15. štev.
V Kranju, 21 malega travna 4900.
I. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list. .
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kloni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in uprav ništvo se nahaja v g, Florjana hiši nasproti mestne hranilnice.— Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pft dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
5 /. /. m. je potek/a naročnina za prvo četrtletje. Vs/ed tega uljudno prosimo vse one, ki so z naročnino še na dolgu, da nam tisto nemudoma dopoš/jejo. Ob enem pa poziv/jamo vse prijatelje in somišljenike «Gorenjca*, da prjdno nabirajo novih naročnikov, da se bo «Gorenjec» skoro mogel povzpeli do 1000. izvoda. — «Gorenjec*, po pošti prejeman, stane za tri četrt leta samo 3 krone, v tiskarni prejeman pa 2 kroni 10 vin.
Gorenjcem v svarilo!
Znano je še vsakomur, kako hud boj smo bojevali ob zadnjem občnem zboru e. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Naša sijajna zmaga nam je pokazala, da slovenski kmet, kar ga je boljšega, ni več tako neumen, kakor so nekateri želeli in še žele. Posebno so se takrat zanašali na nas Gorenjce, češ, da jim bomo mi vsi brez izjeme pomagali zadušiti našo izborno kmetijsko družbo. Imeli so nas namreč za najmanj razsodne izmed vseh Kranjcev. Pa so se zmotili, prav grdo so se zmotili! Tudi ko bi bili prišli sami Gorenjci na volišče, bi bila zmaga naša kljub silni agitaciji in velikanskemu pritisku od nasprotne strani.
In to je veselo, znamenje za nas Gorenjce.
Začeli smo že vendar enkrat spoznavati, da nam je Bog dal oči zato, da vidimo; da nam je vstvaril um in prosto voljo zato, da presodimo, kaj je prav, kaj ne, in da to.storimo, kar hočemo sami. In tako bodi odslej vedno!
Med agitatorji, ki so ruvali proti kmetijski družbi, je bilo žalibog največ duhovnikov. Ti in njihovi pomagači so vjeli na svoje linumice vendar marsikaterega kalina, ki je takrat volil nasprotno, ne da bi vedel zakaj, in ki je pozneje odstopil od družbe samo zaradi tega, ker se je bal - - «zamere*. Temu se ni čuditi, komur je znano, da smo bili Gorenjci doslej navajeni svojim duhovnikom vse verjeti. Ali žalibog, spoznali smo, da današnja duhovščina ni več takšna, kakor je bila včasih, ker se preveč
vtika v posvetne reči in pa v take, ki jih ne razume. Radi pa tudi priznamo, da je še vedno nekaj duhovnikov, ki so vredni vsega spoštovanja, in ki ne begajo ljudstva. Preprostemu, nerazsodnemu človeku ni toliko zameriti, ako se da zvabiti in pregovoriti za to ali ono reč, koron ne more resnice prav spoznati. Njega bo že še izučila izkušnja, kdo so njegovi prijatelji. Pač pa moramo svariti naše ljudstvo pred hinavci, ki odvračajo ubogega kmeta od pravega napredka samo zato, da se prikupijo s tem duhovniku, in da dosežejo potem zsise kak dobiček ali kako čast.  Takih je mnogo!
Znan na'm je slučaj, da sta dva taka hinavca strastno agitirala proti kmetijski družbi ter da sta mnogo nevednih članov tudi pripravila do tega, da so izstopili; sama pa sta skrivaj prva pristopila ti.sti c. kr. kmetijski družbi, zoper katero sta ljudi hujskala. Seveda sta dobila za to delo tudi plačilo: eden je sedaj župan, drugi pa občinski svetovalec! Poleg tega sta pa pri «gospodu« še v posebno velikem «kreditu*. — «Znat' se mora,» je dejal Ravnik.
Svarimo torej Gorenjce pred takimi «prijatelji*, ki jih le zlorabljajo in izkoriščajo za svoje namene. Gorenjec, spoznaj svoje ljudi, dokler je še čas. Kadar bodeš v stisko prišel, ti tvoji hinavski prijatelji ne bodo pomagali, ampak se ti bodo le smejali v pest, ker si bil nekdaj tako «neumen«, da si jih poslušal. Zaveden kmet.
Gospodarska organizacija in gorenjski kmet.
Konec.
Ljudska posojilnica ima odbor, katerega lahko vsakdo pregleda, debelo tiskanega na slabem papirju »Narodnega gospodarja«. Vse korporacijc, ki pristopijo Ljudski posojilnici pristopijo tudi-k vsem nevarnostim, ki so združene s tem podjetjem-. *
PosaiJiezne^jVosoj il n ice z vsemi svojimi člani, vsi ^landpa vsem svojim premoženjem,
Gorenjci, razširjajte svoj listi
neomejenim poroštvom jamčijo za morebitno denarne izgube Ljudske posojilnice, nasproti pa Ljudska posojilnica nima nikakib obveznosti napram gristopivšim korporacijam.
Tu tiči ona kljuka, na katero seje že marsikdo nataknil v svoji neprevidnosti. Kes dobro vado so si izvolili naši klerikalci!
In kako lepo je vse to urejeno. Poglejmo v kratkem! Kmet potrebuje denarja, tega mu da klerikalna posojilnica, ki pa zopet denar prejme pri Ljudski posojilnici. Kmeta priveze posojilnica, to zopet Ljudska posojilnica, katere načelnik je dr. Šustcrstč; ta potegne in že tiče vsi nevede kdaj v njegovem košu. Ha! ha! Pri neki priložnosti rekel mi je uradnik Gospodarske zveze, da že odbor Ljudske posojilnice jamči za varnost. Jaz pa trdim, da ne, in opravičeno trdim, ker sedi med trinajstimi odborniki celo pet doktorjev (sv. pisma in prava), a samo dva posestnika. .
V Kranju, dne 21. malega travna.
K položaju. Ce je verjeti fjoročilom raznih listov, se snide državni zbor dne 10. velikega travna ter se bode nadaljevala dne 17. sušca prekinjena razprava o obrtni predlogi. Državni zbor bode imel pred vsem dve nalogi: proračun in investicijske predloge. Svoj posel mora dovršiti do dne .-»O. rožnika. Ako bi to preprečila kaka ob-strukcija, tedaj bode državni zbor odgoden in stopi v veljavo paragraf 14. Nek dunajski list piše, da vlada nikakor več ne bo žrt va, ako se parlament izkaže nesposoben, ampak parlament se razpusti, in nove volitve se razpišejo.
Ruski car hoče sklicati rusko plemstvo, da mu razloži svojo bodočo politiko. Tako posvetovanje se ni vršilo štiriindvajset let ter mora sedanji car imeti važne vzroke.
Belgijski kralj je podaril celo svojo nepremično lastnino državi.
Pariška razstava se je otvorila minulo soboto na slovesen način. Hazstava je velikansko delo, da takega svet še ni videl, zategadelj se ves svet klanja Francozom.
PODLISTEK. V raju.
Sanjal Dorte.
Spal sem; bila je temna, dolga, dolga noč, prava velika noč . . spal sem in sanjal — oh kako lepo!
V sanjali sem se videl v gaju,
v cvetnem gaju, mladem raju,
jaz pa Ml sem Adam v njem! Navdajali so me nepopisni občutki: kako tudi ne! Prvi moški sem bil, posestnik raja in ne več — samec! Ravnokar sem izpregledal iz omedlevice, katera se je porabila v prestrojitev mojega rebra: krasna Evi ca je slonela ob meni. nudeča mi roko iti usta. — To je bila cvetna-prva ljubezen! In
po raju jaz izprehajal sem z Evo se ves dan . . Med tem pa sva ščebetala v rajskem jeziku o vsem; o sedanjosti, prihodujosti, o svojih otrocih . . . tako nedolžno! Evica je obirala slpdčice v raju ter mi jih je ponujala; srečna je bila, da sem jih sprejemal; ponudila mi je tudi najslajše jabolko, rekoč: Pozni rodovi bodo rekli, da je
Burska deputacija, ki se nahaja v Evropi v dosego pravičnega miru in je namenjena v Bruselj, je dospela na velikonočne praznike v Milan, kjer je bila slovesno sprejeta. Dame so obsipale odposlance s cvetlicami.
Dopisi.
Z Jame. Rešitev pred propadom kmetskegi stanu se bliža!? Le pogum, dragi tovariši, bližajo, ali boljše rečeno, napočili so nam že boljši časi, da ne propademo popolnoma v gospodarskem oziru. In zadnji čas je že. Danes, ko toži kmetovalec, da slabo izhaja, in ko čaka prej ali slej propad posebno tistega, ki je v smrtnih grehih (dolg) in nima milosti, a tudi ta ima upanje zanaprej, da se reši in zopet postavi na noge. «Osreče-vateij» naš je vstal iz groba, v katerega je mislil lansko leto pokopati svojega tekmeca, da nas otme pogina, iz katerega nas ni hotel <rešiti» njegov tekmec skozi dolgo vrsto let? V b\ številki, str. 105, navaja »Narodni gospodar* rešilno brv, ko piše, da je priden gospodarna 10 mernikih posetve, ki jo je pognojil s «čudelno» žlindro, ki jo je dobil — seveda od Gospodarske zveze v Ljubljani, pridelal 242 centov več krompirja. Jaz sem jo pa dobil od kmetijske družbe, pa j ni bila še četrtino toliko delujoča, kakor ona pri lzavedenemu gospodarju; ravno nekaj enakega omenja tudi o ječmenu. To vam je učinek in dohodek! Vendar smo dočakali davno zaželjene boljše čase, ki privedo kmeta do blagostanja, da se nam bode v bodoče boljše godilo? Gospodje pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, odprli so nam zares oči, da pridemo do blagostanja. Vso čast in hvalo dolžni smo jim izkazati za tolikšno dobroto, katero bodemo pa še le uživali —V Glavno vprašanje pa je: ali se dri to vresničiti ? Kmetovalci od Šmartna proti Škofji Loki in poleg Save imeli bodo še posebno ugodne čase, ker tu sadi navaden posestnik približno 15 mernikov posetve krompirja, večji posestnik 20 do 25 mernikov. Po navodilu «Narodnega gospodarja» kupili bodete ono čudodelno gnojilo in na 15 mernikih posetve bodete zanaprej po njegovi izkušnji pridelali 4 do 5 vagonov krompirja. Tu vidite, dragi tovariši, velikanski napredek in dohodek, ki ga vam obetajo, da vas rešijo propada?
to jabolko jesti — greh; kaj pa je to «greh»? Nje čarobno nedolžno oko, iz katerega je plamtela najčistejša ljubezen, mi je pretreslo dušo. Ne vedoč ji kaj odgovoriti sem zmajal z glavo nad učenim poznim rodom, ki bo spoznal tako čudno besedo.
In šetala sva se dalje, tesno se oklenivši. Najin duh je bil čist kakor kristal; zato sva videla daleč, daleč . . . Stoletja, tisočletja so ladjala mimo najinih oči; približala sva se v pogovorih oni dobi, ki ni daleč od konca sveta, dvajsetemu stoletju. — «Čudni ljudje bodo živeli tedaj,* pravim jaz, «polni onega greha; v raj pa jih bo prišlo malo, malo; le neki posebni čudaki samotarji tam daleč v deveti deželi bodo sposobni in namenjeni priti kraju; zato bode njih ime ,K-raj-nci'. — Malo jih bo; ali spadali bodo v več plemen, s čudnimi imeni. Prvo zelo plodovito pleme bo nadlegovala vedno kolera, zato se bodo imenovali ,kolerikalci\ ali — čudno — ti bodo preskrbeli drugemu plemenu ime ,liberalci', ker bodo peli ,libero' ako bodo zagledali koga izmed teh. — Vrhutega pa bo tam še mnogo drugih takih, rajskemu jeziku tujih -alcev, (če se ne motim, reklo se jim bo
Pazite pa samo, da se ne prevalite. Ta preklicani »Kmetovalec* omenil nam je prej v marsikateri svojih številk učinek svojih umetnih gnojil, pa je bil le ponižen, kfir sem sam tudi izkusil, ko me nasprotno vse kaj drugega boljšega čaka? Tebe pa, »Kmetovalec«, ktr sem nate naročen, da bi svoje gospodarske razmere s tvojimi pouki izboljšal, dasi je šlo le počasi naprej, vrgel bode marsikateri v kot, da se tam izpokoriš, ker nisi bil kmetu tako naklonjen kakor »Narodni gospodar*! Pa mogoče, da ti marsikateri od teh odpusti, ker je že izprevidel ali pa šele bode, da si bil ti bolj pravičen, da nisi imel prostora, da bi tako « far bat» svoje bralce, kakor    Narodni gospodar.
Iz kranjske okclice. (Cestne stvari.) Ni sicer moja naloga karati javne nastope; toda molčati, kadar treba govoriti, je pa tudi neodpustljivo. Nerad se vtika v javne zadeve kmet, ki je znan kot potrpežljiv, dasiravno zelo važen, če ne najvažnejši faktor v naši kronovini, vendar ima pravico, če mora prispevati krvavo zaslužene vinarje k javnim delom, tudi tisto s svojega stališča premotrovati in karati. — Okrajna cesta od Šenčurja skozi Voklo-Trboje do sv. Valburge je zelo potrebna. O tem nihče ne dvomi. Prometa na tej cesti je več, da, mnogo več kakor na državni cesti od Kranja do Medvod. Toda ta cesta je prometu skoro nepristopna. Dolga je nad osem kilometrov, a široka samo: od Voklega do Ti boj na nekaterih krajih 2*o0 do 2-70 metrov. Od Trboj proti Smledniku je čez tri metre široka samo tam, kjer se odcepi od nje občinska pot v Dragočajno. A to bi še ne bilo najhujše zlo. Slavni cestni odbor, oziroma njegov načelnik, odredil je, o čemer se lahko vsakdo sam prepriča, da se je nasula cesta zelo na debelo s kamenjem, ki bi bilo gotovo bolj pripravno za zidanje poslopij, kakor pa, da igra vlogo gramoza. Ta cesta zginja polagoma z zemeljskega površja. Posestniki njiv pridno prikopujejo leto za letom na obeh straneh in širijo njive. Dvignena je skoro povsod nad pol metra. Srečati bi se imela težko naložena voza, a izogniti se ne moreta, ker je cesta preozka. Posledice so, da se voz prevrne na njivo, samo zato, da ima drugi prosto pot. — No, in to se je v zadnjem času že mnogokrat dogodilo. Če zahteva slavni cestni odbor, oziroma njega načelnik, dokazi so mu na razpolaganje. Cestnega mojstra
tudi -auci ali lepše -afei; kaj je prav, tega ne vem). Vsi pa bodo živeli v najlepši slogi med seboj ter se ljubili kakor — mož in žena.*
Tu mi piiluskne Evica na usta sladek poljub. To me spomni še druge lepe strani onih poznih Krajncev. «Vidiš, Evka, tudi Krajnci se bodo tako poljubovali; pili bodo le ljubezen kakor jaz zdaj!* In prikrpam. ji poljub. Ona pa me pogleda izza trepalnic ter me vpraša: «Mari ne bodo pili tudi vode?* Pokaram jo: «Kam misliš, dlačica moja! Voda bi pogasila ogenj ljubezni? — Kaj pa je voda? Brr . . . Dobra bo le za samomorilce!* . .
*
Kar me nekaj ščipne v trebuhu . . . zbudim se, izgubljen je raj, izgubljena Evica, z grehi sem obdan . . . Le eno mi ostane: Krajnci, ki so se v teku zgodovine izpremenili le za eno črko: v Kranjce ... Pa kaj mi je to mar? Ah sanje, sanje . . . Evica, tvoj poljub . . .
Obrnem se na drugo stran in že dreniljem . . . Evica, tvoj poljub ....   Tudi Vi, Kranjci, Vaš Kranj naj mirno mi in sladko spava, piijazne sanje, lahko noč!
na tej cesti ni videti. Ni mi sicer znano, če je sploh nastavljen, znano mi pa je, da plačujemo po 20 vinarjev naklade za to cesto, oziroma za nje oskrbovanje. Iz gotovega vira sem zvedel, da ima slavni cestni odbor denar le za nasipanje, za razširjenje ga pa nima. Kaj pa nam hasni cesta, ki je prometu nepristopna? Kjer je krava, naj bo še tele!   Če nimate dovolj 2I> vinarjev za raz-
i širjanje in oskrbovanje, vzemite BO vinarjev. Kovač iz Trboj je vozil pred leti po tej cesti ogle iz Kokre. Konj
I je hodil sredi ceste, kolesa p i so telila po njivi. Voz so zvrne, kovač pod vozom pa je zdi rinil svojo pošteno dušo na račun preozke ceste. Ali nočete še ve': takih slučajev? Pamet — pamet — Jernejev oče! Cesto nam razširite;, pa nekoliko z boljšim gramozom nasujte, in tiste, ki jo izpodkopujejo malo po prstih okrcajte, potlej bomo pa Vas vsi radi imeli. — cestnemu mojstru pa povejte, da ima pri nas delavnik še vedno dvanajst ur.
Iz radovljiškega okraja. (Bohinjska železnica in razne okolnosti. [Nadaljevanje.])   Pred kratkim so
| dobili v Srednji vasi prav imenitne in moderne razglednice. Zgoraj na prvem oglu se vidi katoliška gostilna z dva-
j kratnim nadpisom, in na drugi sličici spodaj je zopet tista gostilna. Za nameček je umetnik dal še dve sličici, na katerih se srednjevaška cerkev - - dvakrat vidi. Na oglu nad katoliško gostilno je glava moža, ki se iznad trikrat natisnjenega imena  prijazno smehlja  in velike
j zasluge ima za — nevemkaj, in spodaj pred gostilno se; opazi  zopet  glava tistega  moža s celim telesom. Na
i razglednici se vidi toraj vse po dvakrat ali, kakor bi rekel Bohinjec, po »topelt*. Takih razglednic Slovenci dosed.aj še nismo imeli, in brezdvomno jih bodo začeli posnemati povsod, kamor bodo prišle te v promet, dasiravno je zapisano na njih, da je ponatis prepovedan. Tudi jaz bi jih rad nekaj poslal med po napredku hrepeneče rojake
| z opombo: Novo! Novo! A jaz bi jih menda še ne dobil, četudi bi jih hotel «topelt» plačati, ker so narejene
i   očividno le za tiste ljudi, ki žive v katoliški gostilni in za
j tiste, ki časte to gostilno. Predno se za nekaj časa poslovim od Bohinja, naj še povem radovednim Bohinjcem, zakaj bode gospod Anton v poznejšem ča<u točil rdeče-pobarvan
j špirit. Kakor znano, mu je županstvo nekaj nagajalo radi dovoljenja za žganjetoč, in tudi v Radovljici mu ne" gredo na roko v tej zadevi. Znano je tudi, da imajo naši »gospodje* mogočnega posredovalca in zagovornika na Dunaju z imenom Krek, ki je baje velik prijatelj ministrom in vse doseže pri njih, kar želi. Pravijo, da je neki  gostilničar, ki se je pred par leti  naselil na
! Bistrici, njegov sovaščan, in ko ta ni mogel dobili pravice za izvrševanje gostilniškega obrta pri kranjskih obl.istvih, obrnil seje kar naravnost ua Kreka na Dunaj. Posledica temu je bila, da je kmalu imel iskano pravico v rokah. Nato
; pa se je zmaščeval nad svojimi prejšnjimi nasprotniki s tem, da je pred višjim uradnikom raztrgal papir, na katerem je bil od njega podpisan prošnji neustrezajoči odlok. Tako bi lahko storil tudi gospod Anton. Toda v dosego ugodnega uspeha treba bi mu bilo še mnogo pisati in še precej časa čakati, nazadnje pa bi moral plačevati še različne in visoke žganjarske davke. Zdaj je začelo okrajno glavarstvo še nekaj sitnariti radi splošnega točenja žganja ter prepovedovati žganjepitje za čas, ko imajo ljudje največ priložnosti za to. Razen tega morajo žganjepivci tudi ločeni biti od gostov, ki pijo vino in pivo. Zato je v svoji nedosegljivi modrosti sklenil, da
! bode dal špirit rdeče pobarvati ter ga prodajati v takih posodah kakor vino, tako da se na vnanje ne bode nič razločilo, kdo da pije žganje in kdo vino. Potem pa naj reče še kdo, da se v katoliški gostilni toči žganje in naj
pridi« le k.tk orožnik vohunil v blagoslovljene prostore,
takoj jo hod«- [skuptl. da ho le pomnil vse .svojo živo dni in vrliule/a hode zaradi drznc/n postopanja tudi ob službo!   Iloliiiijei bodo pa so nadalje   po Ctni pili
neobdavčen ftpiril Ur Is bolj hvalili in slavili velcučeoega
in dobrotljive^a kapelami, ki skrbi Utko po Očetovsko zanje v
petek in svetek! Ta svoj velevažen socialističen sklep je gospod Anton zapisal v društveno- tajne knjigo jpod točko '.H. leta 1809, po Kristusovem rojstvu, /a to tajno knjigo
sva vedela dosedaj samo gosp6d Anbui. ki piše vanjo in jaz, ki selil poslal V preleceliem tednU Spiritist. To pa se je Zgodilo tako-lei Moja žena je kupila pred velikonočnimi prazniki itekleniOO ruma, da bi ga dejala v kolač in podvfati, 1'orahila ga je le nekaj, ostanek v steklenici pa je postavila na polico. Mene je začel strašansko boleti /oh. in nič ui pomagala ne molitev, ne kletev, "na mi -veluje: -Vzemi nuna mi zob. morda li bode poleni oh pnil. .laz ju ubogam ter nastavim steklenico na usta. Ker prehitro mignem, uide mi nekaj kapljic po grhli Pli tej priči me notri speče, kakor da bi me sam zlodej sunil med rebra z razbeljenimi bodicami. Tristo vragov!   ziikrieim na ve- »To jc sam špirit ! Kje pa
prodajajo tako sleparsko blago?' /ena pa mi odvrne: «Ti še ne pozna- pravega mina! Ta je iz nemške tovarne in je I o raj najboljši, ki se da dobili. Saj mi je raiijka gospa A ova večkrat rekla, da se le pri neinških Ivrdkab dobi vedno najboljše in uajpošleiiojse blago!« .laz pogledam na
steklenico iti zagledam napis: Feinster Jamaica-Rum. Tudi
jaz sem moral -cd a j verjeli. i|a iiiiain opravili z najfinejšim rumom, kije bil narejen v nemški tovarni iz najboljšega in najpostoncjscgs nemškega Špirita. V želodcu pa me je peklo vedno huje. Naenkrat se mi stemni pred očmi in omedlim. V leni hipu se mi odpre nov svet in vidne in razumljive so mi poslale vsakovrstni' skrivnosti, katere so od daleč molče opa/.ov ali uiiio/i zamaknjeni, a meni neznani ljudje. Spo/ual tem, da sem padel med spiiitislf. Ker sem lavno li>le ilm koval la dopis, vzbudilo se mi je takoj poželenje, da bi izvedel bohiuj-ke skrivnosti. Zalo naj preje obrnem pogled proti Srednji vasi in precej ugledam lam kapelanovo lajno knjigo, iz kalere bom strnieeeuiu svetu sčasoma razodeMt VOČ drugih skrivnosti. Sedaj, potrpežljivi bralec, pa se zagugajva iz Bohinja zopet doli proti Bledu, da ii nekoliko natančneje ogledava ondotne na-preiinja-ke razmere, Sva Se na Bohinjski Beli. Tudi tukaj
najdeva lep ki-can-ki napredek. Konec pride
Mestna hranilnica v Kranju.
V 12. številki rGorenjca■ smo omenili, da je kranjski občinski odbor v seji dne .'>(>. sušea t. I. potrdil računski zaključek in bilanco mestne hranilnice za leto 1899., in obljubili, da bodemo O tej točki poročali obširneje v en! prihodnjih številk. in tO obljubi« hočemo sedaj izpolniti.
ll računskega zaključka mestne hranilnice, predloženega \ pregled občinskemu odboru, je razvidno, da jO tt denarni zavod v preteklem letu vrlo napredoval v vseh strokah svojega potovanja, v/.lasti moramo zabeležiti, da so hranilne vloge ravno koncem preteklega leta dosegle in tudi /<• prekoračile dva milijona kron, kar Jasno priča, da uživa hranilnica veliko zaupanje pri občinstvu, ki hranilnico tako pridno zalaga z denarjem. Da pa končni uspeh hranilnice ne odgovarja povsem napredku v vseh strokah poslovanja, provzročila je kurzna razlika vrednostnih papirjev, katera je nastala med kupno ceno, oziroma med kurzno vrednostjo knneein leta 1898 in med ni/.jo kurzno vrednostjo koncem leta 1899. Vrednostnim papirjem pa je koncem leta 1899. kurz tako nizko padel vsled spi,Kur draginja na denarnem trgu, ki je
vladala zlasti v drugi polovici lanskega leta, in katero so občutili vsi denarni zavodi, ki imajo denar naložen tudi v vrednostnih papirjih. Denarne razmere so se pa sedaj nekoliko izboljšale, kurz raznih vrednostuih papirjev se je že sedaj nekoliko zvišal, vsled česar se je navedena kurzna razlika že nekoliko zmanjšala. Sicer pa obstoji kurzna razlika le v številkah iti na papirju, in je ta manj ugodni uspeh hranil nič ni le navidezen.
Mestna hranilnica v Kranju je imela v letu isyy. denarnega prometa #,205.158 kron 46 vin., in sicer prejemkov l,&i4.99U kron 9 vin., izdatkov pa l.(i2H.2.'$."i kron .'Jl> vin., in je hranilnica sama prejela hranilnih vlog 1,077.2119 kron 2\ vin., izplačala pa le • »42.1*7 kron 22 vin., lako da so hranilne vlo/d v letu 1890. pomnožile za 500,785 kron 22 vin., če se vpoštevajo tudi vložne obresti v znesku fto.<368 kron 41 vin., katere je hranilnica pripisala h kapitalu v letu 1899., in da iznaša stanje vlog koncem lHUU. leta 2,006.016 kron (12 vin.
Mipolečnih posojil je izplačala hranilni a 1899!. leta 221 strankam 484.040 kron: ker seje pa hranilnici vrnilo 20.440 kron 7H vin,, pomnožila so se hipoleena posojila za 107.599 kron 22 vin., tedaj iznaša stanje hipotečnih posojil koncem ttfUO. leta 1.2<>r>.4<>2 kron, to je »>;$-()8 odstotkov vseh vlog. Konec pride.
Novičar.
Na  ti o r c n j s k <• m.
Velikonočna procesija se je vršila v soboto na večer pri najlepšem vremenu ob m nngoh rojili udeležbi pobožnega občinstva. Svirala je med sprevodom in jo poleni tudi tistega spreinljevala godba tukajšnjega gasilnega društva. Zadovoljstvom se je splošno opažalo, da godba pod vodstvom novega kapelnika gospoda Uorna vrlo napreduje.
Lepo vreme na velikonočne praznike je izvabilo na tisoče ljudij v razne kraje naše divne Gorenjske. Vsak vlak je imel navadno dvoje strojev, in ljudje so vreli iz vozov kakor čebele iz panja. Tudi Kranjci so poleteli s svojo godbo v Šenčur, kjer seje razvila prav živahna zabava.
Podbrezje, Sv. Jo&ta, škoijo Loko, Kranj in šmarno goro je
poselilo izredno veliko izletnikov, ki so se naslajali ob svežem pomladanskem zraku.
Nove poštne nabiralnike smo dobili za Veliko noč v Kranju. Ti so dokaj praktičnejši in ličnejši od prejšnjih.
Občni zbor okrajne bolniške blagajne se vrši jutri ob enajstih dopoludne v meslni dvorani v Kranju.
Zdravstvene stvari. V političnem okraju kranjskem so ošpice po n mesecih popolnoma prenehale. Davica se je vgnezdila V dveh občinah v selški dolini; v jedili družini je obolelo na nji kar pet otrok, ker pa so se ti slučaji prepozno naznanili in se zdravnika niti ni poklicalo, je vseh pet otrok umrlo, dočiin je zopet drugod ozdravelo troje na dnvici obolelih oseb, na katerih se je pravočasno uporabilo tlo »serum». — Očesna bolezen (trahom) se v tem okraju zopet razširja. Dri preiskavi šolskih otrok v Sorici so našli čvetero na tej bolezni bolnih in čvetero sumljivih: tisti so se takoj oprostili od šolskega obiska iu jih je zdravil distriktni zdravnik v Železnikih. Tekom velikonočnih počitnic so se vse šolske sobe in oprava natančno očistile in pokadile, tako da je odstranjena vsaka nevarnost, da se ta bolezen ondi udomači.
Velike važnosti je zategadelj, da bode hodil zdravnik iz Železnikov vsak teden enkrat tudi v Sorico in Selca.
V Tržiču volijo že par mesecev novega župana, a " ga ne morejo izvoliti.
Godba gasilnega društva v Radovljici je dobila novega kapelnika gospoda Henrika Šejnosln. ki je vc-č godbenik. Lutos se je la godba prvič udeležila velikonočne procesije in se je pokazalo, da je v spretnih rokah. V
letošnjem poletju namerava napraviti več koncertov v Radovljici in okolici, ki je doslej pogrešala godbi' ob slavnosiih in drugih prilikah. Upanje je, da bo godba i pod novim kapelnikoiu uspevala kakor je pod prejšnjim.
Razpisani službi. Pri e, kr. okrajnem sodišču v Kranju in V Radovljici sta razpisani službi sodnih slug. Prošnje je vložiti do dne 2.">.. oziroma do dne 24. velikega travna t. I. V Radečah pri Radovljici snujejo veteransko društvo. Na Javorniku. v političnem okraju radovljiškem, seje dne 11. t. in. odprla nova brzojavna pos laja z omejeno dnevno službo, združena s laiiiošnjini  poštnim uradom.
Župnija Jesenice je podeljena tamosnjomu Kupnemu upravitelju gospodu Avguštinu Šinkovcu.
Trgovina in obrt. V radovljiškem okraju so v preteklem mesecu pričeli izvrševati obrt. oziroma dobili dovoljenje: Marijana Aukerst na Brezjah in lan. Kaj diga v Zgošab. trgovino z mešanim blagom: Jakob Callar na Savi. mizarstvo: Štefan 1'odpac na .lavorniku, trgovino s špecerijskim in galanterijskim blagom: Avgust kantz v lladovljiei. slaščičarski obrl; .Marija Kobal v Goijah. trgovino s Špecerijskim blagom: Tomaž Tušar na .lavorniku pokarijo; Igrane Jekler na Rečici in Anton Pogačnik v 1'odnarlu. gostilno: .lan. Cussigh v Žirovnici, zidarski mojster: Franc Ferkuia na Savi. brivec; laika Kenda v Kropi, čevljarstvo: Jurij Megušar, pivo v steklenicah v Kropi, Podnartu in Kamnigorici; Simon Rozman v Mojstrani, kovač: Frane IVIolhikar v Ratečah, kramarstvo in žganjetoč: Jan. Susnik na Noninu, mlin: Jan. Klciudicnst na Brezjah, kovač: Janko Janša na Dovjem in Jože Vovk na Bledu, lijakar.
Slavnostna otvoritev vodovoda v Stari Loki, za čegar napravo ima posebno velike zasluge gospod nadsvelnik vitez Strahl, se bode vršila jutri v nedeljo, dne 22. t. ui. Spoied: I. (>b dveh popoldne: a) Blagoslovljeiijc in otvoritev vodovoda, h) Vaje škofjeloškega gasilnega društva v zvoniku
staroioske cerkve ter poraba vode in vodovoda. II. Oh pol-
šeslih popoldne* veselica v gostilni gospe Marije Jelovcan, pri kateri bo svirala kranjska mestna godba. Ob polosmih zvečer razsvetljava vrta pri Jelovčanu in vodomci. Vstopnina k veselici za neiide gasilnega društva 1 krono, za ude
in njih rodbine 40 vinarjev za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo gasilnega orodja, oziroma za ustanovitev prostovoljnega gasilnega društva v Stari Loki, se preplačila hvaležno sprejemajo. Dodatno si' nam poroča, da so imeli včetrlek izkušnjo s cevmi loškega gasilnega društva, katere so napeljali v zvonik staroioske cerkve, da so izkušali moč, a su je jako dobro obnesla, kajti še višje bi bilo gnalo vodo.
Nesreči. Pretočeno nedeljo je padla neka dama pri
povratku s Šmarne gore tako nesrečno, da je.,je močno vil krč in se ji je kri vlila. Damo so prenesli z gore in jo peljali z vozom v njeno stanovanje v Šiško. Dne 17. t. m. se je splašil konj posestnika Del ra Km alta iz Mengiša blizu železniške postaje I loiuee-Kamnik in obležal z vozom in voznikom vred v stranskem jarku. Voznik je na glavi lahko ranjen.
Koncert priredi ■ Kamniški salonski orkester« v dvorani zdravišča v nedeljo dne 22. malega travna 1900
v korist kamniške podružnice »Slov. planinskega društva
z naslednjim sporedom: 1. J. Skornik: »Buri pridejo!*, koračnica; 2. (J. Ros&ini: Uvertura k operi «Seiiiiramis» ; 8.1, pl. Zaje: »Večer na Savi-: 4. K. Millocker: « Sanje », valček: 6, O, rleek: »Aubade espagnole»; G. K. Komzák:
•Pikante BlAtter*, veliki potpoori; 7. G. Mejerbeer: Arija iz opere lloberl le diable-; H. V. Parma: «Triglav », Četvorka po slovanskih napevih. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina 1 krono.
Na Kranjske ni sploh.
Vseslovenska županska zveza bode imela o binkostnih praznikih občni zbor. Opozarjamo naše župane že sedaj na to.
Družba sv. Cirila in Metoda zopet trka. Slovenci, na vaša vrata. Zrni raj nove šole; zmiraj več učnih moči - to slane! V Tržiču smo odprli ravnokar velevažui vrtec in kako že lepo prospeva! Na Štajerskem, ob najnevarnejši postojanki za naš narod — na Muli — pa kaniuio otvoriti družbino šolo. — Hrezdvombeno pridete prihodnji mesec v posest novih srebrnih peterokron. Prva vsakega proiiiožucga Slovenca bodi naše družbe posest. Pričnite, Slovenci prosimo vas agitacijo za nas s parolo: »Prvo peterokroiio družbi sv. Cirila in Metoda!«
Umrla je na Verdu pri Vrhniki znana dobrotnica gospa Marija Kotnikova. Lahka ji žemljica!
Križ v m  s v e t a.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju prejelo je kakor že mnogo let zaporedoma tudi letoS lep velikonočen dar od mariborskih Slovencev. Znani požrtvovalni rodoljub mariborski, gospod France Dolenc, trgovec, je med tamoSnjimi Slovenci za revne slovenske visokošolce na Dunaju nabral svoto 261 kron 40 vin. Za blagi dar najiskreiiejša zalivala! Meseca su.šca 1.1. prejelo je 40 revnih dijakov 496 kron v znamkah obednicah in v gotovini; prejšnje mesece se je razdelilo 1536 kron, vsega skupaj torej: 2();»1 kron. — Društveni odbor prosi uljudno za daljna darila, ki jih hvaležno sprejema.
Razstavo v Parizu si je minulo nedeljo ogledalo 120.000 ljudi, ki so plačali vstopnino. — Ako bi kdo hotel na pariški sv« lovni razstavi obiskati vse lokale za zabavo (panorame, gledališča, gugalnice i. t. d.) potreboval bi samo za vstopnino 000 kron.
Cronjeja, burskega generala, so odpeljali v spremstvu njegove žene in treh angleških častnikov na otok Sv. Heleno.
Gospodarske stvari.
Iz trgovske in obrtniške zbornice nam pišejo: C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da je c. kr. finančno ministrstvo odredilo, da se morejo od 1. velikega travna 1000. leta počenši kolkovne znamke, ki so prišle v rabo na obrtnih in trgovinskih knjigah, potem nagolicah menic, računih i. t. d. s predpisom tislrezajočo, pred 1. dnem sušca 1898. leta opravljeno prepečatbo le tedaj zamenjati, če niso kolkovne znamke starejše kakor izdaje izza leta 180o. in če se ne razvidi že iz vpisov, ki se nahajajo na dotičnih golicah, da SO se tiste jele rabiti pred 1. dnem sušca 1808. leta. Z oziroin na pred 1. dnem velikega travna 1000. leta vložene prošnje za zamenjavo prepečatenih kolkovnih znamk starejših izdaj se bode postopalo po dosedanjih predpisih, zlasti po ukazu bilančnega ministrstva z dne .*>. kimovca 1807. leta. štev. 21.007. S tem ostanejo nedotaknjena določila finančnega ministrstva z dne 0. vinotoka 1897. leta, drž. zak. štev. 244 (ukazmk štev. 104) o uporabi obrtnih in trgovinskih knjig, potem golic menic, računov i. I. d., na katerih so se uporabile kolkovne znamk*' prejšnjih izdaj s predpisom ustrezajoče, pred 1. dnem sušca 1808. leta opravljeno uradno prepečatbo.
Kakšna bo letina? je seveda že sedaj pereče vprašanji' naših poljedelcev. Vsled izredno dolge zime je poljsko delo letos precej zaostalo in tudi spomladanska
mmmmmmxmMmmmmmmmjmwi(mm
5 Glavna slovenska
I hranilnica ■» posojilnica
g| registroma zadruga z neomejeno mm
S pisarna na kongresnem trgu st. 14 tik nunske cerkve
|s 4444444444444444  V  L j Ubijati i 44444444*4444444
^ sprejema in izpiacaje hranilne vloge in :;i r_»
1 obrestuje po 47«% 'Saj
S od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
hi se obratovanje pivirgalo.
'—S
Hranilnične knjižice ><■ sprejemajo kol gotov denar, ne da
1
03 I #
v: •*
rf —
> 7 o >
(d -
Jh
o -
«9 :
O S
"O _
** >
855477
36
Velika zaloga fUI salonskih ur (pendel) l4P*!lt*
urar
m*
v Kranju (poleglekarne) in na Savi p. Jesenice
priporoča 47—«
bogato zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih, žepnih in stenskih ur
dalje . V >;.
budilk, ur z nihalom, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga.
II
V5
2« !
Sggi
•g S [lil
r
C
t o
st. 112. Srebrna cilinder-remontoir, <> rabiš, gh\. 6'50 ^ •laku močna in lina, 10 rnhis, gld. 7*50
Zlata od ((id. 16'    do 60-
C N
talonika ura z nihalom (pendel), bral
l.ilja yld. '.»'»O. z hitjciii tfld. UH50
št. 12«'.. /hiti laški uhani, 14 kar.. gld. 3-80 Rotirani irld*. 1-35
200 raznih vrst uhanov vedno v zalogi.
št. 121.   I t kar. z zlatom platirana broška,
majhna kM. 1'80, ve "ju gld. 2-80, največje irld. 3*30
Št. 11!».   Zlati Uhani,  14 kar., gld. 4-sO datirani od gbJ, 1'60 naprej
Naočniki in očala, navadni, v jeklo vdelani, gld. —*45 tini, nikelnasti, gld. 1*35, v douhle-zlato vdelano gld. 3*80 NOVO! V želvovino vdelani, |>rav lahki, gld. 1*80
št. 118, Zlat prstan, ti kar. od vid. 2*30 naprej; 14 kar. od gtd. 4'    naprej ; s pravim diamantom od gtd. 7*— naprej
Opomba. Kdor želi po ceni in dobro uro kupiti, naj se zanesljivo obrne na zgornjo tvrdko.
Razprodajam fine repasirane ure s enoletnim jamčenjem. - Zlatnina in srebrnina je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu.
— (IKNIKI na zahtevanje franko. —-
Št. 1. Srebrni cilinder-remontoir,
<» rabiš, od tfld. 6*50 naprej Jako močna in fina gld. t*~ f ;»<     Nhjtinejše *rld. H5o
št. 107. Srebrn« cilinder-remont.,
z dvema pokrovoma s^d. t*>"50 jako močna gtd. 7*75
Enaka Anker, 15rnbiH, od gjd.HHO naprej
Močnejša gld. !f.r)0, najfinejša od tfld. 12*
Dvoji lat i daljnogled (Feldstechei) v toki (Etui) j-r 1«1- 5 50; prav fini, z 8 lečami, črni *rld. 7-75, najfinejši gld. A3*—
Št. 124. Zlati murčki, mali par gld. 1*75 večje tfld. 2*20, n.»jv»c'je gld, 2*75
Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke:
KLOBUKE
najnovejši fagone piiporoča po nizki ceni
67
J. S. BENEDIKT na Starem trmi.
—- 1 i ■     ^ " ■ — ..ii.ii-,
jj    Gričar & Mejač |
2 Prešernove ulice 9   @  Prešernove ulice. 9 $
£ Največjazalogazgotovljenih oblek |
*5 za gospode, dečke in otroke
s
•K « •K
konfekcije za dame.
= Solidno blago po čudovito nizJh cenah. S
r><> b
Ceniki sh razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.
Šivalni stroji aj» a> a> in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki   s«'  dopošljejo   na zihtevanje zastonj. 68 8
Pri nakupovanju tm
m riitknenega in mnnufa k turnega P
*kT\ blaga se opozarja na tvrdko ,r)8   6 Km
Spitalske ulice štev. 1
iknenih ostankov, JEI
Najboljše vrste kolesa!
tu-  iu inozemskih  tovarn IV. PlirifA
Monarch, Nauman, Peugeot
francoska kolosa od 160—230 g!d. prve vrste pri|m>rora C»0—ti
tvrdka A. Putrich
V zalogi imam vedno 4no   f>00 koles, katere prodajam po najnižjih cenah.
Slavnemu občinstvu ne nljndno naznanja, da se je
,pri avstrijskem cesarju
v novozgrajeni hiši otvoril hotel. )'.'J g
Pnperočaai  slavnemu občinstvi]  prijazne sobe za prenočišča.
Gostilne ne  nahaja  le  v stari  hiši,  kjer se točijo pristna dolenjska,  istrska  in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se jamči.
[jj]   Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
I
m
m
1 I
Pra v o
rt B
S
»j
c
S,
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah
w
c
se dobiva
5<)   (i £:
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon št. <M>.
FILIP FAJDIGA
Zaloga in Lastna izdeloval nic.i sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 60 priporoča svojo veliko        61 8
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blagu lastnega iz !elka vedno iUb les.
MODROCE na peresih | Eedei matratze). stole in vsa v to stroko spadajoča dela izMšnjem točno po naročilu in po nizkih cenah. Stoli za gostilne po 95 ki.
ja u -z
Ja
Največja tovarniška zaloga sukna
J. GKOBELNIK Ljubljana, Mostni trg 20
priporoča SVOJO veliko KalogO vseh vrst 77-5
auknenega blaga
iZjferjtdoifrfkih, hrnskih in angleških Atolov, vsake vrste letnega In sitnskegn lodna, kakor tudi Mnogovrstnega
manufakturnega bUga
lilaeevine in vse k oblekam potrebne oprave. Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki štrli j ti mnogo blaga, posebno znižane cene.
Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na Zahtevaiije.
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (glasova) ulice št. lo-U
priporofti svojo veliko nlofo m drobno In m <l<»hol<i
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-siebra, in veljajo predmeti iz idpake (trpežne bele kovine) veljajo:
I llirul lite, liavikilllill w I a. 4-4(1, tftkttl td<i. MS
I     „      .    /11 kavo     a   2"JU, ,       . a-tK)
I       „      1MI/CV  lili  vilic     .    ti" — .
Jedel vliku (lica /..i nitko it\>\. —'80, n\ juho glil. i- — N.>;i in vilic I nrtriiiin. k>i-*<Vniin ali I i<ln- lr»«'iii m roOiijfiii : 18 jiiirnv imv..ilnili "<l irlil. 1*80 do v I a. .T — U     .    Imlj-iih      .,    ,   ftO |    . 7-.V)
Svečniki iz alpake visoki 21 24 21'a/., (in H4  4 ghi. B*      8*80 2'tfQ
Domača trgovina.
Češnik & Milavec
Ljubljana, Spitalske (Lingarjeve) ulice
so priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske In moške
po najnižji coni. mi; 4
Vzorci po pošti na razpolago.
R. LANG, LJubljana (KollzeJ)
9r C "O
1
I
2
i
tovarna za inodroce na peresa in i" sto'jn<> opravo, zaloga pohištvu,
|iri|>iirin'-.i \s.iki- vrsti-
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, dlvan) in sobno opravo   7t>—5
po najnižjih cenah.
Omike m .umi podoImun poniju ziutonj 111 |in4tiiiiif priiHto.
Prodaja tudi na obroke. r izposiljanje točno.
G.Tonnies, Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
Jj       m    stroje za slamoreznice
hi 6
Prevzame  in izvršuje stav-binska in tesarska dela.
<Sted tiska i\)<%.
$ vonja $Tte^ol
■pt i pO «.«•■? rt   w.'OJO  V« f lilo
atta
H<$ 18
82 5
oalo^o ptice ti-rv in i&cVta ttt-fi točnih det
i« t»»rt v te »ttofio »po?rtjoi?rt ?#f«.    «firjiiaam vj.ifi lujlito
4j>c(a, tftata in ovilyxata točna deta
(«uonoijtrtm«).
^.•»a 2*fa it i*otJnj*jo točno in po modtfi c-iml — Smitanja na točita točno.
74 5
izdelovalec
vsakovrstnih predanih peči iz glinastih snovi.
Velika zalogu peči za notranjo ali zunanjo ali innanjo kurjavo najmočnejših, vsakokratnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča.
Lastna izdeloval niča :
Ljubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki strauon).
Adolf Hauptmann
tovarna
Meja
v Ljubljani, ■m-**
Ilnstrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
76—6
POZOr! Prijatelj, kje si kupil svoje kolo (bieikelj), da se iako dobro in lahko voziš? V Kranju pri Pavlu Bizjaku.
Tam se dobijo izvrstna kolesa, trpežna in i udi lepa. Jaz ga rabim že
tri leta, pa se raVTJO tako toče, kakor nov.    Cene SO gld.85-   do 160*— najfinejši! kolesa. 12 kil težka, i/ angleškima jekla. Dobijo se
tam tudi vse »linge stvari, ki se zraven potrebujejo. M  r, Stara kolesa od gld. 20-   do 80- .
na dunajski coii v CjaiGfjanl ......*—
yt i fO%«i* »fiivti.MHU otvinstVu jv^jo yivo in iwiji\vjo :->ilo.jo vs.-l« «:>t
miMOiota^a i m vi tkanega (>(<\aa tc*
na ci(i*(o in 2toCon\
l'a  tcvno <5Vn.-  ni.-.ln-. 72 f>
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
I'i vn in najstarejša   7.'l G
zaloga šivalnih strojev.
Tu se doblva|o vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam
svoje Isvrstne ilamoreznlee in mlatil nies, kater«* s« dobivajo vzlir mili ir.hoinosti cono.      Ceniki zastonj in poštnine prosti.
v Kranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,088.433 kron 16 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,415.490 kron 18 vinarjev. 36—11
KAR0L FL0UIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v "Kranju, glavni trpr,
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga.
Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—15
Gospodom učiteljem in prekupovaleem pri šolskih
knjigah deset odstotkov popusta. ir^i^tnji^^R^
Podpisani Mavri I Mavr, pivovaraar in posestnik v Kranju, sem imel svoja gospodarska poslopja zavarovana pri slavni ku 2
C- kr. priv.
občni zavarovalnici Assicurazioni Generali
^ v TPr^tu -i >
in sem bil vsled požara od te družbo po tukajšnjem zastopniku gospodu Josipu Golobu z zneskom K 10.000*- - v popolno zadovoljuost odškodovan. akoravno bi glasom zavarovalne pogodbe od nje niti ne imel toliko zahtevali.
Za to pošteno odškodovanje sem se čutil dolžnega, tej družbi se tukaj javno zahvaliti, akoravno je ta že občeznana in Čislana družba izjavila, da ne zahteva nikake javne zahvale.
MAVRIL MAYR
pivovarnar in posestnik.
Izdaja in zakola konsorcij «(Jorenjca i
Odgovorni urednik (Jasper Erzen.
Tiska tiskarna v Kranju.