St. 72. V Gorici, v pondoljek dne 7. scptembra 1908. Letnik X. Ixhaja Tsak torek in Roboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po poltiprejeman ali v Gorici na dom poliljan celolotno 10 K, polletno 6 K in Setrtletno 250 K. ProdajaseyGorici t to- bakarnAQ Schwarz t Šolskih ulicah, Jelirrtitz t Nunskih ulicah in Le- binni Verdijerem tekalildu po 8 fin. ^^H ^p |' ^H ¦ui ^^| ^^m ^B ^^H V K ^^B ^^VHi^^^ ^v k ^^^m^^^ ^HI^H^ ^^^^^ *«viHB^* ^^t^^^^r ^hhb ^flBMvfe* 8 Uredničtvo in upravnlitvo te nabajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je nailoriti na uredriištvo, oglaie in naročnino pi na upravništvo >Gorice«. Oglasi ie računijo po petit- Tritah in licer ako te tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie rečkrat tiikajo, raäu- nijo te po pojrodbi. Izdajatelj in odgoTorni arednik Anton Bavear. Tiaka „Narodna tlskarna" (odgoy. L. Lukežič). i Odkrifje nagrobnika in spominske plošče Simona Gregorčiča. Po določenem vsporeda se je vršila včeraj slavnost odkrilja na- grobnika in spominske plošče S. Gre- gorčiča pri Sv. Lovrencu, oziroma na Vrsnem. Na skromen način sejc včeraj slovenski nurod oddolžil na- pram svojemu pesniku-ljubljencu, ka- terega je nebo ^obdarilo s krasnim darom poezije. • Po hudi nevihti, ki je divjala v soboto popoludne je nastopilo v nedeljo krasno jutro in zlato solnce je prisijalo ludi na grič Sv. Lov- renca. Že v jutranjih urali je bilo živahno po stezah in cestah, ki vo- dijo na prijazni griček. Vasi. skozi katere pelje cesta k Sv. Lovrencu so bile z zastavami okrašene. Po 10. uri je bil griček Sv. Lovrenca poln ljudstva iz raznih krajev slo- venske domovine. Videii smo Bov- čane, Tolmince, Kobaridce, Goričane, Tržačane, Ljubljančane, Šlajerce, Korošce in celo Beneška Slovenija je bila zaslopana.' Ob 10. in pol se je pričela sv. maša v cerkvi Sv. Lov- renca, ki jo je daroval č. g. CS er- be c, kaplan v Kobaridu. Pri sv. maši je pel moški zbor iz Gorice. Cerkvica je bila lepo okrašena, na zidovih so viseli venci, ki so bili položeni na pcsnikov grob, Po sv. maši se je množica ljudstva zbrala ob grobu pesnikovem, ki se nahaja za cerkvico. Nagrobnik je bil zakrit. Pevski zbor zapoje vedno krasno pesem „Blagor mu", nato naslopi slavnostni govornik, prof. dr. K. Os- vald, ki v svojem govoru slavi v izbranih besedah slavca, ki leži pod nami v grobu. Ob koncu govora za- grinjalo pade, zvonovi zazvone, mož- narji po bližnjih gozdih zagrme in pevci zapojo „Nad zvezdami". Bil je ginljiv trenatek. Pred nami je slal nagrobnik, visok 3 metre, umelni- kovo delo. V gorenjem delu istega je krasno izklesana pesnikova glava, pod pa veslar v čolničku na razbur- kancrn inorju. Miscl o pesmi ,,Naž čolnič otmiino'1 je krasno izražena! Še nekfij časa smo se mudili tarn gori pri Sv. Lovrencu in treba se je bilo ločiti od groba nasega pesni- ka-velikana. „Z Bogom, ti planin- ski raj" smo zakl cali, ki si nain dal takega duSnega velikana! Ljudstvo se je razkropilo na vse strani. Büo je poldne. Vcčina tujih udeležencev se je napotila b kosilu na Libušnje. Popoludne ob 2. uri pa smo odšli proü Vrsnemu, rojslni vasici pesnikovi. Ljudstva se je tu mnogo zbralo. Vasica je bila vsa z zasta- vami okrašena in tudi slavolok je bil postavljen. z napisom: »Mogočna nisi, ne prostorna, stavil te umetnik ni!« Dospeli smo pred rojstno hišo. Pred nama je staki čedna kmotska hišica, luitero krije slamnata strelia. Uišica je bila okrušcna z ;:c!enjem in zastavami. Na pročelju hiše pa je zagrinjalo pokrivalo spominsko ploščo. Srečni smo bili. da smo stali na mestu, kjer se je porodil naš velikan, kjer mu je zibelka tekla, kjer mu je nebo v srce položilo dar pesništva. — Ljudstvo se je gnetlo okoli rojstne biše našega pesnika. — Pevski zbor je zapel pesem »Naša zvezda«, na kar je nastopil slavnostni govornik g. vadnični ucilelj Fr. Sivec, pokojnikov ožji rojak in prijatelj. Za ta govor je bil sicer določcn drugi govornik, a ker je bil zadržan, je krasno govoril slavnostni govor g. Sivec. Slavil je hišo, iz katere je prestopil prag pokojni Simon, slavil pokojnika kot dusevnega velikana. Na koncu govora je zagrinjalo padlo. zagledali smo krasno marmornato ploščo s primernim napisom, slava klici so zaoiili, topiči so pokali in pevci so zapeli krasno pesmico »Po- gled v nedolžno oko«. Za tern na- stopi g. prof. dr. Ilešič iz Ljub- Ijane, ki je prihitel iz Ljubljane kot zastopnik !»Slovenske Malice«. Go- voril je o'pesimh pokojnika, ter sla- vil njegove krasne duševne psoiz- | vode. Burni živio-klici so sledili temu govoru. Za tern zapoje pevski zbor ! pesem »Na planine«, nakar nastopi J g. E. Klavžar iz Gorice in dovr- ženo, kakor on zna, deklamira S. Gregorčičevo pesem »Nevibta«. Slava klici so sledili deklamaciji. Pevski | zbor je zapel pesem »O ti moj dom« in nastopil je kot deklamator dijak g. Lavienčič iz Kobarida, nakar se k sklepu g. prof. Berbuč kot predsednik odbora za postavitev nagrobnika in spominske plošče za- hvali vseni udeležencem. vsem. ki so kaj pripomogli, da se je posta- ; vilo nasemu pesniku dostojen na- grobnik in spominska plošča. S tern je bila oticielna slavnost končana. Za tern smo šli v rojstno hišo, pesnikovo in si jo natančno ogle- i dali. Prijazni Gregorčič, nečak pes- nika in cela njegova družina so nas prijazno sprejeli. Več lepih govorov se je slišalo. Vpisovali smo se v spominsko knjigo ter nabrali lapo svotico za »Gregorčičev Dom« kot takso za podpis v spominski knjigi. Udeležba je bila pri obeh od- kritjili velika. Poleg že imenovanih gg. govornikov smo videii več od- ličnih oseb in prijateljev pokojni- kovih, tako n. pr. prol. Ivančiča, državnega^p^oslanca Fona, svetnika Rutarja, svetnika Vodopivca, prof. I [) a v ca, no tarja P r e m r u t a iz Kobarida, dr. G run tarja iz Tolmina, zastopniko raznib d uStev i. t. d. Tako je končala ta lopa slav- : nost. Vsern ostane v najboljšem spominu. Tezko smo se ločili od krasnega planinskega raja. Vsak^jfjjj nesel najboljše spornine s le h\$/- nosli. Slavnost se je vrsila veličastno, v redu in nemoteno. Velika slavnost v v!^'; • pavskem iogu. V nedeljo se je ?riila v Logn slar- nost, katero eta ˇ proslaro ceaarjevega in papeževega jubileja priredili goriika in vipavska krič. sec. z?ez8. Slarnost je izpadla nad ?ee sijajno ob najlepšem Tremeno in ob relikaneki ndeležbi. Z goriike strani je bila odeležba ?elika nad pričakoranje. Goričane je t imenn ?ipa?ske rteze pozdraril njen predsednik, preö g. Mar- čič, v imena Tipa?skega IjodatTa pa dež. poelanec Lavrenčič. Zahvalil se je za prisrčni in bratski sprejem d r. Ant. Brecelj. •Nato so se vBa drnšt?a, nekatera z zastaTami, napotila t cerkev, ki je bila k main napolnjena. Sledil je cerkteni goror, katerrga je inoel preö. g. stolni Tikar, Ciril M. Vag», in zatem st. maiu, pri kateri sta iepo pela kronber- Ski in viparski peTski zbor. I Po cerktenem govora so pevci od- peli papeževo, po st. maši pa cesarsko himnc. Po konöani cerkieni slofesnosti je sledilo na prostem ulavnostno zborovanje. Na zelo okusno pripraTljenem odru, ki ; sta ga krasili cesarjera in papeževa slika, j je prri go?oril predsednik vipavske z?eze, ! žapnik Marčič, ki je z vzneseniqai be- | 8edaroi pozdravil zvezo med goriikimi in I kranjskimi SloTenci ter zdrnžene epod- bnjal k neustraäeni borbi za katoliška načela. Državni in deželni poslanec d r. Ign. Žitnik, je nato govoril o jnb!- lantih, presv. cesarju in rimskem papeža. LISTEK. Novodobne zahteue na umehiiškem polju. — (Zgodovinska podlaga naše umctnosti.) — Preglejmo prihodnji das. \r. staro- ^rščanBkega sltga r^tzvil se je pod iz- ključnjro varatvom cerkrenim in pod vodstvom njenih članov, večjidel men:- bov, nor slog, kf se imennje romanski. Ne le cerkve in ssmostani, temveč tadi gradovi, meščansbe hiše, utrdbe, obzidje — V86 so risali in nadzorovali nčeni in izorjeni monih'. Zato je bil Blog tndi jedaoten. la kedo ie prinesel konceai H. in začetkom 12. reka prre ideje kon- strakcije 8 »ilastim lokom iz vzhodnih deže), nego menibi ? Ta imamo spet lep vzgled nepristranake velikosrčnosti sred- nJOTeSke cerkve. Križarji so ili t sveto deželo aniöit gospodBtvo nevercev in iz- temitoT. A njihovi razviti kultari, ki je slonela na najäirsi podlagi poznejie gräke *li bizantinske, so pa pokazali brezpo- gojno spoitovanje. Cerker je bila pnra, samoetanske cerkve v Sv. Denis na FraDcoskem — šilsst lok, katerega so menihi tcga Bamcstana spoznali v izla- mitskih deželah. Tako se je razvil pod cerkveno patronanco gotski slog. Ko so videii njegove vrline, oklepaü so se ga vedno bolj, in to ne le iz praktičnih, temveč tndi Iz estetičnih ozirov. la ker samostani n!so tec zmagovali preätevil- nih naročil, so morali vzeti lajike na po- mod. Ti so se pa zdrožili v stavbarsko in kamnoseäko zadrago in so postajali» vedno pcmembnejši za stavberako in ki- parsko nmetnoat. Ko je bmala po začetka 15. veka — v Italiji — renesanca aßtvarila nov, na starokla8ične oblike opirsjoö se slog, bila je cerkev prva, ki ga je vsprejela in ga tadi gojila. la kedo ne pozna mno- gobrojnih proizvodov cerkvenih inposvet- nih stavb, ki bo jih izamili in sezidali jeznitje za öasa baroške dobe ? Eratko : cerkev je bila vedno z napredkom na polju ametnosti. Tadi dandaaesje cerkev naöetno za vsak nov pojav. In vendar si dosedaj nova strnja ni mogla prrdobiti Vzroke je lahko najti. Glavni povod teroa pojava je, da novodobna ametnost ne nme daha cerkvenega, da nima zmisla za verske ideale in da te postavlja na izkljnčro tabjektivno ametniško etališče. UmetnoBt hoče gojiti danainji čaa zaradi ; nmetnosti same — i'art pour l'art pravi Francoz. Našemu časo njegovo lastno nmetnoct, a nmetnosti popolno prostost — to je droga zahtev». To bi pa veljalo tedaj, ko bi vsak metnik le za-se, v svoje veselje in svojo zabavo dolal. Tedaj bi pa til umetaik razven človeške dražbe in bi ne reševal naloge, katera ma je stavljena po te meljnem socialnem redo. Če hoče umet- nik, da se tadi kedo drngi lika in seda- ševno dviga nad vsakdanjost ob njegovih amctvorih, ne le oa sam, inora stopiti med ljudi in jim biti aslažen z darovi svojega poklic». Co n. pr. slikar slika, kar ga 'ravno veseli, to nikomur ni niö mari. A öe mi pa ponaja mož sliko na prodaj — tedaj poBtane pa stvar dru- gačna. Kupil bom sliko, öe mi bo po umetnoati in po predmeta, ozirno po Tako mislim, bode vaakdo moral ravnati, ki je 8amofctojen in razameo. Če si dam zidati hišo, zahteval bom od stavbenika, da mi naredi črtež po mojih potrebah in zahtevah, ne po svojem ukusa. S tem je pa tadi že rečeno, da ima tndi ametnost svoje zaveznosti napram občinstva. Oaa, dandanes toliko hralisana prostost amet- nosti biva le bolj na papirja in pa v glavah tistih nmetnikov, ki nimajo dovolj tvornih sil, usUarjati tadi tedaj, kedar je naloga omejena in pot odkazaa?. Sb mnogo bolj neprosta je pa aniel- nost, kedar se gre za nabožne nroot- vore. Ta se mora podrediti ametnost popolnoma nabožnema smotra. Tako ie vedno, tako je sedaj in tako bode vedno. Za cerkev so določene glavne poteze za razreditev prostora; nmetnik ima le v toliko proste roke, da ma nihče pos&- meznosti ne narekava; sicer se pa mora akloniti zahtevam. In če cerkev in ž njo valika veöina odklanja ametnost, ki ji ne agaja, če se brani nazorov in zahtev, ki ne morejo nikdar biti v korist krščanske kultore, kedo ji more to zameriti ? polnoma zdravo ˇ doloöeni kraj, ae mora zlagati in odpoöiljati na poseben način. Po&estniki, ki imajo tako grozdjo, 86 rabij-, da predložijo aroje ponudbe deze'npma odborn ali pa nepo^redno trrdki Georg Schicht v Uitjih. Dflžalni kmetijiki arad daja navodila o skladanju in o poiiljabi grozdja. — Oznanilo. — Z ozirom na § 217 zakona o oaeb. davkn ae naznani, da iiu'eöki iz pUčilnih naJogov za osebno dohodninsVi davek za ieto 1908 ceniiuega okraja Gorica-mesto in Gorica dežela bodo razpostatljeni za vpogled »fcozi 14 dnij račanajoo od 7. septembra 1908 na- prej ob uradnih nr*h pri datönem od- delka podpis^nega c. kr. okrajnega gla- farsUa Via Cappacciai št. 16, nadatropje eoba št. 7. — Pij X. — „Berliner Tagblatt" poroča : Šfeofj! Barkia je rekel v znsebni avdienci papež : Ko bi si ne nasproto- fala pcjma biti papež in biti prost, bi najrajše šel v Ameriko in tarn živel. Ž - tahno je tcžil za Benetkami in rekel, da inisli, da ne bo več dnlgo živel. — Siadkor. — Za September bo li- berali :"> odstotkov kontingenta in cano znižali za 1 K. Kakor «e gla^e porcčila, se ho s adkorna peia lotos jako dobro obnesla. — Umrl je na Ratdrteno na hvo- jera poaastvQ g. Viktor Dolenc, star 68 let. — Cetrti espcr.intski kongroi v DražJHisih od 16. do 22. avgmta j« rupel nad Tse sijpjno. Sfojo prafetieao porabo je pokaz ;i esperanto l* neStetokrat, apri- zoritev Geothejo7e „Hi »enijo na Tatridi" in neitete pevske točka pa ko pokazale, da je poraben esperanto tail za ame- tinske soiutrc. Zinimiv ja bil pcnktn g iohkimi otroci v staroati od 10 do 13 let, ki s ) lljub ačni dubi 7 tednov odgo- ˇarjali r svetornem jezika zelo gladko. Za prihodnje lelo ne je določilo za kon- greaa mesto Chataqia pri New Vorka in B*rcslona. Slorenci na tem kongreta ie ni-mo imeli zastopnika, ker se še ne zaredanao relikega ponoaa sveto '- nega jezika. Da se obrno to deloma na bolje, opozarjaiDo zopet na „slovenaki esparantsii krožek", ki rarpošiijazaU3nj tozaderne brošarica ia It-take in ki na bira naročnike za sloveonko esperantsko slornico. Naroöniki za knjigo, ki bo stala približno 2 K ter se razpoiilja po pošt- nem po?zetja, naj poiljejo nemadoma 8?oje naslov-9 r i imenD?ani kroi3k(Jar- šinci pri Ptaja, Štajer.) — Vihar ob Jidramkem morju. — Dae 2. t. m. je divjal v Trstu in okolici strašan vihar z nali^i. Ulico so bile iz- premcojene v reke. Na trga „Goldoni" so plavale klopi in mize prodajalk aadja. Tadi morje je bilo sila razbarkano. V pristanišču se je prerrmla s peskom na- ložeoa barka-jadrnica „Benvisto". Parnik „Gros Warrabrand" je relil moštvo. Proti mraka je vihar ponehal. — Žalostna smrt mladega čast- nika. S:n ljubljanskega trgofca Berna- toviča, Pavel Bertatoyiß, poroöaik 80. polka, se je kopal t 0 patiji \ morja. Ker ma je bila skakalna daska premalo Ti- soka nad morjem, se je odločil, da gre Bkakat na glavo v morje raz reö metroy ti8oko sreho kopalisöne koöe. Paznik ga je Bvaril, öei, da je voda tana koniaj 1 meter globoka. Poročnik pa se za to ni brigal in je akočil na gla?o t morje. Ker 86 dolgo ni pokazal na povrdino, so me- nili kopajoči no gostja, da plava pod vodo. Čcez nekaj trenutkov so zapazili nameBto gl»?e nogo, ki se je prikazala iz morja. Potegnili so mrtvo poroöniko?o traplo iz Yode. Stirje zdrarniki, ki so bili na .' ca mesta, so dognali takajänjo smrt Tsled zlomljenja tilnika. — Divjaštvo laških liberalcev Preteöeao nedeljo bo priredili laški kr. Hoc. v R)vinja ˇ Istri stoj shod. Ro- ˇinjski liberalci so pa s takim terorizmom pritisnili na trgOTce in krömarje, da adeleženci ahoda niao dobili ne jeati ne piti. Povrha so p& še kršo. socialce de- janako napadli, metali so kamnje, bombe, njenih. L beralci raeh narodnosti sd si jednaki. Z divjaatTom hočejo preprečiti vhod kräöanski ideji todi t 1 >tro. A to se jitn ne bo posmčilo. KrSč. Ijadatro jih bo pomandralo. Mi graim naprei ! — AvBtrijca ustreli a dva Ita- lijana. — Iz Evsna ob Rahri poroöajo, da so ae pelja'i skapaj ˇ voza trije Ita- lijani in dva Arstrijca, ki sose sprli med seboj. Avstrijca sta natrelila Italijana in pobegaila z yozom. — Konj se je zinotl. Ni Daoaja je sla po al caq Aiela A--k, ki je imela na glavi moderni klobak z mnogo ze- lenjave in cvetja. Pri^edša mimo fi;a- kerskegi atoji^a je dobil neki konj apetit po zelonjari te* ja hla^tail po klobaka. G)jpodiöna je hoMt rešiti klo- bak ter se je zgrabila z ob^ma rokam» za glaro, a pri tem jo je konj z zobtni še na roki ranil. Pred aodiščeoa je li ikar zatrjeval, d* Dunaj nima mirnejšegi konja kakor je nJBgar, a kdo bi ma z&- meril, da je pri pjgleda ni toliko piše dobil apet t. Ugovor pa moža ni po- mggal, teinaö je moral plačati 10 K globe. — — Po vrlnvih plauin je te dai že nekoliko snežilo. 01 tod pri nasnizka temper&tara. Na Tirol ikem je sneg zap&- del vae fisje» hribe. — Oitri ft'el' iz ?ojaškega vlaka. V bližni postaje Sr. Valentin je med \ozajo vo]aikeg% vlaka iz Tlaka padlo ˇeč oatrih gtreior. Viak bo astaTili. Uog j nali bo, da ro neki poile^tnik in dra ', rfzeriHta intiatBrmta streljali iz toza na ; ptiče. V Št. 11 politu je „Iotc3" aretirala ' voj^^ka patralja. ; — K »parski innor v proda- jjalni za^rebškega zlatarja vdore Larrič. — VZ »greba je naki nezaun?c prerezil vrat ˇ prodajalni Livričevi, oropal blagajno in viel. Š3le Öez euo nra je našel Livričev sin mater 8 prerezanun vratara, ki so jo odpeljali v bolniJnico, u ni rerjetno, da ji reäijo žifljenje. — O 1 dra^e strani čajemD, di bo ropankegi morics v Zigrebn izgledili • in aratorali v osebi nokegi Nan* S'e- teca. — D*ns?a feat iz Zigreba trdi, da je stonlfC 23 etni trgorski pomočnillran Stebe. — Luch *ni prosi za pomiloš^nje. Morilec caaarice Ivizabst»», Licheni, je narosiil Hvojema z»stopnika, n%j napro3i ¦ cesarja Kranc J)žel'i, da vpliva na to, ¦ da bi ga ob jabilejnenti leta pogojno f pomilosttl i. i — (irozue nesreče v top'lnic'. V i Prainji je omedlel mki dalarec in padel i y voz, v katerem so poljali rudo v to- > pilaico. D9layci, ki so yoz porivali, tegi | niso opazili in so ga z rudo vrgli y og- njeno morje, kjer y nekaj trenatkih zgo- rel. Dragi delavec je pi zgorel, ko so iz- pnatili iz peči tekoče železo. — Zapiranje zaradi dolgov imajo še redno na Angleikem. L\ni je bilo 9235 oseb obsojenih na zapor zaradi dolgOY. DoIgOYi Yseh obsojenih in zaprtih so znašali nad 90 milijonov kron, od katerih ae je le s pomočjo sodiič iztir- jalo nad dve tretjini. — Vojaška sola pogorela. — Neka brzojavka iz L/zbone poroöa, da je tam- kaj pogorela vojaška sola. 01 900 cast- nikov in podčastnikov, ki so se le z ve- liko težavo iz gorečega poalopja rešili, jih je bilo mnogo ranjenih. Gasilci bo preprečili, da se ni ogenj razširil na bližnje zaloge smo^n ka. — Novo opora vojoe moraarice v Dalmacij;. ~ Poluotok Pelješac, po- stane opora vojna mornarice. Polnotok spremene y otok. Kana!, ki ga vto avrho izkopajo, bo 8 metroY globok. Na poln- otokn in kopnini zgradijo ntrdbe. — Požrl k%čo. — V bikaraki ža- paniji na Ograkem je poržl 16 letni sin poseBtnika Schenkla kaöo, ki ma jelezla y aat".. Zdravnik je poizknial zatnan, da odpravi kačo z mlekom in Jz dragimi sredstYi. Zdravniki nameravajo kaöo od- pravi ti po operaciji. — General morilec. — Zaprli so Cervantes», ker je osmrtil ijnbimca avoje žene. General Cervantes je bil hyoj ca? Član Yojnega svet», ki je obsodil nasmrt mehikannWega cnsarja Maktimilijana. — Meteor zadel ladjo. — Prcšlo noö je zadel meteor v jadrnico ,Malda- lena penitente", ki je vozl po morja mpd Salvore in Gradežem. Kamen z np- bsn je zad^l v jambor ter ga razkla!, potem pa zhtpl žvižgaje y morje. Krmarja Djininika Ticpob je padajoM jambor ranil. — — L«v odf^riznil deklici roko. V Mödlinga pri Dana a igra neki cirkna z dresirrninii z»prinafn>. Die 3. t. rr. je : bil cirktH natlaöono poln. Kar ho začaje obapf^u rik. Neka deklica je hotela diti levn ko« krnh Pozor! j Vinorejcem in prekupče- ' valcem z vinom ter kr- čmarjem se naznanja, d^ sedobivajo pristne > klosterneuburške / ,mostne vage] edino pri našem sloven- ] ' skem optikarju t I. Primožiču \ v Gorici na Kornju St. 13. ] . JOblt) ol) zadnje - novosti zenskegainmos- kega blaga za jesenshi čas! Da je manufakturna trgwina „SirQjQzhB zadrugs" v (iorici najsolidnejo« «te sti'ohe o tem se jeprepričal vsakdo, kdor je kupoval bkujo v isti. Tr^ovina se držl na- čela: Dobro blayo z nizko ceno sta j^lavna po^oja. da si tryovina ohrani med ob- činstvom častno ime ***r*» Venc so stalne in v nasi tryovini ne poznamo nele- pe^a prepiranja zaradi istih. ISlago je najboljse in naj- cenejše kot pri katerikoli konkurenčni tr^ovini **»•*» Vsakdo naj enkrat pos- kusa pri nas kupiti in go- tovo se ne bo varal w»*a Zalojja je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpo- laga s takim blagom, s ka- korsnim ne more razpo- lagati nobena trgovina te stroke tMnwuwtwmwwvw»* Govor se je zakljuSil s trikratnini „Slavau na cesarja >n papeia. Dr. Brecelj je govoril o mla- dinski organizaciji, v kateri je zigatov- ljena boljia pribodnjost našemn naroda. Zborova'ci so z fiharniin odobravanjem aprejeli prelepi goror, ki je navdaieno gororjen zbadil tali ?eliko navdašenja. Naduöitelj g. Ravnikar je govo- ril, da poleg dahovnika dels«j tadi ači- tetlj, ne sauno ˇ Soli, ampak indi zonaj sole, kjer lahko veliko storl za organiza- cijo Ijndstva ˇ drnitvib, v kater h naj ee goji ideja krščansk*, ideja slovenska, ide- ja dnnokratičca 1 G (vornik ježel za bvo- je besede bnrno pohralo. S'edil je obed in zatem blagoslov, po katerem se je razvila prekrasna ijad- ska veselica na proatem. Naatopali so govorn k;, govornka cpozicija ja sklenila sk 1 i- 1 cati äe pred ski icanjem a y st r ij- j 8 k i h delegacij srbsko narodno j B k ap š č i n o za B o a n o, podobno oni, I ki je zborofala 9. in 13 novembra !. 1 I T S-rajevo. Torej parlament brez*I*d3! Člani se izrolijo potom Brbskega odbora iz vaeb okr»j»v. L*ni jih ,e bilo 72. — Biron Bnrian taega tega sereda ni videl. Linaka „sknpščioa" je sklenila, da se ima U3tanoviti „boaanako- harcagovako cesarstvo" kot „del turškega cesaratya" To cesarstvo imej parlament na podlagi eploine enake volivne pravice. Zlaj se namerava iato. Srosko Bkapičino za B)sno hočejo sklicati že ta meBec. Kaj poreče baron Barian? * uložsj je skrajno opaBen. Vkljnb lojalnim z&trditvam mladotarkov je go- tOTO, da bo novi turški parlament zahte- val od Av«trije Bo3no nazaj. Bjsanaki Hrvatje svetajejo avstrijaki Tladi, naj Bosno takoj anektira. Srbi pa povdarjajo, da naj ae Boani da parla- ment, vpraianje o aneksiji pa da ne spada y bosanako nfjrmno vpraianje Hjih cilj je seveda potom radikalnega, po veliki večini erbakega parlamenta anek- Bijo Bosne od strani Aratrije prepreöiti kol kor 86 bo le dalo. Eaj nam nekipri- neae prihodnjoat? Beinonstracije v Boeni. 0 priliki obletnice Baltanotega na- stopa vlade so bile t Sarajevo demon- stracije. Oblaitim se je poarecilo prepre- öiti večje izgrede. Anglija in anekaija Bosne. Poroče#alec „Barliner Tagblatta" poroča iz bojda zanesljivega vira iz Lon- dona, da se je Marijinih Toplicah t po- gOTorih med kraljem Elrardoni VIII., francoabtim minieterakim predaednikom Clemean-em in avatroogrskim poslancem Berchtoldom obravnalo tadi o anekBiji Bosne. Angiija da je anekaiji Bosne od Btrani Afstrije prijazna, najbrže za to, ker Be nahaja glede na E;ipt v ravno- ifetem položaja kot Arstrija z ozirom na Bo8no. Vseangldški katoliškl shod dcna prri tsb angleiki katoliikl ahoi, ki ^Jr Novice. Jutri v Wiren! — Yabljeni so vsi somi^ljeniki in prijatelji! Po- sebna vabila se niso razpošiljala. Zadružui sestanek v Doru- ber^u. — Opozarjamo še enkrat na ta važni sestanek, ki ga priredi „Goriška zveza" v četrtek dne 10. t. hl ob 9. in pol v posojilničnih prostorih v Dornbergu. Xase zadruge naj si stejejo v dolžnost. po- slati vs-aku svojega zastopnika. Do- brodošli so vsi. ki se zanimljejo za zadružništvo niej goriškimi Slovenci. Ker se bodo obravnavali jako važni predmetje, bi bilo želeti, da bi bila udeležba obilna. — Za obed bo preskrbljeno v gostilni. ki se nahaja v posojiln čni hisi. Shad slovaaskili oasnikarjev bo jotri v Ljnbljani. Pomea takib alovanskih čagnikarsk h zb?roranj je nepregleden. Zastopniki tisk», to tako važne koltnrne sile n&Sega časa, imajo priliko apoznavati razmer»*, šege in navadd poaamaznih na- rodor. Vj6 to, kar tam vidtjo, aiiiijo, vae vtiake, ki jib. dobe dragod, potem ˇ do- movini razde'e med narod, med ljaisWo. S tern se iiri medsebojno »poznanje med Slovani, široke mase ljad.tva se zainte- resajejo za slovansko idejo. Zito nas tembolj veseli, da slovanski čaBaikarji zboru'ejo letoa zopet na slovenskih tleh. Tako se bo zanimanje za nai malt na- rod zaneslo potom ti^ka med mass brat- skih nam narodov, tako se bomo S o- \enci približali drugim Siovanom, ki j m bomo bo!j znani in dragi ae bodopribli- žali D«m. Žilimo, da bi sloraoski časnikarji res spoznali dobro jedro našagi Ijaiitva in da slovanskega l.ulstra ne bodo pre- Bojali po tiitih, ki se bodo delali za of- cielne — čeprav nepoklicane — zastop- nike katollikegi slovenakega naroda 1 Zato slovanskim časnikarjen kličemo naj- priarčnejša : „Bodite dobro došli na slovenaki zemlji!" „Soča" dobi na sTOJe sobotno čve- kanje zaslužen odgoror. Toliko za danea. „Oh kako so faja gi3pod!u — V „Soöi" se je neki „fijn" gospod spra- i\\ tadi na slatnost Mtrijin h dražb na Sf. gori. Pise, da so pri litanijahdekleta odgovarjala nameatn običajnegi odgo- Tora : „Ob, kako so fijn goapod". Jiko „fajn !u Tem manj „fijn" pa je tisti „go- spod", ki je ta dvotip skoval pri 8?ojem „kvartinčku". Ta „goapoi" je bil lani tako „f*jnM, da je tadi romal na Sreto goro, pobožuo prepeval t cerk?i in po- tem lizal krožnike r aamoatana. To je bilo vsekakor zanj bolj „fajnM, ko pa za bravce ta njegav „doftip". R« arečna li- beralna inteliganca, ki morežvečiti dašno hrano, ki ji jo pjdajajo taki Ijndje. Fajn gospodje so, ki hodijo na božja pota pet, T kloštre jest, drugič pa za en liter vina T „Soči" zabatljaj3 zoper maniha in go- spode nance. Res f&jn goapodje so ti liberate'. Zaačilun sod bo o trfraškili raz- merah in odstopu dr. Ryb»r i je objavil „Rieöi Prapor", ki pile med drugimi: „A tudi dragje so tezaye, ki grene poslanca tržtSke okolice žifljenjn. „Na- rodna Delaraka organiiacijau n. pr. ae ni uatanovila za to, da bi podptrala drja. Rybafa in oko, ki je le količiaj bistro, ie od začetka opažalo, da ae on ne , filmic as sm*ir» BTujo u*B«»«««»t—#" za RybsHvo gardo. Naaoglssja, ki ho fie pokazala r javmati, so relatirno m»len- koatna; večja in sitnejša so neeoglasja, ki niao prišla v javnost. Rybarara reaig- nacija rea ni nerazomljita. Sedaj hodijo pač depntacije k njemo, prosit ga, naj prekliče s?oj odatop, in Casopi«', ki bo znali pray občatno pikati, ma izražajo sedaj kar ˇailjivo svoje zaupanje. („S!ot. Narod*.) Doalej se dr. Rybaf še ni dal omehčati. A tali če se da, bo njeg3?a demisija oatala značilna za ratmore, ki vladajo t narodnjaškem tabora r Trsta." Tako „Rlfči Prapor". Kakor smo ž© v 8oboto poroöali, se je dr. RybaF dal omehöati se je žrtvoval ter preklical svojo demiaijo. Tržaški liberalai edtnj&ii so bili Tai iz sebe radi Ry'xnre demi- sije. Polrebne bi bile nive rolitre pri katerih bi v liberainem tabora ne odlo- čevali veČ strari prraki; amp\k Man- dičeva gards; na dragi ßtrani pa je krič. sociaina ctruja na Tržašiem žo tako moöna, da bi bila pri volitvah gotovo žela velike a^pehe. Vsled tega so starim tržaškim iiberolcem vstajali laaje po konca; slikali ho Ryjtri vragi oa steno tolikoöaaa, dokler se Ryjtf slednjič ni astrašil tegi naslikaaegi vrega ter ee „žrtvoval".... „E linost" pa «edaj že krepko čati kazen na avojih greönih udih za stojo breznačelno in hinavs^co politiko! Pa pride še hijša kazsa ! To je ie le biö ; ikorpijoni jo šo čakajol „Krše.-soe. Izobraž. druUro" v R'henbergu priredi v neialjo dae 13. sept, na dvorišča gO3p. F,*. P^č-sako na Kreaiji ob Sl/2 ari p>poi!ne veaelico s sledečim ysporedom : 1. Nagoyor. 2. J ;n. Lahsrnar: „Mladosti ui". M)äan zbor. 3. M. Valjayec: „Sirota J ric*". Ddklamaje Flora Sjver. 4. J^n. Lah traar: „S^arilou. M^ian zbor. 5. „P.-i ftt^g-afa". Šil)if prizor. 6 Aat. Fjerstar: „Raieči Sa- rsfin". (Riaka nar. p33em.) D'oapey. 7. Jjsip Stritar: „Žibja ^vatb \*. Deklaoiaje Gibrijel Ggoj. 8. Jin. K )k3iar : nŠ3pek narodnih pesmi". Mišaa zbor. 9. „Prad 8odnikoma. Sil'iv prizor. 10. „VprašaS 6'ma, da aem Slovenka". Č^*i nape/. Ženaki zbor. 11. „K3 b' aodoy ne b'io". Mjški zbor. Saiiži pr?a vrtte 1 K; drag) vrsta 60 v; atojišia 30 y. Čiani droštva y?topnine prosti. K obilai ade- ležbi vabi odbor. Veliko veselico priredi v nedelja dne 13. septembr* soyodaajäka-rabijaiko izobražeralno bralno in perako draityo „Z^ezda" y Rabijah tit Vipave. Vapored, katerega priobčimo ˇ soboto je jako lep. Nastop peyski zbor brojeö 50 perskih | moči, peyBki zbor „Preierea" iz St. Petra, domači igralci in atefilna yojaika godbt. Izyajali ae bodo lopt zbori kakor „Večer na Sayi", „S^oyanski brat", „.Na- se gore", Foersterjev venöek narodnih peamij za mešani zbor, y katerem se nahajajo Zyonikarjeya „Ko dan se za- anaya" „Preljabo veaelje", „Otok bleäki", ttV gorenj8ko oziram" itd. hlet krasea iz mesta in okolice. Laški izzivaöi pred aodiščem. — Danes se jo vršila pred takajšajim okraj- nim sodiiöem razprava, pri kateri so do- bili zaslaženo plačilo trije laški izzivači. Od dijadke slaynosti v Doviua so se itirje Slotenci 8 kolodyora čisto mirno yracali prot donuu V mimen» razgavora so priili mimo kavarne „Nazionale", pred katero je stalo pet laikih meaarjey: Ortali, Čafarin(I), Paljk(l), Ko- lenc(l) in Trampuš(l) Torej sama laška krii Ko so omenjeni štirje Slo- venci priili mimo, ae je zakadila laška petorica vanje in je dyema, ki st& imela na aaknjah pripete ie slavnoatne znake, iate hotela strgati. Dra Slovenca sta bo unaaknila, Slovenca V. so trije laSki pretepači yrgli po tleh; Slovene* 0. pa 86 je zakadil en Italijan. Toda 0. se ga je otresel in L«h je pri tem padel po tleh ter ae na tleh nekaj adariS. Valed tega so oui trije Lshi paatili Slorenca V.; nakar so Sloyenci mirno odili ter ——¦• ------•- ¦ - ! ----------__:i: ^<%lSo!ii Iri i