeterska vojašnica), Gluho-nemnici, šoli v Mostah, šoli na Ledini, učiteljišču (Resdoeva cesta), Delaveki zbornici OUZD (Miklošičeva cesta), pro-govni sekciji (Praiakova ulica), klasični gimnaziji (Tomanova ulica) v Mladiki in liceju (tu se bodo prodajali tudi škafč-ki) sredmje tehnični sodi in tehniki. Dne 4. t. m. v slikami Narodnega gledali&ča (KnafJjeva ulica) divorazrednl državni trgovski šoli (Kongresni trg), Glasbeni Matici in kon6ervatoriju, skladišču Kmetijske družbe šoli na Grabnu, šentjakobski šoli, gostilna i^ozar (Rožna ulica) zavetišču v Florijanski ulici št. 27., šoli na Prula-h, telovadnici SokoJa II. na Pru-lah, go&tilničarskemu dclmu (PtIvoz), Rakovniku, Nuišakoivi jahalnici, otroškem vrtcu v Cerkveni ulici 21 in v novi in stari §oli na Viču. Dne 5. t. ni. pa v stari in novi šoli v Spodmji šiški, šoli v 2®or. šiški, tovarni keksov (Pauer) v Zg. šiški, telovadnici Sokola III, restavraciji >Jug»slavioa« in kisarni žužek na Tyrševi cesti. Vljudno sporočava p. n. občinstvu, da sva z današnjim dnem prevzela staro znano gostilno pri COTIČU na Šmartinski (Martinovi) cesti štev. 13. Točila bova prvovrstna štajerska in dolenjska vina po najnižji ceni. Ob vsakem času preskrbljeno za okusna gorka in mrzla jedila. Za vsesplošno naklonjenost se priporočava 7626 PAVLA in ANDREJ URAMČ. u— Aretirana žoparja. Kakor re bilo (pričakovati, se je oft> slavnostnih dneh nateplo v Ljubloauo tudi več žeparjev, ki so operirali na raznih mestih. Gn^fa je bila na mmogih krajih in so žeparji prilike tudi temeljito izrabili. Nekem-.: gostilničarju je iamatonil okreten žepar ma velesečmišču listnico s 3000 Din, med čaEom sokolske povonke pa je bilo izvršenih na različnih mestih nad 10 tatvin, morda tudi več, ker jih niso prijavili vsi oškodovanci. Tudi na kolodrvoru so poiskali tatovi več žrtev. Tam pa sta bila včeraj dotpoUtae aretirana dva znana zmikavta, pri katerih so našli detektivi nekaj praznih listnic, in pa veliko gotovine v bankovcih, ki »ta jo imela stlačeno kar v žepih. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pocceoijo: L ca« opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v 6. smer Ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine ▼ nun. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperatura 30. junija Loubljana 7, 761.0, 11.2, 90, SW1, megfla, 3.6, dež; Ljubljana 13, 759.6, 19.6, 49, SI, 8, —, Maribor 7, 758.6, 13.0, 80, W;SW1 2, 3.2, dež; Zagreb 7, 760.2, 13.0, 90, ESE3 10, 5.0, dež; Beograd 7, 757.3, 16.0, 90, W!SW2, 10, 21.0, dež, toča; Sarajevo 7, 758.7, 14.0, 70, mirno, 5, —, —; Skopdje 7, 756.6, 21.0, 50, SE2, 5, —, —; Solit 7. 7-5S.2, 18.0, 80, NE1, 8, 2-0, dež; Kumbor 7, 7-57.7, 20.0, 80, mi-nvo, 8, _; Rab 7, 750.2, 17.0, 70, mirno, 3, 22.0, dež; Vis 7, 753.3, 19.1), 70, WSW3. 3, 0.2, dež. Temperatura: LJubljana —, 10.4, 21.0, Maribor 20.0, 12.0; Zagreb 23.0. 13.0; Beograd 25.0, 14.0; Sarajevo 23.0, 12.0; SkopSie 31.0, 13.0; Split 25.0, lo.O; Rum-'bor —, 18.0; Rab —, 12.0; Vis —. 17.0. V Malem gledališču je priredilo Društvo za podpiranje judovske umetnosti »Oma-nutv gledališko predstavo, ki je izvajala Osipa Dymova »Pevca svoje žalosti«. Čeprav je bila diletantska predstava, v kateri so nastopili samo 2 — 3 poklicni igralci, je zapustila prav globok vtisk. »Pevec svoje žalosti« je vzhodni Cvrano de Bčrgčrac; tudi on enako svojemu francoskemu bratu ljubi dekle, ki njega ne ljubi. Tudi on piSe pisma, vendar ne nji, marveč za njo. Uprizoritev je -bila nastudirana po navodilih Jakoba \Veislitza," znanega režiserja 6lavne »Habime«. Dramski odbor »Češke besede« in »Ce-skoslovenske obce« je izvedel v češkem jeziku znano komedijo Pecije Petroviča »Pljusak« (v češčini »Lijak«). Igro je prevedel Jan Hudec. Ob prisotnosti avtorja, ki je bil burno aklamiran, je izvedba potekla animirano in gladko. Dvoje gostovanj dunajskih umetnikov Fritza VViesenthala in Charlotte Waldonl-je tolikanj zamikalo občinstvo, da je bila dvorana prenapolnjena. Umetnika sta bila proglašena za »profesorja smejalne umetnosti«, a smeh je v teh kislih časih kaj potreben artikel. Smeha je bilo zares poln meh. V Zagrebu je z velikim uspehom nastopil tudi Ernest Toller, ki ga je ljubljansko občinstvo spoznalo ob nastopu v Ljubljani. Predaval je o mladi nemški literaturi in čital odlomke iz svojih spisov. Žiga Hirschler. Iz Celja e— Za uprizoritev »Sna kresne noči« v mestnem parku 8. in 9. t. m. zvečer se dobe vstopnice od danes naprej v predpro-daji v knjigarni Goričarja vdove. Uprizoritev bo ob polni luni. Orkester pod vodstvom g. Karla Sancina. ravnatelja Glasbene Matice v Celju, bo izvajal krasno Mendelssohnovo glasbo. Kostume za igralce si je Celjski studio izposodil ▼ Narodnem gledališču v Ljubljani. PRESELITEV! ZNAN FRIZERSKI SALON za dame in gospode EOO PAIDASCH - CELJE se nahy'a od danes naprej v Aleksandrovi ulici št. 4 (nasproti Roze Zampa-rutti) 7631 e— Absolventi državne dvorazreone trgovske žole v Celju letnika 1923. naj takoj javijo g. Deniši v Celju udeležbo na proslavi desetletnice, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne na vrtu hotela »Evrope« v Celju. e— Na letovanje na Svetju nad Celjem bo poslalo ravnateljstvo celjske cinkarne na lastne stroške 20 slabotnih otrok redu-ciranih cinkarniških delavcev, dočim bo bratovska skiadnica v cinkarni poslala na svoj račun tudi 20 otrok aktivnih članov bratovske skladnice. Drugi otroci ne pridejo v poštev. e— Tatvina kolesa. Na Vidov dan okrog 19. je neznan storilec ukradSl sinu nekega posestnika iz Galicije iz veže sreskega na-čelstva v Celju črno _pleskano kolo znamke »Anker«, št. 173.373. e— Samo danes do 18. je še čas za nabavo novih srečk drž. razredne loterije. Srečke dobite v celjski podružnici >>Ju-tra«. Iz Maribora a— Občni zbor mariborske Glasbene Matice. V torek zvečer je imela agilna mariborska Glasbena Matica svoj redni letni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bi lo razvidno, da je GM tudi v preteklem letu živahno posegala v mariborsko javne življenje, prirejala je dobro uspele koncerte, družabne večere in nastopala z naSc umetno in narodno pesmijo tudi na mnogoštevilnih prireditvah splošnega, humanitarnega in nacionalnega značaja. Izven Maribora je nastopil matični zbor le na koncertu v Marenbergu, ker so se drugod povsod pokazale te ali one ovire. Zbor je imel lani 79 vaj, ki so bile večinoma dobre obiskane. S primernimi spominskimi da-rilciza najvestnejše članstvo so bili lan! obdarovani gdč. Ela Kavčičeva, Cilka Pla-ninškova in Meri Malenškova ter g. Anton Jagodič. Zaradi rednega in nemotenega dela se bodo novi člani odslej sprejemali le do 1. septembra in bo za manj izvežbanc uveden poseben tečaj. Prihodnje leto bo obhajal zbor svojo 15-letnico na izredno svečan način. Jeseni bo nastopil s pesmimi narodov male antante, pomladi pa z ven-kim orkestralnim delom. Izvoljen je oil naslednji novi odbor: predsednik g. Janko Arnuš, podpredsednik g. Jordan, načelmca ženskega zbora ga Marija Rozmanova, pc-vovodja g. Vasilij Mirki njegov namestnik g. Vrabec, tajnica gdč. Vera Pertotova, blagajnik g. Šetinc, arhivar g. Jagodič, pre-gledovalca računov pa sta gg. Sever in Ir golič. Zastavonoša je g. Ciril Mohorko njegov namestnik pa je g. Janko Šajna Izvoljen je bil tudi poseben prireditveni odsek, ki naj aranžira in vodi prireditve. Matični zbor se namerava udeležiti leta 1934. velike pevske slavnosti v Pragi o priliki 50-letnice smrti Smetane, leta 1933. pa vseslovanskega pevskega festivala v Beogradu. Lani je v zboru sodelovalo 121 članov in članic, med letom pa je bilo črtanih oziroma je izstopilo 28 članl»v. a— Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice se bo sestalo k važnemu sestanku v četrtek 6. t. m. točno ob 15. v »Učiteljskem domu«. a— Z realne gimnazije v Mariboru, k sprejemnemu izpitu na tukajšnji realni gimnaziji se je priglasilo 275 učencev, ofl katerih pa je napravilo izpit le 219 dijak-r,v: in sicer 153 dečkov ter 66 deklic. a^ Krajevni odbor Rdečega križa r.3 Fali priredi jutri izlet k Sv. Duhu na Ostrem Vrhu, kjer priredi veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Vsi člani in prijatelji Rdečega križa se vabijo, da se udeleže tega izlsta. Odhod iz Fale ob 6.15. a— Boj za šahovsko prvenstvo Dravskega polja je bil končan na turnirju med Fra-mom in Orehovo vasjo pied dnevi z zmago šahistov iz Orehove vasi. Igralo se je na 7 deskah, zmaga pa je bila dosežena v i;azmerju 5:2. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je imela občina Orehova vas, ki ji gre vse priznanje, kakor tudi njenemu županu g. Francu Klasincu, ki je tudi sam vrl šahist. Druga senzacija prireditve pa je bila simultanka mladega srednješolca Ivana Lešnika, ki je porazil vseh svojih 13 nasprotnikov. V slepi igri je zmagal nad dvema igralcena, z enim pa remiziral. a— Tujski promet v juniju. V preteklem mesecu je bilo pri mariborski mestni po-lieii; zglašenih 1(P4 tujcev, od teh 467 ino-zemcev. a— Najden onemogel starček. Na nekem travniku ob Koroški cesti je bil najden predvčerajšnjim popoldne neznan okrog 60-leten starček, po zunanjem videzu najbrže berač, ki j z bil brez vsakih dokumentov in je bil že na pol mrtev. Poklicani reševalci so ga morali prepeljati v bolnišnico. Iz Trbovelj t_ Fotografski odsek 8PD priredi od 2. do 9. julija prvo javijo razstavo nad 100 umetniško izdelanih povečav Voj!ni list, je vršilec dolžnosti načelnika štaba IV. aranije v Zagrebu, kateri pripada trudi področtje dravske banovine, genenal-štabnl polkovnik Marko Mihajlovič imenovan za generalštabnega brigadnega generala in obenem za načelnika štaba IV. ermijiske oblasti. ♦ Za člana izpraševalne komisije za pravosodni državni Izpit je imenoval prosvetni minister g. dr. Jura Adlešiča in g. dr. Prana Skaberneta, oba odn etnika t Ljubljani. ♦ Stoletnica osvoboditve KruSevca. Proslava stoletnice osvoboditve K ruše v-ca se je v četrtek zaikijiučila s skupščino eka/vtor moravske banovine. V okiviru te svaianosti se je dopoldne vršilo pofi-ve-čeaje zastave moravske žaipe skavtov >C»r '*,azar«, kateri je kumoval prestolonaslednik Peter. Svečanosti se je udeležilo nad 800 skavtov. ♦ Palač« ju-goslokenske akademije v Zagrebu. Jugosloveneka akademija v Zagrebu «i na Trgu kralja Petra gradi lastno palačo, ki bo nosila ime Dom kralja. Aleksandra. Na svečani seji akademije t četrtek je tajnik g. dr. Vale Vouik poročal, da bo palča v teku letošnjega leta dograjena. Monumenitiatao poslopje bo ■stalo okroglo 11 milijonov dinarjev. ♦ Podružnioa 8PD Garje pri Bledu naananlja, da se 2 krat preložena veselica 7. srečolovom vrši jiutri na Homu pri sv. Katarini nad Zasipom v prosti naravi v primeru cležija pa v restavraciji tovariša v Podhomu s siporedom objavljenim na vabilih. ♦ Himen. Na Vidov dan se je poročil Rudolf Bobnar, podipreglednik finančne kontrole v Novem mestu z gospodično Terezijo župevčevo, posestnikov*) hčerk0 na TJršnih selih. Bilo srečno! ♦ Izhajanje dnevnika »Narode ustavljeno. Kakor javljajo iz Sarajeva, je ministrstvo za notranje zadeve izdalo odlok, s katerim se ustavlja nadaljnje izhajanje dnevnika >Naroda^, glasila sarajevske-naidiškofa. Odlok je motiviran s členom 16. točtko 1. zakona o tisku. >Narod< je začel izhajati 30. aprila letos. Formalno niu je bil urednik šenda, bivši sotrudnik »Hrvatske Straže«, fatotično pa ga je urejeval duhovnik dr. Kamibor. ♦ Najcenejši izlet od šibenika do Kotora. Kakor nam poročajo, priredi Jadranska plovidiba na pobudo šibeniške »Narodne Tribune« v dineh 8. in 9. julija, torej prih. soboto in nedeljo izlet v luksuznim parobrodom »Zagreb« od šibenika do Kotora. Izletniki bodo imeli priliko v dveh dneh spoznati mnoge lepote našega Jadrana. Odhod bo v so>boto ob 17. iz Šibenika, prihod v Kotor naslednje jutro ob 8. Tu bodo na razpolago avtomobili in avtobusi za one, ki žele pohiteti na Lovčen in Cetinje. Povratek iz Kotora ob 14., nakar bo parnik ab 17. pristal v Dubrovniku, ki si ga bodo izletniki lahko ogiledali do 22. ure. Povratek v šibenik v ponedeljek ob 8. zjutraj. Vozni listek tza ves izlet stane le 200 Din, otroci .od 4. do 12. leta plačajo polovico. Prenočišče in hrana na ladji bo po minimalni tarifi. ♦ Zabranjen list Z odUokom ministra za notranje zadeve »ta zabrandena uvoz in razpečavanje v naši državi listu »Ne-zavisni hrvatski državi«, ki v jugoslo-venskeon jeziku izhaja v Berlinu. ♦ Tujsko prometna zveza v Mariboru ima svojo glavno skupščino v torek dne 4. t m. ob 17. v gornflih prostorih hotela >Orel« v Mariboru. ♦ Sežiganje mrličev. te leta 1904. je bila v Beogradu osnovana družba »Oganj« katerega svrha je bila sežigamje mrličev. Družba stremi za tem, da se tud< v Jugoslaviji uvede fakultativno sežiganle mmličev po krematorijih. Družba naglasa v sv.ofli propagandi higienske, estetične in ekonomske razloge. ♦ Samomor je poskušal izvršiti v Kra-•Ijevu nanodni poslanec Lazar Kuromano-Vič. Pognal si je kroglo v glavo. Njegovo stanje je kritično. Vse kaže, da je skušal izivršiti samomor zaradi težav, v katere je zašel kragujevski Kreditni zavod, ki mu je narodni poSilanec načeloval. ♦ Desetleten deček j« utonil, V Kruseh v zagrebški okolici je v pritoku Save •utonil desetletni deček Frando Šurbek. Deček ni znal plavati, pa je pri kopano« zašel v vrtinec, ki ga je potegnil na dno. ♦ V znamenju ocetne kisline. V Zagrebu so v četrtek tri ženske izkušale izvršiti samomor z ocetno kislino. Neka mati se je zastrupila na grobu svojega otroka, dve pa sta izkušali izvršiti samomor v sivojih stanovanjih. Vse tri so bile prepeljane v bolnišnico usmiljenih sester. ♦ Poleg zdravljenja najdete prijetem odmor v Rogaški Slatini. Več iz ogla«®. Iz L)ttbl]ane a— Skupščina JRKD v Ljubljani. Sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljana sklicuje za jutri ob pol 20. v balkonsko dvorano Kazine redno letno skupščino. Prvotno objavljena termina za skupščino sta bila, kakor že objavljeno, preklicana zaradi nujne zadržanosti sreskega poslanca ministra dr. Kra-merja, odnoeno radi velikih sokolskih svečanosti v Ljubljani. Dnevni red skupščine obsega poročila sreskega odbora, nadzornega odbora in sreskega poslanca ministra dr. Alberta Kramerja, volitve delegatov in namestnikov za strankin kongres dne 20. in 21. t. m. v Beogradu in slučajnosti Skupščini morejo prisostvovati le delegati krajevnih organizacij s poverilnicami krajevnih odborov. Sreski odbor JRKD. u_ Naši vrli mornarji, ki bo zbudili s mojimi telovadnimi nastopi v ljubljanskih »okolskih dneh toliko navdušenja In oldobraivand«, odpotujejo danes ob 16.30 fz Ljubljane zopet na obalo našega Jadrana. u— Prekmurski večer v Sokolskem domu na Taboru, ki bo drevi, se bo vršil pri pogrnjenih mizah. Kakor je običaj pri prekmurskih svatbah, bodo točili pristnega Letu tam ercana, vozovi cestne železnice pa se bodo od 8. zivečer dalje (ustamljjali na vogalu šentjpeterske in Fiignerjeve (škofje) ulice. u— Tragična smrt Matisa Skuika. Znano veleugiledmo Skušikovo rodbino je zadel težak udarec. I« njene srede je smrt v četrtek popoldne iztrgala sina Matisa, študenta arhitekture na ljubljanski univerzi. Podlegel je škrlatinki. Pokojnega Matisa, ki je u čakal šele 22 pomladi, je poznala vsa Ljubljana, sao je bil kot sin znane naše Japonke ge. Marije Tsuneko in očeta Ivana izredno lep tip, rastaven fant, imrsten športnik, pa tudi izredno nadarjen dijalk, zlasti sijajen karikaturist. Za naš list je več/krat prinesel izredno ustpele karikature, ki smo jih tudi obgiavili, ko je bil še srednješolec. Poleg žalujočih staršev tuguje za njim sestrica Erika. Bodi pokojnemu Matisu blag spomin, bridlko prizadeti Slauškiovi rodibtni izrekamo iskreno sožalje! Pogreb bo v soboto ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. u_ Smrtna kosa. Po daMši bolezni Je preminila gospa Angela češnovarje-v a, posestnica in giostilničarka. Pokopali jo bodo danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Izredaa prilika za Ulet v Bohiaj!! Vsi fotoamaterji in oni, ki hočejo spoznati naš divni Bohinj so vabljeni 9. julija. Vožnja in celodnevna prehrana Din T5. Prijave sprejema: FOTO-MATERIJAL Janko Pogačnik Ljubljana, Tyrševa c. 80. 7830 u— Narodna čitalnica v Spodnji (liki poziva svoje članstvo, da se jutri v čim večcem številu udeleži proslave 70 letnice Narodne čitalnice v Kranju. Odhod z gorenjskega kolodvora ob 7. zjutraj. Legitimacije za polovično vožnjo dobite v knjižnici danes od 7. dio pol 9. zvečer in jutri na kolodvoru. Proslave se udeležimo z društvenim praporom. u_ Maturantinje drž. učiteljišča Iz I. 1903 se snidemo v četrtek dne 6. t. m. po 2. na BeMevue k skromni proslavitvi 30 letnice. Pridimo vse! u— Absolvirala je na visoki šoli drž. ik observatorij a v Ljubljani iz solopetia (šola prof. Wistinghausen) z odličnim uspehom gjdč. Marija Laharnarjeva. uči-telijica meščanske šole v S®. Šiški, čestitamo! SOKOLI! SOKOLICE! Poselite slaščičarno in kavarno Petri ček« na Aleksandrovi cesti št. 6. — Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 7493 u— Gospodinje za pocenitev sladkorja. Pišejo nam: Ko je prikipela sila do vrhunca ter že vse omaguje pod težo gospodarske in socialne križe, so se dvignile tudi žene, da povzdignejo svoj glas proti previsoki ceni važnih ljudskih hranil. Ker se v bližnji bodočnosti obeta ponovna podražitev sladkorja, nameravajo naše gospodinje predvsem protestirati proti previsokim dobičkom producentov sladkorja in proti prekomerni trošarini, ki je v največji meri kriva, da j« sladkor nižjim in srednjim slojem skoro nedosegljiv. aZto priredi iZveza gospodinj, odsek Splošnega ženskega društva v ponedeljek 3. julija ob 20. v Delavski zbornici protidraginjsko ziborovanje. Komur je na tem, da radi ta aKcija uspeh, pridi na shod! u— Vabimo članice naših žonskth društev, da se udeleže protidtaginjsfceea zborovanja, ki ga prireja Zveza gospodinj v ponedeljek 3. t. m. ob 8. zvečer v Delavski zbornici. Jugoslovanski ženski savez. u_ Združenje trgovcev obvešča učne gospodarje, da se v trgovsko nadaljevalno šolo sprejemajo le taki učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 3 razrede srednje, odnosno meščanske ali pa 8 razredov osnovne šole. šolski odibor prosi, da se gg. učni gospodarji tega oklepa držijo. u— Odsek trgovskih sMrudnikov društva zasebnih in avtonomnih nameščencev priredi jutri ekskurzijo v Tržič na ogled predilnice in tovarne »Peko«. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob tri-četrt na 5. u— Ciril Metodova ženska podružnioa v šiški priredi jutri, v primeru slabega vremena p« dne 9. t. m. »dan bonubon-čkov« v loorist družbe. u— Splošno gradbeno društvo r. z. z o. z. Ljubljana, sklicuje 9. t. m. ob 20. izredni oibčni zibor v restavraciji Tratnik (Mrak) na Rimski cesti. Dneivni red: poročilo načelistiva in nadzorstva, izpremem-ba pravil, volitve novega načelništva in nadzorstva, 6hiča>nosti. — Načeistvo. u_ Akademiki pevci! Danes ob pol S popoldne zapojemo v slolvo tovarišu tehniku Schmiditu pTed mrtvašnico na Zaloški cesti. Zberemo se točno četrt urft pred napovedano uro pogreba. Pozivamo vse ostale kolege, da se v čim večjem številni udeleže poiereba. U— Krajevna organizacija Narodne od-brane št. Jakob-Trnovo priredi jutri celodnevno kegljanje na dobitke za gospe in gospode v gostilni Usenik, Borštnikom trg 2. Priporoča se prireditveni odbor Zvočni, kino Ideal TOM KEENE v senzacijonalnem filmu divjih pustolovščin, napetega zasledovanja in borbe JEŽA V SMRT KULTURNI PREGLED Zagrebško gledališko pismo Zagreb, 27. junija Sezona se je že nagnila h koncu in se glasbeno življenje Zagreba suče samo okrog gledališča, ki je podaljšalo svojo sezono do 6. julija. Tako so se vsi glasbeni dogodki zadnjih dni odigrali v našem gledališču. Vrsta glasbenih prireditev se je pričela z gostovanjem češkega basista Arnolda Flogla, ki je nastopil dvakrat. Flogl je bil dolgoletni član naše opere in je potemtakem pri nas dobro znan. Prvo gostovanje v »Seviljskem brivcu« (Don Bazilio) je pokazalo, da je še vedno na svoji popolni umetniški višini in da mu ta vloga kaj dobro leži. Mnogo slabši vtisk je bil zapustfl v »Borisu Godunovu«, v katerem je pel naslovno vlogo. Poleg nekaterih njegovih, že od prej znanih odlik pa smo opazili, da mu ta vloga ne leži ne glasovno, ne igralsko in tudi ne dramatsko. Njegov Boris je bled in glasbeno-dramatsko neučinkovit-Take vrste vlog sploh niso za Flogla. Pri tem je pevec imel tem težje stališče, tcer imamo v našem Križaju odličnega Borisa Ljubljanska operna pevka Zlata Gjun-gjenac-Gave//ova je uspešno gostovala v operi »Manon«. Enako ugoden uspeh je imelo drugo gostovanje Milana Pichlerja. ki se je v »Knezu Igorju« postavil s svojTmJ lepimi glasovnimi odlikami. Ob istem času ž njim je v »Knezu Igorju« nastopila ljubljanska pevka Mila Kogoj-Stagljerva vvio-gi^ Končakovane. Pichler je nastopil Se v »Koštani« kot Mitka in je imel tudi tu popoln uspeh. Pravo senzacijo je vzbudila novo nastu-dirana izvedba Straussove operete »Netopir« v novi predelavi Maxa Reinhardta m Ericha W. Korngolda. Straussov »Netopir« je sam po sebi senzacija visokega umetniškega pomena, če pa se predelave polotita taka umetnika kot sta Reinhardt in Korn-gold, tedaj moramo po vsej pravici pričakovati še večji umetniški efekt. Po zaslug) teh dveh mojstrov sodobnega odra je nastalo iz vedno svežega, duhovitega in ne-dosežnega »Netopirja« novo delo, ki Je novo tudi za dobrega poznavalca originalnega »Netopirja«. Reinhardt in Korngold sta vplela mnoge nove prizore, uvrstila v opereto dokaj nove glasbe iz bogate izbere Straussovih melodij, zlasti valčkov; tako sta ustvarila delo, ki poslušalca mika od začetka do konca. Vprašanje je, ali kaže predelavati mojstrsko delo kot je »Netopir«, toda. če vidiš to predelavo, se zrušijo vsi predsodki: človek samo občuauje genialnost obdelave, zlasti pa duhovite mu-zikalne domisleke, ki je ž njimi Komgoid Premiera! Nemški dialog! Predstave ob 4., 1. In 8. zvečer obilno zabelil predelanega »Netopirja«. Razen izvrstnih solistov in gostovanja Vere Misite smo imeli ob priliki te izvedbe v gledališču še neko senzacijo: konstituiran je bil vrtilni oder s premerom 16 metrov. To' najnovejše zagrebško čudo je občinstvo prav posebno zanimalo in je bil vrtilni oder zlasti v drugem dejanju sprejet s posebnim aplavzom. Opereto je na-studiral in dirigral Lovro Matačič izredno fino, jnuzikalno, odbrano in elegantno, ro-odličen orkester, ki je muziciral v simfo-Jeg izvrstnih solistov sta se odlikovala tudi ničnem duhu in bleščeč zbor. Skratka: bilft je izredno posrečena in zanimiva predstava. V »Trubadurju« smo imeli dvoje gostovanj. Predvsem moram omeniti novo domačo pevko, Elzo Karlovac \z Splita, ki smo jo ob tej priliki prvič spoznali. Razpolaga s svežim, prijetnim in obsežnim glasom. Njena največja značilnost je to. da je ritmično absolutno zanesljiva in da in-tonira popolnoma čisto. Glas sicer nima črne altovske barve (pela je Azueeno), vendar je zelo modulatoren in prilagodljiv. 2 njo je gostoval tenorist Krsto Ivič, ki je imel že v »Aidi« lep uspeh. Že v poročilu o njegovem prvem nastopu sem naglasu da je pevcu treba še mnogo glasovne kulture, ritmične zanesljivosti in čiste intona-cije. Vsi ti nedostatki so se preveč jasno pokazali v vlogi Manrica in moramo žal ugotoviti, da pevčev zares lepi glas ne zadošča za uspeh, "Če ne bo posvečal vet pozornosti muzikalnosti in ritmu. u_ Pevako društva >Danica< Vič pri-retlj lia vrtu gostilne A. Robetallc na Viču mrvi pevski koncert s sodebovanjem bratskih d>*uštev. Po končanem koncer- prosita zabava s plesom. Vljudno vabljeni! u— Zanimiva demonstracija z novimi avtomobilskimi! pnevmatikami. Včeraj opoldne je bil Napoleonom pozorišče zanimive produkcije. Zastopnik slovite francoske tvrdke ca izdelovanje pneuma-tlke »Michelin« je ob navzočnosti rasnih interesentov ter avtomobilskih strokovnjakov demonstriral voicuo c novimi pneumatikami. ki se bistveno razlikujejo od sedanjih. Okoli spomenika ter po trgu je v ožil t naglico avtomobil »namke Citroen, opremljen z novimi obroči v izredno ostrih kiirvah ter vijugah. Zanimivo je, da avtomobila ni popolnoma nič zanašalo, kakor se to navadno zgoidi. Gumi se voljno vda In aJug)oslavija« in kisarni žužek na Tyrševi cesti. Vljudno sporočava p. n. občinstvu, da sva z današnjim dnem prevzela staro znano gostilno pri COTIČU na Šmartinski (Martinovi) cesti štev. 13. Točila bova prvovrstna štajerska in dolenjska vina po najnižji ceni. Ob vsakem času preskrbljeno za okusna gorka in mrzla jedila. Za vsesplošno naklonjenost se priporočava 7626 PAVLA in ANDREJ URANIČ. u— Aretirana žeparja. Kakor re bilo /pričakovati, ee je otb slavnostnih dneh niateplo v Ljnbiijano tudi več žeparjev, ki so operirali na raznih mestih. Gn^f a je bila na mnogih krajih in so žepa i ji prilike budi temeljito izrabili. Nekem;: gostilničarju je izmaknil okreten žepar na velesečmišču listnico s 3000 Din, med čaeom sokolsike povonke pia je bilo iavr-šenih na ra»iičnih mestih nad 10 tatvin, morda tndi več, ker jih niso prijavili vsi oškodovanci. Tudi na kolodtvoru so poiskali tatovi več žrtev. Tam pa sta bila "včeraj dolpoidne aretirana dva znana zmi-fltavta, pri katerih bo našli detektivi nekaj praznih listnic, in pa veliko gotovine v banikovcih, ki sita jo imela stlačeno kar v žepih. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer Ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Tsmpers.tura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 30. junija Ljubljana 7, 761.0, 11.2, 90, SW1, megla, 3.6, dež; Ljufblijana 13, 759.6, 19.6, 49, SI, 8, _, —; Maribor 7, 7o8.6, 13.0, 80, W,SW1 2, 3.2, dež; Zagreb 7, 760.2, 13.0, 90, ESE3 10, 5.0, dež; Beograd 7, 757.3. 16.0, 90. WBW2, 10, 21.0, dež, toča; Sarajevo 7, 758.7, 14.0, 70, mirno, 5, —, —; Skopdje 7, 756.6, 21.0, 50, SE2, 5, —, —I Ss>lit 7. 7-5S.2, 18.0, 80, NE1, 8, 2-0, dež; Kumbor 7, 757.7, 20.0, 80, mirno, 8, —, _; Rab 7, 75A.2, 17.0, 70, mimo, 3, 22.0, dež; Vis 7, 753.3, 19.0, 70, WSW8. 3. 0.2, dež. Temperatura: Ljubljana —, 10.4, 21.0, Maribor 20.0, 12.0; Za«reb 23.0. 13.0; Beograd 25.0, 14.0; Sarajevo 23.0, 12.0; Skoplue 31.0, 13.0; Split 2o.0, 15.0; Kum-'bor 18.0; Rab —, 12.0; Vis J 7.0. V Malem gledališču je priredilo Društvo za podpiranje judovske umetnosti »Orna-nut« gledališko predstavo, ki je izvajala Osipa Oymova »Pevca svoje žalosti«. Čeprav je bila diletantska predstava, v katen so nastopili samo 2 — 3 poklicni igralci, je zapustila prav globok vtisk. »Pevec svoje žalosti« je vzhodni Cvrano de Bčrgčrac; tudi on enako svojemu francoskemu bratu ljubi dekle, ki njega ne ljubi. Tudi on piSe pisma, vendar ne nji, marveč za njo. Uprizoritev je -bila nastudirana po navodilih Jakoba \Veislitza," znanega režiserja slavne »Habime«. Dramski odbor »Češke besede« in »Ce-skoslovenske obce« je izvedel v češkem jeziku znano komedijo Pecije Petroviča »Pljusak* (v češčini »Lijak«). Igro je prevedel Jan Hudec. Ob prisotnosti avtorja, ki je bil burno aklamiran, je izvedba potekla animirano in gladko. Dvoje gostovanj dunajskih umetnikov Fritza \Viesenthala in Charlotte \Valdonl-je tolikanj zamikalo občinstvo, da je bila dvorana prenapolnjena. Umetnika sta bila proglašena za »profesorja smejalne umetnosti«, a smeh je v teh kislih časih kaj potreben artikel. Smeha je bilo zares poln meh. V Zagrebu je z velikim uspehom nastopil tudi Ernest Toller, ki ga je ljubljansko občinstvo spoznalo ob nastopu v Ljubljani Predaval je o mladi nemški literaturi in čital odlomke iz svojih spisov. Žiga Hirschler. Iz Celja e— Za uprizoritev »Sna kresne noči« v mestnem parku 8. in 9. t. m. zvečer se dobe vstopnice od danes naprej v predpro-daji v knjigarni Goričarja vdove. Uprizoritev bo ob polni luni. Orkester pod vodstvom g. Karla Sancina. ravnatelja Glasbene Matice v Celju, bo izvajal krasno Mendelssohnovo glasbo. Kostume za igralce si je Celjski studio izposodil ▼ Narodnem gledališču v Ljubljani. PRESELITEV! ZNAN FRIZERSKI SALON za dame in gospode EDO PAIDASCH — CELJE se nahapa od danes naprej v Aleksandrovi ulici št. 4 (nasproti Rože Zampa-rutti) 7631 e— Absolventi državne dvorazredne trgovske tale v Celju letnika 1923. naj takoj javijo g. Denisi v Celju udeležbo na proslavi desetletnice, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne na vrtu hotela »Evrope« v Celju. e— Na letovanje na Svet ju nad Celjem bo poslalo ravnateljstvo celjske cinkarne na lastne stroške 20 slabotnih otrok redu-ciranih cinkarniških delavcev, dočim bo bratovska sldadnica v cinkarni poslala na svoj račun tudi 20 otrok aktivnih članov bratovske skladnice. Drugi otroci ne pridejo v poštev. e— Tatvina kolesa. Na Vidov dan okTog 19. je neznan storilec ukradčl sinu nekega posestnika iz Galicije iz veže sreskega na-čelstv« v Celju črno pleskano kolo znamke »Anker«, št. 173.373. e— Samo danes do 18. je še čas za nabavo novih srečk drž. razredne loterije. Srečke dobite v celjski podružnici »Jutra«. Iz Maribora a— Občni zbor mariborske Glasbene Matice. V torek zvečer je imela agiina mariborska Glasbena Matica svoj redni letni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bi lo razvidno, da je GM tudi v preteklem letu živahno posegala v mariborsko javne življenje, prirejala je dobro uspele koncerte, družabne večere in nastopala z naSc umetno in narodno pesmijo tudi na mnogoštevilnih prireditvah splošnega, humanitarnega in nacionalnega značaja. Izven Maribora je nastopil matični zbor le na koncertu v Marenbergu, ker so se drugod povsod pokazale te ali one ovire. Zbor je imel lani 79 vaj, ki so bile večinoma dobr< obiskane. S primernimi spominskimi da-rilciza najvestnejše članstvo so bili lani obdarovani gdč. Lla Kavčičeva, Cilka Pla-ninškova in Meri Malenškova ter g. Anton Jagodic. Zaradi rednega in nemotenega dela se bodo novi člani odslej sprejemali le do 1. septembra in bo za manj izvežbane uveden poseben tečaj. Prihodnje leto bo obhajal zbor svojo 15-letnico na izredno svečan način. Jeseni bo nastopil s pesmimi narodov male antante, pomladi pa z ven-kim orkestralnim delom. Izvoljen je on naslednji novi odbor: predsednik g. Janko Arnuš, podpredsednik g. Jordan, načelmca ženskega zbora ga Marija Kuzmanova, pe-vovodja g. Vasilij Mirk, n.ieg >v namestnik g. Vrabec, tajnica gdč. S era Pertotova blagajnik g. Šetinc, arhivar g. Jagodič, pre gledovalca računov pa sta gg. Sever in Ir golič. Zastavonoša je g. Ciril Mohorko njegov namestnik pa je g. Janko Saj na Izvoljen je bil tudi poseben prireditveni odsek, ki naj aranžira in vodi prireditve. Matični zbor se namerava udeležiti leta 1934. velike pevske slavnosti v Pragi o priliki 50-letnice smrti Smetane, leta 1935. pa vseslovanskega pevskega festivala v Beogradu. Lani je v zboru sodelovalo 121 članov in članic, med letom pa je bilo črtanih oziroma je izstopilo 2S članov. a— Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice se bo sestalo k važnemu sestanku v četrtek 6. t. m. točno ob 15. v »Učiteljskem domu«. a— Z realne gimnazije v Mariboru, k sprejemnemu izpitu na tukajšnji realni gimnaziji se je priglasilo 275 učencev, Of! katerih pa je napravilo izpit le 219 dijakov, in sicer 153 dečkov ter 66 deklic. a— Krajevni odbor Rdečega križa r.3 Fali priredi jutri izlet k Sv. Duhu na Ostrem Vrhu, kjer priredi veseloigro »Rodoljub lz Amerike«. Vsi člani in prijatelji Rdečega križa se vabijo, da se udeleže tega fzlsta. Odhod iz Fale ob 6.15. a— Boj za šahovsko prvenstvo Dravskega polja je bil končan na turnirju med Fra-mom in Orehovo vasjo pied dnevi z zmago šahistov iz Orehove vasi. Igralo se je na 7 deskah, zmaga pa jc bila dosežena v razmerju 5:2. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je imela občina Orehova vas, ki ji gre vse priznanje, kakor tudi njenemu županu g. Francu Kiasincu, ki je tudi sam vrl šahist. Druga senzacija prireditve pa je bila simultanka mladega srednješolca Ivana Lešnika, ki je porazil vseh svojih 12 nasprotnikov. V slepi ig/i je zmagal nad dvema igralcena, z enim pa remiziral. a— Tujski promet v juniju. V preteklem mesecu je bilo pri mariborski mestni policij: zglašeniti 10pele. Lastniki naj jih čimprej zamenjajo. t Iz škofje Loke šl— odhod delavne Sokelice. V LJubljano se je preselila gdč. VVrischerjeva, ki je poučevala srbohrvaščino na škofjeloški deški šoli in je premeščena zdaj k prosvetnemu oddelku banske uprave. Odhajajočo bo ohranilo naše mesto v prijaznem spominu, saj je bila splošno znana kot zelo delavna in vestna učna moč. Bila pa je tudi delavna Sokolica, ki je žrtvovala mnogo prostega časa za sokolsko delo v telovadnici. Nekaj let je bila načelnica Sokola, vaditeljica pa s kratkim presledkom vsa leta od prihoda v škofjo Loko. Za slovo ji je bilo prirejenih več prisrčnih poslovilnih večerov, v Ljubljani ji želimo kar najprijetnejše bivanje! Iz Krškega kr— Izredni občni zbor moške podnuž-n«ice CM D za Krško Videm to dre-vi ob po-l 23. v Jenmanovi gos-tikii. Na ap'oredu bo poleg tekočih zadev tudi volitev predsednika. Iz Laškega 1— Gospodinjski tečaj, ki je bil prirejen na -pobudo JRKD, je bil 25. junija slovesno z&fcljučen. Gojenke so razstavile ab tej priliki kuharska in ročna dela, ki so žela vsesplošno priznanje ne samo gojenkam, temveč v prvi vrsti odlični voditeljici tečaja gospe Littigovi in gdč. Barletovi. V laskavih besedah je izrekel sreski šolski nadzornik g. Potočnik zahvalo obema učiteljicama za njih trud, gojenkam pa za njihovo marljivost. Po deklamacijah in pevskih točkah so sledili ustni izpiti, ki so jih napravile gojenke z odličnimi, odnos-no prav dobnm uspehom. 1— Potujočo kmetijsko razstavo, ki se je ustavila 27. junija v Laškem, je obiskalo preko 1800 oseb. Po prihodu vlaka so pozdravili vodstvo razstave sreski načelnik vladni svetnik g. Kosi, v imenu mestne občine župan 2. dr. Koš in v imenu kmečkih občin svetlenartski župan g. Tovornik. Za prisrčni sprejem se je zahvalil upravnik razstave g. inž. Sadar. 1— Dražba lovov. V zadnjih tednih so se naši lovci živahno gibali in posvetovali. saj je šlo za dražbo cele vrste lovov v našem srezu. Splošno so bile izklicne cene dosti nižje od prejšnjih, dražili pa so posamezniki, večinoma pa lovske družbe. Družba mag. Tučka je izdražila Boreče (1520 Din), Križevec (800 Din), Iljaševce (1220 Din). Ključarovce (825 Din). Loga-rovce (6=>5 Din), mag. Tuček-Herndl Slam-niak (820 Din), mag. Tuček-dr. Stajnko Stročjo vas (4460 Din), mag. Tuček sam Bučečov-ce (700 Din), Staro novo vas (700 Din); g. Drvarič Murščak (270 Din), g. dr. Farčnik-Dominkuš Vučjo vas (610 Din) in Hrastje—Moto (830 Din), družba Do-minkuš Kamenščak (300 Din), Staro cesto (500 Din) in Cezanjevce (720 Din), družba Seršen Cven (7350 Din), g. dr. Stajnko Presiko (420 Din) in g. Krainž Noršince (2900 Din). Za Radislavce (izklicna cena 800 Din) ni bilo dražitelia. 1— Za beograjski kongres JRKD sprejema prijave sreska organizacija do 12. julija. 1— SK aLaško« priredi v nedeljo ob '15. na klubovem igrišču športni dan. ki ho združen s prosto zabavo. Iz Ptuja j— Poizkus samomora. Trgovski pomočnik Franc C. si je v torek zjutraj na Haj-dini prereza! z nožem v samomorilnem namenu na levi roki žilo. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v ptujsko bolnišnico, j— Dva nepridiprava. V sredo zjutraj sta se pojavila v trgovini »Tivarju« 24 letni Jogo Dokič in Boško Bilič, ki sta oba bila zelo čedno oblečena, ter zahtevala od poslovodje, da jima postreže z obleko. Ker nista našla v trgovini ničesar primernega, se je poslovodja g. Ribič podal v skladišče, da jima kaj izbere. Ta ugodni trenutek sta oba izrabila s tem, da sta skrila v plašč dva para hlač ter se poslovila. Tatvina je bila kmalu opažena in so oba tatova še pravočasno izsledili na Bregu. Oddana sta bila v zapore ptujskega sodišča in obsojena vsak na 14 dni zapora. j— Svojo ženo je iz ljubosumnosti smrtno nevarno ranil. Posestniški sin Jožef C. iz Polenšaka je že dalje časa sumil ženo Lizo, da ima ljubavno razmerje z njegovim 70 let starim očetom, kar je domnevala tudi njegova 70 letna mati. V torek zjutraj je bil Jožef zaposlen na travniku v bližini hiše pri košnji. Ljubosumnost pa ga je tako grizla, ker sta doma ostala njegova žena in oče, da se je vrnil domov m prisluškoval pred vrati. Slišal je baje, da sta se v sobi po tihem razgovarjala njegova žena in oče in se baje dogovorila z«i zvečer na sestanek. Jožef se je po teh besedah vrnil nazaj na travnik na delo. vendar ni dolgo izdržal ter se ponovno vrnil domov. Oba pa je že našel v kleti pri vinu. Ko je stavil svojo ženo na odgovor, sta ga oba napadla in pretepla. V razburjenosti je odhitel v sobo, pograbil tam samokres ter oddal na svoj ženo dva strela, ki sta jo zadela v prsi. Smrtno nevarno ranjeno so prepeljali Lizo v ptujsko bol nišnico. Gospodarstvo Konjunktura v Ameriki Ves svet zasleduje danes z zanimanjem konjunkturni razvoj v ZedinjenHi drfavah, ki hočejo za vsako ceno, četudi z inflacijo, premagati depresijo. V najširših krogih ameriških gospodarstvenikov prevladuje trdno prepričanje, da bo kampanja za novo prosperiteto dosegla zaželjeni cilj. Pri tem Zsdinjene države morda le pozabljajo, da je napredek ameriškega gospodarstva tesno povezan z razvojem svetovnega gospodarstva in da se ignoriranje interesov sva tovnega gospodarstva, ki se kaže zlasti pri razpravljanj.! o valutnem problemu v okviru londonske svetovne gospodarske konference, lahko maščuje na Ameriki sami. Kakor sedaj kažejo razni znaki, se je gospodarsko stanje Zedinjenih držav v maju in juniju dejansko precej izboljšalo. Stevi lo brezposelnih delavcev je v teh dveh mesecih nazadovalo za približno 1 milijon, in sicer v zvezi z izboljšanjem zaposlenosti v industriji, ki se je že v maju dnignila za 5%, v juniju pa še v večji meri. Najvjč pozornosti vzbuja napredek v železarski industriji, kjer se je zaposlenost tako dvig nila, da izkorišča ta industrija danes zopet 50% svoja kapacitete, kar že ni bilo zabeleženo nekai let. Produkcija jekla f« je že v maju nasproti lanskemu maju podvojila. Precejšnje izboljšanje je zabeleženo tudi v avtomobilski in strojni industriji. V zvezi z znatnim dvigom agrarnih cen (cena pšenici se je od najnižjega stanja že podvojila) je zlasti oživela prodaja kmetijskih strojev. Gradbena delavnost še precej zaostaja za lanskim letom. Zato pa je zabeležen napredek v industriji potrošnih predmetov. Zlasti produkcija cigaret se je nasproti lanskemu letu dvignila za 45"/o. Značilno je tudi izboljšanje v tekstilni industriji, kar se kaže posebno v porabi sirovin. V maju je tekstilna indjstriia porabila 635.000 bal bombaža nasproti 330.000 balam v lanskem maju, poraba svile na se je istočasno dvignila od 33.C00 na 45.000 bal. Sevjda danes še ni mogoče presoditi, koliko gre pri tem za trenutne uspehe v zvezi s padcem valute in v koliko so ti uspehi lahko tudi trajnega značaja. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Bled predvaja v soboto 1. ter v nedeljo 2. t. m. velefilm »Don Quichotte«. V glavni vlogi najslavnejši pevec sveta Fjedor Šaljapin. Foxov žurnal. BOHINSKA BISTRICA. Narodna šola je zaključila šolsko leto 24. t. m. z mašo in leiro proslavo v Soikolskem domu. Pomen Vidovega d;ne je lepo oortal upravitelj šole, g. Metod Požar. Sledile, so proslavi 'primerne akademije in nacionalne pesmi. Ze-lo čuvstveno sta bili igrani igrici Laho-ve »Letnice« in Pečjakov »Študent Ivan«. Vej igralci so se, prav dobro odrezali. Vse točke pestrega programa je deca izvedla dobro. Zal, da ie bila prostrana dvorana slabo obiskana. Cudmo je. da se vsaj starši šolskih otrok ne zanimajo za take prireditve. Vsa čast požrtvovalnemu učiteljstvui GUŠTANJ. Že smo mislili, da je vprašanje zgradbe javnega kopališča padlo v vodo, ko se je nepričakovano zgodilo drugače. Te dni je bila zasajena prva lopata za bazen. Izkopavanje zdaj lepo napreduje. Denarno vprašanje se je rešilo na ta način, da je sprejela bratovska skladnica na Ravneh hranilno knjižico Rdečega križa in izplačala vsoto. Svet za kopališče je po menjavi darovala trška občina. Zemljišče je ob strugi Suhe na solnčnem kraju v zatišju, dobrih 5 minut iz trga ob vznožju Urške. Bazen bo 30X12 m velik, kar zadostuje za lokalne potrebe. Pri delu so zaposleni domači brezposelni. KOZJE. Dne 18. junija je otvorila tu kajšnja strelska družina, ki jo vodi sodni starešina g. Pakiž Silvo, svoje strelišče. Žal je prav ta dan pred lilo kakor iz škafa, zaradi česar so izostali štev Ini zunanji gostje. Domačih strelcev pa naliv ni ustrahoval in so se v lepem številu zbrali v strelski baraki, kjer je predsednik pojasnil pomen strelskih družin in proglasil strelišče za otvorjeno. Po končanem streljanju je bila v sokolski dvorani animirana zabava, pri kateri so domači kmečki fantje strelci zapeli nekaj lepih pesmi. — V nedeljo je uprizorila tukajšnja Čitalnica Meškovo igro »Mati«. Pri znani sposobnosti naših igralcev je igra uspela nad pričakovanje. Izkušeni režiser dr. Kloar je vloge razdelil tako spretno, da so tudi manj izvežbani igralci podali svoje vloge z uspehom. — Te dni ie zapustil naš trg in se preselil v Krško odvetnik g. doktor Skrinjar. Koliko priljubljenost si je pridobil v teku svojega triletnega bivanja med nami, je pokazala nedeljska odhodnica. Ne samo njegova globoka strokovna izobrazba, temveč tudi njegov prikupljivi nastop in tiho, a vsestransko delovanje, kjerkoli se je v naših tesnih razmerah pokazalo za potrebno, je bila vsebina poslovilnih govorov. Istočasno se je Sokol poslovil tudj od delavnih članic Nevenke in 1 irske. Vsem-odhajajočim želimo v novem kraju obilo sreče. — V nedeljo 2. julija popoldne priredi tukajšnji Sokol javni nastop na novem letnem telovadišču, v primeru slabega vremena pa v sokolski dvorani. Odbor je ukrenil potrebno, da bo lahko vsak posetnik zadovoljen. Želeti je samo, da bi nas posetilo čim več bratov in sester in prijateljev Sokolstva. VIŠNJA GOBA. Preteklo nedeljo se je vršila v Dragi pri Višnji gori tekma koscev Zveze kmečkih fantov in deklet. Prireditve se je udeležil tudi narodni poslanec g. Milan Mravlje, ki ga je pričakala na kolodvoru množica ljudi in ga potem v lepem sprevodu z godbo na čelu spremila na kraj prireditve, pri košnji je tekmovalo devet fantov, ki so vsi pokazali lepo iz-vežbanosl v tem Kmečkem poslu, v dobrih šestih minutah je bil določeni kompleks pokoSen. Komisija je prisodila prvo nagrado, naročno uro. darilo g. poslanca, najboljšemu koscu Francetu Mehletu, drugo nagrado si je priboril gpendal, tretjo pa škufca Leopold. Po tv^kmi se je vršila animirana ljudska veselica, na kateri je o kmečkem vprašanju poročal g. poslanec. — V ponedeljek 26. junija se je vršil v Višnji gori ustanovni občni zbor krajevnega odbora društva »Krke«. Prisostvovali so mu iz Ljubljane predsednik centralnega odbora g. dr. Perko, tajnik g. Podbevšek in urednik g. Zupančič. Novi odbor sestavljajo predsednik dr. Pehanl Beno, notar v Višnji gori, tajnik Dolenc Fran, trgovec, blagajnik vidic Vinko, čevljar; ostali Člani odbora po so ga. Hotzlova Marija, učiteljica, eoš Jože. župaa leskovške občine, Erjavec Jože, fotograf iz Podsmreke, Ja-nežič Alojzij, župan s Police, Peček Jernej, župan iz Dednega dola, dr. Močnik Ivan, predstojnik okr, 30dišča v Višnji gori, in Zaviršek Peter, posestnik iz Za-vrtač. Za načelnika prosvetnega odseka je bil izvoljen Okorn Vinko, šolski upravitelj, za načelnika gospodarskega in veselične-ga odseka Seher Jaka, železniški uradnik, za načelnika propagandnega odseka pa Zupančič Vladimir, pogodbeni poštar v Višnji gori. — v počast Vidovega dne so na prejšnji večer goreli pri razvalinah starega gradu nad višnjo goro 3 veliki kresi, ki sta jih pripravila bivša vojna dobrovoljca Zaje Ivan .čevljar, in Nadrah Ignac, gostilničar. — Za to nedeljo napovedani po-set »Krke« iz Ljubljane je preložen na nedeljo 16. t. m. Istega dne pridejo v višnjo goro tudi litijski šahisti in tamošnji fotoklub. SVEČINA. Dne 25. junija je imela sve-činska narodna šola vidovdansko proslavo z deklamacijami, petjem narodnih pesmi s spremljevanjem harmonija, šaljivimi prizori in igrama »Šola v nebesih« in »Bedak Pavlek«. Prireditev je lepo uspela. Grajska nadklet, ki jo je dal na razpolago upravitelj g. Zohrer, Je bila natlačeno polna. Vrlemu svečinskemu učiteljstvu, osobito upravitelju g. Josipu Bercetu, gre vse priznanje za uspelo prireditev. Prireditev je počastil tudi sreski šolski nadzornik g. Ivan Tomažič, ki je ob koncu imel lep rodoljuben nagovor ter je naglašal velepomembnost srčnih vezi med domom, šolo in učiteljstvom. Naposled velja zahvala tudi vsem dobrim Svečinčanom, ki €■0 darovali pecivo za prireditev. Še ena nova sokolska koračnica Ljubljanskemu Sokolu. Ob 701etnem jubileju Ljubljanskega Sokola je poleg br. dr. Josipa čerina poklonil kot darilo še eno sokolsko koračnico br. prof. Karel JeraJ. Naslov te Tiove koračnice je »Slavnostna koračnica Sokola kraljevine Jugoslavije«. Ta koračnica se bo prvič izvajala v nedeljo 2. t. m. na promenadnem koncertu godbe 40. pehotnega polka v Zvezdi. Ljubljanski Sokol izreka br. Jeraju za to pozornost svojo iskreno in bratsko zahvalo. Sokolska razstava odprta do 8. julija. Vse Sokolstvo in ostalo cenjeno občinstvo obveščamo, da je sokolska razstava na vele-sejmu v paviljonu »N« odprta vsak dan od S. do 18. do 8. julija. Na razstavi so razstavljena tudi vsa darila, ki jih je dobil Ljubljanski Sokol ob svojem 701etnem jubileju, in sicer dragoceni prapor Nj. Vel. kralja Aleksandra, darilo COS Tyršev relief in darilo poljskega Sokolstva meda-ljon Poljske republike, ki ga je pri drugi javni telovadbi izročil starosti Ljubljanskega Sokola br. Kajzelju starosta Poljske sokolske zveze grof Adam Zamoyski. K posetu razstave vljudno vabimo. Vstopnina z zletnin. znakom 2 Din, sicer 3 Din. Sokol v Poljčanah. Ker je manifesta-cijsko zborovanje JRKD v Beogradu preloženo na 23. julija, se naš prvotni zaradi zbora odpovedani telovadni nastop ne preloži na jesenski čas kakor javljeno, ampak bo, kakor je bilo že svoj čas določeno, v nedeljo 2. julija. Začetek ob 16. Igrala bo godba iz Slov. Bistrice. V primeru slabega vremena bo nastop v dvorani. Gospodarske vesti Ljubljanska kreditna banka ? Ljubljani nam poroča, da je njen upravni »vit na svoji plenarni seji dne '27. junija t. 1. sklenil v sporazumu z go6p. komisarjem ministra za trgovino in industrijo v smislu Člena 3., točke 2. uredbe o plačilnih rokih ta vloge in druge dolgove Ljubljanski kreditne banke v Ljubljani z dne 26. maja 1932, da izplača zavod na zahtevo počenši s 1. julijem 1033 vlagateljem in imetnikom tekočih računov iz njihovega dobroimetja akontacijo v iznosu, ki odgovarja obrastim ta trome-sečj« od 1. aprila do 30. junija t, 1. Pri ix-plačilih se odbijejo vsi zneski,' ki so bili rfo-sloj v smislu določil člena 3., točke 3. uredbe predčasno izplačani. Na ta način so tekom enoletne zaščite dani na razpolago vsem vlagateljem zneski, ki odgovarjajo celoletnim obreetim = Stanje Driavne hipotekam« banke. Državna hipotekama banka je objavila v »Službenih Novinah-; svoj izkaz o stanju na dan 31. maja. Iz tega izkaza je razvidno, da so se privatne hranilne vloge dvignile na 751.5 milijona Din nasproti 724.9 milijona Din ob koncu pret. leta in 615.8 milijona Din ob koncu 1. 1931. Od početka preteklega leta so torej vloge narasle že za 136 milijonov Din. Razni fondi in kapitali javnih ustanov kažejo še vedno rahlo padajočo tendenco. Ob koncu maja so znašali 1185.2 milijona Din nasproti 1238.8 milijona Din ob koncu pret. lata in 1409.4 milijona Din ob koncu i. 1931. Samostojni fondi pa so dosegli vsoto 158 milijonov nasproti 151.8 milijona Din ob koncu pret. leta in 121.3 milijona Din ob koncu 1. 1931. Obveznosti zavoda na podlaci obveznic (816.6 milijona Din) in "obveznosti pri inozemskih bankah (137.0) so ostale nespremenjene. Lombardni in tekoči dolg pri Narodni banki, ki je v teku leta 1932 narasel od 156 na 313.3 milijona Din se ni vs2 bistveno povečal In je znašali ob konca mala 318.9 milijona Din. — Na aktivni strani |e rafevidno nadaljnja nazadovanje hipdtekar-nih posojil, ki so znašala ob koncu L 1931. še 2321-7 milijona Din, lani ob koncu leta 2271.9, sedarj pa znašajo 2226.7 milijona Din. Posojila samoupravnim telesom, ki 6o lani narasla od 548.7 na 392.9 milijona Din, no ostala skoro nespremenjena pri 592.6 milijona Din. Listnica domačih menic se je od konca pret. leta skrčila od 134 na 122.8 milijona Din, posojila na lombard pa so nazadovala od 114.5 na 110.0 milijona Din. Terjatve nasproti finančnemu ministrstvu po raznih tekočih računih, ki so lani narasle od 275.5 na 316.2 milijona Din, so sfe do konca maja povečale na 337 0 milijona Din; tej postavki pa stoji nasproti dobroimetje finančnega ministrstva po tekočih računih v višini 221.5 milijona Din, ki je znašalo ob koncu leta 1931. Is 177-3 miliiona D»n Po izvršeni sanaciji dunajskega Kre-ditanstalta. Dunajski Kredita nstalt je sedaj objavil bilanco za 1. 1931. in 1932. Iz te bilance je razvidno, da je znašala v teh dveh letih poslovna izguba 14 milijonov šilingov. V zvezi z radikalnim razčiščenjem bilanca je bilo odpisanih 814 milijonov šilingov (123 milijonov pri efektih, 77 milijonov pri kon-zorcijonalnih računih, 11 milijonov pri re-atitetah in 602 milijona pri terjatvah). Skapna vsota odpisov in izgube v 1. 1931 in 1932. znaša 828 milijonov; vsota je bila v zvezi s sanacijo krita v višini 106 milijonov z redukcijo glavnice, v višini 571 milijonov s prevzemom finančnih menic Kredit-anstalta pri Narodni banki od strani države in v višini 151 milijonov na ta način, da je država banki izročila svoje obveznice. Bilančna vsota se je v primeri t bilanco ir l. 1930. skrčila od 1884 na 635 milijortov lili ngov. Režija zavoda se je znatno skrčila Personalni izdatki so 1. 1931. znašali še 21 milijonov šilingov, lani pa le ša 11.5 milijona šilingov, poslovni stroški pa so padli od 5.1 na 2.5 milijona šilingov. V letu 1931. reducirana in zopet na 177-5 milijona povišana delniška glavnica je sedaj reducirana na 1 milijon. Od nove delniške glavnice v višini 142 milijonov šilingov pa pripade 71 miln/innv Hr/ari 7/1 miliinn \n milijonov državi, 70 milijonov inozemskim upnikom. 1 miliion pa starim delničarjem. = Za razširjenje naših trgovinskih Mikov s Palestino. Na pobudo Zavoda za pospeševanje zjnanje trgovine sa je vršila 24. t. m. v Beogradu konferenca interesentov, ki izvažajo naše proizvode na palestinska ti21-šča. Tej konferanci je prisostvoval tudi naS konzul iz Haiffe g. Rojansky. Namen te konference je bil, da navzoči gosp. konzul so- znani naše dobavitelje o prilikah in o razpoloženju tamošnjih tržišč za jugoslovansko blago. Iz obširnega poročila gosp. konzula je razvidno, da 6e pripravlja ustanovitev jugoslovensko - palestinskega komiteja, čigar naloga bi bila pospeševanje medseboj nih trgovinskih odnosa j av. Za izvoz pridejo v poštev lesni izdelki, sadje, cement, pivo, mesni izdelki, izdelki iz železa in dr. Poraba tamošnjih tržišč je znatna ter imamo z ozirom na to precajšnje izglede, da tamkaj ugodno placiramo naše pridelke in proizvode. Te konfeience so se udeležili iz dravske banovine gg.: inž. Lanarčič, ravnatelj >Drave« v Mariboru, Pahor in v imenu sadnih izvoznikov Srečko Kranjc iz Pesni ce. Na pobjdo teh gospodov se bsdo sestali prihodnji teden v Ljubljani zainteresirani izvozniki iz dravske banovine v prostorih Zbornice za TOI.. kjer jim bo gosp. konzul RojanskT rastolmačil in razložil možnost in način dobrega plasiranja jugoslovenskih proizvodov v Palestini. Tega sestanka naj se udeležijo vsi naši intareseuti. = Nove gradbene norme. V »Službenih Novinah« je minister za zgradbe objavil na podlagi § 36. gradbenega zakona norme žalezne konstrukcije, norme za preizkušnjo asfaltnega bitumena za asfaltne ceste in norme za dela pri tlakovanju cest s kam^niU mi in lesenimi kockami. = Sprememba središč za začasno kontra* lo mer. Minister za trgovino in industrijo je objavil v »Službenih Novinalu odlok, s katerim se spreminjajo nakatera srwlišča »a dvoletni začasni pregled meril v 6mislu zakona o ureditvi službe kontroliranja meril pri občih upravnih oblastvih. Na teritonju oddelka kontrole mer v Ljubljani sa črtajo naslednja središča: Osilnica in Rob (kočuv-rfci srez), Radohova vas, Vel. Gaber in Vače (litijski srez) ter Dobmiče, Gornja Ore-hovica in Sv. Pater (novomeški srez). Odrejeno pa je novo središče v Št. Vidu pri Stični (litijski srez). Na teritoriju kontrole m*r v Mariboru se črta središče Brezno (dravograjski 6rez), nanovo pa je odrajeno Središče Ščavnica (srez Maribor, levi breg). — Dobave. Komanda pomorskega letalstva v Divuljah sprejema do 5. julija ponudb * glede dobave 24 komadov navadnih ročnih ur (štoparic). Direkcija državnega rudnika v Kaknjj sprejema do 6. julija ponudbe glede dobave 12 paketov po 100 komadov splint, 1150 kg žebljev in 22 komadov pločevine iz kovnega žaleza. Pomorska vojna akademija Dubrovnik sprejema d.> 8. julija ponudbe glede dobave 8 komadov palic za b iljard. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejama do 10. julija ponudbe glede dobave 1000 komadov elementov za telefon po specialnih pogojih in načrtu. Direkcija državne željazarne Vareš-Majdan sprejema do 12. julija ponudbe glede dobave 5000 komadov vijakov za tračnice in vijakov iz medi za les, 150 m remenja /.a pogon iz prima kromovaga usnja in 15 komadov prima kromovega usnja in do 19. j jlijn glčde dobave raznih strgal (rašp). Borze 30. junija Na ljubljanski borzi sa je danes deviza Newyork po včerajšnji znatnejši oslabitvi nekoliko popravila, deviza London pa je danes ponovno za malenkost nazadovala. Deviza Amsterdam, ki je bila vse zadnje dni v središču zanimanja madnarodne špekulacije, se je zopet opomogla. V avstrijskih šilingih je bil v privatnem kliringu promet po 8.85 (v Zagrebu po 8.69). Grški boni pa so se v Zagreba trgovali po 42, v Beogradu pa po 44. Na zagrebškem afektnem tržišču so tečaji državnih papirjev po znatnejši okrepitvi zadnjega tedna popuščali, in sicer tako dinarski kakor tudi dolarski. Do prometa pa je prišlo le v Vojni škodi po 195 in 196. Devize Ljubljana. Amsterdam 2305.40 — 2316.76. Berlin 1357.91 _ 1368.71, Bruselj 803.57 do 807.51, Curih 110835 — 1113.85, London 193.97 — 195.57, Newyork 4519.38—4547.64, Pariz 225.88 _ 227, Praga 170.79 — 171.65, Trst 302.40 — 304.80. Zagreb. Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1357.91—1398.71, Bruselj 803.57 do 807.51, London 193.97—195.57, Milan 302.40 do 304.80, Nftw York kabel 4541.38 do 4569.64, New Yorts ček 4519.38—4547.64, Pariz 225.88—227.—, Praffa 170.79—171.65, Curih 1106.35—1113.85. Curih. Pariz 20.38. London 17.52, New York 407.75, Bruselj 72.50, Milan 27.32, Madrid 43.40, Amsterdam 207.90, Berlin 122.70, Dunaj 57.—, Stockhotai 90.10, Oslo 87.85, Kobenhavn 78.10, Praga 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.18. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.38, London 30.64, Milan 48.01,. Newy>rk 713.07, Pariz 33.69, Praga 25.38, Cjrib 175.11, 100 S v zlatu 128.12 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 195 — 200, 7°/o investicijsko 44 den.. 8*/o Blair 35 — 38, 7»/o Blair 33.50 _ 36, 7»/o Drž. hipotekama banka 50 — 52, 4fl/. agrarne 27 den., 6"/e begluške 33 den., Trbovlje 135 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 193—195.50, 7% investicijsko 44 den., 4% agrarne 25.50 den., 7% Blair 33—34.50, 8% Blair 35.50—37, 7% Drž. hip. banka 47—52, 6% begluške 32 den.; bančne vrednote: Nar. banka 3700 den., PAB 210 do 212: industrijske vrednote: šečerana Osi-jek 140—160, Trbovlje 150 W-, Nar. Sum-ska 25 den., Iris 25 bi. Beograd. Vojna škoda 195.50, 195.25 saklj., 7% invest. 45 zaklj., 4% agrarne 26—27, 6% begluške 33.50, 33.25, 8% Blair 37 bi., 7% Blair 32—34, 7% Drž. hip. banka 51 bi.. Narodna banka 3820 zaklj., PAB 214 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.55, Trboveljska 14.90, Alpina-Montan. 12-60. '+" Novosadska blagovna borza (30. junija.) Tendenca nespremenjena. Promet 64 vagonov. Pšenica; baška, oko]. Novi Sad, Soni-bor, srednjabaška, gornjebanatska, baška potiska, baška. ladja Tisa, sremska 212.50 do 215; gornjebanatska, gornjebaška 210 do 212.50: baška, sremska. ladja Bege j 210 do 215. Keriitt: baška in sremska 70 — 72: baška, okolica Sombor 71 — 73; slavonska 74 — 76; baška za julij 71 — 73; baška bela 70 — 72; banatska 68 — 70; sremska za julij, pariteta Indjija 71 _ 73; baška, ladja Sava in Danav 72—74; baška. ladja Begej in Tisa 71 — 73. Oves; baški. sram-Ski in slavonski" 64/65 kg 98 — 100; pomladni 66/67 kg 100 _ 102.50. Moka: baška. banatska »0g« in »Ogg« 345 — 360; 335 — 340; >5« 305 — 320: 2So _ 290 >7« 185 — 195; 65 — 67-50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. Fižol; baški, sremski beli 95 — 100. + Somborska blagovna borza 3). junija). Tendenca stalna. Promet 51 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor. gornjebaška. baška potiska 215 — 217.50: sremska, slavonska. banatska p.Ujska 212.50 — 215; banatska 210 _ 212.-50. Koruza: baška 71 -73; za julij 72 — 745; baška bela 70 — 72; baška Dunav, Tisa šlap 72—74. Oves: baški, sremski, slavonski 85 — 90. Moka: baška. banatska »0g* in ?0eg« 340 _ 360; »2« 325 — 345; jo z 305 — 320; 6« 2bo — 290; >7« 185 — 195; :8r. 63 — 70. Pižol: bišk, beli 100 — 105. + Budimpcštanska terminska borza (30. junija). Tend>nca neenotna, promet srednji. Pšenica: za oktober 11.44 — 11.45; ri: za oktober 6.97 — 0.98: koruza: za julij 7.70 do 7.72. za avgust 7.90 — 7.92, za september 8.10 — 8.15. ŽIVINA + Mariborski živinski sejem. Na zadnjem sejmu za živino v Mariboru je bilo na prodaj 432 glav živine, in sicer 8 konj, 6 bikov. 164 volov. 243 krav in 11 telet. Prodanih je bilo 290 glav. Cane so bile naslednje: voli debeli po 3.50 do 4.75 Din. poldebeli po 2.75 do 3 Din, za r-jo po 3 do 4 Din; biki za klanje po 2.50 do 3 Din: krave za klanje debele po 2 do 3 Din. plemenske po 2.50 do 2.75 Din, klobasarica po 1.5Q do 2 Din, molznice po 3.25 do 3.75 Din. breje po 3.25 do 3-75 Din; mlada živina po 3.50 do 4.50 Din in teleta po 4 do 5 Din kg žive tež«. Cene mesu so bile naslednje: volovsko maso I. vrste 10 do 12 Din. II. vrste 8 do 10 Din. meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din. telečje meso I. prsta 10 do 12 Din. II. vrsta 6 do 8 Din in sveža svinjina 10 do 16 Din kilogram. Troje naših vojnih letal za8o na bolgarsko ozemlje Med silnim* nevihtami v torek so iri našo vojna letala na poti \z Mostara v Zermm zašla. Letala so 6 ur med strašnim neurjem ter bila nazadnje prisiljena pristati na bolgarskem ozennlju. ker jim ;e zmanjkalo bencina. Sofijski tisk je obrani o dogodku obširna poročila, ki so vS3 premetena s tendenci o zrn tni do-nMievani, '.n očitki. Vojna letala so morala pristati nekako 20 kilometrov zapadro od Nikopolja med vasicama Maguro in Cergeiano. »Zora« pravi v svojem poročilu, da so z letalci slikali položaje, na obali Dunava ter aa so provo-cirali in šipionirali. Jugosiovenski vojni ataše si je takoj izposioval pri bolgarskem vojnem ministrstvu pismeno dovoljenje, da sme k našim letalcem. Ko se je z avtomo-bPom pripeljal v Nikopotje, pa so mu krajevne vojaške oblasti zabranile razgovor z letalci. Ko mu ie ministrstvo vnovič dalo dovoljenje, so oblasti v Nikopoliu zapovedane vsem šoferjem, da ne smejo voziti v Cergelano. Le nekateri listi priznavajo, da so naša letala v resnici zašla in bila pri-sflie»ia pristati na bolgarskem ozemlju. Bolgarske vojaike oblasti so rosatfko odpre-rrrfle v Sofijo, letala pa demontirale. Blagovna tržišča SITO + Chirago. 30. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julii 89, za september 92, sa december 94; koruza; za julij 48.50, za september 54; oves: za september 42.75, za december 44.50. + Winnipea;. 30- junija. Začetni tečaji: Pšenica: za iulij 68. za oktober 72.25. za december 75.50. + Ljubljanska borza (30. junija.) Tendenca za žito nespremenjena. — Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 3o dni: pšenica (po mlevski tarifi); baška 76 kg po 272—277.50, baška 77 kg po 283—287.50; koruza (po mlevski tarifi): baška prompt-na po 122.50 - 125; za julij 130 _ 132.-50; moka: baška >0i po 420 — 425, banatska po 430 _ 435. Radio Sobota, 1. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne veeti. — 13: Čas, plošče- — 17.3o: Radio - orkester. — 18.30: Špijoni. — 19: Izobraženi* in vzgoja. — 19.30: Slike iz narave. — 20: Pevski koncert ge. Repovševe. _ 20.45: Fantje na vasi. — 21.30: Prenos iz Skoplja. — 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 12 05: Radio - orkester. ~ 16-Popoldanski koncert. — 19: Ciganska sodba _ 20.20: Orkestralen koncert. — 22.20: Pranašanje tujih postaj. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.30: Koncert OTkestra in solistov. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Vojaška sodba. — 20.45: Program iz Brna. — 22.15: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 20.45: Mešan procram. — 22-15: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.15: Prenos proinenadnega koncerta. _ 20: Večjr lahke glasbe. — 21.30: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Alpska muzika. — 12: Lahka godba. _ 15: Orkester mandolin. — 17.10: Pr?no* zdraviliškega kor.cjrla. — 18-10: Pevski in klavirski koncert. — 20.05: Dramski vičer. — 22.20: Plesna glasba. — BERLIN 20.20: Urica počitnic. — Godba za ples. — KO-NIGSBERG 20: R. Straussova opera »Ara-bella«. — Plesna glasba iz Berlina. — M0HLACKER 20: Mešan program iz Mona-kovesa. — 22.45: Ple«na glasba iz Berlina- — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.10: Vojaška sodba. _ 20.45: Kabaretni program. — 22.50: Plošče. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Prenos opere »Faust«. Iz življenja in sveta Pomlajevanje z žlezami embrfonov Prof. Voronov je izumitelj znane metode, po kateri se pomlajajo ljudje in živali s pomočjo opičjih žlez. S presaditvijo teh žlez v mlade živali je hotel živinoreja otvo-riti tudi nove poti. Njegovi uspehi so baje naravnost pravljični. Mlade ovce, ki jim je vcepil del opičje žleze, so postale čudovito velike in krepke ,njihovo meso je bilo obilnejše in okusnejše, a volne so dale tolikšne količine kakor niti najboljše pasme, ki jih pomni človeški rod. Tako poročajo Voronov in njegovi številni pristaši. Te uspehe pa zanikujejo vsevprek posebno nemški raziskovalci, ki so se zaman trudili, da bi s presaditvijo opičjih žlez po njegovi metodi dosegli pomembne rezultate v pogledu pomladitve aH izboljšanja živalskih pasem. Nemški eksperimentatorji očitajo pomlajevalnim žlezam to, da se v tujem telesu ne morejo prav znajti, tudi telo jih sprejema kot vsiljive tujce, ki jih je treba iztrebiti z vsemi sredstvi. Tako se dogaja, da presajene žleze čez nekaj časa okrnejo in izginejo namestu da bi se v novem organizmu razrasle in bi trajno delovale v njem. Uspeh je torej po kratki dobi pomlajenja (oz. znakov izboljšane pasme) ta, da se vrne organizem v stari položaj ali pa da prične celo hitro propadati. Iz tega nasprotujočega si stališča voro-nova in njegovih pristašev ter njegovih nasprotnikov je razvidno za objektivnega opazovalca dvoje: prvič, da je v zamisli Voronova vendarle nekaj stvarnega jedra, kajti drugače bi presaditev kličnih žlez v tuj organizem ne imela niti začasnega uspeha; drugič da je metoda potrebna še izpopolnitve, vsaj tista metoda, ki so jo uporabljali nemški eksperimentatorji, ko so zaman skušali doseči uspehe, ki jih pristaši Voronova pripisujejo operacijam svojega mojstra. Prof. Voronov drži neke podrobnosti svoje metode očitno zase. Videti pa je, da so prišli vsaj nekaterim teh podrobnosti na sled. Draždanski raziskovalec Kelling je namreč te dni poročal o čudovitih uspehih, ki jih je dosegel s poskusnimi živalmi po načinu prof. Voronova. Namestu starih opičjih kličnih žlez, ki ne morejo po dosedanjih rezultatih pro-spevati v tujem organizmu, uporablja Kelling žleze embrijev, Ki so že od početka namenjene prospevanju v tujem telesu. Neznatne delce teh žlez, ki so že same po sebi silno majhne, je vcepil v obliki injekcij ostarelim živalim iste vrste in uspeh je baje potrdil njegova pričakovanja. Te injekcije je preizkusil tudi na ljudeh in so se mu obnesle. Z nadaljnjimi poskusi pa je ugotovil, da ohranijo embrionalne žleze svojo silo tudi tedaj, če se vcepijo živalim druge vrste, n. pr. žleze embrija morskega prašička v organizem stare mačke. Kakšni bi bili uspehi tega važnega odkritja z ozirom na ljudi, ne ve povedati, ker svojih zadevnih poskusov še ni dokončal. Med nemškimi raziskovalci je Kellin-govo poročilo vzbudilo vsekako veliko zanimanje in sedaj skušajo s poskusi dognati, koliko je na njem resnice. Najnovejša Chaplinova žena Porodi v Nemčiji nazadujejo Dočim je bilo v Nemčiji ob začetku stoletja vsako leto še okrog 2 milijona novih rojstev, jih šteje danes komaj še 975.000, kakor je povedal te dni na neki konferenci minister Gobbels. To dela hitlerjevski vladi, ki misli, da je rešitev nemškega ljudstva v njegovem močnem porastu, seveda velike skrbi in išče sredstev, kako bi ljudstvo spet navdušila za razmnoževanje. Kakor je dejal Gobbels, bo vlada podprla to navdušenje pred vsem s tem, da bo revnejšim slojem in družinam s številnimi otroki davke znižala, imovitejšim in družinam z malo otroki ali brez otrok pa zvišala. Tudi plače javnim nameščencem bo uravnavala po številu otrok, podpore za brezposelne samce pa se bodo znižale. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Poljaki bodo potovali v Avstrijo Pogajanja med poljsko in avstrijsko vlado o medsebojnem turističnem prometu so se zaključila z rezultatom, da bo Poljska olajšala dotok poljskih turistov v Avstrijo. Organizirala bo 7dnevne izlete v to deželo in bo znižala pristojbine za potne liste za daljše bivanje na četrtino. Avstrijska vlada se je za te usluge pa obvezala, da bo dovolila večji uvoz poljskih prašičev v Avstrijo. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabokrvnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Temeljni kamen za londonsko univerzo V univerzitetnem delu Londona je položil kralj Jurij lastnoročno temeljni kamen za nov ogromni kompleks poslopij, kjer bo v bodoče osredotočen ves univerzitetni študij. Poslopja bodo gradili 20 let, stroški pa so preračunani na % milijarde dinarjev Paulette Goddard, mlada, komaj 19-Ietna, doma iz najboljSc newyorške družbe, ki se je z njo Chaplin povsem tiho poročil. Ljubka Pavlica, ki je že tretja Chaplinova žena, bo igrala glavno žensko vlogo v najnovejšem filmu podjetnega filmskega igralca Pogumen japonski učenjak Japonskega raziskovalca Tokuco Ivato pozdravljajo po njegovem posrečenem »obisku« v žrelu ognjenika Miharajama na otoku Oš i m a. žrelo tega ognjenika imenujejo »Božjo peč« in »Žrelo samomorilcev«, kamor je samo letos skočilo 270 obupanih ljudi Mesto na morskem dnu Angleški letalski častnik Gull je lete' pred kratkim nad mestom Abukirom in je nenadoma opazil, da se sveti pod morsko gladino velika bela lisa v podobi podkve. Takoj mu je šinilo v glavo, da predstavlja ta lisa mesto, ki je pod imenom Kanopus rabilo Aleksandrijcem kot letovišče in kopališče ter je sčasoma izginilo v morje. O svoji najdbi je častnik obvestil kneza Omarja Tusuma, ki je eden najuglednejša egiptiskih arheologov. Knez je takoj organiziral potapljaško ekspedicijo, ki se je vrnila čez ure s poročilom, da pociviij na morskem dnu v resnici ostanki starodavnega mesta, poslopja, stebri in veV.kcia pristanišča. Eden izmed potapljačev se je vrnil celo z mramornim kipom, ki predstavlja Aleksandra Velikega. Dela se sedaj nadaljujejo in p-.'•akcvati je, da bodo spravili na dan veliko važne ga gradiva in dragocenosti, ki nam bodo pojasnile marsikakšno skrivnost antičnega življenja. Odgovor »Sloveniji" Kaj meniš, da od blizu res kaj mičnega glasovi iz daljave tihi so? Morda zastopniki sveta odličnega doma sorodniki pavlihi so. D. Kette. Že 18. novembra 1932 je dr. V. Bartol dobro podkadil tesnosrčnim ljudem z dvojno moralo, ki so preganjali Prešerna zaradi njegovih ljubezensk\h poezij, sramotili Gregorčiča, vrgli Cankarja med asfaltno literaturo, sirovo zavračali Golarjeve nedolžne šale. Kakor se sklada z dobo Einsteinove relativnosti, so pa isti čuvarji iav-ne nravnosti v svoji založbi izdali dela prvih treh književnikov. V zmerno toplem pasu naše zemlje se take stvari večkrat dohode. Flavhert, Bau-delaire, Richepin, Descaves, Bonnetain. Fevre-Desprez, Sevlor. Marinetti in toliko drugih so doživeli podobno usodo. A kdo s» še dan<*s snotika ob njihovo literaturo? Nihče. »S'abih knjig ni. pač pa je dosti slabih čitateljev,« je izjavil ugleden Fran- coz. Mrki, brezhumorni opazovalec v »Sloveniji« se je obregnil ob razne slike i.n člnn-čiče v »Jutru«. .Te-li kda.i gledal nagoto cerkvenih umetnikov po Italiji, baziliko sv. Marka. Michelangelovega Dav-da, ki bi mu bržkone prilepil figovo pero, S:,k?tinsko kapelo in še celo vrsto drugih nabožnih umotvorov0 Izrazito katoliški pesnik Dante bi mu lahko postregel z izpodbudnimi primeri prostodušnosti. Kako pravi o hudiču? »Fd egli avea fatto del cul trombettp«. Brez nv;nkov piše: pnttfir.*. pa mir besedi. Tn vendar se slvni Allighieri čita po šolah! Kaj naj porečem o sv. Hieronimu. o sv. pismu, o tem a.li onem očaku? In vendar mi o nobenem teh ni znano, da bi bil živel tako kakor naš Hren. Zbodel je moža tudi šaljivi prizor z amorčkom. Ali naj mu navajam arabsko slovstvo, kjer prevladuje ta nepridiprav? Tudi po indski literaturi bi našli dokaj sličnega gradiva. Ste kdaj čuli o Aristofa-nu, Lukianu? Poleg Grkov so znali tudi stari Latini povedati svojo misel kar naravnost: Catullus Juvenalis, Petronius, zbirka »Priapaea« itd. Za njimi prihajajo Italijani: Boccaccio, Bandello, Macchiavelli, Bibbiena, Stecchetti, Notari (»Quelle sig-nore«), Ariosto (fra le gambe di fiammetta che supina giaceva... La bacio stretta e sotto lei tutta notte si giacque...), Marinetti itd. Prostodušnosti vas utegnejo naučiti sta-rofrancoske »fableaux«, ne dosti manj Ra-belais. ki se zna imenitno smejati, tako da ob n jem ni nevarnosti za Freudove Zurijck-drangungen (potlačitve, pregone). Potem Balzac. C. Mendes, P. Louijs in velika falanga drugih roiakov, ki so umeli gojiti ve-selost in vedrino. Ali naj navajam puritanske Angleže, ki se niso zapirali drzni komiki? Pred nami stoje Shakespeare, Swineburne. Lawrence, Huxlev, Shaw. Te dni se uprizarja pri nas angleška opereta »Jim in Jil«, ki je naš Slovenijan po vsej priliki ni pogledal. Literarna zgodovina poroča, da je sv. Tereziia stalno imela nod zglaviem srednjeveški roman »Amadis«, ki nikakor plaho ne izbira izrazov. Somišljeniki našega grajalca. precei takih poznam, radi čuiejo drzno domislico in se ji prisrčno smejeio. Ko so polizali njeno sol, se pa zgražajo. Naj se spomnijo Lafon-taine-ove »Bisage«, pri kateri devljemo tuie slabosti v spr^dnio vrečo, svoje napake ra v nahrbtno. Tako n. pr. si je šegavo zgodbico z amorčkom izmislil znan dolenjski dovtipnež, naibližji somišljenik našemu Slovenijanu, ter jo z uspehom pripovedoval posvečenim in neposvečenim ušesom, ki so jo z zadovoljstvom jema^ na znanje. Čez nekoliko let se ji bo sam grajalec Cenena poletna obleka May Betteridge, kalifornijska filmska zvezdnica, v obleki iz samih gladiol nemara smejal. Saj po Nietzscheju se vse povrača. Po 40 letih se je na ta način pred nekaj meseci vrnil v neko nedeljsko številko dnevnika S. psevdomin Ziltir nevšečne-ga spomina. Če bomo živeli, utegnemo uča-kati. da bo naš kritik stal pred Pregljevo »Thabiti Kumi« in mislil kot oni Sikam-ber: adora quod inccndisti. Kr. Ženske popravljajo naravo Plavi lasje Se ne delajo plavolaske Prednost, ki jo dajeta moda in moški okus ta čas plavim lasem, je bila vzrok, da so se temnolaske v premnogih primerih naveličale čakati na čas, ko bi prišla vrsta nanje, in so se preko noči poplavo-lasile. Temni lasje se pod spretnimi rokami spreminjajo v vse odtenke plavosti, tako da se neki moderni pesnik vprašuje v svojih verzih, zakaj je bila narava tako krivična, da je večini žensk podelila temne lase. Neki mladi mož, o katerem pravijo, da se razume na ženske, pa je predlagal anketo med prominentnimi pesniki, slikarji in družabnimi levi, da-li zasluži ženska z umetno plavimi lasmi naziv blondinke. To je res težko določiti, a je obenem morda tudi zelo nevažno. Nekdanji svet je strogo ločil med naravo in umetnostjo, umetnost in narava pa sta se danes tesno zvezali v službovanje moderni legi vnanjo-sti. Ce nam je že vse eno, da se nohti barvajo purpurno ali zlato in da dobivajo obrvi pa ustnice čisto drugačno obliko, nego jo je dala narava, bi nam moralo biti vse eno, da dobivajo tudi lasje vsa*ko leto drug barvni odtenek. V ženski živi večna želja, da bi bila videti vedno nova in spremenjena, a čse se je spreminjala prej pred vsem z ustvarjanjem novih oblačilnih mod in če se spreminja danes s pomočjo kosmetičnih in ki-rurgičnih posežkov, ji ne moremo zameriti, da hoče biti vsako sezono malo drugačna tudi po barvi svojih las. Ko umetnost preveč prevlada, ae postavi narava itak sama po sebi za svoje pravice. To vidimo n. pr. v tem, da prihajajo po letih moško ostriženih glav spet nekoliko daljši lasje v modo, a po sedanjem protežiranju umetnih plavih las ni dvoma, da napoči skoraj doba, ko bodo naravni lasje spet v časteh in ko bodo moda in okusi uganili, da so tudi temni lasje vredni vsega upoštevanja. Iz drvečega avtomobila v smrt Žalosten konec »zakona iz ljubezni" Na prometni cesti v dunajskem okraju Hietzingu se je zgodil malo običajen samomor. žrtev, Štefanija Bartha, žena slikarja Erwina Barthe, je skočila iz avtomobila, v katerem se je vozila s svojim možem, pod kolesa tovornega avtomobila, ki je privozil v tistem trenutku v nasprotni smeri. Kolesa so ji zdrobila glavo. Tragični dogodek je bil, kakor je pokazalo zasliševanje samomorilkinega moža na policiji, zaključek nesrečnega zakona. Erwin Bartha, ki je znan posebno kot ilustrator knjig, se je pred kakšnimi desetimi leti zagledal v lepo, mlado barsko dekle Štefanijo Floderjevo, ki je bila prej plesalka. Floderjevi je bil mladi, bogati umetnik všeč in tako sta se kmalu poročila. Imela sta dva otroka, ki štejeta danes osem oziroma pet let. Zakon je bal spočetka zelo srečen, potem je, kakor običajno, medsebojna harmonija popustila, zlasti ker je bila žena zelo histerična in je moža neprestano zasledovala z ljubosumnimi scenami. Bartha je večkrat ušel z doma na svoja posestva na Madžarskem, a žena g a je znala vedno znova pridobiti, da se je vrnil nazaj. Mislil je tudi na ločitev, a si tega načrta ni upal izvršiti, ker je žena neprestano grozila, da izvrši samomor. Nekoč je hotela vpričo njegovih prijateljev skočiti skozi oleno in so jo le s silo zadržali, da ni izvršila te namere. Pred kratkim sta se zakonca spet sprla in je Barthova tedaj sklenila, da se ubije. Med vožnjo z možem sta se začela namreč spet pričkati in je tedaj nenadoma izvlekla zaprto pismo, ga vrgla v noža, odprla vrate in skočila iz voza. še preden je mogel mož ustaviti, v smrt. Pismo je bilo poslovilno. Največji udarec pomeni ta samomor iz histerije za oba nedorasla otroka, ki jima doslej niso imeli poguma priznati strašni konec njiju matere. Svetovna konferenca s slušalkami V Stockholmu se je otvorila svetovna konferenca gonilnih sil, ki se bo 6. julija preselila še v Oslo. 38 dežel je poslalo na to konferenco kakšnih 800 delegatov, ki bodo poslušali 170 znanstvenih referatov o najrazličnejših problemih sil. zlasti pa o preskrbi velike industrije z elektriko, plinom, trdim in tekočim kurivom itd. Referatov o preskrbi velike industrije s silami bo 42. Obenem s to konferenco se bo vršil prvi mednarodni kongres o dolinskih pregradah, ki bo obravnaval razna vprašanja o betonskih delih, varnostnih napravah za pregrade itd. Zanimivo je, kako so organizatorji rešili vprašanje, da bi udeležniki s pridom sledili referatom in debatam v originalnem Jeziku in v prevodih. Vsak udeležnik dobi majhen. prenosljiv prejemni aparat, na ušesih bo pa imel slušalke. Delegati, ki so razumeli predavateljev referat v originalnem jeziku, se med prevajanjem lahko mirno pogovarjajo med seboj, ne da bi motili drugih delegatov, ki bodo poslušali prevod. Isto velja seveda tudi za te med oddajanjem originalnega referata. Referate bodo sprejemali tudi na gramofonske plošče. _ čebele napadle vas Nenavaden napad je doživela te dni vas jalšov pri Tyrnavi na Češkoslovaškem. Neki kočijaž je vozil s parom konj proti vasi, ko je navali na vprego roj čebel iz panjev nekega gozdarja, ki so mu sledili še drugi roji. Konja sta se spustila v divji beg, čebele pa so vozu sledile do vasi, kjer so se vrgle na vse živo. Niti eno bitje v vasi ni ostalo neopikano. Po daljšem času so se kmetje spomnili, da bi zažgali slamnate kupe po ulicah in s sodelovanjem vaške briz-galne so neprijetne žuželKe končno pregnali. Dogodek je zahteval tudi človeško življenje. Splašena konja, ki sta bila kakor nora okrog sebe, sta zadela kočijaža tako nesrečno, da je med prevozom v bolnišnico umrl. ANEKDOTA Neki možakar je i^kal v knjižnici kakšno delo o kultu napote. Takšne knjige sp-K;?'-ka niso mogli najti, č i prav je knjižničar dobro vedel, da io morajo imeti. Po dolgem iskanju so jo končno našli. V seznamu j« bila zabeležena pod značko »Kostumi . KARIKATURA Japonec Makino, olimpijski zmagovalec, si je priplaval nov svetovni rekord. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Izumitelj vžigalic L. 1857. je umri v umobolnici v Lud-vvigsburgu Jakob Friedrich Kammerer, mož, ki je izumil prve uporabne vžigalice, iz katerih so se razvile potem varnostne vžigalice švedskega tipa, kakor jih poznamo danes. Njegovo življenje je bilo pisano in tragično, kakor življenje vseh velikih izumiteljev. Rodil se je 24. maja 1796. kot sin nekega rešetarja v Ebingenu na Nemškem ter bi se moral posvetiti očetovemu rokodelstvu. Njegov nemirni duh pa se ni znašel v tem delu ter se je obračal v ustvarjanje tehničnih novot. Tako si je 1. 1824. pridobil patent za novovrstno izdelavo poletnih klobukov iz ribje kosti, vrbovine in španskega trstja in je izumil tudi nov stroj za apretacijo svilenih klobukov. 2e takrat se je živo zanimal za problem praktične in preproste naprave ognja. Kot predhodnik vžigalice je fungiralo tedaj »fos-forno kresilo«, ki je vsebovalo v toku poleg svežnjiča lesenih klinčkov s fosforno kislino napolnjeno steklenico. Klinčki so imeli kakor naše vžigalice kapico, ki se pa ni vnela z drgnjenjem, temveč s tem, da so jih omočili v kislino. Po dolgem trudu se je Kammerjiu posrečilo, da je izdelal fosforno vžigalico, ki je potrebovala samo ploskve, na kateri se je z drgnjenjem vnela. Med tem pa se je bil Kammerer — bilo je to v temnih dneh pred marčno revolucijo — zameril oblastem, ki so videle v njem revolucionarja in so ga začele na vse pretege zasledovati. Niso mu hotele dati patenta za njegov izum in so prepovedale Izdelavo njegovih vžigalic, češ, da so nevarne. BaS v tistem času je nastal v njegovem podjetju požar, ki je dal oblastem povod, da so nastopile proti tem vžigalicam Obsodile so ga na dve leti ječe in se je rešil le z begom v Švico. Tu se je zaman trudil, da bi si priboril zaščito za svoj izum. Razburljiva doživetja te borbe so povzročila, da je končno zblaznel in so ga morali oddati v omenjeno umobolnico, kjer je umrl v starosti 61 let. Med fem pa je njegovo idejo, ki ni bila zaščitena, pograbil Anglež Isaac Holden in je postal z njo milijonar, dočim je Kammerer, ki praznujemo te dni stoletnico njegovega izuma, živel in umrl v zelo skromnih gmotnih razmerah. VSAK DAN ENA »Plašč, ki ga nosim, je čudovit. Volna je iz Avstrije — angleški trgovci so jo prodali neki južnonemški tovarni — na Saškem so napravili blago — v našem me3tu pa plašč!« »Vse to ni prav nič čudovitega!« »Seveda ne. čudovito je to, da živi toliko ljudi od stvari, ki je še sploh plačal nisem!« (»Vart Hem«) G. T H. ROTMAN: NOVE PRIGODE GOSPODA KOZAMURNIKA PRESMEŠNE PUSTOLOVŠČINE Z VESELIMI RISBAMI ZA MLADE IN STARE LJUDI Pod tem naslovom nova slikanica „Jutra" Začetek v nedeljski številki 2. julija ŠPORT AFK Kolin: Concordia 6:2 (1:1) Okoli 1000 ljudi je prišlo gledat borbo državnega prvaka s češkim moštvom; če ne bi bil dež pokvaril prireditve, bi jih bilo sigurno več. Obe moštvi sta nastopili — sicer pol ure po določenem času! — z nekaterimi rezervami, Concordia kar s štirimi. AFK Kolin: »Zabajskv - Ptak, Sombcrg — Adamec, Ptaček. Safranek — Pospišil, Mota k, Vilikus, Musil, Bara. Concordia: Demic — Pavičič, Podupski — Osterman. Agič. Lo\v — Jazbec, Valja-revič. Babic, Pavelič, Pichler. V moštvu Concordie sta zlasti močno zijali vrzeli na mestu levega branilca in desnega halfa, kjer nista Podupski in Osterman niti z daleka nadomestila Belo-ieviča. oziroma Raliča, ki laborirata še na posledicah v Bukarešti zadobljenih ble-sur. Boli ■'ta se znašla v levi strani napada Pavelic in Pichler. ki sta vskočila za Kodrnjo in Laliča. toda le po suhem terenu: čim so tla postala globoka, je levi stran napada povsem ohromela. Čehi so morali poiskati nadomestek za Kučero, ki se je v tekmi z Ilirijo onesposobil za nastop. Vrgli so Baro na levo kri* b, desnega halta je -zato 'igral Adamec. boljše kot Bara prejšnjega dne. Igra je bila lepa. kombinatorno na višku, skoro prven^tveno-borbena, polna tehnično lepo predvajanih fines ves prvi polčas in deloma v drugem polčasu. Po četrtem golu pa se je moštvo Concordie vidoma stsulo, ir razen dveh treh igračev ni bilo več polnovrednih moči na terenu. Čehi so iznenadili z neprimerno boljšo igro kot proti Iliriji in so predvsem imponirali s svojo hitrostjo, lepimi kombinacijami, dob^o tehniko, krenkim startom ter dob-im po-krivani^m. Skoro nepremagljivi vratar je b;l z veh"ko hladnokrvnostjo kos tudi najtežavnejši nalogam, oba branilca sta zanesljivo odbiiala nasprotne napade. Srednja vrsta, zlasti stranska krilca, sta zadovoljivo in sigurno oprav;la svojo stvar. je ig~al zelo razpoloženo. v;dni sta bUi ob" krili, posebno desno.- Moštvo is; bilo dohro rnvp^sna celota, ki it enako dobi-o funkcionirala v obrambi kot v napadu. Pri Concordiri je Pod'ip=ki snmo r>o zaslug' svo:ega izbomega halfa Lova. ki mu ip ndvrel vočii del d^a. nsneval za silo. Tudi Pavičic ni bil najboliši brani1f>c in ga ie v drugam polčasu nadomestil Martinovi«?. Ta minus v obrambi je moštvo ?no-četka nadoVnndilo z ofenzivno itfro. v ka-t(?ri ie nr;?Ml na"ad z dobrr> podno'0 hnl-ves-l;nije leno do izraza. V razmočenem terenu pa se pokazale šibkosti ra levi s*rani napada, tudi Agič in Osterman sta popustila, k termi ie sodnik izključil sredi dn»rtftf.i nol'a^a Martinoviča in +»»t"0 je do rez"1tata. V? «e ga naš državni prvik sigurno ni nadeja]. V začetku so bili gostje v premoči in to dosegli dva kota. Po desetih minutah pa je C. razvila jako ofenzivo, v II. min. ji prisodi sodnik 11-ko, ki jo Babic pošlje velikodušno v aut. Že v naslednji min. je plod krasne kombinacije po levi strani gol. ki ga doseže Valjarevic iz čiste pozicije. Nato ie O. nekaj časa v kaz. prostoru gostov. Od 15. do 30. min. je nailepši del igre. Napadi se menjavajo z bliskovito naglico, neprestano se vrstijo hitre in pre-c;zne kombinacije ena lepša od druge, in oba vratarja imata mnogo posla. K. doseže med tem dva kota. drugega v 22. min. bije levo krilo, leva zveza silovito strelja in žoga se od Pavičiča odbije neubranlji-'8 v o pod prečko 1:1. Pričenia dež, do konca polčasa je K. v raHli premoči, ki jo izrazi s štirimi koti. Že po prvih potezah drugega polčasa bije Bara prost strel, Demič starta s pestmi na žogo in jo zgreši. Musil mu jo pred nosom prenese z glavo v prazno mrežo. V 9. min. doseže C. prvi kot, nato sledi nekaj prav lepih napadalnih potez Concordie. Eno zaključi Babic s krasnim strelom, vendar Zahajskv bravurozno brani in ubere zaslužen aplavz. V 12. min. strelja Pospišil idealno lepo kor ki ga Musil z glavo pretvori, 3 : 1 za K! Concordia doseže dva kota. V 19. prisodi sodnik ennjstko proti C. zaradi foula, ki ga je zagreši) Podupski, Martinovi«? preostro ugovarja, nakar ga sodnik izkliuči. Kazenski strel izvaja vratar Zahavsky, ki nensmiljpno pošlje v mrežo, revanša za Rab:čevr> veli-kodu*je! Stanje 4 : 1 za K! C. izvede pre-grupacjo. ki ne prinese nobenih koristi. lgr« je brez vsake lepote, prešla je v prvenstveno borbo. V 2Š. min. zabije Pospišil po neuspešni intervenciji Podupskega peti gol. nato se pa C nenadoma znajde in v 34. min. drv«e?e Agič po močnem pritisku iz prostega strela diven gol. Že dve min. nato postavi v protisunku Pospišil ns 6:2. G. Pgvalek je sodil v prvem polčasu prav dobro. Po nepotrebnem je prisodil obe enajstki — v prijateljski mednarodni tekmi! — z drugo je dal povod za Marti-novičevo rebeliranje, ki mu je sledila tudi prestroga izključitev! Propagandni nacionalni miting ASK Primorfa Danes in jutri ob 16. na igrišču Primorja ASK Primorju je uspelo, da po velikih sokolskih svečanostih organizira nacionalni propagandni lahkoatletski miting v soboto in nedeljo, 1. in 2. julija, ki bo brez dvoma ena najlepših lahkoatletskih prireditev zadnjih let. Uspelo mu je pridobiti za sodelovanje najodličnejše jugoslovenske atlete, med njimi Concordiaša Koručeviča, našega drž. reprezentanta v metu krogle in kopija, ha-škovca Goiča, zmagovalca na letošnjih Masarykovih igrah v Pragi za met kladiva, Subotičana Mikiča, drž. reprezentanta v troskoku in odličnega skakača v višino, Ju-goslavijaša Stefanoviča, dr. reprezentanta na kratke proge in odlične Pančevčane, drž. reprezentante Nikhazvja za srednje proge in Banščaka za skok ob palici. Za Pančevčane nastopi tudi eden najbolj talentiranih sprinterjev Ristič in metalec kopja Klajnič. Tej odlični gardi bosta oba naša vodilna kluba Ilirija in Primorje postavila svoji kompletni ekipi: Ilirijani na čelu z najboljšimi slovenskimi all-round atletpm Zupančičem, ki mu bodo v borbi stali ob strani Pfejfer, Stepišnik, Jeglič, Dečman, Ste-gu, Outrata, Levka, Osterman, Sporn, Brii-net itd., Primorje pa že iz stališča prestiža, kot novi državni prvak, mora brez dvoma kompleten na start. Sprinterji Kova-čič, Cerar D. in V., Slapar, Perovič I., srednjeprogaši: Putinja, Žorga A., Krevs, Žorga F., Gaberšek, Skušek, Srakar, Gor-šek, Korče, metalci in skakači: brata Ma-rek, Perpar. Slamič, Slanina. Zgur, Ora-žem, Raič M., Medica, Jug, Serše, Polič, Švige!j,_ prof. Petkovšek, Gašperšič, Sket itd. so dolžni, da korporativno in z vso odločnostjo branijo renome naše lahke atletike, ki so ga letos z osvojitvijo državnega prvenstva pridobili. Vstopnina propagand- : no nizka, zaradi tega vsi na igrišče vzpodbujat naše dične atlete. Startna lista je naslednja 1. 100 m, povabljeni: Ristič (Pančevo), Štefanovi«? (Jugoslavija), Zupančič (II.), Kovačič, Cerai D., Skok, Slapar (vsi pr.). 100 m, odprto za vse: Mikič (Bačka), Pfeifer, Svetek, Pukl (II.), Cerar V., Perovič I., Putinja, Perpar (Pr.). 2. met krogle; Kovačevič (Concordia), Zupančič, stepišnik, Jeglič (il.), slamič Ma-rek E. in I., Perpar (Pr.). 3. Skok v višino: Banščak (Pančevo), Mikič (Bačka), Zupančič, Dečman, stegu, Pukl (II.), Marek E., Slanina, žgur (Pr.). 4. 300 m, za povabljene: Nikhazi (Pančevo;, Zupančič. (II.), Kovačič, žorga (Pr.). 300 m, odprto za vse: Lejka, Pfeifer, Osterman, Glavnik (II.). 5. troskok; Banščak (Pančevo), Mikič (Bačka), Vlajnič (Pančevo), Stefanovič (Jug.), Outrata, Griinfeld, Dečman (II.), Korče, Perp&r, Oražem, Raič M., Medica (Pr.). 6. met diska: Vlajnič (Pančevo), Kovačevič (Concordia), Goič (Hašk), Stepišnik, Zupančič. Jeglič, Banko, Dobovšek (II.), Slamič, Jug, Korče, Serše, Polič (Pr.). 7. 1000 m: Nikhazi (Pančevo), Lejka, Osterman, Glavnik (II.), žorga F., Srakar, Gaberšek, Krevs, Goršek (Pr.). 8. 4X400 m: Ilirija, Pančevo, ASK Primorje I. in II. Nedelja; i 200 m, za povabljene: Ristič (Pančevo), Stefanovič (Jugoslavija), Zupančič (II.). Kovačič, Skok, Cerar D. (Pr.), 200 m, odprto za vse: Mikič (Bačka), Pfeifer, Svetek (H.), Korče, Slapar, žorga A. (Pr.). 2. Skok v daljavo; Vlajnič (Pančevo), Stefanovič (Jugoslavija), Mikič (Bačka), Stepišnik. Pukl Outrata, Griinfeld (H.), Korče, Slapar, Putinja, Raič M. (Pr.). 3. 15 km: šporn, Senčar J. in IL, Bručan (II.), Nušič Štefan (Jugoslavija). 4. met kladivi: Goič (Hašk), Ristič (Pančevo), Zupančič (II.), žorga A. (Pr.). 5. 400 m, odprto za vse: Korče, Putinja, Gaberšek, žorga F. (Pr.). 6. met kopja: Kovačevič (Concordia), Vlajnič (Pančevo), Brunet, Dečman, Uo-var (II.), prof. Petkovšek, Slapar, Putinja, švigelj (Pr.). 7. skok ob palici: Banščak (Pančevo), Zupančič, Dečman (II.), GaSperSič, Putinja, Sket (Pr.). 8. 800 m: Nikhazi (Pančevo), Lejka, Osterman (II.), žorga F. in A., Krevs, Gaberšek, Srakar Goršek (Pr.). 9. 400X300X200X100 m: Pančevo, Ilirija, ASK Primorje I. in II. Atleti, ki niso objavljeni in želijo nastopiti, naj se javijo na igrišču do pol ure pred tekmovanjem. Hermesove dirkaliSčne kolesarske dirke V nedeljo 2. julija ob 15. V nedeljo ob 15. nastopijo na krasnem in idiličnem igrišču Hermesa v Šiški prvovrstni dirkači iz Slovenije, znana brata Kesiča, Kačič, Prodan, Trobec, valand, Rozman in Faninger iz Maribora in drugi, ki se bodo borili za krasna darila. Agilni dirkači se že ves teden pridno pripravljajo in trenirajo na dirkališču, da bodo tem bolj pripravljeni za borbo. Dirka bo zelo zanimiva, saj obsega 7 točk pestrega in dokaj težkega programa. Posebno zanimiva bo dirka ciljev, kot glavna točka. Izločilna dirka bo brez dvoma najzanimivejša, ker bo vsak konkurent moral pokazati prav vse svoje znanje. Pa tudi druge točke sporeda bodo brez dvoma zelo zanimive. Podobnih prireditev pri nas ni mnogo, zato opozarjamo nanje posebno ljubitelje kolesarskega športa in tudi druge ljubitelje lepega športa. Razdelitev nagrad bo zvečer ob 20. v salonu restavracije pri »Keržiču« v šiški. Vse dirkače opozarjamo, da morajo biti brezpogojno najkasneje ob 13. na dirkališču, kajti vpisovanje se točno ob 14.30 zaključi in se zamudniki ne bodo pripustili k startu. Posebno se opozarjajo novinci, da bodo njih kolesa brez zavor, krilatih matic in s fiksnim tekom, ker vse to ovira vožnjo sokonkurentov. Vienna (Dunaj) v Ljubljani V torek bo gostoval na igrišču Ilirije Vienna FootbalI Club, profesionalni prvak Avstrije, eden najstarejših dunajskih klubov, ki je v zadnjih letih prepričevalno dokazal svoje znanje doma in na turnejah v inozemstvu, prvenstvo avstrijske profesionalne lige je Vienna dosegla v sezoni 1930-31 in 1932-33. Dvakrat je tudi zmagala v tekmah za avstrijski pokal, v srednjeevropskem cupu nastopa redno že od leta 1929 dalje. 1931. je v srednjeevropskem cupu postala zmagovalec, letos pa je v prvi tekmi premagala Ambrosiano z 1 : 0. Moštvo sestavljajo samo prvorazredni igrači, ki so že vsi nosili državni dres. Mnogo od njih je avstrijskih rekordnih internati onalcev kakor Gschweidl, Rainer in Hofmann. V zadnjih letih ni bilo nobene avstrijske reprezentance, v kateri ne bi igrala prva dva. Oba sta člana znamenitega Wunderteama. Gschweidl je poleg Sin-delarja najboljši napadalec v Evropi in je kot tak ponos moštva. Vienna bo nastopila v nočni tekmi proti Iliriji na povratku iz Italija s svojim najmočnejšim liginim moštvom. Carnera premagal Sharkeya. Boksaška tekma za prvenstvo sveta v težki kategoriji med svetovnim prvakom Sharkeyem in Carnero je končala z zmago Carnere, ki je v 6. krogu s strašnim udarcem v glavo knockoutiral svojega nasprotnika. Match je gledalo 45.000 ljudi, čisti dobiček znaša 200.000 dolarjev. Carnera je napravil vtis najmočnejšega boksača, kar jih je kdaj nastopilo na ameriškem ringu. Že pred borbo je bil favorit občinstva, ki je | stavilo nanj v razmerju 7 : 1. To je tem nerazumljivejše, ker je Sharkev pri svojem prvem srečanju Italijana z lahkoto premagal. Dve zanimivi nogometni tekmi v Celju. V nedeljo ob pol 11. bo na Glaziji v Celju trening tekma med vojaškim moštvom 39. pehotnega polka v Celju in SK Celjem. Vojaško moštvo tvorijo po večini člani naših vodilnih klubov beograjske Jugoslavije, BASKA, ŽAKA. iz Subotice ter nogometaši iz Niša, Zaječara, s Cetinja itd. Za SK Celje bo ta tekma važen trening za bližnje prvenstvene tekme za vstop v podsavezno ligo. Tekmo bo sodil g. Adolf Pressinger iz Celja. Za ta prvi nastop vojaštva na nogometnem igrišču v Celju vlada v Celju in okolici živahno zanimanje. V nedeljo ob 17. bo na igrišču pri »Skalni kleti« zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora In celjskimi Atletiki. Službeno iz LNP. Odobri se športni dan SK Domžale 2. julija ter prijateljska tekma Primorje : Domžale ob 15. — V Novem mestu bo na igrišču Elana prvenstven? tekma Elan : Amater ob 16. Službujoči odbornik LNP g. Petrič. Odobri se sportn' dan SK Laško 2. julija in dve prijate!jsk: tekmi s SK Olim^ ^m. — Predsedstvo. Službeno iz OZDS pri LNP. V nedelje 2. julija sta delegirana: v Domžalah ob j 15. Primorje : Domžale g. Got\vald; v J Novem mestu ob 16. Elan : Amater g. Dolinar. Službene objave LHP. V nedeljo bodr v Ljubljani savezni izpiti za hazenske sod nike ob 8. zjutraj na igrišču Ilirije. Vsak kandidat mora pred izpitom vplačati takse 50 Din, sicer ne more biti pripuščen k Izpitu. Izpiti se bodo polaoali iz teorije in prakse. Podsaveznim sodnikom, ki se nt prijavijo k tem izpitom, ugasne njihova sodniška funkcija, ker pravila ne predvidevajo podsaveznih sodnikov. Prijavntce bodo izpolnili vsi kandidati neposredno pred izpiti. Upravni odbor apelira na vse zlasti pa na podeželske klube, da pošljejo svoje člane, ki se bavijo s hazeno, odnosno s sojenjem, k tem izpitom, da se v bodoče izognejo visokim izdatkom, ki jih imajo z zunanjimi sodniki. Po savezni odredbi tvo- rijo izpitno komisijo sav. sodnika Baltesar in Doberlet ter član sav. uprave Lepac. SK Ilirija in TKD Atena morata postaviti za praktične izpite po 10 igralk, ki morajo biti s kompletno opremo točno ob 10. na igrišču Ilirije. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). V soboto in nedeljo, 1. in 2. julija, star-tajo obvezno na našem propagandnem mitingu naslednji atleti: Kovačič A., Skok, Cerar Drago in Vlado, Korče, Slapar, žorga F. in A., Putinja, Raič K.. Slamič, Perovič I., Gaberšek, švigelj, prof. Petkovšek, Gašperšič, Sket, Krevs, Goršek, Gra-kar, Perpar, Ma?ek E. in I., Slanina, žgur, Oražem, Medica, Jug V. in F., Lerše. Polič, Skušek, Perovič Jože. Poleg tega se pozivajo tudi drugi atleti, da startajo in se prijavijo pol ure pred tekmovanjem trenerju. Atleti morajo biti v slačilnici najpozneje ob 15.15. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. morajo biti pred Eimon-o zaradi nedeljskega gostovanda igralci: Kri-vačič, Slamič, Molik, Habiht, Baum, Pišek II, Boneelu K, Golob, Saleari. Svetle. Petelin, Strnad, Petrič. Ob 20.30 pri Slami-ču strogo obvezen sestanek za igralce: Starec, Sivetic, Hasl, Juk I in II. Zemljak, Sočan, BoneelJ, Pišek II, Sla.par, Erman, šenica, Jež, Makovec, S'lamhe gato izbiro kolonjskih vod BOURJOIS kot: Cologne MON PARFUM > FIANCfiE > PRINTEMPS DE PARIŠ » LE FLEUR » BOURJOIS 90" > CHTPRE itd. v opremi od i/i6 do 1 litra. Bottrjois - parSumeur Izdelovalec svetovno znanih rdečil za obra« »Oendr« de rose« ta »rouge mandarine« fp . O Prevzem restavracije Cenjenemu občinstvu v mestu in. na deželi vljudno sporočam, da z današnjim dnem prevzamem staroznano i Restavracijo »ZVEZDA' in prosim, naj mi cenjeno občinstvo blagovoli ohraniti isto naklonjenost, kot mojemu predniku gosp. Krapežu! Kot strokovni naobraženec bom posvetil vse svoje moči v to. da bom po konkurenčnih cenah vedno zadovoljil svoje drage goste s prvovrstno, velikomestno kuhinjo, kakor tudi z izborno kapljico vseh vrst! Priporočam se EDMUND NEČIMER, restavrater -i- V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena teta in svakinja, gospa Angela Češnovar POSESTNICA IN GOSTILNIČARKA dne 29. t. m. po daljšem bolehanju previdena s tolažili sv. vere mirno Bogu vdano preminila. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v soboto, dne 1. julija ob 4. uri popoldne od hiše žalosti Kolodvorska ulica št. 33 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. julija 1933. 7629 žalujoči sorodniki. MESTNA HRANILNICA 1LJILIIB)LJAYN§IKA\ v Ljubljani, Prešernova ulica štev, 3. s podružnico na Miklošičevi cesti štev. 13 .ie največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000.— Din rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek za varčevanje mladine Izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulant-neje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale gtev. 2016 in 2616, podružnice štev. 2367. Poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice 16.138. Uradne ure za stranke so od 8.—12. 109 PRODAJA SLAME sena in škafčkov v šolah se prične v ponedeljek, dne 3. julija 1933. Natančnejši podatki so razvidni med dnevnimi vestmi STANOVANJSKI ODSEK I. POKRAJINSKEGA ZLETA SKJ V LJUBLJANI. "633 Realitetna pisarna IVAN PLEMELJ, BLED-GRAD 175, te!, rnterurban 27 oskrbuje prodaje in nakupe vil, parcel in posestev na BLEDU, ob Bohinjskem jezeru v Kranjski gori in pri Mrzlem studencu. 7611 Brez nagrad, i posredovalnin, me&etarin, napitnin in dragih likofov posreduje »Jutrov« mali oglasnik nakup In prodajo najraznovrst-nejših predmetov in posestev. »JUTRO« št. 151 8 Sobota, 1. m 1933 James Oliver Curvvood: 40 Hči divjine Roman Oče Roland je to poudarjal. Preveč stradanja v dolgih zimskih mesecih, ko so lovili kosmate živali za trume razkošnih barbarov v velikih mestih tega sveta! Neprestana, glodajoča lakota od začetka do konca zime; lakoma česarkoli, kar ne bi bilo meso, lakota, ki se je zajedala v mozeg, v oči, v roke i« noge ter prinašala bolezen m smrt. Tisto zimo je David videl odrasle moške in ženske, ki so takisto lahko umirali za ošpicami kakor muhe, ki so se najedle strupa. Pri Metusinu sta bila, šestdeset milo na zahod od »chateau,a«, ko se je Metusji vrnil v svojo kolibo z zalogami, ki jih je bil kupii na postaji. Metusin je bil vzel s seboj kože, risje, kunje in vidrove, ki so jih naslednje leto prodali v Londonu i-n Parizu za tisoč dolarjev, in je bil prinesel domov nekaj majhnih zelenjavnih konserv po petdeset centov, trohico moke po štirideset centov funt, košček po ceni platna, ki ga je bil plačal kakor najdražjo svilo, malce tobaka in malce čaja, in je bil srečen. Pol leta ie bil nastavljal pasti. i>n sadove vsega tega truda bi bila njegova rodbina lahko pojedla v tednu dni — ob skromnem življenju. »In še so zmerom zadolženi na postajah,« je rekel misijonar, in gube na njegovem obrazu so se poglobile. Ne glede na vse to je pa David čedalje globlje občutil čar in blagoi tega življenja, čigar del je bil postal. Prvič, odkar je bil na svetu, je prihajal v dotiko s prvobitnim pogledom na bogastvo, zadovolj-nost in častihlepje in je obenem do gole nagote spoznaval mnogo drugih reči, ki jih dotlej ni razumel ali jih iz slepote ni bil pravilno izpregledal v svojem dosedanjem življenju. Metusin, ki se je bil' vrnil s postaje s tem neznatnim zakladom živil, ni vedel, da je siromak, in se ni zavedal let, ki jih je bil prestradal. Bogat je bil! Bil je velik nastavar! In nijegova indijanska žena s svojo dolgo, ravno kito in svojimi velikimi, temnimi očmi je bila neizrekljivo ponosna na svojega gospodarja, ki je bil prinesel njej in otrokom toliko raznih reči — trohico moke, nekaj škatel konserv, nekaj vatlov blaga in košček živordečega trakca. Ko je David večerjal z njimi, so ga grižljaji kar dušili v grlu. A vendar so bili srečni! Ta občutek sreče je bil njihovo plačilo, čeprav so počasi umirali od nečesa, česar niso bili zmožni razumeti. In takih Metusinov in takih Jov je bilo mnogo v področju očeta Rolanda, ki je vsak dan najbolj goreče molil za to, da bi imeli dovolj jesti, da bi se imel-i s čim pokriti in da jim ljubezen do rodnih ognjišč ne bi ugasirla v srcih. In ko so tedni tako minevali, je David spoznaval v njih sužnje, najstrašneje zasužnjene izmed vseh sužnjev civilizacije: sužnie civiliziranih žensk. Zakaj njihova sužnost je trajala že stoletja, in vsa znamenja so kazala, da je ne bo nikoli konca: zmerom, zmerom bo curljala njihova srčna kri v roke velike trgovske družbe, ki jim jo bo plačevala z drobtinico živeža, preskopo odmerjeno, da bi jih mogla obvarovati lakotne smrti. Šele ko je izprevidel vse to, je David popolnoma razumel veliko delo očeta Rolanda. V tem njegovem kraljestvu, ki je segalo od »chateauja« kakih petdeset milj na vsako stran — razen proti severu, kjer je bila postaja družbe — je živelo dve sto sedem in štirideset moških, žensk in otrok. Misijonar je imel v veliki knjigi popisana njih imena, njih starost, kri ki se je pretakala v njih, in kraje, kjer so živeli; in častili so ga, kakor ne časte nikoli nikogar v omikanem svetu. V sleherni koči in slehernem šotoru, ki sta ga obiskala, je čakal očeta Rolanda kak spominek ljubezni: tu redko krzno, tam dvojica mokasinov ali smučke, ki so jih bile delale roke marljive Indijanke teden dni, ali izbran kos mesa. Največ je bilo pa gostih živalskih kožuhov; in nikoli se nista nikjer oglasila, ne da bi se bil misijonar oddolžil s kakim darilom; navadno je bil to kos obleke, tako debeJ in topel, da si ga ne bi bil mogel noben Indijanec kupiti na postaji. Vsako zimo po dvakrat je oče Roland poslal Thoreauju velike sani teh darov svojega ljudstva, in Thoreau, ki jih je prodal, mu je poslal še večji tovor potrebščin, ki so se po tem načinu izmenjave razgubljale po kočah in šotorih gozdnih prebivalcev. »Oh, če bi bil bogat!« je vzdiluiil oče Roland nekega večera, ko sta sedela v »chateauju« in je zunaj besnel vihar. »Pa nisem, David, ničesar nimam. Kar storim, je komaj desetino tistega, kar bi rad storil. V moji deželici je samo osemdeset rodbin; izračunal sem, da bi bila vsaka izmed njih obvarovana najhujšega, če bi mogel potrositi zanjo tam doli. ne na postaji, sto dolarjev na leto. Sto dolarjev bi plačalo v Winnipegu toliko, kolikor dobi na postaji indijanski nastavar za kožuhovimo, ki je vredna tisoč dolarjev. Strašno je, a kaj morem? Sam se njihovih kož ne upam kupovati in jih prodajati zanje, zakaj družba bi postavila vse moje blago na črni spisek in konec bi bil velika nesreča za nas vse. Če bi pa imel denar in bi mogel iz svojega--« David je sam pri sebi premišljeval o tem. Po poznem januarskem snegu so odrinle o Thoreauju dvoje sani namestu enih. Mukoki jih je vodil, in z njim je šla polovica vsega, kar je imel David s seboj — petnajst sto dolarjev v zlatih nakaznicah. »Ce ostanem živ, jim bom podaril za vsak božič dvakrat toliko.« je rekel. »Saj zmorem. Vem, da mi bo v veliko veselje in da se bom * še kajkrat vrnil v to deželo in vas obiskal.« Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dw 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunuto nadalje vsj oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto moto". »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji*. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialne ga značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Kmmi 1 Oin; la da janj« naslova ali za iifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije. pS* ■Vi v -i k n bes^vlo fil> par; r.s šifro ali za dajanje nas^-ova .'i IHn (41 Filozofa slavista in matematika vV-em za dnevni p'>nk — na dva m-«oca. Ponudbe n« o<:.>-n; odliv.rk »Jiltf«« (»•.i >Vestno«-.*. 19635 -1 Dobro moč sprejmem v de-ikatesno trtrovino. — S; fra »D-rubra m * — t«kot«. 19670-1 Mesar, vajenca r-prejnu m takoj. Naslov v mg as nem oddelku »Jutia«. 19600-4-) Ug'ast wg. znao&ja i" ' Trn heseda; za ia ■*oje naslova ali m šifro 5 Din. — OsrU" si.fialriej-a jnačaj« i« . v»ata beseda 50 par; j t.» H v, 1 ta iifro beseda .V> par: J t:anje naslova a!: | fro t« ? Din. rjn | Vodilikove Pratike f«s.r .»!• iv iMišrvt r*' k ;;»!. Xar m v in •*ldv.'k'U »Jutra«. 1 Frizersko vajenko poštenih staršev. sprejme v!;"' Po'de Hnbieiit. Miklošičev« cesta 4. 19620-4-1 Trg. učenca mopnura. poSien/b «tar«Ser, iak,j.j sprejiue Anion Frš o«:.!. Sv. Lovrenc na Pohorju. 19555-44 129—130.000 Din kapitala iščem 7.a re-ntabil-no sa mosto-jno pod.jeit je. Najugodnejši plačilni po-go ji 'ti obrestovanje. — Po niKlbe na oglasni oddelek ••»Jutra« pod »^Sigurno 120«. 18£t9-i0 Oglasi trg. znača-a po 1 Din beseda; dajanj« naslova ali ta Šifro 5 Din. — Oala-si socialne^* zn»čaja *sa ka beseda 3») tiar: za j-ajanje naslovi ajj 73 »ifro pa 3 Um. (7) Viaka bM«-da 50 par: ta dajanje naslova ali za ši-fr« na 3 D;n. (21 'Hit KUJ.1 Vsaka tv-seda tiar: ta lia^n c naslova ali za Šifro pa 3 Din. (1) Zastopnike išče posojilnica za ob.sk privatJiib strank za tak.Jttčevari. e pus->ji!! Poniidbe i.i■ »Kr**d.ii-na za drusra«. Ljubljana op. 3<)7 — Zn«mk.i za vig^irvor! 201-1 Mehanik z obrtnim listom •i-»hi *'u*t>ii. a • vzamem obrtni Ik-t v na.jcim. Po-nu-ibe na o^!n,-inii n»i"iel<'k >Jut.ra« peni ziKii-kn >1"«. i ;>. ;vs-: Hlapca 7..VI!*!wt-£a in mar!iiveijra. vt-šč^a «r-.!'Ya. \za- iii-m ti :ii :.'nra v -lužbo Pmtidbe na Oi.ai-. ediieiek --1 u !■• a« ped »Št. 167«. Knjigovodstveni veščak i lo!yo!etno prak«o in la refpi-encami se priporoča za vse kujiigovodstven« po sle. sestavo in revizijo b anc. ureditev dovčnih z« lev. Zmt-ren honorar. Po nudbe na jglassni oddeiek •Jutra« pud »Bilanca«. 19172-2 Specijalist oMaistveno [ireiz-kušen. te ocM.iv.no 'n piaktično ;i-vežian mivMer za izdilu vank« tran^m sijčk h jer nif.ii. želi z:i:po~ii.tt v, ali i-venr. narovi!i. Sprejme tudi zasit.iiip-tvio. PonndiiH- na o.jr!. ouidt-ieik »Jima« pud značkn »Strokovnjak 2.VJ« Samostojna kuharica Postrežnico iSčeni za dflj».-'dne :ti po ;t v Ru:a.r- je vi u* :47-1 Foto-pomcčnik (»otnik za z-iMiamje posnet- k". dobi e^' n/.bfv. — Po iiudb" na podruž. ».Jutra« nx Jt-seni'cah j»>d zn«čko »Provizija 50 19:>09-1 Kompanjonko » k a v i" j o 7 -.10.000 Dim sprejmem takoj za trgrovi-n« i« »osti tio na deželi-Ponudbe na 'd »Spi^iobnn m-i 222«. ' ' 19664-1 Neodvisno gdč. 1 deže e. zmožno nemščine, sprejmem v psaru-o. Po ondhe na oglasni oddplf-k »Jutra« pnd zn-!ek »Jutra« pod šifro *7,anes-i4iiv* 12«. 19707 t Dva brivska pomočnika r>-v •vr«tna. zmpoS.n« nem-ii.i-.iine. «-i»reijinip takoj h -i 'r.n »Miia«, »Park hotel«. 81t-d 1. 19090-1 Frizerko perfektm-o d^ilrt-vku v želez ni in vodili (nndmlaeiji, z večletno pomočn.;ško prak-»•>. M>re;mi.m t«ikio-j al.i po dozovoru tii-di pozneje v r-ano službo. Anton Doba j, M« ribor, G o*r>o«'k a Uiica ss. 39090-1 Dober prodajalec ali prodajalka moškega parila, se sprejme a.koj v centru Ljub! j« .ne. ?amo ka.vcije zmožni naj njSijejo ponudbe na o^l. uMol^k »Jutra« pod Šifro niVrila«. 1970'.-1 zmov.na vs«ik-ga g.vM.Pt-ikt*/« »!• pn.\atne.»a a po 1 l>iu tieseda; za da ja u je naslova ali za šifro 5 Di». — Oglasi siicialnega ziia6aja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za Si fno pa 3 l>in. (O) Otroški vozički in gajbice zložiji.vi stolčki. isrralm vozički, najceneje prt JJ LV>mš!č, Sv. Petra c. 52. 19526 0 .Najcenejša kurjava so suh; otlpadki oii žage. kt jih ima vedno v zalogi Ivan Šiška. Ljubljana. Metelkova ulica štev. 4. telefon 2244. 19udl-6 Otroški voziček '»p :n moderen taknj ita prodaj v OaVvi u!. 3/IV Nosilce (traverze) rabljene in še v dobrem stanju, profil 14 trn. 10 ko-mad^v po 6 m in 10 ko modov po 4 m dolge, kupim. Ponudbe na naslov: Soline Anton. Sv. Juni «b juzm ze!ez.n.t-ct. 19-588-7 Vsaka beseda ! Dui: za dajanj« nava ali za šifro pa 5 Din. (hi) Stavbna parcela v severnem delu Sp. Šiške naprnjdaj. Pojasnila dej-e Le\v'i-ki Leon, Gonipova uli-Ca 4. 19122-20 Vilo v Mariboru enimad^tr.. lepo in soloč-no, 10 mitun od kOiiKlvD-ra. z velikim vrtom. 3 dvosobnimi in 2 ennfobni-mi stanov«.nji. prodam za 250.000 Din. — Pojasnila daje R. Kiffmann. Maribor, Meljske cesta St. 35. i 9102-20 Hišo v občinski koloniji! prodam Manibor, Koče.skega ulica št. 53. 19684-20 Stanovanjsko hišo z dobro idočo pekarno, ra>dii bolezni ta.koj pro.dam okoilici Maribora. Naslov pove oglas.»i oddeiek Jutra«. 19680-20 Vilo hotel-pension i'ii &obaim.i. pripraivno Mtdii za sa.na torij. ta,k oj i.n poceni prodam. Dopise na naslov: Vila »N\i.dfl«. ko-paiišče Llpik, ša.v~ka banovina. 1968S-20 Pohištvo Vsaka beseda l Di.n: | H F lajanje naslova ali Sifrn r» 5 Din. C.S) (po'eg nebotičnika). 19615-6 V«aka beseda l Dwi; za iaj-atne naslova ali za Šifro pa 5 Din. H61 Pocenf posojila poieuši od 2000 Din do 500.000 Din za vse avrhe stanove in poklice, odpač ijivo v malib m>S!-č.nih vbrokiih. dajejo »S'avbm-M>b;ine Zadruge«. Ljnb ;jaua. llrtii.ai t,rg št. 251 Iščojo poverjenike. 200-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke z vlogo 500.000 tn 200.000 Dim. ter Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 200.000 Din. nujno prodam samo ppoti gotovini. — D. Oder. Zagreb. Trenkova ulica 9. 19557-16 Lepa spalnica in tiid, nekaj diujre u-preme napr-o-da; radi selitve. Ri-s-ni refiektanti si isto lahko ogledaj.0 med 14. in 15. itro v Tavčarjevi ulici 5. vrata 8. 19450 12 Rabljeno pohištvo samo kompletno, pro'? go torini t o0"1 a snem oddelku »Jutra«. 19628-29 Pohištvo Zaira di »o' o v a.n j» i e! o pojenj na.prodaij k-omp! et-na sobna in kuliim>ka op-aiv« v Rožni dolini — cesto VI št. 12. 1»708-1S MMSM HALO! POZOR! \ Zaradi zelo ugodnega nakupa nekaj sto parov damskih finih čevljev sem v stanju, nuditi Vara po znatno znižanih cenah: 1. črni ali rujavi na špango ali brez, visoka ali nizka peta.......prej Din 125.— sedaj 85'- 2. isti kombinirani..... » » 135,— » 95 - 3. izrezani čevlji beli, rujavi in sivi » » 125.— » 85'- 4. lak salon ali z vežico komb. . » » 165.— » 125"- 5. semiš raz. komb. salon ali na špango » » 185.— > 125'- Razen tega razne sandalete od Din 65.— dalje. Oglejte si takoj zalogo, dokler ista traja In ne zamudite ugodne prilike. Sedaj si lahko nabavite dobre čevlje za mal denar. Se priporoča znana trgovina s čevlji: ALEKN. OBLAT LJUBLJANA, Sv. Tetra cesta št. 18 lic j/iiiin^. u / Skladišče ali delavnico prikladno za kijučavn:čar-ja, kletarja «i elrktro tehnika, v sredini nif-sia oddam. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1962)1-19 Lokal priipravein za veak-o obrt ali pi.«arno. skladišče, oddam takoj na Gallusovem nabrežiju. NaiS!o-c v og.ae. oddeilku »Jutra«. 19645-19 Vinotoč oddam takoj v nnjem. Xa slov (sove oglasni oddelek »Jutra«. 19044-19 Gdč. z dežele previame dobro vjieljanio mlekarno prometnem k"flju Ljub Ijane. takoj a'i kasneje. Naslov (»ove ogi. oddelek »Jutra«. 19003-19 Mizar, delavnico po m ožirKisti s sta nova-ajem iščeitn. Ponudbe na •oglasni odidole-k »Jutra« pod znaičiko »Delavnica«. 19073-19 Vsaka lx*:Tn. Ponudbe fran.ko nakladal, postaija |iod šibo »St. 127« na ug.asni odiielek -Jutra« 1964;:-15 Vaaka bt«e59-19 Mesarijo dobro valjamo, o-distiopiin mcEuraikeniu miOtjistru proti mal,bitij odškodnini. — Po ond^e na o«'as.ni od'd^!ek »Jutra« pod značko »Ze'n nujno«. 19634-19 Štirisob. stanovanje oddam s 1. avgustom. Na slov pove 0-g'as.ni oddelek »Jutra«. 1959.1 -21 Stanovanje 2 *"b in kuhinje oddam takoj a'i pozneje na Mirjn. Laujuiova ulica štev. 19007 2-1 Ovosob. stanovanje ne veliko, takoj oddam stranki brez. otrok v Hrenovi ulici šte-v. 12/1. :os:6-2i Štirisob. stanovanje z veliko pn-dsobo. kn|ia'-nir'0 in vs^nv p-iTiklinam.i oddam ? 1. a v gosi um 1933 na Miklošičevi cesti št. 6. 196-1M 21 Dvosob stanovanie oddsm takoj v rentru mesta. Nas-lov pore oglasni oddelek »Jutra«. 196J3 21 Komfort. stanovanje tri^oboo. r vili na Dolenjski cesti 10 oddam. 19651-31 fcnosob. stanovanje s prioi-kiina.mi oddam v bližini rem'.ze — Kosovo polj« 143. Šiška. lft.i40-"Jl Enosob. stanovanje s shrambo, s-uho, oddatn s 1. avgustom pooeoi v Zg. Sliki 182, Spance va j>ot. 19056-2.1 Trisob. stanovanje oddam z avgu-stom a.li p^-7.11 oje. z no vem bi um }« dvosobno na Bleivveisovi Ceiti 9'II. levo. 19640-21 Sobo s kuhinjo v cenit 200—350 Dl-n iščem Ponudbe na ogiae. oddelek »Julra« pod »Solnčno«. 19607-31 Sobo in kuhinjo 'akoj oddann v Veiiiki Col-nars.ki u-1'ioi atev. 15. 19672-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, v podpritličju vi'e, sredi mn»ta talkoj oddam. Ogledatii v Kraf-lj-evi ulici 13/11. 190611-21 Stirisob. stanovanje čis.o in solnčniu. v centru misla od d ii m po zmerir ,-eui. PonuiiwtTin Vs«ka IhsciU 30 par; ra da.ianj« na«!or-a aJi tj> iifro 9 Din. (231 Mesečno sobo v centru mesta oddam » 15. jfliijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutia«. 19398-23 Sostanovalko sprejmem takoj n.i Sv. Petra nasipu štor. 59/1. 19623-23 Gospodu oddani v sredini mesto sobo s pos^bn;m vhodom in e'ek-trldno razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku Jutia. 19627-23 Opremljeno sobo s posebilim rhod.om 'akoj oddam v Rožni uJi«'i 3/1. 10620-23 v centru me,sta takoj oddam boljšemu ge-spodu. — Gaje v a uiica 3/1 V, desno. 19ttl«-23 Opremljeno sobo s posebnem vbodom v ce-n trn mes'a takoi oddam. Na so v v og'asnem oddeku »Jintra«. 19.589-23 Opremljeno sobo veliko in soločno. z e'eik-t-riko ter parketom oddam za 2"0 Din s 15. ju'.lijem »H I«-i zneje. Hran: Hii~ka ulica štev. 14/1 — Bežigrad. 1900-1-23 Opreml»enn sobo !f-pn io 7.me'ni ceni. Na s.'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19054 23 Krasno sobo t hrano i.n vso oskrbo oddam v Gledališki ulici po zelo zmerni ceni. Ne slov v oglasotin oddc.ku »Jutra« 19655-23 Sobico s po^tbnim vhodom od-di'.m gospodu «'i go=^>o-diUmi. Fianke. K m»ka c. it. 23. 19666-23 Opremljeno sobo 'epi. e ko.palnico in po-S"Dni.m vhodom, z oskrbo a.li bi oz ]>o-ct oi o-lda 1 a lt 2 oseha.tr.« Pa vol Markelj. Bičevje št. 5.1. 19079 23 Sostanovalca in sostanovalko sp-e.-me.rn. Naslov v o-gl. oddelku »Jutra«. 19i>7S-^3 Sobo » posebnim vhodom, električno ra.zs-vetljavo in parketom odda.m t3ikoj uiad-n.iku a'i uradnici na Kongresnem tr^u. 19695 33 OoremHeno sobo n« Aleksandrovi cesti od-d.nm boJj5e«)ii gosipridn. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19S&3-23 Sobo z neomirarnm vhodom. ii oseb'. Naslov • oglasne® oddolku Jutia 1909S-23 Na Taboru oddam opremljeno sobo s hrano a i brez. Naslov v oglaisitiom oddelku »Jutra«. 19706-f- Lepo sobo i parketom in elektrik«, »a i osebi, z vhod um s fti0.pn.jiic oddam s 1. jirli-isto. Židovska štev. 3/II. 19704-23 Separirano sobo lepo opremi jocio in čisto. / Silo a'i dvema po«udjt-ma oiidnm event. z uporabo k'!-h:n;e. — Zlibertova ulica 33 (pri gorenis-kem io. kabine-"um in pridiklinami, z« november išče nnirna gtra b o z oriktbo ali brez. Ponudbe n« og!asfli fndde>k Jut-ra tKid značk«.. »V mes.tu«. 19j37-23/a Sobo iščem po možnosti s jwsod »Gvtovina 117«. 10*478-26 Pianino fFSrsiter) za 5000 Din proda Huf.etf. Gajeva ulica 3 'II. 19C91 -26 fSnHfiOKI L*-, Preklic Pod.pisatH prfkH«o;em »s« klevete, ki sem jih i znesel o g. Josipu Peč.ivlkoi. na-re.l-n:ko^vo-liii.ik-u I. klase v Nl«r:b'>.ru. ker so !s;e ue-os-iivane m neresn:č-ne. — Zahvaljujem se g. Pečeč-iir k u. ita jO odsitopi? od siidncg« postopinja. Ka-u-der Bogojiiir. Usni »trugaT dei. drž. že.i. r Maribom. 19 >92-31 Raz n Vsaka Oeae-la 1 Dui. za da'anj» oasJo-ra aH za šifro r*> " D'0. C29) Stroj za zamaševa-nje steklenic (ročni) kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutia« pod značko »Stroj 12«. 19542-29 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« aii za šifro pa 5 Din. (S7) ki krepi in zdravi edini proizvajalec LOVKO SEBF1NIK Ljubljana VU. ■s^LSJS -m7' se Letovišče s kopališčem blizu Lj.iibljame. — Več orvrem! jenih sob oddam. Naslov v og;as.nem oddelku »Jutra«- 19675-38 Informacije v sak a tMModa i Din: ta dajanje naslova ali •a iifro os 5 Din. (31) Nisem plačnica za dolgove, ki bi jnb kd.or-ko-li napravil na mo.je iime. — Ljudmila Hribar-Preželj. 19614 31 KDOR ŽELI zidati lastno hišo, poravnati svoje dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, daje posojila pod najugodnejšimi pogoji in na dolgoletna odplačevanja. 7483 »KREDIT" gospodarska zadrnga, r. z. z o. z, CjSLJE, Aškerčeva ulica 3 (poleg hotela »Pošte«). ZAHVALA Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tragičnem udarcu usode izkazali odkrito sočutje in nam s tem lajšali težo gorja; vsem vam, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da spremite v vrt večnih sanj našo naj-dfažio MILICO vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem in venci, prisrčna hvala. Trbovlje, dne 26. junija 1933. 7607 Žalujoči rodbini POTOČNIK in PETEK. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je naš preljub-ljeni sin in brat 1MATIS stud. arh. v 22. letu starosti danes po kratki in mtikepolni bolezni, previden s svetotajstvi umrl. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 1. julija ob 2.% iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. junija 1933. IVAN in MARIJA TSUNEKO SKUŠEK, starši; ERIKA, sestra in ostalo sorodstvo. 7623 1 Lrejuje Davorin Kavljen. Lsaaja «a Konzorcij »Jutra« Adolt K.ibmkai. £a Narodno riskarno d. d. kot uskamarja ifraac Jezezšek. ia»erauu aei jt jdgovuren Aaojz Novak. Val * Ljubljani.