foStnica plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	!- Cena	posamezni	številki	Din	1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis z« trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani« Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v. Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95R.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	5.	septembra	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	103.
Izvozniški
V nedeljo se sestanejo v Beogradu delegati zbornic in gospodarskih korporacij iz cele Kraljevine k VII. iz-vozniškemu kongresu. Svrha teh kongresov je v prvi vrsti, da ocenijo vsakoletno žetev, stanje proizvodnje v državi in izglede, ki se odpirajo našemu gospodarstvu za izvoz v jesenski in zimski sezoni. Poleg prognoze, ki jo sestavlja vsakoletni izvozniški kongres o izvozni konjunkturi, bo podano na kongresu tudi poročilo o razvoju našega izvoza v pretekli izvozni sezoni 1928/1929 in o ukrepih ter akcijah, ki so potrebne, da se naša poljedeljska produkcija pospeši. Delegatom bo predloženo tudi poročilo o rezultatih lanskoletnega kongresa in usodi resolucij, ki so bile na njem sprejete.
S tem je glavno delo izvozniškega kongresa končano, vendar se kongres ne omejuje le na izvozno bilanco in prognozo, marveč že od prvega po-četka stavlja na dnevni red najaktualnejša vprašanja, ki so v zvezi z našo izvozno trgovino. Za letošnji kongres je bila po sklepu spomladanske konference zbornic v Novem Sadu stavljena na dnevni red razprava o nedo-statkih našega prometa. Obsežen kompleks vprašanj, ki ga obsega ta tema, je razdeljen na štiri samostojne referate. O stanju in potrebah železniškega prometa bo poročal tajnik zagrebške zbornice dr. L u j o K a r-
m a n 8 k i. O nedostatkih v poštnem,
brzojavnem in telefonskem prometu bo podal obsežno poročilo tajnik ljubljanske zbornice Ivan Mohorič. O stanju našega rečnega prometa bo referiral dr. Mirko Kosič, tajnik novosadske zbornice, dočim je zadnji referat o stanju in gradbi naših cest prideljen Trgovski in industrijski komori v Skoplju.
Moramo priznati, da je dnevni red kongresa srečno izbran in spretno sestavljen. Notorno je, da so naša prometna sredstva za potrebe naraščajočega prometa še vedno nezadostna in da kljub vsem naporom in žrtvam niti železnica, niti pošta, niti ceste, pa niti rečna plovba ni še na oni višini, kakor jo zahtevajo vedno težje prilike v našem izvozu. In kdo je bolj interesiran na zboljšanju teh prometnih sredstev, kot ravno gospodarski krogi, katerim je dober promet predpogoj uspešnega udejstvovanja v eksportu. O vseh točkah dnevnega reda so priredile zbornice ob-
kongres.
sežne poizvedbe potom pismenih anket, ki so dale obilo gradiva. Predlogi in zahteve gospodarskih krogov se sedaj že mesec dni podrobno proučujejo, da se iz njih izkristalizira program dela, ki bo v obliki referatov in resolucij predložen kongresu.
Zbornica za TOI v Ljubljani je vsem referentom na kongresu dostavila izčrpne podatke o gospodarskih potrebah Slovenije, o stanju železniškega prometa 'in cest ter o potrebi regulacije Save, da se tudi Sloveniji omogoči, da prebazira del svojega tovornega prometa na plovne reke in razbremeni železniško omrežje. Poleg tega je izdelala izčrpen referat o poštnem, telefonskem in brzojavnem prometu v celi državi, o katerem se razpravlja to pot prvič na gospodarskih kongresih. Vprašanje je novo in zelo aktualno ter bomo referat do-nesli v celoti. Kratek pregled izgle-dov za izvoz iz Slovenije smo priobčili v zadnji številki.
Končno bo na kongresu podan od najmlajše TOI zbornice v Podgorici, ki je bila osnovana komaj lansko leto, informativen referat o gospodarskih razmerah v Crni gori, kjer so nam prilike povečini dosti neznane.
Po kongresu se bo vršilo interno posvetovanje delegatov zbornic, na katerem se bodo izmenjale misli o ostalih gospodarskih vprašanjih, ki so postala v toku zadnjih mesecev aktualna. Gre predvsem za zbliža-nje načelnih stališč, ki jih zavzemajo posamezne zbornice k pojedinim aktuelnim problemom, za porazdelitev dela in dosego skupnih akcij vseh komor v vprašanju načrta novega zakona o državnih monopolih, o reviziji socialnega zavarovanja in o osnovanju komiteta zbornic male antante. Ljubljanska zbornica je predlagala, da naj bi se razpravljalo tudi še o vprašanju revizije načrta zakona o splošni carinski tarifi in o načrtu novega obrtnega reda. Sestanek zborničnih delegatov je razveseljiv pojav, ki je nastal spontano in je zato tem večjega pomena. Danes čutimo bolj kot kadarkoli v preteklih letih potrebo skupnega nastopa, intenzivnejšega sodelovanja, da se doseže večje pozitivne uspehe. V tej smeri po* zdravljamo letošnji izvozniški kongres in m'U želimo najboljšega uspeha.
* * *
D. G.:
Mednarodna lesna konferenca v Bratislavi.
Mednarodna lesna konferenca, ki se je vršila leta 1923 v Bratislavi, je pooblastila Bratislavsko borzo ter Zvezo lesnih industrijcev za Slovaško >Carpatia« v Bratislavi, da izvedeta v posameznih državah potrebna preddela za ustanovitev Mednarodne Unije državno priznanih udruženj lesnih producentov in trgovcev ter da izdelata predloge za statute te Mednarodne Unije .
V smislu prejetega pooblastila je Bratislavska borza sporazumno z zvezo »Carpatia« po skrbno izvršenih predelih sklicala za 30. in 31. avgusta 1929 lesno konferenco v Bratislavi s sledečim dnevnim redom:
1. Izenačenje trgovskih in borznih uzanc za lesno industrijo in trgovino.
2. Posredniki (agenti) v medna-
rodni lesni trgovini, njihove provizije ter enotna ureditev istih.
3. Arbitraža glede lesnih pošiljk stavljenih na razpolago v inozemstvu vsled ugovorov kupca.
4. Razsodišče za spore mednarodne lesne trgovine.
5. Ustanovitev Mednarodne Lesne Unije.
Vse strokovno časopisje je posvetilo sklicanju mednarodne konference svojo pozornost in je priobčilo članke iz peres prvih strokovnjakov lesne produkcije in trgovine. Zanimanje za to konferenco je bilo v vseh državah, tako v lesno-produkcijskih kakor tudi v glavnih kusumnih državah, zelo živahno in temu odgovarjajoče je bil tudi poset konference prav številen. Na konferenco je prišlo menda 200
delegatov. Češkoslovaška, Italija, Ru-munija in Latiška so bile na kongresu zastopane potom oficijelnih državnih delegatov. Nadalje so prišli na kongres zastopniki 61 udruženj lesnih industrijcev in trgovcev, borznih uprav in trgovskih zbornic iz Anglije, Avstrije, Češkoslovaške, Gdanske, Finske, Italije, Jugoslavije, Latiške, Nemčije, Nizozemske, Ogrske, Poljske, Rusije in Švice. Konferenci je predsedoval g. senator Kornel Sto-dola, predsednik bratislavske Trgovske zbornice in Bratislavske borze.
Skrbno pripravljeni referati poročevalcev iz raznih držav k posameznim točkam dnevnega reda so prinesli mnogo poučnega in koristnega gradiva. Konferenca je na podlagi teh referatov sprejela k dnevnemu redu sledeče resolucije:
1. Izenačenje uzanc in normalizacija dimenzij ter sortiranja lesa so iz gospodarskih razlogov nujno potrebne. Kot perovodeče mesto za vsa tozadevna vprašanja se določi Bratislavska borza, ki naj pozove na sodelovanje vse one organizacije, ki imajo svoje uzance za lesno trgovino in produkcijo. Organizacije, ki se izjavijo pripravljene za sodelovanje, bo Bratislavska borza povabila na skupni sestanek, ki se naj čimpreje skliče. Pri normiranju delegatov posameznih organizacij se priporoča, da se upošteva tako produkcija kakor trgovina.
2. Konferenca je ugotovila, da je nujno potrebna čimprejšnja ureditev višine in zapadlosti provizije posrednikov. Bratislavska borza se pooblasti, da stopi v stik z obstoječimi organizacijami posrednikov in agentov v svrho ureditve obstoječih vprašanj. Priporoča se, da se pritegnejo k posvetovanju zastopniki producentov in odjemjdcev. Želeti je, da se v državah, kjer še ne obstoje enotne organizacije posrednikov in agentov, take čimpreje ustanove.
3-	in 4. Konferenca priporoča, da se za spore glede kvantitete in kvalitete prodanega lesa uvede obvezna arbitraža, za ureditev vseh ostalih iz mednarodne lesne trgovine nastalih sporov pa razsodišče. Konferenca naproša delegate posameznih držav, da se pri merodajnih faktorjih zavzamejo^ čimprejšnjo ratifikacijo tozadevnih ženevskih protokolov iz leta 1923 in 1027. Priporoča se ustanovitev stalnih razsodišč. V državah, v katerih niso razsodišča po zakonu predvidena, se priporočajo razsodišča, določena od strokovnih organizacij.
5. Konferenca sklene, da se do ustanovitve Mednarodne Unije po predloženih statutih določi pripravljalni odbor, v katerega pošljejo na konferenci zastopane države po enega delegata. Ta pripravljalni odbor naj začasno opravlja vse funkcije, katere bodo glasom statutov pristojale Upravnemu odboru Mednarodne Unije. Tudi za vsa tozadevna vprašanja se določi kot perovodeče mesto Bratislavska borza.
Vsi zastopniki inozemstva so soglašali v priznanju za izredno delo, katerega je izvršila Bratislavska borza, tako glede temeljite predpriprave, kakor tudi glede spretne izvedbe konference. Do obveznih sklepov na konferenci ni prišlo, ker ni mogoče, da bi mogel tako številni zbor v dveh dneh temeljito proučiti celo vrsto tako važnih in delikatnih vprašanj. Tudi niso bili delegati posameznih držav pooblaščeni, da bi se mogli za vse v svoji državi obstoječe organizacije v kakršnemkoli oziru vezati. Namen
Ivan Mohorič:
Važna anketa o hmeljarstvu.
(Konec.)
Dosedaj so obrane skoro tri četrtine hmelja. Ostanek se v mnogih primerih ne bo niti obral, ker se ne izplača. Lansko leto so prodajne cene v nekaterih primerih komaj pokrile izdatke za obiranje in sušenje hmelja, ki variirajo med 6 in 7 Din. Pri nizkih cenah, katerih se je bati tudi letos, igra za producenta vsaka, tudi navidezno še tako neznatna obremenitev izvoza pomembno vlogo.
Tako se čuti predvsem breme uvozne carine na tkanino od jute, v katero se pakuje hmelj. Za hmeljske pošiljke pride namreč samo težka juta v poštev, katera se mora speci-jalno po naročilu izdelati. To blago sedaj uvažamo in ga moramo cariniti. Ker se to blago zopet izvaža v inozemstvo bi bilo potrebno, da se najde primerna oblika in možnost, da se hmeljarje oprosti od plačanja uvozne carine na težko jutno embalažo, ker se s tem interesov domače industrije nikakor ne oškoduje. Danes odpade od nakupne cene 150 Din za komad hmeljske embalaže 36 Din ali 24% na uvozno carino.
V drugi vrsti pridejo med stroški, ki bremenijo eksport, tudi izdatki za uverenje za zavarovanje valute v poštev. Za tako uverenje morajo izvozniki plačevati povlaščenim denarnim zavodom 2 % od zavarovane svote in ga opremiti s kolkom za 25 Din. Bilo bi potrebno, da se ta izdatek zmanjša na 2°/00, kar bi odgovarjalo prilikam, ako se že nikakor ne more doseči, da se uverenje za hmelj, z ozirom na sedanje nepovoljne cene, sploh odpravi.
V tretji vrsti zastopajo organizacije hmeljarskih producentov stališče, da je treba inozemski trgovini v naših hmeljarskih okoliščih v čimvečji meri olajšati poslovanje. Naš hmelj se nahaja danes v položaju, da išče kupca in vsled tega je vsak, kdor ima resen interes za nakup blaga, dobrodošel. Pogrešeno je in kratkovidno, ako se inozemske nakupovalce in komisijo-narje šikanira, ker smo v nevarnosti, da jih izgubimo in odtujimo našim tovarišem. Nasprotno je treba pobijati mešetarje, ki so se pojavili v povojnih letih v hmeljskih okrožjih, ki so povsem neželjeni, nepotreben in negativen element v hmeljski trgovini, ki stremijo le za tem, da z mešetarjem brez pozitivnega dela dosežejo čim-večje zaslužke. To niso niti obrtno-pravno legitimirane osebe,niti nimajo
konference je bil vendar dosežen v celem obsegu. Vsi delegati so se uve-rili ne samo o nujnosti in potrebi skupnega sporazumnega dela, marveč tudi o koristi in izvedljivosti zadev, kojih ureditev, je konferenca predlagala. Delo in naloga organizacij in posameznikov je, da pripravijo v svojih državah potreben teren za tako skupno delovanje.
Lesno industrijo in trgovino naše države sta zastopala na konferenci gg. Makso Mautner, tajnik Saveza In-dustrijalaca i trgovaca sa šumskim proizvod ima v Zagrebu in Danilo Goriup, tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani. Naša zastopnika sta bila od predstavnikov bratskega slovaškega naroda povsod izredno prijazno sprejeta.
Vabilo na
značaja trgovskih zastopnikov, niti potniki, niti nameščenci, marveč so izrazito spekulativen element, ki povzroča le zmedo in izkorišča pomanjkanje dobre prodajne organizacije in koncentracije prometa. Kupčije, ki jih taki mešetarji sklepajo, so tako nejasne in nedoločene, da povjsročijo mnogokrat spore, ki znatno oškodujejo producenta. Za svoje posredovanje si ti trabanti zaračunavajo neprimerno visoke nagrade na škodo hmeljarja. Vse dosedanje akcije, da se to nepotrebno beganje in obletavanje hmeljarjev od strani mešetarjev prepreči, dosedaj niso ničesar izdale. Potrebna je ponovna skupna akcija vseh organizacij, da se ti brezposelni prekupčevalci in netrgovci eliminirajo.
Izredno velike važnosti je selekcioniranje hmelja in ustvarjenje domačega tipa, ki bi bil bolj odporen proti vsem vrstam škodljivcev in rastlinskim boleznim, posebno proti pero-nospori. Pod ministrovanjem dr. Kulovca kot poljedelskega ministra je že obstojal tak načrt. Žal, da je izpre-memba v vladi izvedbo tega načrta stavila z dnevnega reda. Kljub temu pa ne kaže izgubljati časa in je v prvi vrsti mariborska oblast poklicana, da to delo izvede. Potrebnih bo deset let požrtvovalnega dela, da se ta akcija izvrši in da rodi praktične rezultate. Ne kaže mnogo premišljati, treba je pričeti z delom.
V zvezi s temi poročili je bilo po* trebno, da se pojasni vloga hmelja v toku trgovinskih pogajanj z inozemskimi državami in potek pogajanj ter ugotovi vzroke zakaj se dosedaj pri državah, ki pridejo za naš eksport najbolj v poštev, ni moglo doseči vetjih ugodnosti odnosno boljših kavtel za izvoz našega hmelja. O poteku po* gajanj z inozemskimi državami je danes širši javnosti malo znano. Večina interesentov jih zato presoja na podlagi nezadostnih in netočnih informacij ter prihaja do pogrešnih zaključkov.
Zbornični tajnik Ivan Mohorič je v daljšem poročilu pojasnil položaj hmelja i v toku pogajanj za trgovin- j sko pogodbo z Anglijo, nadalje napo-re naše delegacije pri pogajanjih v Berlinu, v Pragi in v Parizu. Ugotovil je, da polaga Zbornica za TOI izredno važnost na pospeševanje izvoza hmelja ter da je usmerila vse svoje akcije na to, da zasigura hmeljskemu eksportu v dobah slabe konjunkture čim lažjo prodajo blaga. V tem zmislu je z obširnimi spomenicami podrobno informirala delegacije za trgovinska pogajanja o interesih našega hmelj-skega eksporta. Toda inozemske države so bile v vprašanju hmeljskih carin nepopustljive in vse kompenzacije, ki se jih je moglo nuditi, niso mogle spremeniti njihovega intranzi-gentnega stališča. Vsled tega do poteka sedaj veljavnih trgovinskih pogodb ni niti misliti na kako izpre-membo. Pa tudi za bodoče se nam ne odpirajo posebne perspektive. Pogajanja za carinsko-tarifne pogodbe so vedno težavnejša in kompenzacije hmeljskih in pivskih carin, o katerih se mnogokrat lajično piše in govori, pri našem današnjem sistemu trgovinske politike niso izvedljive. To je dejstvo, s katerim mora nase hmeljarstvo žalibog računati.
Drugi del ankete je bil posvečen vprašanju izpremembe provenijenč-nega zakona iz leta 1907. Ta zakon velja le za Slovenijo, dočim vojvodinski hmelj nima možnosti signiranja provenijence. To je stanje, ki se ne more trajno držati. Priti mora zakon, ki bo enako veljal za oba hmeljarska področja v državi. Pa ne samo to. Tudi v Sloveniji so se razmere v hmeljarstvu od leta 1907 do danes v marsičem izpremenile. Nastali so novi hmeljarski okoliši izven sodnih okrajev Celje, Gornji grad in Vransko, ki danes nimajo možnosti, da bi svoj produkt signirali, ker pozna zakrni iz leta 1907 le navedene tri sodne okraje.
Pojavlja se torej zahteva, da se tudi tem izvensavinjskim okolišem omogoči signiranje hmelja. O tem ali in kako naj se to izvede so mišljenja
interesentov deljena. Pravniki se ptedvsem v formalnem oziru ne strinjajo v vprašanju, kako naj bi se tej Zahtevi ustreglo v okviru kompetence mariborske oblastne samouprave. Tudi so mišljenja deljena, koliko izvensavinjskih okolišev naj bi se določilo in kakšne označbe hmelja tega izvora naj bi se pripustile.
Hmeljarsko društvo stoji na stališču zakona iz leta 1907 in je načelno proti vsaki izpremembi. Fakultativno signiranje hmeljskega izvora, ki ga predvideva zakon iz leta 1907, je bilo v naših krajih skoro deset let samo na papirju. Provenijenčni zakon so ustvarili Cehi zase in pri nas se signiranja v prvem času ni skoro nihče posluževal. Danes so se razmere v tem oziru spremenile. Signira se dobra desetina cele produkcije, ali okrog 2000 bal letno. Signiranje se ni pričelo po inicijativi naših domačih trgovcev, marveč na željo inozemskih odjemalcev, ki so zahtevali potrditev provenijence. Inozemci, katerih nakupni pogoji so za nas v prvi vrsti merodajni, ne vidijo v obveznem signiranju nobenih koristi, marveč le v fakultativnem, katerega se posluži-jo, kadar jim to konvenira. Stroški, ki jih zaračunava javna oznamovalnica za signiranje hmelja v Žalcu, katere uprava je zaprisežena in katere pravila in poslovnik so naše oblasti po vojni ponovno potrdile, ne krijejo niti lastne režije.
»Ljubljana v jeseni«.
ZELO DOBRI USPEHI LETOŠNJE POKRAJINSKE RAZSTAVE.
Obisk pokrajinske razstave je zelo ugoden. Med posetniki najdemo odlične gospodarske zastopnike iz vseh pokrajin naše države. Pa tudi mnogo inozem-cev je že doslej obiskalo to lepo prireditev. Med posetniki prevladujejo naravno podeželski kmetije, ki se zanimajo za kmetijske stroje, za mlekarsko in zadružno razstavo, kjer vidijo mnogo koristnega in si priskrbijo potrebno orodje in moderne stroje. V torek popoldne je obiskala razstavo večja, nad 60 oseb broječa skupina iz Skoplja. V večjih skupinah prihajajo na razstavo zlasti šole, trgovske in obrtno-nadalje-valne šole. Po vsem tem je pričakovati, da bo obisk tudi prihodnje dni zelo ugoden in da bo razstava poleg moralnih, dosegla tudi dobre gmotne uspehe.
* * *
STATVE ZA KMEČKE HIŠE!
Velesejmska razstava nudi letos odlično novost v domačem tkalstvu. Razstavljena je domača tkalnica z vso pripravo. Mehanične lesene statve (krosna) zavzemajo komaj dva in pol metra prostora in so prirejene nalašč za male kmečke hiše. Ta praktičen stroj se bode gotovo vpeljal po deželi za tkanje raznega blaga — zlasti pa perila. Starinsko izdelovanje debelega domačega platna se umika izdelovanju tanjših tkanin. Na razstavljenih statvah se lahko tke debelo laneno in konopneno platno, bombaževinasta kontenina in umetna svila. Prejo za laneno in konopneno platno se pridela doma, bombaž in svila pa se kupita. Ce se tke doma tudi iz kupljene preje, so oblačilni stroški polovico manjši. Stroj se lahko napravi doma, samo nekaj delov je treba naročati iz inozemstva. Kompleten stroj velja komaj 1100 Din. Akcijo za razširjenje domačega tkalstva je pričel Državni osrednji zavod za zensko domačo obrt v Ljubljani. Prve tkalske tečaje je omogočil ljubljanski odbor v Beli Krajini, kjer se še največ tke. Da je imel tečaj uspeh, dokazuje Bela Kranjica, ki tke gladko na novem stroju.
Ne vabimo tujega kapitala v deželo, da ne postanemo tujci na lastni grudi, ampak skušajmo dvigniti domače tkal-stvo po kmetlških domovih, da ee znižajo oblačilni stroški, ki so danes skoraj najtežje breme za našega podežel skega človeka.
Započeto akcijo je treba nadaljevati, ker kaže že v začetku lepe uspehe. Podeželsko ljudstvo opozarjamo na tkalnico prav posebno. Tkalnica se nahaja v paviljonu »E« na zunanji strani.
predsedstveno sejo
Zveze trgovskih s remijev za Slovenijo,
ki se bo vršila dne 10. septembra 1929 ob 10. nri dop. v Celjskem domu v Celju.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo.
2. Razprava o osnutku preskuševal-
nega reda o vajenskih preskuš-njah.
3. Revizija zakona o zavarovanju in
zaščiti delavcev.
U. Razprava o ustanovitvi odsekov.
5.	Raznoterosti.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Podpredsednik:
Josip J. Kavčič 1. r.
MEDNARODNI KONGRES SVILE.
Mednarodna zveza svile je sklicala Tretji mednarodni svileni kongres za dneve od 12. do 14. septembra t. 1. v Zurich. Sedež zveze je Pariz. Kongres bo vzel na znanje poročila raznih posebnih komisij in bo skušal razčistiti mednarodne probleme, ki so še sporni. Na dnevnem redu so med drugimi tudi sledeče točke: možnosti normalizacije v predilništvu, sukanstvu in tkalstvu, iz-popolnjenje preiskovalnih metod za surovo svilo, poenotenje plačilnih pogojev v prodaji svilene preje, udeležba na svileno tehniški konferenci, ki jo sklicuje Silk Association of America za 15. oktober. Silk = svila. Kongres v Zurichu računi z 200 do 300 udeleženci in bodo prišli nanj zastopniki vseh produkcijskih stopenj, od gojitve kokonov do trgovine s svilenino. Ker je gori omenjena Silk Association pristopila pred kratkim k Mednarodni zvezi svile, postaja spričo velike porabe svile v Zedinjenih državah Severne Amerike možna popolna prilagoditev v carinskih razmerah.
KOLINSKA TOVARNA
V LJUBLJANI izdeluje že pred vojno dobro znano
pristno „VYDROVO“ rženo kavo! na
IZ GOSPODARSTVA OGRSKE.
V finančnem letu 1928/29 je dospelo v ogrske vladne blagajne 9649 milijona peng6, za 28-7 milijona več kot je bilo proračunjeno. Zato so mogli dovoliti posameznim Tesorom večje izdatke, in sicer za 28-4 milijona pengo, torej za nekaj manj kot je znašal previsek. Značilen napredek kaže uprava pošte, br-zojava in telefona. Število telefonskih postaj je naraslo proti lanskemu letu za 10%, sprejemniki radia so narasli za več kot za polovico na število 237.000. Državne železnice imajo zmeraj več dela, tako v železniškem kot v blagovnem prometu. Hranilne vloge pri poštni hranilnici in pri 13 največjih budimpeških denarnih zavodih so znašale na koncu junija o5-8% predvojnega stanja, vloge na tekoči račun 104'3%. Obojna postavka je znašala 1452 milijonov peng6, hranilno gibanje izkazuje trajno ee dvigajočo črto.
+ Josip Medved.
V torek, dne 3. t. m. je nenadno preminul v Splitu, kjer se je nahajal na poslovnem potovanju, g. Josip Medved, trgovec z manufaktumim blagom na debelo v Ljubljani. Nepričakovana vest je tužno odjeknila v srcih vseh, ki so blagopokojnega Medveda poznali. Saj je užival povsod največje simpatije, neomajno zaupanje in spoštovanje. Priljubljen je bil v zasebni družbi, visoko čislan in cenjen v poslovnih krogih, ki so videli v pokojnem Medvedu vzor delovnega in vztrajnega trgovca, nacionalnega moža in kremenitega značaja.
Pokojnik je bil 65 let star. Rojen v Novem mestu, se je izučil trgovine na Dunaju, kjer je bil zaposlen v raznih velikih trgovskih podjetjih. Leta 1902 se je naselil v Gorici. Otvoril je tam veliko, moderno konfekcijsko trgovino, prvo take vrste in takega obsega na Goriškem. Medvedovo ime je uživalo že tedaj najboljši glas, zlasti so ga spoštovali v slovenskih narodnih krogih, za katere je imel pokojnik vedno odprto srce. Primoran vsled vojne, je 1915 zapustil Gorico in se začasno naselil v Gradcu, kjer je imel tudi manufaktumo trgovino, dokler se ni 1916 preselil v Ljubljano. Tu si je uredil večjo trgovino z manufaktur^ nim blagom na debelo. Na trgovskem potovanju po Dalmaciji mu je usoda v Splitu nenadno prestrigla nit življenja.
Pokojni Medved se je intenzivno udejstvoval tudi v stanovskih organizacijah in ni bilo skoro zbora ali sestanka trgovcev, kojega se ni udeležil pokojnik. Pokazal je vedno največje razumevanje za stanovska vprašanja, bodril je tovariše k solidarnosti in k vzajemnosti, ter ni nikdar klonil duhom. Med svojimi tovariši je vžival radi tega največje zaupanje in je bil ponovno izvoljen kot funkcijo-nar v trgovske organizacije. Do zadnjega je bil član odbora Gremija trgovcev, načelnik sekcije manufaktur-nih trgovcev na debelo v Ljubljani itd. Njegovo pomoč in njegovih nasvetov bodo tovariši težko pogrešali.
Blagopokojnega Josipa Medveda ohranimo vsi v najlepšem spominu! Njegovi cenjeni rodbini naše iskreno sožalje.
SLADKORNA PRODUKCIJA AVSTRIJE.
Ta produkcija je v zadnjih letih izredno napredovala in bo kmalu prišel čas, ko Avstriji ne bo treba uvažati nobenega sladkorja več. V letu 1925/26 so izdelali doma samo ca. 78.000 ton sladkorja, v letu 1928 pa že 107.000 ton, za ca. 40% več. Ze v prihajajoči kampanji bo produkcija najbrž tako velika, da bo krila 70 odstotkov porabe.
RENTABILNOST NEMŠKIH DELNIŠKIH DRUŽB.
Neka neonska statistika prinaša zaključke 1526 nemških družb za 1. 1926 (vseh družb je bilo 11.690) z 10.900 milijoni mark glavnice. V bilancah se kaže slabšanje konjunkture, čeprav nekoliko omiljeno po ugodnih zaključkih posameznih skupin. Po odštetju družb, ki so zaključile z izgubo, ostane čisti letni dobiček 844 milijonov mark (v letu 1927 838 mil.); v razmerju do lastne glavnice pomeni ta dobiček rentabilnost 7-14% (7-53), pri čemer finančni zavodi niso upoštevani. Povprečna dividenda je padla od 7’5 na 7'4%. Zaloge so razmeroma narasle, iz česar bi se dalo sklepati na zastoj v prodaji. Tuja sredstva so znašala 6349 milj. mark. Razmerje dolgoročnega financiranja do kratkoročnega je bilo nekako 3 : 4. Namesto sprejetja delniške glavnice oziroma tvorbe lastne glavnice so bili i večjem obsegu najeti dolgoročni krediti. Ta razvoj je gotovo posledica majhnega efektivnega obrestovanja delnic v razmerju do drugih možnosti denarne naložbe, ■zlasti v obliki obligacij, kojih dejansko obrestovanje je znašalo lani povprečno 6-7%. Število družb z davidend-j nad 10% je naraslo lani od 15*7 na 16'2% vseh diružb. Dividendo med 5 in 10% je razdelilo 59-4% vseh podjetij, ki so predstavljala 47-2% glavnice. Brez dividende je ostala nekako četrtina podjetij, glede na glavnico pa fsaroo šestina-
Kongres zbornic v Poznanju.
Na inicijativo Zveze poljskih trgov-sko-obrtniških zbornic, se je vršil v Poznanju 25. in 26. avgusta t. 1. kongres predstavnikov češkoslovaških, poljskih, jugoslovenskih, rumunskih, grških in turških trgovsko-obrtniških zbornic v Poznanju. Namen kongresa je bil, <la predstavniki vabljenih Ebornic proučijo skupno s predstavniki poljskih zbornic vsa vprašanja možnosti poglobitve gospodarskih stikov med Poljsko in državami, kojih predstavniki so bili povabljeni na kongres. Avstrijske in bolgarske zbornice, ki so bile tudi pozvane, se kongresa niso udeležile.
Plenarna seja se je vršila v nedeljo 25. avgusta t. 1. Otvoril jo je v imenu Zveze poljskih zbornic g. Dr. Džardžinski, podpredsednik zbornice v Poznanju. Konresu so prisostvovali zastopniki poljskega ministrstva trgovine in industrije in zunanjih del. V imenu jugoslovenskih zbornic se je zahvalil za pozdrav tajnik beograjske trgovske zbornice g. Živanovic.
Dnevni red kongresa se je začel s poročilom dr. Batoljskega, generalnega tajnika trgovsko-obrtniške zbornice v Varšavi, o mednarodni gospodarski politiki. Po njegovem izčrpnem referatu je glavni tajnik po-znanjske zbornice dr. Vaško po daljših izvajanjih stavil kongresu predlog, da se osnuje zveza trgovskih in obrtniških zbornic držav Srednje in Severne Evrope. Naloga take zveze bi bila, delati na to, da se poglobijo gospodarski odnošaji med posamezni-mimi elani zveze. Na mednarodnem polju bi morali člani nastopati sporazumno. Po projektu, ki Vsebuje samo osnovne principe Zveze, morejo biti člani Zveze vse zveze trgovsko-obrtnih zbornic iz zainteresiranih držav. Glede administrativnih poslov zveze so predložene tri varjante: 1. Uprava zveze se poveri zvezi gotove države. 2. Uprava zveze se izroči enemu izmed članov zveze za čas dveh let ali daljše. 3. Uprava zveze se poveri posameznim članom za dve leti, po abecednem redu, s tem, da ima vsak član pravica odkloniti prevzem poslov. Stroške za upravo nosi član, kateremu je poverjena uprava.
'Ker ta načrt niso dobili povabljeni člani na vpogled že pred kongresom, se je sklenilo, da bodo pozamezne zbornice poslale zvezi poljskih zbornic svoje sklepe naknadno.
Drugi dan so posvetovale razne komisije, ki so obravnavale vzajemne gospodarske odnošaje. Po končanih delih se je ugotovilo, da obstoje možnosti mnogo večjega in pomembnejšega izvoza iz Jugoslavije v Poljsko in obratno. Da se pa to doslej ni doseglo, leži vzrok za to v prvem redu na tem', da trgovski odnošaji še vedno niso definitivno urejeni potom trgovinskih pogodb.
RAZVOJ OGRSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE.
Ogrska tekstilna industrija se je od prevrata naprej zelo razvila. Ne samo, da je mogla i napor t v veliki meri omejiti, mogla je preiti tudi ik eksportu. Leta 1921 so našteli 83.000 vreten, zaposlenih v bombaževi industriji, leta 1927 že 134.000, lani pa 168.000. Bombaževo tkalstvo izkazuje v odnosnih letih 4.100, 11.000 in 12.000 statev. V volnenem preddlništvu je naraslo število vreten od 5.800 v letu 1021 na 69.000 v letu 1928, v platnenem predilništvu od
10.000 na 20.700 itd. Ogrska tekstilna industrija je zaposlovala lani oa. 42.000 delavcev in nastavljencev in si je pridobila v inozemstvu novih prodajnih
ooQ°/w\Impoivt Sllrovin se je dvignil od <-38.000 met. stotov v letu 1927 na 249 tisoč, stotov v letu 1928, import pol-fabrikatov je padel od 156.000 na 1,18.000 stotov, import fabrikatov od 185.000 na
154.000 stotov. Nasprotno je pa eksport falmkatov znašal leta 1927 31.600 met. stotov, lani 50.100, se je torej dvignil za 18.500 stotov ali za več bot 56 odstotkov. Pred vojsko v Ogrski ni bilo skoraj ni-kakSne tekstilne industrije; sk-oraj vse tozadevno blago so dobivali Ogri iz avstrijskih dežel.
&dvelu
Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas o otvoritvi nove zgradbe trgovskega hotela Miklič.
Pridelek Jugoslavije ceni poljedelsko ministrstvo takole: Pšenica 26'38 mil. met. stotov, ječmen 4-46, rž 2-42, oves 364. Nasproti povprečnosti zadnjih osmih let pomenijo te številke vseskoz plus. Še na boljšem smo glede kvalitete.
Ruska petrolejska produkcija je v petletnem gospodarskem programu zvišana od 23'5 na 26 milijonov ton.
Od 2000 berlinskih tekstilnih tvrdk jih je prišlo v času od 1. januarja do 15. avgusta 110 v konkutrz, 116 pa sicer v plačilne težkoče.
Nizozemsko premogarstvo je v načelu za to, da se doseže mednarodni premogovni sporazum, ni pa za to, da bi ta sporazum obsegal samo nekatere določene dežele.
Rekordno dividendo 108% ali 650 belg. frankov bo izplačalo belgijsko jekleno podjetje Thyle-Chateau. Cisti dobiček je narasel od 26 na 50 mil. frankov. Lanska dividenda je bila 350 frankov.
čisto premoženje mesta Berlina cenijo na ca. 1400 milijonov mark.
Hranilno knjižico z mednarodno veljavnostjo hočejo vpeljati; pod vodstvom hranilnega zavoda v Milanu so se pričela dela m njeno uvedbo.
Po angleškem bombaževem štrajka povzročeno zgubo cenijo strokovni krogi na približno 1 milijon funtov.
Donos zadnje avstralske volnene strižbe cenijo strokovni krogi na 950 milijonov funtov a 4536 gr v vrednosti 69 milijonov funtov.	•
Povpraševanje po naših slivah in orehih je zelo veliko, zlasti od strani avstrijskih trgovcev. Orehi se letos niso obnesli, izvoz posušenih sliv bo pa znašal najbrž okoli 2000 vagonov.
Newyorška borza džute je v septembru zopet pričela delovati.
Gradba nove Fordove tovarne v Baru (pristanišče prejšnje Črne gore) napreduje zelo hitro in bo mogla tovarna skoraj gotovo že v prihodnji jeseni pričeti z obratovanjem. Njen prodajni trg bodo balkanske dežele.
»Trgovina in industrija Ogrske v letu 1928« se imenuje publikacija, ki jo je dodala Trgovska in obrtna zbornica v Budimpešti. Tekst je tudi nemški. Za inozemski kupčijski svet je ta publikacija dragocena zlasti zato, ker nudi jasno sliko' o obsegu domače produkcije vseh industrijskih panog.
»\Virtschaft des Auslandes« se im3-nuje knjiga, ki jo je izdal nemška država ni Statistični urad in ki obsega gospodarski razvoj najvažnejših 24 držav sveta, razen Nemčije. Ziasti zanimiva so poglavja, ki govorijo o vplivu svetovne vojske na razvoj svetovnega gospodarstva, o novi industrializaciji mnogih držav, o tehniškem napredku, o gospo-darsko-političnih ciljih in o modernem epojitvenem gibanju vseh vrst. Na knjigo se še povrnemo.
Vidne svetovne zaloge sladkorja so razmeroma zelo velike in znašajo v deželah, ki pridejo za svetovni trg v poštev, 104-59 milj. meterskih stotov (proti 99-42 in 84*90 v odnosnem roku prejšnjih dveh let).
Vpliv transakcije med General Electric in A. E. G. se že javlja; A. E. G. si je pridobila udeležbo pri električni družbi v Milanu, ki je v stikih z General Electric.
Pridelek pšeniee v Franciji bo prekosil vse dosedanje rekorde in bo znašal 100 milijonov stotov; povprečna poraba Francije je 90 milijonov stotov.
Stavbno gibanj« na Ogrskem je zelo živahno; lani so nanovo zgradili 1039 stanovanjskih hiš ter 84 tovarn in gospodarskih poslopij; prezidali so 2414 hiš. To pomeni pomnožitev stanovanj za 7210 in sob za 22.683. Leta 1927 so nanovo zgradili samo 679 stanovanjskih
bi S1^8darSJ<iil P08l0pij; Prezidav ie
fikodove delnice bodo vpeljane v
kratkem na borzi v Parizu in je že izšel tozadevni prospekt, vsebujoč podatke o tvrdki, njenem sedežu, namenu, zgodovini njenega razvoja itd.
NA.
ega
Devizno tržišče.
V minolem tednu se je devizno poslovanje gibalo v okviru zadnjih tednov ter je znašal skupni promet 19 468 milijona Din. Zaostal je napram predzadnjemu tednu torej za 1543 milijona Din.
Najživahnejši je bil promet v zadnjem tednu na torkovem sestanku, ki je zaključil s skoro 5 milijonov dinarjev. Na drugem mestu po velikosti je bil promet na pondeljkovem sestanku, ki je dosegel 4‘205 milijona Din. Naslednji sestanki so pa izkazovali promet od 2-787 do 3‘925 milijona Din.
Tudi v preteklem tednu se je razmerje kritja dnevne potrebe preokre-nilo tako, da je privatna ponudba omogočila skoro dve tretjini celokupne potrebe in sicer je stavila na razpolago skupno za 12 860 milijona Din blaga.
V poedinih devizah se je vrstil promet v sledečem redu: London, kakor v preteklem tednu na prvem mestu z
3-854 milijona Din, na drugem mestju Newyork z 2-227 milijona Din, na tretjem mestu pa Dunaj z 2025 milijona denarjev. Nadalje sledi Praga z 1*925 Italijo na Din, Curih z 1*306 milijona Dip, Trst z 1-184 milijona Din, Berlin z 0292 milijona Din ter koneČno Pariz in Budimpešta skupno z 0-047 milijona Din.
Kakor že omenjeno, je Narodna banka v pretečenem tednu vsled obilice privatnega blaga intervenirala v manjšem obsegu in sicer je stavila na razpolago skupno za 6608 milijona Din blaga in sicer je krila potrebo v Berlinu za 1736 milijona Din. v Pragi za 1‘507 milijona Din, v Curihu za 1-502 milijona Din, v Londonu za 0-939 milijona Din, na Dunaju za 0-616 milijona Din, v Amsterdamu za 0*137 milijona Din, v Parizu za 0-111 milijona Din in v Trstu za 0060 milijona Din.
Glede posameznih deviz je v minolem tednu znašal promet v devizi London
4-793 milijona Din, v devizi Praga 3‘432 iuilijana Din, v devizi Curih 2808 milijona din, v devizi Dunaj 2-641 milijona dinarjev, v devizi Newyork 2*227 milijona Din, v devizi Berlin 2-028 milijona dinarjev, v devizi Trst 1*244 milijona dinarjev, devizi Pariz 0142 milijona dinarjev, v devizi Amsterdam 0*137 milijona Din in konečno v Budimpešti 0-016 milijona Din.
Pri pregledu posameznih tečajev opažamo precejšnjo nestalnost. Brez oscilacij je edini tečaj Curih, ki notira konstantno 1095"90. Manjše oscilacije kažejo notice Amsterdam od 22-81—22*82, Bruselj od 7-9151—7*9167, Dunaj od 8-0142—8-0192, London od 27596 do 276*06, Newyork od 56‘82—56-835, dolini beležijo naslednje devize dvigajočo tendenco in sicer Pariz od 222 80 na 222 91, Praga od 168 49 na 168-71 in Trst »d 297*70 na 297*84.
Efektno tržišče.
Tržišče vrednostnih papirjev je dosledno brez zanimanja. V pretečenem tednu je bila zaključena na pondeljkovem sestanku Ljubljanska kreditna banka po neizpremenjenem tečaju 123 dinarjev in na torkovem sestanku 2%% Vojna škoda po tečaju 408 Din. Na predzadnjem in zadnjem sestanku je »otirala Tvomica za dušik d. d., Ruše, ^50—260 Din, toda brez zaključka. Ostali efekti notirajo dalje neizpremenjeno
brez zaključkov.
Lesno tržišče.
Naraščajoča tendenca na lesnem tržišču se kaže v tem, da prihajajo dnevno nebrojna povpraševanja po vseh vrstah ,esa- Značilno pa je pri tem dejstvo, da so vsa ta povpraševanja tako sestavije-!*a, kakor jih rabi direktni konsument. Posebno v stavbnem lesu se zahteva blago sestavljeno iz partij natančno Predpisanih dimenzij in izdelave. Iz tega »ledi, da gre naročilo direktno na stavbišde in ne kot do sedaj na razna velika skladišča. V hrastovim ter v trdem lesu so pa naročila še vedno za merkantilno blago.
Zaključilo se je 50 vagonov drv za Italijo, pojavljajo pa se tudi naročila za
Banat. Bukovih plohov nežamanih se je prodalo 5 vagonov, hrastovih podnic 2 vagona, 1 vagpn remeljnov smreka-jelka ter 2 vagona tesanega lesa.
Išče se pa:
Vsako množino bukovih, odnosno jelovih garnitur — dog za sode — 12 mm debeline,
7-40 in 7-60 m dolžine, 60—100 nun Širine, brez zareze in peresa, brez ureze za dne, prostorna širina 1730 mm. Doge morajo bjti paralelne, ostrorobe in cilindrično žagane, po možnosti samo bukove.
Vsako množino jelovih dna ta sode, 12 in 15 mm debeline, 42 X 42 cm dolžine in širine, blago zdravo in suho, dno sestavljen« iz treh komadov, srednja Širina 14 cm, vezano v svežnje. Cena za oboje Iranko vagon nakladalna postaja.
Hrastove neobrobljene plohe, od 60 do 130 mm debeline, od 2-30 m dolžine naprej, od 20 cm Širine naprej. Cena fco vagon meja via Postojna, dobava do konca avguste, plačilo akreditiv.
Za takojšnjo dobavo se iščejo jelove antene:	10	komadov 21 m, srednji premer
20/21 cm, premer na vrhu 8/10 cm; 25 komadov 22 m, srednji premer 21/22 cm, premer na vrhu 8/10 cm; 5 komadov 23 m, srednji premer 24/25 cm, premer na vrhu 15/16 cm; 200 komadov 9 do 12 m, s srednjim premerom največ 10—11 cm. Blago mora biti obeljeno, isto naj bi se sekajo koncem septembra ali začetkom oktobra.
10.000	komadov hrastovih železniških pragov: dolžina: 265 do 280 m; višina: 13 do 13Vi cm; spodaj: 22 do 24 cm; zgoraj: najmanj 14 cm. — Cena po možnosti lob Su-šak.
Vagonske pošiljke hrastovih friz z 80% L,
20% II.: debelina 27/28 mm, Širina 8, 9, 10, 11 cm, dolžina 1, 1-25, 1-50, 1-75, m itd., a toleranco 10% cour^ons od 50, 60, 70, 80, 90 cm. Cena franlto vagon meja via Jesenice.
Vagonske pošiljke hrastovih donllea L:
dolžina: 50% od 115—120 cm (kubira se za 115 cm),	20%	od	86—90 cm	(kubira	se	za
86 cm),	15%	od	7.5—85 cm	(kubira	se	za
75 cm), 15% od 50 —60 eni (kubira se za 50 cm; žirinu: pri 115/120 cm dolgih Yn od
8—11 cm in % od 11—15 cm; pri 86/90 em dolgih % od 8—11 cm in */* od 11—15 cm; pri 75/85 cm dolgih % od 8—11 cm in */» od 11—15 cm; pri 50/60 cm dolgih % in od 6% do 8 cm	in M	od	8—11 cm in ‘/3 od	11	do
15 cm; debelina:	25/27 mm	(kubira	se	za
25 mm), 28/30 mm (kubira se za 28 mm), 31/33 mm (kubira se za 31 mm), 34/36 mm (kubira ee za 34 nun), 37/39 mm (kubira se za 37 mm), 40/42 mm (kubira se za 40 mm), 43/45 mm (kubira se za 43 mm), 45/47 mm (kubira se za 45 mm). Cena tranko vagon via Jesenice.
90 komadov ostrorobih hrastovih remeljnov, 11/11 cm, 3 80 m, roba popolnoma zdrava, brez napak. — Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
Večjo količino bakovih parjenih I. friz, v Širinah od 8—12 cm ter dolžinah od 40 do 60 cm.
HraM«ve deske, paralelne, ostrorobe, dolžina 115 m, Širina od 11—14 cm, kvalitete 70% I., 30% II. Cena franko vagon mete Postojna.
Vefcje količine brzojavnih drogov (smreka, jelka), obeljenih, ravnih, zdravih, 10 m dolgih, s 5% od 8 in 9 m dolžine, premer v vrhu 11K do 14 cm. Cena fco vagon prihod Sušak, pristanišče, oziroma Reka. — Plačljivo proti nepreklicljivemu akreditivu.
100 vagonov bukovih drv, suhih, brez klad. fco vagon meja via Postojna tranzit. Plačilo proti duplikatu v Ljubljani.
Večje število vagonov hrastovih friz z običajnimi nadmerami: debelina 27 mm, dolžina od 25 do 50 cm, širina 4, 5, 6, 7, 8 in 9 cm, od katerih širina 8 in 9 cm ne smeta biti krajši od 35 cm. Cena fco vagon meja via Postojna, plačljivo proti duplikatu.
Ca. 1500 m3 tramov (merkantilnih) ia letev za gradnjo malih hiš po sledeči razdelitvi za vsako posamezno stavbo: 12 komadov 5/6, 8 m; 2 komada 4/5, 6 m; 2 komada 4/5, 4 m; 24 komadov 4/4, 5 m; 6 komadov 4/4, 4 m; 0 500 m3 letev 25/45 mm, 3 in 4 ca. Cena fco vagon nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.
žitno poročilo.
Živahna kupčija s pšenico, ki je bila meseca julija in v prvi polovici avgusta, je popustila in je vse ponajveC zaposleno z realizacijo preje sklenjenih kupčij. Cene v iu.»zj&mstvu so bile v misulem te<l»ti z malenkostnimi spremembami staine in tudi pri nas ni bile opaziti posebnih sprememb. Naši domači mlini, ki so deloma zaposleni z čiščenjem svojih obratov, so trenotno s pšenico zadostno založeni tako, da ni posebnega interesa m nakupovanje. Kousom moke je sedaj tudi »anjži, ker so podeželski prebivalci preskrbljeni za par nosecev z lastnimi pridelki
Cena koruze je zopet popustila od miaulega tedna za pet |>ar. Promet r koruzo je malenkosten, ker je v razmerju s pšenico še vedno veliko predra—
ga in mora cena vsekakor še popustiti, da se kupčija s koruzo zopet oživi.
Za ječmen in oves ni takorekoč nobenega interesa, za moko pa le toliko, kolikor se sproti potrebuje, ker vse čaka razčiščenja situacije na žitnem trgu, ki je danes še prav nejasna in se ne ve, če ne bodo cene še nadalje nazadovale.
Na Ljubljanski borzi se je v minulem tednu zaključilo: 12 vagonov pšenice in 1 vagon koruze.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 245—247-50 Din.
Bačka pšenica nova: uzančno blago brez doplačila, dobava promptna, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 242-50 do 245 Din.
Pšenična moka O/g: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, 365—370 Din.
Koruza »La platac dobava meseca septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 282 50-285 Din.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, 237-50—240 Din.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, 240—242-50 Din.
Ječmen bački novi: 66/67 kg, 215—220 dinarjev.
Oves bački novi:	slov. postaja, navadna
voznina 215—217-50 Din.
Tečaj 4. septembra 1929.	Porpra- šeranje Din	Ponaabr »te
DEVIZB: Amsterdam 1 h. fold. . , Berlin IM		13-54	22-8175 13-57 7-9134
Budimpešta 1 penf 9 . . Cafih 100 fr		 rinn^j \ Atfing	1094-40 8-0025	9-937 1097-40 8-0325
London 1 funt . . . . r . »	275-66	27646
		66-83
Parii 100 fr			.		22285
Praga 100 kron ..... Trat 100 lir 			168 23 296-70	169 03 29870
Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni In vsakem Javnem lokalu predložijo »Trgovski Ust«!
I
Oddaja del za zgradbo pontanirskega skladišča v Turnju pri Karlovcu se bo
vršila potom ofertalne licitacije dne 10. septembra t. 1. pri Inženjerskem odele-nju Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Predračun, načrti in pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.)
Dobave. Saobračajno - komercdjelne odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. septembra t. L ponudbe glede popravila signalnih rogov in piščalk za vlakovodje in kretnike. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala, 2000 kg žebljev, 2000 kg tračnih žebljev, 1000 kg transformatorskega olja, 3000 kg masti za jamske vozičke in 2000 kg katrana. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih knjig.
— Komanda artilerijskega polka III. arinijske oblasti v Skoplju sprejema ponudbe glede dobave lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. septembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave 8000 kg gumi-arabike; pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave 7000 kg moke za lepilo; pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu pa glede dobave kožuhov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 20. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofer-talna licitacija glede dobave pločevine, železa, bločnih verig, krovne lepenke, asfalta, katrana in karbolineja. (Pogoji so na vpogled pri gradjevinskem odelenju te direkcije.) Dne 12. septembra 1.1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave
300.000	kg sena. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene komande.)
N
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo I
Tehnično in T' hlgijenično najmo-' derneje urejena j klsarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nodstr. Telefon štet. 2389. O
Licitacija za prodajo lesa, ki je bila razglašena za dan 5. septembra t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani, se bo vršila šele 15. septembra t. 1.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 31. AVGUSTA 1929.
Na trg so pripeljali slaninarji na 22 vozeh 52 zaklanih svinj, 2 telici in 1 tele, kmetje pa 26 voz krompirja, kumare, zeljnatih glav, čebule in česna in 11 voz sadja. Cene so bile mesu običajne, tako pri slani narj ih kakor tudi pri domačih mesarjih.
Perutnine in drugih domačih živali je
bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 25—50 Din za par, kokošem 40—50, racam in gosem 60—80, domačim zajcem 15—35 Din za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju G—7 dinarjev za mernik, oziroma 1 -25—175 dinarjev za kg, paradižnikom 2—3, čebuli 3—4, česnu 15 Din za kg, kumar-cam 0‘25—1, karfijolu 1—3, ohrovtu 0-50 do 1’50, solati 0‘50—1‘50, buči 1—3, zeljnatim glavam 0'50—4 Din za komad, mleku 2-50—3, smetani 12—14 Din za liter, jajcam 1-25—175, natrtim 1 Din za komad. Sadju: jabolkam 3—5, hruškam 4—8, grozdju goriškemu 14—16, banaškemu 10—12, dalmatinskemu 8 do 10, breskvam 16—20, češpljam 4—8, slivam 3—4 Din za kg, borovnicam 2—3 dinarje za liter, melonam 10—20 Din za komad. Cvetlicam 0'50—2'50, z lonci vred 10—50 Din za komad.
Lončena in lesena roba se je prodajala po 1—100 Din, lesene grablje 7 do 9 Din, vile Tl—14, brezove metle 1-75 do 5 Din za komad, koruzna slama 30 do 35 Din za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo 28. avgusta 1.1. so kmetje pripeljali 17 voz sena, 6 voz slame; v soboto 31. avgusta pa 25 voz sena, 4 voze otave, 1 voz stelje in 6 voz slame na trg. Cene so bile senu 65—110, otavi 80—90, slami 45—55 in stelji pa 35 Din za 100 kg.
Motvoz
Grosuplje
HsMittk
Svoh k svojim!
Tovarna motvoza In vrvama d. d.
GROSUPLJE pri LJUBLJANI
a
Načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani
naznanja tužno vest, da je v torek, 3. sept. 1929 ob 16. uri nenadoma preminul v Splitu član odbora gospod
Josip Medved
veletrgovec
Truplo pokojnika se prepelje k večnemu počitku v Ljubljano.
Vzornega in spoštovanega tovariša ohranimo v dobrem in trajnem spominu.
Ljubljana, dne 5. septembra 1929.
VELETRGOVINA i
A. ŠARABON
blago
Lastna pral kavo In mtln sa cHSavo s električnim obratom.
:HIEIIIEIIIEIII=IIIEIIIEIIIEIIIEIllEIIIEIIIEIIIi | OTVORITEV | = nove zgradbe trgovskega UJ
= HOTELA MIKLIČ ffi
III 72 lepo opremljenih sob. V novi zgradbi v vsaki ~ — sobi vodovod, centralna kurjava, kopalnice, lift, lep ||| III salon za prireditve. — Vse pijače, jedila kakor tudi 22 ——;■ ■ ■ prvovrstne sobe po nizkih cenah. ===== ||j
[iii=lli=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=ni;
C 1GN. VOK, LJUBLJANA-NOTO MESTO
H-KOLESA
Plačljivo tudi na obroke! . . Solidne cene! - -
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obet
se priporoča p, n. trgovcem, industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriranje
T
OVARNA PERILA RIGLAV, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št 8, nasproti hotela Štrukelj
priporoča veliko
n«	“I	IHMHIUII	IIUIGIH
izbiro moikega perila po konkur — Izdeluje se tudi po naročilu.
TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23
"N trg.-ind. o. d.	r&
Ureja Ar. IVAM PLE88. — Z® Tr«ov®ko-induatrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja Sa tiskarja: O. MIOHALEK, Ljubljana.