^Vand r-juStica... NO. 59 Ameriška Dore AMOHCAN IN SPIINT m IAWUACN ONLY SLOVCNIAN MOftNINO MCWSPAI>«a AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, August 7, 1 984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Ameriška vojna mornarica bo sodelovala z Egiptom na Rdečem morju - Mine poškodovale najmanj 10 tovornih ladij WASHINGTON, D.C. - Predstavnik Pentagona je izjavil, da bodo posebni helikopterji ameriške bojne mornarice sodelovali z egiptskimi silami v pobiranju oz. uničenju min, polaganih v vodah Rdečega morja, ki so v zadnjih tednih poškodovale najmanj 10 tovornih ladij. Egiptski predsednik Hosni Mubarak je poslal prošnjo za pomoč. Mubarak meni, da je za polaganje min odgovoren Iran, ker Egipt podpira Irak v iransko-iraški vojni. Mubarak je tudi prosil Angleže za pomoč, vendar se vlada Margaret Thatcher še ni odločila, ali naj angleške sile sodelujejo v akciji. Francoski obrambni minister je dejal, da bi bila Francija pripravljena pomagati. Vojna med Iranom in Irakom še traja, v zadnjem mesecu pa menda ni prišlo do obsežnejših spopadov. Iranci niso nikoli začeli z dolgo napovedano ofenzivo zoper Irak in je v Teheranu opaziti malo večje zanimanje za posredovalne poskuse, ki bi 4-letni vojni napravili konec. Opazovalci iranskih političnih razmer pa vztrajajo pri mnenju, da do miru med Iranom in Irakom ne bo prišlo, dokler bo na krmilu Irana ajatola Homeini. Danes zjutraj poročajo iz Bagdada, Irak, da so iraška letala napadla veliko ladjo v bližini iranskega otoka Kharg. Vesti niso Potrjene. Jugoslovanska policija aretirala šest oporečnikov in sicer zaradi »protidržavnih aktivnosti« - Milovan Djilas zaskrbljen BEOGRAD, SFRJ - Uradna jugoslovanska poročevalna agencija Tanjug poroča, da so oblasti aretirale šest oseb in jih obtožile Protidržavnih aktivnosti. Aretiranci so se bili udeležili sestanka, ki ga je bil sklical vodilni oporečnik v Jugoslaviji Milovan Djilas. Tak-^ru sestanki, ako so političnega značaja, so hezakoniti. Djilas, ki ni bil aretiran, je dejal zahodnim novinarjem, da je treba aretacije smatrati kot znak poostrene linije v jugoslo-vanski notranji politiki. Aretirane osebe so intelektualci ali študenti. Pred sodišče bodo morali 38-letni Vladimir Mijanovič, ki naj bi bil študent filozofije, 55-letni Miodrag Milič, 35-letni Dragomir Olujič, 23-letni študent Gordan Jovano-v*č, 36-letni študent inženirstva Pavluško Imsirovič ter 37-letni sociolog Milan Nikolič. Mondale in Reagan največ govorita o zveznem davku - Mondale želi povišite davkov, ne jaz, trdi predsednik RANCHO DEL CIELO, Kalif. Predsednik Reagan je kritiziral demokn jdtega nasprotnika Walterja Mondala žare Mondalove trditve, da ima predsednik taj naČrt za povišitev zveznih davkov. Mond< 8°vori neresnico, je rekel Reagan, ki je p Pomnil, da takega načrta nima in bi tu Ritemu načrtu nasprotpval. Mondale je tis 1(1 Želi obremeniti davkoplačevalce z novin Povišanimi davki, je povedal predsednik. V svojem govoru na demokratski ko Venciji je bil Mondale dejal, da bo nasledi Predsednik ZDA, tisti, ki bo izvoljen novei ra letos, prisiljen povišati zvezne davi oino na ta način bo mogoče zmanjševi pSromen primanjkljaj v zveznem proračun Je fill pojasnil Mondale, ki je bil dodal, da Ve tudi predsednik Reagan, a se tega ne 1 uPal priznati pred volitvami. Kljub Reaganovimi besedami, je po Predsednik George Bush v intervjuju po si ^fiu * nredsednikom dejal, da Reagan zaprl vrata glede morebitne povišanje zveznih davkov. Nove vlade v Izraelu še ni - Peres in Šamir iščeta partnerje za koalicijsko vlado JERUZALEM, Izr. - Preteklo nedeljo je predsednik Izraela Chaim Herzog poveril mandatu za sestavo vlade Simonu Peresu, voditelju laburistične stranke. Vendar Peres še ni mogel dobiti večine v parlamentu, zato je pristal na pogajanja s sedanjim predsednikom vlade Jitžakom Šamirjem, ki vodi likud stranko. Namen teh pogajanj je nekakšna vlada nacionalne enotnosti. Poglavitno vprašanje je, kdo naj bi bil predsednik take vlade, dalje seveda, kakšna naj bi bila njena politika. Opazovalci izraelskih političnih razmer zato menijo, da je malo verjetno, da bosta Peres in Šamir našla kompromisno rešitev. Sovjetski oporečnik Andrej Saharov baje končal gladovno stavko - Še vedno ga zadržujejo oblasti v bolnišnici MOSKVA, ZSSR - Kot kaže, je vodilni sovjetski oporečnik, svetovno, znani fizik Andrej Saharov še vedno v mestu Gorkij. Njegovi prijatelji so v Moskvi povedali zahodnim novinarjem, da oblasti zadržujejo Saharova v neki bolnišnici kljub temu, da je Saharov opustil gladovno stavko. Poročajo dalje, da so oblasti obtožile Saharovo ženo Jeleno Bonner raznih prekrškov, po katerih bi lahko bila obsojena na 3 leta ječe v kazenskem, taborišču. Zahodni novinarji ne morejo do Saharova, ker je mesto Gorkij zaprto vsem tujcem razen tistih, ki dobijo posebno dovoljenje. Ko je bil Saharov v Moskvi, se je redno sestajal z zahodnimi novinarji, zaradi tega so ga oblasti izgnale v Gorkij. Leta 1975 je prejel Saharov Nobelovo nagrado za mir. Zaradi njegovega mednarodnega ugleda se zanj zanimajo zahodne vlade in mnoge privatne znanstvene in dobrodelne ustanove, vendar brez posebnega uspeha. Volivna kampanja v polnem teku tudi v Kanadi, kjer bodo volitve 4. septembra Kampanja Johna Turnerja v težavah TORONTO, Kan. - Splošne parlamentarne volitve v Kanadi bodo 4. septembra. Glavna tekmeca sta predsednik vlade John Turner, ki vodi liberalno stranko, in Brian Mulroney, ki vodi progresivno konservativno stranko. Turner je nasledil dolgoletnega premiera Pierrea Trudeauja 30. junija letos, vendar se ni dobro izkazal v prvih tednih volivne kampanje. Zaradi tega kažejo naj novejša povpraševanja javnega mnenja precejšen napredek za Mulroneyja. Opazovalci političnih razmer v Kanadi menijo, da sedaj ni mogoče napovedati zmagovalca na septembrskih volitvah, v konservativni stranki pa so sedaj navdušeni. - Olimpijske vesti - LOS ANGELES, Kalif. - Ameriški športniki in športnice še vedno dobivajo največ kolajn na olimpijskih igrah. Do danes imajo Američani več kot 100 kolajn, od teh 46 zlatih, 39 srebrnih in 16 bronastih. Drugi so Romunci in Zahodni Nemci s 33 kolajnami, četrti Kitajci s 24 in peti Kanadčani z 22. Jugoslovanski športniki so dobili doslej 4 kolajne in sicer eno zlato, eno srebrno in dve bronasti. Še vedno je nepremagana ameriška moška košarkarska ekipa, prav tako pa jugoslovanska. Ti sta edini še nepremagani ekipi in se bosta morda borili za zlato kolajno v finalu. Iz Clevelanda in okolice V Kanado gresta— Koprski škof Janez Jenko in uredenik Družine dr. Drago Klemenčič se bosta dalj časa mudila v Kanadi po končanem obisku med nami v Clevelandu. Preteklo soboto zvečer je dr. Klemenčič precej odkrito govoril o stanju vere in Cerkve v domovini, prav tako je spregovoril škof Jenko. Na srečanje v Borromeo semenišče je prišlo okoli 60 oseb. V nedeljo pa je škof Jenko maševal na Slovenski pristavi in je bila udeležba dobra, prav tako je bil dobro obiskovan piknik, ki je sledil. Sinoči je pa clevelandski župan George V. Voinovich zelo toplo sprejel škofa Jenka in dr. Klemenčiča v mestni hiši. Voinovich je govoril o svojem in ženinem obisku v Piranu ter hvalil lepoto Slovenije, v odgovoru pa je škof izrazil željo, da bi ga kdaj župan Voinovich in žena Janet obiskala v Kopru. Obisk škofa Jenka in dr. Klemenčiča v našem mestu je organiziral Primorski klub. Konvencija ABZ— Ta teden poteka v Clevelandu redna konvencija Ameriške bratske zveze, ki ima glavni urad v Elyju, Minn. Sinoči je bil banket za delegate in povabljene goste v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Delegatom želimo veliko uspeha pri svojem delu in prijetno bivanje v našem mestu! Novi grobovi Tony Celhar V nedeljo, 5. avgusta, je v New Castle, Pa. nenadno umrl 62 let stari Tony Celhar s 15017 Lucknow Ave., rojen v Clevelandu, oče Anthonya (Niskayuna, N.Y.) in Cathy, sin Antona, 3-krat stari oče, prijatelj Margaret Simnons, zidar po poklicu in zaposlen pri Kapel Const, od 1946 do 1966, potem pa pri Park Ohio, veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda danes, v sredo, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Anthony Kuret V soboto, 4. avgusta, je nenadno umrl 66 let stari Anthony Kuret z 3988 Cherry Tree Blvd., Lake Havasu, AZ 86403, prej živeč v Clevelandu, mož Jean, roj. Maček, oče Anthonya ml. in Milana (oba v Kalif.), Williama (Mentor, O.) in Kathy (Ariz.), 7-krat stari oče, sin Antona in Ivane, roj. Želko (oba že pok.), brat Franka, Jennie in Frances Innocenti (vsi v Clevelandu). Pogreb bo jutri, v sredo, s pogrebno sv. mašo v cerkvi Lady of the Lake v Lake Havasu, Ariz. Pokopan bo v Tracy, Kalif. Belokranjski piknik— To nedeljo ima Belokranjski klub svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo župnik Victor Tomc daroval mašo, sledilo bo kosilo in seveda potem bo veselica, na kateri bo igral Toni Klepec orkester iz Girarda. Vabljeni ste vsi! Ohijski KSKJ dan— To nedeljo bo vsakoletni Ohijski KSKJ dan piknik na farmi sv. Jožefa. Članek je na 2. str. Vabljeni! Žalostna vest— G. John Satkovich, Richmond Hts., Ohio, je prejel žalostno vest, da mu je 2. avgusta v Bostonu, Mass, umrl brat Vinko, v starosti 48 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojni zapušča brata Johna v Clevelandu, Joe-a v Torontu, sestre Cathy Kljunič v New Yorku, Jolando Brejc (Zurich, Švi.) in Slavico (Jug.), starše v Kopru, Slovenija, bratrance in sestrične v Clevelandu. Pogreb je bil v Bostonu. Naše sožalje. Pozdrav iz Montane— Prav lepe pozdrave z Montanskih gora pošiljata prijateljem in znancem Feliks in Ani Breznikar, Kirtland, Ohio. Zahvala— G. Branko Pišorn je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu $50. Odbor staršev se mu za tako bogato darilo iskreno zahvaljuje! Spominski dar— Za študirajočo mladino v oskrbi Mohorjevih domov, v spomin pokojni mami Mariji Anžič poklanja družina Anžič $30, isti v spomin pa darujeta g. in ga. Frank Ferkul $20. Za darova se lepo zahvaljuje pov. J. Prosen! Festival slovenske folklore— V dneh 25. in 26. avgusta se vrši Tretji festival slovenske folklore v Ameriki, ki ga prireja Slovenski folklorni inštitut. Festival bo letos na letovišču Ameriške Dobrodelne Zveze (ADZ-AMLA) na Kniffen Rd. v Leroy Townshipu. Na dvodnevnih folklornih nastopih od 1. ure dalje oba dni sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. Vstopnice za festival se dobijo v predprodaji pri Tony’s Polka Village (481-7512) in pri Tivoli Enterprises (431-5296). VREME Spremenljivo oblačno danes s možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 86° F. Deloma do pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 86° F. Isto vreme tudi v četrtek, zopet z najvišjo temperaturo v srednjih 80-ih. Za petek napovedujejo pretežno sončno vreme z naj višjo temperaturo okoli 82° F. .• r*-- + \T’ 'v \5- t ^ j * * » •' . '.v ■ - ' viVrS’?*: ■ M ^ / * . •** *•' • ' .1' . «. AMERIŠKA DOMOVINA 6fT7 St. CUnr Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMFRIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ________6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 ____ No. 59 Tuesday, August 1 L 1984 Razjasnitve in oblaki na slovenskem nebu Po zadnji vojni maja 1945 je slovensko nebo prekril oblak, ki mu danes pravimo stalinizem. Kakor velikanska kupola je spravil podse vse naše ljudstvo, ki naj bi pod tem novim nebom zaživelo svoje lepo življenje kot ga ni še nikoli v zgodovini. Uresničile naj bi se napovedi, ki so jih ves čas med vojno in revolucijo govorili ljudem in partizanom na mitingih in pri političnih urah. Ljudje so v to verovali in si tudi prostovoljno nadeli brezštevilne žrtve po vojni, da bi čim-prej nastopilo to lepo življenje. Uresničilo naj bi se pričakovanje partizanov, ki so ponavljali: »Še bo luštno!«. Da bi to »lepo« zgradili, so takrat ukinili vse, kar je bilo starega. Ni se zamenjala samo oblast, ampak z njo naj bi se zamenjala tudi kultura, zgodovina, gospodarstvo, celo Cerkev. Zraste! naj bi nov slovenski narod, čisto drugačen kot je bil dotedanji. Tako je napovedoval Edvard Kardelj. In ljudje so verovali in upali. Na kulturnem področju so ukinili ves dotedanji tisk in ustanovili novega. Pisatelji in pesniki naj bi pisali in ustvarjali po novem. Oblast je ukazovala, kaj in kako je treba pisati. V gospodarstvu so vpeljali kolektivizem po sovjetskem vzorcu. V šole so vpeljali ruske učebenike zgodovine in biologije. Cerkev pa naj bi se osamosvojila in postala narodna Cerkev. Vse to in podobno so uganjali v svoji zagnanosti, da bi bili v Novi Jugoslaviji čim bolj na liniji s Stalinom in stalinizmom. Stalin in Tito sta postala že dve bajeslovni bitji. »Tito naš, Stalin naš. Slovenija, sovjetska bodeš ti!« To so hoteli čimprej uresničiti. Toda nekje se je zataknilo in sicer pri politiki. Sovjeti so vzeli zares geslo: »Slovenija, Jugoslavija, sovjetska bodeš til« Začeli so se obnašati v Jugoslaviji kot gospodarji, podobno kot v drugih satelitskih državah. Jugoslovanska partija in njeno vodstvo pa se nista dala ugnati: hotela sta ohraniti svojo neodvisnost. Zaradi tega je junija 1948 prišlo do izobčenja Jugoslavije iz skupnosti komunističnih držav. Jugoslavija je vzdržala pritisk Sovjetske zveze in komunističnih partij. To je bila prva razjasnitev na slovenskem in jugoslovanskem nebu. Saj če bi ne prišlo do tega preloma, bi danes Jugoslavija bila v položaju Češkoslovaške ali Poljske. Vendar ta prelom s Stalinom dolgo ni imel vidnih posledic v notranji jugoslovanski politiki. Stalinistične metode so se nadaljevale. Še naprej so bili zaprti duhovniki, katerim so se pridružili še številni partijci »informbirojevci«. Te so pošiljali na prevzgojo na Goli otok, kadar jih niso na tihem likvidirali. Polagoma so pa partijski teoretiki odkrili samoupravljanje v gospodarstvu in neuvrščenost v zunanji politiki. Jugoslovansko in z njim slovensko nebo je postajalo manj črno. Izpustili so večino političnih pripornikov, leta 1954 so odprli državne meje za prepustnice. Polagoma je bil stalinizem v Jugoslaviji pokopan. FLRJ je začela svoja pota samoupravljanja znotraj, neuvrščenosti zunaj. Vse to je kolikor toliko ugodno teklo do Titove smrti. Z njegovo smrtjo pa se zdi, da je nastopila druga prelomnica v zgodovini povojne Jugoslavije. Navidez gre sicer vse po starem, v resnici pa se že poraja nekaj novega. Vsaj tako bi človek sklepal iz raznih pojavov. (Dalje na str. 4) .v, Po treh letih in malce Čez • •• ' *; • y. .• -r.:. '■ ',r pogledal. Slika bo morda te- lil. NEW YORK, N.Y. - Vsakdo od nas ve, kot so to vedeli naši pred nami, da je življenje tudi takšno, kot tekoča reka, ki včasih narašča, kdaj pa kdaj pa tudi opada. Da, prav takšno je tudi življenje njujorške slovenske srenje! Reči moram, da smo v obdobju njenega upadanja, ki je meni menda bolj občutno kot marsikomu drugemu v naši narodni skupnosti. Ko sem se pred skoraj 38. leti vrnil v svojo rojstno ameriško deželo, nisem šel v svoje rojstno mesto, Cleveland, ampak sem se ustavil v New Yorku, kjer je takrat živela moja sestra Feni. Sestra je takrat stanovala v Ridgewoodu, njujorškem predmestju, ki je bilo takrat hkrati največje naselje njujor-ških Slovencev. In to je še danes, čeprav nas je že tako malo, da bi v primerjavi s časom ob svojem prihodu lahko mirno rekel: skoraj nič! To občutim tem bolj, ker sem takoj po svoje vstopil v to slovensko življenje in ostal kar do teh dni med našimi preprostimi ljudmi, se z njimi veselil in včasih tudi žalostil. Pa skoraj slehernega kropil, ko je iz te naše srenje za stalno odšel. In prav zaradi tegadelj najbolj občutim vrzeli, ki nastajajo v naši vrsti. V času mojega triletnega molka, ker so drugi po Ameriškem vpraševali po meni, sem se nameraval parkrat oglasiti s svojo pomiseljo: srenja nam izumira - in fara nam plahni! / Že skoraj pet let sem v delovnem pokoju. Če bi ta svoj pokoj moral preživljati v Ljubljani, bi verjetno hodil pod tivolijski grad v Tičji stan. Morda bi me znanci spravili v kvartopirenje, in bi verjetno manj bral, kot to delam v teh svojih dneh. Njujorško mesto ima svojevrstno središče, ki je svetovno znano. In to je tako imenovani Times Square, koder se 42. cesta križa z Broadway-em in Sedmo avenijo. In skoraj v tem središču je tiskarna, uprava in uredništvo dnevnika New York Times-a. V Ridgewoodu ljudje nočemo biti na slabšem. Imamo svoj list, ne dnevnik - ampak tednik: Ridgewood Times. Pa imamo tudi svoj trg - square, ki je nanosil do lani ime: Times Triangle, v soseščini sta uredništvo in uprava tega našega tednika. V Triangle-u, v križišču glavne naše Myrtle avenije in Cypress avenije ter Cornelsia ceste je mali drevesni nasad, zdaj s štirimi klopmi. Tod pa jaz kot »penzio-nist« sedim, in premlevam, v središču Ridgewooda, dni svojega življenja in pa kam teče življenjska reka slovenske njujorške srenje, ki ji je bil še do nedolgega Ridgewood najpomembnejši rokav njene struge. Na teh klopeh posedam in berem. Ljudje hite mimo mene. Jaz jih malce od časa do časa opazujem, sicer pa berem. In še pred tremi leti in malce čez so mimo prihajali moji rojaki. Prisedli so in pogovor smo pleli. Dogodilo se je včasih, da se nas je nabralo tudi do devet ali deset. Kadar se je dogodilo kaj takšnega, sem jim z veseljem vzkliknil: Pa pravijo, da nas Slovencev ni več... ha,ha,ha... ni res. Še nas je nekaj... A od lani kar sam posedevam... Samo včasih kak starejši od Burgarje-vih, Žagarjeva ali Ravnikarjevi pridejo mimo in prisedejo. Pa še tem se zmerom sila mudi. Kam? Jaz ne vem... Morda, bi hoteli, da nas tisti trenutek, nikdar ne najde... Mladi so odšli iz tega slovenskega naselja. Zadnji je odšel to pomlad Jože s svojo družino, in lani Dolores Kreck s svojo materjo. Dolga leta sem igral vlogo »poštarja z Osme« in nosil nedeljsko cerkveno oznanilo tistim našim, ki niso prišli k nedeljski maši na slovensko Osmo. Kar precej oznanil je bilo treba vzeti, da sem jih polagal v poštne nabiralnike Slovencev v Ridgewoodu, ki so bili farani sv. Cirila v New Yorku. Pa po treh letih in malce čez je že precej drugače. Opad je očiten, in zaenkrat ni izgleda na porast. Je tu med nami nekaj mladih slovenske krvi, katerih si kar vesel, ko jih srečaš, pa so že odmrti za našo živo narodno skupnost na Njujorškem. V času mojega srenjskega in farnega molka ni nihče v Ameriško Domovino zabeleževal, kako, kje in kdo od naših odhaja iz naše srenje in kdo je prenehal obiskovati sv. Cirila na slovenski Osmi. Meni je bilo včasih žal, da sem utihnil. Po drugi strani pa je bilo prav, da sem to napravil za nekaj časa. Problem, to je življenjski, pred katerim danes stojimo, je zdaj še očitnejši. To je problem: starosti in mladosti. Na oboje pa bom malce več drugič mna in pa tudi tu pa tam sve-tla. Tone Osovnik Slovenci in Prekmurje WILMETTE, 111. - Že več let med nas prihajajo Srakovi bratje. To so dr. Jože, salezijanec, g. Janez, jezuit, in g. Aloj s, vzgojitelj. Vedno se zanimajo, kaj Prekmurci v Ameriki in v Kanadi delamo. Pri vsaki stvari so pozorni. Pred zadnjim božičem smo pa nekateri prejeli pismo od dr. Jožeta s prošnjo, naj pomagamo pri knjigi njegovemu bratu Janezu, ki bo v kratkem prišel v Ameriko. Med seboj smo se vpraševali, za kakšno knjigo se pravzaprav gre. Pojma nismo imeli. Vprašanja so se dvigala, kdo si upa v teh časih misliti na knjigo, ko ljudje tako malo berejo in se knjige tako težko prodajajo. Potem je prišel g. Ja062-Veliko podatkov je prinesel s seboj. Izrazil je željo, da bi opisal zgodovino Prekmurcev v Ameriki in Kanadi. Posebno je poudarjal, da bodo v kratkem jezuiti zidali novo cerkev in bo ves dobiček od knjige namenjen le-tej. Na vsak način hočemo ohraniti zgodovino naših ljudi v inozemstvu, jere" kel, gradivo pa mora biti zbrano, zabeleženo in ohranjeno. Prav zaradi tega je prišel. Podpisana in več drugih smo knjigo odsvetovali. Celo priporočali smo, naj rajši naravnost nabirajo denarne prispevke za omenjeno novo cerkev. A želja pri g. Janezu ni hotela prenehati. Več mesecev je potoval po Ameriki in Kanadi. Veselje in novo upanje je zasijalo pri njem. Nabral je toliko gradiva, da bi lahko kar dve knjigi napisal. Vrgel se je neumorno na delo. Pisal je. črtal, tipkal, popravljal in a stvarjal. Njegovo navdušenj se je večalo iz dneva v dan. Sedaj pa, ko že beremo kr tačne odtise, se ne moremo na čuditi, kako lepa in svojevrst- OHIO KSKJ DAN IN PIKNIK ob praznovanju 90-letnice K.S.K.Jednote Cleveland, Ohio — Ohio Federacija K.S.K.J. društev Prjr^ ob 90-letnici K.S.K.Jednote svoj Ohio K.S.K.J. Dan in Pjk v nedeljo, 12. avgusta 1984 na farmi Sv. Jožefa, White R°a Willoughby Hills, Ohio. . : Federacija lepo vabi vse KSKJ članstvo, njih družine m P ^ jatelje, da pridete to nedeljo na ta piknik in se tam sn svojimi starimi prijatelji in znanci ter se seznanite še z novi Na pikniških prostorih bodo igrale razne godbene s'c“Pure harmonikarjev, v dvorani pa bo od 4. ure popoldne do 8. zvečer igral za ples in zabavo orkester JASMIN. a Seveda bo tudi ves čas na ponudbo dobra hrana in ge tekoča okrepčila. Stojnica za pecivo bo nudila izvrstno do pecivo, kar bodo darovale članice in KSKJ društva. Otroci v starosti od 0 do 14 let bodo pri vhodu na P'k prostore do 5. ure popoldne prejeli zastonj tikete v vre n SL , jj-gb Mladinske igre in tekmovanja se bodo pričele o Piknik se bo pričel ob 12. uri opoldne in bo trajal do 8. u zvečer. Vstopnine ni in tudi parkiranje je prosto. Joseph F. Rigler, Dr. V. J. Bratina: Adam, kje si? i. Dne 19. junija 1984 je izšel v AD članek z zanimivim naslovom: »Katere opice potomci smo?« V njem L.P. razmišlja' o razvojni teoriji (evolucija) in to živali in človeka in o tej teoriji nasprotnem nauku, ki uči neposredno stvarjenje (kreacija). Dalje razglablja o razmerju, to je o eventuelnem soglasju ali nesoglasju med izsledki ananosti in nauki vere, itd. že enkrat prej, bo več kot leto dni, je isti avtor pisal o evoluciji in kreaciji, tudi v AD, in se je precej odločno zavzel za kreacioniste. Ti so •tantreč v javnih šolah ZDA sahtevali poučevanje obeh teorij. evolucije in kreacije, z utemeljitvijo, da se ne more krea-etji odrekati znanstvene vrednosti. Tekle so debate, sodišča so razsojala, in kakšen je položaj danes v posameznih državah ZDA, res ne vem. L.P. zaključi svoj članek skoro patetično: »Vesoljno brezboštvo se zbira Qa okopih, da bo obveljala samo evolucija, kar nikakor ni sprejemljivo.« Sledi poziv »vernim Slovencem«, da tudi oni pohite na okope kot borci Proti zmotam evolucije. Znanost. V takih razmišljanjih je vedno nekaj težav s terminologijo. L.P. sicer uporablja splošen izraz »znanost« (science), toda po vsej verjetnosti misli pri tem znanosti, ki •majo interes pri razvoju člo-m^a, to so izkustvene znanosti n* pa nekako zgodovinske Vede, ki se trudijo na podlagi mheoloških podatkov ugoto-yiri, kaj se je daljni preteklosti kronološko dogajalo na naši ^nUji. Sem spadajo seveda ne samo Človekovi predniki, am-Pak tudi vsa množica »predpo-j®Pnih» živali, in geološke do- . z ledenimi dobami vred, «td. izkustvene znanosti se dele nekako na grobo v fizikalne in v biološke vede. Meja med nji-nd ni jasna. Izkustvene znano-st* opazujejo naravo, delajo Pnjzkuse, zbirajo podatke in Poizkušajo opazovanja razlo-ri v obliki hipotez, teorij, za-h°nov. ali kakorkoli že kdo imenovati bolj ali manj Oprezne razlage zbranih podatkov. Te razlage so veliko-at oblečene v bolj ali manj aplicirane enačbe, posebno fizikalnih vedah. Tista razlaga, ki na najbolj 0reProst način razloži čim več djjnzovanj, ima prednost, po-če je podana v elegantni v~mri. Poučen primer so npr. l**1 diferencialne enačbe veli-jJ*® Škotskega fizika J.C. m^xwella, ki združujejo dek-J^riko, elektrodinamiko in Phko. Eleganca skoro brez j***^«, posebno, če so zapi-jjmc v vektorski obliki. Nem-v Tizik Boltzmann je ves pre-Zap‘sai: »War es cin Gott, bil u*686 ^1®° schrieb...« (Je Vs “°8. ki je pisal te enačbe.), ^ fako berem v tretjem jj**ku Teoretske fizike nem-*8* fizika A. Sommerfelda.- Eva, kje si? Izsledki zgodovinskih znanosti se seveda ne dajo tako matematično »sintetizirati«. Tudi biološke vede ne, čeprav matematika kar uspešno prodira tudi v biološko polje, kar je pričakovati v dobi računalnikov. Da smo točni, zadnje čase so skovali ne prav lepo zvenečo besedo: »arheometri-ja«, ki je nekaka kvantitativna arheologija, kjer matematika igra važno vlogo. Znanost in resnica. Mislim, da je točno, če rečemo, da izkustvena znanost ne išče resnice, ker ji njena metodologija tega ne dovoljuje. S tem je mišljena resnica v filozofskem smislu. Besede kot, to je »znanstveno dokazano«, so v izkustveni znanosti brez smisla. Maxwellove enačbe se preprosto imenujejo »enačbe« in nič več. Ne npr. Maxwellove resnice, kljub Boltzmannove-mu navdušenju. Razlaga, na katero smo »prisegali« včeraj, se vrže v koš danes, ker jo je izpodrinila bolj splošna, bolj ustrezna, bolj elegantna razlaga. Naj nikogar ne zmotijo besede kot so: hipoteza, teorija ali celo zakon, kot so npr. fizikalni zakoni I. Newtona; še v navadi je reči v fiziki: Lex prima, Lex secunda... Isto velja za zakone dednosti, kot jih je odkril veliki botanik in menih-avguštinec G.J. Mendel z eksperimentiranjem z grahom na samostanskem vrtu v Brnu, na Češkem. Vsi ti izrazi so historični, pomenijo le najbolj splošno in ustrezno razlago v danem času. Kdor pozna znanstveno literaturo, bo vedel za previdno izražanje v znanstvenih člankih in razpravah. Mrgole izrazi kot: »it appears«, »it seems«, »the data indicate«, »the results seem to lead to the conclusion«, »it is not unreasonable to conclude«, »we might assume«, »an explanation is suggested«, »an interpretation to account for the observed data is tentatively offered«, itd. Besede: »the truth and nothing but the truth« se uporablja v pravu, ne pa v izkustveni znanosti. Znanost, ki odkriva izvor človeka, je, kot omenjeno, v nekem oziru zgodovinska znanost. Torej v principu bi mogla ugotoviti, kaj se je na naši Zemlji »v resnici« dogajalo v preteklosti. Toda samo v principu, ne pa v realnosti. Podatki so močno zabrisani, dolga časovna obdobja so vmes. Vse teorije so zato le spekulativne, mnenja so razdeljena, vsako novo odkritje more zamajati prejšnje hipoteze, itd. Izražanje v znanstvenih razpravah se ne razlikuje veliko od načina izražanja, ki ga najdemo v izkustvenih vedah. Torej je zelo dvomljivo, da bi pravi znanstvenik trdil, da je »neovrgljivo dokazal«, da se je človek razvil iz te ali one živalske vrste. Pač pa bo skromno rekel, da na podlagi zelo skrbno analiziranih podatkov »it is not unreasonable to assume«, da se je človek razvil. Vse drugo je psevdo- ali kvazi-znanost. Evolucijska teorija. Pri biološkem razvoju se seveda misli le na materialno telo. Duhovni svet za izkustveno znanost ne obstaja. Metodologija izkustvene znanosti je drastično različna od metodologije filozofije ali teologije. Odo pri navidezno materialnem svetu je potrebna previdnost. Vsakemu je poznana skoro »neizmerna« prostranost vsemirja in mnoge zanima, kaj je »tam na drugi strani«, kjer se vesoljstvo »neha«. O tem znanost ne ve ničesar, materialni svet ne eksistira, če ga naši instrumenti ne dosežejo. Vse drugo so neznanstvena ugibanja. L.P. ima popolnoma prav, ko piše: »Ta hipoteza (to je Darwinov nauk oz. nauk o evoluciji na splošno, op. pis.) znanstveno ni ovrgljivo dokazana, zaradi česar ji lahko verjameš, ali jo pa - z isto upravičenostjo - zavr-žeš.« Točno tako je! Kot znano, je bil angleški naravoslovec Ch. Darwin med prvimi, ki je opazil neko logično povezavo med živalskimi vrstami. O Darwinu in o njegovih potovanjih, npr. na Galapagos otočje, eksistira več kot ogromna literatura. Njegovo veliko delo: »On the Origin of Species« je izšlo leta 1859, torej več kot pred sto leti. Torej izredna genialnost! Ta prva izdaja je bila ponatisnjena v letu 1950 in je lahko dosegljiva. V letu 1871 je izšla druga knjiga: »The Descent of Man«. Obe knjigi sta povzročili cel vihar, kar je razumljivo, če še danes, po sto letih, ločujeta duhove. Obe knjigi pa sta zelo zanimivo in poučno branje. V teku dolgih let je Darwinova originalna teorija o razvoju živalskih vrst tudi doživela svoj razvoj in ga še doživlja, in le strokovnjaki so res na tekočem. Samo majhno pripombo! Kot fizik sem seveda več ali manj neuk v bioloških znanostih. Toda ne spomnim se, da bi kdaj slišal ali bral, da se je človek razvil iz katerekoli vrst opic, ki žive v sedanjem času, to je ali iz šimpanze, ali orangutana, ali gorile, pa tudi ni iz opičjih vrst, ki so že izumrle. To mi je novo. Če me spomin prav ne vara, se danes na splošno misli in uči, da sta tekli nekako dve glavni veji razvoja primatov, ena veja je vodila v človeku slične opice, druga pa v današnjega »hotno sapiens«. Torej bi imel človek in opica nekje pred mnogo, recimo pred milijon leti, skupnega prednika. Vse drugo o opicah so pociehi šale, ki ne spadajo v resne razprave* (Konec prihodnji torek) Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!. 1 Skuhal & ali pogrel MEGAN V prejšnjem tednu sem prejel tri pisma. Nobeno ni bilo podpisano in po vseh pravilih bi morala anonimna pisma v koš. Izjemoma objavljam vsa tri pisma s kratkim komentarjem. V bodoče ne bom več odgovarjal na pisma, podpisana ali ne, zato mi jih ni treba več pošiljati. Dragi Tone: Že več kot četrt stoletja vem, kdo je Mecan in kaj ta beseda pomeni, čeravno mi ni nihče tega povedal: (Ne)Mecan(ton). Imam prav? Čestitam ti, da si se lotil tega dela. Ti si po mojem mnenju za tako reč bolj sposoben kot kdorkoli drugi med Slovenci, bodisi v tujini ali v domovini... Moj odgovor: Amen. Tone! Zelo prijetno sem bil presenečen, ko sem bral, da si se obvezal redno dopisovati v našo Ameriško Domovino. Tudi vici so odlični, le bojim se, da ti jih bo kmalu zmankalo, če boš tako radodaren z njimi. Prepričan sem, da med vsemi naročniki ni ali kmalu ne bo tudi enega, da ne bi prebral tvojega kotička. Tudi jaz upam, da bo A.D. dobila veliko novih naročnikov. Bog te iivi in ti daj dobrega zdravja, da boš še vsaj 40 let kuhal in grel dobre špase za nas... Moj odgovor: Amen. Spoštovani gospod Mecan: Pri prijatelju sem si izposodil Ameriško Domovino in že dvakrat prebral tvojo novo kolono. Ti sicer ne veš kdo sem jaz, bi ti pa vseeno rad odkrito povedal, kaj mislim o tvoji pisariji. Vsi heci so prepisani ali iz Nedeljskega, ali pa iz kakega belogardističnega časopisa kot je Naša luč in morda še kateri. Tvoja slika, ki je narisana v osnutku na ‘garbage can’ nam sicer pove, kako si izgledal pred 20. leti, ampak zaupno ti povem, da sem že videl boljše glave na vrtu med zeljem in solato. Nekdo bi moral odkriti tisti pokrov ter potlačiti tvojo sliko in vso pisarijo notri, kamor spada. Če pa misliš, da sem preoster s tabo, mi odgovori, prosim, na naslednje vprašanje: Kaj je pravzaprav v celem časopisu tvojega, da ni ukradeno, ali se se milo izrazim, izposojeno od drugod? Pa brez zamere! Moj odgovor: Časopis je moj in ni izposojen od prijatelja. Potepuha pripeljejo pred sodnika in ta ga vpraša: - Ali sploh kaj delate? »Sem in tja«, se glasi odgovor. -Kaj delate? -To in ono. - Kje delate? -Tu in tam. -Koliko zaslužite? -Več ati manj. Sodnik obsodi potepuha na zapor. »Kdaj me boste pa izpustili?« se ustraši potepuh. »Prej ali slej«, odvrne sodnik. »Kdo je napisal ZDRAVLJICO?« vpraša učitelj. V razredu je vse tiho. Nihče ne ve. Teday učitelj pokliče Ančko. »Jaz ne, gospod učitelj,« se ustraši Ančka. Med odmorom zaupa učitelj to nesrečno zadevo ravnatelju. »Morda je pa res ni ona napisala«, odvrne ravnatelj. Sodnik: »Obtoženi, zdaj imate vi besedo«. Obtoženec se zmagoslavno ozre po dvorani in ko zagleda svojo ženo ji reče: »No, si slišala, stara?« Mati hčerki: »Odnesi ven perilo in ga obesi na sonce«. Hči se kmalu vrhe žalostna « perilom na rokah: »Ne morem. Sonce je previsoko«. NEKAJ SLOVENSKIH IMEN: Dolenc, Korošec, Kranjc, Lah, Rus, Nemec, Grk, Turk, Volčjak, Volk, Lisica, Lisjak, • Zajec, Jazbec, Sova, Senica, Sraka, Petelin, Riba, Mesojedec, Vodopivec, Nemanič, Lačen, Strah, Groza, Lešnik, Oreh, Iskra, Mrva, Oblak, Gobec, Pohajač, Vesel, Pust, Duhovnik, Škof, Papeš, Knez, Kralj, Samec, Družina itd. Sv. Primož nad Robom (Prejeli smo pismo od g. Vinka in ge. Marije Rigler iz Chicago, lil., ki sta posredovala pismo župnika Janeza Modica iz Roba na Dolenjskem, Slovenija. V tej fari obnavljajo cerkev Sv. Primož nad Robom. V pismu (.g. Modic poroča o obnovitvenih delih ter doda nekaj zanimivih podatkov o tej mnogim našim bralcem znani romarski cerkvi. G. in ga. Rigler sta prispevala $1000 v obnovitveni sklad, upata pa, da bodo mnogi rojaki in rojakinje, posebno tisti, ki cerkev sv. Primoža nad Robom poznajo, tudi prispevati v ta sklad. Sledi pismo župnika Modica, ki je bilo sicer naslovljeno nag. in ga. Rigkr-.. ja, a ga želita posredovati preko A.D. vsem našim brdtčem.^Po pismu je še odstavek s podatki o tej cerkvi ter imena tistih, katerim lahko pošljete darove. Ur.) Rob na Dol., 2.VI1.1984 Spoštovani! Najprej Vas prav lepo pozdravljam. V imenu Župnijskega urada v Robu na Dolenjskem se po priporočilu Karoline Škulj iz Roba obračam na Vas, v zvezi z romarsko cerkvijo sv. Primoža nad Robom. Cerkev, ki je stara preko 400 let, je bila v zelo slabem stanju in jo že več let obnavljamo. Marsikaj smo že naredili, tako da cerkev ni več podobna zanemarjeni kleti, ampak ima res že videz lepe cerkve. Vsi okoliški ljudje so bQi naproše-ni, da s svojim delom in denarjem pomagajo pri obnovi, kar so tudi velikodušno storili in še obljubljajo pomoč. Vendar je toliko stvari še nujno čimprej popraviti, da niti z velikimi žrtvami sami ne moremo zbrati dovolj sredstev. Ljudje so bili zato napro-šeni, da zaprosijo za pomoč tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance izven domačega kraja. Prav za to pa nihče ni imel poguma. Prva, ki je to storila, je bila vaša (Riglerjeva, op. ur.) sorodnica Karolina Škulj. Nerodno nam je nadlegovati celo vas v Ameriki, ker pa kipi, freske in zvonik ne morejo več čakati in so v nevarnosti, da razpadejo, če hitro ne zberemo sredstev za popravilo, smo prisiljeni iskati pomoč vsepovsod. V upanju, da našo cerkev lahko priporočite svojim znancem in prijateljem, se obračam na vas. Naj na kratko opišem, kakšna je bila cerkev pred začetkom obnavljanja, kaj smo že obnovili, in za katere stvari nam zmanjkuje sredstev: Med vojno je bila poškodovana streha, zato je zamakalo in je precej ometa odpadlo, po tleh pa je rasel mah. Omet smo popravili, cerkev prebelili, naredili lep nov tlak, leseni oltar, ki je bil gnil, smo odstranili in sezidali nov, preprost oltar, še prej je bila narejena nova streha. Sprednji del cerkve, prezbiterij ima gotski slog, na stropu so lepe freske, ki jih prav zdaj skušajo strokovnjaki vsaj toliko zaščititi, da ne bi odpadle, kot so že na nekaterih stenah. Denar za nujno zaščito je dala država, vendar je bilo premalo denarja, da bi strokovnjaki naredili vse, kar je nujnega. Da bi freske očistili od beleža, ker so bile nekoč prebeljene, in da bi poživili barve, pa še dolga leta država ne bo mogla dati sredstev, ker financirajo samo najnujnejše stvari toliko, da se ne uničijo, da bi jih dokončno uredili, pa tudi država nima denarja. Cerkev ima tudi deset lepih in starih kipov,' ki se že sesipajo od gnilobe in črvov. Letos jih moramo nujno dati strokovnjaku, da jih zaščiti in popravi, saj bi do drugega leta lahko se že sesuli. Denarja za popravilo kipov nimamo, ker pa je nujno, si bomo izposodili. Tudi vrh zvonika se je že nagnil in moramo letos napraviti novega, da nam ne pade na cerkveno streho in napravi še večjo škodo. Poleg tega obnavljamo tudi župnijsko cerkev v Robu in veroučno učilnico. Ljudi pa je malo in je vse to Knjiga o Prekmurcih (nadaljevanje z 2. str.) na knjiga je nastala. Za vsakega Slovenca bo velik užitek in tudi v pouk. Brez dvoma, krasna in primerna knjiga za današnje čase. Vsak, ki jo bo odprl, bo v njej našel sorodnike, prijatelje in znance. Občudoval bo njihova dela, žila-vost, vztrajnost, pogum in močno vero v Boga. Brez dvoma bo vsakemu Slovencu v pomoč in v počast. V knjigi se bomo seznanili z burno zgodovino raznih krajev. Črpali bomo iz nje novih moči in novo navdušenje se nas bo lastilo. V knjigi bomo gledali bodočnost naših naslednikov. Pišejo to Prekmurci. V počast bo pa vsemu slovenskemu rodu. Zato segajmo po knjigi Prekmurci in Prekmurke. Knjiga bo res svojevrstna in bo spadala v vsako slovensko družino. Zelo, zelo jo priporočam. Izšla bo prve dni septembra. Cena in kje se bo dobila bo. v kratkem objavljeno. Iskreno smo hvaležni avtorju knjige g. Janezu. Zasluži vso čast in priznanje. Knjigi na pot pa vso srečo in blagoslov, ki ga res Zasluži! OiggUg Hozian Razjasnitve in oblaki na slovenskem nebu (nadaljevanje z 2. str.) Predvsem jih k temu sili izredno težek gospodarski položaj. Zadnja leta Titovega življenja so v Jugoslaviji res živeli »lepše« življenje in si marsikaj privoščili. Toda izkazalo se je, da je to »lepše« življenje izviralo iz mednarodnih dolgov, ki jih sedaj morajo odplačevati. Ni bilo sad samoupravnega gospodarstva. Zato se sedaj oglašajo kritični glasovi raznih ekonomistov na račun samoupravljanja in sploh vodenja v gospodarstvu. Partija izgublja svojo glavno karto. Ljudje ne verujejo več v lepši jutri, želijo si lepši danes. Tega pa ni. Neuspešna se je izkazala tudi kulturna politika. Socialističnega realizma so se kulturni ustvarjalci počasi naveličali. Začeli so iskati nova pota, nove načine izražanja in zlasti si želijo svobode ustvarjanja. Od tod krogi oporečnikov v Srbiji, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni. V Sloveniji partija dopušča nekoliko več svobode v izražanju. To je videti iz raznih oddaj v zadnjih časih. Tako so lahko izšle pesmi Franceta Balantiča »Muževa steblika«. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1966, toda morala je čakati na izid do letos, tj. 18 let. Peter Kolšek pravi v Novi reviji, da je bil »historični molk do te poezije dvakrat krivičen«. Znova so odprli vrata v Slovenijo Borisu Pahorju, ki je mogel letos objaviti v Ljubljani kar dve knjigi, »Tržaški mozaik« in »V labirintu«. Odkrivajo tudi Edvarda Kocbeka. Njegova poezija in tudi njegova dela v prozi se zdijo Slovencem vedno bolj moderna. Njegovih črtic »Strah in pogum« sicer niso še ponatisnili, so pa pripravili po njih dramski recital in ga igrali v Ljubljani. K tem pojavom večje čistine na slovenskem kulturnem nebu smemo prištevati tudi nekatere romane v zadnjem času. Branko Hofman je lahko izdal svoj roman »Noč do jutra«, ki v njem kritično obravnava dobo stalinizma na Slovenskem in tudi partizanstvo samo. Tudi Igor Torkar se je lotil slične snovi v romanu »Umiranje na obroke«,..Hijg. postat uspešnica skupaj z Balantičevimi poezijami. Tudi izhajanje Nove revije smemo šteti med vesele pojave večje kulturne odprtosti kljub ostrim polemikam, ki jih povzroča s svojimi članki. Sem bi prištel še dejstvo, da se je v Sloveniji začelo govoriti o škofu Rožmanu, da ni bil samo »izdajalec«. O večji kulturni odprtosti priča prav tako simpozij med vernimi in nevernimi'v Ljubljani. In tudi intervju nadškofa Šuštarja v Družini, ki. je njega glavno vsebino ponatisnil tudi Nedeljski dnevnik (izhaja v 220.000 izvodih). Na slovenskem kulturnem nebu se torej nekaj jasni. Vprašanje je le, ali ne bo te jasnine prekrila nova stalinistična reakcija oz. policijska diktatura. K. H. [Kat. glas) preveliko breme za njih same. Če torej lahko v Ameriki komu priporočite našo cerkev v pomoč, vam bomo zelo hvaležni in se vseh dobrotnikov spomnili pri maši. Prilagam skromno napisano zgodovino in opis cerkve, kot je bila pred. obnovo in pa od lani, ko smo cerkev že nekoliko obnovili in je prišel škof Lenič, da je blagoslovil'nov oltar. Naši šolarji so po pripovedovanju starejših ljudi sestavili tudi povest o Turkih, ki so prišli do cerkve. Če bo to še koga v Ameriki zanimalo, lahko pošljemo več izvodov. Toliko za enkrat. Lepo vas pozdravlja Janez Modic, župnik Sv. Primož nad Robom Romarska cerkev izpred 1. 1600, omenjena pri Valvazorju, v gotskem prezbiteriju bogate freske, ki še niso povsem odkrite; za oltarjem je v freski z živimi barvami prikazan Kristus. Iznad oken se stegujejo kvišku značilna gotska rebra. Široka cerkvena ladja je bila večkrat prezidana, obok nad ladjo ustvarja prijetno počutje. Stranska kapela s starim križem marsikomu buri domišljijo, kipi s Primožem in Felicijanom na čelu pa so že od nekdaj privabljali množice romarjev, zlasti na žegnanje -na nedeljo po 9. juniju. vesno bogoslužje, nato pa srečanje romarjev na vrtu Marijanskega zavoda. Pisec teh vrstic želi, da bi se tudi kar se da številno veliko slovenskih romarjev iz ZDA in Kanade ter seveda tudi od drugod našega zdomstva udeležilo tega romanja. Ne bo jim žal! J.S. MALI OGLASI Delavce iščemo za barvanje his, zunaj. Kličite 692-1069 zvečer. (59) Looking for live-in compa* nion for elderly woman in Euclid. Must be Slovenian. 73t-8525 (60) Commercial Brick Bldg-. 7,900 sq. ft., near 1-90, extra lot, large show room, Grdina Furniture Store. Euclid Brick double, 6-6, 15 yrs. old, $ 115,000. George Kmms Real Estate 481-9300 (59, 60) FOR RENT 17901 Lake Shore Blvd. 2 bdrm. apt. Call 729-9355. (59-62) Darove za cerkev sv. Primoža nad Robom sprejemajo: g. in ga. Vinko Rigler 2227 S. Wood St., Chicago, IL 60608 FOR RENT Holmes Ave. 5 rms. down. No children. No. pets. Call 541-4881 (58-61) Gdč. Ema Purkart 1004 Waverly St., Joliet, IL 60435 č.g. Janez Modic Rob 23 61314 Rob na Dol. FOR RENT 6 rm. apt. & store front with 4 rm. living quarters in bac • St. Clair Ave. in St. Vitus area. Call 361-0006(‘58 6i) Slovenija - Jugoslavija Letošnje romanje treh dežel pri Gospe Sveti CLEVELAND, O. - Radi bi opozorili svoje bralce, da bo tradicionalno letošnje romanje treh sosednih dežel, na katerem se bo zbralo na tisoče vernikov, pri Gospe Svetf na Koroškem (Avstrija). To romanje bo v soboto, 18. avgusta 1984. Zadnji dve takšni romanji sta bili v Marijinem svetišču predlanskim na Svetih Višarjah, lani pa pri Materi božji na Brezjah. Letos pa bo. Gospa Sveta Marijino svetišče, kjer se bodo zbrali škofje iz Krke, Ljubljane, Maribora in Kopra in iz laškega Vidma z verniki iz svojih škofij. Ob desetih dopoldne bo slo- Beautiful brl j bungalow. 3 bdrtnS;# baths. Living and dining room. Kitchen, brea fast nook. Recreation room. Attached garag Located in Euclid. $68,500. Call 486-9616 (58-61) Anion M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Servtf Income Tax-Notary 18975 VIHaview at Neff MM172 T.K. General Contractors, Inc* Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavba Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračuni " - 831-6430 - i \ c c j t 1 ii t 1 n c ti P 2 6 S it le Hi ja k< te ki vt m br Vi Pc ta •Pl PC Pri Ut »ji f4i ii Ha le K *81 tki % Jib iin h >ke v°jt V > N % \s ‘H b, l0<( \ is 1% \*I jš s Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta Govor dr. Petra Remca na Slovenskem dnevu v Torontu, 29. julija 1984 ^ra*e Slovenke in Slovenci! Voditelji Kanadskega Slo-toskega Sveta so me prosili, . °jS°voril ob tej 25. obletni-" Slovenskega dneva, čeprav,-v, "»nogo drugih, ki bi bili naj-ooljSi. BU sem tu že več-• at' ^U(li kratek nagovor sem *el Pred 21 leti, ko je bfl med j/®* ** pokojni dr. Miha **• Nisem govornik, ki bi °8oče znal podžigati množi- trei!,01 pro^esor bom skušal le ° Sovoriti o nekaterih «»h stvareh, ki nas vse pri-^»ajo. x J^o se je spremenilo v Slo sto,*tiu. kar kanadski *nci in tudi mi južno od letu* 81110 ob višku po-"ek v ^asa naS naroni mnjj u bi se rad posebno spo-bre# ^^nega Slovenca, do-Vju* P^jn^lja in kolega dr. pol ?Ja Antolina, ki smo ga 2^ v prezgodnji grob Oil] j ?ro tega meseca. Bog ^1 večni pokoj! poSiv ? smo se postarali in smo-T’.^»st» nas. ki ip ^ j® semkaj v štiridesetih Pribij eSet*b letih, se počasi Uiemo letom pokoja, ajjj^ naši otroci pričele. £VC del°vne poti in dru-r^.^o še mi bili precej $ Pfieni, Se naš odraščajo-lavjT11 r°d še bolj razpreda PcUl80*' ^H^nski stiki se it, da 0 °branjajo. Res pa mladi rod počasi »kitpj . st»ke s širšimi sloven-'Hlrajij uP»nami, v katerih so ^ti še, če so izšli iz sl°venskih središč. k ^ sm° se trudili, da bi ^ sU a materinega jezika, vC^a gre bolj težko ^lote s P°slovnim jezikom ^ ko j-4 b*1® tudi svoje zako-1 Vling * ^ nov» rocl ustvarja ^Havarf 80 ikonski drugi kot V * v našem svetu izbira *tt st.. P8 ni vedno iz sloven- No 56 Je že govorilo in /mo Slovenci v po-pL^l»en 4811 dosegli velike Nt^^nih družabnih, in znanstvenih naravno je. b QUa
  • u,.. ^jopom, iz katere-^et l' b°lj je naš se- ^Op^^hCen od dogma-S>o^en^in vse bolj ^eg- "feievanega komu-^tema, ki še pre- vladuje v domovini, kjer so samo bolj in bolj ostareli strankarski veljaki in njih zarod na odločilnih mestih, ker so pač oni samopostavljeni vodniki ljudstva, »the vanguard of the proletariat«, vendar po naše bi jih lahko bolje imenovali »nova čaršija«. Množice drugih, doma, od preprostih delavcev do najbolj izobraženih, pa silijo ven v svobodni svet, kjer upajo dobiti plačila, primerna svojim sposobnosti, ne pa strankarskim povezavam. Režim to še izrablja. Težko prislužene valute zdomskih delavcev so eden redkih virov tujih sredstev, ki jih skušajo vpreči kot protiutež vedno večjih nekritih zunanjih posojil. ZAKAJ SMO SLOVENCI OGROŽENI? Odprti sestav zahodnega sveta, da ponovim, je velika odlika in privlačnost družbe, v kateri živimo, je pa, po drugi strani, tudi dodatna nevarnost za bodočnost naših skupin. Slovenci, ko napredujejo v svojih položajih, bodo gotovo vplivni in bodo bolj in bolj sodelovali pri važnih odločitvah. Njih stik s slovenskimi skupinami se bo rahljal. Že predvojni rodovi slovenskih naseljencev so šli skozi podoben razvoj. Lahko bi navedel še več razlogov. A ustavimo se pri teh treh, ki sem jih opisal. Ob četrtstoletnici našega povojnega snidenja tu v tej lepi deželi, lahko ugotavljamo, da je naš bodoči obstanek kot slovenska skupina ogrožen: - zaradi vedno večje zemeljske razselitve naših ljudi širom novega sveta; - zaradi naravnega razvoja družinskih stikov z drugimi skupinami in pojemanja znanja slovenščine pri mlajših; - in zaradi položajne razpršitve Slovencev v raznih panogah in dejavnih področjih, ki zahtevajo njih polno pozornost. To so dejstva, za katere trenutno mogoče nimam podrobnih številčnih podatkov, ki jih pa vsak od nas lahko doznava in doživlja v najožjih krogih družine, znancev in prijateljev. Teh razvojev ne moremo enostavno zavreti ali pa celo preusmeriti nazaj. Sprejeti jih moramo kot neizogibne danosti, ko premišljamo in delamo načrte, kako bomo ohraniti slovenski rod, jezik, misel in zavednost. Vprašanje obstoja izseljeniških skupin v tujem okolju lahko preučujemo iz dveh vidikov. V ožjem pogledu imamo slovenske skupine v Ameriki, ki so prišle v več valovih naseljevanja iz domovine zaradi različnih osebnih, ekonomskih, političnih in verskih ra- zlogov. Ohranitev in bodoči procvit teh skupin ter njih povezava med seboj so naša sedanja pereča vprašanja. S širšega vidika lahko tudi preučujemo gibanje ljudstev ne samo med nami, ampak tudi drugod. S tega vidika moramo preučiti položaj tistih, ki pridejo v novo okolje, kakor tudi družbo in posameznike, ki slednje okolje tvorijo. Preudarimo najprej ta drugi, širši vidik. Mogoče bomo odkrili kakšna dejstva, ki jih bomo lahko upoštevali pri reševanju naših ožjih problemov. Preseljevanje posameznikov, manjših skupin, pa tudi celih narodov, in velikih množic ni nekaj izrednega ali izjemnega. Skozi vso zgodovino in tudi prazgodovino lahko zasledujemo taka gibanjai Človeški rod se je vedno selil in kamorkoli so naseljenci, kot osvajalci ali pregnanci, prišli, so se znašli v razmerju s krajevnim prebivalstvom. Z biološkega stališča je to dejstvo eden glavnih razlogov za enotnost človeštva. Takozvane »čiste rase« ni. To je bila blodna zahteva nacistov, v imenu katere je Hitler dal pomoriti milijonske množice med vojno. Skupina ljudi, popolnoma prepuščena sama sebi, bi najbrž kmalu degenerirala. Ljudje tvorijo ne samo biološke ampak tudi socialne, kulturne in ekonomske skupine. Narodi in države so danes najbolj značilne take skupine. Narodne, državne in kulturne skupine so se uspešno združile v enote, ki se skušajo ohraniti v svoji posebnosti. Skupen jezik, književnost in tudi vera so značilna sredstva, s katerimi se narodi združujejo, zedinijo in ohranjajo svojo istovetnost skozi stoletja obstoja. Slovenski narod, kljub naši številčni majhnosti, je to enoto dosegel in jo že vzdržuje čez tisoč let. Vsaka ustaljena narodnostna skupina se dostikrat čuti ogroženo, če mora sprejeti znatno vseljevanje tujcev, ljudi z drugo kulturo, vero, jezikom, mogoče celo barvo polti. In vendar ponavadi ekonomske, dostikrat pa tudi politične, ideološke in druge razmere zahtevajo ali olajšujejo pripuščanje novopriseljeniških skupin. Trenja med priseljenci in preje ustaljeno večino so tako nekaj, kar v takih primerih lahko pričakujemo. Ko smo pred dvajsetimi in tridesetimi leti 'prihajali v Ameriko, se nam je zdelo, da je ta problem razmerja med ustaljene večino in novonase-Ijenci značilno ameriški ali kanadski. Dandanes so takorekoč skoraj vse* države gospodarsko procvitajoče zahodne Evrope OTMAR MAUSER: PONOČNI VIHAR Bliski švigajo* ozračje grom pretresa, narava v svoji sili se je razbesnela, strele udarjajo in koljejo drevesa, ki v doglednem času vsa bodo strohnela. Veter tuli kot pobesneli zli duhovi, v zavesah težkih dež na zemljo pada in toča klesti, umirajo zemljč plodovi... čez noč - bogate žetve je umrla nada. A ko zjutraj spet napoči zora, vse je mirno, kot da nič se ni zgodilo, da vihar ponočen te težka bil je mdra in upostošenje zadovoljilo je narave silo. Ali ni življenje naše slično ponočnemu viharju? Naenkrat pride, uničuje in pustoši, bedo, trpljenje in smrt v sebi nosi, a nova zarja, novo upanje zbudi v vrtnarju. ..... ..ii l.■■«g^aEBj= ,• , , I,,, aagag—■— obtežene s skrbjo, kaj storiti z znatnimi skupinami stalnih ali tudi začasnih doseljencev iz južne in jugovzhodne Evrope ter tudi iz prekomorskih dežel. Prenekateri Slovenec je med temi v Nemčiji, Franciji, Švici, celo na daljnem švedskem. V desetletjih povojnega gospodarskega procvita so te dežele doživljale pomanjkanje delovnih moči v najnižjih plačilnih predelih, ker so njih lastni delavci napredovali na višja mesta in je razširitev industrijske delavnosti presegala dotok novih delojemalcev iz vedno nižjega prirastka prebivalstva. Dozdevna rešitev so bili gostinski delavci iz južne in jugovzhodne Evrope. Ko je po 10,15 letih gospodarski razvoj teh dežel začel zastajati, je bil nekako prvi korak za obrambo ekonomije ustavitev nadaljnjega dotoka gostinskih delavcev. Navidezno so te dežele tako obdržale začasno polno zaposlitev. Počasi so tudi pričeli gostinske delavce pod raznimi pretvezami porivati nazaj, odkoder so prišli. Značilno je tudi, da Zahodnoevropske dežele nimajo tako odprte družbe kot tu v Severni Ameriki. Gostinski delavci so ostali tujci, državljanstvo jim na splošno ni bilo odprto, malo ali nič se ni storilo, da bi jih vključili v družbe, kjer so delali. Res je, da je velik del teh gostov tudi mislil na povratek domov. A po dveh desetletjih dela v tujini je prišlo do neizogibnih posledic. Zrasel je nov rod v tujini rojenih otrok, ki so se čutili tujce in manjvredne tako v deželi dela svojih staršev, kakor tudi niso bili več najbolj dobrodošli v domovini. Ta razvoj je povzročil značilen vzporeden razvoj tudi v naši ožji domovini Sloveniji. Mladi in stari Slovenci so silili ven na razmeroma dobro plačana delovna mesta v tujini. Tisti, menda tako čudoviti delavski samoupravni kolektivi obratov in industrij v Sloveniji, niso imeli delovnih mest, kjer bi lahko primerno zaposlili naše ljudi. Razlog za to je bil dostikrat v tem, da so produkte domačih industrij le red-koma lahko uspešno prodajali na svetovnih tržiščih. Kakovostno in v cenah so podlegali tuji konkurenci. Medtem ko dobršen del industrije v domovini hira, je kljub temu tudi tam razvoj privedel do tega, da za najnižja dela Slovencev sploh ne moreš več dobiti. To vrzel so. pričeli polniti južni bratje iz zveznih republik in pokrajin, kjer so oblastniki že ves čas zahtevali, naj jim gospodarsko bolj napredna Slovenija pomaga v razvoju. V Ljubljani se poleg slovenščine sliši več in več sosednih jezikov. Skoraj kakor je že pesnik napisal v baladi: »Bo Ljubljana vam pokraj’na, dežel Kranjska turška drajna«. Medtem ko so v zahodnoevropskih deželah družabni in kulturni sestoji dejansko zaprti za tuje delavce in njih zarod, je pa Jugoslavija odprta za vse prebivalce vsevprek. V Sloveniji jim nudijo jezikovne, družabne, tudi verske ugodnosti, tako, da lahko pričakujemo, da bodo ti prišleki z juga ostali tam. Poleg Slovenije v Jugoslaviji imamo še dve strnjeni sosedni skupini Slovencev živečih na Koroškem in Primorskem. Naši rojaki tam so pokazali v zadnjih desetletjih začudno ži-lavost. Uspeh koroških slovenskih šol, kljub nasprotnim pritiskom, je razveseljiv. Na Primorskem in v Trstu celo opažamo prosto izmenjavo mnenj in pogledov izobraženih Slovencev s celega sveta, kar v Ljubljani ne bi bilo mogoče. Začuda zavedna je slovenska mladina teh dežel. Razne skupine so bile že večkrat tu na obisku in slišali smo pristno slovenščino z mehkim koroškim ah bolj izrazitim primorskim naglasom. (Dalje na str. 6) 4.1 KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. VkljuCene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. AVGUST 12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 12. - Ohajska KSKJ društva priredijo »Ohijski dan« piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 18. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo na SP. Serviranje od 6. zv. Po večerji zabava. 19. — ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio. 19. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. 25. in 26. - Tretji Festival slovenske folklore v Ameriki na ADZ-AMLA letovišču. Prireja ga Slovenski folklorni inštitut. Od 1. ure pop. dalje sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. SEPTEMBER 8. - Od 10. dop. do 12. opoldne ogled tiskarne Ameriške Domovine, popoldne simpozij na Slovenski pristavi o bodočem razvoju tega lista. Sledilo bo kosilo oz. večerja. 9. - Prijatelji Ameriške Domovine priredijo »Dan Ameriške Domovine« na Slovenski pristavi. Ob 10. uri dop. daruje škof Pevec sv. mašo pri kapelici, sledili bodo družabno srečanje, kosilo, kratek program in prosta zabava oz. piknik. Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi In tudi našemu listu! /\i ^kuissHaus family style restaurant at Nordic Villas* 7480 Warner Road, Route 301 Madison, Ohio44057 9. - ADZ priredi »Pečenje školjk in stejkov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio. 15. - Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. - Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. - Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. - Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 7. — St. Clair Rifle klub prireja pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. (Rt. 44). Pričetek ob 1. pop. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. - Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. - Občni zbor Slovenske pristave. 28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv.' Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi švoj jesenski .koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. - Slovenski Mi pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 2$. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17.. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu. s,* p' ' Kanadska Domovina GC 194 Govor dr. Petra Remca na Slovenskem dnevu (nadaljevanje s 5. str.) Vendar so te slovenske skupine tudi ogrožene. Večinski narod obeh držav še vedno izvaja velik pritisk proti slovenski manjšini. Strnjeno poseljeno ozemlje kmečkih domačij se bolj in bolj manjša ob industrijskem razvoju mest, trgov in tudi letovišč. Čeprav so narodna manjšina, imajo Slovenci v obeh deželah vsaj pravno polnomočne državljanske pravice. Zanje so te države odprte družbe. A to tudi pomeni, da veliko mladine, ko konča višje šole in univerze, ne pride več nazaj v ožjo domovino, ampak povzame nove poklice širom njih držav in tudi drugje v Evropi in po svetu. Po tem bežnem pregledu nekaterih razmerij med novona-seljenci in starimi družbami v zahodni Evropi, in tudi domovini, se lahko vrnemo k našim ožjim, stvarnim problemom obstoja Slovencev tu v severnoameriških deželah. Ali nam ta pogled na širše razmere midi kakšne zaključke, ki bi jih lahko upoštevali pri tukajšnjih okolnostih? KONKRETNI PROBLEMI Kot naše sedanje konkretne probleme bi lahko navedel: - preminevanje doma rojenih slovenskih naseljencev in vedno večja razkropljenost mladega rodu, ki slovenski jezik včasih le s težavo obvladuje; - obstoja nevarnost, da se naša težko osnovana in zgrajena središča počasi spraznijo, preminejo in mogoče celo preidejo pod neslovensko nadzorstvo. V teh razmerah ali je še smiselno gojiti slovenščino in slovensko zavednost v tujini? To je vprašanje, ki si ga mora vsak zastaviti. Ker smo v svobodnem svetu, mora na to vprašanje vsak sam odgovoriti. Nihče ga ne bo in ga ne more do tega prisiliti. Tistim med nami, mladim in starim, ki sprejmejo pritrdilen odgovor, se postavlja naslednje vprašanje, namreč, s kakšnimi koraki, podvigi in dejavnostmi lahko ta cilj dosegamo. Tu se moramo vrniti k pojmu odprte družbe, v kateri živimo. Svobodni svet, kjer smo sedaj, je istočasno prikrita nevarnost za naš obstoj, vendar z druge strani je tudi glavno in mogoče edino sredstvo za našo kulturno in narodnostno ohranitev. Prav gotovo nas nihče ne bo silil ali nam ukazoval, da moramo storiti to ali ono. Zato se pa lahko prosto odločimo 'a naše bodoče korake in smo tudi v položaju, da ato lahko preskrbimo sredstva, z vzajemnimi močmi. V tej prosti, a obenem medsebojno skupni odločitvi, je upanje, da bomo lahko nadaljevali s tem, kar smo že dosegli, in še dodali nove tvorbe, ki jih bo bodoči razvoj zahteval. Ponekod bomo pri teh korakih celo lahko dobili javno pomoč, ki jih ameriške dežele nudijo, ki jih pa drugje ni. Omenim lahko samo nekaj predlogov, ki niso prišli samo iz moje glave. Govorimo o njih že dalj časa v ožjih in včasih širših, a večinoma prijateljskih krogih. Drugi med vami lahko pridejo s še dodatnimi mislimi. Važno pa je, da začnemo med seboj resen in ploden razgovor o teh in drugih predlogih, ki naj vodi do zaključkov in dejavnosti. 1. - Če smo že res bolj razkropljeni po širši okolici, imamo pa le dandanes na razpolago osebna prevozna sredstva, da lahko sodelujemo pri delu obstoječih središč, čeprav je za to potrebno, da včasih pridemo 20, 30 ali celo 100 milj daleč. Če ni mogoče priti do cerkve ali slovenskega doma peš, se morajo pač prireditve tudi temu primerno dogajati, ko lahko največ rojakov sodeluje. Seveda so tedenski delopusti in prazniki zato najbolj primerni. Včasih je že sedaj celo tekma med raznimi društvi »n akcijami za kak bolj pripraven datum. Malo sporazuma in načrtovanja v naprej lahko prepreči navzkrižja. 2. - Kjerkoli je le mogoče, naj se v obstoječih središčih mlajši in predvsem najmlajši rod načrtno poučuje v slovenščini, v slovenski kulturi in pesmih. Starejši naseljenci, ki mogoče sedaj mislijo že na pokoj, bodo na tem področju dolgo lahko pomagali. Potrebno je pa tudi, da si skupine med seboj pomagajo z nasveti, sredstvi, učili in obiski. 3. - Misliti moramo na ustanovitev in okrepitev že obstoječih organizacij, ki bodo povezale na poklicnem, kulturnem, splošno družabnem in podobnem vidiku slovenske rojake, razpršene daleč od središč. Stik bo treba vzdrževati seveda pismeno ali z drugimi modernimi sredstvi. Od časa do časa naj take družbe prire-de shode in simpozije v enem tak prc ose voj ka; ali drugem naših središč, kjel ^ bodo sodelovalci Pri*JeV%se govore, razprave in Preds * • ${n na visoki strokovni, po Ust, ali kulturni ravni. Ker bo P ^ sodelovanje m,a3^ voj tem rodu bistveno, moramo - . ^ zborovanja pripravljati na dvojezični podlagi- Upt 4. - Resno moramo iz, misliti na ustanovitev en*8 slei dveh ali ne dosti več osrem^ ^ ustanov, kjer bi lahko ohf* njevali slovenske knjižne i > bolj važno, arhivskemu1^ ^ nostne zaklade ameriš ^ pre vencev za bodočnost. ■ bomo tega napravil*, Var bližnji potomci ne bo tud li, niti ne bodo imeli pn1*^,. y ziskovati o preteklosti sloj^ skega naselja in njih rodov. Zagotoviti moramo^ ^ danes vidimo še naP‘sC ii«e tam, tudi na kakšne prav ^ ^ dne Slovence še hud preteklost teh naselij J pa, gokrat že izgubljena. j,,. - Posebno važno j®^ ^ ^ razmerje z domovino- ^ pomeni, da moramo vati sedanji režim. _0 f£-cije narod je že preživel je osivet žimov, a naša kultura3 ^ r la. Mlajši kot stareJ5’ 5kCln d jejo domovino, tuc3‘ roja vtio in Primorsko, kar naši ^ kom tam dostikrat ze ŽVe. ga. Tu v svobodnem ^Ljvi-potrebujemo kakega P^cjj, ^' teljstva režimskih kakih podpor, raje nwvpf,^ ‘ in W . _ ____w .#•»_ 1 stale odvisne od Vse naSe delavosu “ ^ ■eklosU. so seda^ neodvisnih sredste*^^ domovine ostajaj el0 p za sedanje »n bodoče ^ Bog Vas živi! v AmerSId d®0"’ Vt MULLALLY POGREBNI ZAVOD I L IJLiiiiteM MUUJU.LT funeral Kome Nahaja ac med Memorial Shore**?in ■ Lake Shore Blvd. jgjl 365 E. t56di SL . ■ gobi- • Vse predpriprave v naši posebni Pr4V 6teVani. • Vera, narodnost in privatni običaji UP° • Parkirni prostor. Zračevalni sistem. . . .____________rmt ca *****- U uma i—“*“*------— ■*,r . > .< •** ••■'■S. *• ^ jf " \ • ** *1. .'*► •• .■* * - .;• . %* -g. AMERtSKA DOMOVINA. AUGUST 7. 1984 , •••:. -• * %.■% w.v>;. ■ "» *-**-«A ♦ - ; ■*. Odmev na krivične procese DORICA, It. - V letih 1948 in ugodnosti, s tu P”^0 v Sloveniji do ' a 0 nn*novanih »dachauskih Procesov«. §i0 je za skupino 0seb> so bile med zadnjo [0jno internirane v zloglasnih er genskih taboriščih v »>' 'ac*^uu in Buchenwaldu. Te ve seM so se povezale v tabori-fli ne odbore. Njih namen je bil ,ri pariti neke vrste odporni-l* ° ln se Pripraviti na konec ka net116' Z80dil° pa se je, da so 'dl u! h teh 0seb uživale neke sOdnosti s strani gestapovske di: j3)'6 Wa so lahko hodile ven !*’ S| 3 0r'^a* bile zunaj zapo- i'h ,e’ sPrejemale obiske svoj- r»- ev)- ?e Obdolženi sodelovanja ** * okupatorjem ’°, n-.,0 je Prišlo leta 1948 do je- varnoo k ež,m Vldel ne' ra- 'udi Vsepovsod. Je prišlo en-•« $ftV.Umničen->a teh oseb’ sili odbori? V taboriSCnih ne- delov« •' “l e 50 obtožene so- ^•itpriJoV GestaP°m- Tako *1“ * * * * v°iaško d° procesov* ko sta in sodijx. ln kasneje okrožno ve-totem' V ^ubliani več bivših ,ri^nihranCeV’ ^ anov teb tabo-IiO-liUtle ^horov obsodile na Pa s0 ^p0rne kazni, nekateri , intudi obsojeni na smrt udi 1 a sodba izvršena, n« Nekai i ,ra-teh kri- P°zneie 50 svojci isto Potem 1Vl^no obsojenih žrtev, re-cije j Pa 'udi razne organiza-s^tu 2aeIn'rancev doma in P° lku bt niso v!10pozar'>ati> da sod' Jkoto da j Dl e dovolj utemeljene reoa te procese pono- jja^o [fla' ^bor Preveriti. Tako je izvršni <-ve?e ^entralnega komiteja i 0munistov Slovenije ^ Sebn0 .Cta '^8 imenoval po-^\da ^ ki je ugotovili 'Vnitr1 dokazni Postopek - ^ hud lV’ da 50 bile storje-e napake, nekatere Pfl- toavijj* °bsodbe) tudi nepo- ’ itl Ntiic, e‘ Gospodarska in tni11 ok cna ■ - blokada Jugoslavije s Stalinom, stalni Sk??°r0^en*b protirežim- ^i^^tno »na liniji« so k temu, da so bili ^ 5toljllrtnia z Gestapom obto-k'50 bili člani pro-^V' Ti J* taboriščnih odbo-jb ? dobi?bori 50 v očeh reži' ^«njz Pečat gestapovske :■ Patrv •' e’ sodelovania z )]W.DrJem sodelovanja Pa je bil , 'Vsat' pa je on osum-4 ^ toborirv’ ki je v jetnišnicah 'b užival določene Izjava o dachauskih procesih Tako centralni komite ZKS kot predsedstvo republiške konference SZDL sta v zvezi s temi krivičnimi procesi izdala leta 1977 obširno izjavo, ki pa ni prišla v javnost, temveč je bila namenjena le vodstvu ZK in SZDL v republiki in občinah. V tej izjavi, ki je bila te dni objavljena v sredstvih javnega obveščanja, torej po sedmih letih!, je rečeno, da je do zlorab res prišlo, da so bile uporabljene nedovoljene metode in sredstva, kakršne so uporabljali za časa Stalina in In-formbiroja, da pa to še ni bil stalinizem, ker ni šlo pri »dachauskih« procesih za spopad med posamezniki in pridobitev oblasti, kar naj bi bilo tipično za stalinistične procese. V izjavi je še rečeno, da so obsodbe izhajale iz ocene, da je bil agent Gestapa vsakdo, ki je imel kakršno koli vlogo v jetniški notranji upravi ali kateri koli taboriščni ustanovi oz. če je podpisal takoim. »lo-jalnostno« izjavo, kar naj bi že pomenilo pristanek za sodelovanje z okupatorjem. Na osnovi teh ugotovitev je javno tožilstvo sprožilo leta 1971 in 1976 obnovitvena postopka. Vrhovno sodišče je ocenilo zahteve za utemeljene in obnovo procesov dovolilo. Tako je prišlo do ustavitve kazenskega postopka in razveljavitve sodb. O tem je bila obveščena tudi javnost. Bili so še drugi krivični procesi Če sta torej CK ZKS in RK SDZL v primeru »dachauskih« procesov priznala svojo odgovornost, pa sta se istočasno ogradila od zahteve, da je treba rehabilitirati okupatorjeve sodelavce bodisi iz vrst belogardistov, domobrancev ali informbirojevcev. Ti ostajajo še vedno izdajalci. Seveda pa je bilo tudi s tem v zvezi cela vrsta procesov, ki so bili krivični in bi zahtevali revizijo in razveljavitev. Naj omenimo samo proces zoper pisatelja Narteja Velikonjo, primorskega rojaka, ki je bil obsojen na smrt in usmrčen (čeprav napol hrom) zaradi članka v »Zimskem zborniku« leta 1944, v katerem je komuniste obtožil krvavih grozodejstev, ki so jih v času revolucije a Zanesljivost in stvarnost cen yr*v “kupovanju” ali prodaji ašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS Clair Ave. tel. 881-2388 'Kr- • * V '• • ; - vršili nad prebivalstvom. Prav tako so bili krivični procesi proti tolikim duhovnikom. Naj omenimo samo pokojnega nadškofa Pogačnika, pomožnega škofa Leniča ali beograjskega nadškofa Turka. Teh procesov do sedaj ni še nihče obsodil ali razveljavil. Imenovani so bili pomiloščeni, ne pa rehabilitirani. Pogumna stališča Moramo pa reči, da v Sloveniji marsikaj ni več skrivnostno. Pisatelj Branko Hofman je v povesti »Noč do jutra« razkril grozote Golega otoka, kjer so prestajali kazen obsojeni informbirojevci, pisatelj Igor Torkar pa je v knjigi »Umiranje na obroke« opisal krivične postopke sodišč zoper nasprotnike sedanjega režima. V knjigi najdemo tudi topel odnos do protikomunističnih borcev. Nekaj prav novega pa so gotovo izjave, ki jih je dal te dni član predsedstva ZKJ Mitja Ribičič urednikom beograjske revije Nin. Če pomislimo, da je bil Ribičič po vojni v vodstvu OZNE, potem mu moramo priznati, da se je v njem naredil velik miselni preobrat. Med drugim je dejal: »Obnašamo se kot partija na oblasti, ki ne čuti potrebe, da bi se borila iri prepričevala, saj je vse v naših rokah. Partija določa ministre, predsednike, vodi kadrovsko politiko, naložbe... Vse to formalno izvršuje prek forumov Socialistične zveze. Toda v teh forumih spet sedijo sami komunisti. Oblast je pokvarljivo blago, lahko zarjavi, lahko začne verjeti, da je vse moč uresničiti s silo države, čeprav je vse bolj jasno, da je to nemogoče... Le zakaj vidimo sovražnika na vseh straneh? Zakaj smo nestrpni do vsakega mišljenja, zakaj se zaradi ene pesmi trese vsa Jugoslavija, zakaj o drobnarijah razpravljamo na državnem vrhu, zakaj vsak izgred in pojav pride v nekatere naše biltene?« Na vprašanje, kaj misli o jugoslovanskih oporečnikih, je Ribičič odgovoril: »Če nekega pesnika, sociologa ali filozofa postavimo pred sodišče namesto da bi na knjigo odgovorili s knjigo, nesprejemljiva stališča zavrnili strokovno, potem počnemo prav tisto, kar si opozicija želi.« Ribičič je omenil tudi Ber-linguerja, ki je rad ponavljal, da v PCI (začetnice italijanske komunistične partije, op. ur.) ni korupcije. Pri jugoslovanskih funkcionarjih pa najdemo svojevrstno pojmovanje privilegijev in kriterijev, »kdo je »zaslužen«. Tako funkcionarji, ko se vrnejo v svoja okolja, še vedno držijo stanovanja, ki pripadajo federaciji. Po Beogradu krožijo zgodbe o pokojnini Jovanke Broz in hiši, ki jo gradijo zanjo. »Zavzemam se,« je rekel Ribičič, »da skupščina Jugoslavije javno določi pokojnino za predsednikovo vdovo in sprejme zakon o tem, kakšno stanovanje ali hiša ji pripada in iz katerih skladov je to treba zagotoviti. Na ta način se v samem začetku lahko prepreči vsaka •. iCv'.*, ‘ ‘ " •.** V..v K; 'V ■ Sest republik išče svojo vlogo BUENOS AIRES, Ar. - Londonski Times je nedavni sestanek centralnega komiteja jugoslovanske komunistične partije - s katerega so prihajali pozivi k večji enotnosti, istočasno pa tudi zahteve po odkriti diskusiji - izkoristil za to, da sedanjo jugoslovansko gospodarsko in politično krizo komentira v uvodnem članku pod gornjim naslovom. Ta komentar list objavlja v svoji številki od 15. junija in v njem med drugim beremo to-le: »Kakor kaže so Jugoslovani sami presenečeni, ker so se sprijaznili z 60-odstotno inflacijo, 30-odstotnim znižanjem življenjskega standarda in s skoraj enim milijonom brezposelnih. Med razlogi za to so dejstvo, da je kontrola še vedno ostra, da mnogi ljudje po strani zaslužijo, da zamotana ureditev samoupravljanja pomaga valiti krivdo zelo na široko, in da si je vlada priborila nekaj pogojne verodostojnosti s svojimi napori, da se izvleče iz nereda. Namesto da bi se umaknil v protekcionizem in centralizirano kontrolo, režim dela z Mednarodnim denarnim skladom za znižanje uvoza, izboljšanje izvoza, reformo ureditve cen in za uvedbo tržnega gospodarstva do stopnje, ki ne bi zahtevala, da popolnoma opusti svoje socialistične ideale. Zasebnim podjetjem je dovoljeno, da zaposlijo večje število delavcev ali celo vsako število, če svoje izdelke dobavljajo socializiranim industrijam. Zasebni kmetje so deležni dodatnih spodbud. Zamrznitev cen, ki je bila odrejena lani, se postopoma ukinja. In ob močni krajevni opoziciji zapirajo nekatere nedonosne tovarne. Dosedanji rezultati so ohrabrujoči, toda še vedno omejeni možnost porajanja mitov in polresnic.« Kaj pa zapiranje pesnikov? »Menim, da gre za veliko politično škodo za ugled naše države, ko pred sodišči razrešu- jemo razlike v mnenjih. Jaz ne bi uprizarjal procesov zaradi tega, ker je imel nekdo drugačno stališče od mdjega.« Nekaj dni nato je bil v Sarajevu obsojen na osem let ječe dr. Vojislav Šešelj. Njegova krivda: mislil je drugače kot misli partija. Te misli je zapisal in to je bilo dovolj, da so ga kaznovali. Kajti še vedno je v Jugoslaviji misliti s svojo glavo zločin. Saj je pred leti isto doživel v Kranju časnikar Viktor Blažič. In premnog pred njim in za njim. J.K. (Kat. glas) in Mednarodni denarni sklad postavlja nadaljne zahteve. Vlada je zlasti ponosna na to, da je lani dosegla previšek 300 milijonov dolarjev v konvertibilnih valutah. Strokovnjaki sumijo, da so ta previšek dosegli s tem, da so všteli plačila, ki ne bodo dospela letos, toda tudi če niso povsem točne pa le pomenijo izboljšanje v primerjavi s primanjkljajem 3 milijard in 300 milijonov dolarjev leta 1979. Vprašanje, na katerega še ni odgovora, je, ali lahko Jugoslavija reformira svoje gospodarstvo ne da bi uvedla globlje spremembe v političnem sistemu kot si jih zdaj upa tvegati. Sprejemanje sklepov je otež-kočeno s skoraj suvereno o-blastjo šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin, ki vsaka ima lastno ogromno partijsko in vladno hierarhijo ter predstavnike v zveznih organih, ki branijo predvsem svoje lokalne koristi. Podobno kot Evropska gospodarska skupnost, Jugoslavija nima resničnega skupnega trga in tudi ne enotnih poslovnih pogojev, in ker je treba mnoge sklepe na zvezni ravni sprejemati s pristankom republik, se dostikrat sploh ne sprejemajo. Zdaj se slišijo govorice o uvedbi izrednih pooblastil, ki bi odpravile zastoj, toda to bi bilo, kakor sodijo, tvegano. To borbo Jugoslavije pozorno zasledujeta vzhod in zahod. Kakor kaže, so Rusi prišli do spoznanja, da pritisk ne prinaša rezultatov, in zato zdaj pospešujejo politične, kulturne in predvsem gospodarske stike, pri čemer težko preizkušene sektorje jugoslovanskega gospodarstva skušajo pridobiti za večji izvoz v države svo-jetskega bloka. Zato bi, kakor cenijo jugoslovanski strokovnjaki, leta 1986 polovica vse jugoslovanske zunanje trgovine mogla odpasti na trgovino z vzhodnim blokom. Ti izgledi pa jugoslovanskim strokovnjakom ne prinašajo veselja. Zahod je psihološko pred vzhodom, ker Jugoslavija pač sodeluje z zahodnimi bankami in drugimi ustanovami in je, kakor kaže, odločena, da se še bolj odpre zakonom tržnega gospodarstva. Toda uradna neuvrščenost ostaja osrednja politična linija, ki jo odobravajo skoraj vsi Jugoslovani. Če to pomaga stabilizirati položaj Jugoslavije med vzhodom in zahodom, ne da bi se s tem zaviral njen družbeni napredek, potem je to toliko boljše.« Svobodna Slovenija (26. julija 1984) Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Najel sem sobo na brzovla-ku. Gospa Temple je moledovala, naj potujemo v drugem ali celo tretjem razredu, da bi preveč ne. potrošili, toda upravnik hotela, ki je potrebno uredil, je vztrajal, da ne smemo potovati drugače kot v prvem razredu in ako le mogoče v zasebnem oddelku, da bomo v njem sami, zavarovani pred tatovi ali banditi, ki prežijo na tuje popotnike. Vlad je bil do minute točen, vožnja brza, oprema in čistoča pa indijska, za zahodnega človeka nezadostna. Namesto postelj so bili trdi pogradi brez vsake posteljnine. Zato sem potrebno najel v hotelu, ko mi je upravnik pojasnil indijski običaj, da mora popotnik v spalnem vagonu vzeti s seboj posteljnino. Proti dobremu plačilu smo torej dodali prtljagi pet zvitih punkljev. V njih je bila čista posteljnina, a ležišča so bila vseeno trda. V začetku vožnje popoldne skozi obmorske kraje, preko obdelanih polj, sadovnjakov manga in drugega tropičnega sadja smo bili največ pri oknih. Pri vsakem pogledu po livadah in ravnih poljih je bilo videti govejo živino, ne v čredah, temveč posamezno, okoli nje pa ptice. Menda ni dežele na svetu s tolikšno perjadjo, kot je Indija; čaplje raznih vrst, sloke, jerebice, pavi, raznobarvne nam nepoznane ptice, kakor da je vsa pokrajina zoološki vrt. Svaril glede hrane na potovanju nismo vzeli dovolj resno in to je bila naša glavna nadloga na tej poti. Stežnik na postaji pred Barodo je prinesel jedilni list v angleškem jeziku. Nič nam ni prijalo, zato smo se namesto mesnin odločili samo za juho, muligatomi, ki je neke vrste gosta škotska jed. Vroča juha bi ne mogla škodovati nobenemu želodcu, sta menili ženski; posebno ker je škotska jed, je pridala gospa Temple. Pokusil sem in odložil žlico, mlajši sin prav tako in jedla sva samo prepečenec. Drugi so zajemali dalje, pa tudi pustili. Pol'krožnika je zadostovalo, da smo si pokvarili želodce, dobili vročico in nagnjenje k bljuvanju ves naslednji dan. Vsi smo bili zbujeni, ko je vlak za pol ure postal na neki križiščni postaji. Na oknu sem odrinil leseno oknico in naglo zastri, ko sta se približali ženski, da bi pogledali ven. Pogled ni bil zanju. Na peronu preko tračnic je stalo kakšnih deset mladeničev ali •niadih mož v običajnih belih indijskih haljah. Obrnjeni proti vlaku, da bi jih potniki videli, so odgrnili oblačila do pasu. Nekateri so se med seboj zelo, zelo nedostojno igrali, drugi stegali proti vlaku, kažoč svojo možatost. Obe ženi sta protestirali, ker sem okno zaprl. Dejal sem, da z one strani preveč sije sonce, in odprl okno na drugi strani. »Naj bo malo sonca, sao da se bolj prezrači,« je rekla gospa Temple in odmaknila oknico, predno sem mogel preprečiti. Ušel ji je vzklik in brž je zastrla okno. Po celodnevni vožnji preko izsušenih polj z redkimi osamljenimi selišči smo na večer trudni in lačni stopili z vlaka. Postrežčki so se prerivali, kdo bo prvi segel po prtljagi. Težavno je bilo slediti jim, a sinova sta pomagala delati pot skozi vrvež in gnečo. Gospa Temple je obstala zbegana pred popolnoma nago žensko srednje starosti. Potegnil sem jo za seboj; pozneje sem ji pojasnil, da revica ni kršila nobene postave o morali. Če človek v Indiji zboli na umu, ga redko peljejo v norišnico, temveč ga slečejo, da je v javnosti vedno nag in da ljudje vedo za njegovo bolno stanje. V Indiji sem bil v poznejših letih mnogokrat. V opisih bom omenjal šege in navade, zaenkrat pa samo ogled Delhija in izlet v Agro za ogled Rdeče trdnjave in veličastne grobnice Taj Mahal. Ako ima človek pri obisku velikih mest zelo omejen čas za ogled, je najboljše najeti vodnika. Teh je v Delhiju dovolj, odveč, ker se prenasilno ponujajo. Sposoben izobraženec nas je peljal h grobnici Mahat-me Gandija. Na stotine Indijcev je bilo tam zbranih v poča-ščenje pokojnika, ki ga imajo za svetniku. O možu sem čital in sedaj sem ga videl sedečega na grobnici, tiho zamišljenega, brez prestanka dan na dan, pod žgočim soncem ali hudo ploho, ne da bi se premaknil živec na telesu; časopisi so pisali o tem svetem možakarju. Podali smo se k Jumni, eni izmed indijskih svetih rek. Nismo mogli verjeti svojim očem. V plitki vodi je stalo na stotine ljudi med kravami in bivolicami. Prali so oblačila, drugi so se umivali in čistili, gobavi bolniki s popačenimi obrazi in udi. Stari in mladi nagi, z grdimi ranami so se škropili z vodo, pobožni zajemali s prgišči, dvigali v zrak in pili, kot da bi se obhajali s sveto vodo. Streljaj od rečnega proda so stale kolibe, nepregledne vrste skrpucanih barak za begunce in žrtve izbruha strastnega klanja med hinduji in muslimani. V to naselje nismo šli; videli smo dovolj revščine pri pogledu od daleč. Revščina je vladala tudi drugod, rekel bi povsod. Med razvalinami stare trdnjave in gradov se je igralo na stotine nagih otrok. Njih dom je bil po jamah med razrušenim zidovjem. Ob reki smo se ustavili pri gorečem kresu, kateremu pravijo gat, za sežiganje mrličev. V razvalinah gradov, taboriščih za begunce in natrpanih stanovanjskih delih je tedaj živelo 95% prebivalstva. Manjšini premožnejših je služila posebna črtrt z udobnimi vilami okoli parkov. Isto okolico so krasile vladne palače. Rezidenca za predsednika Nehruja, katero so z drugimi vladnimi zgradbami postavili Angleži pred odhodom, se odlikuje po slogu in lepoti. Gospa Temple ni mogla verjeti. »Bela hiša z uradi za našega predsednika,« je govorila, »ni več kot navaden dom v primeri s to palačo. Zakaj je predsedniku teh ubogih ljudi treba razkošja s sto sobami in dvoranami?« Na vlaku iz Delhija proti Agri smo se seznanili z ameriškim diplomatom, ki je nastopil službo šele pred dnevi. Povedal je, da je prišel v Indijo kot oseben prijatelj predsednika Eisenhower j a in da ga je za to prosil podpredsednik Nixon, ki je sam pred nedavnim obiskal Indijo. Nixon je namreč hotel preučiti način za organiziranje ameriške gmotne pomoči Indiji. Diplomata je spremljal uradnik našega poslaništva v Delhiju. Diplomat, zgražajoč se nad vsem, kar je videl, je govoril: »To je dežela razvalin -razvalin zgradb in človeških bitij.« Pomočnik, ki je poznal Indijo po večletni službi ni direktno ugovarjal. »Razvaline vendar ne napravijo tako močnega vtisa kot to, kar še stoji v dokaz o veličini arhitekture in inženirstva pred davnimi stoletji.« Res, pri občudovanju prelepega Taj Mahala se nudijo misli o geniju ljudi, nešolanih in nepismenih, ki so ilovico preu-stvarili v blesteče stavbe z brezhibnimi kupolami in stolpi in okrasi v neverjetni mojstrski simetriji. in Rdeče trdnjave nad reko Jumno smo ostali v mestecu Agri dva dni in dve noči. To sta bila dneva nepopisnih nasprotij med lepim in zanimivim ter grdim in odvratnim-podnevi petje in žvrgolenje ne poznanih ptic, ponoči nepre stano tuljenje šakalov oko hotela. “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Za ogledovanje Taj Mahala (se nadaljuje) Holy Family Society Notice of Semi-Annual BOARD MEETING The Holy Family Society of the U.S. A. will hold its sent annual board meeting at its Home Office in Joliet, Illinois August 11, 1984. The meeting will be called to order at a.m. Fraternally yours, . HOLY FAMILY SOCIETY • Robert M. Kochevar Secretary The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL WW-*4 Since 1914... The Holy Family Society of the U.S.A. has bee^ dedicated to the service of the Catholic home, ^arn'|^eCj community. For half-a-century your society has the finest in insurance protection at low, non-pro to Catholics only. fit rates LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts a|. The Holy Family Society is a society of Catholics mu ^ ly united in fraternal dedication to the Holy Farnl Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: becom® 1. Scholarships for the education of young men asP1 to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and 9'r^,g 0f 4. Participating in the program of Papal Volunte Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball- 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba , Druži"*' Officers K0„,ad President............................JoSoPnald First Vice-President..........................jerisb9 Second Vice-President................... Secretary.........................Robert M- Treasurer...........................Anton • Qg^0rn® Recording Secretary..........................^^Sink0^ First Trustee.......................... Second Trustee.........................TorTiaZ'f1 i Third Trustee.......................AnthMary ^ First Judicial............................... Ko'"** I Second Judicial........................... k ToP|fl., Third Judicial...........................I Social Director................. ....... Spiritual Director.......Rev. \-a'*tr9nc9 / jm, Medical Advisor.................Joseph A- ^