Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo»
Njega kraljevska Visokost prestolonaslednik regrat A 1 e k s a n d e r je v nedeljo dne 16. marca 1919. ob pol enajstih dopoldne svečano otvoril zasedanje začasnega narodnega predstavništva z nastopnim prestolnim govorom:
Gospodje narodni predstavniki!
V imenu Njega Veličanstva našega kralja Petra I. pozdravljam Vas in preko Vas ves naš narod, ki ga danes predstavljate. Pozdravljam vse brate slavnega imena: srbskega, hrvaškega,
slovenskega.
Z Vami vsemi delim neomejeno radost, da nam je Na j višja Previdnost dala doživeti dan, ko se prvič v vsem dolgem zgodovinskem življenju povzdigamo tudi v svoji zavesti do sreče: da v samo enem državnem zboru, v samo enem narodnem predstavništvu kot nezavisni gospodarji svoje usode začnemo plemenito sodelovanje krone in naroda v prid naši lepi ujedinjeni domovini in vsem njenim sinovom in hčeram.
Vekove razedinjeni, toda ne odtujeni, raztrgani po sirovi sili ali lokavosti svetovnih im-perijnv Rima in Bizanca, Dunaja in Stambula, pa nikdar ne duševno zlomljeni, smo vedno čuvali sveta izročila naših pradedov. Na tej podstavi enotnega pokolenja smo stoletja preživeli v težkih zgodovinskih odnošajih, pod raznovrstnimi vplivi in razvijali, kakor smo kdaj in kje mogli, svoje skupne ali svoje posebne lastnosti, vedno dobro pamteč in znajoč, da smo bratje, da smo eno. A ko jo napočil srečni dan, da je Moja junaška vojska, po svojem sestavu že tedaj izražujoča narodno edinstvo, s sijajnimi armadami naših zaveznikov premagala sovražnike in da je na krvavem svetovnem bojišču sinila tudi nam v polnem sijaju zgodovinska pravica, tedaj se je kakor velikan vzdignil od Alp do Balkana narod s tremi imeni, a z eno željo, eno mislijo, eno voljo.
Z zadovoljstvom in s hvaležnostjo se spominjam tolmačev te volje in izvrŠilcev tega čina: odposlanstva narodnega veča in odločbe vojvodinske narodne skupščine za naš narod prejšnje avstro-ogrske monarhije, narodne skupščine kraljevine Srbije in velike narodne skupščine kraljevine Črne gore. Njih odločbe in Moj vladarski odziv so z neizmerno radostjo sprejeli Sarajevo in Belgrad, Zagreb in Novi Sad, Ljubljana, Cetinje, Split in Skoplje.
Pa še bolj kakor navedena radost sta našo slogo dokazala mir in dostojanstvo prebivalstva ves čas, odkar mu caruje svoboda, do današnjega dne. Tako je tudi moralo biti, najsi je naš narod imel «n še ima prenašati težke preizkušnje, ker mu na več krajih narodni teritorij, komaj osvobojen od sovražnika, drži drug tujec. Če bi bilo drugače, bi se bili pokazali rnanj vredne onih dragocenih žrtev, prinesenih na oltar osvobo-jenja in ujedinjenja.
Misel na te svete žrtve spremljaj tudi nas in naše potomce pri vsakem delu in nas opominjaj, naj nikdar ne krenemo s pravega pota. Veki bodo prešli in mi se ne bomo mogli oddolžiti onim armadam naših junakov in mučenikov, ki so padli za obrambo dopiovine in ustvaritev njene velike misli. Bile so to velike in drage žrtve. Hvala in slava vsem znanim in neznanim, ki so zasuli s svojimi svetimi grobovi gore in doline naše, morske globine in svetovna bojišča! Učili bodo tudi naše najpoznejše potomce, kako naj se služi domovini in kako še vtisne velika doba v spomin ljudstvu.
Vzporedno s spominom nanje je v Moje srce vrezan spomin zahvale vojskovodjem, častnikom in vojakom vse zavezniške sile na kopnem in na morju na našem iztoku, ki so s tolikim zatajevanjem prenašali vse napore, dokler niso skupno z nami vrnili ogrožene svobode i nam i sebi.
Slava tudi nepreglednim armadam njih vojnih zaveznikov, velikim braniteljem človeške pravice in svobode, ki so človeštvu obranili ogrožene pravice nezavisnoga življenja!
Hvala vsem zavezniškim vladam in narodom, ki so viteški z nami stopili v to zavezniško borbo in zmagali v njej!
Upravičeno se nadejam, da zavezniki isto skrb, ki so jo stalno izkazovali Moji hrabri vojski, izpričajo tudi pri svojih odločitvah na mirovnem kongresu narodu in zemlji, ki sta to vojsko odgojila tako, kakor se je pokazala. Ona ista neomajna vernost, ki nas je odlikovala v dolgih preizkušnjah in ni dopuščala, da nas obvlada bridki dvom in ledena brezupnost, more biti vsem jamstvo, da bo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, uzadovoljeno v svojih pravičnih zahtevah, na evropskem vzhodu vedno in edino prvi čuvar interesov in načel pravičnosti in svobode, tako svetih velikim dušam zavezniških narodov.
Tudi ako smo po ujedinjenju majhni proti veličini naših velikih zaveznikov, verujemo, da se ne bo po tem odmerjala tudi velikost naše pravice. V tem prepričanju se upravičeno nadejamo, da se nam ne bo vsililo, kar je pomotoma ali pod pritiskom prošlosti odločevalo o nas, toda brez nas.
Mi ne zahtevamo nikakih žrtev od nikogar; mi zahtevamo edinole ono, kar prinese dobrega ne samo nam, ampak tudi predstaviteljem zvez okoli nas, kar bo kakor nam tako tudi vsakemu drugemu prihranilo mnogo gorja in prihodnjim pokolenjem mnoge preizkušnje. Nadejamo se, da se bodo naši plemeniti zavezniki proti nam dali voditi samo po načelih, ki so jih v času, ko so se odločili za kongres, sami v naprej predpisali in proglasili. Mi ne zahtevamo ničesar, kar ni prav, ker ne zahtevamo ničesar, kar bi bilo res tuje. Mi hočemo, da se našim bratom in drugim prebivalcem, ki žive skupno z njimi v našem narodnem domu, dopusti, da sami svobodno odločijo o svoji usodi.
Gospodje narodni predstavniki!
Nadejam se, da pripomore tudi narodno predstavništvo, da se vprašanja naše bodočnosti na velikem kongresu doženo na korist naše pravične stvari.
Mnoge in težke naloge stoje pred nami. Prihodnost pričakuje od Vas, da oprezno, toda brez obotavljanja pripravljate in izdelujete najpotrebnejše dele naše nove državne zgradbe. Sedanjost nestrpljivo gleda na Vas, da izlečite težke rane, ki jih je zadal sovražnik, in da začnete kar najprej in brez odloga trgati starodavne okove, ki jih je tuji sistem še zapustil pri nas. Nadejam se, da v parlamentarnem soglasju z Mojo vlado složno in odločno obvladate velike težkoče, ki so se nam stavile na pot ravno ob vstopu v naše novo državno in narodno življenje. Nadejam se, da bo imelo tudi v tem pogledu Vaše delo velik pomen, posebno ker bo v izobilju poslov, ki so dosedaj čakali na takšno narodno predstavništvo.
Posebno poudarjam nujnost potrebe, da se kmetovalec po tisočletnem težkem životarjenju
osvobodi vezi, ki ga še sedaj delajo zavisrvega od lastnika zemlje, katero obdeluje, in da postane gospodar grude, katero rosi s svojim znojem. Bratstvo, ki nas spaja vse skupno, družabna pravičnost, ki nas mora voditi, in veliki državni interes, za katerega se moramo brigati, zahtevajo, da se ta odločitev ne odlaga. Prav tako, kakor je svobodni in gospodarsko nezavisni kmet v kraljevini Srbiji tako primemo razvil svojo družabno, vojaško in moralno silo, tako naj tudi njegov brat širom vsega kraljestva postane v svoji sreči neomajni temelj, na katerem bo naša država brez strahu pričakovala in obvladovala vsako burjo časa in dogodkov, ki bi jo kdaj zahiteli v prihodnosti.
V istem zmislu je potrebno, da se tudi dosedanji plodovi notranjega državnega razvoja, ki so Srbiji pridobili zasluženi sloves v vsem našem narodu, kar najprej presade na vse ostalo državno območje z začasno ustavo, po kateri bomo vladali in upravljali, dokler velika narodna skupščina kot ustavotvorno telo končno ne izdela temeljnega zakotja našega kraljestva.
Tudi skrb za naše invalide in vojnike ne bo oslabela niti za trenutek ne pri Moji vladi, ne pri Vas — o tem sem prepričan.
Moja vlada, gospodje poslanci, Vam izroči v oceno in odobritev tudi druge predloge, ki jih zahtevajo sedanji trenutki, da se predlože, prouče in uzakonijo,da bi se dežela čimprej dvignila, obnovila ter usposobila za gospodarsko in kulturno življenje.
Naj Vas pri tem in pri vsem ostalem delu spremlja božji blagoslov: Vam na čast, domovini in narodu v blaginjo!
Proglašam, da je zasedanje narodnega predstavništva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev otvorjeno.
Živeli vsi Moji zvesti Srbi, Hrvatje in Slovenci !
Prestoini govor so podpisali:
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Stojan M. Protič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta: dr. Korošec s. r.
Minister za pravosodstvo:
M. N. Tnfkovič s. r.
Zastopnik ministra zunanjih zadev: Stojan M. Protič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: St. D. Ribarac s. r.
Minister za prosveto:
Ljub. M. Davidovič s. r.
Minister za promet:
Velislav N. Vulovič s. r. Minister za javna dela:
M. Kapetanovič s. r.
Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za finance: dr. M. Ninčič s. r.
Minister za pošto in brzojav: dr. Lukinič s. r.
Minister za vojno in mornarnico: general Mih. Rašič s. r.
Minister za verstvo: dr. Alaupović s. r.
Minister za socialno politiko:
V. Korač s. r.
Zastopnik ministra za gozdarstvo in rudarstvo: dr. Korošec s. r.
Minister za pripravo za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: dr. Albert Kramer s. r. Minister za narodno zdravje: dr. Uroš Krulj s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenije.
408.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
i katero se razpušča občinski odbor v Vosku.
Občinski odbor v Vosku je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu Janezu Čepu, veleposestniku v Vilkomu št. 53.
V Ljubljani, dne 11. marca 1919.
Golia s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Vladni svetnik Fran 2 u p n e k je prevzel vodstvo politične ekspoziture v Cerknici od sedanjega vodje drja. Adolfa Goli e, ki je premeščen k oddelku za narodno hrambo v Ljubljani.
Konceptni praktikant Fran pl. Le vični k je od okrajnega glavarstva v Kranju premeščen k okrajnemu glavarstvu v Brežicah.
Golia s. r.
1 oziroma policijske oblasti, pristojne za izdajanje j potnih listov, toda vedno šele tedaj, ko je to do-j volil minister za notranje zadeve. Potne liste, j izdane z ministrovo dovolitvijo, ki morajo imeti v vsakem primeru sliko potnikovo, vidirajo nato lastno in zavezniško vojno poveljništvo, nadalje zastopniki onih držav, v katere želi kdo potovati. Ako v kraju, kjer se izda potni list, teh j oblasti ni, naj se potni list s fotografijo in s po-i sebnim poročilom pošlje ministrstvu za notranje i zadeve, da to preskrbi vidiranje. Vidirani potni j list se v najkrajšem času vrne lastniku preko j njegove pristojne upravne oblasti, da mu ni i treba hoditi ponj v Belgrad.
( Te odredbe stopijo takoj v veljavo.
Predpisi naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 10. januarja 1919., št. 262 (Uradni list XXXVI), glede potovanja po Sloveniji in izvun nje, kolikor se ne strinjajo z novoizdanimi odredbami, so s tem razveljavljeni.
V Ljubljani, dne 6. marca 191'J.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Golia s. r.
St. 1443.
i Razglas ljubljanskega poverjeništva ministrstva financ
t
o provizorni uredbi finančne uprave.
Po sklepu ministrskega sveta z dne 26. februarja 1919., ABr. 309, se je ustanovilo „poverjeništvo ministrstva financ za Slovenijo in Istro“ s sedežem v Ljubljanu
Poverjeništvo je stopilo v navedenem območju na mesto dosedanjih finančnih deželnih oblastcv (finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani in finančnega ravnateljstva v Trstu), ki sta odpravljeni. Vsa oblastva, vsi organi in tiradi v Sloveniji in Istri, ki so bili po prejšnji uredbi posredno ali neposredno podrejeni tema oblastvoma, so odslej podrejeni ljubljanskemu poverjeništvu ministrstva financ; z ministrstvom financ občujejo samo preko poverjeništva.
Področje poverjeništva je razvidno iz navedenega sklepa mimstrskega sveta, objavljenega v Službenih Novinah z dne 8. marca 1919., br. 15.
V Ljubljani, dne 15. marca 1919.
Po naročilu : dr. Savnik s. r.
Razpust nemških vzporednic na državni gimnaziji v Celju.
Deželna vlada za Slovenijo je z drugim tečajem šolskega leta 1918./19. razpustila nemške vzporednice na državni gimnaziji v Celju zaradi nezadostnega števila učencev ter zato tudi ni sprejela prijavljenih učiteljev v službo.
Dr. Verstovšek s. r.
Odpuščena sta iz šolske službe Josip Sbaschnik, učitelj v Nemški loki (kočevski okraj), in Marija Na tek, učiteljica ročnih del r Lipici.
Sušnik s. r.
St. 1955/pr.
Razglas o potnem prometn.
Sporazumno z ministrskim svetom in z ozirom na sedanje razmere in na stališče vrhovnega vojnega zapovedništva je ministrstvo za notranje zadeve z ukazom z dne 3. marca 1919., št. 1195, izdalo za potovanje te-le odredbe:
1.	) V notranjem prometu kraljestva Srbov,
Hrvatov in Slovencev potne listine niso predpisane. Z ozirom: na sedanje vojne razmere pa je vendar potrebno, da vsak potnik nosi s seboj kakršnosibodi izkaznico, s katero se more legitimirati in katero na zahtevo pokaže policijskim j organom; utegne se mu namreč zabraniti na- ■ daljnje potovanje, ako zadostno ne dokaže svoje j identitete.	,
2.	j Dohod v državo iz inozemstva in odhod j
ali prehod v inozemstvo je dovoljen samo s i ^ora.i0i vsfko izPrcnjemboi konj.	ie
pravoveljavnimi potnimi listi in na tistih krajih, ki jih napram neprijateljskim državam določi vrhovno vojno zapovedništvo.
Potovanje v neprijateljske države se prepoveduje. Izjemoma dovoljuje minister za notranje zadeve samo službena potovanja, zasebna pa le v povsem izjemnih primerih hitre in neodložljive potrebe, ki jo je potrdila okrajna, oziroma policijska oblast. Državljani neprijateljskih držav smejo potovati v kraljestvo samo z dovolitvijo ministra za notranje zadeve.
Iz razumljivih razlogov in z ozirom na orne-j jeni in otežkočeni promet .se omejuje tudi poto-' vanje v zavezne in nevtralne države. Razen služ- I
Razglasi vojaških oblasti.
Razglas.
Vsa županstva in avtonomna zastopništva
fikacijska komisija obvestila z razvidnicami, naznaniti dravski divizijski oblasti — uradu za evidenco konj, Zvezdarska ulica št. 1.
Seznamki razvidnic se dopošljejo vsem županstvom po končani klasifikaciji, pri izpre-membah je treba navesti tudi irrie in občino novega posestnika.
Urad za evidenco konj v Ljubljani, dne 14. marca 1919.
Vlaki za vračajoče se češkoslovaške rodbine.
benih oseb^ morejo tjakaj potovati tudi druge I Rodbine, katere se mislijo vrniti v češko-osebe v važnih trgovskih ali privatnih poslih, to slovaško republiko, naj, da se določijo direktni pa samo, ako niso zavezane vojaški službi in | vlaki do Češkega, naznanijo število rodbinskih ako jim dovoli minister za notranje zadeve. j članov in tež.o prtljage, katero namerjajo vzeti Potne liste v inozemstvo izdajajo okrožna' s seboj. Priglasi se sprejemajo pismeno pri načelništva, odnosno uprava mesta Belgrada in uradu voj. plnomocnika C. S. R. v Ljubljani, županije, a kjer teh ni, okrajne upravne oblasti, Stritarjeva ulica št. 3.
Razglasi drugih uradov iu oblasti.
St. B III 317/3 ex 1919.	574
Razjais.
Za službeno področje finančnega deielnefa ravnateljstva v Ljubljani se sprejme
a)	več carinskih praktikantov z adju-tom letnih 1200 K in draginjsko doklado letnih 1212 K, dokler se uradnikom »plačujejo draginjske doklade;
b)	več finančnih stražnikov a uormi-ranimi prejemki in draginjsko doklado, le-to v isti temeri in za isto dobo kakor ad a).
Pravilno kolkovanim prošnjam je treba priložiti :
ad a) dokazilo o starosti, o državljaustru, • jezikovnem znanju, o zdravju, o nravnem v«-denju in o dovršeni srednji ali tej cnaWvistai šoli z zrelostnim izpričevaiom;
ad b) krstni list, domovinski list, nravstveuo izpričevalo novejšega datuma, zadnja šolska izpričevala in dokaze o dovršenem vojaškem službovanju.
Ad a) imajo vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo, prednost v zmislu aaredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 2§. »o-vembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12).
Ad b) morajo biti prosilci neoženjoui alt vdovci brez otrok in stari najmanj 21 kt. V prošnjah naj tudi navedejo, ali žele službovati v območju finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani ali finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru.
Ad a) in b). Prošnje naj se vlože do dne
5.	aprila 1919. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani,
dne 14. marca 1919.
Dr. Rupnik s. r.
St. 680/19.	97#
Razpis?.
Davčno okrajno oblastvo v Krškem razpisuje službo pomožnega sluge z zakonito določenimi prejemki.
Vojni invalidi, ki so za to sl ižbo speisebni, imajo prednost pred drugimi prosilci.
Pravilno opremljene in svojeročno pisane prošnje naj se vlože do dne
2 8. marca 1919. pri podpisanem uradu.
Okrajno davčno oblastvo v Krškem, dne 12. marca 1919.
Preds. 1546/13/19—2.	573
R az cjlas.
Notarja Janko Rahne na Brdu in Viktor Poznik v Ložu sta danes položila prisega predpisano v naredbi poverjenika za pravosodje z dne 25. januarja 1919.. št. 325 (Uradni Kst XLIV).
Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 12. marca 1919.
Kavčnik s r.
Vr Vlil 254/19.	571
Izsleditev.
Zaradi zločina tatvine naj se izslede:
1.	) Rudolf Kotnik, rojen dne 14. aprila 1898. v Alsogeli (županija komarnska), pristojen v Vitanje, rudar — spada kot pešec k okreval-nemu oddelku celjskega pehotnega polka;
2.	) Albin Lesjak, rojen dne 11. septembre 1896. v Essnu (West-Rheinland), delavee, pristojen v Celje — spada kot pešec k okrevalnemu oddelku celjskega pehotnega polka;
3.	) Franc Klavžar, bivši pešec okrevalnega oddelka celjskega pehotnega polka — natančnejši podatki neznani.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII., dne 5. marca 1919.
T M/18—12.	557
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Javnik.
Franc Javnik, rojen dne 27. januarja 1881. v Kamnici, pristojen v Maribor, bivši kaznilniški paaaik v Mariboru, je prišel po poročilu pehot-negu polka št. 27 kot četovodja v rusko ujetništvo, in sicer dne 17. septembra 1914., ter je bil, kakor poroča ogrski Rdeči križ, interniran v Cistopolu v kazanski guberniji. Zadnje poročilo je pisal svoji ženi Kati Javnikovi dne 26. oktobra 1914.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3lega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji finančne prokurature v Ljubljani postopanje, da se Franc Javnik proglasi za mrtvega.
Vsakdo sc torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Ivanu Zeherju, pazniku, sedaj prideljcnenm državnemu pravdništvu v Mari-bor«, ki je postavljen za skrbnika, kar bi vedel o pogrešaneu.
Franc Javnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu d4 kako drugače na znanje, da še živi.
Fo 20. septembru 1919. razsodi sodišče po vno vični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek 1„ dne 3. marca 1919.
T 7/19—3.	564
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Friderik Sorschön.
Friderik S e r s c h ö n, rojen dne 8. avgusta 1986. v Arvežu, pristojen v Gnas, okraj Feld-baeh, sin hišnega posestnika v Mariboru, Werkstättenstraße št. 30, je ob splošni mobilizaciji leta 1914. kot nadomestni rezervist odrinil k mari-botskemu pehotnemu polku št. 47. Zadnjikrat je pisal od 14. stotnije svojega polka, vojna pošta št. 73, dne 6. decembra 1914. Po poročilu nadomestnega bataljona 47. pehotnega polka se po-g*«ša od dne 21. decembra 1914.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji zapuščinskega oskrbnika po Frideriku Ser-schonu, gospoda Frana Wrcsouniga, pisarni-Ikoga ravnatelja v p. v Mariboru, Schillerjeva cesta št. 22, postopanje, da se Friderik Serschön proglasi za mrtvega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Franu Zencu, tajniku društva „Spar- und Vorschußverein“ v Mariboru, nadvojvode Evgena ulica št. 2, ki je postavljen za slwknika, kar bi vedel o pogrešancu.
Friderik Serschön se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču a'i mu da kako drugače «ra znanje, da še živi.
Po 25. septembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek Iv dne 4. marca 1919.
r 27/19—4.	554
Amortizacija.
Po prošnji gospe Lore Cuscolccove, posestni«« v Pipanju, občina Rotosnoj pri Slovenski Bistrici, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna Knjižica okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici št. 14.384. glaseča se na ime Lore Cuscolccove, s stanjem 19.946 K 52 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi «voje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 8. marca 1919.
T 23/18—9.	/	561
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Alojzij Strajnšak.
Alojzij Strajnšak, rojen dne 21. aprila 1987., oženjen posestnik v Stročji vasi pri Ljutomeru, je moral kot nadomestni rezervist k pehotnemu polku št. 87 v Celje hi se je pri prvi »adomestni stotniji, 3. četi, udeležil bitke pri Lvovu. Meseca oktobra 1914. je baje padel, zadet v vrat, in ker so se naše čete umeknile, so
ga Rusi pokopali. Natančni datum njegove smrti se ne da dognati, zlasti ker ni pri njegovem polku o njegovi smrti nič znanega. Svoji ženi Alojziji Strajnšakovi je zadnjikrat pisal dne 6. oktobra 1914.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Stega ma"ca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Alojzije Strajnšakove, posestnice v Stročji vasi, zastopane po drju. K. Großmannu, odvetniku v Ljutomeru, postopanje, da se Alojzij Strajnšak proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Jakobu Strajnšaku, kovaču v Stročji vasi, ki je postavljen za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Alojzij Strajnšak se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 10 marca 1919.
Firm. 304/18. Rg C 12/57.	569
Razcjlas.
V tusodnem trgovskem registru, oddelek C, so se pri firmi
Marburger Molkerei (Zentrale für hygienische M ilchversor gung),
Gesellschaft mit beschränkter Haftung, s sedežem v M a r i b o r u na podstavi sklepa družbenikov na izrednem občnem zboru z dne 14. oktobra 1918. vpisale dne 7. marca 1919. nastopne izpremembe:
I. Temeljna glavnica 190.000 K je zvišana za 110.000 K na 800.000 K. Na zvišano temeljno glavnico za 110.000 K je vplačana ena četrtina, to je 27.500 K.
II. Točka 1. stare družbene pogodbe z dne 22. septembra 1906., opr. št. 1371, se odslej glasi: Marburger Molkerei und Obstkonserven-Fabrih, Gesellschaft mit beschränkter Haftung,
Točka 2. se odslej glasi:
Predmet in namen podjetja je:
1.	) nakupovanje sirovega mleka in mlečnih izdelkov, njih podelovanje v higienično neoporečne izdelke in vnovčevanje;
2.	) zvišba produkcije in pospeševanje higienične dobave mleka;
8.) nakupovanje sadja in zelenjave, izdelovanje trpežnega blaga iz sadja, sadnih sokov in kanditov vsake vrste kakor tudi trgovina s sadjem, z zelenjavo in z navedenimi izdelki;
4.) zgradba in obrat naprav, ki služijo tem namenom, in udeležba pri industrijskih, kmeti-ških in trgovskih podjetjih, pospešujočih te namene.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 6. marca 1919.
Firm. 20/19, posam. 133/2.	989
Izbris firme.
Izbrisala se je v registru za firme posameznih trgovcev firma:	\
Marija Malenšek s sedežem v Trebnj e m št. 16,
obratni predmet:	gostilničarska obrt m
žganjetoč,
vsled smrti zgoraj navedene imetnice. Datum vpisa: dne 3. marca 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 9. marca 1919.
532 3-2	12 dL 1 It
Pri podpisanem sodišču se branijo že nad 30 let nastopni depoziti;
Št.	Zvezek	Fol. št.	Sklad	Vic hranilne št.	8» knjiži K	:e ▼	Hranjena od
1	V Nc 348/1—1	303	Janez Jeran in Neža Pengov; pravdni sklad	154.884	122	22	12./7. 1886.
2	VII 38 81/246	IV 38/81—10	Tostovršnik Alojzij, Franc in Marija; pupilarni sklad	8099	77	75	16./3. 1893. 7./8. 1901.
3	VII	153	Drč»r Jane» in Rudolf, Spodnje Ribče	127.814 127.815	48 48	—	11./11. 1883.
; 4	VII 128/423 Nc 137/92—8	221	Križaj Terezija, Ilirska Bistrica	gotovina 3 K 33 v 273.543	2	33	25/6. 1883.
5	VII 170/424	233 137/92-8	Štrukelj Marija, Barbara in Anton; gotovina Cerar Marija in Jakob	273.544	1	82	20./8. 1883.
6	VII 274/425	270 137/92-8		273.545	1	20	15./12. 1883.
7	VII 161	280	Iglič Janez, Krašnja ; izvršilni sklad	164.880	97	70	12./7. 1886.
8	VII	312	Jamškovi otroci; pupilarni sklad	139 656	6	05	7./6. 1884.
1 ‘J	VII 17/436 137/92-8	325	Toman Pavel, Vrh; pupilarni sklad	273.546	1	62	27./1. 1887.
10	VII 14/565 Nc 378/1-4	355	Drnovšek Rudolf, Cemšenik ; pupilarni sklad	143.706	45	92	21./1. 1885. 21./10. 1901.
11	VII 72/566 Nc 348/1 -4 VII 257/266 III 368/71	357	Urbanija Jakob; zapuščinski sklad	143.564	i	80	28./4. 1885.
12		370	Uranič Franc, Križate; izvršilni sklad	190071	51	90	4./11. 1890.
13	VII160/369 Nc 348/1—4	398	Makove Marija in Jožef, Senožet; pupilarni sklad	154.990 154.991	47	60	17./7. 1886.
114	VIII 311 VII 215/84—3	41	Marinšek Jera, Gorenje; pupilarni sklad	245.556	15	—	10./9. 18(>3.
L5	VIII 206/245	54	Boštele Franc; zapuščinski sklad	189.999	6	—	2.19. 1886.
16	VIII 572/156 Nc 348/1-4	68	Corpora delicti; sklad	. 159.128	19	60	4./2. 1887.
17 18	Vlil 69 137/92-8 VIII	259 275 246	Sklad za odkup zemljiških breme» Močilnikar Jožef, Št. Ožbolt; zapuščinski sklad	273.547 189.998	7 6	64	25/11. 1886. 31./12. 1886.
19	VIII 137/92—8	64 428	Sklad za odkup zemljiških bremen	273.548	7	44	26./3. 1887.
20	VIII 175/1—3	48 640	Lomšek Matevž, Zavrh; pupilarni sklad	167.242	8	—	14./2. 1888.
21	Vlil 1348/11—4	43 581	Kovač Janez ; zapuščinski sklad	190.072	7	50	I0./2. 1888.
22	VIII 137/92-8	213 429	Tolstovršnik Valentin	273.549	1	—	5./10. 1888.
23	X Nc I 333/4	437 365	Različni skladi	273.520	3	49	16./10. 1901.
24	X 150 Nc 137/92—8	401	Veselič Janez ; zapuščinski sklad	273 520	40 10	92	17./1. 1871.
25	X 171 Nc 137/92-8	402	Graščina Krumperk; judicialni sklad	273.522	28	71	16/10. 1901.
26	X 172 137/92 8	410 V 316	Jeretina Marija B V/316; pupilarni sklad	273 530	1	40	16/10. 1901.
27	X 239	II 33/80	Bizilj Anton; pupilarni sklad	126,682	12	61	26/11. 1880.
Neznani, oziroma neznano kje bivajoči lastniki, oziroma njih pravni nasledniki v lasti teh depozitov, se pozivljejo, naj v roku enega leta, šestih tednov in treh dni predlože dokaze svojih pravic do teh depozitov, ker bi se sicer depoziti izrekli za zapadle v prid državne blagajne.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 4. marca 1919.
C *5/19—1.	581
Oli lic.
Zoper Vincenca Kramarja, posestnika v Vr?i-jem št. 45, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Brežicah Andrej Raho-tina v Clevelandu, ki ga zastopa gospod dr. Lu-dovik Stiker, odvetnik v Brežicah, tožbo zaradi 400 K s pripadki.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan
11. aprila 1919.
ob devetih dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 6.
V obrambo pravic Vincenca Kramarja se postavlja za skrbnika gospod Janez Požar, posestnik v Slogonskem št. 82. Ta skrbnik bo zastopal toženca v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Vincenc Kramar ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I., dne 7. marca 1919.
C 82/19—1.	575
Oklic.
O tožbi Janeza Kocjana v Butoraju št. 2 zoper zamrlega Janeza Vrtina v Dobličah, odnosno njegove neznane pravne naslednike, zaradi zastaranja in izbrisa terjatve v znesku 250 K 80 v s pripadki se je odredil narok za ustno sporno razpravo na dan
26. marca 1919.
ob devetih dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 7.
Tožencem imenovani skrbnik gospod Gašper Skok v Črnomlju jih bo zastopal v tej pravni stvari, dokler se dediči ne zglase pri sodišču.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 7. marca 1919.
Nc II 17/18—1,	567 S—1
Oklic.
Na predlog Jožefa Plahute, posestnika v 1'učni št. 5, se je s tusodnim sklepom z dne 28. junija 1918. uvedla amortizacija nastopnih terjatev, vknjiženih na njegovem posestvu vi. št. 6 k o. Tučne:
1.	) brez prezentata Franceta Grkmana v Mekinah iz zadolžnice z dne 11. junija 1817. in odstopnega pisma z dne 4. aprila 1835. v znesku 88 gld. st. d. ali 87 gld. 15 kr. a. v. ali 174 K 30 v s pripadki vred;
2.	) brez prezentata Andreja Raka iz notarskega zapisa z dne 20. marca 1818. v znesku 46 gld. 40 kr. st. d. ali 49 gld. a. v. ali 98 K s pripadki vred;
S.) brez prezentata Primoža Pestudenschega iz gospodarskouradne poravnave z dne 15. junija 1821. v znesku 82 gld. konv. den. ali 86 gld. 10 kr. a. v. ali 172 K 20 v s pripadki vred;
4.) brez prezentata Janeza Rauniherja v Križu iz zadolžnice z dne 15. februarja 1838. ▼ znesku 100 gld. k. d. ali 105 gld. a. v. ali 210 K s pripadki vred.
Zato se pozivljejo vsi tisti, kateri stavijo zahtevke do teh terjatev, naj jih naznanijo podpisanemu sodišču najkesneje do dne 31. julija 1919.,
kor bi se sicer po brezuspešnem poteku tega roka na novo prošnjo predlagateljevo dovolila amortizacija vknjižbe zastavne pravice na omenjene terjatve in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II., dne 28. junija 1918.
C », 4/19—1.	578
Oklic.
V pravdni stvari Jakoba Mlakarja v Ložu
a)	zoper Josipa Turka v Ložu,
b)	zoper Alojzija Turka v Ložu
zaradi priznanja plačila, oziroma neobstoja terjatve in plačila ad a) 72 K, ad b) 85 K 58 v se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan 2 9. marca 1919. ob desetih dopoldne.
1 ožencema postavljeni skrbnik Alojzij Žnidaršič v Ložu ju bo zastopal, dokler sc ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek I., dne 10. marca 1919.
P 8/19—3.	580
Razglas o preklicu.
S sklepom okrajnega sodišča v Tržiču z dne 30. novembra 1918., opr. št. L 5/18—5, se je Janez Jesenko, posestnik v Županji vasi št. 12, zaradi zapravljivosti omejeno preklical.
Preklicancu je postavljen za skrbnika gospod Jakob Šilar, posestnik v Gojzdu št. 6.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 5. marca 1919.
St. 125.	546 3—2
Razpis notarskih mest.
Notarska mesta v Ljutomeru, Šoštanju in Velikovcu, oziroma druga notarska mesta v območju te zbornice, ki bi se izpraznila po premestitvi, se razpisujejo. Prošnje sprejemlje do dne 3 0. marca 1919. podpisana zbornica.
Notarska zbornica v Celju, dne 11. marca 1919.
Ministarstvo saobraćaja železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca.
Poverjeništvo za železnice v Ljubljani.
St. 1011/III—19.
Popravek objave
T Uradnem lista LVIII glede lokalnega blagovnega tarifa bivših c. kr. avstrijskih državnih želesnic, del II.
Začetek in konec dotične objave naj se glasita: Z dnem 1. marca 1919. se med postajami
...........ki so navedene v predgovoru pod
4—I—a' lokalnega blagovnega tarifa bivših c. kr. avstrijskih železnic, del II., zvezek 1., z dne 1. oktobra 1917., prekine zaračunjanje ....
V Ljubljani, dne 28. februarja 1919.
St. 9488/19.	584
Svarilo.
Po deželi, zlasti po Gorenjskem, se dogajajo dan na dan tatvine brzojavne žice, brzojavnih drogov in raznega materiala te vrste, ki pripada brzojavni upravi države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ponovno se opozarja, da so taka državo oško-dujoča dejanja kazniva in da se bo zoper krivce postopalo kar najstrože.
Tisti pa, ki so si kakorkoli prilastili tak material, se v lastni prid pozivljejo, naj ga takoj izroče pristojni oblasti, županstvu ali orožnikom, ki ga morajo oddati brzojavni upravi. Orož-ništvo in posamezniki naj delujejo na to, da se odslej naznani vsak tak primer pristojni oblasti, oziroma brzojavni upravi.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani, dne 14. marca 1919.
Viijl poštii ravnatelj: dr. Debelak s. r.
Razne objave.
Vabilo na občni zbor delniške stavbinske družbe „Union“ v Ljubljani,
ki bo dne 8. aprila 1919. ob štirih popoldne v „Rožni sobi“ hotela „Union“.
Spored:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1918.
2.	) Poročilo nadzorovalnega sveta.
3.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	) Dovolitev nagrade članom upravnega, oziroma nadzorovalnega sveta.
5.	) Volitev petih članov nadzorništva.
6.	) Izprememba § 3. družbenih pravil.
7.	) Eventualni predlogi delničarjev, ki se pa morajo vsaj osem dni prej naznaniti predsedni-štvu, da pridejo na dnevni red.
# • *
NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela „Ualoz“, Miklošičeva cesta, od enajstih do dvanajstih dopoldne.
V Ljubljani, dne 15. marca 1919.
576	Objave.
Avstrijsko-ogrsko-francoski železniški spojni promet. (Promet z vzhodnofrancoskimi železnicami.)
Avstrijsko-ogrsko-južnofrancoski železniški spojni promet.
Razveljavitev tarifov.
S potekom dne 28. februarja 1919. so se razveljavili, ne da bi se bili nadomestili, nastopni larifi z dodatki vred in s posebe uvedenimi tarifnimi določili, katerih uporaba je sedaj izključena, in sicer:
Tarif, I. del, oddelek A, veljaven izza dne 15. maja 1909.
Promet s francoskimi vzhodnimi železnicami:
Tarif, del L, oddelek B, veljaven izza due 1. januarja 1914.
Skupni zvezek, veljaven izza dne 1. marca 1900.
Tarif, del II. A, zvezek 1., veljaven izza dne 1. januarja 1914.
Tarif, del II. B, veljaven izza dne 1. januarja 1914.
Tarif, III. del, zvezek A, veljaven izza dn* 1. maja 1913.
Tarif, IV. del, zvezek 1., veljaven izza šne 21. avgusta 1912.
Tarif, V. del, zvezek 1., veljaven izza da« 1. januarja 1907.
Avstri jsko-ogrsko-južnofrancaski železniški spojni promet.
Tarif, II. del, zvezek 1., veljaven izza do* 1. maja 1914.
Da Dunaju, dne 23. januarja 1919.; št. 554/C/19.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
# • *
Avstrijsko-ogrsko-švicarski železniški spojni promet.
Tarif, II. del, zvezek A (promet e Avstrijo) z dne 1. julija 1911.
Izjemni tarif za žito itd., III. del, zvezek A (promet z Avstrijo) z dne 1. junija 1918. Izjemni tarif za kovine in kovinske izdelke, VIII. del (promet z Avstrijo) z dne 1. julija 1911. Izjemni tarif za rogato živino, teleta, ščetinarje, ovce in koze, X.del, zvezek 1., z dne l. maja 1910.
Izjemni tarif za vino in prazne sode, XI. del, zvezek A, z dne 1. januarja 1911.
Razveljavitev tarifov in tovorni». x Z dnem 1. aprila 1919. se razveljavijo, ne da bi se nadomestili zgoraj navedeni tarifi z dodatfti vred, oziroma njih sedaj še veljavne tovorni*»* in k njim posebe uvedena tarifna določila.
Da Dunaju, dne 30. januarja 1919.; št. 554/C/19.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
# * *
Ogrsko-jadranski železniški spojni promet. Tarif, 11. d e 1, z v c z e k 1. in 3.
Splošna povišba tovornin nekaterih tarifnih rae-redov.
Vsebina razglasa (1576), objavljenega v št. 146 odredbenega lista za železnice in plovstvo z dne 17. decembra 1917. — splošna povišba tovornin nekaterih tarifnih razredov za 50 % —, velja tudi nadalje do preklica.
Na Dunaju, dne 20, februarja 1919.; št. 802/C.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
Natisnila Ig. pl. Kleinmarr & Fed. Bamberg v Liubliani.