Leto LXXII, 5t. 169 Poltnlna plačana ▼ gotovinL — Die Postgebfihr bar bezahlL Preis • Cena E 1 [IrednlStvo • oprava: Ljubljana, Kopitarjeva i leleton 33-61-23-tt. Mesečna naročnina iS lir, ca Ino-leinatvo »o lir. — Cek. ra4. Ljnb. Ijana l0.fc>0 ta naročnino ln 10.304 IS tnserate. Izključno »astopstvo ia oglase ti Italije ln Inozemstva) DPI a. A U liano. NEC lUl.lt t«>44 26 SREDA Beginn des erwarteten Feindangriffs in der Normandie Gros.se Abwchrschlacht im Ostcn mit zunehmender Heftigkeit Vcrbisscner Widerstand der Besatzung von Lublin — In Italien vveiter nur ortliche Kampfe Aus dem Fiihrerhanplquartier, DNB. 55. Juti. Das Oberkommado der \Vehr-macbt gibt bekannt: ln der Normandie traten dio Nordamerikaner gestern nordwestlicb SI. L o und siidwestlich C a r e n t a n nach heftiger Feuervorbereitung und rollenden Luftangriffen mit starkcn Kriilten zum Angril! an. In erbittertem Ringen wurde der Feind unter hohen blutigen Verlusten abgewiesen. In den friihen Morgcnstundcn des heutigen Tages begannen englische Di-risioneti im Raum von Caen nach slarkster Artilleric- und Ltiftwaffenvor-hereitung ihron dort er>varteten Angritf. Es cntwicke!ten sich schwcre Kaniple, die laufend an Heftifikeit zunchmen. In der Nacht grilfen »chwere Kampf-flugzeuge voin Feind hclegte Ortschafteu im Landekopf, feindliche Bereitstellun-gen und den Nachschubverkp'.ir mit gu-ter Wirkung an. Im Seegehiet west|ich R r e s t wurde ein fcindlicher Zerstorer heschadigt. Uber dem Landekop! und den besetzten Westgcbieten verlor der Feind 21 Flugzeuge. Im franzosischen Raum wurden hei Sauberungsunternehmen 7» Terrori-strn im Kampf niedcrgemaeht. Das schwere Vergeltnngsfeuer auf London lialt an. In Italien liihrte der Gegner ge-Mern zahlreiehe ortliche Angrilfe ini Kaum von Pisa, iistlich Pentedera und mit stiirkeren Kraften ostlich und nordostlich Poggihonsi, sowie nordlich Citta d i Castello. Er wurdo iihprall verlustreich abgctvipscn. Nordlich Citta di Castello in unsere Stellungen pingphrnrhene Feind wurde im Gegpn-angrilf wioder zuruckgewnrfen. Deutsrhe Schneilboote besrhiidigten vor der Dalmatinischen Iviiste ein britisches Torppdoboot schwer. Im Osten geht die erosso Almehr-fehlapht zwisrhPn dem oberen D n j e s » r iind dem Finnischen M e e r b u s e n mit zunehmender Heftigkeit weiter. In Galizicn scheiterten zahlreiehe, K bojem na invazijskem bojišču von Panzern und Schlachtfliegern unterstiitzte Angriffe der So\vjcts am zahen Widerstand unserer taplercu Grenndiere. In beweglich gefiihrtcn kampfen vvarfen Panzerverbande feindliche Angriffsgruppen an inehreren Stellen unter Abschuss zahlreieher Panzer zuriick. liti Stadtgebiet von Lein-berg wird vveiter erbittert gekiimpft. Zwischen Bug und W e i c h s e I dauert der starke feindliche Druck an. Die Besatzung von Lublin leistete dem mit iiberlegenen Kraften von allcn Seiten anstiirmenden Feind verbissc-nen Widerstand. Nordvvestlich Brest-Litowsk vvurden mehrere Briicken-kopfe der Bolsehewisten auf dem West-uTer des Bug im Gegenangriff besci-tigt. Zwischen Bialystok und G rodit o so-wic nordostlich Kauen scheiterten alle Durchbruchsversuche der So-\vjets in harien Kampfen. An der Front von Diinaburg bis zum Finnischen Meerbusen bra-ehen zahlreiehe von Panzern und Schlachtlliegcrn unterstiitzte Angriffe des Feindes verlustreich zusammen. 56 feindliche Panzer vvurden nbgc-schossen. In eiuigcn Einbruchsstelien sind dic Kampfe noch im Gange. Dic Luftwaffe fiihrte auch gestern mit starken Schlachtfliegerverhiinden laufend Tiefangriffe zur Unterstiitzung der Erdtruppen und vernichtetc dabci weitere 59 sowjetischc Panzer. In Luftkampfen und durch Flakartil-lerie verlor der Feind 54 Flugzeuge. In der Nacht vvaren Icindliche Trupprnansammlungcn und Bereitstcl-lungen iin Raum von Lublin das Angrilfsziel schwerer Kampfflugzeugc. Nach Tagesvorstiissen feindlichcr Jagdflicger in den siidwestdeutschen Raum fiihrte cin britiseher Bomber-vcrbnnd in der Nacht einen Terror-angriff gegen Stuttgart. Einige feindlichc Flugzeuge warfen ansscrdem Bomben auf Berlin und auf Orte iu Ost-preussen. 15 feindliche Flugzeuge wur-den abgeschosscn. Stockholm, 24. jul. Angleška javnost je vznemirjena nad obnašanjem Mont-gommeryja v Normandiji. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Nya Dagligt Allehanda«, so stavili v Angliji veliko upanje na prodor, ki sc je sedaj izkazal le kot napredovanje, ki znaša komaj 10 kilometrov. Vsi vojaški opazovalci v Londonu niso prepričani, da je glavna krivda počasnega napredovanja v slabem vremenu. Britanski vojaški opazovalci izjavljajo, da jc močno Rommclovo topništvo, predvsem 88 mm topovi, zaustavilo britansko ofenzivo, tako da ima sc- Prišefek pričakovanega sovražnega napada Velika obrambna bitka na vzhodu z naraščajočo silovitostjo — Zagrizen odpor lublinske posadke — V Italiji le krajevni boji Fiihrcrjcv glavni stan, 25. jul. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V Normandiji so pričeli Amerikanci včeraj po silni topniški pripravi in (talnih zračnih napadih z močnimi silami z napadom severnozapadno od St. L o - j a ter jugozapadno od C a r e n -t a n a. V ogorčenih bojih je bil sovražnik odbit z visokimi krvavimi izgubami. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so pričele angleške divizije na področju Caena po najmočnejši topniški in letalski pripravi s svojim tam pričakovanim napadom. Razvili so se težki boji, ki stalno naraščajo na silovitosti. V noči so napadla težka bojna letala z dobrim uspehom od sovražnika zasedene kraje na predmostju, sovražna zbirališča ter oskrbo. Na morskem področju zapadno od Bresta je bil poškodovan nek sovražni rušilec. Nad predmostjem in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je izgubil sovražnik 21 letal. Na francoskem področju je bilo pri očiščevalnih podvzetjih uničenih v boju 75 teroristov. London nadalje obstreljujemo s težkim maščevalnim ognjem. V Italiji je izvedel nasprotnik včeraj številne krajevne napade na področju P i s e , vzhodno od P o n t e d e r e ter z močnejšimi silami vzhodno in severnovzhodno od P o g g i b o n s i i a ter severno od C i 11 a d i C a s t e 11 o. Bil je povsod odbit z velikimi izgubami. Sovražnik, ki je vdrl severno od Citta di Castello v naše postojanke, je bil v protinapadu zopet vržen nazaj. Nemški hitri bojni čolni so poškodovali pred dalmatinsko obalo nek britanski torpedni hitri bojni čoln. Na vzhodu se nadaljuje velika obrambna bitka med zgornjim D n j e -strom in Finskim zalivom z naraščajočo silovitostjo. V Galiciji so se izjalovili številni sovjetski napadi, ki so jih podpirali oklepniki in borbeni letalci ob žilavem odporu naših hrabrih grena-dirjev. Oddelki oklepnikov so vrgli v okretno vodenih bojih sovražne napadalne skupine na več mestih na/aj, potem ko so uničili številne oklepnike. V mestnem področju Lvova traja ogorčena borba še naprej. Med B u g o m in V i s 1 o traja še nadalje močan sovražni pritisk. Posadka L u b 1 i n a jc nudila ogorčen odpor sovražniku, ki je s premočnimi silami napadal z vseh strani. Severno-zahodno od Brest-Litovska je bilo odstranjenih v protinapadu več boljševiških predmostij na zahodni obali B u g a. Med B i a 1 i s t o k o m in G r o d n o m kakor severnovzhodno od Kovna so se v hudih bojih izjalovili vsi prebijalni poskusi Šovjctov. Na bojišču od D v i n s k a do F i n -skega zaliva so se zlomili številni sovražni napadi, ki so bili izvedeni s podporo oklepnikov in borbenih letal. 56 sovražnih oklepnikov je bilo uničenih. Na nekaterih vdornih mestih so boji še v teku. I Letalstvo je izvedlo tudi včeraj z Fiihrerjeva zahvala Fiihrerjev glavni stan, 24. jul. Ftthrer sporoča: Ob priliki napada, ki je bil izvršen proti meni in proti mojim sodelavcem, je prišlo iz vseh krogov nemškega naroda, posebno od stranke in vojske, toliko čestitk in izjav zvestobe, da moram tem potom vsem, ki so se me te dni posebno spominjali, izreči svojo in svojih tovarišev najprisrčnejšo zahvalo. Adolf Hitler. Nemški vojaki v severni Finski Fiihrerju Helsinki, 24. julija. V imenu nemških vojakov gorske armade v severni Finski je naslovil njen vrhovni poveljnik, generalni polkovnik Rendulic na Fuhrerja naslednjo brzojavko: >Moj Fuhrerl Možje mojo gorske armade in jaz smo z globoko hvaležnostjo izvedeli, da je dobrotljiva in modra Previdnost obvarovala Vas, moj Ftihrer, pred posledicami sramotnega napada. Mi nemški vojaki na najsevernejšem bojnem področju Evrope zagotavljamo Vam, moj Fiihrer, našo nezlomljivo zvestobo ter Vas pozdravljamo s fanatičnim navdušenjem. Naj živi Velika Nemčija in njen ljubljeni Fiihrer!< Generala Korten in Brandt podlegla poškodbam Berlin. 24. julija, šef geueralnega štaba letalstva generalni polkovnik Uiinter Korten ter prvi generalštabni častnik v operativnem oddelku generalnega štaba vojske generalni major Heinz Brandt, sta podlegla poškodbam, ki sta jih dobila ob priliki napada na FUhrerja. Kakor je bilo že javljeno, ie umrl že takoj na dan atentata težko rauicni sodelavec lleinrich Bcrgcr. Nemški pozdrav tudi v vojski Fiihrerjev glavni stan, 24. jul. Reichs-maršal velikoncmškega Reieha je kot po činu najstarejši častnik nemške vojske istočasno v imenu generalleldmaršala Keitela in velikega admirala Donitza javil Fiihrerju, da so zaprosili vsi deli vojske ob priliki njegove rešitve, da bi smeli uvesti v vojski nemški pozdrav, kot znak nezlomljive zvestobe do Fiih-rerja ter najožje povezanosti med vojsko in stranko. Fiihrer je ugodil želji vojske ter je dal svojo potrditev. S takojšnjim učinkom stopa sedaj v veljavo namesto pozdrava s položitvijo desne roke na pokrivalo, pozdrav z nemškim pozdravom. daj Ie krajeven pomen. Montgommery sc je bal, da bi izgubil v nemškem zapornem ognju britanska borbena vozila ter jih jc zaradi tega umaknil. V časopisu »Deily Mail« piše Liddell Hart, da je iz vseh komentarjev jasno razvidno, da so v Angliji nezadovoljni s taktičnimi metodami Montgommeryja. Berlin, 24. julija. Vojni poročevalec DNB-ja na zapadu javlja: Nemško vodstvo je izrabilo odmor, ki jc nastal zaradi visokih sovražnih izgub in zaradi slabega vremena na invazijskem bojišču. Med tem so bile pripeljane na bojišče rezerve, ki bodo z ojačenim odporom nasprotovale nameram generala Scnmpseya, vrhovnega poveljnika 2. angleške armade, ki hoče pričeti na predmestju vzhodno od reke Orne z novim velenapadom. Na tem področju je zbranih najmanj 10 britanskih divizij, med njimi tudi gardna-oklepniška divizija. Gardna-oklepniška divizija, od katere so Nemci zajeli že mnogo ujetnikov, je elitna divizija, ki bi jo verjetno štedil Eisen-howcr za važnejše nastope, če ne bi bilo tako velike obrambe čet na invazijskem bojišču. Ob pričetku 8. invazijskega tedna je ugotovljeno, da je izgubil sovražnik nič manj kot 2500 oklepnikov ter ravno toliko drugega gradiva ter da so tudi njegove krvave izgube nepričakovano visoke. Berlin, 24. julija. Z včerajšnjim pod-vzetjem na področju južno od Maltota so hoteli Angleži očividno ugotoviti položaj ter moč novih nemških zapornih postojank. Ta sunek je podpiralo močno topniško streljanje. Pred nemško glavno bojno črto jo obležalo 10 razbitih ali gorečih britanskih oklepnikov. Ustočaeno je bilo izvršenih zopet več napadov proti višini 112 severovzhodno od Kscjuava, ki pa so se zrušili v nemškem ognju. Te krajevna napade, ki so bili omejeni na zelo ozek |)tostor, je izvedel nek britanski bataljon, ki je utrpel pri tem tako visoke izgube, da 60 je le malo njegovih mož lahko vrnilo na izliodne postojanke. Obojestransko topniško delovanje nadalje narašča ter se je sedaj razširilo tudi na odsek zahodno od Vire. Tu so bili zelo uspešni nemški izvidniškt podvigi. Pri enem teh napadov so uničili Nemci s podporo težkega brzostrelnega orožja nek ameriški polk. Na bojnem odseku severno od cestnega križišča pri Periersu so uničili Nemci v času od 15. do 22. julija 58 ameriških oklepnikov najnovejše vrste, sestrelili samo s pehotnim orožjem preko 13 letat ter zajeli razen tega številne ujetnike. Kakor kaže, jo dokončalo vrhovno poveljstvo 2. britanske armade s svojimi pripravami za nameravani novi velenapad s področja vzhodno in južno od Caena. V pretekli noči so dovedli Angleži na obalnem pasu med izlivoma rek Orne in Seulles nova ojačenja. Pri tem so jih močno motila nemška bojna letala. Izkrcanje je ščitil večji oddelek britanskih vojnih ladij. močnimi oddelki borbenih letni neprestane nizke napade s podporo četam na zemlji ter uničilo pri tem nadaljnjih 59 sovjetskih oklepnikov. Sovražnik jc izgubil v zračnih bitkah in z obstreljevanjem protiletalskega topništva 54 letal. V noči so bila sovražna zbirališča čet in pripravljalni položaji na področju L u b 1 i n a napadalni cilj težkih bojnih letal. Po dnevnih sunkih sovražnih lovskih lctalcev na j u g o z a h o d n o nemško področje je izvedel nek liri tnnski bom.hniški oddelek ponoči strahovalni napad na Stuttgart. Nekaj sovražnih letal je odvrglo razen tega bombe na Berlin in kraje vzhodne Prusije. Sestreljenih jc bilo 15 so vružnih letal. Velebitka na področju Lvova Berlin, 24. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih na vzhodnem bojišču: Velebitka na področju Lvova in Karpalskega predgorja se je stopnjevala včeraj do posebno silovitosti. Medtem ko so bili madžarski honvedski oddelki severno in severovzhodno od Karpatov v ogorčenih bojih z močnimi motoriziranimi sovjetskimi edinicami, so nemške čete vzhodno in severovzhodno od Lvova krvavo zavrnile silne boljševiške napade. Vendar se je posrečilo sovjetskim oklepni-škim klinom, da so z juga in zahoda prodrli do Lvova. Nemška posadka se je združila v mestni sredini ter se je uspešno upirala vsem nadaljnjim napadom. Pri tem je uničil nemški obrambni ogenj l!l sovjetskih oklepnikov in 13 napadalnih toj)ov. Nekemu drugemu sovjetskemu napadalnemu oddelku se je posrečilo severno mimo Lvova prodreti do Sana. Poskus te skupine, da bi zavzela mesto Jaro-siav, so je zrušil z velikimi izgubami za sovražnika. Sovjetski oddelld, ki so severno od Jaroslava prekoračili San, so bili v protinapadu uničeni. Pri tem so padle v nemške roke poteg številnih ujetnikov tudi velike količine orožja, med njimi 7 oklepnikov ter 4 izvidniški oklepniki. Na severnem odseku tega napadalnega področja se je obdržala nemška posadka Lublina kljub vsem osredotočenim napadom močnejših boljševiških sil, ki so utrpele pri svojih neprestanih napadih na nemške zaporne postojanke nenavadno visoke krvave izgube. Včeraj je bilo v bojih za Lublin uničenih 39 oklepnikov. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je posebno uspešno poteklo nekaj nemških napadalnih podvzetij. Pri tem se je posrečilo nemškim četam odstraniti neko sovjetsko predmostje ob Bttgu. Posadka je bila uničena. Pri drugih nem- ških protinapadih so Nemci zamašili vrzeli, pri četner 60 bile obkoljene močnejše sovjetske bojne skupine, ki bodo sedaj uničene. V dobro namerjenem ognju nemške obraimbe in 6 podporo nemških letalskih oddelkov so se zrušili ponovni boljševiški poskusi, napasti novo bojno črto. Nek oddelek nemških borbenih letal je pri tem uničil 13 težkih oklepnikov, nek pontonski most ter približno 200 vozil. Na severnem delu vzhodnega bojišča se nadaljuje močan sovjetski pritisk na področju Vilkomirja, ne da bi se pri tem posrečilo Sovjetom razbiti nemški obrambni 6istem. V obrambi in s protinapadi sta bili tu uničeni glavnini dveh sovjetskih strelskih divizij ter 1 oklepni-ška brigada. Živahni boj i so sc razvili nadalje na jezerskem področju jugovzhodno od Dvinska, pri čemer so bile po večurnih ogorčenih bojih odmaknjene nemške črto za tri kilometre proli severu. Na velepodročju med Dvinskom in Pej-puškim jezerom pa se je zrušila večina sovjetskih napadov že pred nemškimi postojankami. Nemški premiki čet na zbirališča in na skrajšane bojne črte potekajo povsod po načrtu kljub močnemu boljševiškemu pritisku. Skupno je bilo uničenih včeraj na severnem odseku vzhodnega bojišča 53 sovjetskih oklepnikov. Berlin. Boj za Lvov se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Nemške čete so nudile zagrizen odpor sovražniku, ki je vdrl v mesto z juga. Predvsem so ga ovirale pri dovozu novih sil ter ob mestnem robu odbile vse napade nn obeh straneh vdornega mesta. Njihov odf>or je bil toliko trdovratnejši, ker so ga z vzhoda podpirale lastne silo, ki so tudi tam odbilo večkrat napadajoče«a sovražnika. Z italijanskih bojišč Berlin, 24. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih na italijanskem bojišču: Včeraj so se ntočno ojačili krajevno omejeni angloameriški napadi, vendar niso nikjer prekoračili okvira večjih izvidniških sunkov. Na področju južno od Firence, oziroma severno od Poggibonsija se je opazila že ustanovitev glavnega težišča nove britanske veleofenzive. Danes zgodaj zjutraj so Britanci že z močnim topniškim ognjeni obstreljevali nemške zaporne postojanke, kmalu nato pa je sledilo več z oklepniki podprtih britanskih napadov. Prišlo je do silnih, deloma zelo ogorčenih bojev, med katerimi so je posrečilo Angležem, da so dosegli nekaj manjših vdorov. Nemci pa so pričeli takoj nato s protinapadi ter odstranili vdor- na mesta. Med temi boji so izgubili Angleži 11 oklepnikov ter utrpeli občutne izgube. Tudi na odseku na obeh straneh Tibere so odbili Nentc.i vse sovražne poskuse vdreti v njihove zaščitne postojanke, pri center so utrpeli napadalci zelo težke izgube. Vzhodno od Tibere so pridobili Britanci z močnim napadom nekaj ozemlja. Tu so še v teku boji. Medtem ko imajo boji na vzhodnem krilu bojišča sedaj ustaljen značaj, se nadaljujejo premiki na zahodnem krilu na obalnem področju Ligurskega inorja. Na cesti, ki vodi iz Cascine proti Pisi, so se odmaknile nemške čete v bojih zopet nekoliko proli severozahodu. Izjalovili so se ameriški poskusi, prodreti nemške zaščitne postojanke. Turčija odklanja vojno General Rosener zeichnet den Oherlcutnant Ftirlan und Haupt- Glttckwilnsche des General Rtisener mnnn Mpnič.min mit členi KrieKsvcrdienstkreuz aus. — Ge jjandcsTvehrmanner. — fion mann Meničanin mit dem Kriegsvcrdienstkreu tera! Rosener pripenja voinl zaslužni kriipp, nad poročniku Furlana (spredaj) in stotniku Meničaninu, zur Beforderting der _ General Rosener čestita domobrancem k napredovanju. Ankara, 25. jul »Tasviri Efkiar« se bavi s člankom washingtonskega časopisa »Evening Star« o zadržanju Turčije ter navaja ugotovitev tega ameriškega časopisa, da ni pričakovati turškega vstopa v vojno, ker so Turčijo nezadostno zalagali z orožjem. Ta izjava, tako pripominja turški list, dokazuje, da Turčija ni v stanu udeležiti se vojne z vojnim gradivom, s katerim sedaj razpolaga. Upati je, da bodo tudi ostali ameriški časopisi zavzeli isto stališče kot »Evening Star« ter da ne bodo več razpravljali o vstopu Turčije v vojno. Bukarešta. Turčija, ki jo danes pozivajo, da opusti svojo nevtralnost, ne more pri tem preiti preko poljskega primera, tako izjavlja Seicaru v listu »Cu-rentul« glede turške politike. Jasno je, da zahteva danes Anglija od Turčije stvari, ki bi nujno potegnile Turčijo v vojno. Angloameriška diplomacija razpravlja pri tem s Turčijo o problemu bodočega miru, pri katerem bo igrala oja-čena Sovjetska zveza odločilno vlogo v jugovzhodnem področju. Pri tem poudarjajo, da bi imela nevojskujoča Turčija težak položaj napram zmagoviti Sovjetski zvezi. Šeicaru pa zastopa nasprotno mnenje, da bi imela Turčija na vsak način težak položaj v slučaju zmage Sovjetske zveze. »Ali lahko morda prisilijo zmagovito Sovjetsko zvezo, da spoštuje prevzete obveznosti? Kako spoštujejo v Sovjetski zvezi sprejete obveze se vidi sedaj, ko nameravajo Sovjeti vdreti v Poljsko.« Paoež svari pred komunizmom Helsinki. »Aftonpostenc se bavi v današnjem uvodniku s papeževim svarilom pred komunistično nevarnostjo v Italiji, ki prevladuje na vseh ozemljih, ki so jih zasedli zavezniki. Že samo dejstvo, izjavlja »Aftonposten<, da se je čutil papež dolžnega podati takšno javno izjavo, dokazuje, kaj mislijo v Rimu o novih gospodarjih. Argentina odpoklicala veleposl. USA Storkholm, 25. julija. Kakor javlja agencija Reuter iz Buenost Airesa, jo sklenila argentinska vlada odpoklirati svojega veleposlanika v VVashingtonu Escobarja. \ SS Gruppenfuhrer gen. Rosener na obisku pri udarnem domobranskem bataljonu Prva domobranska napredovanja in odNkovanla Ljubljana, 25. julija. V zadnjem časi! sta tolovajskim skupinam na Dolenjskem povzročala posebno hude in občutne izgube domobranska udarna bataljona, ki ju vodita stotnik Dušan Mcničanin in major Križ. Ni bilo skoro dneva, da ne bi domobranci pod vodstvom svojih poveljnikov podili komunističnih gozdovnikov iz kraja v kraj in jih vedno znova opozarjali na skorajšnje popolno uničenje tolovajstva v naši pokrajini. S svojimi prodornimi sunki v jedra tolovajskih skupin sta dolenjska domobranska udarna bataljona že postala strah in trepet morilcev slovenskih življenj in uničevalcev našega narodnega premoženja. Zato je ta udarna domobranska bataljona prav posebno spremljala hvaležnost tako težko prizadetega naroda; kjer koli se je udarni bataljon pojavil, je njegov prihod vedno pomenil, da tolovajev tja več ne bo, ker so že prenckaterikrat bridko občutili njegovo udarno silo. Meničaninov udarni bataljon pa je dobil včeraj tudi najvišje priznanje od samega SS-Gruppenfiihrerja, g. generala Rosenerja, ki ga je obiskal v spremstvu svojih štabnih oficirjev, poveljnika slovenskega domobranstva podpolkovnika Krenerja in zveznega oiicirja podpolkovnika Balkcja. Udarni bataljon je pričakovat visokega gosta na svojem sedanjem položaju nekje na Dolenjskem. Domobranci so bili skupno z nemškimi vojaki strumno razporejeni na določenem prostoru. Pred njim je bila tudi domobranska godba, ki je ob prihodu SS-Gruppenfiihrerja zaigrala pozdravno koračnico. Medtem je g. generalu Rosencrju najprej raportiral g. Hauptmann Schumacher, nato pa g. major Križ. Gospod general je zatem v spremstvu poveljnika slovenskega domobranstva gosp. podpolkovnika Krenerja, zveznega oficirja podpolk. gosp. Bal-keja in Hauptmanna gosp. Schumacherja obšel bataljon. Po vojaškem pregledu nemških in domobranskih borcev proti tolovajem je stopil, obkrožen od svojega spremstva, pred domobrance ter jih pozdravil z nagovorom, v katerem je med drugim poudarjal: Iz govora generala Rosenerja »Slovenski tovariši! Dne 20. aprila tega leta ste v Ljubljani in na ostalih postojankah prisegli, da se boste ob strani nemškega vojaka borili proti ban-ditom na svoji zemlji. Vem, da so vas zaradi tega mnogi zasovražili, mnogi so vas tudi prezirali, toda vi ste vztrajali na svojih mestih in se držali dane pri- sege. Zato tudi vem, da se na vas tu lahko zanesem. Iz tega razloga nameravam sedaj tudi povišati nekatere domobrance v višje čine ter jim podeliti hrab-rostna odlikovanja za neustrašeno zadržanje v borbah proti banditom. To pa naj bo samo začasno priznanje. Ko bo ta vojna končana in bo zopet napočil mir, vam bom pa dal vse to, kar sem vam svoječasno obljubil. Marsikateremu od vas so band^i iz gozdov pobili očeta ali mater, brata ali sestro. Tega sc vedno zavedajte in imejte stalno pred očmi, da je to krivico treba maščevati in do temelja iztrebiti ban-ditstvo. Od vas, domobranci, pa za dosego tega cilja zahtevam brezpogojno poslušnost in disciplino.« Napredovanja v slovenskem domobranstvu Govor gosp. SS-Gruppenfiihrerja je sproti prevajal g. podpolkovnik Krener ter so ga domobranci z odobravanjem vzeli na znanje. Pred gospoda generala Rosenerja so bili nato pozvani: višji domobranski narednik Stanko Babič ter domobranci: Zupančič, Krnič in Križaj. Višjega domobranskega narednika Stanka Babiča je SS-Gruppenfiihrer povišal v čin domobranskega poročnika, domobrance Zupančiča, Krniča in Križaja pa za domobranske podnarednik«. Vsakemu je gosp. general osebno čestital k povišanju ter je z njimi izmenjal nekoliko toplih besedi, s katerimi jih je pohvalil za dosedanje vestno izpolnjevanje vseh domobranskih dolžnosti ter jih je pozval, naj ostanejo taki tudi v bodoče. Prvi odlikovanci Po povišanju prvih domobrancev v višje čine je gosp. SS-Gruppenfiihrer odlikoval tudi večje število domobrancev iz udarnih bataljonov, ki so se posebno izkazali v borbah proti tolovajem. Kot prvima častnikoma slovenskega domobranstva je gosp. general Rosener pripel na prsa visoko nemško vojaško odlikovanje: Vojni križ za zasluge II. stopnje stotniku Dušanu Meničaninu in nad-poročniku Dragotinu Furlann. Obema je predočil pomen tega odlikovanja ter jima je k njemu toplo čestital. Pred bataljonsko vrsto se je medtem razvrstilo 108 domobrancev, ki so za svoje junaštvo v borbah proti tolovajem prejeli od g. SS-Gruppenfiihrcrja hrab-rostno odlikovanje za borbo proti bandi- »Volkischer Beobachter« k bitki na vzhodu Berlin. 25. jul. Pod naslovom »Obrambna bitka na vzhodu« pišo »Volkischer Beobachter« med ostalim: Obrambna bitka divja sedaj z izredno silovitostjo na vsem področju vzhodnega bojišča od Pskova pa do severnega karpalskega predgorja. Le na južnem karpalskem predgorju in v Romuniji vlada za enkrat še mir. Glavna 6mer sovjetske ofenzive ni naperjena sedaj, kakor v preteklem letu, proti jugu, marveč proti zapadu. Cilj te ofenzive je brez-dvomno velika odločitev na ozemlju Generalne gubernije. Naravno ne more sama hrabrost borečih se čet za dolgo zadržati sovražnika. Toda k temu pridejo in bodo še prišli sklepi vrhovnega vodstva. Zaradi moči sovražnikove ofenzive se ne morejo Nemci zadovoljiti z ukrepi, ki bi zadostovali pod prejšnjimi okolnostmi, kakor posamezno pošiljanje rezerv na bojišče. Takšni ukrepi 60 lahko tudi sedaj na mnogih mestih fiotrebni in koristni, ven- dar zavisi odločitev obrambne bilke od velikopoteznih ukrepov. Ti ukrepi bodo obstojali predvsem v tem, da bodo zbrane na sedanjo bojno črto nove močne sile, ki bodo potem sprejele umikajoče oddelke ter skupno z njimi kot močne bojne skupino dokončno zaustavile sovražnika. Kje se bo nahajala ta nova bojna črta, jo odvisno predvsem od časa, ki je potreben za zbiranje rezervnih oddelkov in od ocenitve nadaljnjih eil sovražnikove ofenzive. Temu primerne priprave so sedaj v teku. Dokler ne bodo dokončane, se bo morala bojna črta nadalje izmikati sovjetskemu pritisku v elastični obrambi, v menjanju med umikom in krajevnimi protisunki med odmikom in trdnim odporom. Naloga ni lahka. Vsak na bojišču in v domovini ve, da je položaj zelo napet. Toda odpor bo olajšan s strnjeno enotnostjo bojišča in domovine ter z voljo nasprotovati smrtni nevarnosti z vsemi združenimi silami. Sovor švicarskega zveznega predsednika Bern. 24. julija. Zvezni predsednik dr. Stampfli je imel v nedeljo v Dor-nacliu (Kanton Solothurn) ob priliki sj>o-minske svečanosti za bitko pri Dornachn nagovor. Ravno v tej zgodovinski dobi, tako je izvajal predsednik, v dobi, ko Je bilo več narodov proti njihovi volji potegnjenih v vojno in izpostavljenih najtežjim preizkušnjam in ko tudi nam ni bil) prihranjeno zaskrbljeno vprašanje, ali ne bo tudi nad naš narod prišla siična katastrofa, je potrebno, da se spomnimo na lastne sile. Pri vseh teh razdiralnih silah, ki so se razvile v tej novi vojni, ne bi bilo čudno, če bi se pojavil dvom o izgledu uspeha lastnega odpora. Takšen dvom pa najlažje preprečimo, če se spomnimo na zgodovino, ki je polna doka/.ov, kaj zmore svobodoljuben in hraber narod v urah največje nevarnosti za obstoj njegove svobode jn neodvisnosti. Ne smemo zapasti v nevošč-ljivost, neenotnost in prepirljivost. Polo- žaj. v katerega nas je dovedla ta vojna, tega kralkomalo ne dovoljuje. Nad vsemi političnimi, socialnimi in gospodarskimi različnostmi mnenj moramo imeti pred očmi vedno višjo celoto. Ne sme nastati noben prepad med narodom in oblastmi. Vlada se mora zanesti na narodovo disciplino. Narod pa mora imeti zaupanje do svoje vlade, da ne omejuje več in dalje njegovih pravic in svoboščin, kolikor je to potrebno za ohranitev skupnosti in njegovega blagostanja. Zvezni svet mora apelirati na to zaupanje, ker mu ohranitev državnih koristi ne dovoljuje vedno, da bi razjašnjeval svoje prepovedi in ukaze pred širšo javnostjo. Ne oziraje se preveč na inozemske vplive. Ti so predvsem propagandnega značaja ter ne služijo dobrobitu Švice, marveč zasledujejo povsem druge cilje. 2e večkrat v preteklosti je bila s takšnim vmešavanjem povzročena naši deželi velika škoda. Poljski emigranti in »osvobodilni komite« 2eneva, 25. jul. Kakor javlja agencija Reuter, je označila poljska emigrantska vlada v Londonu v neki »uradni izjavi« v ponedeljek popoldne ustanovitev poljskega komiteja za narodno svoboditev v ozemljih, ki so jih zasedli Sovjeti kot »poskus peščice uzurpatorjev, ki hoče predpisati poljskemu narodu politično vodstvo, ki je v nasprotju z veliko večino naroda«. Katoliški nauk in komunizem sta nezdružljiva Milan, 25. julija. Guverner papeževih palač, pater Cordovan, piše, kakor poroča italijansko časopisje, v nekem članku vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, da sta katoliški nauk in ko- munizem i>ovsem nezdružljiva. Katoliška dogma ima svojo lastno moralo, piše v tem članku, ravnotako kot sla historični materializem in njegova praktična izvedba vodena po lastni ideologiji. Komunizem skuša postaviti na drugo mesto ali pa popolnoma odstraniti moralne nauke katoliške cerkve. Če ne bo sedaj ustanovljena skupina »katoliških komunistov« osnovno spremenila svojega zadržanja, bo stavila na kocko ves katoliški nauk. tom. T oodlikovanje je g, general Rosener pripel tudi g. Hauptmannu Schu-macherju ter nemškima vojakoma Schnei-derju in Pfeiferju. Dobila sta ga poleg že omenjenega odlikovanja tudi stotnik Me-ničanin in nadporočnik Furlan. Govor poveljnika podpolkovnika Krenerja Po končani razdelitvi odlikovanj je domobrance nagovoril njihov poveljnik g. podpolkovnik Krener s sledečimi besedami: »Domobranci! Danes se je zgodilo prvič odkar obstoja slovensko domobran-stvo, da ste bili odlikovani za svojo hrabrost v boju z banditi, prejeli tudi prva visoka nemška odlikovanja ter tudi napredovali v višje čine. V tem trenutku gleda na vas z zadovoljstvom in veseljem ves slovenski narod, ki nas podpira v borbi proti banditom, Ponosen je na vas, ker gleda v vas poroke za skorajšnje dokončno uničenje banditov na naši zemlji in zagotovitev srečne dobe miru, ko se bo zopet blagostanje vračalo v naše domove. Zahvaljujem ee vam za ves trud In hrabrost ter vas naprošam in od vas tudi zahtevam, da ostanete poslušni in disciplinirani tudi v bodoče. V tem trenutku pa smatram za svojo posebno dolžnost, da se zahvalim gospodu SS-Gruppenfiihrerju za ves njegov trud, njegovo dobro voljo in sploh za vse, kar je do sedaj storil za domobrance in za slovenski narod. Vedeti namreč moramo, da brez njega slovensko domobranitvo ne bi bilo to, kar je danes in ne bi moglo tako uspešno uničevati komunističnih krvolokov na naši zemlji. V svojem lastnem imenu in v imenu slovenskega domobranstva ga naprošam, naj bo tolmač zahvale vsega slovenskega domobranstva na najivšjih mestih z vso naklonjenostjo, katere je bilo do sedaj deležno in za prva visoka odlikovanja, ki so bila danes podeljena našemu domobranstvu. Gospoda SS-Gruppenfiihrerja tudi naprošam, naj ohrani svojo naklonjenost slovenskemu domobranstvu in slovenskemu narodu še v bodoče, da bo največji sovražnik našega naroda, krvavo komunistično banditstvo, na naii zemlji dokončno zatrto in uničeno.« Za izvajanja g. podpolkovnika Krenerja se je gospod SS-GruppenfGhrer zahvalil ter mu je obljubil vso naklonjenost in podporo slovenskemu domobranstvu še za v bodoče. Gospod SS-Gruppenfiihrer jc zatem ostal še dalje časa med domobranskimi častniki, domobranci in nemškimi vojaki, es z njimi prisrčno in prijateljsko pogovarjal ter se zanimal predvsem za poteke zadnjih uspešnih bojev s tolovaji. Navdušeno pozdravljen od celotne posadke se je nato vrnil na svoje službeno mesto. Amsterdam. Kakor poroča britanska poročevalska služba, je obsodilo izredno mornariško vojno sodišče v Aleksandri ji zopet dva grška mornarja na smrt vsled upora na grški ladji »Iphestos«. Ladja, ki je bila natovoriena z živili in ki je plula v spremljavi, je bila vsled tega upora izgubljena. GOSPODARSTVO Nemško-brvatska trgovina in cene Ker je med nemškimi in hravtskimi cenami zaradi dviga cen na Hrvatskem velika razlika sta se Nemčija in Hrvatska dogovorili za poseben postopek pri izravnavi cen. Na splošno so bile nemške cene po stanju aprila 1941 preračunane za Hrvatsko na petkratno višino. Ker pa jc tudi nova ceaa še vedno pod hrvatskim nivojem cen, je bilo dogovorjeno še dopolnilo nad 60 odst nemške izvozne cene. Tako se računa: blagovna cena franko nemška meja (kar je treba transferirati v Nemčijo) 500 mark, dodatek v smislu hrvatsfconemškega sporazuma 300 mark, skupna cena 800 mark. Nekateri za Hrvatsko važni predmeti ne bodo upoštevani, drugi pa zopet v višjem odstotku. Sporazum je stopil v veljavo dne 15. aprila, vendar pa se izjemoma dovoli na že perfektuirane zaključke uveljavljene šele s 25. aprilom 1944. Sijajen uspeh domobrancev pri Metnaju Višnja gora, 21. julija. Včeraj je krenil domobranski vod iz Stične preko Metnaja proti nemški meji v dobri veri, da ne bo brez uspeha. Fantje so namreč vedeli, da se skriva v tem kotu neka) terencev, ki so preteklo nedeljo usmrtili spet dva domača fanta. Preden so ju umorili, so ju strahotno mučili. Bila sta to Gironija Albin in Kamnikar Ignacij, ki sta prišla na obisk z Gorenjskega k svojim domačim. Patrulja je napredovala od Metnaja proti Gorici, Osredku in Pristavi skozi gozd, da je ni mogel kdo opaziti. Pod Pristavo se je oddelila od voda de3etina s pogumnim podnarednikom na čelu. Namenili so se pregledati dolino Šentviškega potoka in Dolgi Kal pod vasjo Debeče tik ob nemški meji. Domobranci dobro vedo, da se na takih krajih prav rade zadržujejo manjše skupine tolovajev v prepričanju, da jih tod no bo nihče motil. Desetina je kmalu naletela na zapuščeno taborišče, kar ji je vlilo upanja. Nedaleč odtod je opazil podnarednik, da mole iz gostega leskovega grmovja moške noge. Opozoril je desetino, ki se je približala leščevju na nekaj metrov. Ne oziraje se, k kakšnim številom komunistov imajo opraviti so odprli v gosto grmovje silovit ogenj, pod katerim je takoj padlo šest komunistov. Nekaj jih je uteklo « niso mogli odnesti s seboj prav nič drugega, kakor svoje dolge noge. Nekateri med njimi so bili ranjeni. Bežeči niso odgovorili niti z enim strelom. Na mestu, kler so počivali, so pustili tako bogat plen. kakor se le redko primeri. Med padlimi je bil sam bataljonski politkomisar Melik Ivan, rojen 5. IV. 1922 Z Goriškega Nova maša. V nedeljo 18. julija Je v goriški kapucinski cerkvi pel novo mašo p. Metod Ožbot, doma iz Mirna. Bila je prav lepg, prisrčua slovesnost v ožjem krogu domačih in redovnih svatov. Prihodnjo nedeljo pa bo imel še enkrat slovesno mašo v domači cerkvi sv. Marka v Rupi. To je že drugi duhovnik, ki ga je Ožbotova dnižina dala kapucinskemu redu. Leta 1941 je pa namreč prvič stopil pred Gospodov oltar brat sedanjega no-vomašnika p. Herman. Bog nam daj Se veliko takih družin! »Tolminski glas« je naslov listu, ki so ga začeli izdajati domobranci v Tolminu. Prva številka je živahna, kakršna je tolminska domobranska posadka sploh. Zlasti je lep članek o Simonu Gregorčiču. »Tolminski glas« je znanilec zdravih mladih sil v našem ljudstvu. Izhajal bo vsak teden. Slovenska prireditev ▼ Goric). V nedeljo 16. julija smo po dolgih letih zopet slišali slovensko besedo z gledališkega odra. Nastopili so naši najmlajši z de-klamacijo in z igro v treh dejanjih »V kraljestvu palčkov«. Dvorana salezijan-skega Alojzijevišča je bila nabito polna. To priča, kako so naši ljudje potrebni kulturne hrane v domačem Jeziku. Mali igralci so svojo nalogo izvrstno rešili. Občinstvo se je razšlo zelo zadovoljno. Nedeljska prireditev je bila lep uspeh. Nesreče. 46 letni Jože Jakobin iz Lo-kavca je hotel napraviti mineralno vodo iz praškov, ki jih je imel že dalj časa doma. Mesto praškov je pa vzel strup za miši ter popil »osvežujočo« pijačo. Koj nato so ga morali prepeljati v bolnišnico v Gorico, kjer se trudijo, da bi ga rešili. — Jernej Kran.jc iz Pušna nad Ročinjem je skoro zadel ročno granato, ki je bila skrita v travi. Počila je in ga ranila na raznih delih telesa. V dobrem mesecn bo pa okreval. — Z voza je padel 36 letni Aleksander Pisk s Peči pri Mirni ter 6i je zlomil desno nogo. Sv. Lucija ob Soči. Tudi pri nas so otroci neprevidni z ročnimi granatami. Oni dan sta dva fantka, eden 12 drugi 13 let našla ročno granato ter sta jo seveda toliko časa pretipavala in ogledovala, da je počila. Prvi, Ružič Nandek, je zadobil precej hude poškodbe; zlomilo mu Je tudi desno nogo, Drugi, Kobal Metod, pa je samo laže poškodovan. Pogoste nesreče nikogar ne zmodruje, ker vedno znova čujemo o takih slučajih. Nesreča v hiši. 77 letni gospe Olgi Musina, ki stanuje v Semeniški ulici v Gorici, so se udria v hiši tla. Padla je v spodnje nadstropje ter se močno poškodovala. Pretresla si je tudi možgane. Zato so jo prepeljali v bolnišnico. v Črni vasi pri Ljubljani, ki Je bil p< vsem videzu kolovodja počivajoče sku. pine. Ugotoviti tfo mogli še identiteti treh partijcev oziroma partijk, ki so oble žali pod smrtonosnim ogujem domobran cev. So naslednji: Ažman Milan, partijer rojen 10. III. 1913 na Jesenicah. Pri seb je imel tudi legitimacijo s svojo sliko a drugim imenom. Peternel Marija, ro. jena 12. IX. 1913 v Depalji vasi pri Dom. Žalah. Pri njej so našli »spričevalo dovršitvi srednjega partijskega kurzat ( prav dobrim uspehom. Benedik Minka, rojena 15. VI. 1922 v Dolenji vasi pri Kranju. Izdelala je komunistični tečaj t prav dobrim uspehom. Domobranci so zaplenili ves arhto bataljona neke divizije, ki je bil shranjen v lepih usnjenih torbah. Med papirnatim materialom, ki se je na-našal na razne tolovajske enote, je bilo najti mnogo zasebnih in uradnih spisov, dopisov, naredb, fotografij ln nepregledno množino listkov, lističev, brošur, zvezkov ln knjig. Vmes so dobili tudi več spričeval o uspehih posameznih partijcev pri komunističnih predavanjih. Tu se jasno vidi, kakšne cilje ima OF. V posebnih Solih se torej vzgajajo moril-ci slovenskega naroda. V listnici komisarja Melika so našli ogromne vsote bonov, ki so bili tiskani v posebnih serijah za Spodnjo Štajersko. To eo bajne vsote po 15, 10 in 5 tiso{ mark. Ved se je popoldne ob dveh zmagoslavno vrnil z ogromnim plenom, ki se ga ne da opisati v paT besedah. Iz Trata Nesrače. Pri stružnici ci Je poškodoval roko 31 letni mizar Josip Garganese. — Železni drobec je ranil oko elektrome-haniku Ivanu Sigmundu. — 11 letni Roman Capeccbi je padel s tramvaja in dobil pri padcu hudo rano na nogi. — Ko je ob alarmu ponoči tekla v zaklonišče 61 letna Marija Zidarič, si je pri padcu zlomila nogo. — Na občinskega delavca Virginija Zabatta je padla težka deska in je pri tem dobil poškodbe po nogah. Izpred sodišča. Lansko leto 11. septembra se je stavbenik Peter Guerra iz Vidma vračal z Reke v svojem avtomobilu. V bližini Ronkov so mu zastavili pot štirje moški a samokresi v rokah. Prisilili so ga, da je avto ustavil. Ko so mu povedali, da mu bodo zaplenili avto, se je temu pač upiral, toda sam in brez orožja ni mogel storiti dosti proti štirim oboroženim. Prosil je, naj ga spremijo vsaj_ do kolodvora v Ronkih, da bi tam izložil svojo prtljago, čemur se neznanci niso upirali. Ko pa so prišli nekaj slo metrov daleč od vasj, so se omoč, Židinja Luiza Wei6s, ravnateljica lista »Europe Nouvelle« ter prej omenjeni žid Bollack. Namen zvišanja zvezinega premoženja je bil ta, da bi židovstvo razširilo svojo propagando med francoskim ljudstvom, ki je dejansko proti židovstvu in proži prosto-zidarstvu in da bi pritisnilo na versko čustvovanje ljudstva in ustvairilo močno židovsko fronto. V dosego teh načrtov naj bi pomagala tudi poročevalska agencija Fournier, ki naj bi vplivala tudi na najbolj poštene francoske liste. Korak za korakom je židov- stvo poskušalo izzvati med katoličani zmedo izkoriščujoč nesoglasje med Nemčijo in Vatikanom. jouhaux pa naj bi zvezi pomagal v boju s sindikati. V času vseh teh zmed pa je mladi katoliški poslanec Filip Serre, zmagal pri volitvah in je dobil poslanski mandat. To je bil tisti Serre, ki je v Brieyju izpodbil Frangois de Wendels lastnika fužin in mu izpodnesel stolček v burbonski palači. V okrožju Aube pa so takrat krščanski demokrati zairadi vojnih hujskačev pri volitvah podlegli. * • » Pritisk židovsko-framazonskega Ori enta na mnenje francoskega ljudstva se ni omejeval Ie na tisk, oziroma na časopisje, temveč je porabil vsako priliko, ki se je ponudila, da bi čitatelje zavajal v zmote in jim napolnjeval glavo s kvarnimi izmišljotinami. V novejšem času dela radio časopisju precejšnjo konkurenco tako v slabem, ka kor v dobrem smislu. Naposled so se židje polastili tud radija, državnega kakor zasebnega ic so ga spravili pod svoje nadzorstvo kakor poprej časopisje. Priporoča s«, da si nabavit« k prt' liagi, ki {o imata pripravljeno, da jc boste vzeli s seboj v zaklonišče, tudi zaščitna očala. Ta očala bodo ▼ primere bombardiranja ščitila vaše oči pred iskra-mi, pepelom, opečnim prahom, drobci •tekla itd Reja mM živaEi v Ljubljani Kljub težavam pri preskrbi s krmo so rejci dosegli lepe uspehe Daleč v meglen spomin ?o se potopili iaai,-ko so raz vseh kljuk po mesnicah isrli ogromni kosi mesa Dež, veter in ročina so od tedaj že močno načeli natisu in slike ob mesnicah, ki so nekdaj irosili mimoidoče, naj so usmilijo svinji-ie, govedine, tsleline pa tudi fazanov, livjih zajcev in jerebic, kar bi se vse ako rado spremenilo v slastno jedi. Tako daleč so že ti časi. da otroci do leselega leta, pa tudi starejši. 6plob ne edo zanje in začudeno sprašujejo ma-nico, kadar jadikuje, da ie spet založila takšno živilsko nakaznico in kdaj bo tega tonec. »Mama, kaj jo bilo res kdaj tako, la si dobila v trgovini blago kar bre« ;art?« sprašujejo zlasti hčerkice in sko-aj nočejo verjeti, ko dobe odgovor, da so i nekdaj celo na dom prinesli blago in ie na upanje, če si ga le naročil. Vojna je prinesla že neke omejitve, a iile nam ne bi bilo, ko bi ne začeli divjati io vsej deželi »prinašalci raja na zemlji«. dilcev< se je vse to končalo, na deželi ja se je začelo uničevanje narodnega pre-noženja na debelo, tako da kmetu niti »amemu ni ostalo, da bi mogel iti sit na ivoje težko delo. 2e prej so se zlasti po predmestjih Ljubljane, kjer je dovolj prostora in je aže za krmo. mnoge družine lotile reje malih živajli in si tako oskrbele pribolj-,j pušča svojo mlado ženo in sinčka. NOVI GROBOVI ■f" Viktor Bohinee. 21. julija je na Bledu izdihnil g. Viktor Bohinee, trgovec v Ljubljani. Rajnega so pokopali 23. t. m. na Bledu. Sv. maša zadušnica bo 27. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. ■f- Dr. Mirko Cirman. V Ljubljani je umrl dr. Mirko Cirman, zdravnik v Medvodah. Na mrtvaškem odru bo rajni ležal v mrtvašnici Splošne bolnišnice do srede ob 14.30, nakar bo prepeljan v Št. Vid, kjer bo v četrtek pogreb. Naj rajnima sveti večna luč, vsem njunim' dragim naše iskreno sožalje. Manjšina potrebuje Boga, ker ima vse drugo, večina pa, ker nima nič. (Tolstoj) Koledar Sred«, 21. malega srpana: Marijina ma. ti Ana: Valent, škof; Erast, škof in mu- fisnec: Pastor, »poznavalec, četrtek. 27. malega srpana: Pantaleon, mučenee: Bertold, opat; Natalija, rnuče-nlca; Lilija, mufcenloa. Operno gledališče »Paganlnl«. Bed Sreda. Ob 18. Kino Matica »Tltante« ob IS tn 18. Kino Union »Materina ljubezen« ob 17 in 19.15, Kino Sloga »Kdo je očef« ob U ln lt. Lekarniška služba Nočno alnlbo Imajo ltkarnei mr. Snšnlk. Marijin trg S; mr. Deu. G> sposvetska cesta 4, in mr. Bohinc ded.. Rimska cesta 81. ZGODOVINSKI PABERKI 26. malega srpana: I. 1861. je umrl v Limbušu pri Maribora prevajalec in nabožen pisatelj Lah Anton. Rojen v Jarenini. 1803 leta je dovršil gimnazijo v Mariboru, filozofijo v Bratislavi in Gradcu, kjer je študiral tudi teologijo. Kot kaplan je služboval v Rad-gonu in pri Sv. Petru, leta 1843. pa je dobil župnijo v Limbušu, kjer je ostal do smrti. Kot dijak je pisal gladko tekoče nemške pesmi, prigodnice meditativnega značaja, pod vplivom in po vzorcu prof. A. Zupančiča. Popolnoma priložnostnega značaja je tudi njegova nemška presoja radgonskih let. Slovenskega pisanja se je lotil najbrž po zgledu Petra Dajnka, ki je do 1831. leta kaplanoval v Radgoni, tako da sta si bila z Lahom tri leta soseda. Tako je Lah 1835. leta izdal prevod Schmidove povesti »Leseni križec ali pomoč v potrebi« v dajnčlcl. Jezik knjižice je močno dialektično pobarvan; prehod v knjižno slovenščino se kaže v tem, da so dialektičnim izrazom pod črto pri-stavljenl knjižno-slovenski, ozir. obratno. S tem razširjanjem čitateljevega besednega zaklada v splošno slovensko smer je Lah za vzhodni Štajer soudeležen pri prizadevanjih za ustvaritev skupne knjižne slovenščine. Leta 1850. je pomagal Muršcu pri Bogočastju, za katero je prevedel več antifon in sekvenc ter sam izdal v Mariboru »Duhovne pesmi za šolsko mladost«. Z obema knjigama spada Lah popolnoma v okvir takratne utilitaristične slovenske literature na Štajerskem. kakor jo reprezentirata Dajnko in Slomškov krog. Praktičnega narodnega vzgojitelja se je pokazal, ko je 1847. leta ustanovil »Društvo slovenskega branja v Lembaki, eno prvih bralnih društev na Slovenskem; vodil ga je do svoje smrti. nove Odslej so naše telefonske številke: 23-61. 23-62, 23-63. 23-64, 23-65 Materam in ženam! Molitvena ura za žene in matere bo kakor vedno zadnji četrtek v mesecu t. j. 27. julija ob 4 popoldne v stolnici pri Mariji Pomagaj. Ker je to po prazniku sv. Ane, bomo molile za naše matere in vse njih stiske in težave, ki jih je danes toliko. Vse žene in matere vabimo, da se te svoje molitvene ure v obilnem številu udeleže. Knjiga dr. Franca Grivca Narodna zavest In boljševizem je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna Operno gledališče Sreda. K. JuHJa, ob 18: »Paganlnl«. Red Sreda. Četrtek, 27. julija ob 18: »Paganlnl«. Rod čotrtek. »Mttjeltti ikiptia iBdrunks prtoort«« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 21. JuUJ: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski kon-oert — 12.90 Porodila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 1315 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Otroška ura: Dedek ve-dek kramljajo — 17.45 Humoreske — ID Slo. venske pesmi poje teroet sester Dobrškovih — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Razgledi — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Baletna glasba treh stoletij — 21 Pisana šara — 23 Poročila v nemščini. napoved sporeda — 2315 Olasba za lahko no« — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. 2novice, Sv, maša zadušnica Dne 37. VII. 1944 zjutraj ot> " ho v alojzijoviški kapeli opravit novoinašnik Mrvar Janez slovesni r»-quirm z« svojoga rajnega očota Aniona Mrvarja ki je lansko loto 25. VII. umrl pri bombardiranju. Trljutelji pokojnega očeta «o vabijo naj so udeležijo sv. mu*». Peta sveta maša zadušnica za padlim Tonetom Dollnarjom bo 27. julija. t»rej v četrtek, ob 7 pri sv. Petru. Prijnteljl In znanoi rajnoga vljudno vabljeni. Za pokojno Silvo Dlmee, absolventko trgovske šolo, bo sv, ma^a zadušnica v soboto, 29. julija, ob 8 v stolnici. Sošolko in prijateljice iskreno vahljono. Idealni dijaki li vseh razredov klasična ln višjih razredov realne gimnazije, ki čn-tljo v aebl misijonski poklle in bi *e radi pripravili na letev na prostranih poljih, se sprejmejo t mlaljonlšče, Knoble-harjev zavod v Dravtjah. Oskrbovalnina j» nizka. Prošnje naj viole na vodstvo Knob-leharjevegs zavoda najkasneje do SO. jnlija. Združiti lopo, dobro in ceneno, to so sanje vsakogar. »Sloven&eva hnji&nica« je s svojimi knjigami te sanje uresničila. Za mal denar dobite lepo in dobro knjigo. Zdaj, ko se bližamo s tretjim letnikom h koncu, preglejte našo žetev treh let in postanite naročnik za četrti letnik Slovenčeve knjižnico. Omislite sebi in svojim otrokom lepo in bogato družinsko knjižnico. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev dodatnega obroka zaseke za mesec julij delavcem pri težkih in najtežjih delih. Delavol, zaposleni pri težkih in najtežjih delih, prejmejo dodatni obrok zaseke za meseo julij pri najbližjem spodaj določenih mesarjev in «ic»r: po Si g na odrezka dodatne živilske nakaznice za težko delavce »T. D. U« in »T. D. 11«, skupno IM g ter po 50 g na odrezke dodatne živilske nakaznice za delavce pri najtežjih delih »N, T. D. — 18«. »N. T. D. — 1»« »N. T. D. - 2»« in »N. T. D. — 21«, skupno 2M g. Zasoko bodo prodajali samo t četrtek, dne 27. 7. »44 od T. nre zjutraj neprenehoma do (. nre zvečer sledeči mesarji: Jelene Joslplna, Colovška 54, za Ričko; Hrovat Anton, TriaSka 26, za Vi«; Nered Jos4p, Trnovska 2, za Trnovo; Jtan Ivo, Bohoričeva 11, za Most«; Podhoršek Pavel, Dunajska costa 97, za Bežigrad ter Rotnr Pavel za središče mesta na mosaraki tržnici. Izvsn te delitve s« zaseka ne bo delil« za delavce, zato naj upravičenci vse.kukor dvignejo zasoko na določeni dan, ker jim sicer odrezki zapadejo. Določeni mesarji bodo dvignili zasoko v Prsvodovem skladišču na klavnici dne 37. julija zjutraj od pol S. uri. Morebiti preostalo zaseko bodo vrnili v Isto skladišče istega dne najkasneje do pol 20. ure zvečer. Zaseko lahko dvignejo pri gori določenih mesarjih tudi upravičenci lz ostalih občin, v kolikor se nahajajo na ta dan v Ljubljani. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Sef pokrajinske uprave je 24. t. m. določil za tržno blago v Ljubliani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 24. VII. 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika. Novo kislo zelje 10.50 L; kisla repa 4.20 L; zelje v glavah 6 L; ohrovt 8 L; rdeča pesa 5 L; kolerabice 4 I karfijola 10 L; grah v stročju 10 L, luščeni grah 18 L; nizki fižol v stročju tO L; visoki fižol v stročju 14 L; vrtne bučke 8 L; buče 5 L; kumare tO L; glavnata solata 8 L; endivija 6 L; radič 6 L; špinača 6 L; šopek mešane zelenjave za juho 0.50 L: osnaženo rdeče korenje 6 L; peteršilj h L; čebula 6 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L: rabarbara 4 L; liter borovnic 8 L; ribez 15 L: sveže lipovo cvetje 10 L; maline 15 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene celjajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvožene iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teli cenah naprodaj vse blago zdravo, otreb-Ijeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in ,oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseli prodajalkah in prodajalcih po vsej mest. občini ljubljanski. Delitev maščob na bolniška nakazila za mesec julij. 1. Upravi&enoi, ki «o prejeli od bolniškega odseka Mostnega protkrbovalnega urada v Ljubljani za maščobe v mesecu ju. liju bolniška nakazila prejmejo: a) olje vsak pri svojem stalnem trgovcu in bltrdo maščobe in sicer eno polovico količine na katero se glasi nakazilo, snro. vega masla in eno polovico mesne zaseke. To razmerje je obvezno. Izdajanje samo ene vrate maščob ali zamenjava nista dopustni. Nadrobna cena aurovomu maslu j. 33.20 lir ter uuteki 27 lir za kilogram. Surovo maslo in zasoko bodo delili sledeči trgovci: Kačar, Vodnikova 87, za severozahodni del mesta (Dravije, Šiška); Avscc, Božigrnd 13. za severni predel mesta (Bežigrad. Brinje); Lnnder, Rožna dolina, cesta 11-2. za ju. govzhodni prodel mesta (Rožna dolins, Vič, področje Tržaške nesta); Kačar, Sv. Potra cesta 87, z* osrednji predel mosta: Šarabon. Zaloška costa 1, ie zahodni prodel mesta (Vodmat, Moste, štspanja vas); Pengov, Karlovška ?esta 19, za južni in jugovzhodni predol mesta (Trnovo, področje Karlovške in Dolenjske ceste) ter Nabavljalna zadruga uslužbencev držav-nlh železnic, cesta 800 let Ljubljane, za upravičence — člane zadruge. Našteti trgovci bodo delili zaseko in maslo po sledečem redu: 2fi. 7. potrošnikom z začotnioo od A do O, 27. 7. potrošnikom z začetnico od H do N, 38. 7. potrošnikom z začotnioo od O do S. 29. 7. potrošnikom z začetniro od T do Z in 31. 7. dopoldne zamudnikom. Na ta dan popoldne so trgovine zaprte. Potrošniku, ki no bi nabavil maščob v gori določenih dnevih, bo naknzilo zapadlo in nanj ne bo mogel več nabaviti maščob, niti zamenjati nakazila. Vse tozadevno prošnje bi bilo odveč. Zato pozivamo vb« prizadeto, da so ravnajo v lastnem interesu točno Po dnnom razporedu. Zbrane odrezke bolniških nakazil naj predložijo gori določeni trgovci obenem r. ostalimi odrezki kot običajno. Mestnemu pr&skrbovalnemu uradu v dnevih od 1. do 4. avgusta. * * * Bolniški tdaek mestnega preskrhovaln®-ga urada v ."urjaški palači v Gosposki ulici št. 15 zaradi juaženja uradnih prostorov v petek, 28. in soboto, 29. t. m. ne bo urado-val za stranko. Zamudniki, ki v mesecu juliju niso prejeli nakazil, naj se zgla.se v uradu v ponedeljek, 31 t. m. KULTURNI OBZORNIK Pogovor z Vinkom Beličičem Vinko Beličič, ki je v decembru 1943 izdal povest »Molitev na gori«, se je pred kratkim predstavil javnosti z zbirko »Češminov grm« tudi kot pesnik. O zbirki sem že spregovoril. Zdaj sem se obrnil nanj ; z nekaj vprašanji, [ ki se tičejo njegovega književnega dela. Odgovori na ta vprašanja bodo zanimali vsakogar, ki mu je književnost mladega ustvarjajočega rodu draga. »Kaj bi lahko povedali o začetkih svojega književnega udejstvovanja?« »Prvo pesem sem napisal kot tretje-šolec v Novem mestu. Ležal sem bolan, zunaj je snežilo. Pesemca se je začenjala: »Mrzli, beli snežec nam neslišno pada ...« Nekaj takih prvencev sem poslal »Mentorju«. Bili so prijazno sprejeti. Ob misli na psevdonime, ki sem se za njimi skrival, me danes obhaja doli rovoljnost. Saj sem bil Hmelnicki, Bogdan, Olal Severni, VoLkun Belopoljaki in še kaj. Poleg pesmi sem pisal tudi lirično prozo. Mnogo tega je natisnil »Žar« v 3. in 4. letniku. Nekatere zvezke 4. letnika sva napolnila Mojmir Gor-janski — Dular in jaz skoraj sama. Začel sem poSiljati »Mladiki«: na tisti čas hranim najlepši spomin. Dr. Pogačnik mi je mnogo pomenil. Odtlej 6em se mogel tudi sam presojati. Otresal sem se preobilne čustvenosti. Imel sem pripravljene zbirke črtic in pesmi. Danes sem vesel, da niso bile tiskane. V primeri z drugimi je bil moj umetniški in samokritični razvoj precej počasen.« »Povest «Molilev na gori» je zbudila zanimivo kritiko. Kaj mislite danes o svoji prvi knjigi?« »Povest «Molitev na gori» (prvotni naslov je bil «Zvezde krožijo brez kon-ca») sem napisal v zgodnji jeseni 1940, star sedem in dvajset let. Pisal 6em jo doma v Rodinah, le nekaj malega v Bohinju. Dom mi je bil pravi Tusculum: samota, skritost, naročje božje narave. Kritika je knjigo ocenila deloma pozitivno, deloma negativno. Pohvalila je idejo in obliko, ni pa pohvalila umetniške izpeljave. Sporen je zlasti II. del povesti. Življenjski realist ie knjigi upravičeno oporekal realizem. Še danes vem, da sta Janko in Mojca nevsakda- nja človeka. A zame je bilo odločilno, aii sta možna ali nista. Slišal sem obilo sodb o knjigi in nimam povoda, da bi zdvajal nad njo. Draga mi je kot sad tistih dni, ki se več ne povrnejo.« »Kako je nastajala zbirka pesmi in kako zdaj presojate skopi izbor v «Ceš-minovem grmu»?« »Kot vsak mlad pesnik sem tudi jaz ž© zgodaj mislil na samostojno zbirko. Naslov naj bi ji bil «Pot k svetlobi*. Takrat sem gledal bolj na debelino knjige kot na kakovost. Trenutno ne vem natančno, koliko mojih pesmi je raztresenih po raznih listih. Morebiti manj ko sto. ccešminov grm» je torej pravi izbor, saj obsega le 27 pesmi. Te pesmi so — z redkimi izjemami — iz let 1938—1(M4, le Megla je še izpred mature. Ni ml žal, da sem se omejil na tako skop izbor. Hotel seni pač biti iskren sam do sebe. Povsem se strinjam z Vašo oceno v «Slovencu». Le to bi pristavil, da je osnovni ton zbirke domo-tožje. Zunanjih vzrokov za to domotožje je danes pač dovolj. Gajšku sem za lepo opremo dolžan samo hvalo.« »Doslej ste izdali knjigo proie in knjigo pesmi. Ali nameravate to dvoj-nost v umetniškem ustvarjanju nadaljevati ali se boste odločili za eno Ismed »beli oblik?« »Že sam sem se večkrat vprašal, ali ae naj oklenem jjsvae aii pesmi, .Vzpo- redno ustvarjanje v nevezani in vezani besedi se mi je zdelo nezdružljivo. l'o svoji duševni ubranosti sem predvsem lirili, torej človek čustvenega in miselnega sveta, nisem pa močan epik. Vprašanje, ki ste mi ga zastavili, nie zdaj več ne spravlja v zadrego. Saj je za to čustvo, misel in spoznanje pripravnejša vezana beseda, za ono čustvo, misel in spoznanje pa nevezana. Dolgih tekstov najbrž ne bom ustvarjal, ker se v njih le razvlečem. Moj prvi pesniški svet je majhen, a tem lepši. V oceni «Cešmi novega grma» ste ga prav dobro označili: svet preproste narave in njenih bitij, ki živijo v barvi, vonju in pesmi; tisti svet, ki je prepojil leta mojega detjn-stva v Rodinah. Drugi pesniški svet pa je življenjska stvarnost, ki v nji živim. To sta dva istosrediščna kroga.« td. Razno iz Opere Med predstave, ki so v letošnji 6ezoni doživele novo zasedbo glavnih vlog, se Je v zadnjih dneh uvrstila Bizetova »Car-men«. Glavno moško vlogo, narednika Don .loseja, je prevzel za J. Franclom g. Anton Uržič; kot dobrega igralca in zanesljivega pevca ga poznamo do sedaj iz »Gorenjskega slavčka«, kjer pa seveda vloga Franja ne stavi tolikih zahtev kot Don Jose v »Carmen«. Povrh je Uršič prvo Imenovano vlogo verjetno zložno žtudiral, dočim je imel za Don Joseja kratko odmerjen čas. Ce upoštevamo te okolnosti, lahko rečemo, da se je Uršič s svojo igro in s petjem v »Carmen« lepo uveljavil, ali vsaj tako, da predstava v primeri z zadnjimi predstavami na vrednosti ni utrpela. Pa tudi če abstra-hiramo od gornjih vidikov, ima Uršič pogoje, ki ga usposabljajo za zahtevnejše ienorske vloge; seveda je treba skrile sile z vso umetniško resnostjo buditi in stalno oblikovali, sicer tudi o najboljšem pevcu težko rečemo, da bo po nekaj nastopili prišel dlje kot preko' prvih začetkov. Videti je, da spada Uršič k pevcem, ki svoje poslanstvo vzamejo resno. Ostala zasedba je bila običajna, ra-zeu narednika Moralesa, ki ga je, če so ne molimo, to pot prvič pel Langus in je to vlogo tudi dobro rešil. V izvrstni formi je bila Karlovčeva kot Carmen. Sodelovali so še Ribičeva, Kržetova, Po-ličeva, .iaiiko, B. in M. Sancin in Lupša. Dirigiral je dr. Danilo Švara. * Po daljšem presledku smo zopet lahko slišali D'Albertove »Mrtve oči«. Nadaljevanje predstav je omogočila M. Po-lajnarjeva, ki je po daljši, po bolezni povzročeni odsotnosti zopet stopila na oder. Sicer jo zasedba ista kot v jeseni. Kot dirigent vodi predstavo Samo Hu-bad; 6 tenkim sluhom lušči lepoto za lepoto, ki jih je ravno ta partitura polna. Tako spadajo »Mrtve oči« med predstave, ki se v letošnji sezoni gibljejo na visokem nivoju. M. & Stran 4 »SLOVENEC«, sreda. 26. julija 1044. je novega pri n?i;h sosedih? S Sfjof/ttjp $ta jt>rslu>f/a Tretja obletnica okrožne glasbeno ?ole v Celju, le dni jt' okrožna glasbena šola v Celju obhajala tretjo obletnico. odkar je preurejena /a če I a delovati. Za ("a*a bivše Jugoslavije je bilo v glasbeni Mili le okrog l>() učencev in učenk, danes jih je nad 500 in je zato bilo treba najti nove prostore za glasbeno šolo. Da bi tudi najširši ljudski sloji mogli ustreči nagnjenju do glasbenega udejslvovanja, je šola v večjih krajih okrožja ustanovila podružnice. Tako jo podružnica v Šoštanju in ima 120 gojencev in gojenk. V Laškem ima podružnica 4(>, v obmejnem Rogatcu pa ima podružnica 28 učencev in učenk. Gojenci se uče igrati na vso instrumente, rožen na saksofon, Posebno važnost polagajo v .;oii pri igranju na citre. Že 50 let viničarku. Na posestvu ing. Vormaeherja Maksa \ Slovenski I5is(riei je obhajala viničurka Terezija škerbinkova nedavno 50 letnico svo jega poklica. Škerbinkovu je zelo izvedena v svojem delu, se razume na \sa vinogradniška opravila in .je vešča tudi živinoreje. Stara je 72 let ter je vzor delovne ženske. Zlatu poroka v A rtiča Ii pri Brežicah. V A t'tičali pri Brežicah sta obhajala priseljenca Franc in Alojzija Medic /lato poroko. Franc Medic je star 62 let ter je telesno krepak in duševno čil mo/. Njegova 67 letna družita Alojzija je rodila šest otrok. Smrt znane Ptujčnnke. V Ptuju je umrla 70 letna Marija Pirihova, rojena I riedl, vdova po usnjarju Jožefu Pi-rihu. Pokojnica je bila mati osmih otrok, za katere je vzorno skrbela. Pmč na strelišču norega orožja ,V1f Očividec poroča iz bunkerjev in s poveljstva orožja »V 1« Na zahodu, v iuliju. (Posebno PK no- iu smo zaunali vmii Kakn Na zahodu, v juliju. (Posebno PK poročilo) Nekje v Franciji je poveljstvo - V I . Globoko v zemljo je zakopan bunker, iz katerega >e izdajajo povelja mo-žem, ki služijo pri povračilnem orožju. Častniki lega štaba so trezno misleči \o- jaki, možje dela in hitrih ukrepov. So odlični topničarji in se poleg tega razumejo ua vse območje letalstva in letalske \ojne, kakor tudi na najrazličnejša vpra- šanja motornega leta. Dalje so v štabu navzoči izkušeni generalitabni častniki, pa tudi mlajši častniki, ki so si na bo- jiščih nabrali svoja odličja. Stene lega bunkerja so vse prekrile 7. zemljevidi in tabelami. Zemljevidi so kar velikanski. Kažejo London z vsemi predmestji, železnicami, cestami, industrijskimi napravami, podzemskimi železnicami. z vojaškimi ler obrambno pome mbn i mi pod robnostmi. Na vsaki steni so dalje tudi nabila povelja, ki veljajo streliščem »V lt. Povelja. ki določajo, kdaj naj začnejo delovali posamezne enote na streliščih. Tako beremo: »Bombni udar 7. ,V 1' ob 10.01...<. »Bombni udar oh 19.40... Bombni udar ob 20.04...« itd. Iz vseh teh povelj je jasno razvidno, da je londonsko prebivalstvo imelo minuli dan vsega skupaj le dve celi uri miru. Ko sla potekli, je privršalo veliko število »V 1« skozi ozračje in alarmne sirene so zopet končale tako kratki oddih. Za tem udarom so Londončani čakali 39 minut do naslednjega hudega bombnega naleta, uro kasneje je sledil naslednji in četrt ure zatem je prihru-mel nov niz. Grem še naprej v veliko montažno dvorano globoko pod zemljo. Šef potrka rta svojo zapestno uro in mi pravi: »V dVeh minutah bo .Pavla št. 3' že tam « Vsi se ozremo na najbližje, že za start popolnoma pripravljeno letalo »brez pi-itjja . Možje pripravljalci zaključujejo de- lo, zadnje potankosti se urejajo, le ma- lenkostne spremembe in popravke na skrivnostnem mehanizmu na električnih pristrojih v notranjosti velike leteče bom- be je treba še izpeljati. Za to .Pavlo' ča- ka že druga in za drugo je cela dolga vrsta letečih bomb, ki bodo še to noč nastopile dolgi polet nad London. Tako delajo vojaki pri »V 1«. Od večernih ur 15. junija, ko je tudi iz tega strelišča :• V l':. ki si ga ogledujem, nastopil prvi niz »V 1< svoj besneči polet nad London, so ti možje spali le po malo ur na dan. Njihovo navdušenje je nepopisno in preveva jih fanatična delaželjnost. Pa naj nam pove podčastnik sam. Njegova naloga je, da računsko preizkuša obračune za polet in da izpelje vsa potrebna naravnavanja v pristrojih leteče bombe, le to 45 letni Berlinčan Wedding, v ci-vilu je ključavničar v avtomobilski popravi jalnici : »Najhuje je bilo za nas, ko smo morali čakali. Mi smo poznali to naše orožje in smo zaupali vanj. Kako radi bi že streljali, saj je vsak izmed nas hotel poravnali še svoj osebni račun. .laz nisem izgubil le svojega stanovanja. Moja žena in moji trije otroci so izgubili življenje že lani pri nekem nočnem bombnem napadu. Poleni pa je prišel 15. junij. Prevzela nas je kar vročina, ko nam je bilo sporočeno povelje za prvi bombni nalet. Ko je naša ,Pavla' prvič odletela, smo vsi hiteli po stopnicah navzgor in ven ter smo jo videli še, kako je izginjala v daljavi. To nam je bilo v potrdilo, da bo naša ,Pavla' lam že usekala. Potem smo pa imeli komaj časa za kako kratko pismo, •ledli smo samo tako mimogrede v bunkerju. Včasih smo se malo zleknili kar poleg naše ,Pavlinre' za pol ure, potem pa smo jo zopet vlekli — bili smo tako lačni dela, da nobeden ni maral nehati in ludi ni mogel nehali. In kakor vse kaže, mi tukaj še dolgo ne bomo nehali.« Nekega dne je dosegla brezžična Fiihrerjeva brzojavka može pri orožju ■>V 1« in jim izrekla najvišje priznanje za njihovo uspešno delo. Nepretrgano udejstvovanje lega orožja zahteva silne telesne in duševne napore. Zlasti od mož, ki v posameznih streliščih letečih bomb tako divje tekmujejo med seboj za to: kdo bo izstrelil največ letečih bomb? V kolu montažne dvorane stoji omara s kredo. V začetku povračilnega obstreljevanja so možje pisali še na vsako letečo bombo kratke pozdrave. Tako n. pr.: 5Maščevanje za Bochum«, »Maščevanje za Frankfurt« in podobno. Prav sedajle piše zopet nekdo na gladko kovinsko telo leteče bombe, ki bo v naslednjih minutah odvihrala, tele besede: »Pozdrav iz Berlina. Pavla naj maščuje Wilmers-dorferstrasse v Charlottenburgu.t Vojni poročevalec Hans Theodor \Vag11er. Iz Hrvaške Hrvatski vojni minister imenovan za generala. Hrvatski vojni minister Anic Vokič je dosedaj zavzemal položaj usta-škega polkovnika. Z najnovejšim odlokom Poglavnika NDH je pa bil te dni povišan v čin ustaškega krilnika, t. j. generala. Ustanovitev Zveze hrvatskih železničarjev. Pod okriljem vodstva hrvatskih stanovskih organizacij so na Hrvatskem ustanovili sedaj tudi Zvezo hrvatskih železničarjev. Včlanitev v tej organizaciji je obvezna za vse aktivno in upokojene železničarje. Zagrebški nadškof obsoja letalsko stra-hovanjo. Zagrebški rKatolički list« glasilo zagrebške nadškofije, objavlja v svoji zadnji številki govor zagrebškega nadškofa dr. Stepinaca v božjepotni cerkvi pri Mariji Bistriški. V svojem govoru nadškof dr. Stcpinac med drugim ugotavlja: Naša srca krvave ob pogledu na razrušena mesta in požgane vasi ljubljene domovine, ki je postala prizorišče krvavega boja. Naša srca krvave, samo če se spomnijo na tisoče nedolžnih žrtev v Dalmaciji, naša srca jočejo zaradi številnih nedolžnih žrtev, ki so bile pobite z letalskimi strojnicami. Ali smatra vojskujoča se stranka, ki uničuje našo domovino na tako strašen in grozen način, za zločin, da hrvatski narod tako silno hrepeni po svoji svobodi in da brani svojo državno neodvisnost s tako velikimi in težkimi žrtvami. Če je temu tako, potem bi morali biti zločinci tudi vsi drugi narodi, ki nosijo v srcu vročo željo po svobodi in neodvisnosti.« Vsakdanja Ljubljana... Sveti Jakob v vremenskih pregovorih Mnogo je vremenskih rekov, ki so jih naši kmetje, vinogradniki, sadjarji, poljedelci in živinorejci nanizali na vreme, ki vlada na dan sv. Jakoba, vremenskega mejnika, ko se v naših krajih pojavlja huda vročina v zadnjih valovih. Pravilno pravi rek: >0 sv. Jakobu žito zori ali pa zgori.« Letos je res šele o sv. Jakobu žito dobro dozorelo, ker je bila doba pravega žilnega zorenja zelo deževna. So pa bila leta, da je žito do sv. Jakoba tako rekoč zgorelo, ker je v juniju pritisnila huda vročina s katastrofalno 6ušo, ko je bila zemlja hudo razpokana in posušena. Malega človeka, ki se že počasi pripravlja na zimo in si skuša nabrati zaloge kuriva, zanima še drug izrek, ki pravi: »Če ob Jakobu dežuje, ostra zima 6e oznanjuje.« Lani je bilo o sv. Jakobu prav vroče. Temperaturni maksimum je znaial tedaj + 26.0" C. Kap ga je zadela Učitelja meščanske šole g. Leona Finka je v ponedeljek okoli devetih zadela v kavarni Evropi 6rčna kap. Prepeljan je bil 7. reševalnim avtom v Slajmerjev dom. Kakor nam poročajo, ni njegovo stanje nevarno. ^ZDRAVILNA ZELltfA^fe ,'fL VSEH VRST j/gH V >V|1»« It. SU»«» St»>JU (J^t^s, ueuiio K.UHiJfc.1110: iiiBANILM PROIZVODI ^t PA^biM • -'VlDOV DAMSKA CESTA 51.18 Tako vidijo Angleži »V 1«. — To ,ie ena Izmed prvih slik, ki jc bila objnvijcna v angleškem časopisju Knko je bolniku sedaj?« Mina se je smehljaja nad njim, ko je ležal v postelji. Oboževanja vredna rdečica ji je bila na obrazu, toda njene oči so bile zaskrbljene. »Tu me ne bi smeli — ne bi me smeli...« je rekel slabotno. »Ne smete govoriti — tako pravi zdravnik! Samo nekoliko besed1 pojasnila. potem pa vas zapustim. Z natančnejšim pojasnilom o tem. kaj se vam je prigodilo, preden sva se po božji previdnosti pojavila na pozori-šču. moramo še počaikati.« »Ko sta se vrgli iz tistega avtomobila. ste prileteli na desno ramo. Hudo je opraskana, pa k sreči je to vse. pravi doktor. Toda pretresli ste si možgane. To je vzrok, zakaj ste bili tako dolgo v nezavesti. Toda vsak dan sijajno napredujete, in ne smete si delati skrbi. Sedaj ste v Fcldenu pri prijateljih.« »Ne bi me bili smeli pripeljati semkaj... Vaš oče...« je rekel Anton v zadregi. »Storila sem le svojo dolžnost — in moj oče pravi, tla ste dobrodošli in lahko ostanete, dokler vam drago. Vam to zadostuje?« »Da.« Tisto pa, kar je prineslo mir in radost v nogometaševo dušo, niso bile dekletove besede, ampak joogled v Mi-nin obraz. V Feldenu je ostal tri dni, potem pa mu je njegova sijajna narava in okrevalna moč zabranila, da bi še dalje ostal zanimiv bolnik. Torla to so bili trije čudoviti dnevi. Mikalo ga je, da bi segel po raju, in taiko je nemoteno užival veselje, da je bil pod isto streho kakor dekle, ki jo je ljubil. Bil je pretrpel dovolj, bil bi manj kot človeški, če bi bil mrko gledal ali zoprval temu nepričakovanemu darilu ljubosumnih bogov. Ko je prišel konec n jegove bolezni, se je spomnil smelih besedi, ki jih je biil spregovoril, ko se je v tisti noči sramote in groze na cesti sklonila čezenj. Je bila slišala tisti dve Besedi: »Moja draga!« Ako jih je bila slišala — ali mu je odpustila, ker jih je izrekel? »Frecfen se vam zahvalim, gospodična, za vašo čudovito prijaznost, vas želim prositi odpuščen ja,« je zaječi,jal. »Odpuščenja? Zakaj pa?« Bila je, videti resnično iznenadena. »Nekaj sem vam rekel — nekaj, kar nisem imel pravice reči — nekaj...« Dalje ni mogel. Pomagala mu je iz zadrege z nasmehom in močnim pritiskom roke. »Ako vam tisto dela skrbi, kar pozabite!« je rekla. *Ako pa vam jih ne dela, no — ni treba, da bi pozabili!« S temi besedami je izginila... XXIII. poglavje. Anton dobi obiske. Tisti dan, ko je odšel iz Feldena. si je Anton kupil samokres, in kar je bilo še več, nosil ga je pri sebi. I udi ako bi hotel, si ni mogel več tajiti, cTa je bil v nevarnosti, zakaj to je bil sedaj že tretji resni napad na njegovo prostost in morebiti celo na njegovo življenje. Vse je kazalo, da je Jakob Bruck, in nemara tudi njegov oče, v ozki zvezi s temi zločini. Anton se je bil odločil, da se oglasi pri svojem stricu in bratrancu ter ju naravnost obdolži, da sta v zvezi s temi zločini zoper njega. Toda Beck je vzdignil roko. »Vse ob svojem času, Anton,« je rekel, »ampak čas še ni prišel. Prav dobro vem, kako se počutite, in sočustvujem z vami, toda če želite videti svoje sovražnike popolnoma uničene, ne samo deloma, se samo še malo dalje brzdajte. Stvari se prav lepo razvijajo, to vam lahko zagotovim. Ali hočete, da vam nekaj svetujem?« »Prosim,« je odvrnil mladi nogometaš. Anton ni mogel pozabiti, kako silno dober je bil ta človek z njim. Imel je popolno zaupanje v Becka. Predvsem je vedel, da odvetniku ni njegov pravi prid pri srcu, ampak da je bil tudi osebno jako vesel, da je bil pri tej skrivnosti zraven. Včasih se je jezil zavoljo tega, ker mu je rekel, naj ničesar ne iz.prašuje, včasih pa se je spet smehljal Becku. ker si je domišljal, da se lx> postavil kot velik detektiv. Odvetnik je gotovo imel eno značilno detektivsko potezo, kakor se bere v romanih: čim je dobil kakšno sled. ni hotel nič bistvenega razodeti, dokler ni imel vse zadeve popolnoma v rokah. Anton se je pogosto čudil, zakaj da Beck ni kakor koli nastopil zoper Bruckova dva spričo podatkov, ki mu jih je bil dal on, toda Beck se je zgolj nejevoljno nasmehljal. kadar koli je bil Anton stvar omenil. »Nikar ne pokvarite vsega s tem, da se prenaglite!« je odvetnik imel navatfo reči. »Pomnite, da se fK>-stava počasi pregibljc — jaz pa delam s postavo!« F&j »Ljudski tiskarna« _ Za Ljudska tiskarno: Jože Kramarii _ Heraosoebei. Iz'-ta teli: ln! lai» Sodi« — SehrUUeltei. uredniki Janko Balnar.