> la a»*«—manto postale — PoStnlna plačana t fwfa»T*"f
Leto XXIIm št.
Ljubljana, četrtek 9. aprila 1942-XX
Cena cent. 70
Upravmicvo. L|ubl)aoa, Hucaruieva ulica S.
Telefon it. i 1-22. 31-23. 31-24 Instratni oddelek: Ljubliana. Puccini (e v« ul>
ci 5 - Telefon «t. 31-25. 31-26 Podružnica Movo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino prt pojtno-čekovnero zavodu it. 17.749, a ostale kraje Iraliie Servino Conti. Corr. Post. No 11-3J18
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase a Kt.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana i. A MILANO
libala v » a k dao razen ponedeljka
Naročnina znaia mesečno Lir 12.—.
za inozemstvo pa Lir 22.80_
Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica faev. 3, tdefoa itev. 31-22. 31-23. »-24_
Rokopisi se o« mž»i«
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per b pubblicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Ritirata nemica
in Cirenaica
Un vigoroso attacco dei velivoli dell1 Asse contro la base navale di Alessandria d'Egitto — Notevoli danni alle attrezzature belliche industriali
Il Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 8 aprile 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 676:
Nella Cirenaica orientale, sotto la pressione dì nostri reparti il nemico ha sgombrato alcune posizioni.
La base navale di Alessandria d'Egitto è stata vigorosamente attaccata da velivoli dell'Asse nella notte sul sette corrente; , numerose bombe dei massimi calibri, sganciate nella zona dei porto, hanno causato notevoli danni alle attrezzature belliche Industriali, ripetutamente colpite ed incendiate.
Sono state rinnovate intense azioni di bombardamento contro Malta: squadriglie germaniche hanno centrato officine e depositi dell'isola, ridotto al silenzio alcune batterie contraeree, danneggiato un cacciatorpediniere.
In un'incursione nemica su Bengasi dieci arabi sono stati uccisi o feriti. Un apparecchio inglese è stato abbattuto nella zona di Derna, dalla difesa contraerea nell'azione citata dal bollettino di ieri; un altro da cacciatori tedeschi nei pressi di Creta. Non è ritornato alla base un nostro velivolo.
lè ladij potopljenih
na Atlantskem oceanu
šest norveških ladij v angleški službi potopljenih
v Skageraku
rurje v Nemčiji z Doneško kotlino v zasedenem delu Sovjetske Zveze. Po informacijah dopisnikov švedskih listov bi ta železnica tekla preko Kassla, Vratislave, preko gornješlezijskega industrijskega bazena, Galicije, Lvova in Kijeva ter bi pri Poltavi dosegla Doneško kotlino.
Potopljena angleška podmornica
Rim, 8. aprila. Angleška admiraliteta je objavila, da se angleška podmornica »Tempeste ni vrnila na svoje oporišče v določenem času in da jo je zaradi tega Smatrati za izgubljeno. Najbližji sorodniki njene posadke so bili o tem obveščeni
V Carigradu zadržani parniki
Carigrad, 8. aprila, d. Turški potniški parnik, ki plove med Carigradom in Tra-pezundom. ki bi moral že v ponedeljek odpluti proti svojemu cilju, so turške pomorske oblasti zadržale in ni znano, kdaj bo smel odpluti iz carigrajske luke. Tudi potniški parnik, ki je bil namenien v neko drugo luko na sovjetski obali Črnega morja, je bil zadržan, ne da bi oblasti navedle vzrok. V poučenih krogih sodijo, da je ozadje prepovedi treba iskati v nevarnosti zaradi blodečih min, ki so bile zadnji čas vse pogosteje opažene v Črnem morja
Trije angleški baloni
pristali na švedskem
Stockholm, 8. aprila, d. Uradno objavljajo, da je nemško letalo, ki je po vsej verjetnosti v megli izgubilo smer, preletelo jugozapadno Švedsko. Letalo se je nato oddaljilo v smeri proti morju. Na drugi strani je padlo na raznih krajih Švedske zadnje dni na zemljo troje britanskih opazovalnih balonov, ki jih je po vsej priliki vihar odtrgal s kablov, s katerimi so bila privezana na terenu.
Zaplemba tujih letal na Portugalskem
Lizbona, 8. apr. Predsedništvo vlade je včeraj izdalo stroge predpise o zaplembi letal, ki pripadajo vojujočim se državam in ki so prisiljene pristati na portugalskem ozemlju. Obenem z zaplembo letal se izvrši tudi interniran je posadk. V gotovih primerih je dopustna tudi uporaba delov teh letal v korist portugalskega letalstva. Letalsko gradivo inozemskih letal v posesti zasebnikov se bo smatralo za ukradeno, ako ga in-teresiranci ne izroče v 20 dneh po objavi teh predpisov. (Piccolo.)
Švedska nevtralnost
Stockholm, 8. apr. Predsednik vlade Hanson je imel govor, v katerem je potrdil voljo švedske, da ohrani svojo nevtralnost, in je opozoril na potrebo velike discipliniranosti švedskega tiska v zunanji politiki, da se ne bi po nepotrebnem motili prijateljski odnosi švedske z drugimi državami. (Piccolo.)
Novi japonski poslanik v Kujbiševu
Tokio, 8. apr. d. Iz Kujbiševa javljajo, da je novi japonski poslanik pri sovjetski vladi Naotake Sato izročil vč?raj predsedniku vrhovnega sovjeta Kalininu svoje po-verilne listine.
Tokio, 8. apr. (Domei.) S pristojnega mesta se je zvedelo, da sta vojaški ataše pri japonskem veleposlaništvu v Kujbiševu polkovnik Mičitake Jamaoka in njegov pomočnik v ponedeljek odpotovala iz Kujbiševa v Tokio O odhodu japonskega vojaškega atašeja doslej ni bilo objavljeno še nikako pojasnilo.
General Ošima v Sofiji
Budimpešta, 8. apr. Japonski diplomatski predstavnik v Berlinu general Ošima je včeraj odpotoval iz Budimpešte, kjer se je dalje časa mudil kot zasebnik, v Sofijo. (Piccolo.)
Sabotaža v Južni Afriki
Bern, 8. apr. Agencija Reuter poroča iz Pretori je: Preteklo noč so bile več ur prekinjene telefonske zveze med Pretorijo in Johannesburgom zaradi eksplozije bombe, ki je bila postavljena pod telefonsko napeljavo, kakih 15 km od Pretorije. Zveze so zopet vzpostavljene. (Piccolo.)
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. api\'a. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodni fronti so se nadaljevali naši napadi z uspehom. Sovražnik je na več krajih ponovil svoje brezuspešne napade.
V	severni Afriki so bile odbite aaigleške sile južnovzbodno od Mekilija.
V	noči na 7. aprila je bilo bombardirano angleško pomorsko pristanišče Aleksandrf-ja. V ladjedelniških napravah je bila povzročena znatna škoda.
Napadi močnih oddelkov nemških bojnit» strmoglavnih tn lovskih letal so bili usmerjeni proti pristaniškim in oskrbovalnim napravam v La Valletti, skladišču torpedov v Calafrani in ajigleškim letališčem na otoku Malti.
V	skladiščih «adjedelniških poslopij ln ladjedelniških napravah so bili izzvani veliki požari. V doku ležeča lahka angleška križarka je bila zopet zadeta z bombami.
Kakor je bilo javljeno s posebnim poročilom, so nemške podmornice potopile na Atlantiku 16 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 104.000 br. reg. tonami, med njimi 18 pred ameriško, 3 pa pred afriško obalo.
Lahke nemške pomorske oborožene sile so ustavile v Skageraku številne norveške ladje, ki jih je zaplenila angleška vlada in so bile vsidrane v neki švedski luki ter so skušale pod vodstvom angleških kapitanov prodreti v Anglijo.
Nemške stražne ladje so potopile 5 ladij s skupno 26.674 br. reg. tonami, letala pa nadaljnjo ladjo s 5305 br. reg. tonami. Dve ladji sta se izognili uničenju na ta način, da sta zopet pobegnili v švedske teritorialne vode.
V	poslednji noči so napadla nemška bojna letala važne oskrbovalne in ladjedelni-ške naprave ob izlivu reke Humber. Opaženi so bili veliki požari.
Pri uspehih nemških podmornic na Atlantiku se je posebno odlikovala podmornica korvetnega kapitana Mertena.
V	noči na 7. april si je priboril nadpo-ročnik Woltersdorf svojo 10. nočno lovsko zmago.
S finskega bojišča
Helsinki, 8. aprila, d. O vojaških operacijah na finskem bojišču je bilo v torek objavljeno daljše poročilo, ki pravi, da )e bilo na Karelski ožini na obeh straneh, nekoliko aktivno samo topništvo. Sovjetske čete so v šibkejših skupinah izvršili nekaj napadov, ki pa jih je finska pehota uspešno odbila. Dobro merjeni ogenj finskega topništva je v sovražnikovih vrstah povzročil velike izgube. Na ožini Aunus je sovražnik izvršil dva napada, ki pa sta se razbila v ognju finskega topništva in metalcev min. V nekem drugem odseku so finske čete odbile napad stotnije sovražnikove pehote, ki je bil izvršen ob podpori sovjetskega topništva. V južnem in srednjem odseku je bilo zabeleženo delovanje topništva in izvidniških edinic. Finsko protiletalsko topništvo in oddelki metalcev min so uspešno razbijali sovražnikov odpor. V distriktu Uhtua je finsko topništvo močno obstreljevalo postojanke in je imel nasprotnik v tem ognju mnogo mrtvih in ranjenih. Mnogo finskih granat je direktno pogodilo zidaaie sovražnikove utrdbe. Uničen je bil tudi en sovražnikov protitankovski top. Tudi na severu je bilo zelo učinkovito finsko topništvo, ki je podpiralo akcije finskih izvidniških oddelkov. Na prostoru okrog jezera Ruka se je 6 finskih bojnih letal spopadlo z oddelkom sovjetskih letal, v katerem je bilo 7 bombnikov in 18 Hurricaneov, ki so skušali napasti neko finsko letališče. V spopadu je finska letalska skupina sestrelila 11 sovražnikovih lovskih letal in en bombnik, finska protiletalska obramba pa je naknadno sestrelila še dve sovražnikovi lovski letali in en bombnik. Eno nadaljnje sovjetsko bojno letalo je moralo zasilno pristati na finskih tleh. Tako je sovražnik v tem spopadu izgubil v celoti 16 letal, nadaljnja 3 pa so bila poškodovana. Finska letala so se iz barbe vrnila vsa nepoškodovana na svoja oporišča.
Železniška zveza Porurja z Ukrajino
Stockholm, 8. aprila, d. Berlinski dopisniki švedskih listov poročajo, da se v Nemčiji bavijo z načrtom zgradbe direktne železniške proge, ki naj bi vezala Po-
Umik sovražnika v Cirenaiki
Močan napad letal osi na pomorsko oporišče Aleksandri ja v Egiptu — Znatna škoda na
vojnih industrijskih napravah
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sii
je objavil 8. aprila naslednje 676. vojno poročilo:
V vzhodni Cirenaiki je sovražnik na pritisk naših oddelkov izpraznil nekatere postojanke.
Letala osi so v noči na 7. t. m. močno napadla pomorsko oporišče Aleksandrijo v Egiptu, številne bombe največjih kalibrov, ki so bile odvržene na pristaniško področje, so povzročile veliko škodo na vojnih in industrijskih napravah, ki so bile ponovno zadete in zažgane.
Malta je bila ponovno močno bombardirana. Nemške eskadre so zadele tvornice in skladišča na otoku, posilile k molku nekatere protiletalske baterije in poškodovale sovražni rušilec.
O priliki sovražnega letalskega letala na Bengazl je bilo 10 Arabcev ubitih ali ranjenih. Protiletalska obramba je na področja Derne sestrelila angleško letalo med napadom, ki je bil omenjen v včerajšnjem uradnem poročilu. Nadaljnje letalo so sestrelili nemški lovci v bližini Krete. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče.
Princ Piemontski pri Duceju
Rim, 8. aprila, s. Duce je sprejel Nj. Vis. I vzel poveljstvo skupine armij v srednji tn princa Piemontskega, ki bo s 15. t. m. pre- ' južni Italiji ter na italijanskih otokih.
Italijanska premoč v Sredozemlju
Ženeva, 8. aprila. Vojaški kritik lista »Gazette de Lausanne« podaja pregled^ vojnih operacij in poudarja ogromno važnost borbe, ki se zaostruje v Sredozemlju, opozarjajoč pri tem na ogromne italijanske napore, ki naj Italiji zagoteve popolno oolast nad tem morjem. Čeprav je treba upoštevati izredno velike dimenzije tc nove svetovne vojne, je treba vendarle smatrati Sredozemlje za eno izmed glavnih prizorišč vojnih operacij. Gospodovanje nad tem morjem je seveda v tesni zvezi z razvojem ruskega problema, ki po svoje vpliva tudi na problem Azije preko Sirije, Iraka m Irana, toda v Sredozemlju se bo odločila bodoča teritorialna ureditev Afrike. Čeprav ima Anglija še vedno v svoji posesti Gibraltar in Suez, je vojaški krit k omenjenega švicarskega lista mnenja da je italijanska posest četve-rokota Derna-Kreta-Sicilija-Tripolis dejansko popolnoma blokirala ves angleški promet preko Sredozemlja in tako onemogočila angleške dobave Rusiji po tej poti. Zasluga za to ere italijanski mornarici in absolutnemu gospodo-vanju osnih sil v zraku, ki jim na kopnem uspešno pomaga'o divizije generalov Basti-ca in Rommela. (Piccolo).
Madrid, 8. apr. s. List »Pueblo« piše o položaju v Sredozemlju in je mnenja, da stalna bombardiranja osnih letal onemogočajo angleški pomorski promet v Egipt, kakor tudi angleško ofenzivnost in možnost nadzorstva nad sovražnim bro-dovjem. Premoč Itaiije v srednjem Sredozemlju se veča od dne do dne in ovira promet angleškega brodovja od vzhoda proti zapadu, kar je treba pripisati ne le nevtralizaciji Malte, temveč tudi nič manj važnemu dejstvu stalne in metodične obrabe britanskega vojnega brodovja po delovanju italijanskih torpednih letal. Drznost teh italijanskih letalcev je nedosegljiva. Prava katastrofa angleškega brodovja v Sredozemlju se kaže med drugim v njegovem omejenem delovanju, ki se že omejuje v glavnem samo na zaščito vedno bolj redkega pomorskega prometa, medtem ko so se sicer britanske vojne ladje že oprijele samo obrambne taktike nasproti fašističnemu brodovju. izogibljajofi se vsakemu spopadu in stalno umikajoč s»s pred nasprotnim brodovjem, kakor je pokazala bitka dne 22. marca, v kateri so bile britanske izgube zelo velike in bi bile še večje, ako ne bi angleški poveljnik odredil umik svojega brodovja z vso naglico, da ga ne bi izpostavil bombardiranju sovražnega brodovja.
Opustošenje na Malti
Rim, 8. aprila s. Iz vojaškega vira se ie zvedelo, da so nemški bombniki v ponedeljek zvečer z vso silo napadli Valletto. Celo uro je trajal napad, pri katerem je bil0 odvrženih mnogo bomb na skladišča, pristanišče in druge naprave v mestu. Močno so bile razdejana poslopja v okraju Grand Harbour. Cele tone bomb so bile odvržene na plinarno, v kateri so nastale silne eksplozije in požari. Bombe težkega kalibra so razdejale tudi rezervoayje v Marsa Verecku. Veliki požari so izbruhnili v vzhodnih predelih tovorne luke. Hladilnice in druga skladišča, kjer so bile zaloge živil posadke na Malti, so bila poškodovana. Izbruhnili so tudi požari med skladi premoga.
Poleg tega je 18 nemških strmoglavcev hudo bombardiralo utrdbe v Florlani. Velike bombe so razdejale arzenal in vojašnice. Več protiletalskih baterij je bilo prisiljeno k molku. Veliki plavajoči dok >Ja-go Cerek« v bližini ladjedelnice je bil prav tako poškodovan. Močne poškodbe so bile prizadete nekemu rušilcu v enem izmed dokov, še, ko so bila nemška letala na po-vratku že zelo daleč od Malte, je bilo opaziti na otoku goste oblake dima, ki se Je dvigal iz zadetih objektov.
Letalska bitka
nad Marmariko
Berlin, 8. aprila d. S pristojne nemške vojaške strani se je zvedelo, da so nemška lahka bojna letala 7. aprila napada motorizirane britanske kolone v Marinari-ki v severni Afriki. V borbah v zraku, Ki so se razvile ob tem nemškem napadu, so bila tri sovražna letala sestreljena.
Umik novozelandskih čet iz Libije
Lizboni. 8. aprila. Po poročilih iz soyyaz-nega vira je angleško vrhovno poveljništvo umaknilo novozelandske čete v L'bij" in v Kairu in jih deloma prepeljailo v Sirio, deloma pa se bodo vrnflle domov na Nervo Zelandijo. Po brzojavkah k so pr spele * Wellingtons, je novozelandska vlada pristala na to dr se vrne v domovino le polovica novozelandskih čet. ki se nahfria na drugih vojnih področjih. To se j« zgodilo na
pritisk Londona, ki je opozoril novozelandsko vlado na velike težave glede prevoda angleških čet iz Anglije na Bližnji in Srednji vzhod. V zadevo se ie vmešala tudi wa-shingtonska vlada, ki ie zagotovila novozelandski vladi, da bo nadomestila novozelandske vojake s svojimi vojaki in z vsem potrebnim orožjem za obrambo Nove Zelandije. Doznava se nadalje, da so bile novozelandske čete bržkone poslane v Sirijo, da bi tam ojačile britanske čete. ker se ta-
ko v Londonu kakor v Washingtonu boje. da bi čete osi v prihodnji ofenzivi potisnile Ruse preko Kavkaza in se pojavile na Srednjem vzhodu. Zato se Anglija v zadnjem času z vsemi silami trudi, da bi oja-čila obrambo Bližnjega in Srednjega vzhoda. kajti bližnje ogrožanje teh predelov in Egipta po siilah osi bo bržkone tolikšno, da je treba že v naprej misliti na vse možnosti. (Corriere della Sera).
Italijanske podmornice
na Atlantskem oceanu
Berlin. 8. aprila s. Nemški listi so objavili poročila o sodelovanju italijanskih podmornic v borbi proti sovražni plovbi v severnoameriških vodah. Na neko atlantsko oporišče so se vrnile prve italijanske podmornice, ki so uspešno operirale v razdalji več tisoč kilometrov od oporišča. Italijanski mornarji so bili na oporišču sprejeti z velikim navdušenjem. Italijanski admiral. ki poveljuje podmornicam na Atlantskem oceanu, jih je posebej pohvalil. Italijanske podmornice niso ameriških ladij presenetile pri osamljenih operacijah, marveč so operirale proti njim enako sistematsko kakor nemške podmornice. Italijanski podmorničarji so se izkazali z velikim junaštvom in izkušnjami ter so pridobili svoji domovini mnogo slave. Nemšk; mornarji jih občudujejo ne le kot svoje najboljše tovariše, marveč tudi kot sijajne mornarje, ki znajo z njimi tekmovati v pomorskih podvigih.
Japonski napadi
Varnostni ukrepi v
šanghaj, 8. apr. d. Iz Kalkute v Indiji javljajo, da je vlada bengalske pokrajine po japonskem letalskem napadu na indijski pristaniški mesti Vizagapatan in Cocanada odredila gotove varnostne ukrepe. Japonski letalski napad na omenjeni dve točki, ki je bil izvršen z znatnimi silami japonskega letalstva v ponedeljek, je bil po naknadno dospelih vesteh zelo uspešen ln je bila zlasti med sovražnikovim ladjevjem povzročena občutna škoda. V Kalkuti je bil objavljen vladni odlok, da se morajo vse rečne ladje v ogroženem pasu, ki se nahajajo v spodnjem toku rek, prepeljati višje v notranjost dežele. Razen tega odreja odlok, da se morajo oblastem takoj prijaviti vsi vlačilci, motorna prevozna sredstva in kolesa, ki jih bodo oblasti po potrebi zasegle.
Tokio, 8. aprila d. Na Indijskem oceanu se po informacijah z odgovornega mesta nadaljujejo operacije japonskih pomorskih in letalskih sil. ki so se pričele z velikim napadom na glavno mesto Ce j Iona. Colombo. Dasi še niso abrani točni podatki o uspehu teh akcij, vendar se morajo smatrati že na osnovi sedanjih poročil sovražnikove izgube zaz zelo velike. Vse kaže, kakor da Angleži p'»sto«poma umikajo svoje bro-dovje iz voda okrog Indije. Pri operacijah, ki so v teku, sodelujejo tudi japonske podmornice. Bržkone je prišlo do glavnega stika japonskih sil z nasprotnikom nekje v Bengalskem zalivu.
7o ladij potopljenih
na Indijskem oceanu
Tokio. 8. aprila (Domei) Jap<.nsl»e pomorske sile so v teku svojih operacij r.a Indijskem oceanu potopile med i. in 6. aprilom 20 sovražnih ladij vseh vrst. Japonske radijske postaje so nenehoma prestrezale brezžične »SOS« klice tudi z drugih sovražnih trgovskih ladij na tem področju.
Nadaljnje japonsko
prodiranje v Birmi
Bangkok, 8. apr. d. Z bojišča v Birmi javljajo vesti iz New Delhija, da so Japonci ob reki Iravadi ponovno napredovali, in po ogorčenih borbah potisnili zavezniške čete daleč v ozadje, kjer bodo skušale organizirati nov odpor. Japonsko letalstvo je v teh operacijah igralo odločilno vlogo in docela obvladuje bojišče. Britanske čete so utrpele hude Izgube. O borbah ob reki Sitang javljajo poročila iz New Delhija, da so trenutno manjšega obsega.
Bangkok, 8. aprila d. Japonsko letalstvo je včeraj zjutraj napadlo neko mesto v severnem delu Birme. Poročilo iz New Delhija, ki javlja o tem napadu, pravi, da še niso znani podrobni podatki o škodi, ki so jo japonske bombe povzročile na vojaških napravah ln da tudi še ni ugotovljeno, koliko vojaštva je bilo pri tem japonskem napadu ubitega.
Obisk japonskega generala pri premaganem nasprotniku
Tokio, 8. aprila (Domei). Iz Singapura javljajo, da je šef generalnega štaba japonskih kopnih sil general Sugigava, ki" je trenutno na inšpekcijskem potovanju aa otoku Singapuru, posetil tudi bivšega poveljnika tamkajšnjih britanskih sil generala sira Archibaida Percyvala, ki se nahaja v trdnjavi Changhi. Poročilo iz Singapura pravi, da je japonski general premaganemu nasprotniku ob sestanku prisrčno stisnil roko.
Japonska ofenziva na Filipinih
Tokio, 8. apr. d. Japonske sile na Filipinih so energično obnovile svojo ofenzivo proti preostalim ameriškim oddelkom, ki se še branijo na nekaterih postojankah na polotoku Bataanu. Ob učinkovitem sodelovanju z letalstvom in motoriziranimi oddelki je japonska pehota potisnila sovražnika z večjega števila postojank ln mu prizadela zelo hude izgube. Japonsko letalstvo ruši neprestano ameriške utrdbene postojanke
na indijske Inke
bengalski pokrajini
na otoku. Ker je nasprotniku docela nemogoča preskrba novih rezerv, je treba računati z naglim popuščanjem odpora.
Osvobojeni nemški internirane!
Tokio, 8. apr. (Domei). Ko so japonske čete 4. aprila zasedle otok Nias, ki leži zapadno od severne polovice otoka Sumatre, so tamkaj osvobodile tudi večje število interniranih Nemcev. V nemški skupini, ki je bila osvobojena, je večina žen in otrok. Razen tega so v Fort Kccku Japonci osvobodili še 137 nemških žen in otrok. V celoti je bilo na ta način na Sumatri do torka osvobojenih 203 interniranih tujih državljanov. Verjetno je, da je bilo okrog 2500 nemških državljanov, ki so bili ob izbruhu vojne internirani na otoku Sumatri, že prej prepeljanih v Bombay v Indiji.
Demantirane ameriške izmišljotine
Tokio, 8. apr. (Domei.) Iz ameriških virov se širijo vsakovrstne vesti o domnevnih napadih ameriških podmornic na japonske iadje. Ta poročila trdijo, da so Američani potopili tudi večje število japonskih vojnih ladij. Kakor izjavljajo v pristojnih japonskih mornariških krogih, so ta ameriška poročila brez sleherne osnove.
Zamenjava ameriških in japonskih državljanov
Ilankev, 8. apr. d. V drugi polovici meseca aprila bo odpotovalo v šanghaj 160 britanskih in 30 ameriških državljanov, po večini protestantskih misijonarjev, ki bodo od-premljeni dalje v Lourenco Marques v portugalski koloniji Mozambique. Kakor je bilo že javljeno, bodo angleški in ameriški državljani tamkaj zamenjani z japonskimi civilnimi interniranci v Zedinjenih državah in britanskem imperiju. Britanski in ameriški misijonarji, ki odhajajo iz Hankova, so se udejstvovali v centralni Kitajski.
Nove čangkajškove davščine
šanghaj, 8. apr. d. Za okrepitev razmajanih financ je Cangkajškova vlada razširila državni monopol še na nekatere življenjsko važne predmete. Monopol, ki je veljal doslej samo za sol in sladkor, je bil po informacijah iz čungkinga razširjen tudi na tobak in vžigalice. V kratkem pričakujejo, da bo monopol razširjen tudi na čaj in vse žgane pijače. čungkinška vlada si obeta od uvedbe monopola na sladkor, sol, tobak in vžigalice povišanje državnih dohodkov za 1500 milijonov kitajskih dolarjev v prvem proračunskem letu v bodoče pa še za večji iznos.
Pogajanja v New Delhiju
Bangkok, 8. apr. d. Po nekih nepotrjenih vesteh, ki jih ameriški poročevalci širijo iz New Delhija, naj bi bil indijski voditelj Pandit Nehru zaprosil vlado Zedinjenih držav za posredovanje v tekočih britansko-in-dijskih pogajanjih, v katerih so se pojavile velike težkoče.
Rim, 8. aprila s. Poročevalee londonskega lista »Daily Express« v New Delhiju je imel razgovor z Gandhijem, ki mu je med drugim dejal, da nima nikake namere prepustiti Indije Angležem. V nadaljnjem poteku razgovorov je Gandhi angleškemu novinarju namignil, da se ne more določno izraziti glede rešitve indijskega problema, pripomnil pa je, da smatra položaj za precej neugoden in da nima nikakega upanja v dosego sporazuma.
Francoski protest
v Washingtonu
Vichy, 8. aprila s. Vlada v Vichyju je odredila svojemu poslaniku v Hayeu, naj protestira pri ameriški vladi zaradi imenovanj ameriškega generalnega konzula ▼ Brazavilleu, glavnem mestu Francoskega Konga, ki je pod oblastjo de Gaullea. Francoski odgovorni krogi smatrajo Imenovanje ameriškega generalnega konzula T Brazavilleu za žalitev in nekorektnost na* sproti francoski vladi.

»JUTRO« st. SO
2
Četrtek 9. TV. 1942-XX
Po štirih mesecih vojne na Pacifiku
Japonska je dosegla vse svoje cilje, ki si jih je postavila
ob izbruhu sovražnosti
Rim, 8. aprila s. Severnoameriški listi na dolgo in široko zelo melanholično razpravljajo o obračunu po prvih štirih mesecih vojne na Pacifiku. Vsi listi brez izjeme ugotavljajo, da so povsem izostali i uspehi ki so jih ob izbruhu sovražnosti vsi pričakovali. medtem ko sii je Japonska pridobila ogromne politične, vojaške in gospodarske prednosti, ki so že same po sebi pomembne. ne glede na Japoncem naklonjeno razpoloženje domačega prebivalstva na zasedenih ozemljih. Tako piše n. pr. list »Boston Herald«, da se je sreča pomorskega orožja nasmejala sovražnikom Zedinjenih držav Ln njihovim zaveznikom. Poslednji štirje meseci vojne predstavljajo zato vrsto operacij, ki tvorijo aktivo sovražnika. List »Philadelphia Rekord« piše: Teritorialne osvojitve Japonske so bile izvršene v izredno kratkem času, še važnejše in odlo-čiilnejše pa je dejstvo, da je Japonska dosegla vse svoje cilje v pogledu vojnega gospodarstva. Svet angleškega jezika je bil strahovito presenečen ob ugotovitvah, da so Japonci povsod, kamor so prišli, naleteli na simpatije in prostovoljno sodelovanje domačega prebivalstva. Odpovedati se moramo zato sleherni utvari. Rešitev lahko pride samo z našimi napori in zato se moramo odreči vsem upanjem v lahke zmage.
Tokio, 8. aprila s. Danes so potekili Štirje meseci, odkar so izbruhnile sovražnosti na Pacifiku, in japonski listi objavljajo v zvezi s tem besedilo cesarskega prog1asa z vojno napovedjo, opisujoč obenem rezultate dosedanjih zmagovitih operacij. Večina uvodnikov je posvečena žalnim s-vefanostim v počastitev padlih pri napadu na Pearl Harbour.
Knox o ameriških izgubah na morju
Buenos Aires, 8. apr. s. Severnoameriški državni tajnik za mornarico Knox je novinarjem izjavil, da je bilo ob atlantski obali od 7. decembra, ko so Zedinjene države vstopile v vojno, potopljenih 116 severnoameriških tovornih ladij. 59 jih je bilo potopljenih ob obali Zedinjenih držav, 23 ob obali Kanade, 30 na Karaibskem morju, 4 pa ob obali Južne Amerike. Knox je dodal, da severnoameriška vlada skrbno proučuje problem pomorske plovbe, posebno pa vprašanje, kako zagotoviti varno pot na daljših progah. Izjavil je, da so nastale težave v pridobivanju posadk za tako plovbo in da še ni odločeno, kako se bo to vprašanje rešilo. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče namestiti na tovornih ladjah pripadnike ameriške vojne mornarice, je Knox izjavil, da bi bila to ena izmed možnih rešitev, težko pa je vrejetno, da bi se pristojne oblasti zanjo odločile.
Vojaška parada v New Yorku brez vojske
Rim, 8. april. Newyorski dopisnik švedskega lista »Dagens Nycheter« opisuje veliko vojaško parado, ki je bila v ponedeljek v New Yorku in ki je imela bolj mondeni kakor pa vojaški značaj. Severnoameriške dame so izkoristile priliko za to, da so pokazale pri paradi svoje najnovejše modne modele, ki so po večini prikrojeni po vojaškem vzoru. Slika generala Mac Arthurja je bila postavljena za okras na torbicah, na ovratnicah, na raznih gumbih in celo v laseh. Javnost in tisk sta nekoliko razočarana, ker je bilo na paradi videti prav vse, samo vojske ne. Množica je pričakovala, da bo videla nove motorizirane in oklopne divizije, ki jih je tolikokrat napovedal Roosevelt, toda edine motorizirane edinice so prav za prav tvorili newyorski ognjegasci. Mimohod nekaterih funkcij onarj ev, ki so pod pazduho nosili velike aktovke, je povzročil veliko navdušenje v občinstvu, ki je bržkone mislilo v zvezi s tem na Roose-veltove načrte za mobilizacijo, opremo in oborožitev vojske, ki so jih ti funkcijo-narja menda nosili s seboj. Vojaška parada je dala priliko občinstvu, da je napolnilo kavarne, gostilne in druga zabavišča. Kjerkoli se je pokazal kak vojak na plesišču, ga je množica navdušeno pozdravljala z vzkliki: Živela vojska! Živel Mac Arthur! (Piccolo.)
Črnci v ameriški vojaški službi
Rim, 8. apr. s. Vlada Zedinjenih držav je dovolila ameriškim črncem ne le službo v kopni vojski in v vojni mornarici, temveč tudi dopustila možnost njihovega napredovanja v podoficirske čine. Ameriška javnost je ta ukrep sprejela zelo neugodno in razni ameriški listi poudarjajo, da bi morali biti efektivi ameriških čet tolikšni, da se ne bi bilo treba zatekati k takšnim ukrepom.
Stavke ameriških mornarjev
Bern, 8. apr. d. Švicarska poročevalska agencija javlja iz Washingtona, da Je vrhovno sodišče Zedinjenih držav v posebnem sklepu pretekli petek označilo mornarske stavke na ladjevju v lukah Zedinjenih držav za protizakonite. Kakor znano, so se zadnji čas stavke mornarjev v Zedinjenih državah zelo množile in je bila ameriška trgovska mornarica, ki je zadnji čas utrpela že silovite izgube zaradi napadov osniih podmornic, zmerom manj sposobna vzdrževati najnujnejši promet
Militarizacija ameriškega trgovskega brodovja
Lizbona, 8. aprila, d. Po informacijah iz Washingtona se v pristojnih ameriških vladnih krogih bavijo z načrtom milita-rizacije vsega ameriškega trgovskega brodovja. Očitno je, da se vlada v Wa-shingtonu zaradi silnih izgub svoje trgovinske tonaže vidi prisiljeno zateči se k bolj uspešni varnostni službi v trgovski morski plovbi.
Nove omejitve v ameriški potrošnji
Rim, 8. apr. s. Direktor ameriškega urada za vojno proizvodnjo Nelson je izjavil novinarjem, da bodo med raznimi omejitvami, ki bodo uvedene najkasneje v maju v Zedinjenih državah, tudi omejitve potrošnje okoli 100 raznih predmetov, za katerih izdelavo sta potrebna železo in jek-
lo. Nelson je končno pripomnil, da bo ob koncu maja zaprtih tudi večina tvornic za izdelovanje sadnih konserv.
Argentina za nevtralnost
svoje pomorske plovbe
Buenos Aires, 8. apr. d. V krogih argentinskega zunanjega ministrstva zanikujejo govorice, da bi bila washingtonska vlada podvzela v Buenos Airesu gotove korake z namenom, da bi Argentino prisilila k sodelovanju pri reorganizaciji varnostne službe v pomorskem trgovskem prometu med ameriškimi državami. V teh krogih tudi zanikujejo časopisne vesti, da bi ameriška vlada s posredovanjem argentinskega poslanika v Washingtonu pritisnila na argentinsko vlado, naj bi sodelovala pri organizaciji medameriških konvojev. Pri tej priliki ugotavlja tiskovni urad argentinskega zunanjega ministrstva, da temelje vse te govorice na napačnem poročanju o pogajanjih, ki se trenutno vodijo v Washingtonu na zasedanju tako zvanega medame-riškega obrambnega odbora. Ta odbor se res, kakor javlja agencija »Andi«, prvenstveno bavi z organizacijo spremljevalne službe na morju, toda argentinska vlada slej ko prej zastopa stališče, da predstavlja najboljšo obrambo za ladje nevojujočih se ameriških držav njihova nevtralna zastava in popolna razsvetlitev trgovskih ladij ponoči.
Oborožitev brazilskih trgovskih ladij
Lizbona, 8. aprila s. Kakor poroča londonski radio, je brazilska vlada odredila, da morajo biti vse brazilske trgovske ladje oborožene.
OPOZORILO
OBVEŠČAMO, DA BO »EMONA«
oddajala v zakup
BUSE ln ZEMLJIŠČA v sledečih dneh in okrajih:
Koprivnik: 13. in 14- aprila, Kočevska reka: 13 in 14. IV., Kočevje: v vseh dneh, Stari log: 15. in 16. aprila, Mozelj: v vseh dneh, črmošnjice: v vseh dneh.
Diplomatski stiki med Vatikanom in Siamo»
Rim, 8. aprila d. V pristojnih vatikanskih krogih ne potrjujejo vesti, da bi bila siamska vlada predlagala ureditev diplomatskih odnosov med Siamom in Sv. sto-lico. V vatikanskih krogih pripominjajo, da tamkaj ni ničesar znanega o sličnih pobudah siamske vlade.
Aretacije Židov na slovaški meji
Budimpešta, 8. aprila s. Madžarska policija je izvršila v krajih v bližini slovaške meje racijo židovskih elementov, ki so skrivaj zbežali čez mejo, da bi se odtegnili kontroli slovaške policije. Vsi Zidje, ki so prišli iz Slovaške, so bili odvedeni nazaj čez mejo in izročeni slovaškim oblastem. Obenem je bilo aretiranih tudi mnogo mad_ žarskih Židov, ki so slovaškim Zidom pomagali pri begu.
Pravo ozadje atentata na Papena
Nemški tisk o namenih zasnovalcev atentata
Berlin, 8. aprila. Izpovedi zločinske tolpe, ki je bila plačana od Rusije in Anglije, in ki se sedaj zagovarja pred sodniki v Ankari zaradi atentata na nemškega poslanika Papena, dovolj jasno odkrivajo pred oblastmi in pred turškim narodom, kakšni so bili nameni atentatorja, namreč zavesti Turčijo v vojno, ker bi zaradi atentata prišlo do poslabšanja njenih odnosov z Nemčijo. To so ugotovitve ankarskega procesa, sedaj pa skuša sovjetska agencija Tass že po svoji stari navadi dokazati, da je zamisel atentata na Papena prišla iz Berlina, da so bili atentatorji plačanci Nemčije in da bi bil Hitler prav rad žrtvoval Papena, samo da bi imel povod za napad na Turčijo. Proti tem nesramnim podtikanjem nastopa v posebnem članku berlinski list »Zwölfuhrblatt«, ki piše med drugim; Ta izmišljotina je zares vredna onega, ki si jo je izmislil, vendar pa ta nadmakjavelizem ne more spremeniti resnice. Ako je zgodovina učiteljica narodov, nam v ostalem preteklo stoletje najmanj dvakrat zgovorno zatrjuje, kakšna so angleška in ruska stremljenja glede usode Turčije. Srdita in podtalna politična vojna, ki sta jo London in Moskva vedno vodila, ni mogla preprečiti, da ne bi bila kar dvakrat odločena v teh dveh prestolnicah usoda Turčije: 1.) Leta 1844, ko je bil med Anglijo in Rusijo sklenjen tajni pakt za morebitno razdelitev Turčije, ki je postavila v ospredje vprašanje morskih ožin. 2.) Leta 1898 ko je Anglija, tedaj v slabih od-nošajih s Francijo, ponudila Rusiji po lordu Salisburyju razdelitev Kitajske, obenem pa za kompenzacijo za pomoč na Daljnem vzhodu tudi Bospor in Dardane-le. Ni potrebno razkladati, zakaj nobeden izmed teh dveh zahrbtnih načrtov ni uspel, iz vsega pa vendar izhajata dva zgodovinska nauka: 1.) da je Rusija vedno hlepela po Dardanelah, 2.) da je Anglija vedno uživala, ko se je Rusija bližala znamenitim morskim ožinam. Spričo
tega domneva, da je Eden med svojim bivanjem v Rusiji obljubil Stalinu proste roke na Balkanu in v Dardanelah, ni le utemeljena, temveč tudi logična. Da bi se ta program mogel uresničiti, bi bilo seveda treba spraviti v gibanje Turčijo, od-nosno pridobiti si jo kot zaveznico, da bi se s tem našel izgovor za odpošiljatev čet na turško ozemlje, odkoder bi nikdar več ne odšle..
V Londonu namreč prav dobro vedo, da je Ankara že pred časom postala zelo nezaupna nasproti angleški politiki. Ankare namreč ne more veseliti usoda Sirije, med tem ko gleda obenem z zaskrbljenostjo na sovjetsko zasedbo Iraka, zlasti pa onih področij, ki so od nekdaj bila predmet turških teritorijalnih aspiracij. Prav nekdanjega turškega ozemlja so sedaj dobre štiri petine pod sovjetskim in britanskim nadzorstvom. Spričo tega je razumljivo, da London nikakor ne more pričakovati, da bi se Turčija postavila na njeno in rusko stran. Zaradi tega se poslužuje intrig, atentatov, hišnih revolt itd., a tudi najnovejši njen udarec, kakor že vsi prejšnji, se ni posrečil in turška policija v zadevi atentata na Papena nikakor ni ohranila pričakovane »blagohotne nevtralnosti«. (Stampa Sera.)
Carigrad, 8. aprila d. Danes se nadaljuje proces proti soobtožencem poizkusnega atentata na nemškega veleposlanika Papena. Zaslišanih bo 13 prič. ki so vedele za stike med obema sovjetskima soob tožen cerna Pavtlovom in Korniilovom ter ostali mi cibtoženci, ki so obdolženi sodelovanja z atentatorjem Omerjem. Sovjetskima ob t o žencema je bila prečitana izjava ff'avnega soob tožen ca Sa; mana in enega njegovih ti> vari.šev. Kakor je izjavili kot priča eden izmed uslužbencev hotela »Toros« v Ankari, je atentator 23 dni pred atentatom bival v hotelu »Torosu«. Po izjavi tesa nameščenca se je atentator mudil tu iz zdravstvenih razlogov.
Stiska za gumi v Ameriki
Doslej so Zedinjene države približno 90% svoje potrošnje gumija krile z uvozom surovega kavčuka iz Malaje in Nizozemske Indije. Zanašajoč se na možnost bodočih dobav te surovine iz Vzhodne Azije so Zedinjene države, enako kakor Anglija, posvečale vprašanju proizvajanju umetnega gumija le malo pozornosti. Anglija ni zgradila niti poizkusnih naprav, češ da je sintetični gumi dražji od naravnega in Anglija itak obvlada svetovni trg gumija. V Zedinjenih državah pa so bile zgrajene štiri poizkusne tvornice in še te le na zasebno iniciativo petrolejske industrije ter industrije za predelovanje gumija. Te poizkusne tvornice izdelujejo sintetični gumi le za specialne potrebe glede na okolnost. da je sintetični gumi odpornejši od naravnega, tako proti kemičnim kakor tudi proti mehaničnim vplivom.
Odkar pa je vojna v Vzhodni Aziji potekla drugače, kakor so si predstavljal v Londonu ta Washingtonu, in je postal nadaljni dovoz surovega kavčuka iz Malaje in Nizozemske Indije nemogoč, si prizadeva vlada Zedinjenih držav, da v naj-ltrajfem času nadomesti, kar je zamudila in da zgradi velike tvornice umetnega gumija.
Ameriška potrošnja naravnega kavčuka je znašala v letu 1936 do 1939 povprečno 528.000 ton na leto, leta 1940 se je dvignila na 618.000 ton, lani pa je že v desetih mesecih dosegla 661.000 ton in se ceni letna potrošnja za lansko leto na 800.000 ton. Proizvodnja sintetičnega gumija pa je zadnje leto znašala komaj 20.000 ton in je krila le 2.5% celotne potrošnje. Za konec oktobra 1941 so ameriške zaloge surovega kavčuka izkazane v višini 474.000 ton, kar bi pri enaki potrošnji, kakor v lanskem letu, zadostovalo le za 7 do 8 mesecev. Vlada Zedinjenih držav je sicer ob izbruhu vojne z Japonsko izdala številne ukrepe za omejitev civilne potrošnje gumija obenem pa je narasla potrošnja za vojne svr-he, tako da ni računati s tem, da bi se celotna potrošnja zmanjšala.
f sgn
Vprašanje sintetičnega gumija je za Zedinjene države neposredno aktualno, kajti Južna Amerika, ki prihaja za uvoz izključno še v poštev, proizvaja le razmeroma majhne količine, še sredi lanskega leta je ameriška vlada odklanjala predloge za gradnjo velikih tvornic za umetni gumi. Ko pa se je zadnje mesece situacija tako naglo spremenila, je ameriška vlada svoje stališče takoj revidirala. Postavila je načrt za velikopotezno izgraditev proizvodnje umetnega gumija, po katerem bodo veliki ameriški koncemi industrije gumija, kemični koncerni in petrolejski koncerni
zdradili velike tvornice z investicijskimi stroški v višini okrog 400 milijonov dolarjev. Seveda pa so te tvornice šele in na papirju in bo potekla še dolga doba, preden bodo lahko pričele obratovati.
Kot izhodišče proizvodnje bodo v Ameriki vzeli nafto, medtem ko sloni nemški sistem proizvodnje umetnega kavčuka, ta-kozvane «bunc«, na kemičnih proizvodih, ki se pridobivajo iz premoga. Iz nafte se dajo namreč pridobiti enake spojine ogljika in vodika, potrebne za izdelovanje umetnega gumija, kakor iz premoga. Na mah so ameriški strokovnjaki tudi spoznali velike prednosti umetnega gumija in ugotavljajo, da je umetni gumi za 30% odpornejši, kakor naravni gumi, in da zdrže avtomobilske gume, izdelane iz umetnega gumija, sorazmerno daljšo dobo kakor navadne gume.	,
Pod pritiskom razmer so se torej Zedinjene države odločile za nagli prehod na umetni gumi, kar pa je v zvezi z znatnimi stroški in zahteva mnogo časa. Znova se je izkazalo, da je Evropa pod vodstvom Italije in Nemčije tudi glede te strateško važne surovine znatno prehitela Ameriko, ki bo potrebovala nekaj let, da nadomesti to, kar je zamudila.
Preosnova ameriške industrije gumija pa pomeni za Anglijo nov udarec. Anglija je sicer z izgubo Malajskega polotoka že izgubila svetovni monopol za kavčuk, sedaj pa se boji še za to, kar ji je ostalo, če se bo'do še Zedinjene države pri oskrbi s kavčukom osamosvojile. Pri današnji
visoki ceni surovega kavčuka umetni kavčuk ni dražji, kakor naravni. Po končani vojni pa je verjetno, da bo cena naravnemu kavčuku naglo popustila. Ni pa izključeno, da se bo pocenila tudi proizvodnja umetnega kavčuka V enem in drugem primeru bo nastopila huda kriza v svetovni trgovini s kavčukom. Ta trgovina pa je skoraj vsa v rokah Anglije.
Doslej je bilo iz raznih držav preseljenih 75<m>oo Nemcev
Družba »Deutsche Umsiedlungs Treuhand Gesellschaft m. b. H.« v Berlinu, ki jo je ustanovil nemški državni komisar za utrditev nemštva, da izvede premoženj-sko-pravne transakcije, ki so v zvezi s preselitvijo Nemcev iz raznih držav v Nemčijo, objavlja v svojem letnem poročilu za leto 1941 podrobne podatke o dosedanji preselitvi Nemcev. V teku lanskega leta so bili spomladi preseljeni Nemci iz Litve, v jeseni pa Nemci iz Ljubljanske pokrajine, v manjšem številu pa so bili preseljeni še Nemci iz Francije, Bolgarije in Sr-bilo skupno preseljenih 80.076 oseb. Iz Juž-s tem naraslo na preko 750.000.
Za posamezne dežele navaja poročilo naslednje podatke. Iz Estonske in Letonske so bili preseljeni Nemci najprej v jeseni 1939, naknadno pa še spomladi 1941 in je bilo skupno preselejnih 80.076 oseb. Iz Južne Tirolske je bilo proti koncu leta 1939 preseljenih 219.094 oseb, iz Vollnije, Galicije in Narevskega področja prav tako v Jeseni 1939. 134.267 oseb. V naslednjem letu, to je v letu 1940. je bilo preseljenih iz Poljske generalne gubernije 30.495 oseb, iz Besarabije in severne Bukovine v jeseni istega leta 136.989 oseb ta iz Dobrudže ter Južne Bukovine v decembru Istega leta 76.756 oseb. Lani pa je bilo spomladi preseljenih iz Litve 50.471 oseb, iz Francije sredi leta 6096 oseb, proti koncu leta pa iz Ljubljanske pokrajine 15.800 oseb, iz Bolgarije 423 oseb in iz Srbije 993 oseb. S tem je skupno število preseljenih Nemcev naraslo na 751.460 oseb, od katerih je bilo 250.000 oseb s premoženjem.
Naloga družbe Je v tem, da prevzame in likvidira premoženje izselnikov ta jim na drugi strani nudi v novi domovini nadomestilo v naravi ali pa v denarju. Prav tako daje družba izselnikom kredite. Za izvršitev svojih nalog je družba lani ustanovila svoj urad v Ljubljani, ki ga vodi nemški pooblaščenec za preselitev. Istočasno pa je bila ustanovljena v Mariboru podružnica z dvema ekspediturama na Spodnjem štajerskem to na Gorenjskem. V zvezi z razširjenjem poslovanja se je osobje družbe povečalo že na 1750.
Ob koncu lanskega leta so znašale v bilanci družbe obveznosti nasproti nemškemu državnemu komisarju za utrditev nemštva 75.9 milijona mark (za prevzeto ln nelikvidirano premoženje po bilančni vrednosti). V teku leta je bilo likvidirano premoženje izselnikov v vrednosti 156 milijonov mark, Izplačano pa je bilo odnosno v raznih objektih Izročeno 80 milijonov mark. Krediti dani izselnikom na račun likvidacije premoženja so znašali ob koncu leta 96 milijonov mark. Za kritje stroškov je družba prejela 10 milijonov državne subvencije.
Gospodarske vesti
= Iz italijanske težke industrije. Te dni
je bil v Genovi redni in izredni občni zbor delničarjev velikega železarskega in elek-trarniškega podjetja »Terni«. Občni zbor je sklenil predlagano zvišanje glavnice od 1200 na 1500 milijonov lir, ta sicer z izdajo novi delnic v nominalni vrednosti 300 milijonov lir. Po znatnih odpisih bi amortizacijo investicij v višini 60 milijonov lir, je znašal čisti dobiček v lanskem letu 76.6 milijona lir. Iz letnega poročila je razvidno, da je družba lani potrošila za nove Investicije skoraj 400 milijonov lir.
= Zamenjava železniških tovornih listov. Na osnovi uredbe o prevozu potnikov pri!jage in blaga na železnicah, ki velja od 1. oktobra 1940., so s 1. januarjem t L prenehali veljati železniški tovorni listi za notranji (lokalni) promet, ki so bili izdani na osnovi železniško prometne uredbe z dne 1. oktobra 1925. ki je prenehala veljati 1. oktobra 1940. Ker so sedaj v smislu nove uredbe založeni novi tovorni listi z italijansko-slovenskim besedilom, je odredilo finančno ravnateljstvo Visokega komisariata zamenjavo starih železniških tovornih listov za notranji (lokalni) promet Zamenjavo bodo vršile krajevno pristojne davčne uprave do vključno 30. aprila t 1. Razliko na taksah in v nabavni ceni je treba doplačati takoj pri zamenjavi. Po preteku navedenega roka, to je po 30. aprilu, izgubijo dosedanji železniški tovorni listi za notranji (lokalni) promet vsako vrednost in veljavo.
= Centralna vinarna d. d. v Ljubljani je sklicala za 20. april redni občni zbor, ki bo med drugim sklepal o spremembi pravil, besedila tvrdke in o povišanju delniške glavnice.
= Mednarodni pomladni velesejem v Zagrebu bo pod visokim pokroviteljstvom najvišjih hrvatskih oblastev od 25. aprila do 4. maja 1942. Velika in važna .ie ta razstava za razvoj italijansko-hrvatskih odnosov in za afirmacijo italijanskih proizvodov v južnovzhodni Evropi. Razstavljeni bodo vsi proizvodi Hrvatske in prijateljskih držav in to iz naslednjih strok: oblačilna industrija, tekstilna industrija, mehanična industrija, orodje, cestni stroji, kmetijski stroji, gradbeni in drugi stroji, kovinska industrija, elektrotehnična, radijska in kinematografska stroka, kemično-farmacevtska industrija, industrija živil in pijač, industrija stekla, keramike in porcelana, zdravniška tehnika, zdravstvo, veterinarstvo, glasbeni instrumenti, papir, stroji in pisarniške potrebščine, hišna industrija, lesna industrija in lesni proizvodi, ljudska manufakturna industrija, parfumi, fotografije, izumi, novosti, patenti itd. Razstave se udeležujejo: Italija, Nemčija, Madžarska, Bolgarija in Švica. Vsi interesenti iz Ljubljanske pokrajine so naprošeni, da se čimprej prijavijo, bodisi glede prostora ali obiska, da si tako zagotovijo udeležbo, ki bi bila kasneje zaradi pomanjkanja časa in prostora onemogočena, kakor se to običajno dogaja. Častni predstavnik ZZ za Ljubljansko pokrajino je Simic France, Kolodvorska 25, teL 34-96, 37-69.
s Sočlvje namesto cvetlic. Kakor smo že poročali, je Nemčija izdala številne ukrepe z namenom, da se v letošnjem letu prav vsak razpoložljiv košček aemlje obdela in da se čim bolj poveča proizvodnja sočivj^
! Glavna zveza za vrtnarstvo Je že lam J»* seni predpisala, da morajo cvetlični vrtnarji 40% celotne površine, kjer so doslej gojili cvetlice, porabiti za pridelovanje sočiv-ja, v rastlinjakih pa celo 50«/». Ta predpis se sedaj v polnem obsegu izvaja ta zato Je naravno, da prihaja na trg mnogo manj cvetlic. Ob velikonočnih praznikih, ko je povpraševanje po cvetlicah večje, so bile berlinske cvetličarne razprodane ta Je bilo videti povsod napis »cvetlice razprodane«. Berlinčani pa se zavedajo, da bo manjša proizvodnja cvetlic prinesla le koristi, saj bo na razpolago več sočivja. Sicer pa bodo v kratkem na razpolago poljske cvetlice.
= Iz spodnještajersfeega trgovinskega registra. Tekstilne tvornice Mautner d. d. so prenesle svoj sedež iz Ljubljane v Maribor in se besedilo firme odsle.i glasi: Litijsko - preboldske tekal ilne tvornice d d. Glavnica družbe znaša 1 milijon mark (enako 20 milijonov din).
= Likvidacija prekoštevitaih bank v Srbiji. Kakor je znano, je na področju Srbije veliko število majhnih bank, ki za življenje niso sposobne. Da se uredi poslovanje bank je že lani v jeseni srbska vlada izdala zakon o bankah in je bil v tej zvezi ustanovljen poseben urad za nadzorstvo bank. Sedaj poročajo iz Beograda, da bodo na podlagi novega zakona izvršili še nadaljnje reforme v smeri koncentraciie prekomernega števila bank, bodisi z likvidacijo ali pa na podlagi združitve. Po izjavi, ki jo je podal vodja beograjske direkcije za bančništvo, bo moralo likvidirati 55 do 60% vseh denarnih zavodov, v Beogradu samem približno 35 bank. Tudi število podružnic inozemskih bank se bo moralo zmanjšati. Od hrvatskih bank naj bi ostala v Beogradu samo podružnica Prve hrvatske štedionice. Prvi koraki v te; smeri so že storjeni s tem. da je Bančho društvo v Beogradu prevzelo beograjsko podružnico Praške kreditne banke in podružnico Hrvatske Union banke. Da se razširi omrežje zavodov, ki sprejemajo predvsem hanilne vloge, bosta Poštna hranilnica ln Državna hipotekama banka ustanovili na_ daljnje podružnice na deželi.
= Japonska notranja posojila. Japonska vlada je te dni izdala novo notranje posojilo v višini 690 milijonov jenov in je s tem skupna zadolžitev Japonske v proračunskem letu 1941-42 dosegla 10.190 milijonov jenov. Za leto 1942-43 računajo, da bo država najela za 20.7 milijarde jenov novih notranjih posojil.
Volitve na Japonskem
Dne 26. marca t. 1. se je japonski parlament sestal na svoji zadnji seji v sedanji poslovni dobi. Zgornji dom. čigar člani se ne volijo, ostane tudi po razidu parlamenta nespremenjen, medtem ko bodo volitve v novo poslansko zbornico 30. t. m.
Parlament, ki je sedaj zaključil svojo poslovno dobo, je bil izvdljen pred petimi leti, torej še pred izbruhom japonsko-kitajskega konflikta. Poslanski mandati, ki veljajo ustavno le štiri leta, so bili lansko leto podaljšani še za eno leto. Poslednje zasedanje japonskega parlamenta se ;e začelo 24. decembra lanskega leta. Do 14. februarja letošnjega leta je parlament izglasoval nič manj kakor 84 zakonskih predlogov. Po tem datumu se je še dvakrat sestal in sicer ob zavzetju Singapura in ob zavzetju Jave. Na obeh navedenih oejah je podal min. predsednik Tojo obširna politična poročila.
Čeprav je dosedanji parlament, čigar člani so pripadali po večini i 1940 razpu-ščenim političnim strankam, po zaostritvi mednarodnega poiložaja in še prav posebno po vstopu Japonske v vojno pokazal vselej popolno enodušnost in soglasje v podpori vlade, so »e vendar v zadnjem času pojavili v japonskih listih predlogi po spremembah v tem državnem organu, zlasti pa po njegovi pomladitvi in preosnovi. Pojavilo se je tudi vprašanje, kdo naj sedaj ko so bivše stranke razpuščene, prav za prav predlaga in postavlja poslanske kandidate in volilne liste. Kakor piše o tem tokijski poročevalec nemškega lista »Frankfurter Zeitung«, bi te vloge nikakor ne mogla prevzeti »Zveza za podpiranje cesarske oblasti«, čeprav je medtem postala poleg države najpomembnejša organizacija na Japonskem, ker ji v ta namen odrekajo politični značaj. Zato je bil pred kratkim ustanovljen kot poseben organ tako zvani »Politični svet za podpiranje prestola«, čigar predsednik ie bivši predsednik v*lade general Abe. Njegoša izključna naloga je, da izdela in predloži voli-lne liste z imeni novih poslanskih kandidatov, nakar preneha 'takruj po volitvah obstojati. Predsednik vlade Tojo je v zvezi z ustanovitvijo tega sveta pripomnil, da ni v nikaki zvezi z vlado, ki da se v postavljanje kandidatov sploh ne bo mešala, vendar pa vlada pričakuje, da bo ta svet izvršil svojo nalogo v splošno zadovoljstvo.
Zaradi razdelitve dela je novi »Politični svet« ustanovil dva svo'ja urada v dveh večjih japonskih mestih izven prestolnice. Ta dva urada bosta prevzela nase predvsem vso volilno propagando. Novi japonski volilni sistem je istočasno avtoritarnega in ljudskega značaja. Predsednik vlade m notranji minister sta poz vatla vse državne obliasti in policijo, naj volitve, volilno propagando in red na dan volitev podpro. naj r-e pa nikakor ne vmešujejo v izbiro kandidatov ali zavzemajo za tega ali onega kandidata. Verjetno jc, da bo večina dosedanjih poslancev spet izvoljena, že zaradi njihovih izkušenj in ker so splošno znani, kajti Japonci se tudi pri morebitnih reformah in novotarijah radi poslužujejo predvsem izkušenih ljudi.___
Nova čilska vlada
Santiago de Chile, 8. aprila s. Odkar je bil izvoljen novi predsednik republike, je imela vlada včeraj svojo prvo sejo. Vodil jo je osebno predsednik republike. Na seji so razpravljali o vrsti rednih pravnih ukrepov. V vladi, ki se je po izvolitvi novega predsednika spremenila, so sedaj Alfredo Duhalde kot vojni minister, Oscar Schnacke kot kmetij dei minister, Eduard Ascuntro kot minister za narodno zdravje, Leonidas Leyton kot minister za delo in Pedro Poblete kot minister za kolonizacijo. V ostalem so v vladi ostali prejšnji ministri.
Obnovite naročnino!
t
Campo Imperatore
Kdo ne pozna te prostrane poljane, kl Be vije pod obronki najvišjih gora v osrčju Italije med grebeni orjakov pogorja Gran Sasso d'Italia? Ta prostrana gorska planota, nad 27 km dolga in 5 do 7 km široka, privabi poleti in pozimi številne turiste in letoviščarje, da se tu v okrilju hribov naužijejo čistega planinskega zraka. Pogorje Gran Sassa d'Italia, v katerem kraljuje Corno Grande, najvišji vršac v srednji Italiji, visok 2914 m, je dobilo posebno privlačnost po letu 1934, ko je bila zgrajena žična železnica, vodeča iz doline v bližini Assergia na gorsko planoto. 2e dolga leta pred tem važnim datumom je bil Campo Imperatore kljub temu, da ni bilo tega prevoznega sredstva, dobro znan onim turistom in smučarjem, ki se niso ustrašili večurnega vzpona po močno nagnjeni strmini. Takrat so hodili smučarji na Campo Imperatore v turlstov-ski opravi ter oprtani s težkimi nahrbtniki, prebivali pa ao v planinski koči Duca degli Abruzzi. Sedaj pa prihajajo v pro-menadnih oblekah, v lahkih čevljih, svojo opremo in druge potrebščine pa nosijo v kovčegih. Nekdaj je bil turist na svoji poti do koče vedno v borbi z vetrom in z meglo. Noge so se mu globoko vdirale v sneg in poleg vsega tega še dolga zamudna pot, ki se vije v neskončnost. Sedaj se pa pripelješ z avtobusom na vznožje hribovja, do postaje žične železnice in si za 10 lir v četrt ure na vrhu. Z najmanjšim trudom opraviš v 15 minutah ono pot, ki bi jo sicer v potu svojega obraza premagoval dolge ure. In vožnja z žično železnico je tudi nekaj svojevrstnega! Neslišno se pomika vagonček vedno višje po krepki žični vrvi. V globini pa hiti vzporedno z vzpenjačo njena senca. V strmi dolini, pokriti s snegom, se kažejo sive pečine, nekaj pogumnih smučarjev se z veliko brzino spušča navzdol. Mimo beže podporni stolpi; delo moderne tehnike se druži z divjo pokrajino. Kdor potuje prvič z žično železnico, se ne more nagledati :tn naužiti vseh lepot, ki jih vidi okoli sebe. Nihče nima časa, da bi mislil na to, kdaj se bo žica odtrgala in bodo potniki zgrmeli v globino, kar je bojazen vsakega novinca.
Ta zanimiva in lepa vožnja kaj hitro :mine. Vagonček zapelje na gornjo postajo žične železnice. Vse naokoli se širi prelepa pokrajina, vsa pokrita s snegom, ki ga v najrazličnejših barvnih odtenkih ožarja pomladansko sonce. Od te postaje pa do hotela je kratka pot, ki pa ni speljana po isnežni gazi, marveč po podzemskem hodniku v hotel.
Veliki planinski hotel na Campu Imperatore, 2200 m nad morjem, je zopet novo prijetno presenečenje marsikaterega turista, ki je obredel že mnogotere slične gorske postojanke. Ta velika 4-nadstropna zgradba, last občine Aquila, je prijetno zatočišče vsakega smučarja in turista, pravtako pa tudi udobno bivališče mnogih, ld se za nekaj časa odtegnejo mestnemu trušču ter se predajo čarobni planinski pokrajini V zimskih mesecih je tu eno največjih smučarskih torišč srednje Italije, poleti se pa odtod odpravljajo planinci na gorske vršace. Poleti je tu tudi plezalna šola italijanskega alpinskega društva CAI, v kateri se izvežbajo številni mladi alpincL
Ta veliki hotel sprejme lahko pod svojo streho do 200 oseb, gostje so nastanjeni v 75 sobah, 3 stanovanjih in 6 skupnih spalnicah. V vseh spalnicah so umivalniki s tekočo toplo in mrzlo vodo, vsako stanovanje pa ima tudi kopalnico. Spalnice so najudobneje opremljene, da se v njih počutiš kakor doma. V vsaki sobi so kar tri svetilke, tla so pokrita z linolejem, ob širokem oknu, s katerega je krasen razgled na zasnežene planjave, je pa grelec centralne kurjave. Centralna kurjava je velika pridobitev hotela. Tako je v vseh prostorih te stavbe prijetno toplo. Kljub termi, da so v sobah veliki umivalniki, je gostom na razpolago šest kopalnic.
Kako Je tu preskrbljeno za udobje, lahko vidimo po tem, da je v hotelu čitalnica, družabna dvorana, igralna soba z mnogimi mizami, pogrnjenimi z zelenimi prti; poleg teh igralnih miz, za katerimi stalno posedajo navdušeni kvartači, je še biljard in miza za namizni tenis. Za žejo so na razpolago najraznovrstnejše pijače v bogato založenem baru.
Ob ini, ko kliče zvonec lačne želodce h kosilu ali večerji, se napolni prostrana svetla jedilnica. Jed se ne deli v porcijah, kakor je to običaj v restavracijah. V kleti Je velika shramba za smuči. Poleg shrambe je delavnica, v kateri posluje slaven •ismuškl kirurg«. Ta namaže dilice 7- naj-raznovrstnejšimi mažami lastnega izdelka, tako da brzi ž njimi smučar po še tako
slabem snegu z veliko brzino. Ta mož popravi na smučeh vsakovrstne hibe. Njegova delavnica je pribežališče vseh, ki si na svojih podvigih zlomijo smuči. Naš »kirurg« pa take okvare kaj hitro popravi.
Vendar so v kleti še mnogi drugi važni prostori. Tu je še ena jedilnica, zgrajena v značilnem abruškem slogu. Poleg tega so še shrambe in spalnice za uslužbence. Nadalje električna centrala, ki deluje, ako je vod z Aquilo poškodovan. Cesto se pripeti taka nezgoda, to predvsem, kadar hrume po tem hribovju divji viharji- V klet je speljan tudi hodnik, ki veže hotel
z gornjo postajo žične železnice. Poleg tega ima hotel tudi telegrafsko in telefonsko zvezo s svetom. Tako lahko z višine 2200 m obveščajo gostje svoje drage v najkrajšem času o vseh svojih zadevah.
To je bežen pogled v to stavbo, kjer smo sedaj na počitnicah, hotel Ima toliko posebnosti in zanimivosti, da jih je težko na en mah popisati. Projektant je gledal na to, da je vsak prostor skrbno opremljen z vsem, kar mora človek imeti stalno pri sebi. In v tej moderni zgradbi brezskrbno živimo ter si krepimo telo in zdravje. Po teh lepih dnevih počitka se bomo doma zopet z veseljem oprijeli dela.
Oskrbovalna pota Busije
Una veduta di Vladivostok — Pogled na Vladivostok
Ameriški časopis »Foreign Affaires« razpravlja o možnostih ruske oskrbe z ameriškim vojnim materialom čez Iran in Irak. Razprava je napisana v zvezi z zadnjimi dogodki v Iranu, katerih eden glavnih ciljev je biil, da se zasigurajo prometne zveze med Sovjetsko zvezo in lukami ob Perzijskem zalivu. List prihaja do zaključka, da je težko govoriti o pomembnih dobavah, ker po vseh treh razpoložljivih potih, in sicer po transiranski železnici, med Ba-sro in Mo'sulom in po zvezni cesti preko vzhodnega Irana dnevno lahko transportira-jo le 1000 ton materiala; to pa le v najboljšem primeru.
Promet na transiranski železnici k; pelje čez 4102 mostova in skozi 224 predorov, je izredno težaven. Od Perzijskega zaliva pa vse do Khurransbada morajo pred vsakim tovornim vlakom voziti po dve lokomotivi, da ga privlečeta v hrib. Na vsej progi pa razpolagajo komaj z 80 uporabljivimi lokomotivami. V mirnem času so po imenovani železnici prepeljali komaj 1500 ton dnevno. Razumljivo pa je, da je sedaj še hujše. Razmere bi se lahko izboljšale samo v primeru, če bi prispele zadostne količine železniškega materiala iz Amerike, toda to je malo verjetno.
Še težja je oskrba preko luke v Basan. Ozkotirna železnica, ki vodi proti Bagdadu, je pred vojno razpolagala s 55 lokomotivami in 2540 tovornimi vagoni. Da se material Lahko pošlje naprej proti Mosulu, ga je treba v Bagdadu pretovoriti, ker ima podaljšek proge drugo širino tračnic: na tem delu železnice je bilo pred vojno v prometu 11 lokomotiv in 225 večinoma starih tovornih vagonov. Material, ki pod takšnimi okoliščinami vendarle pride do cilja., se mora nato prepeljati čez težko prehodna in zelo slaba pota v dolžini 2800 km do Te-bri&a. Gradnja cest v vzhodnem Iranu, o katerih se toliko govori, je prav malo verjetna, ker je pokrajina redko naseljena, ra-
zen tega pa je dežela še revna z vodo. Zaradi tega bodo ameriške dobave vojnega materiala, kolikor bodo sploh prispele v Ju-ke Perzijskega zaliva, zelo težko prišle na odrejena mesta vzhodnega bojišča.
Kako je z luko v Vladivostoku nam naj pojasnijo naslednje vrstice: Ce vzamemo za merilo brzino sovjetskih železnic in tovornih parnikov v mirnem času, vidimo na primer, da je treba za vsako pošiljko, nato-vorjeno v kaki zapadni ameriški luki. 20 dni morskega pota in 21 dni potovanja po sibirski železnici, torej skupno 41 dni, preden pride pošiljka do Moskve. Pri tem niso upoštevani čas za pretovarjanje, niti motnje, ki so zaradi vojnih razmer neizbežne. Realno računajoč bi težko katera pošiljka lahko prišla v krajšem času, kakor v dveh mesecih. Račun pa je napravl:en brez upoštevanja japonsk:h podmornic, ki ogražajo morsko not. Praktično je, ne oziraje se na japonsko-sovjetske odnose. Vladivostok danes blokiran, ker ni verjetno, da bi se ameriške ladje upale pluti po morjih, ki so' že poj japonsko kontrolo Pievoz z ruskimi ladjami pa ne prihaja v poštev, ker Rusi ne razpolagajo z ustrezajočo to-nažo. Skrajšanje imenovane poti po veliki strateški cesti, ki naj bi se zgradila preko Kanade do Aljaske, pa pripada, po Roose-veltovih besedah, zaenkrat bodočnosti.
Druga možnost dobave ameriškega materiala Sovjctcm po morski poti je iz New Yorka do Arhangcliska. Pot traja 29 dni in vodi skozi področje, ki je pod nemško kontrolo. Del te poti lahko ameriške tovorne ladje zaobidejo na severu med Islandom in Grenlandom. toda v začetku in na koncu potovanja pridejo vsekakor v bližino torpednih cevi nem'k ih podmornic. Ni mogoče več računati na srečne slučaje in je zato uporaba pristanišča Arhangekka praktično skoraj izključena. Toda tudi če izkrcanje materiala v Arhangelsku uspe, preteče več kakor mesec dni, preden prbpe
bov
La ferrovia d'Iran prima di giungere sull'a ltipiano — Iranska železnica pred vstopom
na visoko planoto
pcčttjka do Moskve; razumljivo sevada le tedaj, io je murmonska železnica sposobna
za promet in ga ne ovirajo letalski napodi.
Preostane še pot iz New Yorka okoli rta Dobre nade ob afriški obali do Perzijskega zaliva. Za to pot potrebujejo tovorni pomiki najmanj 41 dni, ne računajoč tem potrebno pristajanje zaradi oskr-iovanja s premogom Praktično vzeto ne more noben parnik opraviti poti več kakor 3 do 4-krat v lotu. Sam Roosevelt je to priznal, ko je rekel: »Sredozemsko morje jo zaprto in zato nase ladje plovejo okoli rta Dobre nade. Samo trikrat na leto lahko ladjo preplovejo to pot.«
Če vse to upoštevamo, vidimo, da so kombinacijo o velikih dobavah ameriškega vojnega materiala Sovjetski zvezi več ali manj prazna teorija. Oklepni vozo>v;, ki jih, vzemimo za primer danes montira jo v Defcroitu, bodo šele čez 8 dni v New Y)r-ku in v najboljšem primeru šele po dobrih dveh mesecih izročeni ruskim vojakom na fronti Zato tisti, ki računajo z amoriSkimi dobavami Rusom, ali ne poznajo prilik ali pa so pomečnk; angleške propagande, zaključuje svoj članek li-zbon-ski dopisnik časopisne agencije »Evropa«.
Pred gradnjo nove
birmanske ceste
V Cungkingu ao se nedavno bavili s protestom, ki ga je vložil Dalai Lama zaradi priprav za gradnjo nove avtomobilske ceste, Id bi vodila iz Indije preko vzhodnega Tibeta na Kitajsko. Cesta bi vodila s severovzhoda indijske pokrajine Asam ob tibetski meji do Batanga, kjer bi se priključila na staro kitajsko tibetansko trans-verzalo. čeprav je zračna razdalja od indijske meje do Batanga samo 400 km, ven. dar obstojajo nenavadne težkoče pri trasi-ranju ceste. Speljati jo bo treba čez 4000 m visoke prelaze in preko gorskih pobočij, tako da bo tehnična izvedba načrta zahtevala premagovanje večjih težkoč kakor so jih imeli pri gradnji proslule birmanske ceste, ki jo sedaj uporabljajo za prevoz vojnega materiala na Kitajsko. Ker bi bil tudi namen nove ceste v glavnem ta, da bi služila preskrbovanju Cungkinga s surovinami in vojnim materialom, naj v nekoli-. ko potezah osvetlimo ves niz problemov okoli preskrbovanja Cungkinga.
Ko je kitajska vlada prenesla svoj sedež v Cungking, so bili za to merodajni razen strateških tudi prometno geografski čini-telji. Izmed vseh velikih mest v notranjosti države ima Cungking najboljše zveze z zunanjim svetom. Ni 3e sicer mislilo na to, da bo ostala odprta pot na vzhod po Jangceju, ki je za jadrnice ploven do Cungkinga, računalo pa se je, da bo ostala prosta pot na jugozapad. Pot vodi čez provinco Junan v Birmo ln je bila že pred svetovno vojno tako prometna, da so nameravali tam zgraditi železnico. Politični dogodki zadnjih let pa so dovedli do tega, da so nastajale vedno večje težkoče v prometnih zvezah proti jugu. Japonska je dobila v svojo posest šanghaj in Kanton. Spo-
razum z Vlchyem v pogledu Indokine pa le Cungkingu zaprl izhod na mone. Birmanska cesta je tedaj dobila ogromen pomen in postala Cungking vprašanje obstoja ali neobstoja. Razumljivo je, da je Japonska skušala to vrzel na zapadu odstraniti ln tako onemogočiti kitajski odpor.
Konec julija 1940 je zahtevala japonska vlada od Londona, da ustavi promet vojnega materiala na birmanski cesti za vlado v Cungkingu. Angleži so odgovor zavlačevali, dokler ni ameriški državni tajnik Hu>l izjavil, da je Amerika zainteresirana na tem, da ostanejo vsa trgovska pota odprta. Vendar je prišlo do sporazuma in je bil promet po cesti za vojni material 3 mesece zaprt. Ko je bila sredi oktobra cesta ponovno odprta, so jo Japonci bombardirali in pri tej priliki porušili most čez reko Mekong. V začetku 1941 je prišel v Cungking ameriški strokovnjak Currie in ustanovljena je bila posebna komisija, ki ni skrbela samo za dobavo materiala, ampk tudi lovskih letal, ki naj bi stražila cesto prea japonskimi napadi, že pred vojno je več ameriških komisij sodelovalo s Cangkajše-kom na modernizaciji birmanske ceste in pripravah za dovoz vojnega materiala za primer, če bi bil Cangkajšek odrinjen od morja.
Brzina, s katero je bila cesta zgrajena, je brez dvoma veliko tehnično delo. V komaj 3 mesecih je bilo popravljeno 1200 km ceste, kar je z ozirom na terenske težkoče velika stvar. Da so obvladali višine nad 1000 metrov, so morali zgraditi neštevilne serpentine, s čimer je seveda zmanjšana brzina potovanja. Kljub temu pa tovorni avtomobili še vedno lahko vozijo po 25 km na uro.
Vlada v Cungkingu je uporabila za dele 200.000 kmetov, ki so brez mezde, samo za hrano in stanovanje, in z neverjetno primitivnim orodjem opravili to orjaško delo. Samo tako je razumljivo, da so gradbeni stroški za kilometer ceste znašali smešno malenkostno vsoto 600 dolarjev, kar znest okoli 7 milijonov dolarjev za vso cesto. Razumljivo je, da se v rekordno kratkem času, v katerem je bila zgrajena birmanska cesta, ni moglo dovršiti tehnično popoinc delo. Trajna uporaba ceste in klimatske ne-prilike s pogostimi poplavami zahtevajo stalno število delavcev za popraviha. Na eni strani preobremenjenost, na drugi pa izpostavljena lega ceste zračnim napadom Japoncev, so prisilili vlado v Cungkingu, da poišče nove možnosti za prevoz vojnega materiala. Danes ko so janonpir <• v dosegu birmanske ceste, postaja to vprašanje še aktualnejše. Ce se bodo v Cungkingu odločili za gradnjo kljub protestu Dalai Lame, nova cesta gotovo ne bo dolge služila Cangkajšeku, kajti zveza med Indijo in Kitajsko je vsak dan bolj ogrožena.
ODLIČEN GOST
—	Ali si bil v kavarni?
—	Sem bil. Popil sem belo kavo.
—	Kaj si si pa še zraven privoščil?
—	Tri srebrne žličke. Poglej jih — vsaka je vredna vsaj petdeset lir,
Za Intenzivno sadjarstvo — razne oblike
Vprašanje bo gotovo zanimalo vse sadjarje, ki hočejo sadjariti po preizkušenih novejših načinih tako, da bo sadjarstvo v bodoče prinašalo ne samo večji, temveč tudi boljši in rednojši pridelek. V aprilski številki »Sadjarja in vrtnarja« je o tem napisal priznani sadjarski strokovnjak Fr. Kafol naslednji prispevek:
Izkušnje so pokazale v zadnjih desetletjih v tujini, pa tudi pri nas, da za dobičkonosno in intenzivno sadjarstvo strogo oblikovano špalirno drevje (razni kor-doni, palmete in druge oblike, vzgojene ob ogrodju) ne prihaja v poštev. Prepustimo to bolj ljubiteljem, ki imajo s tem veselje. Naše podnebne razmere ne dopuščajo, da bi to drevje bogato rodilo, ker imamo predvsem preveč zračne vlage, preveč padavin, prehude zime, pomladanske slane itd. ter premalo sončne toplote. V ljubiteljskem sadjarstvu, ki vzgaja drevje nizkih oblik v zavetnih, zavarovanih legah in ob južno ležečem zidovju (hiš, plotov in zidanih ograj), v teh prilikah se strogo oblikovani špalirji, ki jih oblikujejo na ogrodju in obrezujejo na star klasičen francoski način (kratka režnja poganjkov na tri dobro razvita očesa), ponekod obnesejo. Važno pa je pri teh špalirjih, da ugodimo glavnim zahtevam, predvsem da izberemo pravo podlago In primerno žlahtno sorto, da pripravimo ogrodje, zemljo itd. Kljub temu pa doživljajo tudi ljubitelji s tem drevjem največkrat razočaranje. S Lem vprašanjem se za enkrat ne bomo dalje ukvarjali.
Za naše podeželske razmere na kmetih bo gotovo ostalo visoko drevje (višina debla 1.80 m) glavna drevesna oblika» Po-
Drago Grigori jev:
Sanjarija o sivem
V vi joličasto sive kope dima nad železniško postajo se je zagrizel Hedem mraz, jih tiščal k tlom in jih cefral na drobne krpe. Skozi meglene oblake je motno svetilo sonce — aj, navihanec, kakor da bi ti ne videl v lice, kjer fci je ledenel prezgoden smehljaj... Kakor mogočne priče mojega doživetja stojijo tamkaj ob cesti stan. na-dušljivi kostanji in se ne menijo za mraz, ki s svetlikajočimi se iglicami ivja bode v lica. Njihove sanjave oči zrejo tja nekam preko hiš, v daljavo...
Bilo je okrog poldneva, ko sva se s tovarišem bližala kostanjem. Kakšne kratkočas-ne ti razdira taile Miro! Venomer mu teče jeziček za ovratnikom suknje, ki mu zakriva polovico obraza. O nekem skladatelju pripoveduje, ki so mu baje prejšnji večer na koncertu podarili šopek cvetlic. To da se nikakor ne spodobi — pravi — da se da moškemu pri taki priložnosti šopek — »Seveda,« pristavi s svojim običajnim nasmehom, kakor bi velikodušno odpuščal vsemu svetu hudo zablodo »zaslužil ga je skoraj gotovo, saj je koncert, lahko se reče, stoodstotno uspel, vendar je to navada le za ženske...«
Mogočne veje kostanjev so se že bočile nad nama. Kakor mimo bežeče sence so se mi videli ljudje, ki sva jih &reéavaila, ker sva bila zatopljena v reševanje »koncertnega problema«. Niti dveh drobmh deklet, ki sta nama prihajali nasproti, nisem opazil... Pač — tedaj pa se js nekaj zgodilo. Tovarišev glas mi je kakor zamrl v neizmerni daljavi in začul se je drug. čisto ra-
hel glasek, ki mi je prišel do ušes kakor | po poti fine strune.
»Drago!«
Prešinilo me je tako naglo, da se nisiem mogel takoj zbrati. Komaj slišen je bil glasek skoraj tik ob moji rami, mimo katere je šinilo nekaj sivega, toda jaz sem ga slišal... Ozrl sem se ravno tisti trenutek, ko se je ozrla tudi ona.. no ona, ki me je bila poklicala. Siv plašč je imela... siv plašč — in kaj jaz vem. kaj še. kajti v naslednjem trenutku se je zgodilo nekaj novega. Dekleti sta bili prišli ravno do roba pločnika, ko se je ona v sivem plašču okrenila. Tla so bila poledenela in komaj da sta se utegnila najina pogleda dohiteti, ji je spodrsnilo in toliko da ni padla, ubožiea. Ako se ne bi s tovarišico držali pod roko, bi se prav pošteno zvalila po tleh ...
»Razumeš? On je sploh brez vseke srčne olike, nekako tako, kakor če pogledaš ...«
»Neumnež, kaj blebeta.« sem začutil v srcu nevoljo nad obupno enoličnim govorjenjem svojega prijatelja, ki je sedaj obiral že nekoga drugega.
Kar razbijal1 o mi je srce ob misli na razburljivi dogodek. Vem, da sem več gledal nazaj kakor naprej in da se je že Miro začel ozirati, kaj imam tam zadaj. Pa ni bilo nič, prav nič, razen mogočnih sivih oblakov dima nad postajo in pa dveh mirnih deklet, ki sta korakali preko ceste, ena med njima v srivem plašču ...
Tistega večera je bila že trda tema, ko sem se vračal iz mesta proti domu. Sneg je škripal pod čevlji, na sivem nebu pa so mežikale zvezde kakor misli človeka, ki ss lahko vsak trenutek utrnejo in izginejo v sivo neskončnost...
Pot med predmestnimi hišicami, ki so se tiščale same vase po zasneženih vrtovih, me je privedla mimo večjega poslopja z revnim lokalom na cesto. Nad največkrat praznim izložbenim oknom visi na železen drog pritrjen izvesek, na katerem je z velikimi rdečimi črkami napisano »Vinotoč«. Tabla visi na drogu čisto mirno, ne gane se niti za palec. Zdi se, kakor da ne bi bi-
lo nikoli večerov, ko se je izvesek v pišu jesenskega vetra trgal in obupno vii svoje slabotne rake v trdnih kleščah črnega droga. Ne, nikoli ni bilo vsega tega, ker tudi žari pel od jeze ni bil nikdar, kakor sem bil mislil, ko so se mi črke na njem videle rdeče... Kajti črke so vendar sive. tudi hiša je siva in to mrzlo nebo...
Ravno teden dni je od takrat ko sva se na tako čuden način srečala pod kostanji. Vse popoldne sem spet zaman postajal pod tistimi mrkimi drevesi, r^e pa tudi to pot ni bilo od nikoder. Kakor da d: bila takrat nalašč priplula od nekod na krilih svojega plašča samo zato, da bi meni zmešala glavo...
Oh. le zakaj ni tistikrat padla! Skočil bi ji na pomoč... lepo bi ji pomagal vsrtati in ji vsaj videl v 'lice! Tako pa še ne vem. če jo bom sploh spoznal... In kako se je ozirala nazaj! Potem ko sta korakali čez cesto, se je še enkrat okrenila. a ko je videla. da gledam za njo. je spet skrila svoj obrazek ... Tako strašno prazno mi je. ko mislim na vse to.
Popoldne je bila mati v mestu Blago za mojo novo suknjo mi je sla kupit. Hm. gotovo spet kako rjavo blago! In pri tem ne pomisli, da bi bilo dobro malo spremembe. Vedno le rjavo in rjavo, ko bi vendar k mojim sivim očem bolj pristajala siva bar-
va. .. Bog zna. kakšne očke ima ona v sivem plašču?
Pred vhodom v neko večjo vrli podobno hišo sem zagledal nizek steber. Tako pohlevno je čepel tamkaj na cesti m brez zanimanja zrl po cesti .. Od nekod se mi je vzela misel, da mora to biti ona. Res, glej: siv plašč ima, okoli glave pa ju sveti gloriola ...
»Draga moia, kako rad te imam...« mi zašepečejo ustnice in v srcu začutim blaženost. Toda korak mi zastane.
Ah, bedak sem jaz! Samo steber je to. navaden kamenit steber, na vrhu njegove neumne glave pa mu čepi kapa iz snega. In ta izdajalec me je tako prevari!! Ne-sramnež!
Krepko sem zamahnil s pestjo, užaljen v dno srca, in glodal na njegovo kapo, kako mu bo odletela ... Aj, a j. še nekaj drugega je bilo prav za prav, kajti na prstih sem začutil bolečino. Kamen je le precej trd... Približal sem odrgniene členke očem in videl. kako so se začele zbirati drobne kapljice rdeče krvi.
»Eh.« sem sklenil sam pri sebi, ko sem junaško premagal bolečino in stopil dalje po cesti, » v te; nevarni zimi pa res ne bom šel več od doma brez stekleničke ar-nike v žepu. Kaj bi bilo. če bi se Ha tamkaj na robu pločnika ona zares nevarno pobila? Kdo bi ji mogel v prvem trenutku nuditi pomoč?
Daleč za mano je skozi noč mamo bdela svetilka poleg one table z rdeče-sivimi črkami. Toda visela je tahk mimo tako pokojno, kakor še nikoli ni bilo moje srce pokojno...
sebno za nasade v manj primernih legah, okoli gospodarskih poslopij, po pašnikih, travnikih, po njivah, ob cestah in poteh. Povedano velja predvsem z-a moštno sadno drevje in za razne krajevne domače sorte, k1 jih gojimo za domačo upora io, pa tudi zi orehe in češnje.
Dognano pa je, da so visoka drevesa po travnikih in pašnikih dobičkonosna le, ako so posajena v primerni razdalji, t. j. vsaj 8X10 m narazen. Pri poljskih nasadih pa naj bi bilo sadno drevje posajeno še na večje razdalje, t. j. 10X20 do 10X30 (prva številka je razdalja v vrsti, druga označuje vrsto od vrste). Ogibati se moramo tedaj pri napravi novih nasadov goščave. Pravilo naj bo: rajši manj dreves od priznanih maloštevilnih sort, posajenih v primerni razdalji in ob dobri negi, nego mnogo dreves v goščavi.
V intenzivnem sadjarstvu t. j. v sadnih vrtovih, v katerih gojimo drevje v obdelani zemlji, je poldebclno drevje (višina debla do 120—1.50 m) ne samo pripravnejše, temveč tudi cenejše in dobičkonosnejše. Jablane in hruške so vzgojene na divjaku, kakor pri visokodebelnem drevju. Razdalja po travnikih in pašnikih znaša tudi za te nasade vsaj 8X10 m. Za njivske nasade ta oblika iz razumljivih razlogov ni prikladna. V SIV smo že opisali razne prednosti srednjedebelnega drevja. Ne bo odveč, ako jih ponovimo. Nizko drevje je laže oskrbovati v vseh ozirih (pri obrezovanju, škropljenju, spravljanju sadja itd.). Nizko drevje tudi ni toliko izpostavljeno kvarnim močnim vetrovom, zato tudi bolje rodi. Važno pri tem je tudi to, da odbere jo za sadne vrtove le zavetne lege na dobro obdelanem svetu. Zajec in voluhar nas pri tem ne smeta plašiti, z dobro voljo bo le šlo.
Nadaljna oblika, ki je vsega upoštevanja vredna, je tudi sadni grmič, ki ima 60—70 cm visoko deblo. Nizki grmiči z izpod 60 cm visokim deblom se niso obnesli. Sadne grmiče sadimo navadno 4X5 m narazen v zavetnih legah in dobro obdelani zemlji, v kateri bi uspevale tudi razne poljščine (pesa, koruza, krompir itd.) ali pšenica. Ogibati pa se moramo napak kakor: slabe podlage (da drevje ne raste prebohotno), da jih ne sadimo preposto itd. Velika prednost sadnih grmičev je tudi v tem, dà jih vzgajamo prav naravno, brez posebnega umetničenja. Ti nizki nasadi so bolj pregledni v vsakem letnem času. Njihovo oskrbovanje je še laže Izvajati, pa naj se to nanaša na obrezovanje in škropljenje ali na redčenje plodov, ako je drevje preveč obrodilo, kakor tudi na lažje spravljanje sadja, ko dozori. Na tej obliki pridelamo 60—70% ln tudi več prvovrstnega sadja ter le malenkostno količino gospodarskega. Pri visokem drevju je to razmerje pri pridelku ravno nasprotno.
Najmodernejšo obliko v intenzivnem sadjarstvu pa predstavlja vretenčasti grmič, ki je nekaka vmesna oblika med sadnim grmom in pokončnim kordonom. Sloves italijanskega in kalifornijskega, nemškega sadjarstva v zadnjih letih je pripisovati po večini tej obliki. Vretenčasti grmič prihaja v poštev ponajveč le za pečkarje zlasti na vrtovih. S to obliko izpolnimo lahko vsak prostorček na vrtu. Važen pogoj za uspeh te oblike pa je v tem, da od beremo najprikladnejšo sorto na šibko rastočo podlago in drevje sadimo v dobro zavetno lego
»JUTRO« 8t. 80
4
: Ceti tek 9. IV." ÄÖ-5DC
Las svete Ivanke
Fronte rosso: Una pattuglia di sciatori italiani si prepara a lasciare le linee — Ruska fronta: Patrola italijanskih smučarjev se pripravlja, da zapusti črte
Prerokbe
Pod tem naslovom piše dopisnik »Frankfurter Zeitung« iz. Rioma:
»Pošljite za to obleganje nemudoma smodnika, solitra in žvepla, kopij, močnih samostrelov ter drugega orožja in dajte teh stvari toliko, da stvar ne bo postala predolga zavoljo pomanjkanja navedenega smodnika in drugega orožja ter vam bomo morali pozneje očitati, da ste bili v tem oziru malomarni ali protivni.«
Ta klic na pomoč lahko bereš v riomski občinski hiši. Nekoliko korakov dalje, v sodni palači, čitajo sedaj med procesom francoski poveljujoči generali svoja pisma in brzojavke, ki se glasijo popolnoma podobno samo da v njih niso zahtevali kopij in samostrelov, temveč letala, oklopne vozove, protiletalske baterije in strojnice...
Pismo je napisala francoska narodna junakinja, sveta Ivanka ali Devica Orleanska, in od tega je prešlo že več nego 500 let. Pod pismom v riomski občinski hiši je namreč opazka: »Napisano v Molinsu devetega dne v novembru (1429.). Jehane.« V tem Molinsu prekoračiš danes demar-kacijsko črto, če hočeš iz zasedene Francije v Vichy ali v R om. Jehane, kakor se je pisala Jeanne d'Are sama, je imela tam svoj glavni stan in je bila baš izvojevala veliko zmago, o kateri poroča s ponosom na začetku svojega pisma, ki ga je poslala v Riom kot klic na pomoč: »Dragi in dobri prijatelji! Saj veste, da je bilo mesto Saint-Pierre-le-Moustier zavzeto v naskoku.« Eno izmed čudnih naključij okrog riomskega procesa je to, da je med glavnimi pričami, ki govore danes pred najvišjim sodnim dvorom o pomanjkanju vojnih potrebščin, tudi neki marki de Mou-stier. Zmaga v Saint-Pierru-le-Moustier je bila zadnja Ivankina zmaga, ki se je spominjajo v malem kraju še danes vsako leto, drugo nedeljo v oktobru.
Riom, glavno mesto vojvodine Auver-gne, je ostal v tedanjih borbah zvest kralju, zato si je Ivanka od njega obetala pomoči. ko je nameravala pričeti z oblega-
Če povpraša laik po vrednosti kakšnega diamanta v svojem nakitu, zaide strokovnjak v nekakšno zadrego. Kaj bi mož prav za prav rad zvedel, kupno ali prodajno ceno? Med obema je namreč precejšnja razlika, že zavoljo tega, ker mora draguljar prišteti ceni svojega blaga tudi obresti visokega kapitala, ki je potreben za vzdrževanje njegove zaloge. A tu ne bo govora o ceni v trgovini, temveč najprvo o cenitvi surovega kamna.
Pri tej cenitvi je bistvene važnosti pred vsem za obrušenje bolj ali manj ugodna oblika. Vsak brusač stremi za tem. da bi surovi kamen obrusil v briljantno obliko, kajti briljante plačujejo dosti višje nego rozete. Toda za to obliko ni vsak kamen
f&r *
V v;
Ferdinanda Antonija Ossendowskega spis »Ljudje, živali in bogovi«, ki ga je pravkar izdala v prevodu Janka M o d-r a »Slovenčeva knjižnica«, je bil po 1.1922 ena največjih knjižnih »senzacij«. Prva izdaja je izšla, če se ne motim, v angleščini. Prevodi v razne jezike so pričevali, koliko hvaležnega občinstva si je pridobi-
lo delo, ki je bilo polno strahot kakor najbolj napeti kriminalni roman, eksotično in skoraj že fantastično kakor kakšne indijanske zgodbe in pri vsem tem potopis in pričevanje o piščevih doživljajih. Nemalo je pripomogla k uspehu tudi aktualnost snovi: vsem so še bila v spominu poročila o državljanski vojni v Rusiji, o pokoljih in grozotah, kakor jih je polna zgodovina sleherne revolucije in ki so se zdele posebno verjetne na obsežnem evrazijskem stepnem prostoru, kjer se je skozi stoletja nakopičilo toliko bede, mržnje in strasti, da so iz kratera revolucije bruhale kar z vulkansko silo na dan.
O Ossendowskega spisu »Ljudje, živali in bogovi« so pozneje nastale razne polemike. Kritiki so mu očitali, da resnična doživetja meša z izmišljenimi dogodki, čeprav je lz daljave — časovne prav kakor krajevne — težko ločiti med seboj resnico in domišljijo. Tehtnejša je bila geografska kritika znamenitega raziskovalca Svena Hedina. Id je najboljši poznavalec azijskega prostora. Osendowskl 1e vodil vse te polemik? z veliko in jasno odločnostjo ter je z niim1 samo še bolj utrdil svoj mednarodni sloves.
Ne celih deset let po izidu Osendowske-
njem mesteca La Charite. To ime navaja v svojem pismu, a to ime je zvezano tudi z nekim drugim dogodkom v juniju L 1940. Takrat so napredujoče nemške čete na postaji malega mesta zaplenile nekoliko tovornih vozov s tajnimi akti francoskega glavnega stana, k; jih bežeči Francozi niso utegnili več rešiti. Akte je objavil pozneje nemški zunanji urad in med njimi je nekoliko pisem, ki sličijo po svoji vsebini na čudovit način pismu svete Ivanke. Vedno na novo se ponavljajo v njih tožbe o pomanjkanju vojnega materiala in prošnje za nujno dobavo bojnih voz, protitankovskih topov, metalcev min, ročnih granat in plinskih mask.
Riomski proces pa je dal pismom Ivanke d'Are še neko drugo aktualnost. Novinarji, ki so prišli v Riom s popolnoma drugačnim namenom, so ugotovili, da je izginilo prevažno pismo, ki so ga hranili tam in ki ga je pred kakšnimi sto leti opisal francoski učenjak Quicherat. Gre za pismo, ki je bilo opremljeno s pečatom ie rdečega voska, a v vosek je bil vložen po običaju tedanjih časov človeški las, črn las, edina priča, da je bila Devica Orleanska črno-lasa! Danes vprašujejo vsi. kam je izginila ta srednjeveška relikvija. Ta in oni Riom-čan se ve še spominjati, da ga je videl v svoji mladosti pred prvo svetovno vojno, a nihče ne ve povedati, kje je sedaj. Izginilo je brez sledu in kar je mogoče povedati, je samo to. da so oblasti do danes to neprijetno dejstvo skrbno zakrivale. Kje je torej las svete Ivanke? To vprašanje se v malem muzeju riomske občinsfte hiše ponavlja danes tako pogosto kakor tisto drugo vprašanje, ki ga zastavljajo pri vsakem zasliševanju v justični palači: Kje je ostal vojni material, ki so ga po Dala-dierovih trditvah v tolikšnih množinah dobavili francoskemu poveljstvu in o katerem trdijo generali, da ga nikjer ni bilo? — Dve vprašanji, ki ju je zastavil riomski proces in ki zgodovinarji čakajo odgovora nanju...
enako primeren. Ce bi hoteli n. pr. zelo ploske kamne obrusiti v briljante, bi izgubili toliko njihove teže, da je že ugodneje, če jih predelajo v rozete.
Za ocenitev večjih kamnov je isto tako važna tudi njih cepljivost Baš pri večjih kamnih se cesto dogodi, da jim kakovost ni enakomerna V tem primeru je treba dobra mesta ločiti od slabših s cepitvijo.
Glavni činitelj pri določanju vrednosti pa je vsekako teža poedinega kamna. Ce stane diamant s težo 1 karata neko določeno vsoto, tedaj dvakrat težji kamen ne stane dvakrat toliko, temveč znatno vec. Stoletja je veljalo pravilo: cena rase diamantom v kvadratu njihove teže. Tega ne smemo vzeti matematično natančno, kajti
«i
ga senzacionalne knjige je imel pisec teh vrstic, ki je menda prvi v slovenščini poročal o »Ljudeh, živalih in bogovih«, priliko osebno spoznati F. A. Ossendowskega. Bilo je v Varšavi 1.1931. Ossendowski je bil takrat že profesor visoke šole in ena izmed reprezentativnih varšavskih osebnosti. Po krepki, vendar dobrodušni in elegantni zunanjosti umerjenega gospoda zrelih moških let bi človek ne sklepal, da ima pred seboj iloveka, ki se je dolge mesece skrival v sibirski tajgi, se tolkel z raznimi vojaškimi oddelki in z razbojniki ter se prebil skozi stotine nevarnosti preko Sibirije, Mongolije in ostale Azije v daljno domovino, človeški podobi stvarnega in dobro rejenega profesorja atletske postave skoraj ni več ustrezal nimb junaka, tako krvavega in strahotnega »romana«, kakor so njegovi spomini na Sibirijo in Mongolijo. Razgovor z njim sem takrat objavil v »Jutru«.
Dvajset let po izidu originala se je knjiga »Ljudje, živali in bogovi« pojavila v slovenski izdaji.
Današnji čas ima svoje pojave; življenje obilno nanaša cele pla3ti snovi, kakor jo je Ossendowski odkrival v daljnih, divjih deželah. Toda ostala je skoraj nedotaknjena celotna atmosfera tega dela, ostali so neugnano zanimivi dramatični dogodki, ki jih opisuje Ossendowski, njegova srečanja z nenavadnimi, od strasti, pohlepa in vladeželjnosti blaznimi ljudmi, s krvoločnimi zverinami in s skrivnostnimi živimi in mrtvi^ni bogovi Azije, do-
cena ostane po navadi nekaj za kvadratom teže. Toda odkar so odkrili velika diamantna polja v Južni Afriki in so jih začeli izkoriščati, se je staro pravilo precej spremenilo, kajti veliki, rumenkasti »kap-ski kamni« se dvigajo v svoji ceni samo proporcionalno s svojo težo, pogosto pa celo v znižanem razmerju s svojo težo.
Vrednost obrušenih diamantov, briljan-tov in rozet zavisi v glavnem od dveh či-niteljev: prvič od kakovosti njihove tvan in drugič od kakovosti njih obdelave. Bri-ljant, ki hoče nekaj veljati, mora biti popolnoma prost vsakih primesi v svoji notranjosti, vsakih notranjih neravnosti, motnih mest, razpok, sploh vseh nepravilnosti. ter mora imeti tudi tisto brezbarv-nost, ki jo poznavalec označuje kot »belo-modro«. Rumeni, rjavj in sivi kamni so manjše vrednosti — toda le do neke men», kajti če ima ves diamant izrazito, čisto barvo določene vrste, tedaj se mu cena skokoma dvigne do fantastičnih višin, kakor dobro vemo iz primerov modrih in rožnatih diamantov. Kar se tiče drugega pogoja za vrednost obrušenega diamanta, kakovosti obdelave, je smo ob sebi umevno, da mora biti obrusitev popolnoma pravilna, krog, ki ga lahko potegnemo okrog obrušenega kamna, mora biti brezhiben.
Cenitev diamantov je bila v ostalem, kar je razvidno že iz prej omenjenega, v različnih dobah različna. V grško-rimskem starem veku je veljal diamant za najvišjo in najdražjo last. Tudi stari Indi so ga nad vse cenili. Nasprotno pa so ob prehodu srednjega veka v novi vek diamante cenili osemkrat nižje nego rubine in celo štirikrat nižje nego smaragde. A tudi danes so redki lepo barvami rubini in smaragdi, ki jim ni očitati nobene napake, po vrenosti višji nego enako veliki, isto tako brezhibni diamanti.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Jaka je Imel, kakor za nalašč prvi dan meseca, bolečine v vratu, »čuj«, je dejal prijatelju Mihi, »ali bi hotel tedaj, ko prej-meš svojo plačo, dvigniti tudi moj denar in ga prinesti sem?«
»Seveda«, je odgovoril Miha, »še nocoj ti prinesem denar.«
Zvečer je prišel, toda obsedel je na stolu ves bled in z zmršenimi lasmi. »Sprva smo pili samo pivo,« je zašepetal, »potem si je nekdo izmislil, da bi se lotili žganja, potem smo igrali tarok in končno poker ...«
»In pri tem si zaigral vso mojo mesečno plačo!« je zaječal Jaka. »Do zadnje stotin-ke?«
»Do zadnje stotinke,« je šepetal Miha, »in če bi s silo ne končal, bi bil zapravil tudi svojo lastno plačo .. .c •
Z največjo težavo, šepajoč in opirajoč se na palico, je prišel Jaka k zdravniku. Ta si je ogledal nogo.
»Kako dolgo že tako hodite?«
»Dva tedna, gospo 1 doktor.«
»Za božjo voljo, mož! Nogo ste si vendar popolnoma zvili! čudim se, da ste sploh prišli do mene! Zakaj niste prišli prej?«
»Veste, gospod doktor, kakor hitro moja žena opazi, da z mano ni nekaj v redu, mi prepove kajenje ...«
»Odkar zdravite mojega sina zavoljo kleptomanije, se mu je stanje že zelo izboljšalo, gospo 1 doktor. Sedaj prinaša domov samo koristne stvari!«
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 9. APRILA 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert terceta sester Stritarjevih. 12.40: Karakteristični orkester vodi dirigent Bru-gnoli. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester vodi dirigent D. M. šija-nec — slovenska glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester vodi dirigent Mario Rossi 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski godalni kvartet (Leo Pfeifer — I. violina, Albert Dermelj — II. violina, Vinko Sušteršič — viola, čenda šedlbauer — čelo). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Pisano glasbo vodi dirigent Gallino. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.35: Prenos iz gledališča Carlo Felice: Busonl: Mozocek — eno dejanje. 22.45: Poročila v italijanščini.
movine vraž in najbolj zagrizenih predsodkov in praznoverij. Nekatere reči, zlasti v poglavjih iz Mongolije, zavzemajo tudi današnjega čitatelja s svojo izrednostjo, ki se giblje na mejah stvarnosti in fantazije. Priznavamo pa, da je lahko bila tudi na videz fantastična zadeva stvaren doživljaj v tedanjih izjemnih razmerah, ko ni bilo nič nemogoče in ko je bilo vse mogoče.
Med posebno zanimive strani v knjigi Ossendowskega štejemo tiste, ki pripovedujejo o piščevem srečanju in zaupljivem prijateljstvu s skrivnostnim pustolovcem baronom in budističnim vernikom, pred katerim je nekaj časa trepetal velik del Mongolije. Prav tako zanimiv je opis obiska pri »živem Buddhi« ali »živem bogu« Bogdo - Kanu - bututtuju v Urgi, čeprav zadnja poglavja, posvečena mongolsko-bu-dhistični mistiki in magiji, ne dajejo knjigi najbolj učinkovitega zaključka.
Ossendowski v opisovanju strašne zmede, ki jo je povzročila v azijskem prostoru ruska državljanska vojna, ni tako pristranski, da bi videl zlo in pokvarjenost samo na eni strani. Srečanje s tolpami belih, opisi surovosti in samopašnnsti avanturističnih častnikov nedavno razpadle ruske carske vojske izpopolnujejo stvarno podobo državljanske vojne, v kateri se .sproščajo najnižji človeški instinkti in rušijo vse privzgojene ovire moralnega in kulturnega značaja.
Bralec tega spisa F. A. Ossendowskega bo iz pestrih opisov nižin življenja in zoprne pokvarjenosti, v katero pahnejo ljudi

Zadnji veliki mojster tempelskega reda Jakob Molay, ki so ga 13. marca 1314. sežgali v Parizu, je na grmadi napovedal svojima nepravičnima sodnikoma, papežu Klementu V. in francoskemu kralju Filipu Lepenu, da prideta, še preden bo minilo leto, pred božji sodni stol. In res sta v tem roku umrla. Tu sta imela lahko naključje, kakor strah svoje prste vmes, zato ne bomo navajali takšnih primerov kot zgodovinske prerokbe, navedli bomo le nekatere dokaze za resnično jasne poglede mislečih ljudi v prihodnost.
Med najbolj čudovite takšne napovedi spadajo stavki, ki jih je zapisal frančiškanski menih Roger Bacon v svojem slovitem »Pismu o skrivnostih narave in ničevosti magije« v letih 1263. do 1276. V četrtem poglavju tega pisma veli omenjeni veliki mislec in naravoslovec:
»Mogoče bi bilo zgraditi ladijske stroje tako, da bi gnali največje morske in rečne brode brez veslačev in samo z enim vodnikom, kakor da bi bili polni mornarjev. Zgradili bi lahko vozove, ki bi se pomikali naprej brez vsake živali. Ustvarili pa bi lahko tudi letalne stroje, ki bi v njihovi sredini sedeč človek spravljal kakršen koli stroj v vrtenje, da bi umetno izdelana krila udarjala po zraku kakor ptičja krila.« V prvem poglavju istega pisma pa beremo: »Razen tega pa so še druge čudovite stvari. Kajti proizvajali bi lahko zvoke kakor grmenje in ognje v zraku, ki bi bili grozotnejši nego tisti, ki nastajajo po naravi. Uporaba majhne količine te snovi, manjše nego je palec, povzroča strahovit zvok in pokaže se močan ogenj. A to bi se lahko dogajalo na najrazličnejše načine, tako da bi uničevali cela mesta in vojske.«
Kaj vse je ta menih spoznal ali kot videč gledal v svoji celici, da je mogel v 13. stoletju tako opisovati tehnična čuda in grozote našega časa!«
Slovite Nostradamove prerokbe vsekako ne spadajo v isto vrsto, ker so pretemne in same potrebne razlag. A tem bolj nas utegnejo zanimati Goethejeve izjave, ki jih je veliki pesnik podal 21. februarja 1827. zvestemu Eckermannu. Alexander von Humboldt je pisal o možnosti zveze med Atlantskim in Tihim oceanom ter pretehtal tudi vprašanje prekopa skozi Panamsko ožino. K temu je pripomnil Goethe, da bi se zelo čudil, če bi Zedinjene države ne vzele tega dela v svoje roke in napovedal
Dagoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljub.jansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno
živino:
dne 13. IV. 1942 v Metliki za govedo in
		prašiče
»	14.	IV. 1942 v Novem mestu za go-
		vedo in prašiče
»	14.	IV. 1942 na Rakeku za govedo
		in prašiče
»	15.	IV. 1942 v Ljubljani za govedo in
		prašiče
»	15.	IV. 1942 v Ribnici za govedo in
		prašiče.
politične strasti, pohlep po moči in osebna mržnja, s pridom izluščil piščev primer neustrašenosti in hladnokrvnosti. Brez ten vrlin bi kdo drug omagal že na začetku poti, po kateri je usoda vodila Osendow-skega. Tudi v tem primeru se nazorno potrjuje stara resnica, da pogumnemu človeku, ki ne ceni pretirano svojega življenja in prezira udobnost, tudi najhujše nevarnosti ne vzamejo upanja v srečen konec »et impavidum ferient ruinae«, kakor je zapisal Horacij. Sredi tolike propadlosti tolikih človeških in naravnih grozot je neustrašenost, ki jo kažeta Ossendowski in njegov prijatelj na poti v domovino, človeško topli in vzpodbudni primer etično podprte moči in vztrajnosti.
Iz izredno vročega časa in silno razgibane doživljajske snovi je nastala knjiga, ki je zanimivejša od premnogih romanov. Ne kot delo, ki bi imelo kakšno izredno literarno vrednost in tudi ne kot dokument. ki bi vzbujal po svoji zanesljivosti popolno zaupanje: kot nevsakdanje živahen potopis in kot pričevanje o nenavadnih odmevih prve svetovne vojne v vzhodnem prostoru, na križišču starih ras, religij in imperialističnih stremljenj — bo Ossendowskega knjiga »Ljudje, živali in bogovi« imela tudi danes obilo hvaležnih čitateljev. — Izšla je v opremi J. Beranka in z risbami Gustava Jellinka ter jo uvaja kratka beseda o pisatelju in njegovem delu s sliko Ossendowskega.
ZAPISKI
Pred izidom Župančičevega prevoda »V i h a r j a«
Slovenska matica bo izdala meseca maja Shakespearov »Vihar« v prevodu Otona Župančiča kot 3. zvezek /b:vke »Vezana beseda«, v kateri sta izšla še Shakespearova »Romeo in Julija« in So-
je, da bodo te, tedaj še na vzhodno polovico Severne Amerike omejene države obljudile dežele onkraj Skalnega gorovja, da bodo nastala ob obali Tihega oceana najvarnejša in najprostornejša pristanišča, da se bo razvil trgovinski promet s Kitajsko in Vzhodno Indijo in da bo nastala potreba, prihraniti trgovinskim ter vojnim ladjam težavno, zoprno in drago vožnjo okrog rta Horna. In dodal je: »To bi rad doživel, pa ne bom mogel. Drugič bi rad doživel zvezo med Donavo in Renom, tretjič pa gradnjo Sueškega prekopa. Te tri velike stvari bi rad doživel in bi bilo gotovo vredno, da bi zaradi njih vzdržal še kakšnih petdeset let.«
Enako preroške pa so bile Goethejeve besede glede smeri, v kateri se bo razvijala človeška kultura. V svojem pismu Zelter ju 7. junija 1825. je napisal:
»Bogastvo in brzina sta to, kar svet občuduje in za čemer vsakdo stremi, železnice, brze pošte, parne ladje in vse mogoče prometne olajšave so tisto, kar hoče izobraženi svet in po čemer bo vztrajal v manjvredni sredini. Prav za prav je to stoletje za sposobne glave, za bistroumne, praktične ljudi, ki so oboroženi z neko določeno gibčnostjo in ki čutijo svojo vzvišenost nad množico, čeprav tudi sami niso obdarjeni z najvišjimi darovi.«
ANEKDOTA
Skladatelj Dvofak je bil znan po svo^i molčečnosti. Po cele ure je lahko sedel s prijatelji, ne da bi spregovoril besedo, a klepetavost mu je bila skrajno zoprna.
Nekoč se je vozil s svojim prijateljem Vrchlickym s češke na sejo državnega sveta na Dunaj. Molče sta stopila moža v vlak, molče sta sedela v kupeju. Ko sta opravila približno polovico poti, se je Vr-chlicky nenadno oglasil: »Preteto je tu komarjev!« Dvofak ni odgovoril, njegov pri_ jatelj se je naslonil spet v blazine in gledal v pokrajino.
Ne da bi spregovorila niti ene nadaljne besedice, sta končala vožnjo, molče sta prisostvovala seji in molče sta se spet vračala. Ko sta imela potem približno pol poti za seboj, je Dvofak dvignil glavo, pokazal na pokrajino in dejal: »To je zavoljo mlak!« In Vrchlicky je samo prikimal.. .
VSAK DAN ENA
»Oh, prosim, drage rlame, najstarejši med vami bi rad prepustil svoj sedež!«
foklejeva >Ed'p kralj« in »Antigona«.
»Vihar« je čudovito lepa igra, ki jo imajo za zadnje delo velikega Shakespeara. V osebah te igri kakor da stopajo mimo nas vse velike postave iz pesnikovega umetnostnega sveta, pred oči nam stopajo prizori. ki se merijo z najlepšimi prizori iz ostalih njegovih del. V tej pesnitvi se Shakespeare poslavlja od sveta in ljudi, od samega sebe in svoje umetnosti, in hkrati izpoveduje zadnje modrosti izkušenega, ostarelega človeka in pesnika. V verzih »Viharja« se zablesti vsa lepota, ki je je mojstrsk; čarovnik Shakespeare premogel v tolikem obilju, in z vzvišeno mirnostjo nam zapušča v oporoko svoja modra spoznanja. preden utrujen in strt podleže. »Tz take smo snovi kot sni. in malo to življenje obkroženo je s spanjem.« pravi Prospero v »Viharju« in te verze so vklesali pod Shakespearov spomenik v we?t-minstrski katedrali v Londonu. Da je prevod mojstrski, jamči prevajalčevo irne. Zupančičevi prevodi iz Shakespeara so nesporno največje obogatitve našega jezika in najbolj zgovorno izpričujejo bogastvo, prožnost in lepoto naše besede. Uvod napiše dr. Francè K o b 1 a r, za opremo poskrbi inž. arh. Marko Župančič. Dodane bodo tudi prevajrlčeve opombe.
Opozarjamo na izid te pomembne knjige vse prijatelje naše književnosti, saj pomeni izd Shakespeare-Zupančičevega »Viharja« dogodek v našem literarnem svetu.
J. S. Machar umrl
V Pragi je umrl znani češki pesnik in pisatelj J. S. Machar, čigar ime in delo je bilo znano tudi izven ožjih meja njegove domovine. L. 1864. v Kolinu rojeni Machar je po dovršenih študijah služboval dolga leta kot bančni uradnik na Dunaju. Šele po 1. 1918 se je naselil v Pragi,
Kako ocenjujemo diamante?
In un campo d'aviazione In Africa settentrionale: apparecchi da caccia italiani pronti per la partenza — Na letališču v severni Afriki: italijanska lovska letala pred odletom
KULTURNI PREGLED
Ossendowskega knjiga
o ljudeh, živalih in bogovih
renika
*	Poroka 13 vojnih ranjencev. V kapelici osrednjega invalidskega doma v Mila- i nu je bila te dni ganljiva slovesnost: kar- j dinal nadškof je poročil 13 vojnih ranjen- ■ cev. Slavnosti so prisostvovali dostojanstveniki vojaških in civilnih oblasti in Stranke.
*	IzvOz bolgarskega vina v Nemčijo. V
zadnjem času je močno narasel izvoz bolgarskega vina v Nemčijo. Lani je dobavila Bolgarija Nemčiji 3.3 milijone litrov v vrednosti 38 milijonov levov ter 602.0* 0 kg grozdja. Letos bo Bolgarija prvič izvažala v Nemčijo tudi buteljčno vino iz okolice Pavlova.
*	Zdravnikova smrt v izvrševanju poklica. Iz Varalla poročajo, da se je tamoš-nji 641etni okrajni zdravnik, ki je bil 29 let podnevi in ponoči na razpolago bolnikom, odpravil te dni v spremstvu hčere k nekemu bolniku. Na poti mu je nenadno postalo slabo, omahnil je v hčerino naročje in izdihnil. Tako je vrli zdravnik umrl v izvrševanju svoje plemenite dolžnosti.
*	Značilne znamke v Švici, švicarska poštna uprava je izročila te dni v promet znamke, ki imajo značilno obeležje vojnega časa in gospodarstva, dasi sama Švica ni v vojni. Znamke imajo namesto slike napis v treh jezikih: »6e hočete vzdržati, zbirajte staro blago!« Znamke imajo poleg tega napisa samo še švicarski križ in označbo vrednosti.
*	14 vagonov pomaranč za Nemčijo. V Italiji službujoči vojaki nemškega letalstva so maršalu Göringu poslali 140.000 kg pomaranč, naj jih razdeli v domovini. Maršal Göring je odredil, naj se pomaranče raz-dele otrokom v krajih ki so najbolj ogroženi po letalskih napadih.
*	1.8 milijona poročnih posojil in 2 mi-lijona posojil za otroke je bilo izplačanih v zadnjem četrtletju lanskega leta v Nemčiji. Vsota izplačanih poročnih posojil je nazadovala, ker je bilo sklenjenih manj zakonov in ker si mladi zakonski pari, ki so jim bila dovoljena posojila, niso mogli zaradi vojne ustanoviti svojih ognjišč Lani je bilo na področju rajha izplačanih 176.565 poročnih posojil, tako da se je celokupno število poročnih posojil od avgusta 1933 do decembra 1941 zvišalo na 1,872.208..
*	O starosti živali m rastlin so prirodo-slovci, kakor čitamo v tujih listih, ugotovili zadnja leta naslednje: Med ribami dosežeta krap in ščuka daleko višjo "starost kakor človek; namreč preko 300 let. Primerjava je zanimiva, ako vemo, da lahko sloni učakajo starost 150 do 200 let. To se pravi: star slon, ki bi znal pripovedovati, bi nam lahko marsikaj zanimivega povedal, kako je bilo v vojnah za časa Na_ poleona. Med ptiči slovi papagaj, ki lahko učaka stoletje. Toda vran ne ostaja za njim. O drevesih je znano, da učakajo nenavadno visoko starost. V »Jutru« smo nedavno pisali o drevesnih orjakih, ki jih imamo tudi v Evropi in celo še v naših krajih. Kolikor pa je doslej raziskane pri-rode, je izven dvoma, da so najstarejša drevesa ameriške sekvoje, stare več tisoč let. En tak orjak, ki je visok 100 m .ma tako obsežno deblo, da so pri zemlji aa-pravili skozenj predor, skozi katerega diži avtomobilska cesta.
*	Merjenje sodov po novem redu v Nemčiji. Stare določbe o merjenju sodov in posod v Nemčiji so veljale natanko 30 let in sicer od 1. aprila 1912 do 1. aprila 1942. Zdaj pa se uveljavi novi red, ki močno iz-preminja in izpopolnjuje stare določbe. Novi red je sestavljen po določbah fizikalno tehničnega državnega zavoda v Berlinu na temelju novega zakona o merah in utežih iz leta 1935.
*	Beg Zidov iz Slovaške. Iz Budimpešte poročajo, da so v zadnjem času pobegnili skrivaj čez slovaško-madžarsko mejo številni Zidje iz Slovaške in so se ob sodelovanju madžarskih Zidov skrivali v obmejnih krajih. Madžarske oblasti so izvršile te dni obsežne racije, polovile ubežnike, jih izročile slovaškim oblastem, njihove madžarske prijatelje pa so kaznovale.
*	Zvest pes. Iz Bratislave poročajo, da je neki delavec Iz Bitavkova odšel na smučeh na delo. Spremljal ga je njegov pes. Nenadno se je delavec zaletel v drevo in se tako udaril, da se je zgrudil na tla. Ker je obležal na samotnem kraju, bi bil po vsej verjetnosti zmrznil, če ne bi začel njegov zvesti pes na vso moč lajati. Lajal je več ur, dokler niso prišli kmetje iz bližnjih hiš na kraj nesreče in prepeljali na glavi ranjenega delavca v bolnico.
*	Pustolovščina petletnega dečka. Iz
Gallarete poročajo, da je petletni deček Mario zgrešil pot na polju, kjer je delal njegov oče. Namesto da bi se bil vrnil domov, je odšel v nasprotno smer in se izgubil. Starši so bili v skrbeh in so vse do
drugega dne iskali izgubljenega dečka Medtem je prispelo iz nekega precej oddaljenega kraja sporočilo, da je izgubljeni Mario na varnem pri nekem gostilničarju, ki se je usmilil jokajočega se malega popotnika. Pri tem so ugotovili, da je malček izvršil pravi maratonski tek za svoja leta: prehodil je v manj kakor šestih urah šest in dvajset kilometrov ter med 9. in 15. uro, ko ga je našel gostilničar, ni za-užil niti koščka hrane.
IZ LJUBLJANE
Oddaja radijskih
sprejemnikov
Ker ljubljanski lastniki radio-aparatov že sprašujejo, kdaj in kako jih bodo oddajali, jim sporočamo, da bodo vse podrobnosti v najkrajšem času izvedeli iz dnevnikov.
Predpisi so natančni in strogi, zato oddaja in prevzem nista tako enostavna, kakor ljudje mislijo. Treba je najti primerne prostore za shrambo aparatov, da bodo aparati popolnoma varni pred kvar-jenjem. Sicer je pa dovoljena tudi prošnja na Kr. kvesturo, ki bo sama presodila, komu bo dovolila obdržati aparat.
Najprej bodo lastniki aparatov dobili Številke za vrstni red oddaje. Obenem s temi številkami bodo pa dobili tudi potrebno tiskovino, kjer bodo navedli razne podatke o sebi in aparatu, da bosta s tem oddaja aparata in prevzem čim najbolj poenostavljena, ter tako ne bo dolgih zamud in čakanja.
Kje se bodo te številke za vrstni red !n tiskovine za oddajo aparatov dobile in kdaj, bo objavljeno v najkrajšem času. Prav tako bo pa tudi o pravem času objavljeno, kje bodo lastniki po tem vrstnem redu in s temi izpolnjenimi tiskovinami oddajali aparate, obenem bodo pa tudi obveščeni, kdaj bodo prišli na vrsto.
Vsa zadeva je toliko zrela, da lastnikom aparatov ni treba več imeti skrbi, da ne bi prišli o pravem času na vrsto ter ne bi mogli izpolniti predpisov odredbe Vis. Ko-misariata o oddaji radijskih sprejemnikov.
Ze sedaj pa opozarjamo lastnike v n1i-hovem interesu ter jim priporočamo, naj za shrambo aparatov pripravijo primerne zabojčke za aparate, če takih zabojčkov še nimajo. Zabojčki seveda ne smejo biti preveliki, temveč narejeni natanko po merah aparatov. Posebno pa vse lastnike opominjamo, da bodo morali tiskovino izpolniti vestno in natančno ter seveda tudi čitljivo. Naposled že danes opozarjamo na red pri oddaji, da bo vsak lastnik prinesel svoj aparat ob določenem času na določeni prostor, kjer ga bo prevzela posebna komisija ter ga bodo cenili strokovnjaki.
Tisti, ki bi radi sprejemni aparat obdržali, naj vlagajo prošnje za to dovoljenje na Kr. Kvesturi, kjer o teh prošnjah dobe tudi vse informacije.
*
u— Začasna razdelitev rajona mlekarne »Drama«, Prehranjevalni zavod Vis. Komisarijata objavlja: Ker je mlekarna »Drama«, Erjavčeva c. 2 zaradi oblastvene odredbe za dobo 30 dni zaprta, se rajon te mlekarne za to dobo takole razdeli: K mlekarni Türk Ivanka, Tržaška c. 6 se priključijo: Ažbetova, C. na Rožnik, C. v Rožno dolino do štrekljeve, Drenikov vrh, Pot na Rožnik, Svetčeva, štrekljeva, škrabčeva, Rutarjeva, Pot , na Drenikov vrh in Levstikova od začetka do Vrtače. K mlekarni Babič Alojzija, Gregorčičeva 4 se priključijo: Gradišče in Gregorčičeva od Gradišča do konca. K mlekarn? Korelec Marija, Mussolinijev (prej Kongresni trg se priključijo: Vikt. Emanuela od Bleiweisove do Puharjeve, Erjavčeva in Turnograjska. K mlekarni Rajnar Jožefa, Borštnikov trg 1 se priključi: Igriška ulica. Nabavne knjižice za mleko, ki so bile strankam izdane na mlekarno »Drama« veljajo za dobo 30 dni za nakup mleka z go-raj omenjenih mlekarnah. Stranke Iz rajona mlekarne »Drama«, ki knjižic še niso dvignile, naj jih čimprej dvignejo.
u— Nakaznice za semenski krompir bo mestni gospodarski oddelek oddajal interesentom, ki so vložili prošnje, v sobi štev. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 v petek in soboto 10. in 11. t. m. po naslednjem redu. V petek 10. t. m. od 8. do 9. ure prosilcem z začetnicami A—G, od 9. do 10. ure prosilcem od H—K, od 10. do 11. ure prosilcem od L—P in od 11. do 12. ure prosilcem od R—Z, v soboto bodo pa nakaznice dobili vsi zamudniki. Ker je na razpolago le omejena količina semenskega krompirja in je število interesentov nepričakovano visoko, je bilo seveda treba znižati količine, ki so jih prosilci želeli.
u— Spored koncerta slovitega Dua Dal-lapiccola — Materassi, ki se bo vršil v
1
Naše gledaliSče
DRAMA
Četrtek, 9. aprila, ob 17.30:	»Ifigenija.«
Red B.	_
Petek, 10. aprila, ob 17.30:	»Konto X.«
Izven.	-
Sobota, 11. aprila, ob 17.30: »Zaljubljena
žena.« Red A.
Goethe: »IFIGENIJA«. Klasična igra v 5 dejanjih. Prevod: Fr. Albrecht Dejanje obravnava usodo Agamemnonove hčere Ifigenije, ki živi na Tavridi v pregnanstvu. Odločilni vpliv plemenite žene, ki dvigne s svojo človekoljubnostjo in visoko etiko, potom kralja Toasa, mišljenje in čustvovanje vsega naroda, je podan v psiholoških stopnjah. Igrali bodo: ifigenijo—Saričeva, Toasa—M Skrbinšek, Oresta—Jan, Pila da —Nakrst, Arkasa—Gregorin. Režiser: J. Kovic inscenator: inž. E. Franz.
Bernauer in Oester: »KONTO X«. Veseloigra o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Tri dejanja. Zapletena zgodba okrog skrivnostnega konta x, ki ga je ustanovila nesebična ljubezen. Vseskozi zabavna igra ima za središče komično vlogo pisarniškega vodje Izidorja Srakoperja, orignala-poštenjaka, ki zaplete in razplete konflikte. Delo je zrežiral Milan Košič.
OPERA
Četrtek, 9. aprila, ob 16.30: »Evgenij
Onjegin.« Red Četrtek. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11. prila, ob 15. uri: »Indija Koromandija.« Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
P. L Cajkovskij: »EVGENIJ ONJEGIN.« Opera pride po daljšem premoru zopet v premierski zasedbi na spored. Peli bodo: Larino—Poličeva, Tatjano—Heybalova, Olgo—Spanova, Onjegina—Primožič, Lenske-ga—Sladoljev, Filipjevno—Stritarjeva, Tri-queta—B. Sancin, stotnika—škabar, Za-reckega—Dolničar, Gillota—Mencin. Dirigent: a Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
Mladinska opereta F. Leharja »Indija Koromandija«. Vesela bajka za staro in mlado o dveh lenih čevljarskih vajencih, ki se napotita v deželo lenuhov in požeruhov, »Koromadijo«, kjer doživita najrazličnejše prigode. V igri nastopajo: vila pridnosti in dela, Marljivka—Barbičeva, duh lenobe, Lenigoj—B. Sancin, čevljar Kneftrač—Pianecki, njegova žena Genove-fa—B. Stritarjeva, Jaka in Miha, čevljarska vajenca—M. Sancin in Lipušček, Ko-reta, kočijaž—Simončič. Vodopivec, krč-mar—Humar, Omet, zidar—Mencin, žicar, tat—M Gregorin, Smrčimir, kralj Koro-mandije—Rus, Evlalija, njegova žena— škeletova, Pupislav in Papislav, ministra— Jelnikar in Arčon. Balet kuharjev, solista: Remškarjeva in Pogačar, balet pošasti. Dirigent: R. Simoniti, režiserka2 M. Slavče-va, koreograf: inž. Golovin.
Otroci, ki so sodelovali pri Bizetovi operi »Carmen« in v Leharjevi mladinski opereti »Indija Koromandija« naj se javijo danes, v četrtek ob 11. uri v Operi.
kjer pa je živel v zagreneli osamelosti. Njegovo mišljenje in delo se je dokaj razločevalo od oficielne smeri v prejšnji češki državi.
Literarno je Machar pripadal realistični struji in se je pojavil v slovstvu L 1893 s pesniško zbirko »Tristium Vindobona«. Izdal je številne knjige pesniškega, pripovednega, esejskega in feljtonističnega značaja. Njegovi spisi — celo poezija, v kateri pa ni pokazal samoniklega, globoko segajočega liričnega talenta, omejujoč se bolj na opisne izraze in refleksije — kažejo močno poudarjeno tendenco, ironično in satirično noto, oster polemični nagib. Bil je nekaj časa najbolj kulturnobojni češki pesnik. Njegova dela so kvalitetno dokaj neenaka, idejno pa danes že v marsičem zastarela. Nasproti smerem, ki jih je napadal, ni poznal ne ozira in ne objektivnih vidikov.
Arne Novak piše, da je na Macharja močno vplival študij klasične kulture, posebej še stare rimske civilizacije. Ponovno potovanje po Italiji, zlasti še bivanje v Rimu in Neaplju, je zapustilo v njem močne vtiske. Morda je pod tem vplivam oboževal močne in izjemne osebnosti, vojaške značaje, condottiere in može Napoleonovega kova ter mrzil vse, v čemer je videl slabost, neodločnost in malodušje. To je v nemali meri vplivalo tudi na njegov odnos do krščanstva.
Spisal je med drugim knjigo »Rim«, ki je polna občudovanja do antičnega Rima, kaže pa tendenčno nerazumevanje za zgodovinsko poslanstvo krščanstva in za njegove spomenike.
V splošnem je čas premagal že marsikatero Macharjevo miselno zasnovo in kritično izhodišče, dal ga mu je gsa* v
mnenju, da bodo prevzele vodstvo množic močne osebnosti.
Macharjeve spise so pred prvo svetovno vojno in neposredno po nji mnogo prevajali v slovenščino in so vplivali na celo generacijo. Mnogi prevodi so izšli v raznih revijah, v knjižni izdaji pa smo dobili naslednja dela; socialni epos »Magdalena« v prevodu pok. A. Dermote, »Rim« v prevodu pok. V. M. Zalarja, »Konfesije lite-rata« (prevod dr. J. Glonarja) in »Strup iz Judeje« (prev. V. M. Zalarja). Po vsem svojem značaju in obilni kritični vsebini je Macharjevo delo zraslo iz razmer v avstrijskih časih pred prvo svetovno vojno.
Galileo Galilei kot slovstveni kritik.
Tristoletnica smrti velikega astronoma, fizika in matematika Galilea Galilei je znatno povečala literaturo o njem. Izšla je vrsta novih knjig, ki prikazujejo in osvetljujejo vekoviti pomen dela slavnega Pi-sanca ali prispevajo nove podatke k pojas-nitvi njegove osebnosti. »Meridiano di Roma« z dne 5. t. m. je priobčil članek »L' unità delle Arti e la Critica di Galileo«, v katerem prikazuje pisec, da se je Galileo bavil tudi z umetnostjo in s poezijo. Živel je pač še v dobi, ko so zahtevali, da imej tudi strokovnjak široko splošno izobrazbo, in ko se noben, še tako suhoparen duh ni mogel izogniti področju lepega in vzvišenega, ki je področje umetnosti in poezije. Pisec navedenega članka obsežno navaja odlomke iz Galilejeve kritike pesnitve Tor-quata Tassa »Gerusalemme liberata«. V tej kritiki dela, ki je postalo eden izmed klasičnih umotvorov italijanskega poetičnega slovstva, je napravil Tasso zanimiv poizkus 4a * grea^fičaji g ecünstvu umetni*-
ponedeljek, dne 18. t m. ob pol 7. uri
zvečer v veliki Filharmonični dvorani, je naslednji: 1. Tartini: Andante e presto assai (prosta harmonizacija Dallapiccola; 2. Ravel: Sonata; 3. Stravinski: Duo concertante; 4. Brahms: Sonata v d-molu opus 108. Oba umetnika koncertanta Luigi Dallapiccola, pianist in Sandro Materassi, violinist, sta doma iz Firence. Tvorita stalno komorno združenje, sta v skupni igri sijajno vigrana «n uživata povsod velik sloves. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u_ Poklicni šoferji so vabljeni, da se
udeležijo občnega zbora Skupine šoferjev, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. aprila ob 9. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22. L nadstropje, soba št. 5. Istega dne popoldne ob pol 5. uri bo ravno tam sestanek članov zadruge j »Šoferski doni«.
u— Nesreče. Na polju je sežigala smeti 67 letna Franja Gabrenjeva, posestni ca iz Unca pri Rakeku. Preveč se je približala ognju in se ji je vnela obleka. V bolnišnico so jo pripeljali s hudimi opeklinami ki jim je podlegla. 65 letna žena upokojenega železničarja Jožefa Čadeževa iz Ljubljane je pri delu padla in se poškodovala na desnici. V gozdu je doletela nesreča 10-letnega sina posestnika Josipa Hi ti j a iz Sv. Vida pri Cerknici. Veja mu je padla na glavo iin ga ranila na desnem očesu. Pri cepljenju drv si je poškodovala levico 17 letna dijakinja Marija Obidova iz Ljubljane. Hrbtenico si je nalomil leto dni stari sin hišarja Franc Mihelič iz 2eli-melj, ko je padel z domače peči. Ponesrečenci so bili pripeljani v ljubljansko splošno bolnišnico.
u— Zahvala. Dragim bratom Slovencem katoliške vere, ki so mi častitali za velikonočne praznike vračam voščila ln se jim najiskreneje zahvaljujem. — Prota Bogdan Matkovič.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Fran Pirnat iz Ljubljane v počastitev spomina blagopokojne ge. Frančiške Cerne-Možinove znesek 50 lir. Iskrena hvalal
S Spodnje štajerske
župansko zborovanje v Trbovljah. 30.
marca je bilo v dvorani deželnega urada v Trbovljah zborovanje županov. Otvoril ga je deželni svetnik dr. Frohner in dal besedo višjemu vladnemu svetniku dr. Standfestu, ki je županom v daljših Izvajanjih pojasnjeval blagajniško ln računovodsko službo. O Istem vprašanju je govoril še vladni inšpektor Bürger. Nazadnje je poročal še odposlanec iz Gradca dr. Pokan o novo uvedenih obrtniških davščinah na Spodnjem štajerskem.
Obrtni nadzorovalni urad iz Maribora je dodeljen uradu v Gradcu. Vse vloge je treba naslavljati na Gradec. V Mariboru bo poslej samo posvetovalni dan vsak četrtek.
Mladinsko voditeljice v velikonočnih taboriščih. Vse voditeljice deklet na Spodnjem štajerskem so bile v velikonočnem tednu poklicane v taborenje in sicer v Celju, Rimskih toplicah, v Rogaški Slatini, Šoštanju, v Gornjem gradu in na Pohorju. Dane jim bodo nove smernice za telovadbo, izlete in drugo mladinsko zabavo.
Filmske predstave v Vojniku. V domu Heimatbunda so pretekli teden predvajali dva filma- Obisk je bil prav dober: predstav se je udeležilo blizu 500 obiskovalcev. Posebno pozornost je vzbujal zvočni tednik.
»Dan nemške vojske« je, kakor pravijo listi, po vsem štajerskem prav dobro uspel. Zbrali so 675.578 mark nasproti 434.700 markam v prejšnjem letu. Spodnja štajerska je posebej zbrala 253.000 mark, tako da je celotna zbirka na štajerskem skoro milijon nemških mark. Iz posameznih spodnještajerskih okrožij so znane naslednje številke: okrožje Celje je zbralo 65.000 mark, Ljutomer 8600, Maribor-okolica 40 tisoč, Marlbor-mesto 72.400, Ptuj 35.000, Brežice 17.000 in okrožje Trbovlje 15.000 mark.
Velikonočne prireditve za mladino. V
celjskem otroškem vrtcu so za mladino in njihove starše priredili velikonočno proslavo. Mladina je bila obdarjena s pirhi, potem pa so bili vsi skupaj pogoščeni. — Tudi v otroškem vrtcu v Vojniku je bila velikonočna prireditev za mladino. Zbralo se je 38 otrok. Za vsakega je bila pripravljena košarica s pirhi in slaščicami. Starši so se voditeljici otroškega vrtca prisrčno zahvaljevali, ker je otrokom priredila toliko veselja.
Samarjansld tečaj za učiteljice. Rdeči križ v Mariboru bo priredil za mestne in okoliške učiteljice dvodnevni samarjanskl tečaj in sicer v torek 14. ln sredo 15. t. m.
škega čuta in gledanja — presoja in primerja slovstveno umetnino z vidika slikarske umetnosti. Pri tem je prišel znameniti astronom do nekaterih značilnih pogledov na bistvo in povezanost estetskih pojavov in na problematiko umetnostne forme. Galileo je tudi kot pisec znanstvenik, zlasti astronomskih in fizikalnih traktatov pokazal, da je imel široko umetniško kulturo, ki ga ni ovirala v eksaktnosti, dajala pa je njegovim spisom tisto jasnost in jezikovno dognanost, kakor jo pri piscih njegove stroke neredko pogrešamo.
Knjiga estetsko-filozofskih polemik. V pravkar izišli knjigi »L'arte come personalità« se bavi Edoardo Fenu, delno v obliki polemičnih odzivov na razne spise in kritike, z nekaterimi osnovnimi vprašanji estetskega vrednotenja in z njega zvezo s filozofskimi problemi, ki razdvajajo naš čas. Kot pristaš filozofskega realizma in dualizma razglablja pisec predvsem vprašanja osebnosti in nje pomena v stvarjal-nem procesu, s tem v zvezi pa se dotika tudi vseh drugih vprašanj, kakor so umetnikova svoboda, potreba humanosti itd. V glavnem se Fenu nagiblje k idejnemu in estetskemu nazoru sodobnih katoliških struj.
Dr. Vladimir Francev. V Pragi je umrl bivši profesor tamošnje univerze, ruski emigrant dr. Vladimir Francev, ki je bil znan tudi v ljubljanskih kulturnih krogih zlasti še kot odličen poznavalec starejše ruske literature Pred leti je lz Prage pogosto prihajal v naše kraje in sodeloval tudi v slovenskih revijah.
Iz hrvatske kulture. V Zagrebu (Biblioteka lijepe knjige) je pravkar izšel roman zotica Miikoyi<Sa »Taouika«. 400 strani Qb-
Namen tečaja Je nuditi obiskovalkam potrebno znanje o prvi pomoči.
Ljudsko gibanje v Laškem ln Rimskih
toplicah. V zadnjih dveh tednih je bilo v Laškem ln Rimskih toplicah 5 rojstev in 2 smrtna primera. Umrla sta 791etni Anton Seitl in 51etnl Ivan Jakopič.
Dva koncerta. Ljudski prosvetni ura i štajerske Domovinske zveze bo priredil 11. t. m. koncert na Rečici ob Paki, kjer bo igral znani harmoničar Rudolf Pi lih. Koncert bo ponovil 12. t. m. v št. Petru v Savinjski dolini.
Prevaljčanke za ranjence. 2enska zve/a v Prevaljah je nedavno poslala svoje zastopnike v Celovec, kjer so izročile ìanjen-cem v bolnišnicah mnogo peciva, 70 litrov vina in 2600 cigaret. Po vrnitvi domov je bil ženski družabni večer, kjer so odposlanke sporočile zahvalo ranjencev.
Vojaško predavanje v Mežici. V polno zasedeni kinodvoranl je po predvajanju nemškega zvočnega tednika predaval inž. Wagner in v svojih izvajanjih poveličeval dejanja vojakov na fronti ter opozarjal ljudi, naj vse store, kar more vojakom pri njihovem težkem delu pomagati.
Nesreča. Apolonlja Lapuševa, hčerka malega posestnika iz Guštanja, je padla po stopnicah in pri padcu tako nesrečno udarila z roko po sekiri, da ima hudo poškodovano levo zapestje. Z reševalnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico.
Iz Hrvatske
Farmacevtsko društvo je imelo nedavno svojo skupščino. Po določilih funkcionarjev je bila izvoljena po večini stara uprava s predsednikom Ivanam Stokom. Na skupščini je bilo sklenjeno, da bo v kratkem sklican izredni sestanek članov, kjer bodo razpravljali o gradnji društvenega doma. Sprožen je bil predlog, da bi se denar, ki je namenjen za gradnjo društvenega doma, porabil za gradnjo farmacevtske fakultete v Zagrebu. "
Hrvatski delavci v Nemčiji. Zagrebški listi poročajo, da ima domovina od v Nemčiji zaposlenih delavcev veliko korist. Izpopolnjujejo se v svojih strokah, poleg tega pa pošiljajo domov svoje prihranke. Delavci namreč, ki se obvežejo, da bodo ostali v Nemčiji več kakor eno leto, morajo dovršiti posebne tečaje, nakar polagajo izpite.
Uredba o nošenju inozemskih odlikovanj je nedavno izšla. Vsem, ki so odlikovani z inozemskim redom, je dovoljeno nositi njihova odlikovanja, katera so dobili pred 10. aprilom 1941. Prepovedano je nositi le bivša srbska in jugoslovanska odlikovanja ter odlikovanja držav, s katerimi je Hrvatska v vojni. Za nošenje inozemskih odlikovanj bo odslej treba prositi dovoljenje Poglavnika.
Zagrebški umetniki bodo gostovali v Sofiji Pogajanja za gostovanje zagrebških opernih pevcev v Sofiji potekajo ugodno. Lahko se pričakuje, da bodo že v kratkem odpotovali na gostovanje prvaki hrvatske Državne opere Vilma Nožinič, Marijana Radev, Josip Gostič in Rudolf Zupan.
Racioniranje prometa z zdravili. Minister za zdravstvo dr. Ivo Petrič je izdal naredbo o racioniranju prometa z zdravili. Ministrstvo bo napravilo popis zdravil in zdravilnih pripomočkov, ki se dama ali v inozemstvu težko nabavljajo.
Poziv kočevskim Nemcem. Vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem je pozval Nemce iz Kočevja, ki zdaj žive v Neodvisni Državi Hrvatski, pa se žele preseliti na nemško ozemlje, naj se do 15. t m. s točnimi podatki pismeno javijo uradu vodje nemßke narodnostne skupine v Zagrebu.
»Pustolovec pred vrati« v italijanskem filmu. Znano Begovičevo dramo »Pustolovec pred vrati«, ki so jo z uspehom uprizarjali po vsej Evropi, bodo posneli za italijanski film. Režiral bo delo znani italijanski umetnik Bragaglia. Pod njegovim vodstvom bo Begovičeva drama gotovo tudi v filmu doživela enak uspeh, kakršnega je imela na gledališkem odru.
»Tu radio-posta ja glavnega ustaékega stana«. Hrvatski Usti se v daljših člankih spominjajo obletnice, ko je 4. aprila začela v inozemtsvu oddajati svoja poročila radijska postaja glavnega ustaškega stana.
ŽALITEV
—	Gospodična, ali Igrate klavir tudi štiriročno?
—	Kako? AH mislite, da sem opica? NAŠLO VJ
Trije prijatelji se pogovarjajo o svojih sorodnikih.
—	Moj stric je bil minister, zato mu še zmerom pravijo ekscelenca, pravi prvi.
—	Moj stric je pa kardinal ln mu vsi pravijo eminenca, reče drugi.
—	To vse ni nič, — reče tretji. — Jaz imam pa taščo in kdorkoli jo vidi, reče: »moj Bog!«
segajoča knjiga opisuje borbo z ustaškim duhom prežete omladine na Hrvatskem pod diktaturo v bivši Jugoslaviji. — Zlatko Milkovič je izdal v zadnjih letih več knjig, med njimi življenjepis hrvatskih raziskovalcev v južni Ameriki bratov Seljanov.
»Pave in Peter«, roman Paule von Pre-radovič, ki je izdala izvirnik v nemščini, je pravkar izšel v italijanskem prevodu (»Pave e Piero«) Anite Rho. Roman obravnava življenje in rodbinsko nesrečo velikega hrvatskega pesnika Petra Prera-doviča
Nov pregled italijanskega slovstva. Natalino Sapegno je izdal drugo knjigo svojega »Compedio di storia della letteraturo italiana«, ki vzbuja pozornost slovstvene kritike zaradi nekaterih kvalitet, med katerimi sta vzlic vsej zgoščenosti temeljita in izčrpna obravnava snovi ter stremljenje po kar moči objektivnem vrednotenju pojavov, ne oziraje se na idejne in strujarske vidike.
Prispevek h glasbeni problematiki. Adelmo Damerini je objavil daljši spis »Classicismo e romanticismo nella Musica«, kl posega globoko v problematiko današnje glasbene kulture in njenih stvarjalnih tendenc.
K proučevanju Etruskov. Izšel je priročnik Massima Pallottina »Etruscologia«, ki vsebuje vse izsledke dosedanjih proučevanj civilizacije starih Etruskov.
Klasiki filmov. Založba Garzanti je uvedla zanimivo novost: zbirko »I classici del film«. Uvaja jo celotni scenarij najpomembnejšega filma sezone, Mangonijevlh »Zaročencev« v kinematografski obdelani Maria Camerini ja.
Reforma lordske zbornice
Pod tem naslovom je nemški list »Frankfurter Zeitung« objavil pred dnevi naslednje poročilo curiškega poročevalca:
Pred nekaj dnevi se je Churchill na zborovanju konservativne stranke, ko je govoril o obupnem položaju Anglije, dotaknil tudi nekaterih notranjepolitičnih vprašanj. Ako bi ga kdo vprašal, je dejal, ali se on osebno bori za staro ali novo Anglijo, potem lahko samo izjavi (tako se je glasil njegov previdni odgovor), da je treba istočasno delati za staro in novo Anglija Churchill hoče torej bržkone zbuditi vtis, da je glede notranje politike napreden državnik, obenem pa je sv»jim konservativnim prijateljem takoj namignil, da se jam kakor na primer v vprašanju Indije ni treba bati nikakih omejitev njihovih predpravic. Po takšni shemi naj bi se sedaj izvedla tudi reforma lordske zbornice. Tako se vsaj zdi po načrtu, ki ga je objavil laburistični organ »Dailv Herald«. Načrt določa med drugim spremembo določb o pripadnosti lordski zbornici. Predvsem ne bo ta pripadnost v bodoče odvisna od rojstva in po kol en ja, temveč bo zgornja zbornica sestavljena odslej iz zastopnikov javnega in duhovnega življenja. Pod vodstvom sira Johna Ander-sona v notranjem ministrstvu izdelani načrt določa, da bodo novo zgornjo zbornico tvorili zastopniki različnih cerkva, delo-dajalskih in delojemalskih organizacij, nadalje zastopniki znanosti, leposlovja in umetnosti ter druge odlične osebnosti iz grofijskih svetov, iz zadružnih ustanov itd. končno pa tudi zastopniki strank v spodnji zbornici, sorazmerno z njihovo močjo. Medtem ko očetje teh predlogov smatrajo novi načrt za revolucijonaren, »Daily Herald« na drugi strani dvomi, da bi ta predlog brez ugovorov sprejeli oni, proti katerih privilegijem je naperjen.
Kraj največjega mraza
Tisti, ki so se v pravkar minuli zimi pritoževali nad »sibirskim mrazom«, bi morali prej dobro premisliti pomen tega izraza. Evropski mraz je dejansko prava igrača v primeri z mrazom, ki lahko vlada v SibirijzL Opazovanja, ki jih Je izvršil znani meteorolog Gramberg, pa so pokazala, da najbolj mrzla točka v Sibiriji in na zemlji sploh ni Verhojansk, kakor beremo še vedno tu in tam, temveč da pripada prvenstvo v tem pogledu visoki planoti Ojmekun, ki je oddaljena celih 670 km od Verhojanska. Tu Je Gramberg, kl ga je spremljal neki švedski tovariš, izmeril strahoviti mraz 78 stopinj pod ničlo. Samo ob sebi je umevno, da je visoka planota neobljudena in da bi ljudje na njej -stalno bržkone niti ne zdržali. Oba učenjaka sta poročala, da pri 78 stopinjah pod ničlo niti ust ne smeš odpreti, kajti dih se spremeni takoj v ledne kristale. A tudi če dihaš skozi nos in z zakritim obrazom, je slišati to dihanje tako, kakor da bi vlekel verige iz vodnjaka.
■ ■■»»■ m « 1111 » m mm.......n
ŠKOTSKA
Mac Flipp se pelje z avtobusom. S seboj ima velik zaboj. Pride sprevodnik in zahteva denar za voznino.
—	Koliko? — vpraša Mac Flipp-.
—	Za vas en penny, za zaboj pa dva.
Tedaj Mac Flipp brž odpre saboj in
vzklikne:
Kar ven pricS, žena! Brez zaboja Je ce-mdßa,
»JUTRO« št. 80
.Četrtek 9. IV. 1942-XX;
SPORT
Vtisi m kfave po dobljeni bitki
Še nekaj pripisov v mednarodni nogometni tekmi med Italijo in Hrvatsko
nfld ne morejo primerno pripravljati za take važne naloge. Glede na to so bili preklicani tudi vsi dosedanji dogovori za start finskih športnikov v tujini.
Prva mednarodna nogometna tekma, v kateri so zadnji svetovni prvaki spet nastopili po 16 mesecev trajajočem odmoru, se je zadnjo nedeljo proti Hrvatski v Genovi končala z visoko in prepričevalno zmago domače enajstorice. Zanimivo pri tem izidu je vsekakor dejstvo, da se v pivih 45 minutah italijansKa reprezentanca le ni mogla dovolj zbrati, razen tega pa so se tudi gostje lotili dela s tako vnemo, da sta nazadnje obe moštvi odšli v kabine, ne da bi bili drugo drugemu prizadejali kaj škode v mrežah. V drugi polovici igre pa je italijanska enajstonca zaigrala kakor en mož in samo četrt ure igre je bilo dovolj, da je spravila v nasprotnikovo mrežo nič manj kakor štiri gole in v tem kratkem razdobju postavila tudi končni izid. Vso igro sta močno kvarila dež in težak teren, kar je prav gotovo delno vplivalo tudi na obisk, saj je bilo na prireditvi za genovske razmere premajhno število gledalcev (15.000). Na blagajnah so spravili ta dan 155.000 lir.
Po končani tekmi so številni zastopniki tiska nabrali mnogo izjav o igri in moči obeh nasprotnikov, od katerih je prva — iz vrst »Gazzette dello Sport« tudi že v naših rokah. Tehnični komisar in duša italijanskega nogometa za zeleno mizo Pozzo je takoj po tekmi dejal tole:
»Tekmo je čisto pokvarilo slabo vreme. Sonce, ki je sijalo ves teden, se je skrilo skoraj tik pred začetkom tekme, namesto njega pa je nastopil dež z močnim vetrom. Naše moštvo je čutilo to vremensko neugodnost posebno v prvi polovici, ko je dobivalo veter in dež naravnost v lice. V kratkem presledku, ko se je nebo za hip razvedrilo in je tudi nehalo deževati, so si »azzurri« z največjo lahkoto osvojili to zmago. Da so zabili v 13 minutah štiri gole, kaže najbolj, da bi bili v normalnih razmerah dosegli še mnogo več. Do odmora so se naši v glavnem branili — tako je nadaljeval mojster Pozzo — ki izogibali udarcev po nogah, saj jih je bilo že do tedaj cela vrsta šepajočih. Moštvo je v celoti zadovoljilo. Vremenski položaj in sistem, s katerim so nastopili nasprotniki, sta spravila iz ravnotežja vse one,
ki so to pot prvič igrali v državnem dresu. Hrvatska ima povezano moštvo, ki je tudi dobro vigrano ter bo še marsikomu dalo mnogo opravka, predvsem na lastnih tleh, kjer ga bo zelo težko spraviti na kolena.«
Predsednik nogometne zveze general Vaccaio je izjavil, da so se po njegovem Italijani držali odlično, kar velja posebno za obrambo. Naglasil je, da mora ta zmaga služiti moštvu v bodrilo, da jo bo ponovilo tudi proti Španiji.
Podpredsednik zveze odvetnik Mauro je bil mnenja, Ja bo mogel tehnični komisar skleniti marsikaj koristnega po tej tekmi in tudi popraviti nekatere nedostatke, čeprav se je v celoti sestava moštva pokazala kot dobra. Glede poraza Hrvatov je menil, da ga je deloma kriva samozavest, s katero so se vrnili po uspehih v Švici in pa napačna taktika, ker so kljub težavnemu terenu vse premalo povezali svoje vrste.
Tudi spremljevalci hrvatskega moštva, med njimi zastopnik državnega športnega vodje Perendar, zastopnik nogometne zveze Petek, zvezni kapetan Čuvaj in trener Gradjanskega Bukovy, so se skoraj strinjali v trditvah, češ da njihovo moštvo to popoldne ni imelo dobrega dneva, predvsem v napadalni vrsti, ter pri vsem tem, da je bilo dovolj gibljivo, le ni pokazalo prave udarnosti in poteze za dosego končnega cilja. Hrvatski gostje so boli zelo navdušeni nad nekaterimi domačimi igralci, med katerimi jim je posebno ugajal Bia-vati v napadu ter Rava v obrambi, pa tudi mladega namestnika za Piolo Gabetta so zelo občudovali. Med svojimi so se jim zi eli najboljši Jazbinšek, Cimermančič in Antolkovič.
Hrvatska delegacija se je v ponedeljek odpeljala proti domu, italijansko moštvo pa je odšlo za dva dni na odmor; v teku današnjega dneva pa se mora spet zbrati v Milanu zaradi poskusne tekme za nastop proti Španiji. Iz Milana bodo »azzurri« spet odpotovali v svoje taborišče v Chiavari, kjer bodo potem do predzalnje-ga dneva, torej do 17. t. m., počakali — čisto sami med seboj in ločeni od sveta — na težko srečanje s Španci.
Ali je treba v vojni štediti športnike?
Vprašanje ali je treba znane in zaslužne športnike ščititi pred vojnimi nalogami, je postalo v sedanji vojni posebno zanimivo, ker hočejo skoraj vsi narodi kljub dogodkom na frontah obenem tudi nadaljevati delovanje na športnih terenih. Za izvedbo mednarodnih športnih tekem mora seveda vsak narod imeti svoje najboljše športnike doma. Zaradi tega se je v raznih oblikah pojavilo vprašanje, ali ne bi bilo treba najvidnejše športnike, uporabljati samo v posadkah v ozadju, od koder bi jih športno vodstvo vsak čas lahko pozvalo na športne nastope.
Finski list »Urheilu« naglaša v zvezi s tem vprašanjem, da izgube v taboru finskih športnikov v sedanji vojni niso tako velike, kakor so bile v vojni z Rusijo v letih 1939-40. Mnogi najboljši finski športniki so doživeli svojo največjo borbo na bojnem polju in se ne bodo več vrnili, toda kljub temu vojna ni mogla ustaviti športnega navdušenja med narodom. Domovina je v ozadju nadaljevala športno delo ves čas trajanja viharjev na fronti in prav takrat je bilo izvedenih tudi več važnih pri-■ reditev.
Pri presoji vprašanja, ali naj torej najboljši športniki v vojni ostanejo doma ali ne, je treba upoštevati tudi to, da so baš športniki svojim domovinam največ koristili v vojni in da sta odpornost in volja, ki krasita vsakega športnika, baš v vojni najbolj prišli do izraza. Dobri športniki so večinoma obenem tudi vzorni vojaki. V zvezi s tem bi se dal navesti jedrnati izrek iz znamenitega dnevnega povelja finskega maršala Mannerheima, ki je dejal: Naša edina napaka je, da nas je premalo! S tem je povedal dovolj jasno, da zaradi sporta in v korist športnih uspehov ne smemo štediti nikogar, ker zavzema najvažnejše mesto pred vsakim športnim uspehom borba za domovino in narod tamkaj, kjer gre za biti ali ne biti, tam na terenu pred sovražnikom.
V nekaj vrstah
V organizaciji hrvatskega nogometa in bodočem sistemu prvenstvenega tekmovanja so bile pred kratkim izdane nekatere nove odredbe. Notranja ureditev hrvatske nogometne zveze je spremenjena tako, da se bo v bodoče delila na podzveze in župe.
Prvenstveni sistem je bil spremenjen v toliko — nekaj o tej novotariji smo svoje-časno že pisali — da bo namesto prejšnje lige ustanovljen državni nogometni razred, v katerega je bilo po odredbi državnega vodje za telesno vzgojo in sport določenih 16 klubov, ki bodo igrali v štirih skupinah po točkah, prvaki teh skupin pa po določenem redu spet med seboj in bo šele končni prvak dobil naslov prvaka državnega nogometnega razreda NDH. Lanski jesenski del tekmovanja je bil glede na to enostavno zaključen in je bil Gradjanski — v zaostali prvenstveni tekmi s Concordio je zabil še en gol in zmagal tako dokončno s 5:0 — takoj nato proglašen za jesenskega prvaka hrvatske nogometne zveze.
V okviru svečane proslave prve obletnice Nezavisne Države Hrvatske bodo imeli tudi športniki izredno bogat spored. Razen raznih visokih obiskov in svečanih nastopov pred najvišjimi državnimi predstavniki se bodo to soboto in nedeljo pokazali tudi v nekaterih zanimivih mednarodnih srečanjih, in sicer proti Nemčiji v tabletenisu, proti Italiji v rokoborbi in proti Bolgariji v nogometu; kot točki zase sta bili sprejeti v spored tudi medmestna nogometna tekma med Mostarjem in Zemu-nom in mednarodno atletsko tekmovanje na 3 km. Tudi vsa športna proslava na dan obletnice bo v Zagrebu.
Eden dobrih nemških igralcev za hokej na ledu, in sicer Rudolf Tobien, je padel na vzhodni fronti. — Drugo žrtev v nemških športnih vrstah so imeli telovadci iz Stralsunda, ki jim je vojna iztrgala poročnika Helmuta Arpkea.
Na Gorenjskem brcajo nogomet. Jeseniško nogometno igrišče — in tudi ono v Kranju — je bilo otvorjeno pred tednom dni z dvema prijateljskima tekmama. Na Jesenicah so imeli rezervisti goste iz celovškega predmestja, ki so bili poraženi z 1:3, v Kranju pa so nastopili najboljši Jeseničani, ki pa so jim Kranjčani prekrižali račune na zmago z 2:1. Obe gorenjski enajstorici sta bili v minilih praznikih povabljeni na turnir in prvenstveni nastop v Celovec.
Finci letos ne pojdejo na start v tujino.
Iz Helsinkov je prišla vest, da so se odločilna športna mesta odločila, da v letošnji sezoni v nobeni obliki ne bodo pošiljala svojih predstavnikov na tekmovanja v tujino, ker se v sedanjih okoliščinah sport-
Zdravje dolenjske mladine
Novo mesto, 7. aprila
Najvažnejša podeželska zdravstvena ustanova novomeški zdravstveni dom vodi tudi šolsko polikliniko, ki skrbno čuva nad zdravjem velikega števila dolenjske šolo obiskajoče mladine.
Lani je šolska poliklinika zaznamovala velik napredek z ustanovitvijo prepotret»-ne zobne ambulante, ki je že v prvem letu svojega obstoja dokazala veliko upravičenost njene ustanovitve. Na žalost pa zobna ambulanta lani še ni mogla v polni meri izpolniti vseh nalog, ker je pač zdravljenje zob zvezano s precejšnjimi stroški in tako siromašnejši šolarji niso mogli deležni ugodnosti te ustanove. Z letošnjim sklepom novomeškega mestnega sveta, da bo novomeška občina plačevala zdravstveni ambulanti ves material, ki se bo porabil pri zdravljenju zob revni novomeški mladini, je bil storjen velik korak naprej in obenem tudi dana zobni ambulanti možnost, da v polni meri izpolni svoje visoko poslanstvo.
Pod zdravstvenim nadzorstvom novomeške šolske poliklinike je bilo lani 1265 učencev ljudskih, meščanskih in srednjih šoL Poliklinika je poleg pregledov bolnih šolarjev izvrševala tudi stalne sistematske preglede šolarjev. Teh pregledov je bilo 394, v ambulanti poliklinike pa je bilo skupno 1220 ordinacij, malo manj torej, kakor je skupno število vseh učencev, ki so pod njenim zdravstvenim nadzorstvom. Zelo mnogo je bilo obsevanj z višinskim soncem, in sicer 597 na 63 učencih Tudi število kirurških ter kožnih obolenj je bilo prav izdatno, med slednjimi je naj bolj pogosta garjavost in si šolska poliklinika posebno prizadeva, da odpravi mea našo mladino to bolezen. Zelo zaposlena pa je bila že v prvem letu svojega obstoja zobna ambulanta poliklinike. Splošno je bilo ugotovljeno, da ima dolenjska mladina slabe zobe in bo ena glavnih nalog poliklinike, da prično s širokopoteznim zdravljenjem zobnih bolezni. V to svrho pa je bilo nujno potrebno, da tudi podeželske občine posnemajo vzgled novomeške občine in dajo polikliniki na razpolago potrebna sredstva za brezplačno zdravljenje zob otrokom najrevnejših občanov.
Mali
Službo dobi
Beseda I —.60. taksa —.60 « daianie oasiova tli u iifro L i.—.
Čevljarska
pomočnika
enega za šivano delo, eno-ga za splošno delo, sprejmem takoj. Plačam 200 do 2^0 lir tedensko. Humar Franc, Stari trg 9. 4408-1
Iz Novega mesta
n—Osebna vest. Po 25 letih delovanja Izven svoje ožje domovine je sedpj preselil iz Dubrovnika v Novo mesto pooblaščeni graditelj g. Franjo Picelj svoje Sirom znano gradbeno podjetje za visoke In nizke stavbe. V njegovem rojstnem kraju mu želimo obilo dela tn sreče.
n— življenje,In smrt. V marcu je bilo v kapiteljski, šmihelski in prečenski župniji rojenih 44 otrok, od tega 24 deklic in 1 par dvojčkov-dekllc. V primeri s februarjem je bilo marca rojenih kar 18 otrok vec. — Poročili so se: Sekula Franc in Prime Valentina, Berger Danijel in Pogačar Danica, Novak Dragi ln Hren Marija ter Murn Ivan in Skrinjar Ljudmila. — Umrli pa so Medle Vida, Jakše Darina, Kuplenk Franc, Bernard Marija, šušteršič Slavica, Zorenč Jožefa, Hc Ciril, Tome Jože, šepec Jožef, Dular Marija, Habjan Ivana, Prešeren Ana, Pogačar Boris, Znane Ana, Vesel Štefan, šušteršič Slavica, Znidaršič Marija in škedelj Mihael.
SOŽALJE
Petrač je prišel k vdovi, da bi ji Izrazil sožalje zaradi moževe smrti.
—	Zelo vnet oboževalec vašega rajnega moža sem bil — ji je rekel — In bi rad imel kakšen spomin nanj. Ali nI ničesar zapustil?
Vdovi se med solzami zjasni obraz: Samo mene!. . .
PREHITRO VESELJE
Gospod Jaka pride ponoči domov in reč» ženi:
—	Urša, moja zlata. . .
In Urši se zjasni obraz: »2e deset let mi tega nisi rekel. . .«
—	Pusti me, Urša, da povem do konca — odvrne Jaka — moja zlata verižica je izginila.
VEDNO BANKIR
V banldrjevo vilo je vdrl vlomilec. Bankir jeva žena se zbudi Iz spanja ln zavpije:
»Na pooomoč! Egon!... Vlomilec!
(Bankir v snu): »Kaj pa hoče?«
»Denar.«
»Kakšno kritje pa ponuja?«
MODERNA DEKLICA
Kaj ti je šepetal oni mladenič na uho, Tončka?
—	Ah, to ni nič več za tebe, stara mamica!
Mizarskega
pomočnika
za fina pohištvena dela, sprejme takoj mizarstvo Ivar.šek Franc, Ljubljana Cesta 29. okt. 19. 4405-1
Dve mlajši delavki
lahko začetnici, od 17 do 20 let starosti, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista obrt«.
4398-1
Sodarja
izučenega, s spričevali, takoj sprejmemo. — ALKO.
4578-1
Pošteno služkinjo
sprejmem takoj sli pozneje. Viale Vittorio Emanuele III. 9-II. (prej Bleiweisova).
4385-1
Osebo za obisk
privatnih strank, za iskan artikel, iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Izkušena moč«.
441J-1
Dekle za vsa dela
išče manjša gostilna. Podutiška cesta 40. 4418-1
Pouk
Beseda t —.60. taksa —.60. za dajanje naslova tli za iifro l J.—.
Klavirsko harmoniko in klavir
poučuje gospa po hitri io aspešni metodi. Obenem temeljit pouk teorije. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
4121-4
iOiOIOIQBC
Vajenci (-ke)
Besedi L —.60, taks» —.60. za dajanje naslovi ali ta šifro l ».—.
Učenca
čvrstega nad 1) let, za mesarsko obrt. sprejmem. Jožef Jerman, Črnomelj.
4362-44
Frizersko učenko
iz dobre družine, sprejmem takoj. Česalni salon J. Kos, Mestni trg 3. 4395-44
Vajenca
zi Špecerijsko delikatesno trgovino sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligenten«	4412-44
Prodam
Besedi L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova tU t» šifro L >■—._
Električni mlin
lei izdeluje pšenično, koruzno in drugo moko, prodam. Ponudbe oa ogl. *dd. Jutra pod >25.000«.
4344-6
Otroški voziček
globok, skoro nov, poceni prodam. Svetosavska c. 24.
4373-6
Topinambur
nadomestek za krompir nudi Sever St Komp., Ljubljana.	4296-6
Razprodajamo
dalije
nailepiih vrst. begonije. eladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevaite cenik. — Sever & Komp.. Ljublana.
Starinsko omaro
visoko (Biedermayer). za obleke, prodam. Ogled od 11. do 14. in od 18. do 19. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4384-6
Prodam
terpentin, firnež in emajl-lak vse Ia. stara roba, ca. 400 kg. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Ju tra pod »Vse skupaj«.
4409-6
Otroški voziček
športni dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4382-6
Kupim
Beseda L —.60. taksa —.60. 'a daianie naslova ali a šifro l J.—.
Krojaške odpadke
volnene ln bombažne pletlLske ter tlvllske od rezke kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-tnan Hrenov« 8 *7
Kože
veveric, lisic in dihurjev kupim vsako množino in plačujem zelo dobro. Blago se lahko pošilja po pošti na naslov: D. Zdravič, trgovec, Ljubljana Stari trg 30.	4379-7
Otroški voziček
;Iobok, kupim. — Kveder, teber št. 5.	4417-7
Kupim
bele bluze, moške za uniformo ter posteljno perilo, dobro ohranjeno. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod
»Uniforma«.
4414-7
Gramofonske plošče
VI. simfoniji Čajkovski, kompletni dobro ohranjene, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Patetična«.	4586-7
Radio
moderen, in žensko kolo, kot nova, knpim, če dobra prilika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.	4374-7
Buteljke
in vse druge steklenice očiščene, kupuje sedaj po najvišji ceni: Medarna, Židovski ul. 6. 4402-7
Hladilno omaro
kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnik«.	4401-7
Foto Roleiflex
ali Leico
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejši tip«.	4575-7
Radio
Beseda L l.—. taksi —.60. za dajanje naslovi ili za šifro L S.—.
Izredna prilika!
Prodam partijo Philips 5-cevnih aparatov, najnovejših tipov, po en gros tovarniški ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro naložen kapital«. 4577-9
Prošnje
za oprostitev oddaje radijskih sprejemnikov Vam pridem napisat s strojem na dom v slovenščini ali italijanščini proti odškodnini 15 lir. Obvestila z navedbo naslova prosim na ogl. odd. Jutra pod »Radioprošnje 23«.	4419-9
Avlo, molo
Beseda l —.60. taksa —.60. H daianie naslovi tli zj iifro l J.—»
Sobo odda
Prodam
Avto Ford Tudor M. 53, v brezhibnem stanju, z dobro pnevmatiko. Marušič, točilnica. Dol. Logatec.
4352-10
Kolesu
Beseda L —M, taksa —.60. u daianie naslova tli za
iifro L 5.—.
Nove triciklje
iz jeklenih cevi, razne velikosti, izdeluje mehanik L. Ambrož, Tyrševa št. 71.
4404-11
Tricikelj
popolnoma nov, poceni prodam. Piamene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domači izdelek 10«. 4411-11
Kapital
Iščem
za takoj kratkoročno posojilo za dobo največ 6 me-secev. Plačam visoke obresti. Miškec, Ljubljana VII, Medvedova 38. 4407-16
Beseda i —.60, taksi —.60. ta daianie oasiova ili M šifro I 3.—.
Pri pošti oddam
opremljeno sobo s souporabo kuhinje gospodični takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4388-25
Dve opremljeni sobi
v središču mesta s souporabo kopalnice, telefona, oddam solidnim gospodom. Naslov v 'vseh poslovalnicah Jutra.	4387-25
Sobo
prazno, sončno, z uporabo kopalnice, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sv. Jožef«.	4397-23
V centru odstopim
lepo prazno sobo proti odkupu inventarja. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
4389-2J
Mwasm'ää
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova «li za šifro L }.—.
Zastopstvo
odstopim brezplačno, za prevzem zaloge potrebno ca. 10.000 lir. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektrotehnični artikel«.
4410-16
V najem
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslovi tli v šifro L 3.—.
Ob večni poti
poleg strelišča oddam večjo njivo za obdelavo v najem. Pojasnila: telef. 28-84.
4406-17
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro l J.—.
Oddam takoj
centru mesta špecerijsko trgovino z blagom in inventarjem. Pojasnila Jančar, Sv. Petra c. 27. 4416-19
Prazno sobo
večjo, vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina mesta«.
4400-251
mmm
Beseda L —.60. taKsa —.60. za dajame naslova ali zaL šifro L . _
Prodam
dve plemenski kravi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4358-27
Dva prašička
stara 7 tednov, prodam. — Petrič Karlovska c. 10.
4392-27
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa -.60, za datarne oasiova tli ta šifro L 3.—.
V torek ob pol 3.
sem izgubila v tramvaju od pošte do Šiške Lir 50.—. Ker občutim težko izgubo istih, prosim poštenega nai-ditelja, da jih odda v ogl. odd. Jutra.	4376-28
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajame naslova ali zi _šifro L 5.—.
Seno
prvovrstno, sladko, oddaia skladišče Nikisbacher, Tyrseva 56.	4380-35
Li
Besedi L —.60. taksi —.60, za dajanie naslovi ili za iifro L 5.—.
Parceli
suhi in sončni, Vič, v izmeri 1200 m2, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obe 68.000.—«.
4393-20
Trisobno stanovanje
komfortno, v centru ali bližini kolodvora, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »G. 7«. 4415-21a
Sena
zdravega, v batah, imamo naprodaj še nekaj vagonov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobava v aprilu«.
4396-33
Heseda L —.60, taksa -.60, za dajanje naslova ali za šifro I V—
Prodam
6 voz gnoja. Moste, Pokopališka 14 pri Lasanu.
4405-37
INSERIRAJ V „JUTRU" !
Per la vostra pasticceria casalinga Lievito in polvere BACKiN
Dr. OETKER -jev pecilni
prašek ''BACKIN'' za Vase domače slaščice.
5*. V (
DotL A. OETKER S. A. I.- MILANO - Via Monte S. Genesio, 2
E. Salgari:
26
Roman
Topničarja na palubi sta se obrnila k Črnemu gusarju, ki je s trobo v roki še vedno stal pri krmilu, in ga vprašala:
»Ali začne va, poveljnik?«
»Ne še!« je odgovoril.
Tretji, še močnejši strel iz topa je stresel morje, in krogla je zažvižgala skozi konopje gusarske ladje.
Zaničljiv nasmeh je skrivil drznemu flibustirju lice, toda povelja ni bilo slišati iz njegovih ust.
»Folgore« je pospešila svoj tek in pokazala sovražni ladji visoko ostrogo, ki je z zamolklim šumom orala morje, kakor bi komaj čakala, da se s strahovitim sunkom zadere Špancu v trebuh. Letela je kakor črna ptica z velikanskim kljunom.
Pogled na to ladjo, ki je bila tako mahoma vzniknila iz morja in je zdaj molče plula nad Španca, ne da bi odgovorila na njegovo izzivanje in pokazala, ali so na nji ljudje ali ne, je moral čudno vplivati na praznoverne duše španskih mornarjev.
Mahoma se ie v temi razlegel trušč. Oblasten glas — morda glas samega poveljnika — se je vzdignil nad obče hrumenje:
»Skrajšajte jadra na levi!... Podprite tram!... Streljajte s topovi!.. .«
Strahovit grom je zabobnel z linijske ladje, in ognjeni bliski so jarko planili v noč. Sedmorica topov na desni strani in oba topa na palubi so bili bruhnili svoje izstrelke na gusarsko ladjo. Krogle so kar žvižgale okrog flibustirjev; udarjali so skozi jadra, trgale konopce, razdevale trup in razbijale stene, toda besnenja »Folgore« niso mogle zavreti.
Pod vodstvom močne roke črnega gusarja je burno plula proti veliki ladji, ki jo je krmar še v zadnjem trenutku rešil strašnega pogina. Vržena s svoje poti in nagnjena na levo stran, ie čudežno ušla sunku, ki bi jo bil z razparanim bokom poslal v globočino.
»Folgore« je plula tam mimo, kjer je bila še pred nekaj trenutki krma sovražne ladje. Sunila je ladjo s svojo stransko steno, tako da se je stresla do dna drobovja; razdeiala ji je srednje jadro in nekaj tramov — a druge škode ji ni mogla prizadejati.
Ko je gusarski brod zgrešil svoj cilj, ie naglo odplul dalje in utonil v temi, ne da bi se bil izdal, ali ima na palubi kaj moštva in topov.
»Gromska strela!« je zavpil Stiller, ki je bil v pričakovanju strašnega sunka zadržal sapo. »Španci se lahko pohvalijo, da so imeli srečo!«
»Niti ščepca tobaka ne bi bil stavil na rešitev teh ljudi!« je rekel Carmaux. »V duhu sem jih že videl na dnu!«
»Misliš, da bo poveljnik še enkrat poskusil napasti?«
»Španci bodo zdaj pazili in nam pokazali zobe!«
»Preteto nas bodo obsuli z ognjem! Da je bilo podnevi, bi nam salva njihovih topov grdo ležala v želodcu!«
»Tako nam je storila le malo škode.«
»Tiho, Carmaux!«
»Kaj pa je?«
Črni gusar je bil nastavil trobo na usta in zaklical: »Obrni ladjo!...«
»Torei začenjamo znova?« je Stiller zagodrnjal.
»Res je!... Ne misli mu dati miru!« je Carmaux potrdil.
»Saj menda sam nima namena, da bi nam ušel!«
Tako je tudi bilo. Namesto da bi plula dalje, se je bojna ladja ustavila in okrenila proti vetru, kakor da je nàred za nadaljni boj. Obračala pa se je le počasi, s kljunom naprej, da se ne bi nasprotnica zaletela vanjo.
Dve milji daleč od nje se ie obrnila tudi »Folgore«. Namesto da bi se vrnila k nasprotnici, i e napravila okrog nje velik ovinek, držeč se zunaj dosega njenih topov.
»Razumem!« je rekel Carmaux. »Naš kapitan misli počakati razsvita, preden poskusi naskok!«
»Gotovo hoče Špancu ubraniti, da bi prišel v Maracaibo!« je Stiller dodal.
»Nu, boi bo vroč, pripravimo se! Če se zgodi, da me raztrga topovska krogla ali da me ubijejo na palubi sovražne ladje, te določam po gusarskem običaju za dediča svojega skromnega premoženja!«
»Iz čeea neki aestaji?« je smejé se vpraSal Stiller.
»Iz dveh smaragdov, ki sta vredna vsaj po pet
sto piastrov! Všita sta v podlogo mojega jopiča!«
»Baš dovolj, da se človek teden dni zabava na Tortugi! Tudi jaz te določim za svojega dediča, pripomnim pa, da imam samo tri dublone, ki so všiti v moj pas!«
»To zadostuje, da izpijem šest steklenk španskega vina v tvoj spomin!«
»Hvala, Carmaux. Zdaj sem potolažen in lahko z mirno dušo počakam smrti!«
»Folgore« je ta čas nadaljevala svojo vožnjo okrog linijske ladje, ki je stala na mestu in kazala samo kljun. Hitro kakor ptica jo je obletavala in ji grozila, toda grom njenih topov se ni oglasil v smrtonosni pozdrav.
Črni gusar se ni ganil od krmila. Oči so se mu svetlikale kakor tigru v temi. Nepremično so se upirale v bojno ladjo, kakor da zasledujejo vse, kar se godi na nji. Morda je čakal napačnega okre-ta, da bi ji zadal smrtni sunek.
Vso noč je plul gusar okrog linijske ladje, ne da bi odgovarjal na jalove strele, ki so jih zdaj pa zdaj bruhali njeni topovi Ko so pa zvezde obledele in je osvetlila vode zaliva jutrnja luč, se ie razlegel gusarjev glas:
»Vsi možje na mesta! — Mojo zastavo na drog!«
»Folgore« zdaj ni več obletavala Španca; plula je proti njemu, odločena, da ga zakvači.
Visoko zgoraj so bili razvili gusar j evo veliko črno zastavo in jo pribili, da je ne bi mogel nihče sneti z droga... To ie pomenilo: Zmaga za vsako ceno! ali: Smrt, če treba — predaje nikoli!
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za Inaeratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.