MANJŠIIZVOZ V NAŠIOBČINITUDI PO KRIVDI STATISTIKE
V Centru uvažamo za vso republiko
Po izredno vetlklh uspehlh, kl Jlh Je gospodarstvo naše občlne beležllo na področju izvoza v preteklem letu, se letos že od prvega kvartala naprej otepamo z negatlvniml indeksl prl uresni-čevanju nalog na področju ekonomsklh odnosov s tujlno. Po uradnih podatklh narodne banke zaostajamo v prvlh devetlh me-seclh za lanskoletnim izvozom biaga za 21%, pri deviznem prilivu pa za 26%.
Glede na to, da je povečanje izvoza blaga in storitev prednostna naloga v stabilizacijskih naporih naše družbe, terjajo ta gibanja od vseh odgovornih subjektov v občini Center izredno skrbno analizo. Povečanje izvoza bla-ga in storitev na konvertibilno tržišče za 18 odstotkov, kot smo ga predvi-deli z letošnjo občinsko resolucijo, je bila resda zelo visoko zastavljena na-loga. Se zlasti, če upoštevamo velike napore, ki so bili v izvozna prizadeva-nja vloženi v preteklem letu in so se konec leta 1982 odrazili v 33% več-jem izvozu na konvertibilna tržišča. Ponoviti in še izboljšati lanskoletne rezultate ob istočasni manjši rasti ob-sega proizvodnje je bila torej zelo za-htevna naloga. To dejstvo seveda lah-ko obravnavamo le kot pojasnilo, ni-kakor pa ne kot opravičilo za slabe rezultate. Resolucijo za letošnje leto smo namreč soglasno sprejeli vsi. Vi-sok indeks rasti izvoza ob preverja-nju v OZD ni bil vprašljiv. Vzroke za nižji izvoz je torej potrebno iskati dnigje.
V nekaterih panogah industrijske
proizvodnje (npr. v tekstilni industri-ji) je nižjemu izvozu blaga nedvomno botrovala tudi slaba preskrba s suro-vinami in repromaterialom. Te OZD so se zatekale k izhodu v sili - tako imenovanim poslom dodelave. S ta-kimi posli omogočamo izkoriščenost prostih zmogljivosti in tudi iztržimo določen devizni dotok na podlagi izvoza storitve. Seveda pa je dotok mnogo manjši, kot bi bil, če bi izvozi-li celotni f inalni izdelek.   .
Na negativne indekse pri izvoznih rezultatih v naši občini najmočneje vpliva upadanje obsega del in s tem tudi izvoza na področju gradbeniš-tva. Delež njihovega izvoza v celot-nern izvozu občine se iz leta v leto zmanjšuje, Saj predstavlja le še 2,4%. V primerjavi z lanskimi devetmeseč-nimi rezultati so letos realizirali za 74% manjši izvoz. Vzroki za že kar kritičen položaj gradbeništva so zna-ni. Težave bomo reševali z bolj inten-zivnimi napori za nadaljnje uveljav-ljanje pri izvajanju investicijskih del v tujini. Morali pa jih bomo reševati tudi s preusmeritvijo neizkoriščenih
zmogljivosti v proizvodne programe. Največji delež pri izvozu blaga v občini še vedno realizirajo trgovin-ske OZD. Tudi njihov izvoz je za 27% manjši kot v enakem obdobju lani. Med vzroki zanj sta najpomembnejŠa zmanjšanje razpoložljivih blagovnih fondov ter dejstvo, da se v ostri bitki za devize mnogo več ozdov odloča za direkten izvoz. Na tako nizke števil-ke pa vpliva tako spremenjeno obra-čunavanje izvoza Agrotehnike Gru-de, ki je del svojega izvoza prenesla iz TOZD Zunanja trgovina s sedežem v naši občini v TOZD -Proizvodnja v Zagrebu. Izpadel je tudi velik del izvoza Iskre Commerca, TOZD Zu-nanji trg, ker je prek te organizacije izvažala Iskrina trgovina v Stegnah; ta zdaj izvaža samo neposredno in beleži izvoz v občini Šiška. Če ne bi bilo preusmeritve teh dveh organiza-cij, bi bil izvoz trgovine v občini Cen-ter za 60% večji in ne za 27% manjši, kot ga prikazuje statistika.
Obstoječa metodologija zajemanja in obdelave statističnih podatkov na področju ekonomskih odnosov s tu-jinio nam v občini Center večkrat izvrže podatke, ki nimajo realne pod-lage. Podatki o deviznem dotoku in odtoku nam tako pokažejo strahovi-to neuravnovešeno devizno bilanco, kjer so negativne razlike tolikšne, da bi morale biti povod za alarm prve stopnje.
Uvoz blaga in storitev in z njim povezan devizni odtok se namreč evidentira po načelu višjega nivoja organiziranosti. Tako SOZD Sloven-ske železarne uvaža večino blaga in storitev za svoje članice, ker pa ima sedež v naši občini, se ta odliv evi-dentira tu. Nasprotno pa statistika podatke o izvozu blaga in storitev beleži v skladu z načelom končnega proizvajalca, torej tam, kjer se ta izvoz dejansko realizira - na Jeseni-cah, v Štorah itd. Ce temu prištejemo še visok delež, ki ga predstavljata na primer uvoz Skupnosti slovenskih zdravstvenih organizacij in Poslovne skupnosti Iris, ki uvažata zdravila in medicinsko opremo za potrebe vse republike in imata zopet obe sedež v naši občini, potem je seveda vsakrš-na obravnava občinske devizne bi-lance močno vprašljiva.
Vsa ta dejstva so posledica poseb-nega položaja naše občine kot cen-tralnega mestnega prostora republi-ške metropole. Potrebno jih je po-znati in upoštevati, vendar pa nam ne semjo služiti kot izgovor za nezadost-no angažiranje pri spodbujanju več-jega izvoza. Mnogo je še takšnih sre-din, ki so z nivoja občine še kako dosegljive in v katerih moramo s po-večano aktivnostjo in odgovomejšim delom poslovodnih samoupravnih ter ne nazadnje družbenopolitičnih struktur doseči boljše izvozne rezul-tate.                                                      A. B.