AN N ALES • Ser. hist. nat. • 10 • 2000 • 1 (19) 
OBLETNICE /ANN I Vf RSARI /ANNIVERSARIES. IN MEMORIAM , 152-154 
sent Because of his very "open mind" he is also a corre­spondent member of the Slovene Academy of Sciences and Arts, as we!i as a member of several editorial boards: Studia Geobotánica, Flora Mediterránea, Gor­tania, Hladnikia and - lately - also of the journal An­nales. 
 am very proud to consider Prof. Poldini my pby­tosociological teacher: the hours, days and months 1 spent in his room at the university were certainly the most productive in my botanical career. During every morning that I spent at the computer and during every afternoon that I spent in a fruitful discussion with him certain conclusions were made. He gave much of his time to the students, colleagues and amateur botanists. For years he has been leading the "Regional Group for Floristic Research - GREF", which is very active in the Friuli-Venezia Giulia region and broader. 
Prof. Poldini is celebrating his seventieth birthday in the midst of a number of very important scientific and applicative projects, student diplomas and other faculty commitments. W e sincerely hope that in the years to come he will retain all that penetrating mind and crea­tive inspiration, and at the same time wish him a lot of good health and of course many happy moments in na­ture amongst plants. 
iN MEMORIA M 

Robert Tur k 
BORI S KRIŽA N 1948-2000 
Dolina Dragonje, Kraški rob, Sečoveliske soline, Škocjanski zatok. Če jih še imamo in če obstaja upanje, da bodo še naprej na seznamu vseslovenskega narav­nega bogastva, potem je to v veliki meri zasluga Borisa Križana, naravovarstven i ka in v zadnjih letih tudi direk­torja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kul­turne dediščine Piran. In če se lahko Slovenija po svetu hvali z zelo zadovoljivim odstotkom zavarovane in ohra­njene naravne obale, je to predvsem Borisova zasluga. In če načrtovalci razvoja slovenske obale dandanes vsaj potihem pomislijo, da bi bilo morda dobro ohraniti tisto malo naravne in kulturne dediščine, ki nam je - bolj po sreči kot ne - še ostala, potem je tudi to posledica Bori­sovega neprestanega in neutrudnega dokazovanja in pre­pričevanja o nujnosti naravi prijaznega razvoja. 
O d kod je prinesel to širino in pronicljivost? Ali je po­srka! vso širino in prostranost rodnega Prekmurja ali mor­da uvide! zapletenost in medsebojno povezanost narav­nih procesov in socialnih pojavov med študijem geogra­fije? Kdo bi vedel. Dejstvo je, da je dovolj zgodaj stopil na pravi breg, da je vedel za pravo smer že takrat, ko v slovenskem besednjaku skorajda ni bilo zaslediti tega, 
L i vio Poldini (foto: T. Wraber). Boris Križan 
153 
ANNALES • Ser. hist. nat. • 10 • 2000 • 2 (21) 
IN MEM O REAM, KAZAL O K SLIKAM NA OVJTK U / ÍNDEX T O PICTURES O N THE COVER 1 53-1 54 
čemu r danes pravimo sonaravni afi trajnostni razvoj. Po­trditve Borisove daljnovidnosti na področju varstva na­ravne in kulturne dediščine so številne in nedvoumne. Na j naStejem ie nekatere: vpis Sečoveijskih solin na Ram­sarski seznam mokrišč svetovnega pomena, uvrstitev slo­venskih morskih in obalnih zavarovanih območi j med ve č kot 130 območi j najpomembnejše sredozemske na­ravne dediščine, vključitev Slovenije v sredozemski pro­jekt preučevanja in gospodarjenja z mokrišči, odločitev države, da zavaruje Škocjanski zatok, da uvrsti dolino Dragonje in območj e Kraškega roba me d naravne parke državnega pomena, da izdela načrt gospodarjenja za Se­čoveljske soline in nenazadnje Steletovo priznanje Slo­venskega konservatorskega društva za pomembn i prispe­vek k ohranitvi in predstavitvi naravne dediščine sloven­skega morja. Pravzaprav je nemogoče popisati vse tisto, kar je Boris v nepolnih dvajsetih letih delovanja na pod­ročju varstva naravne in kulturne dediščine naredil, ne le za uveljavitev naravovarstva, pač pa za uresničitev raz­vojnega modela, ki bo tako nam kakor našim potomce m in tudi vse m drugim prebivalcem modrega planeta omo­gočil kaj več kot le golo preživetje. Sam o predstavljamo si lahko, kaj vse je še snoval v želji, da bi se slovenski naravni in kulturni dediščini vremena vendarle dokončn o zjasnila. Sam o predstavljamo si lahko. In naredimo vse, kar je v naših močeh, da njegovo delo nadaljujemo. 
"Ti kar pojdi", je rekel ob najinem zadnjem srečanju, "jaz se bom medtem porihtal in potem gremo dalje, novi m zmaga m naproti." Besede, ki pravzaprav poved o vse o Borisovi odločnosti in nepopustljivosti. Tak o kot se je odločno postavil v bran Dragonje in njenega rast­linskega in živalskega sveta v časih, ki so bili za nara­vovarstvo milo rečeno neugodni, tako se je v zadnje m letu spopadal z boleznijo, za katero je dobro vedel, da je prav tako neugodna in malodane neprizanesljiva. Ža l mu to zadnje ni uspelo. In zagotovo ne bom nikoli ve č pritrdil njegovemu "Vsaka stvar je za nekaj dobra!". Ta zagotovo ni bila. 

KAZALO K SLIKAM NA OVITKU 
SLIKA NA NASLOVNICI: Beli morski volk (Carcharodon carcharías) je bil še pred sto leti razmeroma običajna vrsta morskega psa 
v Jadranskem morju, danes pa so zapisi o njegovem pojavljanju v Jadranu že zelo redki. (Foto: Ame Hodalič) 
SI. 1: Spielbergov film Žrelo je pred petindvajsetimi leti predstavil belega morskega volka v negativni luči. Za belega morskega 
volka je Človek znatno nevarnejši kot beli morski volk za človeka. (Foto: Arne Hodalič) 
SI. 2: Vrbovolistna medvejka (Spiraea salicifolia) uspeva v Sloveniji zanesljivo le v Krakovskem gozdu, zato bi jo bilo treba 
uvrstiti na seznam ranljivih vrst slovenske flore. (Foto: N. jogan) 
SI. 3; Večina starinskih ribolovnih tehnik počasi izginja z Jadrana. Ribič iz Milne na Bratu vsakodnevno spusti v morje posebno 
mrežo z velikimi mrežnimi režami, primerno za lov rarogov, jastogov in velikih pridnenih rib. (Foto: D. Podgornik) 
SI. 4: Japonska medvejka Spiraea japónica je zelo agresivna invazivna vrsta, ki v Sloveniji izpodriva avtohtone vrste. (Foto: N, jogan) 
SI. 5: Značilna oblika belega morskega volka, ki se v milijonih let ni kaj bistveno spremenila, izdaja močnega in hitrega plenilca. 
(Foto: Arne Hodalič) 
SI. 6: Za določevanje vrst alg iz rodu Cladophora je potrebno izdelati mikroskopske preparate, na podlagi katerih je možno pre­poznati morfološke posebnosti. {Foto: M. Richter) 
SI. 7: V jadranskem morju živi 24 vrst alg iz rodu Cladophora, kar 21 od teh pa najdemo v Tržaškem zalivu. (Foto: M . Richter) 
SI. 8: Carlina frígida subsp. fiurrtensis je vrsta bodeče neže, ki je bila najdena v reški okolici, na Cresu in pred kratkim tudi v istri. 
(Foto: E. Vitek) 


INDEX TO PICTURES O N THE COVER 
FRONT COVER : A century ago, the great white shark (Carcharodon carcharías) was a relatively common shark species in the 
Adriatic Sea. Today, however, the records about its occurrence in the Adriatic are very rare indeed. (Photo: Arne Hodalič) 
Fig. 1: Twenty-five years ago, Spielberg's jaws depicted the great white shark as a very bad and harmful creature. The truth is, 
however, that man is a much greater danger to the great white shark than the latter is to man, (Photo: Ame Hodalič) 
Fig. 2: In Slovenia, bridewort (Spiraea salicifolia) prospers with certainty only in Krakovski gozd and should therefore be added to 
the list of vulnerable plant species of Slovenia. (Photo: N. jogan) 
Fig. 3: Most of the old fishing techniques are gradually disappearing from the Adriatic. Each day this fisherman from Milna on the 
island of Brač drops into the sea a special net with large spaces between threads, suitable for catching lobsters and large fish 
living at the bottom of the sea. (Photo: D, Podgornik) 
Fig. 4: Japanese bridewort Spiraea japónica is a very aggressive invasive species, which is in Slovenia gradually replacing the 
indigenous species. (Photo: N. jogan) 
Fig. 5: The characteristic shape of the great white shark, which has not changed a great deal over millions of years, speaks of a 
powerful and swift predator. (Photo: Arne Hodalič) 
Fig. 6: In order to identify various seaweed species from the genus Cladophora, some microscopic preparations must be made, on 
the basis of which certain morphological characteristics can be established. (Photo; M . Richter) 
Fig. 7: There are 24 species of the genus Cladophora living in the Adriatic, with 21 of them occurring in the Gulf of Trieste. 
(Photo; M. Richter) 
Fig. 8: Carlina frígida subsp, fiumensis is a carline thistle found in the surroundings of Rijeka, on the island of Cres and, recently, 
in Istra. (Photo: E. Vitek) 

154