Uredništvo: Schilierjeva cesta Stev. 3, na dvoriäcu, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo. NARODNI DNEVNIK Upravnlfttvo: Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 8 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28—: za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrate po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 50. Telefonska Številka 65. Celje, v sredo, dne 3. marca 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Jezikovna predloga za Češko. Poročilo izviševalnega odbora Narodne stranke v seji dne 13. febr. Jezikovno, oziroma narodnostno vprašanje v Avstriji je stopilo s predložitvijo zakonskega načrta o rabi jezikov na Češkem v nov štadij. Vlada je s to predlogo nastopila pot reševanja tega vprašanja po etapah. Narodna stranka je že iz početka, ko je stopila namera, rešiti jezikovni spor potom zakona, v ospredje, zlasti pa na svojih mnogoštevilnih shodih meseca februarja in marca 1908 zastopala načelo, da se ima rešiti jezikovno vprašanje z zakonom za celo državo ob enem in po enotnih principih. Na tem stališčn vstraja stranka še danes. Nemci se protivijo enotni rešitvi navajajoč kot razlog, da so razmere v raznih deželah različne in da tndi ni dejanske potrebe, enakomerno urediti jezikovne razmere; v resnici pa želijo Nemci jezikovni zakon samo tam, kjer so v manjšini in kjer upajo, da bo zakon jez za napredek slovanskega življa. Drugodi pa hočejo ohraniti razmere, kakor so, ker se nadjajo, da bodo s pomočjo upravnega aparata še dalje prodirali in germanizirali. Dokaz temu je že okolnost, da predloženi načrt urejuje samo rabo jezikov za češko deželo, ne pa za češki narod in bi za dežele češke krone, Šlezijo in Moravo, ne imel veljave. Z ozirom na to omejeno okrožje, za katero veljaj zakon, je češko stališče razumljivo, katero odklanja kom-petenco državnega zbora, češ, o zadevah, ki se tičejo češkega kraljestva samega, ima sklepati samo češki deželni zbor. — Jezikovne razmere v Avstriji pa dejanski niso tako različne, da bi jih ne bilo mogoče enotno rešiti, različna je samo veljava vladajočih jezikov. To pa ni dovolj razloga, da bi Slovenci svoje načelno stališče, da se izdaj jezikovni zakon za celo državo, spremenili. Mi si ne predstavljamo v tem okvirnega zakona, kateri bi prepuščal deželnim zborom končno ureditev; mi odrekamo deželnim zastopstvom kompe-tenco za rešitev tega načelnega, za celo Avstrijo enako važnega vprašanja, katero se za posamezno deželo sploh ne da rešiti, ne da bi ostale pokrajine bile soudeležene. Zakon naj obvezno in v podrobnostih uredi jezikovne razmere za celo državo, in bodi torej izvršilni zakon za člen XIX. osnovnih zakonov. Edina taka ureditev jezikovnega vprašanja bi bila za nas sprejemljiva in samo po tej poti bi se moglo pričakovati, da se uzakoni resnična ravno-pravnost slovenskega jezika. Čuditi se je torej, da jugoslovanska delegacija tega edino možnega stališča ne zastopa dosledno. Posi. Ivčevič se je v „N. Fr. Pr." izrazil, da je treba rešiti češko - nemški spor, ki ovira vsako plodonosno delo v državi. „Slovenec"' je po zaključenju državnega zbora govoril o jezikovnem boju kot o neki škodljivi stvari, ki je na poti delu za blagor ljudstva. Najbolj nevarno pa je, da je del jugoslovanske delegacije — „Slovenski klub" sam prekršil načelo, da se reši jezikovno vprašanje enotno za celo državo, s tem, da je izdelal načrt za ureditev jezikovnih razmer v slovenskih pokrajinah. O načrtu samem spregovorimo pozneje, tu samo opozarjamo, da pomeni tak načrt priznanje nemške zahteve, urediti jezikovne razmere po stopnjah in da ga je odkloniti že iz tega načelnega stališča. Zakonski načrt za rabo jezikov v naših deželah ne pomeni koraka naprej, kakor pravi dr. Benkovič, ampak pomeni, da se je „Slovenski klub" umaknil nemški zahtevi. Vladno predlogo narodna stranka tedaj iz načelnih razlogov odklanja in bi morala pri tem vstrajati, tudi če bi se Čehi s predlogo sprijaznili, na kar seveda ni misliti. Predloga sama pa, akoravno je omejena na Češko, uveljavlja načela, ki so tudi za nas nesprejemljiva. Ne samo, da o ravnopravnosti jezikov v tej predlogi niti govora ni, ž njo bi se prvič v Avstriji postavno priznal nemški državni jezik. Oglejmo si posamezne določbe. § 20. odst. 4: Glede sestave list, izkazov in zaznamb, katere vodijo politične oblasti v zadevah oborožene sile, kakor tudi glede poročil v državno policijskih zadevah, ki so določena, d a se predložijo osrednjim uradom, ima ostati v rabi nemščina. § 23. Veljave uradnega jezika (t. j. nemškega) vojaških oblastij in orož-ništva za občevanje s temi in za njihove službene zahteveseta zakon ne dotika. (Ostane tedaj nemščina edini jezik, zlasti orožništva)! § 24. Za občevanje z uradi izven kraljevine Češke ima ostati v rabi nemščina. To velja zlasti za dopisovanje med deželnimi uradi kraljevine Češke in centralnimi uradi kakor tudi za izjemoma se dogajajoče neposredno občevanje med temi (centralnimi) uradi in uradi prve instance. § 32. Pri vseh državnih blagajnah in uradih, ki poslujejo z denarjem, pri računskih oddelkih se ima rabiti nemščina pri vseh zapiskih (dnevnikih, knjigah, registrih), kateri služijo v neposredno podlago za letne računske zaključke, ali pa serabijoodcen-tralnih organov, bodisi za sestavo perijodičnih izkazov, bodisi za izvrševanje kontrole. § 33, 1. odst. V notranji manipu-lacijski službi poštnih in brzojavnih uradov, ki obsega sprejem, odpravo in oddajo poštnemu in brzojavnemu zavodu v odpravo izročenih pošiljk vštevši to službo zadevajoče obratne zadeve, kakor tudi v iz tega izhajajočem medsebojnem občevanju uradov in organov poštnega in brzojavnega zavoda, ima ostati v rabi nemščina. Za blagajniško in računsko službo veljajo predpisi § 32 1. odst. Nemščina velja torej po vladni predlogi kot edini in izključni uradni jezik državnih osrednjih uradov in organov, edini jezik za poslovanje ž njimi, Li STE K. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 29 Češki spisal Svatoplnk Če oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Gost se je začudil njegovi kmečki podobi. Bila je to neprisiljena idila. Stale so tam različne staje, hlevi in kurniki; na gnojišču so se valjali šče-tinarji; po smetišču je korakal petelin kakor [turški paša sredi mnogoštevilnega harema kokošij in na strani je razprostiral tudi prevzetni pav lesketajoči* se kolobar okatih peres, izpre-minjajočih se v mavričnih barvah. To napravo je moral gospod Brouček na tihem pohvaliti in je zavidal staročeškim posestnikom svobodo, po kateri smejo izkoristiti svoja dvorišča, ki so v kričečem devetnajstem stoletju za posestnika praške hiše res gola potrata. Na koncu mostovža je odmaknil Domšik lesen zapah debelih, z rumeno glino namazanih vrat (Lep vhod v sprejemno sobo, je pomislil Brouček) in je pozval gosta v „čumnato", v mal, ne dosti svetel, obokan prostor, tndi s samo opeko tlakovan, z lesenim tabli-ranjem po dolenji strani sten in z različno čudno šaro opremljen. „Čista spalnica za goste!" je govoril sam zase prevarani gospod Brouček. „To nima niti poštene podiage. — Že opeka kakor v najbolj, navadni kmečki bajti! In v oknu — ti moj bog! — res — v oknu niti košček stekla — vse zalepljeno z nekakim mastnim papirjem! Da se ta človek prav nič ne sramuje! To je potem spalna soba posestnika dvonadstropne hiše!" Niti hišna oprava ni napravila na gosta ugodnega vtisa. Zopet taka, sli- kana, kmečka škrinja, neuglajena nizka jpaizica predpotopne oblike, čudne, lončene posode na polici in konečno dva predmeta, za katera niti izraza nimamo. Eden izmed njih je izgledal kakor velik oder z ogromnim kurnikom, se-gajočim skoro prav do stropa. Spodaj je stala dolga in široka podstava, ki je imela več predalov; nad to podstavo so stali na oglih štirje visoki stebriči, noseči nekak strop s širokim, naprej štrlečim okrajem; vse je bilo iz lesa, različno izrezano in poslikano. Med stebriči pa so viseli doli nagubani, pisani1 zastori, izmed katerih je bil prednji tako odgrnjen, da so se videle dvobarvne pernice in blazino, ki so bile zakrite s temi zastori. Postelja je bila tako visoka, da se je na njo moralo iti po treh stopnicah. Dalje prihodnjič. edini jezik za medsebojno občevanje uradov, edini notranji upravni in posredovalni jezik, torej: državni jezik. Noben zakon v Avstriji doslej ne obsega takih določb, katere izključujejo v osnovnih zakonih zajamčeno jezikovno iu narodno ravnopravnost. In ne samo za občevanje s centralnimi uradi, tudi v deželi sami bi se po tej predlogi uzakonila nadvlada nemščine in nemškega uradništva. Ako se v § 27. določa, da mora biti uradnik enojezičnega urada zmožen nradnega jezika, da je pri dvojezičnih uradih skrbeti samo „za primerno število obeh jezikov zmožnih uradnikov", je jasno, da je ta določba edino Nemcem v prid, ker samo ti niso zmožni drugega deželnega jezika. Isto velja o v § 31 določenih štipendijah za nčenje drugega deželnega jezika. Posebno so za nemške interese prikrojene določbe pri enojezičnih uradih. Iz stališča narodne ravnopravnosti moramo tako razdelitev načeloma odklanjati, ker nikakor ni pripustiti, da bi tam, kjer živijo člani nenemških narodov v kompaktnih masah, ako tudi v manjšini, bila zanje vsaka neposrednost v zasledovanju pravic bodisi pred sodišči bodisi pred upravnimi uradi, izključena. Govorimo o nenemških narodih. Kajti za Nemce je skrbljeno z določbo § 5 I. odst., ki pravi, da je drugojezični stranki zajamčiti popolno razumevanje razprave in sodelovanje pri nji, in sicer če mogoče od voditelja razprave. Nemški predsedniki zlasti pri enojezičnih ne bodo zmožni drugega deželnega jezika; v teh slučajih bodo stopili tedaj v akcijo posebni uradniki, tolmači (§ 27), dočim bo pri drugo-jezičnih, zlasti slovanskih uradih predsednik, ki bo nemščine seveda zmožen, z nemškimi strankami neposredno moral nemški razpravljati. Dvojna mera za nemške indrugo-jezične urade bi se očitovala tudi v rabi tiskovin, katere bi bile le za nemške enojezične urade samonemške, za vse druge urade pa dvojezične. Maloprecizne določbe, kakoršnih v predlogi mrgoli, bi imele dalje za posledico, da bo tujim uradnikom prej ko slej mogoče via facti doseči za nemški jezik še večji krog pravic, kakor jih predloga izrecno ustanavlja. Seveda se bo ugovarjalo, da obstaja ista možnost tudi za nenemško urad-ništvo, toda to je res samo v teoriji. Z uvedbo jezikovnega zakona se ne bi na mah razmerje v stanju uradništva spremenilo; osrednja mesta pa bi bila ravno po načelih vladnega načrta še bolj v rokah Nemcev, kakor doslej; nenemško uradništvo bi bilo tedaj pod enakim ali še večjim pritiskom nemške centralne vlade, ko danes. S temi razmerami se v Avstriji mora vedno računati in se prav dobro računi zlasti od nemške in vladne strani. Ako tedaj zakonski načrt obsega nejasna mesta, kakor je določba, da se razpravni jezik lahko sporazumno določi (§ 12); da velja kot razpravni jezik „die Sprache des ersten Anbringens'' (§ 12), kot kar ni razumeti samo strankinih vlog ampak tudi uradne zaznambe ali poročila, s katerimi se zlasti pogosto otvarjajo akti v nespornih zadevah in pri političnih oblastih; da se v vseh drugih zadevah rabi „die der Beschaffenheit des Falles angemessene Sprache" (§ 15); ali celo načelo, [da določbe o rabi razpravnega jezika niso obvezne, (von den Bestimmungen . .. darf abgegangen werden), ako so vsled posebnih razmer le teško izvedljive, moramo videti v njih nevarnost za utesnitev veljave nenemških deželnih jezikov. Zlasti poslednja izmed omenjenih mest živo spominja na utemeljitve, s katerimi se sedaj zlasti pri nas skuša izriniti slovenščino iz uradov. Vse te in enake določbe kažejo, da „ureditev" jezikovnega vprašanja nima izvora v namenu dati vsem narodom, kar jim gre, v priznanju narodne ravnopravnosti, da se raba nenemških jezikov ne zajamči, ker je to pjp osnovnih zakonih zagotovljena pravica nenemških narodov; ampak da se ti jeziki le pripuščajo iz praktičnih ozirov kot pomožni jeziki poleg nemškega državnega jezika. Govorili smo o najvažnejših določbah vladne predloge, v kolikor govori o rabi, ostale določbe in načela zlasti o uradništvu, o razdelitvi in spremembi sodnih okrajev in o razdelitvi v okrožja si pridržujemo za posebno poročilo. Mislimo, da se nam je posrečil dokaz, da bi po načelih vladnega načrta ne prišli avstrijski narodi do zajamčene ravnopravnosti, da bi se po teh načelih boj za narodni jezik ne ustavil, — in da nemška vlada sploh nima dru-zega namena, kakor z novim zakonom zajeziti naravni raz voj, prodiranje nenemških narodov do enake veljave z danes gospodujočim nemškim narodom. * Omenili smo v uvodu tega poročila načrt, „Slovenskega kluba", po katerem naj bi se uredile jezikovne razmere pri nas. Na razpolago nam je ta načrt, v kolikor ga je v „Slovencu" objavil dr. Benkovič. Naše načelno stališče smo že pojasnili. Treba pa je v par stavkih dotakniti se tudi nekaterih posameznostij načrta. Gotovo je značilno, kako dr. Benkovič sam označuje elaborat klerikalnih strank ; pravi namreč uvodoma, !da so bili mnenja, da moramo (Slovenci) vsaj to kot maksimum zahtevati, kar so Nemci kot minimuTn postavili. („Slovenec" 3. svečana 09.) In kakor je ponižen ta stavek, je slovensko skromen ves načrt, kateri „se omejuje na ureditev rabe jezikov v takozvanem „zunanjem poslovanju". „Slovenski klub tedaj a priori sprejema nemški notranji jezik. Tudi za teritorijalno veljavo slovenskega jezika določa načrti meje, kakor bi jih noben Nemec drugače. Na Štajerskem bi veljal načrt za okrajna glavarstva Celje, Ptuj, Ljutomer, Maribor. Slovenji gradeč, Brežice in Konjice. Slovenci v okrajnih glavarstvih Radgona in Lipnica pa se imajo po tem jezikovnem programu slovenske stranke odreči pravicam svojega jezika. Celo jezikovno mejo na Štajerskem, kraje s kompaktno stanujočim slovenskim prebivalstvom, občine s slovensko večino v sodnih okrajih Radgona, Cmurek in Arvež prepušča najštevilnejša slovenska stranka brez boja Nemcem. Mogoče je dvoje, ali je načrt sestavljen tako površno, ali pa pomenja poklou pred mogočnim sosedom in koncesijo za ministerski fotelj. Ako se že mora v naprej določiti jezikovno ozemlje po političnih^ali sodnih okrožjih in bi se kot take vpoštevalo le one s slo- vensko večino, moralo bi se vsaj zahtevati, da se obmejni slovenski kraji priklopijo sosednjim okrajem, za katere bi tudi veljala jezikovna pre-ditev. — O podrobnih določbah ni mogoče mnogo omeniti, ker tudi še niso vsi detajli objavljeni, vendar toliko je jasno na prvi pogled, da se omejuje načrt skoro izključno na tu ali tam itak že obstoječo prakso, ali po besedilu „Slovenčevega članka", „ki deloma odgovarjajo obstoječemu običaju". Posebej omenjamo le, da smatra ta jezikovni progfam za dopusten dogovor glede rabe razpravnega jezika in da mu zadostuje, če se uradoma skrbi, „da jezika ne dovolj zmožna stranka izve bivstveno vsebino". Ta slednja določba je slabša od današnje prakse. In to je maksimalni jezikovni program „Slovenskega kluba", tedaj program, od katerega bi se moglo še kaj odjenjati. * Z zaključenjem državnega zbora je izginila seveda tudi jezikovna predloga. Vendar je gotovo, da jo bo vlada v tej ali oni obliki znova predložila. Zato smo se morali s temeljnimi načeli te predloge baviti obširneje. Treba pa je bilo tudi opozoriti na to, kako si predstavljajo rešitev jezikovnega vprašanja klerikalci — naša najštevilnejša stranka. Jezikovno in narodno vprašanje ne bo več izginilo iz dnevnega reda in dolžnost vsake politične stranke je, da je v tem osnovnem vprašanju vedno pripravljena. „Narodna stranka"' je v svojem programu in v »svojem časopisju že opetovano precizirala svoje in sploh slovensko stališče. Izvrševalni odbor je pa sklenil, da se izdela obširna spomenica, v kateri se zbere vse gradivo in v podrobnostih obrazložijo naše zahteve; v to svrho se je izvolil poseben odsek, kateri bo svoj elaborat imel predložiti izvrševalnemu odboru in glavnemu zboru stranke.^.,Spomenica se bo predložila državnemu zboru. Stranka želi, da se doseže v jezikovnih in narodnostnih vprašanjih enotno postopanje vseh slovenskih in slovanskih strank, vendar ne bo nikoli privolila v tako sramotno ponižen jezikovni program, kakor ga je izdelala slovenska klerikalna stranka. Vsaka preureditev narodnostnih razmer v Avstriji se mora gibati v smeri proti našemu političnemu idealu — narodni avtonomiji. Glavno načelo mora biti, da najde vsak avstrijski državljan povsodi, kjer biva njegov narod v kompaktnih masah, akotudi v manjšini ali sredi drugo-jezičnega ozemlja, pravico v svojem jeziku, da se mora ta jezik slišati do najvišjih mest in mora veljati tudi kot jezik uradov, kateri imajo zadevo rešiti. Uradništvo bodi one narodnosti, kakor večina prebivalstva v okraju; pri višjih inštancah bodi skrbljeno za razmerno število uradnikov onih narodov, kateri žive v dotičnem okrožju; isto velja seveda o osrednjih uradih. Naši poslanci bodo smeli privoliti le taki rešitvi tega vprašanja, ki se strinja z našimi načeli, ali jim vsaj ne nasprotuje. * Stojimo pred pragom novega dr-žavnozborskega zasedanja. Položaj Slovencev je težaven kakor je bil redko-kedaj. Na čelu justične uprave stoji mož, ki je utemeljeval obtožbo proti Badenijevemu ministerstvu radi jezikovnih naredb. Od sedanje vlade je narodne ravnopravnosti še manj pričakovati kakor od poprejšnje. Imamo pa tudi novo slovansko parlamentarno skupino. Močna je do-' volj, da se bo lahko s primernim po- vdarkom zavzela za rešitev jezikovnega vprašanja. Upravičeno tedaj pričakujemo, da dvigne svoj glas. Dnevna fcroniha. V pojasnilo. (XI.— VIII. plačilni razred držav, uradnikov in učiteljstvo.) V štev. 46. „Narodnega Dnevnika" z dne 26. februarja 1.1. piše gospod A. P. v navedenem članku med drugim sledeče: „Kmečki fant z le ljudsko-šolsko izobrazbo, navadni drvar in konjski hlapec lahko postane uradnik in pride v omenjene plačilne razrede. Po dovršeni vojaški službi prestopi k orožnikom in po 12 orožniških službenih letih dobi uradniški certifikat, ter lahko postane državni uradnik". Da bi dosegel svoj cilj, rabi gospod P. tukaj nepošteno orodje in za-sramuje uradnike v obče, posebno pa tisto vrsto, kateri so si izmed vseh uradnikov z največjim fizičnim in duševnim naporom priborili uradniško eksistenco. Fizičnim, ker so morali skozi 12 let najbolj težavno, večkrat s smrtno nevarnostjo spojeno službo delati, duševnim pa, ker so si morali že kot dorastli možje v različnih poučnih kurzih in s samoukom prisvojiti tisto vedo in inteligenco, katera jih je sposobila za uradniško službo. Govori pa g. P. neresnično, če piše, da navadni konjski hlapec in drvar lahko postane uradnik. Dotični je postal uradnik le kot orožniški postajevodja, kateri je 12 let odslužil. Znano je, da postajevodja postane le tisti orožnik, kateri je dovolj inteligenten, torej pač redkokedaj drvar ali konjski hlapec, izvzemši, če je izvan-redno nadarjen in priden in od posta-jevodjev ali stražmeštrov dobi le tisti certifikat za uradnika, katerega smatrajo oblasti radi si pridobljene vede za to mesto sposobnega. S certifikatom v roki pripusti še se ga le k 6 mesečnemu poučnemu kurzu ali praksi za do-tično mesto in če naredi konečno skušnjo, katera v nekaterih strokah gotovo ni lahka, in je pri enakej že marsikateri praktikant z učiteljsko ali gimnazijsko maturo padel, potem še-le postane uradnik. Kaj pa je bil pred 15. leti, je pač vse eno. Ali mislite gospod P., da iz konjskega hlapca ne more postati učitelj? Si prihrani ali podeduje par sto kron, gre zopet na šolsko klop in za 4 leta je učitelj — torej za 4 in ne za dolgih 14 let v katerih je certifikatist imel priliko si marsikatero praktično vedo pridobiti, o kateri še mlad učitelj pojma nima. Gospod P., kaj pa ste bili Vi, ali vsaj večina Vaših tovarišev prej kakor ste šli na učiteljišče? Gotovo tudi svinjski ali kravji pastir, kakor smo bili večjidel vsi, kateri smo iz kmečkega stanu kaj postali. Brezumna pa bi bila radi tega trditev, da se lahko iz svinjskega pastirja postane učitelj. Kar pa se tiče VIII. činovnega razreda, pa Vas lahko s tem potolažim, da lahko na prste preštejete vse tiste uradnike certifikatiste, kateri so v preteklem stoletju dosegli VIII. čin. razred. Če se torej borite za zboljšanje Vašega gmotnega stanja, borite se s poštenim orožjem in ne vlačite pri tej priliki drugih stanov v blato. Za eventualno nadaljno pojasnilo Vam je vedno na razpolago udani Josip Kosi, c. kr. poštni oficijal v Celju — bivši orožnik. Štrajk gostilničarjev in kavarnarjev v Varaždinu. V nedeljo 28. febr. je stopilo 28 gostilničarjev in 5 kavarnarjev v Varaždinu v štrajk zaradi nepravično odmerjene obč. užitnine. Sklenjeno je bilo ustaviti vsako prodajo in postrežbo po gostilnah in kavarnah. v Alkohol in mladostni kaznjenci Med 600 mladostnimi kaznjenci je našel dr. Reinsberg 490 takih, ko jih stariši so bili pijanci. v Umrl je v nedeljo v Gradcu odvetnik dr. K. G. Kummer, 51 let star. v Dr. Derschatta še vedno ni. def. imenovan za predsednika Lloydovega upravnega sveta. Imenovanje je bilo že skoraj gotovo, a so ga preprečili drugi, ki si tudi žele priti na to mastno mesto. v Poljski minister-rojak Abraha mowicz bo po svojem odstopu, kakor poroča „Slovo polskie", poklican v gosposko zbornico in bo opustil svoj državnozborski mandat. Politična fcroniha. b Položaj. Na deželni konferenci nižjeavstrijske soc. demokracije je govoril poslanec dr. Adler o položaju. Ostro je grajal postopanje Bienerthove vlade, katera je mesto, da bi bila dala parlamentu časa, da bi bil iz svoje moči udušil obstrukcijo, rajše zasedanje zaključila ter tako le ministerskega predsednika rešila. Soc. demokratje nimajo zaupanja v vlado ter ji bodo delali najostrejšo opozicijo. Koalicija nemških strank je največji politični pregrešek, ker sili Slovansko jednoto v obstrukcijo. Jedna najvažnejših nalog je rešiti Avstrijo te vlade. „Ne bojimo še novih volitev4", je dejal dr. Adler, „ako pridejo, nas najdejo popolnoma pripravljene". Isti-nitost teh trditev se je kmalu skazala. Včeraj sosenemško-„napredne" stranke združile s klerikalci in kršč. socialci, sklenjeno je bilo, da bodo vse nemške stranke v narodnih vprašanjih skupno postopale. Ustanovi se skupni izvrševalni odbor, v katerem bodo vse nemške stranke zastopane. Gospodje so se tudi že med seboj pogodili o bodočih volitvah ter si vzajemno zasigurali ohranitev sedanjega posestnega stanja. Nemški „napredni" listi sicer o tem molče, pa baš to nam dokazuje, da vse nemške stranke delajo sistematično na to, da bi Slovansko jednoto pognale v obstrukcijo ter tako provocirale za-ključenje zasedanja, razpustitev zbornice in razpis novih volitev. Odium za ta korak vlade bi potem padel na Slovansko jednoto, ki je bila prisiljena poslužiti se te taktike in ne nemške meščanske stranke, ki so vse to z zvito svojo taktiko provocirale. — Včeraj je konferiral ministerski predsednik s češkimi poslanci. „N. Fr. Pr." poroča, da so češki radikalci in agrarci mini-sterskemu predsedniku izjavili, da ne bodo delali obstrukcije proti predlogi o rekrutih in o podržavljenju železnic, ako baron Bienerth poda prej svojo demisijo, ako ne, se bodo posluževali proti njemu najostrejše taktike. Danes se je v parlamentu govorilo, da kani baron Bienerth vsled tega odstopiti. Vse te vesti pa tudi že demontirajo. o Avstro-srbski spor. „Fremdenblatt" glasilo našega vnanjega ministerstva piše, da nima nič proti temu, da je Rusija poskusila na svojo roko srbsko vlado pregovoriti, da vstavi oboroževanje in nastopi pot pogajanj. Avstrija vstraja na svoji zahtevi, da mora srbska vlada storiti prvi korak ter na Dunaju vprašati, kake gospodarske koncesije je Avstrija pripravljena ji dati. Predpogoj vseh pogajanj je pa jasna in odločna izjava Srbije, da za večne čase resignira na Bosno in Hercegovino in da tudi ne bo zahtevala, naj se tema deželama da ka-keršnakoli avtonomija. To je notranja stvar Avstro-Ogrske. Ko srbska vlada izpolni te predpogoje, bode A. O. pripravljena začeti pogajanja o gospodarskih koncesijah in sicer na Dunaju in direktno s srbsko vlado brez vseh Priloga „Narodnega Dnevnika" št. 50 0 socijalnem zavarovanju. (Poročilo dr. Antona B o ž i C a na seji izvrs. odbora Narodne stranke dne 13. februarja 1909. V preteklem zasedanju drž. zbora meseca novembra 1908. je predložila vlada veliko zakonsko predlogo o socijalnem zavarovanju. S tem je izpolnila dolgoletno zahtevo delavstva, ugodila pa tudi zahtevi agrarcev in zastopnikov srednjih stanov sploh, ki so zahtevali, da se pritegne v socijalno zavarovanje tudi samostojne mule obrtnike in posestnike. ^Želji zastopnikov srednjih stanov se je vlada le nerada udala. — Težko je bilo prisiliti vlado k temu koraku. Zato je tem bolj čudno, ako sedaj en del onih poslancev, ki so prej na vlado v ravno omenjenem smislu pritiskali, posebno klerikalni del slovenskih državnih poslancev, ^itaji svoje prejšnje, v svojem časopisju vedno odobravano in kot uspeh hvalisano stališče. Ti „ljudski" zastopniki niso imeli najbrž niti pojma o socijalnem „kmečkem" zavarovanju, kajti drugače si njihovega nastopa ne moremo razlagati. „Narodna stranka" si je bila od vsega začetka svesta, da bode prineslo socijalno zavarovanje, h kateremu bi se pritegnili tudi manjši samostojni obrtniki in kmetje, poleg dobrot tudi bremena. Čakala je vsled tega, da reši vlada to vprašanje in predloži zbornici zakonski načrt. Ko se je to zgodilo, je narodna stranka storila svojo dolžnost v tem oziru, da je potom svojega časopisja obširno in stvarno o vladnem načrtu razpravljala ter širila poznavanje zakonske predloge, da bi se ljudstvo tem ložje odločilo za ali proti temu zavarovanju. Nismo uganjali otročje politike kakor klerikalci, nismo najprej trobentah v svet o uspehih, potem pa se dali politi z mrzlo vodo ljudske nevolje, ampak nastopali smo kakor se mora nastopati v tako važnih zadevah, ki se tikajo gospodarskih ko-ristij našega ljudstva, namreč nastopali smo kot trezni računarji. Ne begati ljudstva, ampak podučiti ga in usposobiti, da se samo odloči, — to je bil vsikdar naš cilj. Vprvo hočem prav na kratko očr-tati vsebino zakonske predloge o socijalnem zavarovanju. Kaj obsega vladna predloga? Predloga o socijalnem zavarovanju obsega prvič bolniško zavarovanje, drugič zavarovanje proti nezgodam in tretjič zavarovanje za onemoglost ter starostno zavarovanje. Bolniško zavarovanje. Bolniško zavarovanje se po vladnem načrtu raztegne na vse mezdne delavce, na delavce na domu in na posle. Ker so obrtni in industrijski delavci že po sedaj obstoječih zakonih bolniškemu z.avarovanju podvrženi, gre tukaj očividno v prvi vrsti za kmetijske mezdne delavce, posebno za posle. — Vladni načrt utemeljuje to razširjenje kroga zavarovancev s tem, da se bode z zenačbo kmetijskih delavcev z industrijskimi delavci uspešno pobijalo oškodovanje kmetijstva vsled vodnega pritiska delavcev iz kmetov v mesta. Res je sicer, da silijo nesamostojni ljudje iz kmetov v mesto in res je, da bodo s tem, ako se tudi kmečke posle, hlapce in dekle ter stalne delavce za slučaj bolezni zavaruje, ti delavski sloji v socijalnem oziru na boljšem, kar je z ozirom na sedanji položaj kmečkega mezdnega delavstva le želeti. Pa moti se vlada, ako misli, da bo bolniško zavarovanje na stalnost delavstva vplivalo. Delavec, ki je na kmetih v bolniškem zavarovanju, ne izgubi tega zavarovanja s preselitvijo, ker se ga mora tudi v mestu kot delavca zavarovati. Na ta način se torej to vprašanje ne da rešiti. Zavarovanje samo bode za kmeta občutno breme, ker bo moral za bolniško zavarovanje svojih poslov plačevati svoj prispevek. Ker je pa kmet v slučaju bolezni svojih poslov oproščen različnih sitnostij in stroškov za posla, zato se po mojem mnenju kmetje bolniškemu zavarovanju samemu ob sebi najbrž ne bodo upirali. Zavarovanje proti nezgodam. Glede zavarovanja proti nezgodam predlaga vladni načrt spremembo obstoječih zakonov z ozirom na finančno saniranje zavarovalnic proti nezgodam. Te državne zavarovalnice imajo namreč od leta do leta večji primanjkljaj. Temu nedostatku hoče se odpomoči s tem, da se v bodoče dajatve ne bodo preračunjale po povprečni skupni vsoti mezd, zasluženih v podjetju, ampak zavarovalni prispevki bi se računali ločeno za vsakega posameznega zavarovanega delavca, ki je v okrajnem zavarovalnem uradu v razvidnosti, posebej. Omenjati je tudi/važno določbo, da bodo po vladni predlogi morali nositi bremena za zavarovanje proti nezgodam edino le podjetniki, oziroma delodajalci. To bode za naše podjetništvo zelo občutno zvišanje izdatkov. Onih deset odstotkov, katere so dosedaj prispevali delavci, — moral bo namreč sedaj plačevati tudi delodajalec. Zavarovanje za onemoglost in starostno zavarovanje. Najvažnejše določbe vladne predloge se dotikajo zavarovanja za onemoglost in starostnega zavarovanja. Le o tem zavarovanju hočem nadalje govoriti. Vladni načrt stoji na stališču, da se mora v to zavarovanje pritegniti tudi samostojne, pa gospodarsko slabe osebe — in da se mora za samostojne in nesamostojne ustvariti skupno zavarovalno upravo. Vendar odklanja vladni načrt enotnost zavarovanja nesamostojnih in samostojnih. Glede mezdnih delavcev (nesamostojnih) določa, da se naj uvede za mestne delavce zavarovanje za starost in onemoglost tako, da dobi delavec z dovršenim 65. letom starosti starostno rento, ako pa onemore prej, pa dobi rento za onemogle. — Glede samostojnih oseb, podvrženih zavarovanju, pa določa, da te osebe ne morejo biti zavarovane za onemoglost, ampak samo za starost ter da naj dobivajo po dovršenem 65. letu starostno rento. — Višina rent je odvisna od dobe in višine vplačevanja. Zaostalim (dedičem) se dovoli enkratna glavnična odpravnina. Ženskim zavarovancem se v slučaju poroke vrne polovica za nje vplačanih prispevkov. Kdo mora biti zavarovan? Od nesamostojnih (delavcev) so zavezani v zavarovanje : indù strijski, obrtni in kmečki delavci, dninarji, posli, pri gospodarstvu sodelujoči rodbinski člani, vajenci, delavci na domu, domači učitelji, domače šivilje, domače perice, postrežnice itd. Zavarovalna dolžnost se prične s 16. letom starosti; izvzete so že onemogle in več nego 60 let stare osebe. Temu zavarovanju niso podvržene osebe z letno plačo in kojih prejemki presegajo mesečno 200 K ali letno 2400 K. Izmed gospodarsko samostojnih oseb so zavarovanju podvrženi vsi imetniki kakega obrtnega ali kakega druzega pridobitnega podjetja ali kmetijskega ali gozdarskega obrata. Izvzeti so tisti, kojih letni dohodek presega 2400 K, ali ki nimajo redno v delu več nego dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini. Prispevki za zavarovanje. Prispevki se preračunajo pri delavcih (nesamostojnih) po mezdnih razredih. Polovico prispevkov plačuje delavec, polovico delodajalec. Prispevke pri samostojnih (obrtnikih in kmetih) določa predloga tako, da naj znaša mesečni prispevek pri dohodku do letnih 480 K po 50 v, pri letnem dohodku med 480 in 2400 K pa najmanj 1 K. — Deželnim zborom naj bi bilo pridržano, da ta minimum (mesečno 1 K) po potrebi zvišajo. Načrt Jaje zavarovanim na prosto, da prispevke prostovoljno zvišajo, pri čemur imajo to dobro, da dobijo starostno, na podlagi prostovoljnih prispevkov preračunjeno rento že z 55. letom. Doba čakanja. Za dosego rente za onemogle znaša čas čakanja 200 prispevnih tednov. — Všteje se delavcu čas vojaške službe, nezmožnosti za delo vsled bolezni ali čas, v katerem plačuje delodajalec prispevke zanj. Pri starostni renti znaša čas čakanja 30 let brez ozira na eventuelno prenehanje prispevanja. — Za tiste, ki postanejo za zavarovanje obvezni ob nastopu zakona ali v naslednjem letu, znaša ta čas 200 prispevnih tednov. Uprava zavarovanja. Za socijalno zavarovanje bi se po načrtu ustanovili okrajni zavarovalni uradi kot prva stopnja, deželni uradi (rentna komisija, deželni urad in zavarovalnica proti nezgodam) kot druga stopnja in državni urad (blagajnica rent za onemogle in starostnih rent na Duuaju) kot najvišja stopnja. — Vrhu tega se za razsojanja sporov ustanovijo zavarovalna sodišča v posameznih d|j|lah, na Dunaju se pa ustanovi c. kr. višje zavarovalno sodišče kot prizivna oblast, Stroški zavarovanja. Stroški zavarovanja za starost in onemoglost (to so stroški za upravo, rente in dajatve) se pokrijejo iz prispevkov zavarovancev in delodajalcev in iz prispevkov od strani države. Pri d e 1 a v c i h je prispevek, kakor že omenjeno, stopnjevan v šestih mezdnih razredih od 12 v do 72 v na teden. Pri pomaga j očih rodbinskih udih so prispevki stopnjevani v treh mezdnih razredih po 12 v, 24 v in 36 v na teden. Pri samostojnih znaša prispevek, kakor že omenjeno, 50 vinarjev ozir. 1 K. Skupni letni prispevek vseh v zavarovanje za starost in onemoglost plačujočih oseb je proračunjen na okroglo 129 miljonov kron. Od te svote bi zadelo samostojno pridobivajoče okroglo 28 miljonov, delodajalce za zavarovanje uslužbencev vštevši rodbinske člane okroglo 55 miljonov in delavce okroglo 46 miljonov. Sk u p n i stroški zavarovanja za onemoglost in starost bodo znašali v prvem letu 13'8 miljonov, v četrtem letu 27 miljonov, v desetem letu 106'2 miljonov, v 20. letu 206 miljonov, v stanju stanovitnosti utegnejo znašati okoli 305 miljonov kron. — V pokritje teh stroškov služijo skupni letni prispevki plačujočih, razven tega daje država v prvih štirih letih po dva miljona kron, od četrtega leta naprej pa državni prispevek vedno narašča in bi znašal v 10. letu po začetku zavarovanja 36'8 miljonov, v dvajsetem letu 77'9 miljonov, v 40. letu 91'6 miljonov in v stanju stanovitnosti okroglo 98'4 miljonov kron. Visokost rente. Koliko bi pa zavarovanci dobili na leto? Po preračunih znašala bi renta delavcev za slučaj onemoglosti povprečno po dvajsetih letih letno 279 K, po tridesetih letih 321 K in po štirdesetih letih 366 33 K. — Visokost rente se ravna po šesterih mezdnih razredih. Pri samostojnih znašala bi renta, ako se računi na leto 12 mesečnih prispevkov à 1 K, po dvajsetih letih vplačevanja 198 K, po tridesetih letih 222 K in po 40 letih 246 K. Stališče o vladnem načrtu. Po tem zelo površnem orisu vladnega načrta bi se vprašali, kako stališče naj zavzemamo k tej velevažni gospodarski predlogi? Gre za eminentno gospodarsko vprašanje, o katerem ne morejo in ne smejo v prvi vrsti odločati posamezne politične stranke, ampak v katerem naj odločajo prizadeti faktorji sami. — Gre za žepe naših trgovcev, obrtnikov, kmetov, sploh podjetnikov in delavcev, enih nič manj kakor drugih. — Ti se morajo po treznem premišljevanju sami odločiti ter se morajo sami izjaviti. Deloma so se posamezni prizadeti sloji že izjavili in stališče zavzeli. Povdar-jati mi je v tem oziru sledeče: — Delavstvo — kmetijsko ravno tako kakor tovarniško in obrtniško — zahteva naravnost zasiguranje za starost in onemoglost ter uzakonitev vladne predloge v najkrajšem času. Hoče si ustvariti za onemoglost neke, če tudi nizke stalne dohodke, in če treba to tudi z lastnimi žulji. Tej splošni, že davno izrečeni zahtevi delavstva se je vlada udala in plod teh zahtev je ravno predloga o socijalnem zavarovanju. Obrtništvo, v kolikor bo spadalo po načrtu, ako postane zakon, v krog zavarovancev, je sklenilo v nekolikih shodih, da zahteva uzakonitev zakonske predloge; ugovarjalo pa je, da bi se naj za obrtniški stan izvedla posebna zavarovalne organizacija. Tudi se je ugovarjalo, da se mora izvesti zavarovanje ne samo za starost, ampak tudi za onemoglost. Kar se tiče prvega ugovora, da se namreč naj ustvari za obrtnike posebna zavarovalna organizacija, zdi se vsaj meni ta zahteva neutemeljena. Stroški zavarovalne uprave so ogromni. Vlada hoče k tej upravi prispevati letno 2 miljona kron. Ako se naj ustvari posebna organizacija za zavarovanje obrtnikov, nastali bi s tem zopet velikanski stroški, katerih pokritje bi na eni strani zadelo državo, na drugi strani bi v precejšnjem delu obtežilo zavarovance (obrtnike) same. S tem bi se znižala obrtnikom renta — in tega vendar obrtniki nočejo ali vsaj hoteti ne morejo, ker bi s tem sami sebi stališče poslabšali. Tudi iz razloga, ker je usoda obrtnikov in delavcev približno jednaka in ker se splošno gospodarsko stališče deh vcev in obrtni- kov ne loči, bilo bi želeti, da ne pride do dveh samostojnih uprav, ampak da se izvede zavarovanje enotno s skupno upravo ! Enotno zavarovanje imelo bi za posledico tudi to dobro, da bi bil riziko za posamezne zavarovane sloje skupen in ravno vsled tega za posamezni stan manjši. Pritrditi pa moram ugovoru, da se v vladnem načrtu za samostojne zavarovance ni uvedlo zavarovanje za onemoglost, ampak samo zavarovanje za ! starost. Usoda obrtnika je slična usodi delavca. Tudi obrtnik lahko postane vsled bolezni za delo nezmožen, popolen invalid. Delavec — obrtnikov pomočnik — ako postane za delo nezmožen, dobi za ta slučaj rento — in vendar v največ slučajih nima skrbeti ne za ženo, ne za otroke. Obrtnik, ki ima skrbeti za sebe, ženo in največkrat tudi še za veliko število nepreskrbljenih otročičev, je v slučaju predčasne onemoglosti izročen javni miloščini in stradanju, — ne dobi one-moglostne rente. To vendar ne gre. In ravno zaraditega mora biti naša zahteva, da se vladni načrt izpremeni ter tudi za gospodarsko samostojne zavarovance (obrtnike in kmete) ustanovi poleg zavarovanja za starost tudi zavarovanje za onemoglost. Kaj pa kmetijstvo ? Kmetje izrekli so se na klerikalnem kmečkem shodu v Ljubljani proti zavarovanju in vodja slovenske ljudske stranke je pozabivši delavski in obrtniški stan navzoče kmete zagotovil, da bodo poslanci, kolikor jih je pod njegovo komando, glasovali proti zavarovanju in ljudstvo ubogali. — Čudno je, da se je na klerikalnem kmečkem shodu v Gorici izrekla pretežna večina za so-cijalno zavarovanje. Klerikalci na Štajerskem ne vejo z vprašanjem glede zavarovanja kaj početi. Ne bi se radi zamerili kmetom, ne prišli bi radi v nemilost pri delavstvu — in izjavljajo, da sta „Slov. Gospodar" in „Straža" odprta vsem, ki se hočejo glede soci-jalnega zavarovanja javno, najsibode za ali proti izreči, samo liberalcem ne. V tako važnem gospodarskem vprašanju na ta način cincati in svojo nedelavnost in neznanje ljudskih potreb prikrivati, je „ljudske" stranke iu „kmečke zveze" nevredno. Brezdvomno je, da je socijalno zavarovanje kmetijstva potrebno in priporočljivo. Poglejmo sedanji težki položaj različnih prevžitkarjev in onih, ki morajo prevžitek dajati! Koliko bede, koliko medsebojnega sovraštva, koliko sodnijskih prepirov, ki povzročajo propad mnogih kmetij! Že s tem, da bi se prevžitki če ne popolnoma odpravili ampak vsaj omejili ter bremena prevzemnikom zlajšala, o čemur bi se morala v zakon sprejeti posebna določba, bilo bi našemu kmetovalcu zelo in izdatno pomagano Četudi nizka renta za starost, bi osigurala staremu in za delo nezmožnemu kmetu prenesljivo starost in bi prinesla v hišo dohodke, kateri bi prišli v dobro celi kmečki družini, ako vlada v njej soglasje in medsebojna pomoč; ako pa se stari in mladi ne sporazumejo, osigurala bi renta starim vsaj deloma življenje v starosti ter jih storila kolikor toliko neodvisne. Da se renta ne more doseči brez lastnih prispevkov zavarovanca, je bilo od vsega začetka umljivo. Nekaj pa je, kar stori vladno predlogo v tej obliki, kakor je sedaj državnemu zboru predložena, nesprejemljivo, — namreč visokost prispevkov in manjkajoče zavarovanje za onemoglost. Prispevki, katere bi moral kmet plačevati za socijalno zavarovanje, so tako visoki, da jih redno ni mogoče zmagati. Kmet že danes toži čez velike davke, kateri so neznosni posebno zaradi različnih visokih deželnih, okrajnih in občinskih doklad. — Kmet opravičeno toži o visokosti delavskih in po-selskih mezd, ki so ravno v zadnjih letih poskočile z neprimerno hitrostjo na nezdržljivo visokost. Naprtitimu sedaj še hujše breme socijal-nega zavarovanja s tako visokimi prispevki bilo bi neod-p ust no. Srednji kmet s posli in domačimi otroki, ki mu pri gospodarstvu pomagajo, moral bi plačevati zavarovalne prispevke za sebe, svoje domačine in za posle, vrhu tega bi moral plačevati polovico prispevkov za bolniško zavarovanje itd. Ako trdim, da bi v normalnih razmerah znašale te dajatve od 30 do 50 kron na leto, gotovo ne pretiravam. — Leto za letom tako visoke prispevke plačevati je za našega kmeta tem težje, ker sedo sedaj še ni rešilo vprašanje o razdolže-nju kmečkih posestev, o preu-stroju dedne pravice za kmečko ljudstvo, o preosnovi zemljiškega davka itd. |Dokler ne bodo druga kmečka vprašanja rešena in dokler ne bo zasigu-ran obstanek našega kmetijstva, tako dolgo se mu tako velikih bremen ne' sme nalagati. Vrhu tega je vladna predloga v sedanji obliki nesprejemljiva zaradi tega, ker ne določa rente za onemoglost. Vprašamo, kaj pomaga kmetu zavarovanje za starost od 65. leta naprej, ako te starosti v največ slučajih niti ne doseže? Kaj mu pomaga zavarovanje, ako ni preskrbljeno za slučaj, da pred 65. letom svoje starosti od napornega dela in truda od zore do mraka popolnoma onemore ter postane za vsako delo nezmožen? Oče leži v bolezni in je za delo nezmožen, — mati se peha za otroke, kopa otrok strada; oče je plačeval za starostno zavarovanje — sedaj, ko je pred tem časom obnemogel, pa ne dobi ničesar! Delavec v takem slučaju dobi letno rento, mali kmet, ki bi rento ravno tako potreboval, je ne dobi! Takega zavarovanja pripustiti ne smemo! Vprašam dalje, ali je po novi zakonski predlogi skrbljeno za z otroki mnogobrojno obdarjene družine, katerih je ravno na kmetih toliko? Ali jim je zlajšano breme prispevkov? Je li skrbljeno, da se starišem z velikim številom otrok vsaj deloma odvzame skrb za slučaje največjih potreb, in se jim daje vzgojevalne prispevke itd.? — Za vse to ni skrbljeno in zaradi tega je treba vladni načrt predrugačiti, Še mnogokaj bi se dalo sedajnemu vladnemu načrtu ugovarjati. Pravim pa, da se zavarovanje za starost in onemoglost vseh delavskih slojev,malih kmetov in obrtnikov mora izvršiti. — Ideja sama je zdrava in dobra-Le način izvedbe je pomanjkljiv glavno v grajani h potezah. — Treba jetorej, da se vladnina-črt temeljito preustroji, da se v njem u^pravičenezahteve posebno samostojnihzavarovan-cevtemeljitejeupoštevajo ter samostojnim ne nalagajo tako visoka bremena, ki utegnejo peljati ne k blagoslovu posebno k m e t i j s t v a, am p ak kpro-padu. R. Diehl žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-15 MftNMM**** MMMMMi Dva krasna moderna lestenca za plin (za salon in jedilno sobo) sta naprodaj po nizki ceni. — Vpraša se v ,.Zvezni tiskarni" v Celju. 144 x Postne hran. račun st. 54.366. | a Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine Telefon št. 48. i r =======^^ ppi denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. I ACTil O flippt «« registrovana kreditna in stavbena zadrnga ■ ■ mJß%Jßmwm ^ z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- Affi C^A /C^/ \ nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po f^* VU 9111 \ «J /O J Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek_plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na 'račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih © © © © © Pisarna je v Celju, RotovSke ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © ■■■■■■■■F €dino narodno ((assodo podjetje V Celju. prVa južnostajerstia IjatnnosesHa Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnib ::: kamnov itd. ::t Brušenje, puliranje in strnganje kamena s stroji. industrijska dražba. Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih Trst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih «grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iBte. ;;: posredovanj drugih velesil. Tako ofi-cijozno glasilo. Nemški in madžarski listi objavljajo še nadalje senzacionalne vesti iz Srbije z očividnim namenom hujskati na vojsko. O miroljubnem mišljenju srbskega naroda nam priča članek belgrajske „Večerne pošte", ki pravi, da prav gotovo ne pride do vojske. List' poziva narod, naj se prime svojega dela, ker je dežela že dovolj pretrpela v minulih mesecih, ko je bila takorekoč vsa trgovina ustavljena. Aneksija Bosne in Hercegovine stane Srbijo že 50 milijonov dinarjev, katere bo moral srbski narod plačati. Čas je. da se hujskanje preneha, ljudstvo pa naj ne posluša več hujskačev, ki po kavarnah razsajajo in ščuvajo. Ako bi tudi nemški in madžarski listi v tem smislu pisali, bi prišlo kmalu do za obe stranki častnega in zadovoljivega sporazumi jen j a. o Boj za predsednika. Kršč. socijalci vzdržujejo kandidaturo dr. Pattaia ter npajo, da ga bodo vsi Nemci soglasno volili. „Union" piše, da ima slovanska večina v parlamentu pravico na to, da se iz nje srede izvoli predsednik. Dr. Pattai kot predsednik bi bil tudi zato posebno nevaren, ker bi kar ex presidio uvajal v parlament one navade, katere so kršč. socijalci upe-ljali in uveljavili v dunajskem mestnem zboru in v nižjeavstr. dež. zboru, kar bi pa bilo parlamentu prav gotovo na veliko škodo. v V ogrski magnatski zbornici je govoril grof Tisza o aneksiji Bosne in Hercegovine. Tisza pravi, da popolnoma odobruje postopanje vojnega ministra v tem vprašanju, da je bila aneksija potrebna in da je on pripravljen nositi tudi vse posledice aneksije. Tisza pravi, da je pripisovati nasprotstva. ki so navstala v evropskih državah proti aneksiji pripisovati angleškemu vplivu ter očita angleškemu narodu, da si pač po krivici domišljuje, da mu je božja previdnost podelila misijo soditi o postopanju še nerazvitih narodov. (Tu se vidi, da Madžari Angležem ne morejo odpustiti, da so spoznali nevarnost ve-likomadžarske ideje in brutalne madža rizacije slovanskih narodov na Ogrskem). Posebno hujskajoče je govoril Tisza o Srbiji. Dejal je, da bi bila strahopetnost, mirno vtakniti v žep srbske provokacije ter atentat na ugled A.-O. kot velesile, ako bi Srbiji dovolili kompenzacije na tak način, da bi si ta domišljala, da smo se zbali nje groženj. Ogrska bode podpirala z vso energijo vse korake skupne vlade glede rešitve tega vprašanja. To pretiravanje je v trenotku, ko je mirna rešitev avstro-srbskega spora na najboljšem potu, na tako vzvišenem mestu kakor je ogrska magnatska zbornica pač popolnoma neumestno. v Položaj na Hrvatskem. Baron Rauch je bil te dni na Dunaju in pravi, da je cesarju poročal, da se je položaj v teku minulega leta popolnoma spremenil. Koalicija propada, tako trdi Rauch, duhovi so se pomirili in kmalo bo mogoče zopet uvesti parlamentarni način vlade na Hrvatskem. — Danes je začela sodna razprava proti srbskim „ve-leizdanikom"'. Obtožbo zastopa „slavni" drž. pravdnik Accurti. Pravda bo trajala do 7. aprila. Ako bi do tega dne ne bila končana, bo razprava pretrgana in se bo nadaljevala še le 14. aprila. Štajerske novice. a „Stražina" obrekljlvost. V soboto smo v „N. D." prijeli dr. Korošca radi njegove neresnične trditve o sta-4išču „Nar. str." napram zavarovanju za starost in onemoglost pri Sv. Križu bi. Slatine. Dr. Korošec si ne ve dru- gače pomagati iz zadrege, kakor da v ' „Straži"' zabavlja, da „noben član (izvršev. odb.), to vemo iz „gotovega" vira ni vladnega načrta zaradi (!) zavarovanja preštudiral". O resničnosti te Koroščeve trditve priča danes pri-občeni referat g. dr. Božiča. Da se klerikalci ne sramujejo take neumne lažnjivosti in obrekljivosti! Sicer pa — saj vemo: finis sanctificat media! d „Kupico zavrčana" očita ljubi naš prijatelj „Slovenec" nekaterim gospodom v Celju, ki delajo pri Glavni mlekarni. Žalostno, če ne ve ničesar druzega povedati! Mi bi sicer lahko gg. klerikalcem vrnili (a to upravičeno) z enakim denarjem; saj še ni dolgo tega, kar je bil dr. Korošec v Celju! Celjskim klerikalcem pa bodi povedano, da bodo s tako neumnimi noticami spravili vse goste od Terscheka. Če se jim bode po „Slovencu" od različnih klerikalnih špicljev očitala vsaka kupica vina, niso neumni, da bi tje zahajali! Škodo bo pa trpel g. gostilničar, katerega poznamo sicer kot kulantnega moža, in pa celo podjetje. d Celjski trgovec Victor Wogg in „petroljum". Opozarjamo nemški narodni svet za Spodnje Štajersko, da pošilja trgovec V. Wogg v Celju slovenskim trgovcem po deželi slovenske ponudbe za prodajo „petrolja". Sicer g. Wogg še ne zna dobro slovenski; piše n. pr., da „kar cena in kakovost zadene, je pripravljen usako konkurenco podceniti". Pa počasi se bode že naučil, saj kaže dobro voljo in usluž-nost Slovencem s tem, da tudi pošto lepo slovenski napiše. Ako bode še imel slov. dopisnice in ako bode daroval C. M. družbi 1000 K, potem lahko sigurno računi na naročila, ker bode s tem pokazal, da je res naše gore list! Zato, g. Wogg, le pogumno naprej ! d Wolf — ein deutscher Mann ! Minul petek so priredili nemški radikale! v Aninih dvoranah v Gradcu velik shod, katerega so se udeležili Wolfijanci in pa pristaši viteza z rdečim nosom, Schönererja. Wolf je mlatil svojo slamo, iz katere se da le redko še kako zrno izmlatiti. Vočigled pisa-renju spodnještaj. nemških lističev in pa znanega „Štajerca" bodo pa vseeno zanimive te Wolfove besede: „Radikale)' se trudijo usodo nemšk. naroda v Avstriji tako voditi, da najde velik, vroče pričakovani trenutek še nemštvo v Avstriji! Kje so tedaj „veleizdajalci" ? Po Wolfovem govoru so se pa vzdignili schönerijanci in so ga račeli napadati. Neki Wastl mu je očital, da mu je mandat pripihal isti „strupeni dih klerikalizma", proti kateremu se je Wolf, oče losvonromovstva tako navdušeno boril; neki Heidinger je očital Wolfu, da bi njegova kum-pana Mühlwerth in Pacher celo (!) odobravala jezikovno predlogo za Češko, ako bi Pacher postal minister. Royer je očital Wolfu, da je glasoval za volilno reformo, izvor vsega hudega za Nemce. (Demokratični so namreč naši Nemci le takrat, kadar se love za delavci. Če jim pa ti pokažejo hrbet, se razburjajo nad „internacijonalnostjo" delavstva!) Ta očitek je Wolf a tako razburil, da je šel s pestmi nad govornika. V dvorani je zavladalo grozno kričanje in psovanje; nemški dijaki so se medtem medseboj kontrahirali, da je bilo veselje. Nemška kri bo tekla v potokih! Konečno se je Wolf „pral"; a mu je stvar šla slabo izpod rok . . Shod se je v splošnem razburjenju zaključil. Kakor poroča graški „Volksbl." so zborovalci popolnoma pozabili na vahtarico . . a Glasbena šola Ljubljanske glasbene matice v Celju priredi svoj prvi koncert dne 7. marca 1.1. ob 6. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Blagajna se odpre ob 5. uri, kjer se bodo dobivali tudi programi po 20 h. Simfonija Veltava izvajala se bo na štirih glasovirjih. d Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v i^elju je poslal veleč. g. Janez Gnezda, župnik v Veliki Dolini na Kranjskem, 30 K v blagi namen, za kar se mu izreka najtoplejša zahvala. d Premena posesti. V Vojniku je kupil krčmar Ratej vilo grofa Stubenberga. b V Braslovčah se je vršil 1. in 2. t. m. poučni tečaj „Krščansko soci-jalne zveze". Obžalovanja vredno je, da so se zbrali klerikalci v nemšku-tarski gostilni Stanzerja, kateri se je težko odločil razvesiti slovensko tro-bojnico. Godijo se zares čudne reči. Gospodje klerikalci porabijo vsa sredstva, da le dosežejo svoj cilj. H koncu govora je namreč govornik vprašal: „Kateri nima denarja pri sebi, naj vzdigne roko, da dobi zastonj kosilo." Na ta način se dobi seveda lahko dosti udeležencev, če se na shodih zastonj jé in pije. Kosilo se je morda plačalo iz blagajne „obmejnih Slovencev", katera je še do danes brez izkazanih računov. Kaj ne, gospod dr. Korošec? b Moška podružnica sv. Cirila in Metoda za Rečico-Nazarje in Mozirje je zopet poslala naši družbi 65"40 K in sicer se je zopet nabralo pri gosp. Ant. Turnšeku v M. Nazarju 17 K in pri njemu na njegov predlog del daca dali zbrani krčmarji 38 K, Katica Čuježova na Rečici 9 kron in Stermšek v Mozirju 1'40 K, skupaj 65'40 K. Da podružnica tako živahno deluje, je zasluga vstrajnega delovanja odbora in gosp. inženirja V. Tnrnšeka, kateri se je trudil ustanoviti podružnico. Vsem darovalcem prisrčna hvala! d Iz Gotovelj. Vsled posredovanja žalske kmetijske podružnice je imel pretečeni četrtek naš kmetijski potovalni učitelj, g. Goričan v Roblekovem vinogradu pri Sv. Jederti praktiški pouk o rezanju trsa. Navzoč je bil odbor kmetijske podružnice skoraj polnoštevilno in zbralo se je k pouku prav lepo število starih in mladih Go-tovljanov, ki smo, ne oziraje se na to, da je sneg kar sipalo na nas, kakor kakšna mnogoštevilna komisija s škarjami hodili od trsa do trsa ter smo pod strokovnjaškim vodstvom gospoda potovalnega učitelja debatirali, kakšno obliko je dati trsn, da bo prav uspeval in rodil. Sprejeli smo od gospoda učitelja mnogo krasnih praktičnih migljajev. Prezeble ude smo ogreli potem v kleti g. Robleka vživajoč gostoljubnost našega g. poslanca v polni meri. V topli sobi smo še marsikatero koristno rekli. G. Goričan je podal še mnogo lepih naukov o vinarstvu in svojih doživkih in praktičnih izkušnjah, katere si je pridobil na svojih potovanjih v tujini; g. Mihalj Jošt je pripovedoval zanimive podrobnosti s svojega poučnega potovanja po Češkem; glasile so se prisrčne zdravice. Srčna zahvala naši kmetijski podružnici, g. Goričan u in posebno našemu gospodu državnemu poslancu g. Robleku za to krasno prireditev! d V Konkurz je prišel v Mariboru g. Ferd. Janšek, trgovec s špe-cerijo v Mariboru, Tegetthoffova cesta Konkurzni komisar je deželnosodni svetnik dr. Wokaun, upravitelj kon-kurzne mase dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru. b Iz Ljutomera. Kaj pa je z našo bolniško blagajno? Kakor slišimo, so nastavljeni tukaj ljudje, ki ne vedo razločevati vrednosti goldinarjev od kron. Samo nemškutarjem ne smemo zameriti, če se tupatam malo zmotijo, saj je to vendar človeško. b Iz Ljutomera. Zima je huda, hrane primanjkuje, zato pa tisti drzen ptiček vedno čivka v „ptujski kroti". d Umrl je v Slov. Bistrici mizar Jože Lorber, star 89 let. Bil je pristaš nemške stranke. d Električno razsvetljavo z obloč-nicami je upeljala tvrdka Riitger na svojem skladišča pri hočkem kolodvoru. d Iz Cirkovec pri Ptuju piše dopisnik v „Slov. Gospodarju" z dne 25. febr. t. 1. št. 8 v zadevi nove postaje, kjer hvali Korošca in Piška, da sta ta dva državna poslanca delavna, ki se potegujeta za omenjeno novo postajo. To je pa kratkomalo neresnično. — Občina Cirkovce spada v delokrog ptujskega okraja in to ve vsakdo, da je za ptujski okraj državni poslanec g. dr. Miroslav Pio j. — Torej Korošec in Pišek nimata s Čirkovčani nič opravka. Pedenj dolg jezik kupiči že več let v Ciikovcah jezo in sovraštvo. Dokler ta ne zgine, ni upanja, da bi došlo do določbe postajališča v Cirkovcah. d Težko ranil je v Rogoznici pri Mariboru na pustni torek ob priliki nekega plesa fant Čepe ženo in hčer krčmarja Frangeša, kateri sta pomirjevali v nekem prepiru. Ženi je z nožem razrezal celo ramo, hčerko pa ranil z nožem trikrat v obrazu. d Za „Narodni sklad" je nabral g. Jakob Kumerc iz Slivnice na pustno nedeljo v veseli družbi pri g. Grasel-liju 4 K. — Prisrčna hvala! d Prostovoljna požarna bramba v Hočah se je zaradi odstopa načelnika in njeg. namestnika razpustila. Ali bi ne bilo mogoče ustanoviti slovenske? d Umri je v Gortini pri Muti lesotržec I. Ferk, star 67 let. b Dvojna mera pri c. kr. lin. ravnateljstvu v Gradcu. Čitalo se je v Vašem cenjenem listu, da so na ovadbo nekega mestnega urada zažu-gali davčnemu uradniku disciplinarno preiskavo, ker je kolkoval zglasilno polo o vojaški taksi z narodnim kolkom. Pa ravno taisto je tudi storil davčni asistent Suske v Mariboru, razloček je bil le v tem, da taisti ni porabil narodnega kolka, temveč znamko z Bis-markovo glavo. Hotel je s tem namreč namigniti, da bi rajši plačeval vojaško takso Prusiji kakor pa Avstriji. Mislite li, da ga je kdo poklical zaradi tega na odgovor? Gotovo ne, ker visoka gospoda v Gradcu se bojda tako boji Bismarka, da bi rajše odpustila deset Slovencev, kakor pa da bi enega uradnika Bismarkovca malo strahovala, Dotična pola je pri okrajnem glavarstvu v Mariboru na ogled. Kranjske novice. V Postojni je umrl 1. t. m. zvečer vrl narodnjak in naprednjak, posestnik in trgovec g. Anton Ditrich, spoštovan daleč naokrog. o V gospodinjsko šolo na Vrhniki se je sprejelo 51 učenk, mnogo se jih je zaradi pomanjkanja prostora moralo odpustiti. o Osrednja perotninarska za druga priredi jutri 4. t. m. sestanek perotninarjev in rejcev malih živali v Ljubljani v Hotel Lloydu ob 8. uri zvečer. o Slov. glasbeno društvo „Ljubljana" (konkurenčno klerikalno društvo „Glasb. Mat.") je imelo 1. t. m. občni zbor; predsednikom društva je izvoljen dr. Vlad. Pegan. o Porotna obravnava zoper Julija Mazele iz Gradca v Novemmestu se je pričela včeraj 2. t. m. Obdolžen je zlorabe uradne oblasti v 1. 1904. Kupoval je takrat graščino Krupo od barona Apfaltrerna. Baš isti dan, ko se je sklepala pogodba, pa je prišla na baronovega zastopnika brzojavka od Kanschega z Dnnaja, ki je ponujal 10.000 K več. Mazelle je baje ukazal uradnici, da brzojavko za par ur zadrži. S tem je podano hudodelstvo. Stvar ni prišla takrat v javnost, ampak šele leta 1907. o priliki državno-zborskih volitev, ko je Mazelle nastopil kot slov. napredni kandidat zoper klerikalca Šnkljeta. Takrat so klerikalni časopisi zadevo raztrobili. 8>