Celje - skladišče D-Per glasilo delavcev 539/1980 sozd revirski III lili IIIlil lili energetski kom 1119801510 9 edvarda kardelja september 1980 leto XVI COBISS Q srečno ZADEVA: 0 stabilizaciji v 00 TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Ker TET upravlja z dokaj starimi napravami, ki so pretežno že amortizirane, je potrebna zahtevnejša nega in vzdrževanje, da se na ta način omogoči čimbolj redno in nemoteno obratovanje, kar je vsekakor v duhu stabilizacijskih ukrepov. Nikakor pa ni možno kopleks-no in v celoti vplivati na proizvodnjo, ker elektrarna deluje v sklopu elektroenergetskega sistema Slovenije in je tudi njeno poslovanje pretežno v soodvisnosti celotnega sistema (od zunanjih faktorjev). Predvsem se prizadevamo za racionalno porabo goriva in u-strezno kontrolo goriva, s čimer dosegamo tudi kvalitetnejšo proizvodnjo. V skladu z resolucijskimi določili se kažejo pozitivni premiki na kadrovskem področju, saj je zaradi čimvečje izkoriščenosti razpoložljivega kadra začasno omejeno zaposlovanje novih delavcev in povsem ustavljeno zaposlovanje za administrativna opravila. Vse to pa istočasno narekuje uvedbo dodatnega usposabljanja kadrov v smislu širše specializacije, s čimer bo dosežena večja fleksi- Franc Kopitar — Spomenik rudarskim rodovom 1755-1980, granit, ki so ga slavnostno odkrili 8. avgusta 1980 v Zagorju bilnost pri razporejanju delavcev, zlasti v času remonta, ko naj bi omejili angažiranje tuje delovne sile na minimum. Vrsto ukrepov smo sprejeli tudi v smeri znižanja stroškov, zmanjšali so se zlasti reprezentančni stroški, močno omejila naročila različnih publikacij, ki niso nujno potrebne, omejili smo tudi porabo na ostalih področjih. Vse DPO so se še zlasti aktivirale na področju stabiliziranja v vseh smereh, predvsem s sprejemom različnih ukrepov in v zasledovanju njihovega izvajanja z istočasnim tesnim sodelovanjem vseh samoupravnih organov v skupnem prizadevanju doseči čimbolj še rezultate pri izpolnjevanju sprejetega stabilizacijskega programa. Igor HERMAN Rudarska nesreča v novem jašku "Preloge” Dne 25. avgusta letos nas je pri globljenju novega jaška »Preloge« v Velenju, ki ga izvaja naša DO Rudarska gradbena dejavnost, presenetila eksplozija metana, ki je napravila na delovišču pravo razdejanje. Sama eksplozija je povzročila smrt enega rudarja, devet ostalih je bilo pa težko oziroma težje opečenih, da sta še dva od teh kasneje opeklinam podlegla. Ker do sedaj ni na razpolago uradnih podatkov o vzrokih nesreče, izpolnjuje služba varstva pri delu — ZPT svojo dolžnost, zaradi boljše obveščenosti ter varstvene vzgoje članov kolektiva po ogledu, analizi in lastni presoji stanja in vplivov, ki so vodili do nesreče, ugotavlja naslednje: STANJE DELOVIŠČA Novi jašek »Preloge« gradijo južno od sedanjega jaška z namenom, da se v jami Velenje sprostijo rezerve premoga, ki jih sedaj veže varnostni steber obstoječega jaška »Preloge«. Na lokaciji so po osi bodočega jaška izvrtali in zacevili raziskovalno vrtino do namenske globine (— 42 M) na kateri so jo povezali z jamo Velenje tudi s posebno progo. Vrtina je predrla krovne plasti, večinoma laporaste gline in peska z dotoki vode. V ta namen se je uporabila predvsem kot odvodnjevalna vrtina, ki so jo v progi na koti — 42 K A preventivno opremili tudi z za-sunom. Pomembnost podatkov o tej vrtini je v tem, da v času vrtanja ni zadela na metan, kar je razvidno iz geološkega poročila. Jašek Preloge smo ob tej vrtini poglobili do globine 60 m. Zaradi zelo visoke depresije v progi na koti — 42 (do 150 mm Gradbišče jaška Nove Preloge pri Velenju, kjer se je 25. 8.1980 dogodila huda rudarska nesreča. Dela na tem gradbišču izvaja DO RGD — TOZD RIG. Foto. S. Vovk VS) kamor je prodirala vrtina, je tekel po ceveh v smeri od ustja vrtine v jamo zelo močan zračni tok, ki je bil tako izdaten, da se separatna prezračevalna naprava globi j enega jaš- ka, ki je bila predvidena v projektu, ni vgradila. Zračenje delovišča na dnu jaška, kakor tudi vsega jaška, je bilo glede na dejstvo, da se je globilo brez odstreljevanja, popolnoma zadostno. Koncem meseca avgusta so dobavili in montirali nov izvozni stroj. Z deli v jašku so torej lahko nadaljevali in 25. 8. naj bi se delovišče pripravilo po dvomesečnem zastoju za ponovno globljenje. Kot sem že omenil, je tega dne nekaj po 8. uri prišlo do eksplozije metana. Od preživelih smo izvedeli, da se je v času eksplozije pet delavcev nahajalo na dnu jaška na delovnem odru, in sicer trije nekako v sredini odra, dva pa ob steni, kjer sta s pnevmatskim kladivom dolbla v steni vdolbino za nosilec. Ostalih šest in poslovodja so se nahajali v posredni in neposredni bližini ustja jaška. POTEK EKSPLOZIJE Plamen sta najprej opazila rudarja v jašku ob steni, in sicer v višini glav. Ta je naglo švignil z močnim pišem v sredino profila jaška in od tu navzgor prav pod zaščitni oder, kjer je počilo. Zračni val, ki je temu sledil, je pretrgal nosilne vrvi delovnega odra, tako da so z odrom vred padli ca. 4 m na jaškovo dno. Vsi so bili opečeni, najbolj pa trije, ki so stali v sredini jaška (od teh sta dva kasneje umrla). Zgoraj je zračni pritisk razgrnil pokrove na odru in vrgel delavca, ki je stal na eni od loput v okolico jaška, pri čemer je utrpel smrtne poškodbe. Vseh ostalih pet je zajel plamen, vendar opekline niso bile najhujše. Uspešna pomoč reševalne postaje REK —- Velenje je bila nudena v najkrajšem možnem času. VZROKI Pri raziskavi smo skušali najprej ugotoviti, od kod izvira metan. Pri ogledu delovišča smo ugotovili, da je zasun vrtine na koti — 42 priprt in da je bilo zračenje skozi vrtino delno prekinjeno. Na gradbišču DO RGD — TOZD RIG v Novih Prelgoah pri Velenju se je dogodila 25. 8. huda rudarska nesreča. Pri reševanju ponesrečencev so sc izredno angažirali člani kolektiva REK V — DO Rudnik lignita Velenje in naši sodelavci s tega gradbišča. Slika prikazuje prevoz ponesrečencev iz jaška na površino. Foto S. Vovk OB HUDI RUDARSKI NESREČI, KI SE JE DOGODILA 25. AVGUSTA T.L. V DOPOLDANSKIH URAH PRI GRADNJI NOVEGA 422 m GLOBOKEGA JAŠKA ZA POTREBE REKV — DO RUDNIK LIGNITA VELENJE, SE JE PONESREČILO 11 NAŠIH DELOVNIH TOVARIŠEV. ZARADI EKSPLOZIJE METANA JE BIL SMRTNO PONESREČEN TAKOJ OB EKSPLOZIJI IVAN POVŠE, KLJUČAVNIČAR IZ TOZD ESMD. ZARADI POSLEDIC EKSPLOZIJE PA STA NATO NA OPEKLINSKEM ODDELKU KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI UMRLA ŠE VLADIMIR ZAJC, KOVINAR IN ALOJZ MAČEK, KLJUČAVNIČAR, OBA PRAV TAKO IZ TOZD ESMD. TAKOJ OB NESREČI SO SE PRI REŠEVANJU ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ IN DRUŽBENEGA PREMOŽENJA IZREDNO POŽRTVOVALNO ANGAŽIRALI POLEG NAŠIH SODELAVCEV, PREDVSEM REŠEVALCI REŠEVALNE Čete do rudnik lignita velenje in PA SODELAVCI ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE. VSEM TEM SE ZA HITRO, POŽRTVOVALNO IN U-SPEŠNO POSREDOVANJE ISKRENO ZAHVALJUJEMO. ZAHVALA VELJA TAKO POSAMEZNIKOM, KAKOR TUDI ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA, TO JE SOZD REKV, DO RLV IN ZDV. ENAKA ZAHVALA TUDI VSEM ZDRAVSTVENIM DELAVCEM V SPLOŠNI BOLNIŠNICI V CELJU KAKOR TUDI NA KLINIČNEM CENTRU V LJUBLJANI, KI SO SI IZREDNO PRIZADEVALI za Čimprejšnjo ozdravitev ponesrečenih RUDARJEV. Samoupravni in poslovodni organi ter družbenopolitične organizacije SOZD REK Edvarda Kardelja DO Rudarska gradbena dejavnost TOZD Elektrostrojna montažna dejavnost Ko smo pri preizkusu prekinitve zračenja skozi vrtino leto zaprli v jašku (na ustju), se je po 24. urah pojavila le nepomembna količina metana, kar je znak, da jaškove stene oziroma krovne plasti ob vrtini ne prepuščajo metana. Ko pa smo vrtino zaprli na dnu (na K —• 42), je metan že po 30 min dosegel koncentracijo 2 0/o. Metan je torej izhajal iz vrtine, ko je bila ta v vznožju zaprta. S tem je na kratko podan objektivni vzrok za sicer nenaden in nevaren pojav metana, ki pa sam spričo znanih in številnih varnostnih ukrepov nikakor ne bi mogel biti razlog in edina , osnova za nesrečo. Pojav metana, dne 25. 8. v jašku Preloge je bil presenečenje, ki bi pa že samo pri kontroli zračenja postal le pravočasno opozorilo. Tu vstopa človek kot odločujoč faktor varnega dela v rudarstvu, ki mora neglede na prognozo nevarnosti posameznih delovišč obvezno izvrševati osnovne varnostne ukrepe, predvsem izvrševati kotro-lo zračenja. Vsi ostali vzroki, predvsem pa sam vžig, so tukaj manj pomembni. Preprečevanje nevarnih koncentracij metana je enostavnejše in učinkovitejše, saj bazira večji del le na zadostnem prezračevanju in kontroli metana. Za vžig nevarne zmesi pa obstaja toliko virov, da tudi pri največji vestnosti vse možnosti težko kontroliramo in preprečimo. Zato velja v rudarski praksi vso pozornost posvečati varnostnim ukrepom, ki preprečujejo nevarne koncentracije metana in ki omogočajo zanesljivo kontrolo. za SVD — ZPT Emil Kohne Vinko Hafner v Trbovljah Dne 10. septembra je bil na obisku v revirskih občinah oziroma v Trbovljah Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. V dopoldanskih urah je bil navzoč na posvetu medobčinskega sindikalnega sveta v domu družbenopolitičnih organizacij v Trbovljah, ko so obravnavali polletne rezultate gospodarjenja v revirjih s posebnim ozirom na stabilizacijska prizadevanja. Gospodarstvo v revirjih je povečalo v I. polletju t.l. svoj celotni prihodek za 28,3 0/o, dohodek pa za 22 0/° v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Nekatere delovne organizacije oziroma TOZD so poslovale z izgubo, ostale delovne organizacije pa so namenile precejšnja sredstva za sklade oziroma akumulacijo. Ugotovili so, da so se oblike porabe v revirjih umirile. Izvoz iz revirskih občin se je povečal in je izvozno — uvozna bilanca pozitivna. Ugotovili so tudi, da nekaj delovnih organizacij oziroma TOZD ni spoštovalo dogovora o družbeni usmeritvi delitve dohodka. Posebej so obravnavali vprašanje izgube v Zasavskih premogovnikih, Termoelektrarni, Cementarni in Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik. Vse te organizacije so sprejele vrsto ukrepov za izboljšanje svojega poslovanja, pa tudi za izboljšanje svojega težkega ekonomskega položaja. Posebno so poudarili nujnost izpolnjevanja proizvodnega načrta premogovnikov. Od 13. do skoraj 16. ure tega dne pa se je tovariš Hafner skupno s svojimi sodelavci in predstavniki medobčinskega sindikalnega- sveta revirskih občin, udeležil razgovora tudi na sedežu SOZD REK EK. Z naše strani so temu razgovoru prisostvovali mgr. Srečko Klenovšek, generalni direktor, Jože Žitnik, predsednik delavskega sveta REK EK in Rudi Kre- V petek, 5. septembra 1980, je potekalo v Trbovljah praznično vzdušje ob slavju, ki so ga revirji pripravili svojemu rojaku Mihi Marinku, članu sveta federacije, narodnemu heroju, junaku socialističnega dela, velikemu revolucionarju, pa tudi častnemu članu našega kolektiva, ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Tega dne se je ob 16. uri zbralo pri Marinkovem hramu v Gabrskem poleg jubilanta še veliko število občanov, predvsem pa njegovih sodelavcev. V tej bivši kašči je namreč tovariš Marinko preživel pred zadnjo vojno vrsto let. Kaščo so obnovili po načrtih Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja, dela pa je opravila DO RGD — TOZD GRA-MAT našega kombinata. Ob otvoritvi obnovljenega hrama je govoril Lojze Ribič, prvoborec in njegov dolgoletni sodelavec. V svojem govoru je posebej poudaril, da je v tej nekdanji kašči tovariš Marinko živel v že iz TOZD Premogovnik Trbovlje. Tudi na tem razgovoru so predvsem razpravljali o gibanju osebnih dohodkov v DO ZPT, DO TET, SOZD REK EK in v revirjih ter jih primerjali z enakim obdobjem lanskega leta, pa tudi s podobnimi organizacijami združenega dela. Precejšen del razprave so namenili vprašanjem oziroma vzrokom, ki onemogočajo dosegati proizvodni načrt, predvsem v proizvodnji premoga, izostankih z dela, delu sindikalnih o-snovnih organizacij v posameznih TOZD in DS, nameravani integraciji rudnikov Kanižarica, Senovo in Laško ter o drugih problemih, ki se nanašajo na današnji trenutek, (tl) letih 1934 do 1939. Bil je pod stalnim policijskim nadzorstvom, vendar je prav od tu pripravljal štrajk rudarjev v revirjih leta 1939. Nato je bila ob 17. uri odprta v avli Delavskega doma v Trbovljah razstava o življenju in delu Mihe Marinka. Pripravil jo je revirski muzej ljudske revolucije Trbovlje s sodelovanjem zgodovinskega oddelka pri CK ZKS. Ob tej priliki je imela nekaj uvodnih besed ravnateljica muzeja Nevenka Troha. Na kratko pa je orisal delo in življenje jubilanta Ivan Križnar iz CK ZKS. V kulturnem delu programa je sodeloval moški pevski zbor Zarja Svobode Center, pod vodstvom Riharda Beuermana. Jubilant si je ob navzočnosti številnih svojih sodelavcev in občanov nato ogledal razstavo in bil ponovno dobro razpoložen ob tolikšni pozornosti, ki so mu jo izkazali v revirjih tudi ob tej priložnosti. Slavje ob 80-letnici Mihe Marinka Stojan Batič: Slovenski delavci, bron, 1980. Skulptura je bila poklonjena v imneu vsega združenega dela iz revirjev, to je Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, dne 5. septembra po proslavi ob 80-letnem jubileju častnega člana našega kolektiva Mihu Marinku, članu sveta federacije. Foto S. VVeiss Osrednja proslava pa se je pričela isti dan ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma. Tu so rudarski in delavski revirji posebej počastili visok življenjski jubilej uglednega družbenopolitičnega delavca Mihe Marinka. Proslava je bila v celoti posvečena jubilantu. Pričel jo je Franci Grešak, sekretar revirskega komiteja ZKS, ki je z uvodnimi besedami obrazložil pomen tega slavja za Trbovlje, revirje ter za vso našo družbeno skupnost. Slavnostni govornik je bil Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ. Po njegovem govoru se je razvil program, na katerem so sodelovali mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt, štirje recitatorji iz vseh treh dolin ter delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihe Gunzka. Pri izvedbi programa pa je sodeloval tudi o-preni pevec basist Ladko Korošec. Klavirsko spremljavo je imel na skrbi Jože Skrinar, režijo pa Janez Kužnik. Na koncu so skupno godbeniki, mladi pevci in Ladko Korošec, izvedli skladbo »Mihi Marinku za 80. rojstni dan,« ki jo je uglasbil Jože Skrinar na besedilo F. Okič. Za zaključek pa je vsak pevec iz mladinskega pevskega zbora poklonil jubilantu po en rdeč nagelj. Slavja se je udeležilo veliko število jubilantovih sodelavcev, prvoborcev, družbenopolitičnih delavcev, predstavnikov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih občanov. Med najpomembnejšimi gosti pa so bili Sergej Kraigher, podpredsednik predsedstva SFRJ, Stane Dolanc in Andrej Marinc, člana predsedstva CK ZKJ, Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, France Popit, predsednik predsedstva CK ZKJ, Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije, Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL, Tomažič Emil, Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov, Janez Vipotnik, predsednik zveze združenj borcev NOV Slovenije, Ivan Maček, Marjan Brecelj, Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Zdenka Kidrič in številni drugi njegovi predvojni sodelavci, prvoborci, dolgoletni družbenopolitični delavci in drugi. Iz slavnostnega govora tovariša Dolanca, ki je trajal domala 25 minut, v njem je o-risal bogato revolucionarno delo Mihe Marinka, povzemamo naslednje zaključne besede: »Dragi Miha, tudi teh nekaj današnjih besed je samo delček naše hvaležno- sti za to, kar si naredil za našo revolucijo. Mi vsi vemo, da ti je morda še to preveč in da bi morda celo rajši videl, če bi ti enostavno rekel v imenu nas vseh, da si dober človek, da si komunist. Toda kakor si se ti učil vse življenje, tako se tudi vedno nove generacije učimo na izkušnjah prejšnjih in — kot sem že rekel — tudi iz tvojega življenja, tvojega boja za socializem, se imamo in se bomo še imeli marsikaj naučiti. Dne 5. septembra t.l. je imel slavnostni govor na proslavi 80-letnice Mihe Marinka, člana sveta federacje, narodnega heroja in junaka socialističnega dela, Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ. Proslava je potekala v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Foto S. VVeiss »Dragi Miha, danes si zopet enkrat v svojih domačih zasavskih revirjih. Ko govorimo o Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, jih povezujemo s tvojim imenom in kadar govorimo o tebi, pomislimo na steklarje knape in delovne ljudi revirjev. Toda danes, tukaj, ti čestitamo predvsem revirci, te dni pa bo to storila tudi vsa Slo- venija in vsi jugoslovanski narodi in narodnosti, saj si svoje življenje vtkal v boj nas vseh za to, kar imamo in še gradimo. In prav zato smo ti hoteli povedati prvi tu v revirjih: Dragi Miha, naš si, vse najboljše ti želimo in še mnogo let bodi z nami.« Izrečenim čestitkam Staneta Dolanca so se nato v avli Delav- Proslave ob 80-letnici rojstva našega rojaka Mihe Marinka, ki je bila 5. septembra ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah, so se udeležili številni gostje iz republike in federacije ter iz revirjev. Foto S. Weiss skega doma pridružili številni njegovi sodelavci in sodelavke. Po končani proslavi so se gostje in predstavniki revirjev zbrali v prostorih hotela Rudar v Trbovljah. Tu so mu predstavniki revirjev še posebej toplo čestitali kot rojaku in se mu zahvalili za njegovo plodno delo v vseh obdobjih naše revolucije. Revirski komunisti so mu izročili njegov portret, ki ga je izdelal Jaka Torkar, ak. slikar na Jesenicah. Stojan Volčanšek, predsednik zbora združenega dela občine Trbovlje pa je izročil Mihi Marinku, v imenu delavcev večjih organizacij združenega dela iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, kipec v bronu, delo Stojana Batiča, ak. kiparja, z nazivom: SLOVENSKI DELAVCI. Na marmorni ploščici je bila pritrjena bronasta ploščica z napisom; da revirski delavci poklanjajo to delo Marinku ob njegovi 80-letnici. Ob svojem jubileju je tovariš Marinko prejel številne čestitke iz vse države. Na sam rojstni dan, to je v ponedeljek 8. septembra pa so ga na njegovem stanovanju v Preddvoru pri Tržiču obiskali predstavniki revirskih občin in mu še posebej čestitali. Pri tem obisku je sodeloval tudi mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja, pod vodstvom Riharda Beuermana. Kot častnemu članu kolektiva našega kombinata pa smo tovarišu Mihi Marinku pisno izrekli najboljše želje in čestitke k njegovemu revolucionarnemu jubileju, (tl) DEJALI SO... France Popit, predsednik predsedstva CK ZKS .. Dohodkovno povezovanje se le s težavo prebija, kot da je vsak kolektiv lastnik proizvajalnih sredstev. V resnici pa so proizvajalna sredstva last vse družbe in so jih delavci v kolektivih samo v imenu družbe dolžni bolj racionalno izkoriščati. Dohodek, ki ga ustvarjajo, ni samo njihov, temveč tudi dohodek tistih, ki so delali pred njimi, tistih, ki delajo v reprodukcijski verigi in tudi tistih, ki so delali za njimi, finalizirali in prodajali proizvode. Premagati bo treba skupinsko lastninsko pojmovanje in se dohodkovno povezovati, saj lahko socialistični samoupravni odnosi prav na tej osnovi zagotovijo stabilno družbo. Dohodkovni odnosi vežejo delovne ljudi ne glede na republiške in občinske meje. To je tudi porok za stalno uresničevanje Titovega napotila o varovanju in krepitvi bratstva in enotnosti...« Milan Kučan, predsednik skupščine SR Slovenije »... Ta čas sta pred našo družbo in s tem pred slehernim od nas veliki in pomembni nalogi, ki jima moramo dati poseben poudarek, ker so z njima najtesneje povezana vprašanja našega življenja za danes in v prihodnje. Na prvo mesto kaže postaviti zahtevo po hitrejši in doslednejši demokratizaciji procesov sprejemanja družbenih odločitev oziroma političnega življenja nasploh. To je tudi vsebina znane pobude tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti, ki je zaradi njenega idejnopolitičnega in družbenega pomena za doslednejšo uveljavitev delavca in delovnega človeka kot nosilca ekonomske in politične oblasti prerasla v splošno družbeno akcijo in smoter, in je zato tudi deležna posebne pozornosti in množične podpore. ..« Uro pred proslavo ob 80-letnici Mihe Marinka, dne 5. septembra .tl. je bila odprta v avli Delavskega doma v Trbovljah, razstava o delu in življenju Mihe Marinka. Pripravil jo je Revirski muzej ljudske revolucije Trbovlje, ob sodelovanju zgodovinskega oddelka CK ZKS. Jubilant Miha Marinko si skupno s Francem Grešakom, sekretarjem revirskega komiteja ZKS ogleduje razstavljeno gradivo. Foto S. Weiss Vnovič pričenjamo s površinskim premoga V DO Zasavski premogovniki so že nekaj časa v teku priprave na otvoritev novih površinskih kopov premoga. K temu nas silijo razmere na tržišču, ki terjajo čedalje večje količine premoga, po drugi strani pa težke razmere v jamah, ko je kljub izrednim naporom nemogoče dosegati načrtovano proizvodnjo premoga. Gre pa tudi za to, da bi ob čim manjših angažiranih sredstvih prišli do dodatnih količin premoga, kar bi bilo vsem v korist, tako kolektivu, kakor tudi elektrogospodarstvu, industriji in široki porabi. Tako po dolgih letih, odkar smo ukinili površinski kop na-Dobrni in še prej površinski kop na Neži, vnovič pričenjamo s pridobivanjem premoga na površini. Dne 22. septembra so trije težki buldožerji pričeli z odrivanjem površinske jalovine na površinskem kopu na Dobrni pod kamnolomom v Ret ju. To je na območju, kjer je včasih potekala žičnica v Ret j e (R/4). Pri delu je angažiran 40 tonski in 24 tonski buldožer, delovne organizacije Centra iz Zagreba — poslovna enota Celje in en domači buldožer iz TOZD Avtoprevoz »Zasavje«, DO RGD. Mehanizacijo pa tvori še čelni nakladalec. Predvidoma bodo pričeli s pridobivanjem premoga na tem območju 1. oktobra t.L Premog bodo nakladali na tovornjake in ga vozili na separacijo v Zagorje. Dne 23. septembra pa je buldožer trboveljske Cementarne pričel z nadelavo ceste iz Neže na Ojstro. Tudi tu nameravajo koncem oktobra t.l. pričeti z eksploatacijo premoga. Več o vnovičnem odpiranju površinskih kopov in pridobivanju premoga na površini bomo pisali v naslednjih številkah glasila, ko bodo rezultati že bolj zaznavni. Predvidoma naj bi znašala dnevna proizvodnja premoga na površinskem kopu okoli 600 ton. Obstaja možnost, da se bo obseg proizvodnje še povečal, (tl) Posvetovanja Simpoziji Zveza energetikov SR Srbije organizira 11. posvetovanje, ki bo od 2. do 4. oktobra 1980 v Hercegnovem. Na posvetovanju bodo govorili o praktični izmenjavi izkušenj s področja eksploatacije, vzdrževanja in izgradnje energetskih naprav. Cilj posvetovanja je, da pride do izmenjave izkušenj s področja eksploatacije kotlovnih, hidroenergetskih in kompresorskih naprav za čiščenje dimnih plinov in vod. Zveza društev termikov Jugoslavije in Slovenije pa bo organizirala VI. jugoslovanski simpozij termikov v času od 27. do 29. maja 1981. Potekal bo na Bledu. Tema tega simpozija bo termotehnika in racionalizacija energije. Racionalno in ekološko sprejemljivo ravnanje z vsemi vrstami energije postavlja termotehniki vedno zahtevnejše in kompleksnejše naloge. Pravilna in uspešna usmeritev reševanja tovrstnih vprašanj v naslednjem srednjeročnem razdobju je tesno povezana z dolgoročnimi smotri energetike. Cilj tega posvetovanja bo, da na podlagi podanih referatov pregleda opravljeno delo, oceni dosežene rezultate ter predlaga morebitne izboljšave ali spremembe vsebinskega, metodološkega in organizacijskega značaja. Izpolnjevanje delovnega načrta v času od 1.1. do 15. IX. 1980 DO Zasavski premogovniki Proizvodnja premoga Del. organ. načrt dosež. + 1 ob dela TOZD ton ton ton prostih sobotah P. Hrastnik 213.750 194.127 — 19.623 90,8 13.655 P. Ojstro 187.960 180.926 — 7.034 96,3 12.996 P. Trbovlje 400.050 334.979 — 65.071 83,7 21.627 P. Kisovec P. Kotredež 154.890 173.150 + 18.260 111,8 10.390 RŠC jama Trb. 13.591 24.095 + 10.504 177,3 1.797 Skupaj 970.241 907.277 — 62.964 93,5 60.465 sep. pr. Trb. 13.591 24.095 + 10.504 177,3 1.797 Zag. 154.890 173.150 + 18.260 111,8 10.390 Proizvodnja gradbenega materiala Hrastnik letni načrt doseženo °/o — betonarna (kos) 59.266 Zagorje — kamnolom (m) 135.000 107.142 79,4 Storitve delavnic — 31. VII. RESD Hrastnik (din) 65,746.000 42,619.189,75 64,8 RESD Trbovlje (din) 69,613.000 49,559.884,90 71,2 RESD Zagorje (din) 47,293.000 37,149.222,90 78,6 Pred. jam. lesa (din) 29,048.000 19,576.570,80 67,4 Toplotna energija (Gcal.) 16.520 9.500 57,5 DO TERMOELEKTRARNA načrt doseženo o/o Proizvod, el. energije MWh MWh — PE 1 30.000 12.285 41,5 — PE 2 370.000 306.540 82,9 Kombi el. 15.000 163 1,1 Skupaj 415.000 318.988 76,9 Ostalo — storitve — 31. VIII. Vzdrževanje naprav (din) 70,200.000 21,919.907,55 31,2 Transport goriva (din) 33,650.000 27,562.876,25 81,9 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TOZD letni načrt doseženo ”/o RIG (din) 256,770.000 212,379.419,20 82,7 ESMD (din) 55,832.000 38,963.910,80 69,8 Avtoprevoz H Zasavje (t/km) 8,600.000 6,906.363 80,3 % GRAMAT P (kos) opeka 10,000.000 7,044.025 70,4 R kamnolom (m3) 40.000 43.426 108,6 % DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE o< o< SIMD (din) 41,265.000 29,684.063,30 71,9 EIMD (din) 22,782.000 14,948.561,15 65,6 Programske usmeritve stabilizacijskih ukrepov v delovni organizaciji rudarska gradbena dejavnost. Osnovne predloge ukrepov za stabiliziranje poslovanja in varčevanja smo v DO RGD izoblikovali v osnovnih organizacijah ZK, na osnovi 5. in 6. seje CK ZK Slovenije, skladno z določili zvezne ter republiške resolucije o družbenoekonomskem poslovanju v letu 1980. Tako izoblikovane programe ukrepov so obravnavale družbenopolitične organizacije, po razpravah pa so bili strokovno dopolnjeni in samoupravno potrjeni. Vsebina ukrepov za varčevanje in zmanjševanje poslovnih stroškov ter striktnej-šega koriščenja notranjih rezerv se nanaša na: — zmanjševanje materialnih stroškov, — izboljšanje delovne discipline, — nagrajevanje po delu, — racionalnejše trošenje sredstev skupne porabe. Vodilni in vodstveni delavci tekoče spremljajo in preko samoupravnih organov posredujejo periodične pokazalce poslovanja posameznih temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb ter celotne DO RGD. Kritično smo izpostavili pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema, pri čemer nosijo odgovornost predvsem družbenopolitične organizacije. V bodoče bomo morali ažurne-je in bolj spontano sodelovati pri izoblikovanju programov in dogovorjenih stališč. Nedavno izdelana ocena uresničevanja ukrepov stabilizacije je pokazala, da niso bile iz- koriščene vse možnosti za odpravo visokih materialnih stroškov, pi čemer_ naj omenim, da na nekatere nimamo neposrednega vpliva. Neopravičeno izostajanje z dela je evidentno z malimi izjemami in ne predstavlja večje zaskrbljenosti. Več pozornosti pa bomo morali posvetiti znižanju koriščenja bolniškega stale ža, ki je na gradbiščih v Zasavju precej visok. Za izdelavo dokumentov planiranja za srednjeročno obdobje 1981/85 so bili zadolženi strokovni in vodstveni delavci. Delo so opravili z vso resnostjo in v predvidenem roku. Družbenopolitične organizacije in ostali odgovorni činitelji bodo v DO RGD pri svojem delu stremeli za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljaj a in medsebojnih družbenih odnosov. Še v širšem pomenu besede bomo dajali pomen podru-žbljanju samozaščitnih ukrepov in varnostni kulturi nasploh. Zavedati se moramo, da ekonomske stabilizacije ne bomo dosegli le s spremenjenim odnosom do dela, ampak predvsem. s korenitimi spremembami naše miselnosti. Ernest RAMŠAK Janez Lovrenc, gospodar čela na koti 160 Javor v jami Ojstro. Foto Jože Kirič _________________ RŠC Pričelo se je novo šolsko leto TOZD Rudarski šolski center je na podlagi sklepa odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo DO ZPT za šolsko leto 1980/81 razpisal 100 učnih mest za poklic rudarja ter po 20 mest za poklic kovinarja in elektrikarja. Ker je bilo predvideno, da se bodo učenci vpisovali v posamezne programe, je bil v ta namen pripravljen tudi poseben propaganden material, ki je vseboval smeri in programe. Komisija, ki je bila imenovana, je imela nalogo, da na podlagi izdelanega programa izvede o-biske po vseh šolah v in izven Zasavja, prav tako pa tudi na posameznih zavodih za zaposlovanje v BiH. Ta akcija je potekala v mesecu marcu in aprilu. Iz razgovorov na posameznih šolah v in izven Zasavja so učenci pokazali interes oziroma zanimanje za vpis v programe za rudarsko smer. Ker pa je bilo s sprejetjem zakona o u-smerjenem izobraževanju dogovorjeno, da se za šolsko leto 1980/81 vrši vpis po starem, je padlo tudi zanimanje učencev iz naše regije za vpis v rudarsko smer. Kljub temu pa se je prijavilo devet učencev iz Slovenije, od tega so jih pet na zdravniškem pregledu zavrnili. Od skupnega števila prijavljenih 112 učencev za rudarsko šolo je sedaj vpisanih v prvi letnik 83 učencev. Za poklic elektrikarja je v prvi letnik vpisanih enajst učencev, za poklic kovinarja pa štirje. Prikaz števila učencev v TOZD RŠC: M M ti o 'S 15 tu C a ti S 5 M m rudarji 83 69 40 192 kovinarji 4 1 2 7 elektrikarji 11 7 17 34 avtomehaniki 4 1 — 5 SKUPAJ: 238 S pričetkom šolskega leta pa nastopajo tudi težave, ki se kažejo predvsem pri pomanjkanju prostorov tako v šoli kot v domu učencev. Povečalo se je število oddelkov, in sicer iz sedem na osem, tako da pouk poteka v dveh izmenah, popoldan in popoldan. Pri teoretičnem pouku so težave predvsem pri izvajanju tistih predmetnih področij, ki morajo potekati že po skupni programski osnovi (SVIO), ker ni na razpolago učbenikov, ker so še v tisku. Posebno težavo predstavlja izvajanje pouka telesne vzgoje, ker vse tri strokovne šole v Zagorju nimajo za to primerne telovadnice. Ravno tako nastopajo težave pri praktičnem pouku zaradi velikega števila učencev, vendar se bo stanje tudi izboljšalo že sredi meseca septembra, ko se bodo učenci 3. letnika začeli praktično usposabljati v posameznih TOZD proizvodnje premoga. Z istim načinom praktičnega usposabljanja bo potrebno pričeti tudi z učenci o-stalih strok (kovinar, elektrikar). Še največ težav na začetku šolskega leta pa je v domu učencev, kajti vsi prostori so prenapolnjeni, tako da ni na razpolago prostorov za rekreativno dejavnost učencev, razen tistih, ki so jih uporabljali že sedaj. Število učencev se je povečalo za 30, tako da jih sedaj prebiva v domu 195. Utesnjenost je predvsem v spalnih prostorih, kljub temu pa vzgojno osebje doma sprotno rešuje probleme, ki se pojavljajo pri učencih. Problem je tudi s prehrano, kajti od 1. julija je menza v domu zaprta, hrano pa vozijo iz zagorske menze. Učenci so s hrano zadovoljni, vendar pa negodujejo zaradi netočne dostave, kajti zgodi se, da včasih zaradi tega zamudijo teoretični in praktični pouk. Kljub težavam, ki se pojavljajo vsako leto ob pričetku šolskega leta sem prepričan, da bomo le-te prebrodili s skupnimi močmi. Jože Omahne Kje bi konkretno lahko varčevali z električne in drugo energijo Že v eni prejšnjih številk našega glasila sem pisal o električni energiji, ceni ter naših velikih porabnikih. Ker pa je energija vsak dan dražja, dragocenejša, posebno pa še električna, ki je najžlahtnejša, je potrebno, da opozorim potrošnike, kje bi lahko privarčevali marsikatero kWh energije. Zaradi jamske vode bomo morali tudi v bodoče vodo črpati na površino, in sicer še iz dodatnih črpališč, tako da pri tem ne vidim možnosti za varčevanje, posebno še, ker se konica moči ne meri v določenem času (kot pred leti). Za izenačitev porabe čez celih 24 ur pa je najbolje, da se voda črpa med izmenami, če obstaja možnost samo ponoči oziroma drugo in tretjo tretjino. S tem bi povišali porabo v nižji tarifi ter zelo verjetno zmanjšali konico, ki se meri vsakih 15 minut in to ves mesec. Torej bi bilo potrebno ta režim dosledno izvajati ves mesec, v primeru vdora vode, ali večjih dotokov, pa bi to ravnotežje bilo porušeno in brez učinka. Večji odjemalci od našega kombinata imajo zato vgrajene registrirne watmetre, ki stalno kontrolirajo konico. Višina konične obremenitve se na področju Hrastnika vrti o-krog 2000—2400 kW, na področju Trbovelj 2600—3200 kW in Zagorja 2700—3400 KW. Kako važna je konica je jasno iz cene, ki predstavlja kar 60 0/0, medtem ko delovna energija ca. 40 0/o, jalova pa je ob kompenzaciji minimalna. Drugi veliki potrošniki so kompresorji. To so velike enote, ki so s spreminjanjem lokacije odkopavanj precej oddaljene od proizvodnje komprimira-nega zraka. Zaradi kvalitete komprimiranega zraka je potrebno, da obratuje več kompresorjev, kot pa je potrebno, če bi bili le-ti v centru potroš- nje. Kot prvi ukrep je torej potrebna prestavitev kompresorjev v jamo, in sicer z manjšimi enotami, ki bi avtomatsko delovali glede na potrebe porabnikov. Ta postopen prehod je predviden tudi v investicijskem programu 1981—1985. Glede na to, da že žlahtno energijo (električno), spreminjamo v energijo komprimiranega zraka, zmanjšujemo izkoristek in dražimo lastno ceno. Zato je treba pri nabavi hidravličnih podporij računati tudi na to, da je orodje, Id ga rabimo na odkopih oz. njihovi bližini, prirejeno na hidravlične motorje, tako da bi s tem odpadel komprimiran zrak. visokotlačna črpalka pa je na razpolago pri podporju. To je eden dolgoročnih ukrepov, ki bi se lahko najprej uveljavil na čelih s podporjem Becorit in Hydro-Marrel. Eden izmed velikih porabnikov je tudi separacija premoga Trbovlje, ki ima izredno velik kompleks črpalk, separacijski]-, postrojenj, gumi trakov in kom-presorsko postajo.. Za redno obratovanje na kotlovnem in komercialnem premogu morajo obratovati vsa ta postrojenja. Veliko so na tem področju že naredili, tako da se bistveno ne da spremeniti, psč pa se v dela prostih dnevih lahko z manjšimi dodatnimi deli zreducira razsvetljava in izgube v transformatorjih na minimum. V naših jamah imamo kontinuiran transport z verižnimi transporterji in gumi transporterji do polnišč. Pri obratovanju transporterjev je važno, da delajo kontinuirano nazivno o-bremenjeni. Ker pa tega ne moremo doseči pri tem tehnološkem procesu pridobivanja premoga, kot je sedaj, pride do nezveznega transporta. Pri tem izstopajo konice, ker so transporterji preobremenjeni, zato presipajo, nastajajo defekti, 0 stabilizaciji nasploh in konkretno v DO IMD skrajšuje se življenjska doba itd., ostali del tretjine pa tečejo prazni. Tako imamo dvojno škodo oz. neizkoriščenost mehanizacije: — v času konic je poraba energije večja, zaradi zabitja skoraj celih transporterjev pa je v praznem teku poraba energije tolikšna, kot če bi bil čist transporter polovično obremenjen; —- v času, ko transporterji obratujejo prazni, ali malo o-bremenjeni, pa se porablja jalova energija. Zaradi tega so bolj obremenjeni vsi vodi z dodatnim tokom, ki ne opravlja koristnega dela. Pri pogostem ustavljanju in zaganjanju pa se porablja delovna moč za zagon, in to z nazivno močjo, tako da z večkratnimi zagoni posebno polnih transformatorjev uničujemo elektromotorje ter jim zmanjšujemo življenjsko dobo. Zato je nujen in najboljši u-krep, čimbolj čistiti transportne poti in si prizadevati za kontinuirano proizvodnjo preko cele tretjine. Podoben je problem pri transportu z jamskimi vozički. Tu je podvozje slabo, neočiščeno, večkrat poplavljeno (slabši torni koeficient), kar vse vpliva na prevoz z lokomotivami. Drugo pri skupnem prevozu so vozički, ki so neočiščeni, s čimer povzročajo dodatno težo pri prevozu praznih ter manjši izplen pri prevozu polnih, vse skupaj pa vpliva na elektromotorje lokomotiv ter na večjo porabo električne energije. Vidimo tudi tu, da je čiščenje vozičkov, redno vzdrževanje spodnjega ustroja bistveno za porabo električne energije in za življenjsko dobo lokomotiv. Marjan Brinar Mnogim se zdi, da so stabilizacijski ukrepi kot šiba, ki nas tepe in nas vse skupaj spravlja v neprijetne situacije. Vsa nezadovoljstva ob raznih podražitvah, dopovedovanja, ukrepi za vožnjo z avtomobili » par-ne-par,« ukinjanje zaposlovanja upokojencev, rast osebnega dohodka napram dohodku in drugo, nam narekuje, da bomo morali trezneje razmišljati o potrošništvu in preiti od besed k dejanjem varčevanja. Ni dovolj, ko govorimo o izkoriščanju delovnega časa, o odgovornostih posameznika, o varčevanju z energijo in materialom, ampak se mora vse to odražati v dejanskem uspehu TOZD in OZD.' V DO IMD smo v mesecu februarju pristopili k programu ukrepov stabilizacije in ob tem izdelali rebalans plana. Plan proizvodnje oziroma storitev dosegamo in celo presegamo, nekoliko bolje TOZD EIMD kot TOZD SIMD, s tem tudi dohodek, vendar pa so se prav na TOZD SIMD pokazale motnje v poslovanju zaradi preko- račenih materialnih stroškov. Te stroške smo takoj analizirali in ugotovili, da so nastali zaradi nekaterih neplačanih računov, zaradi podražitve materialov na tržišču in pa zaradi plačila uslug tujih kooperantov, ki so s cenami zelo poskočili. Skrajno smo omejili izdatke za reklamo in reprezentanco, dnevnice in potne stroške, stroške pisarniškega materiala, drobnega inventarja in razne druge materialne stroške. V TOZD SIMD pa so nastale v času stabilizacije težave, ker je bil le-ta prikazan kot kršitelj družbenega dogovora, saj je imel previsoke izplačane osebne dohodke. Odnos delavcev do ukrepov stabilizacije in družbenega dogovora ni čisto v redu. Čeprav smo si zadali nalogo, da bomo poiskali vse skrite rezerve v prihranku materiala, delovni disciplini, nagrajevanju posameznika, tega nismo uspeli izvesti. Še vedno smo malomarni do izkoriščanja delovnega časa, saj ni nobena skrivnost, da je izraba delovnega časa manj kot Delovni prostori v DO IMD — TOZD SIMD so zelo zastareli. Že zdavnaj kličejo po posodobitvi, pa tudi po obnovi strojnega parka. Foto A. Bregant B B H B 70 °/o efektivnega dela. Če bi imeli pred očmi le-to, da je vsaka ura, ki jo mora nekdo plačati 250 in tudi več dinarjev, bi gotovo delali drugače. Nekoliko vidnejši rezultat stabilizacije pa opazimo pri koriščenju letnega dopusta, ki smo ga v večini koristili po planu izdelanem že na začetku leta. Tako sta že za nami tista naj večja meseca počitnic, pazimo pa tudi na to, da nekdo nima dopusta »v dobro«, »po urah« pa tudi razna izsiljevanja izrednega dopusta smo regulirali. Med prizadevanja k bolj u-činkoviti stabilizaciji spada tudi izvajanje vratarske in čuvajske službe, za kar smo se pogodbeno vezali z VARNOST Ljubljana. S tem bomo zagotovili boljšo evidenco prisotnosti na delovnem mestu in družbeno samozaščito. Premalo pa smo storili v pripravah nagrajevanja po delu. Pri tem moramo ločiti tehnične, administrativne, remontne in vzdrževalne delavce ter delavce na novogradnjah. Od vseh teh imamo delno urejeno nagrajevanje po delu le za delavce, ki delajo »na normah,« to so delavci na novogradnjah in previjalci. Zato večkrat sledi negodovanje remonterjev češ, da kljub prizadevanju večkrat nimajo poplačanega truda. Zato je trenutno naša prva naloga ureditev Pravilnikov o nagrajevanju in striktnem izvajanju. stimulacije, pri čemer v veliki meri pričakujemo pomoč političnih in samoupravnih organov. Za prikaz akcije stabilizacije prilagam dve tabeli, iz katerih so razvidna naša prizadevanja: Tabela I: Gibanje porabljenih sredstev v DO IMD (porabljena sredstva: materialni stroški, prodani material, izredni izdatki); Tabela II: Gibanje celotnega prihodka v DO IMD. GIBANJE PORABLJENIH SREDSTEV V DO IMD Mesec 79 Ind. 80 Ind. Januar 1.520.311,30 100 2.505.767,95 100 Februar 2.490.226,55 164 1.424.660,65 57 Marec 1.258.863,70 83 2.045.949,40 81 April 1.718.081,00 113 2.380.753,10 95 Maj 1.876.774,60 123 3.032.937,35 121 Junij nedokon. 609.183,55 164 proizv. 1.880.744,95 2.644.304,35 105 GIBANJE CELOTNEGA PRIHODKA V DO IMD Mesec 79 Ind. 80 Ind. Januar 4.192.481,00 100 6.249.525,70 100 Februar 4.917.034,45 117 5.798.103,50 93 Marec 4.741.460,15 113 5.774.383,00 92 April 4.622.056,70 110 6.904.572,90 110 Maj 4.882.830,90 116 7.729.733,20 124 Junij 4.525.447,00 108 6.770.668.90 108 Rihard Majcen PRVI MASOVNI ODSTREL V KAMNOLOMU« VODE« Geološki zavod Ljubljana, TOZD Vrtalno minerska dela, je 24. 6. 1980 izvršila prvi masovni odstrel na drugi etaži desne strani kamnoloma »VODE«. Zavrtali so 15 vrtin 0 76 mm, dolžine 6 m in te vrtine napolnili s 125 kg razstreliva. Odstrelili so 500 m3 gramoza. To je bil pravzaprav prvi poizkus masovnega miniranja v kamnolomu »VODE« s katerim je dokazano, da je masovno miniranje tudi v kamnolomu »VODE« možno. Ob tej priliki so opravili seizmične meritve, po rezultatih teh meritev bo možno določiti maksimalni naboj na časovni interval. Na tej osnovi bo tudi možno, za varovanje proti morebitnim odškodninskim zahtevkom zaradi škode nastale od potresov pri miniranju. Meritve so pokazale, da so bili potresni sunki, ki se pojavljajo ob miniranju minimalni in da so sunki od prometa po cesti veliko večji. Finančni rezultat tega prvega poizkusa masovnega miniranja je bil negativen, saj so stroški odstrela za 50 0/° višji od prodajne cene našega gramoza. U- pamo, da bo pri nadaljnjih masovnih miniranjih tudi finančni rezultat boljši, ker bomo s pridom uporabili podatke in izkušnje, ki smo jih dobili pri prvem poizkusu. Z ozirom na to, da smo minirali na površini kamnoloma pod odkrivko, se je odvalilo veliko skal samic, ki jih je potrebno še naknadno lazstreljevati, di jih je možno z buldožerjem varno odriniti po pobočju kamnoloma na osnovni plato. Velike samice predstavljajo največjo nevarnost, v primeru, če bi se skotalile po pobočju kamnoloma in smo zato nanje še posebej pozorni. Ivan Slanšek SINDIKATI O NAGRAJEVANJU PRI DELU Dne 23. septembra t.l. je potekala od 17. ure dalje v sejni sobi REK EK v Trbovljah razširjena skupna seja medobčinskega sindikalnega sveta revirskih občin in koordinacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov pri SOZD REK Edvarda Kardelja. Tema raz- govora je bila izvajanje sistema nagrajevanja po delu ter uveljavljanje drugih pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz dela in pogojev dela delavcev v SOZD REK EK. Na skupno sejo so povabili 75 gostov. V okviru razprave so posebej poudarjali vprašanje kadrovske problematike s posebnim ozirom na strukturo zaposlenih v TOZD in DS, nagrajevanje po delu, nadalje o beneficirani delovni dobi, družbenem standar- du in ostali problematiki. Navzoči so prejeli za razpravo že predhodno pisno gradivo o stanju v REK EK. O poteku skupne seje bomo več poročali v naslednji številki našega glasila. Naši delavci o stimulativnem nagrajevanju IVAN VRAN, sekretar osnovne organizacije ZK, koordinator v DO IMD, zaposlen v TOZD SIMD. Kardeljeva zamisel o stimulativnem nagrajevanju v praksi na žalost ni čisto zaživela, čeprav bi morala, saj je do sedaj delo enako plačano kot nedelo. Naši dosedanji poizkusi stimulativnega nagrajevanja so na žalost sloneli na lažni solidarnosti. Naloga naše osnovne organizacije Zveze komunistov in sindikata je, da vse tisto, kar imamo lepo napisano in razloženo v zvezi s stimulativnim nagrajevanjem, tudi resnično zaživi med delavci. Pravilnika ne smemo poznati le površno, pač pa se bomo morali vanj poglobiti in se po njem v praksi ravnati. MARJAN ZUPAN, DS SS IMD tehnično komercialni sektor. Čeprav so priprave na stimulativno nagrajevanje ena osnovnih nalog sidikata, v bistvu temu nismo posvetili veliko pozornosti. Nismo tudi skupno obravnavali gradiva, ki ga je poslala občinska zveza sindikata, saj nas je bilo zaradi dopustov veliko odsotnih. V razpravah, ki so potekale, smo pravilnik prilagajali pravilniku SOZD, ga dopolnili, konkretizirali in ovrednotili opravila in naloge z ozirom na delavce v proizvodnji in v skupnih službah. Mislim, da je ravno to najvažnejše za stimulativno nagrajevanje. Osnutek pravilnika je že v razpravi in naj bi ga sprejeli na referendumu do 15. oktobra. Stimulativno nagrajevanje bi imelo po mojem mnenju najboljši učinek tedaj, ko bi skupine delavcev, ki opravljajo določeno delo, vedele za maso denarja določeno za izvedbo dela in za predvideni čisti dohodek po prodaji izdelka. Če bi pri delu pazili na material in racionalno uporabili delovni čas, bi bil dohodek večji, prihranili bi več denarja in delavce lahko bolje nagradili. Tudi medsebojno ocenjevanje bi bilo verjetno objektivne j še. Prenehati moramo plačevati le prisotnost na delu, stimulativno nagrajevanje mora biti res stimulativno, vzpodbuda za nadaljnje delo, nikakor pa ne sme sejati sovraštva med delavci. LEA HRIBERNIK, vodja splošnega sektorja v DO IMD. Bomo dorasli temu k čemer pristopamo? Smo dovolj vzgojeni, odkritosrčni, samokritični, dosledni? Ocenjevanje je po mojem najbolj pereča točka. Ne predstavljam si, kako bom opravila svojo nalogo in ocenila trinajst sodelavk v sektorju. Na vsak način bi hotela biti pravična. Torej bi morala vsak dan oceniti kvaliteto dela vseh, porabo materiala, časa itd. Mislim, da svojega rednega dela ne bi mogla več opravljati, ker bi mi večino časa pobralo ocenjevanje. Pri dokončni izdelavi pravilnika se bomo naslonili na smer- nice SOZD, čeprav ga bomo morali prikrojiti našim razmeram in najti čim boljšo rešitev. IVAN KUŠTER, rudar TOZD Premogovnik Trbovlje. Pozdravljam stimulativno nagrajevanje. Vsak dan rudarji tiho ali glasno ocenjujemo naše delo, opažamo, da eni delamo več, drugi manj ali celo zelo malo, pa smo vsi enako plačani. Mislim, da bi nas lahko najbolje, 90-odstotno realno, ocenil izkušen nadzornik, ki pozna pogoje dela in ni pristranski. Sem mnenja, da bi morali čimprej pričeti z nagrajevanjem po delu. ALOJZ GOLČNIK, rudar TOZD Premogovnik Trbovlje. V rudniku delam že 29 let, zato dobro poznam razmere. Gospodar čela bi lahko vsak dan realno ocenil delo posameznikov. Mogoče bi to nekatere le vzpodbudilo, da bi več in bolje delali. Večkat me boli, da se mladi, zdravi fantje umikajo delu, potem pa še kritizirajo, da so slabo plačani. Prave delovne discipline ni. Morda bi se stanje popravilo tudi ob strožjem nadzoru avtoritativnih oseb na vseh treh tretjinah. Dragica Bregant Q 0 0 0 Med kršitelji DRUŽBENEGA DOGOVORA O OD SO TUDI NEKATERE NAŠE TOZD in DS Usmerjena delitev dohodka, sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo je pogoj za uresničitev načrtovanih ciljev, zato je bil sprejet Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, ki je omejil: — sredstva za osebne dohodke v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje naj bi naraščala za 25 0/° počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka; — sredstva za osebne dohodke v neproizvodnih dejavnostih, naj bi rastla v skladu z rastjo osebnih dohodkov v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16 0/o v primerjavi z letom 1979. Družbeni dogovor hkrati o-mogoča, da je delitev dohodka odvisna od prispevka živega dela, upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Vse usmeritve resolucije in dogovora o delitvi dohodka so organizacije združenega dela in delovne skupnosti v SOZD REK-EK uveljavile v svojih planskih dokumentih. Kljub pozitivnim učinkom gospodarjenja pa nekatere delovne organizacije v SOZD REK-EK odstopajo od določil resolucije in družbenega dogovora po 6. in 8. členu. Odstopajo DO RGD, IMD, ZPT, DS ASO in DS TSO. V DO RGD odstopa TOZD GRAMAT kljub temu, da je bila planirana proizvodnja presežena, število delavcev je nižje od planiranega, vendar pa so se cene materiala in energije (posebno električne in mazuta) povečale in ker predstavlja energija največji delež v porabljenih sredstvih, cene pa so ostale nespremenjene, zato tudi finančni rezultat ni odraz vloženega dela. Tako DO IMD, TOZD Strojne industrijske montažne delavnice pojasnjujejo, da je porast porabljenih sredstev povzročil izpad dohodka, sredstva za osebne dohodke pa so naraščala hitreje od rasti dohodka. Vzrok za to naraščanje je predvsem v nadurnem delu, ki ga zahteva remont in vzdrževanje ter nekatera montažna dela. Opravljeno nadurno delo pa ni prineslo pričakovanega prihodka. Višino sredstev bi sicer lahko uravnavali s faktorjem gospodarjenja, tega faktorja- se samoupravni organi niso poslu-žili iz bojazni, ker bi to povzročilo preveliko fluktuacijo delavcev iz TOZD v druge sorodne dejavnosti. Glede na to, da na osnovi 6. 4. točke Resolucije in 9. člena dogovora razporejajo dohodek OZD proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter OZD, ki pridobivajo primarno energijo za potrebe elektrogospodarstva, so člani ISE, po posebnem dogovoru na nivoju ISE. Ta dogovor omejuje rast sredstev za OD na ta način, da delavci v temelj njih organizacijah zagotavljajo taka razmerja v razporejanju dohodka, da njihova sredstva za o-sebne dohodke naraščajo usklajeno z naraščanjem sredstev za osebne dohodke delavca v gospodarstvu, če dosegajo planirane oziroma v samoupravni skupnosti dogovorjene rezultate dela. Udeleženke oz. člani ISE v SOZD REK-EK so: DO ZPT, DO TET in delovni skupnosti ASO in TSO, ki so bile prikazane kot kršitelji družbenega dogovora, vendar smo ugotovili, da nobena od udeleženk ni prekoračila normativov ovrednotene elektrogospodarske bilance. Dokončno oceno katera izmed udeleženk dogovora o razporejanju dohodka v ISE je kršitelj, bo podal izvršilni odbor ISE v svojem poročilu. Ivan Kukovič Organiziranost ELEKTRO STROJNE DEJAVNOSTI V SOZD REK EDVARDA KARDELJA Pri vsakem proizvodnem procesu ima- velik pomen služba za vzdrževanje in remont strojev ter naprav, ker je od nje v veliki meri odvisno nemoteno obratovanje. Z višanjem organske sestave kapitala se spreminjajo potrebe po kvalitetni in kvantitetni sestavi službe vzdrževanja in remontov, kajti s hitrimi in kvalitetnimi prijemi na tem področju podaljšujemo življenjsko dobo strojev in naprav. Tudi z ekonomskega vidika je služba elektro strojnega vzdrževanja in remontov velikega pomena pri zmanjševanju angažiranja poslovnih sredstev. Živimo v času uvajanja sodobne tehnologije in organizacije dela v proizvodnji. Kdor danes ne sledi sodobnim dosežkom, je zaradi zakonitosti tega prej ali slej prisiljen, da spremeni način dela iz delovno v kapitalno intenzivnega. Dolga leta zapostavljeni dejavnosti pridobivanja premoga se v zadnjih letih posveča velika skrb. Klasičen način dela se je umaknil pred sodobnim. Fizično delo so v veliki meri zamenjali sodobni stroji in naprave, ki omogočajo visoko produktivnost dela. Z uvajanjem sodobne tehnologije se spremenijo tudi zahteve z vidika kvalifikacijske strukture zaposlenih pri proizvodnji premoga. Pri neposrednem pridobivanju premoga tesno sodelujejo rudar — kopač, strojnik, elektrikar in drugi. Veliko vlogo pa imajo tudi službe za izvajanje generalnih remontov in rezervnih delov. Eektro strojna dejavnost je učinkovita, če je dobro organizirana in pri izvajanju nalog uporablja sodobno tehnologijo. V SOZD REK Edvarda Kardelja je elektrostrojna dejavnost razdrobljena po posameznih TOZD v okviru delovnih organizacij, ki sestavljajo SOZD. Skupno deluje v okviru SOZD sedem TOZD, ki se ukvarjajo z elektrostrojno dejavnostjo in imajo skupno zaposlenih okoli 800 delavcev. Vsaka TOZD je imela do sedaj svoj program dela, tako da so se nekatera opravila v razmerju z drugimi TOZD večkrat prekrivala. Razdrobljenost ni slaba organiziranost ESD, v o-kviru SOZD pa pogojuje visoke stroške vzdrževanja in remontov, kar se zlasti odraža pri končnem nosilcu stroškov — premogu. Komisija je takoj pričela z delom, do danes pa so že vidni prvi rezultati pri organiziranju. Člani komisije so se dogovorili, naj bi reorganizacija potekala po fazah. Postopoma naj bi prišli iz sedanje v novo organiziranost elektrostrojne dejavnosti, pri tem pa naj ne bi zanemarjali objektivnih faktorjev, ki pogojujejo stopnjo organiziranosti, kot so: kvalifikacijska struktura, obstoječi stroji in naprave, delavniški in poslovni prostori, problemi invalidnosti v posameznih TOZD, tradicija itd. . . Do sedaj je komisija celotno delitev dela na področju ESD v SOZD in pri tem vsa opravila razdelila na redno in vsakodnevno vzdrževanje v rudnikih, spravilo in montažo opreme v rudnike, remonte v delavnicah ter izdelavo rezervnih delov in novogradenj za potrebe REK. Po dogovoru komisije za organiziranost ESD so posamezne TOZD začele prevzemati opravila po dogovoru. Da bi se stanje na tem področju izboljšalo, je generalni direktor SOZD REK EK mgr. Srečko Klenovšek na seji strokovnega kolegija v mesecu juniju 1980 določil komisijo in ji dal nalogo, da izvede sodobno organizacijo dela na področju celotne elektro strojne dejavnosti. Trenutno je organiziranost v fazi izdelave razvojnih programov posameznih TOZD, iz katerih bodo razvidne potrebe po opremi in delavniških prostorih za opravljanje nalog. Naslednje faze organiziranosti elektro strojne dejavnosti V prvih osmih mesecih 1. 1980 je znašala poraba el. energije v Sloveniji 5.238 GWh, kar je 5,4 %> več kakor v enakem obdobju 1979 (4.968 GWh). Tudi v primerjavi s planom oz. z elektroenergetsko bilanco je bila poraba v mejah plana, saj je bila le za 0,7 % nižja. Manj so prevzeli nekateri neposredni odjemalci (Štore, Ruše), medtem ko je bila poraba pri distribuciji po planu. Treba pa je dodati, da'je distribucija v prvih štirih mesecih leta prevzemala 2—5% nad planom in 7—11'% več kakor v istih mesecih 1. 1979, medtem ko je bila v poletnih mesecih na nivoju plana, v juliju in avgustu pa celo 5 oz. 4 % pod planom ter le 2—5 fl/o večja kakor v istih mesecih 1. 1979. Takemu gibanju porabe el. energije je vzrok v tem, da v zimskih mesecih ni bilo vedno na razpolago goriv za ogrevanje in da je bila pri daljinskem ogrevanju znižana temperatura. Preskrba odjemalcev je bila vse mesece normalna in ni bilo nobenih omejitev. V veljavi so bili le tako imenovani varčevalni ukrepi (omejena razsvetljava cest, trgov, izložb, prepovedana pa uporaba el. energije za reklame in dodatno ogrevanje poslovnih in družbenih prostorov). Proizvodnja el. energije (HE + TE) je bila v osmih mesecih t.I. za 227 GWh višja kakor v 1. 1979. Vendar je bila letos struktura proizvodnje precej manj ugodna. HE so namreč zaradi slabših dotokov vode proizvedle letos 290 GWh manj, termoele- bodo potekale v smeri dohodkovnih odnosov na osnovi svobodne menjave dela, lokacije rudarske opreme, obratnih sredstev za rezervne dele in končno združevanje celotne ESD v SOZD REK. Mihael Eržen ktrarne pa 517 GWh več kakor v enakem obdobju 1. 1979. V primerjavi s planom pa je bila proizvodnja (HE + TE) nižja, in sicer za 281 GWh. HE so sicer proizvedle 87 GWh ali 4,3 % več od plana, TE pa 368 GWh ali 12,9 ®/o manj. Razlogov, da so TE proizvedle manj od plana, je več na bloku 5 v TEŠ je nastala okvara pregrelnika pare, zaradi česar je ta blok vseh prvih pet mesecev obratoval lahko le s ca 77 °/o moči, nato pa so izvršili še 6-tedenski remont, ki ga v bilanci niso predvideli. Dalje je bilo na bloku 4 (125MW) v TE Trbovlje precej več okvar, kot je bilo predvideno, ker je grelnik vode dotrajan (zamenjava v 1. 1981). Proizvodnja ostalih TE pri katerih so stroški za gorivo nesorazmerno visoki pa je bila v vsakodnevni operativi v znatni meri nadomeščena s cenejšo proizvodnjo ali nabavo od drugod. Poleg vseh navedenih razlogov pa se je, kolikor je bilo le mogoče, zniževala proizvodnja TE Šoštanj z nakupom v drugih republikah, da bi privarčevali premog za zimo 80/81. To je u-spelo le v manjši meri, ker je EGS imel težave s plačilom te el. energije, poleg tega pa cenene energije ni bilo, saj so jo tiste republike, ki so v poletnih mesecih imele viške el. energije raje izvažale, posebno še po devalvaciji (cena 27-30 Lit + izvozna premija). Izmenjava z drugimi republikami je bila dobra. Slovenija je dala v druge republike 45 GWh Elektroenergetske razmere v času I.-Vlil. 1980 vse za izmenjavo (pomoč ali depo), prejela pa je 675 GWh, od taga 388 GWh pogodbenih količin iz BiH, 216 GWh je bilo nakupa, 71 GWh pa smo prejeli energije za izmenjavo (pomoč, depo). Uvozili smo v prvih osmih mesecih 41 GWh, od tega 29 GWh iz Albanije, 12 GWh pa iz Avstrije in Italije. Izvozili pa smo 19 GWh v Italijo. Uvoz iz Albanije smo realizirali, ker je bila energija cenejša kakor v drugih re- publikah, z Italijo je bil uvoz in izvoz v glavnem izmenjava, iz Avstrije pa nakup. Iz Avstrije in Italije smo uvažali el. energijo samo v primeru okvar na proizvodnih napravah in če je ni bilo mogoče dobiti v SFRJ. Marjan Brinar Trem žrtvam v spomin Kolektiv SOZD REK EK — DO RGD — TOZD ESMD se z žalostjo spominja dneva 25. 8. 1980, ko nas je doletela huda rudarska nesreča pri izdelavi jaška Nove Preloge v Velenju. Na omenjenem jašku so delavci TOZD ESMD izvajali montažo strojne opreme, ki je potrebna pri tehnologiji globljenja jaška. Prišlo je do nesreče, pri kateri je bilo poškodovanih naslednjih enajst delavcev REK EK DO RGD: Ivan Povše, Vladimir Zajc, Alojz Maček, Rudi Barovič, Bojan Šuntajs, Franjo Pomper, Stane Klemen, kovinarji ter Janez Cilenšek, šofer, vsi iz TOZD ESMD. V nesreči so bili poškodovani še: Miodrag Merikanovič, Ismet Spahič in Jure Koren, rudarji v TOZD RIG. Vsi so dobili zelo težke poškodbe zaradi opeklin ali pa mehanskih udarcev. Trije člani TOZD ESMD pa so bili tako težko poškodovani, da niso preživeli. Ivan Povše, rojen 2. 8. 1929 na Dolu pri Hrastniku, je umrl takoj na mestu nesreče. Bil je visokokvalificirani kovinar, ki si je s svojim vestnim in neutrudnim delom pridobil zaupanje svojih sodelavcev, da so mu zaupali vodstvo skupine kovinarjev v TOZD ESMD. S svojo skupino je izvajal najbolj zahtevna dela v TOZD, in to pri izdelavi in popravilu kovinskih konstrukcij ter opreme, ki jo rabimo za investicijsko dejavnost, ali pa so nam jih naročili drugi naročniki. Njegovo vestnost, marljivost in strokovnost so poznali in cenili tudi inozemski partnerji, pri katerih je delal. To je bilo v Zvezni republiki Nemčiji in v Švici. Njegovi nasveti in predlogi so bili vedno upoštevani, ker jih je vedno tehtno premislil, predno jih je predlagal. Vladimir Zajc, rojen 11. 7. 1953 v Zagorju ob Savi, je umrl za težkimi posledicami nesreče v Kliničnem centru v Ljubljani. Ker je bil mlad in močan, smo vsi gojili upanje, da bo premagal težke poškodbe, ki jih je dobil ob nesreči. Vendar so bile poškodbe tako hude, da jih ni mogel premagati. Za ključavničarja se je izučil v SIČ — Zagorje. V DO RGD se je vključil takrat, ko je izvajal dela v ZRN. Po vrnitvi v domovino je združil dela in naloge v TOZD ESMD. Sodelavci se ga bodo spominjali kot vestnega, marljivega, predvsem pa mirnega delavca. Naloge, ki jih je dobil od predpostavljenega, je izvajal strokovno in brez negodovanja. Zato so mu bila zaupana tudi taka dela in naloge, kot je zahtevna montaža strojne o-preme za poglabljanje jaška. Vladimir je bil tudi aktiven član ZSMS v TOZD ESMD. Alojz Maček, rojen 13. 1. 1953 na Dolu pri Hrastniku, se je za kovinarja izučil v strokov- Skupina sodelavcev TOZD ESMD DO RGD. Spodaj drugi z desne je pokojni Ivan Povše, ključavničar, ki je umrl ob eksploziji metana v jašku Nove Preloge v Velenju. no izobraževalnem centru STT Trbovlje. Po končani šoli se je zaposlil kot kovinar v Kemični tovarni Hrastnik. Ker si je hotel izboljšati svoj življenjski standard ter izpopolniti v poklicu, seje kot kovinar zaposlil v TIM Laško. V TIM je izvajal montaže hladilnic, hladilnih sistemov ter izdelkov, ki jih izdelujejo v TIM po vsej Jugoslaviji. Zaradi družinskih razmer je za zaposlitev zaprosil v DO RGD TOZD ESMD. Po prvih nalogah, ki jih je izvedel zelo uspešno in solidno, so se sodelavci odločili in mu zaupali delovno mesto vodje skupine kovinarjev v TOZD ESMD. V krogu svojih sodelavcev je veljal za vestnega in marljivega delavca, ki ima kljub svoji mladosti že zelo veliko delovnih izkušenj, ki si jih je pridobil pri opravljanju dosedanjih del in nalog v delovni organizaciji pri kateri je do sedaj združeval delo in naloge, v DO RGD TOZD ESMD pa jih je z uspehom izkoristil in uspešno prenašal na svoje sodelavce v skupini in kolektivu. Vsi smo upali, da bo Alojz premagal posledice težke nesreče, vendar pa je kljub volji in prizadevanju po 15. dneh popustil in preminul v Kliničnem centru v Ljubljani. Alojz Maček, ključavničar, v TOZD ESMD, ki je umrl zaradi posledic rudarske nesreče v Velenju. Velika praznina je ostala v našem kolektivu za tragično preminulimi sodelavci. Ostali bodo spomini na vestne, marljive in strokovno zelo sposobne delavce. To praznino bo zelo težko zapolniti, vendar pa se bo celoten kolektiv TOZD ESMD potrudil in izvedel zadane naloge čimbolj solidno in vestno. Le tako se bomo naj- SEDANJE STANJE IN PROGRAM REŠEVANJA ONESNAŽENOSTI SAVE S SEPARACIJSKIMI _ ___ODPLAKAMI (nadaljevanje) Velika naprava za pridobivanje celotnega sedimenta iz odplak je bila ustanovljena, ker je bilo blatno gorivo praktično neuporabno. Tako znani »Tatabanjski postopek« čiščenja odplak smo si ogledali na separaciji v Pečuku. Tam dejansko dosegajo prav dobre rezultate, kajti njihova odplaka vsebuje pretežno črni — koksni premog s ca 5000 kcal/kg, suhe snovi, gline pa je razmeroma malo. Filtrski kolač je že v plastičnem stanju uporaben kot gorivo celo v navadnih gospodinjskih pečeh, in sicer kot neke vrste moker briket. Posploševanje v Pečuku doseženih rezultatov zaradi tega predstavlja veliko zmoto, kajti tam bazira uspeh na posebnih lastnostih snovi in ni zasluga postopka. Vladimir Zajc, kovinar v TOZD ESMD DO RGD je umrl zaradi posledic rudarske nesreče na gradbišču TOZD RIG v Velenju. bolj oddolžili svojim ponesrečenim in tragično preminulim sodelavcem, ki so pri izvajanju del in nalog izgubili svoja življenja. Z mislijo in željo naj jim bo lahka domača rodna gruda, se kolektiv in družbenopolitične organizacije TOZD ESMD, zadnjič poslavljajo od preminulih sodelavcev. Slava jim! Jože Juvan 4. PREDLAGANI NAČIN SANACIJE Po tem splošnem pregledu problematike separacijskih odplak smo ugotovili, da tudi z uvedbo naj dražjih tehnoloških rešitev čiščenja odplak zaradi izredno neugodnih geomorfolo-ških prilik v Zasavju tega problema he moremo rešiti, saj ostane odprto vprašanje kam s takimi količinami blata brez izgradnje predelovalne industrije in tržišča, ki bi te velike količine konzumiralo. V iskanju nadaljnjih rešitev smo se odločili za spremembo strukture sedanje potrošnje premoga, kar omogoča boljši izkoristek gorljivih snovi v premogu iz ležišča, hkrati pa odpade onesnaževanje Save. Separacijska odpadna voda vsebuje povprečno 25 kg/m3 trdnih delcev, od tega ca 6 kg/m3 trdnih delcev katerih velikost je nad 90 mikronov in ca 19 kg/m3 trdnih delcev katerih velikost je pod 90 mikronov. Dnevno odteče iz usedalnika s prelivno vodo ca 200 ton finozrnatega materiala. Njegova spodnja kalorična vrednost, preračunana na suho stanje je ca. 2.200 kcal/kg, pri vlažnosti 20 %, ki jo ima rovni premog pa ca 1640 kcal/kg. Delci pod 90 mikronov so pretežno glinasto laporaste snovi, ki kot ko-loidalna suspenzija intenzivno obarvajo Savo. Delež granulacijske frakcije pod 10 mm znaša približno 50 0/0 rovnega premoga, ki gre sedaj skozi mokri postopek se-pariranja. Pri tem se ca 8 0/0 celotne mase dispergira do take finosti, da kot suspenzija odteka iz sedimentacij skih naprav v Savo. Pretežni del snovi, ki se v vodi dispergira j o, se nahaja v drobni frakciji pod 10 mm. V rovno vlažnem stanju je ta frakcija sipka, primerna za transport, bunkeriranje in deponiranje ter je s tem brez težave uporabna kot gorivo za velika mlinska kurišča. Separiranje oz. pranje te frakcije je zvezano z velikimi izgubami gorljive snovi in onesnaženje vode je bilo mogoče še utemeljeno, dokler je bil se-parirani drobni premog (zdrob) še glavno gorivo za industrijske kotlarne s pomičnimi rešetkami. Odkar se manjša industrijska kurišča vse bolj usmerjajo na mazut, TE pa izključno na prašno kurjenje v velikih enotah prilagojenih za uporabo manjvrednih vrst premoga, postaja dosedanji način separiranja glinastega premoga vse bolj vprašljiv. Naravnost nesmiselno pa bi bilo v naših razmerah nadaljevati z dosedanjo prakso in se truditi z iskanjem ustreznih rešitev problema onesnaževanja Save z raznimi kompliciranimi metodami, ki v preteklih 40 letih niso dale nobene sprejemljive ideje. Vprašamo se, čemu premog močiti in iz odplak loviti nastalo blato, ga filtrirati, flokulan-te sušiti in mešati z boljšimi vrstami, da bi ga lahko pokurili v TE, če že v prirodnem stanju najbolje ustreza kot gorivo za TE, ki je v neposredni bližini separacije. Na vsak način je bolj smiselno onesnaževanje Save sploh preprečiti, kot pa čistiti odpadke z močno vprašljivimi in dragimi postopki. Da se v sedanji fazi pomanjkanja energetskih virov čimbolj izkoristiti tudi te, ki se sedaj kot odplaka izlivajo v Savo, hkrati pa prepreči onesnaževanje Save, je v investicijskem programu predvidena v prvi fazi o-pustitev separiranja drobnih vrst premoga, v drugi fazi, to je v letu 1985, ko naj bi bila zgrajena že TE-TO Trbovlje III pa je predvideno, da bi v celoti prešli na suho sejanje in drobljenje premoga. Opustitev dosedanjega sistema separiranja in prehod le na odsejavanje in drobljenje bo močno znižal dosedanje izgube gorljive substance, saj odbiranje samo grobe jalovine zniža izkoristek teže rovnega premoga le za ca 5 0/0. Projekt drobljenja tudi ne predvideva mokrega odpraševanja, ker bi to onesnaževalo savsko vodo. Pogoji za popolen prehod od separiranja rovnega premoga na suho klasiranje in drobljenje rovnega premoga bodo nastopili po zgraditvi TE — TO Trbovlje III, TE — TO Ljubljana II in prehodu na ta premog v tovarni Dur o Salaj v Krškem. Z opustitvijo sedanje tehnologije separiranja bo rešen ne samo problem onesnaževanja Save, ampak tudi boljši izkoristek gorljive substance v kom-pozitu rovnega premoga. Od- padli bodo stroški črpanja tehnološke vode, zaradi tega in o-pustitve tehnologije separiranja bo tudi poraba električne energije nižja in je programirana le za proces klasiranja in drobljenja v višini ca 1,6 kWh/ tono. Navedeni prehod opustitve sedanjega separiranja na suho klasiranje in drobljenje kompo-zita premoga, to je ne samo nižje kakovostnih ampak tudi višje kakovostnih premogov torej kompozita in njihovo uporabo le kot primarni vir za proizvodnjo sekundarne električne in toplotne energije, je pozitivno ocenila tudi SEPO (skupina za oceno posegov v okolje) v svojem mnenju št. S-SP-MS-374/79 z dne 16. 7. 1979. S tem smo v skopih besedah prikazali napore, ki so jih imeli Zasavski premogovniki pri reševanju problema odpadnih vod in rešitev, ki je v naslednjem petletnem obdobju predvidena za sanacijo tega problema. Uporaba kompozita rovnega premoga ne bo problematična, saj že sedaj TET uporablja ne-separirani, to je odsejani in drobljeni rovni premog talnin-skih premoških partij skoraj 15 let brez večjih težav pri kurjenju. Ker bo imel kompozit najmanj 300 kcal/kg višjo kalorično vrednost, ni pričakovati težav razen transporta večjih količin pepela in njegova odlaganja. Konec Adolf Jermol Uspehi zasavskega gospodarstva v I. polletja Pred kratkim je služba družbenega knjigovodstva, podružnica Trbovlje, sestavila informacijo o poslovnih rezultatih zasavskega gospodarstva za I. polletje 1980. Z ugotovitvami so seznanili vse organizacije združenega dela, občinske skupščine, SIS, družbenopolitične organizacije in druge. Pregled se nanaša na občine Hrastnik Trbovlje in Zagorje in temelji na periodičnih obračunih za I. polletje. V pregledu so zajeli 101 TOZD in 23 delovnih skupnosti. V I. polletju letos je bil dosežen v Zasavju celotni dohodek v višini 5,961.976.000,00 din in indeks 127,3 v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Naj navedemo, da je indeks porasta celotnega prihodka v vsej Sloveniji znašal 132,3 0/0. Doseženi dohodek v zasavskih občinah v letošnjih prvih šestih mesecih je bil 2.240,240.000,00 — indeks 121,9 (v Sloveniji 130,6). Izplačani čisti dohodek je mesečno znašal na zaposlenega v revirskih občinah 8.343,00 din —• indeks 121,7, v Sloveniji pa 7.951,00 din — indeks 120.. Celotni prihodek v zasavskih občinah, se je najbolj povečal v občini Hrastnik —- indeks 134,6, nato v občini Zagorje — indeks 126,5 in v občini Trbovlje — indeks 124,6. Na oblikovanje celotnega prihodka v gospodarstvu v posameznih občinah vplivajo različni dejavniki, predvsem rast cen, izvoz, cene na drobno, obseg proizvodnje itd. Industrijska proizvodnja se je povečala v revirskih občinah v tem obdobju le za 3,6 0/°, življenjske potrebščine pa za 25,5 %. Prvo polletje letošnjega leta je 16 TOZD, ki zaposlujejo 2918 zaposlenih, končalo z izgubo. Celotna izguba znaša 232,078.000,00 din in se je več kot 4,5 krat povečala glede na primerjalno obdobje lanskega leta. V skupni izgubi v revirskih občinah je gospodarstvo občine Trbovlje s 56,7’0/0, Hrastnik 34,9 in gospodarstvo občine Zagorje z 8,4 0/°. V Hrastniku in Trbovljah so glavne nosilke izgube hkrati tudi nosilke gospodarskega razvoja. V Trbovljah so to TOZD proizvodnje premoga in Termoelektrarna ter Cementarna, v Hrastniku pa Tovarna kemičnih izdelkov in TOZD proizvodnje premoga. Sredstva za akumulacijo so se v tem obdobju najbolj povečala v občini Hrastnik — indeks 312, občini Zagorje — indeks 210 in v občini Trbovlje — 95 0/°. Cisti osebni dohodek na zaposlenega se je v posameznih revirskih občinah gibal takole: I. — VI. 1979 1980 din din Indeks Hrastnik 6.547 7.927 121.1 Zagorje 6.733 8.415 125,0 Trbovlje 7.296 8.687 119,1 V republiki Sloveniji je znašal izplačani mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega 7.971,00 din —■ indeks 120. Od skupno doseženega celotnega prihodka pa so posamezne občine le-tega dosegle takole: gospodarstvo občine Trbovlje 3.231.817.000. 00 din indeks 124,6 gospodarstvo občine Hrastnik 1.458.402.000. 00 din indeks 134,6 gospodarstvo občine Zagorje 1.271.757.000. 00 din indeks 126,5 PREDSTAVLJAMO VAM V vodstvu TOZD Premogovnik Trbovlje, ki je združen v DO Zasavski premogovniki, so imeli v zadnjem obdobju nekaj kadrovskih sprememb pri vodstvenih organih. Tako je bil Ernest Sčukanec, dipl. inž. rud. vodja te pomembne temeljne organizacije od 1. 7. 1978 do 11. 7. 1980. Vršilec dolžnosti vodje TOZD Premogovnik Trbovlje pa je bil Anton Pikš od 11. 7. do 3. 9. 1980. Tega dne, to je 3. 9. 1980, pa je začel z izvajanjem del in nalog vodje TOZD Premogovnik Trbovlje novoizvoljeni individualni poslovodni organ Martin Putrič, dipl. inž. rud. Tovariš Putrič se je rodil 7. 11. 1951 v Topuskem. Diplomiral je na rudarskem odseku montanističnega oddelka Fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Njegove dosedanje zaposlitve so bile pri rudniku lignita v Velenju v letu 1974, nato je bil od leta 1976 do 1977 zaposlen v Rudarskem šolskem centru Velenje, nato zopet v letu 1978 do 26. 10. 1978 pri Rudarskem šolskem centru Velenje. Pri nas pa se je zaposlil 30. 10. 1978 v delovni skupnosti skupnih služb DO ZPT. Bil je asistent oziroma pomočnik organizatorja delovnega proces'a. Od 1. 6. 1979 pa je izvajal pomočniška oziroma asistentska opravila pri organiziranju delovnega procesa v jami, od 5. 5. do 2. 9. 1980 pa je bil tehniški vodja šolskih delovišč in je vodil pouk o osnovah tehnike in proizvodnje v TOZD Rudarski šolski center DO ZPT. Od 3. septembra t.l. dalje pa je zaposlen kot vodja TOZD Premogovnik Trbovlje, in sicer po sklepu delavskega sveta te temeljne organizacije, ki temelji na predhodnem javnem razpisu. Pri izvajanju teh del in nalog mu želimo mnogo uspehov. Nove cene električne energije Izvršni svet SR Slovenije je 1. septembra sprejel odlok o določitvi naj višjih ravni cen za električno energijo. Iz tega odloka povzemamo naj bistvenejše podatke o novih cenah, ki so stopile v veljavo 15. septembra 1980. Tarifne postavke, po katerih temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstvo Slovenije zaračunavajo porabnikom električno energijo, smejo znašati največ: I. za gospodinjski odjem: 1. obračunska moč mesečno 8,90 din/kW 2. energija: a) pri enotarifnem merjenju 121 din/k Wh; b) pri dvotarifnem merjenju 0,68 (MT) in 1,36 din/kWh (VT); II. za krmiljeni odjem v gospodinjstvu: 1. obračunska moč mesečno 8,90 din/kW 2. energija 0,45 (MT) in 1,36 din/kWh (VT); III. za odjem javne razsvetljave 1,64 din/kWh. Za druge odjeme pa velja posebna lestvica glede na obračunsko moč, prevzeto delovno energijo in prekomerno prevzeto jalovo energijo. Premog je dražji Zasavski premogovniki združeni v našo sestavljeno organizacijo so s 15. septembrom t.l. povečali cene vsem vrstam rjavega premoga za 30 %. O tem so seznanili vse svoje kupce o-ziroma poslovne partnerje. Nove cene so uveljavili na temelju določil Sporazuma o spremembah zadržanih cen za ko- mercialni premog (Uradni list SRS 14/1980) in v zvezi z Odlokom IS skupščine SR Slovenije z dne 1. 9. 1980 o določitvi najvišjih cen za električno energijo (Uradni list SRS 22/ 1980), ki je bil sprejet na 6. seji izvršnega sveta SRS, dne 1. 9. 1980. Na tej seji je bil sprejet tudi sklep o ponovnem izenačenju cen energetskega in komercialnega premoga s tem, da komercialne vrste premoga ne smejo prekoračiti 30 %> pri povečanju cen. Od 15. septembra veljajo naslednje cene premoga nabavljenega na separacijah v Trbovljah in Zagorju: vrsta premoga — kosi —• kocke —- oreh —• grah —- zdrob — prah cena din/tona 1.613.50 1.583.50 1.553,00 1.508.50 1.285.50 956,30 Te cene veljajo franco vagon nakladišče na separacijah v Trbovljah in Zagorju. Od istega dne dalje pa so v maloprodaji pri DO ZPT tudi nove cene rjavega premoga in to: vrsta zrnatost cena na premoga v mm malo din/tona vrsta prem. zrn atost m mv kosovec 60—200 1.703,00 kockovec 30— 60 1.669,70 orehovec 15— 30 1.629,60 Te cene pa veljajo za nalože- ni premog franco vagon, kamion ali drugo vozilo na naklada-lišču rudnika. Cene premoga in električne energije so res povečane za 30 % z veljavnostjo od 15. septembra, vendar pa s tem vprašanje pozitivnega zaključka letošnjega poslovanja ni rešeno. Cene so bile povišane razmeroma zelo pozno, in ne v tolikšni višini, kot je bilo predlagano. Zato vprašanje izgube tako v DO ZPT, kakor tudi v DO TET za letošnje leto ni rešeno. Vse kaže, da se bomo koncem leta srečevali z vprašanjem, kako rešiti oziroma pokriti izgubo. Zato pa si moramo vsi člani kolektiva vsak dan sproti in ob vsaki priliki prizadevati za čim manjše stroške in čim ugodnejši rezultat, da bo izguba koncem leta čim manjša. Izboljšanje SOCIALNEGA POLOŽAJA RUDARJEV Po TANJUG-u povzemamo obvestilo iz prve polovice septembra t.l., da naj bi rudarjem v bodoče šteli nadurno delo v pokojninsko dobo oziroma osnovo. Rudniki pa si lahko obetajo, da bodo v bodoče oproščeni plačevanja davka na dohodek ".stvar j en z nadurnim delom. Tak predlog ZIS, ki so ga poslali republiškim in pokrajinskim izvršnim svetom ter samoupravnim interesnim skupnostim za socialno zavarovanje, so v splošnem združenju jugoslovanskih premogovnikov ocenili kot upravičeno olajšavo in ukrep, ki naj bi izboljšal, socialni položaj rudarjev. Predstavnika splošnega združenja jugoslovanskih premogovnikov Is-met Šuška in Ljubo Cuk sta pojasnila, da je nadurno delo v premogovnikih v glavnem vsakdanja potreba iz raznih vzrokov. Naporno delo preko delovnega časa največkrat v premogovnikih z jamskim kopom se doslej rudarjem ni štelo v pokojninsko dobo oziroma osnovo. Rudarji so se zavedajoč potreb družbe trudili, čeprav zato niso bili objektivno stimulirani. Kakšen bo dokončni sklep vseh odgovornih institucij še ni znano, vsekakor pa bomo pravočasno seznanili člane kolektiva z novostmi in olajšavami", ki bodo sprejete. Število članov ZK se tudi v našem kombinatu veča » ... Za popolno uresničevanje ustavnega načela o neposrednem sodelovanju delavcev v upravljanju gospodarstva in upravljanju gospodarske kontrole, kakor tudi za čimbolj aktivno sodelovanje delavcev v boju za izpolnjevanje planskih nalog, se v državnih gospodarskih podjetjih ustanove delavski sveti. S pravilno organizacijo in delom delavskih svetov je delavcem omogočeno, da dobe ne samo jasnejši vpogled v delo in probleme podjetja, marveč jim je tudi omogočen neposredni vpliv tako na probleme proizvodnje, kakor tudi na probleme samega upravljanja podjetja. Tako si bodo delavci pridobili ogromne izkušnje in imeli bodo vse možnosti, da se bo iz njihovih vrst še bolj in še hitreje razvijal kader voditeljev v podjetjih ...« » ... Delavski svet se voli na zboru vseh delavcev in udeležencev podjetja v začetku vsakega leta za , tisto leto. Člane delavskega sveta volijo vsi delavci in udeleženci podjetja s tajnim glasovanjem in na način, kakor se volijo upravni odbori sindikalnih podružnic. Nečlani sindikata imajo pravico voliti in biti izvoljeni za člane delavskega sveta. Število članov delavskega sveta naj znaša 1 do 5 °/o zaposlenih delavcev in uslužbencev. Zbor delavcev in uslužbencev za volitve delavskega sveta skliče uprava sindikalne podružnice. Na tem zboru predstavnik podružnice seznani članstvo s pomenom delavskega sveta ter z njegovimi pravicami in dolžnostmi ...« NAVODILO O USTANAVLJANJU IN DELU DELAVSKIH SVETOV DRŽAVNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ, 23. decembra 1949 leta. Po zbranih podatkih imamo v našem kombinatu 704 člane ZK. Število pa se iz meseca v mesec spreminja. Največ članov na število zaposlenih v posameznih TOZD in delovnih skupnostih je v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije RGD, in sicer kar 40 n/o od vseh zaposlenih, nadalje je precejšen odstotek tudi v delovnih skupnostih SOZD, kjer je članov kar ena tretjina vseh zaposlenih. Število organiziranih tudi v posameznih TOZD ni majhno. V TOZD EIMD jih je 30,6 %> od zaposlenih, v TOZD RESD Zagorje 28 %>, v TOZD RESD Hrastnik 26 0/o itd. V tem letu se je povečalo število članov tudi v TOZD premogovnikov zlasti na področju v Trbovljah in Hrastniku, dočim število članov v TOZD Premogovnik Kotredež upada. Manjša se tudi število članov ZK v TOZD RIG. Manj Zaključek MLADINSKIH AKCIJ V soboto, 30. avgusta, so se iz M D A. Kozjansko '80 vrnili še zadnji letošnji brigadirji iz Zasavja, in sicer MDB Bratska mesta. Ob 10. uri istega dne so v brigadirskem naselju Jože Perčič v Šentvidu pri Planini pripravili slavnostni zaključek akcije. Nič manj slovesno pa ni bilo v Zasavju. Krmen avgusta je zaključila delo tudi MDA Deliblatski pesek '80 v socialistični avtonomni pokrajini Vojvodini, v njej so u-spešno sodelovali brigadirji MDB Franc Farčnik iz Zagorja, MDB Miha Marinko, ki se je udeležila v prvi izmeni MDA Bohinj '80, ne le, da je dosegla vsa možna priznanja akcije, temveč je ob zaključku prejela še najvišje republiško prizna- kot 10 °/o članov ZK imajo v delovnih skupnostih Pomožne dejavnosti in oba TOZD Separacije premoga. Skupno imamo v delovnih organizacijah naslednje število članov ZK: Delovna organizacija ZPT 406 ali 13,3 °/o, v RGD jih je 121 ali 11,6%, v TET 117 ali 23,5%, v IMD 30 ali 19 % in v delovnih skupnostih SOZD 30 ali 33 %. Skupno 704 članov ZK, odnosno 14,5%, kar v poprečku pomeni, da je vsak sedmi član kolektiva član ZK. Letos smo sprejeli 38 novih členov. V Trbovljah 24, v Hrastniku 14, v Zagorju niso sprejeli nobenega člana v ZK. Od novosprej etih so bili večinoma delavci iz proizvodnje, 70 %, od tega kar 92 % mlajših od 27 let in le tri ženske. Janez Oberžan nje akcije. Vse to pa opravičuje izredno udarništvo brigadirjev. Bilo je namreč kar 12 udarnikov. Da so mladi trdo poprijeli za delo, da je bila to ena izmed novih letošnjih akcij in da je bila struktura brigade izredno mlada, saj je bila povprečna starost le 16,7 ter da so prvi zagrizli v trd oreh nove akcije dokazuje, da so zasluženo nosili naziv rojaka in velikega človeka naše revolucije tovariša Mihe Marinka. Drago Jamnik OBNOVA CESTE MLADI V AKCIJI OO ZSMS v krajevni skupnosti Praprotno v občini Hrastnik je konec avgusta pričela z lokal- no MDA na obnovi ceste v lete j krajevni skupnosti. Veliko zanimanje mladih za akcijo kaže, da letošnjih akcij, vsaj lokalnih, še ni konec. Udeležbo na akciji so omogočili tako dijakom kot mladim delavcem, saj dela na cestišču potekajo le ob pro-stih sobotah. Drago Jamnik Ustanovitev nagrade ..EDVARD KARDELJ” Zvezni zbor skupščine SFRJ je sredi avgusta tega leta sprejel zahtevo CK ZKJ za ustanovitev nagrade »Edvard Kardelj.« Zakon o uvedbi te nagrade bo pripravil odbor zveznega zbora skupščine SFRJ za družbenopolitične odnose in sekretariat skupščine SFRJ za zakonodajo. Nagrado bodo podeljevali za izredne dosežke pri razvoju socialističnega samoupravljanja v teoriji in praksi. Visoka nagrada. bo specializirana in bo izpolnila vrsto naših najvišjih družbenih priznanj. Podeljevali jo bodo v presledkih, ki ne bodo krajši od treh let, posameznim znanstvenim in drugim delavcem, znanstvenim in drugim institucijam in organizacijam združenega dela. Ustanovitev te nagrade je u-pravičena in koristna. S tem bodo ovekovenčili tudi ime prvega Titovega sodelavca v zadnjih štirih desetletjih in nekdanjega predsednika skupščine SFRJ. Obstaja pa tudi družbena potreba, da proučevanje samoupravljanja vrednotimo na primeren način. Tovariš Edvard Kardelj, po katerem nosi ime tudi naš kombinat, je v zadnjem desetletju svojega življenja dal svoj najboljši in najtrajnejši prispevek k teoriji in praksi samoupravljanja predvsem s svojimi deli o socialističnih družbenoeko-noskih protislovjih družbene lastnine, samoupravnem načrtovanju, razširjeni reprodukciji itd. Ta dela bodo ostala trajna last znanstvenega socializma in praktične uporabe ekonomskega nauka v sodobnih razmerah. Spomenik rudarskim rodovom (ob nastajanju spomenika v Zagorju) Bil je granitni blok. Iz njega je oko najprej izluščilo odločen očetov obraz, kmalu nato še sklonjeno materino glavo. Nato sem zaslutil še desni obraz z rudarsko čelado in kmalu nato še levi obraz s širokim klobukom. Ko sem spoznal obraze, sem začel spoznavati še vse drugo: žilave vratove, mišičaste roke, težke dlani, skupno usodo, trdo in pokončno držo, materino nežnost in skrb in navezanost otroka. Roka in dleto sta luščila delček za delčkom in svet se je odstiral. Odstrtemu je pesnik dodal slovesne besede, vzvišene kot stara grška pesem. Tako si vsi mi iz granitnega bloka, ki se imenuje življenje, luščimo svoje življenje. Srkamo ga z naslado in muko, uživamo iz bokala dobrega in hudega časa, sanjamo o jagodah in osatu sredi snega, použijemo kupo nam odmerjenega časa, nato podamo roko novemu rodu in odidemo v globino. Nekateri odhajajo v globine celo življenje drugi samo enkrat. Komu je lažje? Novi rod poišče svoj granitni blok in nove slovesne besede. . . Nande Razboršek Spomenik rudarskim rodovom 1755-1980, ki so ga 8. avgusta v večernih urah s slavnostno akademijo odkrili v okviru občinskega praznika občine Zagorje. Verze na levi spodnji strani spomenika je prispeval zagorski rojak — pesnik, Mile Klopčič. Avtor spomenika je Franc Kopitar. Pri delu pa sta mu pomagala Ivan Žgalin in Franc Ostanek, člana RELIK iz Trbovelj. Foto Štraus Kako smo se počutili na letovanju Štefka Medvešek, DS SS ZPT Letos sem prvič z družino letovala v Novigradu. Stanovali smo v sobah pri zasebnikih v bližini hotela. S stanovanjem smo bili zelo zadovolnji. Hranili smo se v hotelu, kjer je bila dobra hrana in hitro so nam postregli. Pripomnila bi le, da se včasih pri naročanju hrane nismo znašli, saj so bili na jedilnem listu napisani menuji v vseh jezikih, le v slovenščini ne. Plaža je odlična, zvečer pa smo v hotelih imeli dovolj zabave. Tudi prihodnje leto si želim, da bi lahko tako preživela dopust. Desanka Kreča, TOZD Separacija v Zagorju Letovala sem na otoku Rabu. Z družino sem stanovala v sobi pri zasebnikih na Barbatu, hranili pa smo se v hotelu Barbat. S stanovanjem smo bili zelo zadovoljni, s hrano pa se ne bi mogli pohvaliti. Bila je zelo enolična, slabo pripravljena, tudi pri postrežbi se je večkrat zataknilo. Veliko negativnih pripomb letovalcev je bilo zaradi tega. Menda se je stanje kasneje popravilo, jaz sem namreč letovala že v začetku julija. Alojz Terbovc, TOZD Premogovnik Ojstro Letoval sem v domu v Crikve-nici. S stanovanjem, hrano, postrežbo, skratka z vsem sem bil zelo zadovoljen. Imel pa bi nekaj predlogov, ki se nanašajo na letovanje. Mnogo naših delavcev bi rado letovalo v Crikvenici. Predlagal bi, da bi najeli pri zasebnikih več sob, hranili pa bi se v domu, saj bi tam lahko postregli večjemu številu letovalcev. Zgodi se tudi, da so sobe oziroma postelje v domu nezasedene. (Družina s tremi člani zasede sobo z več posteljami). Lani nisem mogel dobiti stanovanja v domu, pet postelj pa je bilo nezasedenih. Želeli bi tudi, da bi več sredstev namenili za adaptacijo notranjosti doma in da bi popravili televizijski sprejemnik, saj nam bi bilo sedenje pred televizorjem naj ljubša zabava ob večerih. Povedati moram, da sem letos letoval brezplačno. Imam namreč tri majhne otroke in sem sam zaposlen. Dragica Bregant Srečanje JUGOSLOVANSKIH AMATERJEV V REVIRJIH Po medrepubliškem dogovoru se bodo letošnja srečanja jugoslovanskih amaterjev — kulturnikov, pod nazivom »Susreti Abraševič«, pričela 25. oktobra t.l. v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Srečanje bo že 14. po vrsti. V okviru tega srečanja bodo pripravljene razne razstave, tako je predvidena v Trbovljah razstava »14. srečanj Abreše-vič«, nadalje bo prikazana vsa založniška dejavnost v amaterski kulturi zadnjih 10 let ter amaterska kultura v delavskem revolucionarnem gibanju Zasavja; v Hrastniku je predvidena slikarska razstava DOLIK z Jesenic in v Zagorju, slikarska razstava združenih likovnikov Slovenije. Otvoritvenih slovesnosti v Trbovljah se bo udeležilo večje število gostujočih skupin. Te skupine si bodo ogledale naše kraje, sprejeli jih bodo pri predsedniku skupščine občine Trbovlje, organiziranih pa bo vrsta spremljajočih prireditev v vseh treh revirskih občinah. Tako bodo tudi organizirana tovariška srečanja sodelujočih. Organizacijo ima na skrbi zveza kulturnih organizacij Trbovlje s sodelova- njem podobnih organizacij iz Zagorja in Hrastnika, pri izvedbi pa bo sodeloval tudi Muzej ljudske revolucije in amaterska kulturna društva. Že danes želimo seznaniti na kratko o tem vse člane kolektiva z namenom, da se prireditev zanesljivo udeleže v čim-večjem številu, (tl) Muzej slovenskih premogovnikov dopolnitev muzejske zbirke Pred več kot 20 leti so ustanovili v Velenju muzej slovenskih premogovnikov. Muzejsko zbirko so pripravili v starem gradu. K tej zbirki je tudi kolektiv takratnega rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik prispeval precejšnji delež, saj so odpeljali predvsem s področja rudnika v Trbovljah 5 tovornjakov raznega muzejskega gradiva — starih rudarskih strojev in naprav, svetilk, orodja, grafikonov itd. Del tega gradiva so kasneje razstavili, del pa ne in verjetno še čaka na razstavitev v naslednjem obdobju. Muzej slovenskih premogovnikov spada odslej v okvir kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje, kustos muzeja pa je prof. Jože Hudales. Že sami smo večkrat ugotovili ob ogledu muzejske zbirke, da so predvsem premogovniki iz zasavskih revirjev v primerjavi z drugimi premogovniki slabše zastopani. O tem smo priložnostno opozorili tudi vodstvo muzeja. Letos pa se je muzejski svet skupno s svojim vodjem odločil, da bo na novo postavil celotno muzejsko zbirko slovenskih premogovnikov. V juniju t.l. so končali s pripravo scena- rij a, zdaj pa so sprožili akcijo pri vseh premogovnikih, da dobe dodatne podatke za celovitejšo predstavitev vseh premogovnikov. Zbirko bi radi dopolnili z raznimi kartami, podatki o proizvodnji, odkopnih metodah; vrstah podporja, uvedeno mehanizacijo na odkopnih, pripravah, vzdrževanju, črpališčih itd. Nadalje s tem, kakšna je bila mehanizacija in na kakšen pogon, kdaj in katera zaščitna sredstva so bila uvedena v posameznih obdobjih, razvojem jamske reševalne službe in njihovimi akcijami, uporabo posameznih vrst razstreliva, načinom uporabe, ter vrstami transporta, ki jih uporabljajo v jami in zunaj, uvedbo raznovrstnih strojev, načinom zračenja, ugotavljanjem plinov, uporabo raznih svetilk, razvojem zunanjih in pomožnih dejavnosti, načinom separiranja premoga, najpomembnejšimi odjemalci oziroma kupci premoga, uvajanjem elektrike, izobraževanjem rudarjev in vrsto drugih podatkov. Razumljivo je, da se bomo morali vsi po vrsti prizadevati, da bi želj ene podatke zbrali in jih ažurirati ter čimprej predložili muzejskemu vodstvu za posodobitev obstoječe zbirke. POBRATENJE GASILCEV Dne 11. septembra so se mudili v Trbovljah v rudniškem gasilskem domu predstavniki prostovoljne gasilske čete DO Rudar iz REIK Kolubara, Lazare-vac. S predstavniki industrijske gasilske čete naših delovnih organizacij s področja Trbovelj so se dogovarjali o tesnejšem sodelovanju in povezovanju. Sklenili so, da se bosta obe gasilski četi pobratili in so zavoljo tega že povabili predstavnike naše gasilske čete s področja Trbovelj, da jih obiščejo 27. septembra 1980 v Ru-dovcih pri Lazarevcu. Ta dan bodo namreč gasilci DO Rudar iz Kolubare proslavili 25-letni- co obstoja. Ob tej priliki bodo podpisali tudi listino o pobratimstvu med rudniškimi gasilci REK EK — DO ZPT s področja Trbovelj in »Dobrovelj nim vatrogasnim društvom DO Rudar«. Ob tej priliki bodo še posebej poudarili nujnost tesnejšega medsebojnega sodelovanja, izmenjavo mnenj, strokovnega izpopolnjevanja, eventualnih skupnih vaj ipd. Člani kolektiva našega kombinata smo že dolga leta povezani s kolektivom REIK Kolu-bara, kar se manifestira ob raznih prilikah, tem tesnim stikom pa bodo dali svoje tudi gasilci, ki delujejo v naši industrijski gasilski četi za področje Trbovelj. ZARJA NA TRIGLAVU Vsem je jasno, da to ni podvig ekspedicije na Himalajo, vendar je nam pevcem Z AR JANOM vsem prav v posebno zadovoljstvo, da smo lahko ob Aljaževem stolpu zapeli »Oj, Triglav, moj dom«. Saj nismo bili kompletni, pa vseeno glasovno ubrani, s polno mero dobre volje, z močjo in navidezno kondicijo pred štartom 24. VII. zjutraj, ki pa nam je ta slednja, že v popoldanskih u-rah nekje pod kočo Planika, pokazala zobe. Nekateri med nami sploh niso bili rosno mladi. Hoja našega dirigenta Riharda Beuermanna pa me je spominjala na Trebušnikovo pot na Triglav. Ostrmeli smo, ko smo zagledali visoko v gorah plakate, da imamo naslednje jutro, to je 25. VII. ob 9. uri, koncert na vrhu očaka. Temu smo lahko rekli »koncert na naj višji ravni«, ki so ga poslušali »najvišje situirani« državljani. Planinci, ki so prisluhnili naši pesmi, v najlepšem možnem vremenu z najlepšim antiteatrom, so samo še želeli več takih srečanj. Moški pevski zbor Zarja Svobode Center iz Trbovelj je imel ob svojem kolektivnem pristopu na naš naj višji vrh Triglav koncert. Foto R. Majcen Brez nezgod, polni vtisov, nekateri med nami s krščeno zadnjo platjo, ker so bili pač prvič na Triglavu, smo se 26. VII. v jutranjih urah spustili čez Komarčo v Bohinj. Sklenili smo, da to ni bil naš zadnji o-bisk očaka Triglava. Rihard Majcen Priznanje VATROSTALNE IZ ZENICE Pred kratkim smo prejeli na SOZD REK Edvarda Kardelja zahvalo delovne organizacije Vatrostalna iz Zenice, ki se glasi: Ker je bilo nemogoče, da bi vam na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije Vatrostalna iz Zenice, ki je bila 1. 7. 1980, osebno izročili zahvalno listino o dolgoletnem oziroma 20-letnem sodelovanju z nami, izkoriščamo priložnost, da imm pismeno pošljemo zahvalno listino v znak priznanja za uspešno poslovno sodelovanje med Vatro-stalno in vami, za nesebično delo in doprinos pri razvijanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov in splošni družbeni napredek naše socialistične samoupravne skupnosti. Rudarstvo in energetika doma in po svetu GRADNJA TOVARNE ZA UTEKOČINJANJE PREMOGA ZDA, Japonska in ZRN so podpisale končne pogodbe o gradnji tovarne za utekočinjenje premoga v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev. Tovarno, ki jo bodo postavili v Zahodni Virginiji, bodo financirale vse tri podpisnice: ZDA 50 odstotkov, ZRN in Japonska pa po 25. Na dan bo predelala do 6000 , ton premoga. Njen glavni proizvod bo kurilno olje. Dnevna proizvodnja bo ustrezala 20.000 sodom nafte. Za lokacijo so se odločili zaradi bližine velikih nahajališč premoga v premogovnem pasu Apalačev. Tovarna se bo bistveno razlikovala od komercialnih tovarn za utekočinjenje premoga, ki že delujejo v Južni Afriki. V novi tovarni ne bo treba uporabljati vmesne stopnje uplinjanja premoga. Raziskovalna dela so potekala že več let v okrilju ameriške vlade in ameriške naftne družbe Gulf Oil. Gradnjo tovarne bodo zvečine financirale vse tri vlade, deloma pa tudi posamezne družbe iz držav, ki so podpisale pogodbo. SVETOVNE REZERVE ZEMELJSKEGA PLINA Strokovnjaki računajo, da so koncem leta 1979 znašale svetovne rezerve zemeljskega plina 73.200 milijard m3, kar zadošča za razdobje naslednjih 50 let. Od tega znašajo rezerve zemeljskega plina v Sovjetski zvezi 25.485 milijard m3, kar predstavlja 34,8 0/° svetovnih rezerv. Med državami, ki imajo večje rezerve tega plina so še Iran 13.875 (19 %), ZDA 5.495 ali 7,5 %, Alžirija 3.740 ali 5,1%, Saudova Arabija 2.640 ali 3,6 %, Kanada 2.420 ali 3,3 %, Mehika 1.670 ali 2,3 %, Nizozemska 1.630 ali 2,2 %, ostalo pa odpade na druga področja. PROGRAM RAZVOJA ENERGIJE V DRŽAVAH V RAZVOJU Svetovna banka je pripravila poseben program energije v državah v razvoju. Povečane cene za energijo so v zadnjih letih predvsem prizadele države v razvoju, ki bodo letos za uvoz nafte porabile 50 milijard dolarjev, leta 1990 pa, že kar 110 milijard dolarjev. Po programu svetovne banke predvidevajo, da bi bilo treba v naslednjem desetletju investirati v države tretjega sveta med 450 in 500 milijardami dolarjev. To bi omogočilo, da bi do leta 1990 zmanjšali energetske stroške do 30 milijard dolarjev. Svetovna banka je doslej že pomagala tem državam v zadnjih dveh letih s tem, da je investirala 4,5 milijard dolarjev za te projekte. Pripravljena pa je prispevati v 10 letih še 13 milijard dolarjev. Potrebna pa bi bila še ostala dodatna sredstva, ki bi jih zagotovil kak poseben organ pridružen svetovni banki in specializiran za energetska vprašanja. Trenutno države v razvoju porabijo 12 % energije uporabljene v svetu, vendar se bo ta odstotek iz leta v leto povečeval zaradi hitrega naraščanja industrije in transporta in naglega povečevanja mest. Kljub temu pa še vedno obstaja glavni up na tem področju, to je premog. Izrabljive rezerve premoga znašajo v svetu 636 milijard ton. Prav države v razvoju pa so razmeroma zelo bogate na premogu. Pri najrevnejših državah v razvoju odpade polovica oziroma 3/4 njihove energetske porabe na najbolj tradicionalne vire, to so: les, oglje ter rastlinski in živilski odpadki. Tako izgine letno okoli 10 do 15 milijonov ha gozdov. ELEKTRIČNA CENTRALA NA SONČNO ENERGIJO V Ein Bokeku ob Mrtvem morju so odprli električno centralo na sončno energijo, ki lahko proizvede več kot 150 KWh. Sistem, ki ga je uresničila izraelska družba deluje na principu zbiranja sončne energije v bazenu s slano vodo. Sončni žarki ogrevajo površino vode, toplota se spušča v globino in se kon centrira zaradi gostote soli v nižjih delih bazena. Konvektor povezan z bazenom pa preprečuje izgubo toplote do katere bi lahko prišlo zaradi razlike v slanosti med posameznimi plastmi. Voda, ki vre pri temperaturi 80 stopinj, aktivira turbino in proizvaja elektriko. Do leta 1987 bodo zgradili sončno elektrarno z močjo 20 MW in se bo razprostirala na površini 4 km2. Za ta sistem se ogrevajo tudi druge države. TITOVI RUDNIKI PREMOGA TUZLA — VEČ PREMOGA KOT LANI V Titovih rudnikih premoga v Tuzli so nakopali v prvih sedmih mesecih t.l. skupno 7,7 milijonov ton premoga, kar je za 400.000 ton več kot v preteklem letu v istem obdobju. Bosansko-hercegovski rudarji očitno dobro poznajo možnosti glede proizvodnje premoga, saj pri njih ni bistvenih odstopanj ne navzgor in ne navzdol. V juliju so proizvedli 1,168.000 ton premoga v tej republiki, ki združuje v Titovih premogovnikih skoraj vse premogovnike v tej republiki. Proizvodni na- črt res niso dosti prekoračili, vendar pa je le-ta za 20 0/0 večji kot lansko leto. Med novostmi naj omenimo tudi to, da so s 1. septembrom pnčeli v Titovih premogovnikih s tradicionalnim rudarskim tekmovanjem, ki bo trajalo tri mesece. Letos so to tekmovanje podaljšali v počastitev jubilejev ob 60-letnici znane husinske vstaje. Bosansko-hercegovski rudarji niso prekinili s tekmovanjem niti v času, ko so vsi o-stcli to zanemarili. Že tradicija govori o tem, da so proizvodni rezultati nad običajnimi, zato pričakujejo novih tisoče v dodatnih ton premoga. V RUDNIKU ZENICA SO PROSLAVILI DVA JUBILEJA Kolektiv rudnika rjavega premoga Zenica proslavlja letos 100-letnico svojega obstoja, hkrati pa proslavljajo tudi 30-letnico, odkar so izvolili prvi delavski svet. Poleg stalnega povečevanja proizvodnje premoga, čeravno je naj starejši premogovnik v BiH, dosegajo v tem rudniku pomembne rezultate tudi v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. V delovni organizaciji deluje 12 delavskih svetov v TOZD in delovnih skupnostih in 33 delegacij v samoupravnih interesnih skupnostih. V organih u-pravljanja je danes vključenih več kot 700 rudarjev, pri 2.700 zaposlenih. Ob tem letošnjem jubileju bodo nakopali predvidoma milijon ton premoga, vzporedno s tem pa dosegajo izredno dobre stabilizacijske uspehe, predvsem v pogledu varčevanja. Pred kratkim so uspešno končali z akcijo »stabilizacija na delu«. V IDRIJI NAČRTUJEJO NOVE HIDROELEKTRARNE Na območju idrijske občine nameravajo v prihodnjih nekaj letih zgraditi več elektroenergetskih objektov. Sedanjim trem manjšim HE naj bi se pridružile še tri manjše in ena večja. Eno načrtovanih HE bo- do zgradili blizu Cerkna na potoku Zapoška. V prihodnjih štirih letih naj bi zgradili tudi HE Mrzla rupa in HE Ovčjak v Kanomlji. Največji objekt v sklopu načrtovanih HE na Idrijskem naj bi bila HE Trebuša. Zanjo je idejni projekt že izdelan, vendar pa bo treba pred gradnjo urediti še več problemov. ELEKTRIKA IZ SOLKANA Po dolgoletnih pripravah so lani pričeli z gradnjo nove hidroelektrarne na Soči pri Solkanu. Trenutno gradijo na desnem bregu pretočni polji z dvema zapornicama. V teku pa je tudi prestavitev ceste, ki gre iz Nove Gorice v Soško dolino. Gradbena dela so se med gradnjo podražila za 30 0/°. Po zadnjih podatkih naj bi HE veljala o-koli 2 milijardi din, čeravno je znašala prvotna vrednost okoli 900 milijonov. Potem, ko bo HE zgrajena, to pa bo verjetno v letu 1982, bo dajala letno okoli 120 milijonov kWh električne energije. Novozgrajena HE bo avtomatizirana in se bo direktno vključevala v 110 kV omrežje, v glavnem pa bo oskrbovala z električno energijo goriško območje. ZAOSTAJANJE ZA LETOŠNJIM PLANOM Dne 5. septembra t.l. je potekala v Suvi Reki, v SAP Kosovo, razširjena seja izvršnega odbora splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije. Seje sta se udeležila tudi dva naša predstavnika in to mgr. Srečko Klenovšek, generalni direktor REK EK in Jože Herman, dipl. inž. rud., iz DO ZPT. Na seji so obravnavali predvsem izpolnjevanje proizvodnih načrtov jugoslovanskih premogovnikov v letošnjih osmih mesecih, precej razprav pa je bilo tudi o razvoju proizvodnje premoga v naslednjem srednjeročnem razdobju. Na tej seji, so ugotovili, da bodo jugoslovanski premogovniki letos poslali svojim kupcem, industriji, elektrogospodarstvu, široki porabi, največ 47. milijonov ton premoga. Večje proizvodnje v obstoječih razmerah ne bo mogoče ustvariti. Letošnji načrt je sicer znašal po nekaterih virih 50 milijonov, po drugih pa 52 milijonov ton. Tega seveda ne bo mogoče doseči. Ugotovili pa so tudi, da predvsem zaostaja proizvodnja boljših vrst premoga, ki ga uporabljajo predvsem v industriji in pa v široki porabi. Elektrogospodarstvo je v glavnem dobilo vse potrebne količine premoga, čeravno se ponekod pritožujejo, da ni dovolj premoga za potrebe termoelektrarn. Po drugi strani pa nastopajo večje slabosti tudi pri vzdrževanju mehanizacije in njihove opreme. Nekaterim premogovnikom namreč zelo primanjkuje deviznih sredstev za uvoz rezervnih delov za mehanizacijo, ki so jo nabavili v tujini. BODOČNOST PRIPADA SONCU Ni še dolgo tega, ko so znanstveniki in drugi strokovnjaki o-pozarjali, da se približuje obdobje, ko bo zmanjkalo sedanjih oblik in virov energije, na katerih počiva sodobna civilizacija. To opozorilo pa je le red-kokdo sprejel resno. Potem pa so države proizvajalke in izvoznice nafte večkrat čez noč podražile nafto in tako se je svet znašel na robu energetske krize. Ta kriza pa bo trajala tudi še pri bodočih pokolenjih. Strokovnjaki si ne bodo edini, dokler ne bo nafta, današnji najpomembnejši vir energije, postala še redkejša surovina. Vedo le to, da se bo pomanjkanje občutneje pojavilo že v začetku naslednjega stoletja. Zato že sedaj opozarjajo futurologi (strokovnjaki, ki se ukvarjajo z bodočnostjo) na intenzivnejše izkoriščanje sončne energije. Edini so si skorajda vsi v tem, da bodočnost pripada soncu. Obstaja torej upanje, da 21. stoletje ne bo obdobje strogega varčevanja z energijo, mraza in teme, pač pa obdobje, ko bo v velikem obsegu izkoriščena sončna energija in sončni žarki. Uporaba sončne energije pa je po drugi strani tudi zelo pomembna za človeštvo, saj je idealna predvsem v pogledu zaščite človekovega okolja. KITAJCI DAJEJO PREDNOST PREMOGU Kitajci so sprejeli nov energetski program, v katerem so dali absolutno prednost premogu. Tako predvidevajo, da bodo v letu 1981 na Kitajskem proizvedli 620 milijonov ton premoga, pri čemer računajo tudi, da bodo z varčevanjem prihranili energije za 8 milijonov ton. Postavili bodo nove elektrarne s skupno močjo oziroma proizvodnjo 3 milijonov kW. Nafto, ki jo bodo proizvedli, pa bodo v glavnem namenili izvozu. Na Kitajskem bodo odprli nove premogovnike s skupno letno zmogljivostjo 120 milijonov ton. V fazi bodo obstoječe premogovnike razširili in modernizirali, hkrati pa zagotovili tudi delovne pogoje in pa varstvo pri delu. SKUPNOST ZA PLANSKO IN POSLOVNO SODELOVANJE V BiH V Tuzli so pred nedavnim konstituirali skupnost za plansko in medsebojno sodelovanje med Titovimi rudniki in elektrogospodarstvom Bosne in Hercegovine. Z združitvijo 36.000 zaposlenih v premogovnikih in elektrogospodarstvu BiH so dani pogoji za višjo stopnjo integracije dela od pridobivanja premoga do proizvodnje, in prenosa električne energije. Cilj skupnosti je tudi v usklajevanju načrtov razvoja, delo na eksploataciji premoga v BiH in združitvi novih termoenergetskih objektov. Skupščina te skupnosti je delegirana na delegatski osnovi, za predsednika izvršnega odbora te skupnosti pa so izvolili Hamdo Mimica. POVEČANJE CEN ENERGIJE Koncem avgusta oziroma v začetku septembra t.l. so pristojni organi sprejeli odločitve o po- večanju cen električne energije in premoga v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Sloveniji. V Bosni in Hercegovini znaša od 1. 9 t.l. dalje podražitev električne energije in premoga 30 %. Izvršni svet SR Srbije pa je sprejel sklep o povečanju cen premoga za 35 0/0, električne energije za 32 0/° na pragu prenosa in za 15 0/0 na mreži distribucije. V Sloveniji pa je izvršni svet SRS sprejel sklep o povečanju cen električne energije in premoga za 30 0/°, čeravno je elektrogospodarstvo terjalo zvišanje cen za 43,7 0/0. S povečanjem cen premoga naj bi se izboljšal položaj premogovnikov. Argumenti za povečanje cen električne energije pa so v glavnem povsod enaki. V proizvodnji je čedalje večji delež termoenergije, ki pa je dražja od hidroenergije. Cene energije pa bodo povečale v kratkem tudi druge republike in pokrajine. POLETNI REKORD PREMOGOVNIKOV V juliju so jugoslovanski premogovniki proizvedli okoli 3,8 milijonov ton premoga vseh vrst. Julija so v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta nakopali za 10 0/° več premoga. Pričakujemo, da bodo podobni rezultati doseženi tudi v naslednjih mesecih. Tako bo v letošnjem poletju rezultat, če primerjamo prejšnje poletne mesece, spodbudnejši. V preteklih letih je bila zaradi zmanjšanega obratovanja proizvodnja vedno zelo nizka napram ostalim mesecem v letu. ENERGIJA ZA NAŠ SVET Pod tem naslovom je od 8. do 12. septembra t.l. potekala v Munchnu v ZRN XI. svetovna konferenca o energiji. Na konferenci je sodelovalo več tisoč znanstvenikov in strokovnjakov — energetikov iz vsega sveta. V okoli 200 pripravljenih referatih so podrobno ob- delani sedanji energetski problemi na svetu od energetskih virov pa do razpoložljive energije v bodoče, pa tudi do vplivov proizvodnje, transporta in porabe energije na človekovo okolje in odnos družbe do energetike. Splošna tema je bila razdeljena na štiri področja, in to na oskrbo z energijo, energija in družba, energija in varstvo okolja ter energija, družba in varstvo okolja. Tudi udeležba jugoslovanskih strokovnjakov, ki sodelujejo v delu te svetovne konference že od ustanovitve v letu 1924, je bila zadovoljiva. Posveta se je udeležilo preko 50 strokovnjakov iz naših republik. Med referati pa so bili tudi trije jugoslovanski. Osmana-Agič in Pujič sta obdelala »globalne interakcije bioenergetskega in tehnoenerget-skega sistema v industrijskem svetu«, Jovanič, Mesarovič in Savič so izdelali referat »onesnaženje okolja kot limitirajoči faktor energetskega razvoja v pokrajinah, ki imajo nizkokalorični premog«, tretji referat pa so pripravili naši strokovnjaki skupno z Romuni o hidroelektrarni Djerdap. REKONSTRUKCIJA SEPARACIJE PREMOGA V BANOVICIH Do konca t.l. bo v glavnem končana rekonstrukcija in razširitev zmogljivosti separacije rjavega premoga v Banovičih. Po končanih delih bo to naj večja separacija rjavega premoga v naši državi. Letna zmogljivost bo namreč znašala 2,5 milijonov ton, namesto sedanjih 1,4 milijona ton separiranega premoga. Novi separacijski stroji bodo po svojih tehničnih karakteristikah znatno ekonomične j ši od sedanjih, pa tudi odpadne separacijske vode ne bodo odnašale letno od 30 do 40.000 ton drobnih vrst premoga, kakor doslej. Naj večji del opreme so v glavnem dobavili inozemski dobavitelji, rekonstrukcijo pa izvajajo domače delavnice. KAKŠNE SO PERSPEKTIVE PREMOGA? Na vsem svetu so spoznali, da je doba poceni energije preteklost, prav tako pa se bistveno menja nekdanja vloga energetike in energetskih vej. Energetska kriza v svetu je popolnoma izmenjala pojme obnašanja, vlaganja in odnose nap-ram razvoju energetike. Dejstvo je, da je bogastvo energetskih virov, možnosti zagotovitve energije in stalno naraščajočih stroškov za nabavljeno energijo bistveno vplivalo na bodoči razvoj strategije razvoja. Mar-sikod bo treba ukiniti določene veje industrije, ki so veliki porabniki energije. Večina svetovnih energetikov vse vztrajneje propagira in zagovarja idejo o povratku premoga. Ideje, ponekod pa tudi programi, računajo na to, da bo v naslednjih 50 do 60 letih treba računati na obstoječo energijo. Tudi naj večji optimisti ne pričakujejo, da bi se tehniški in tehnološki problemi fuzije, fotosinteze vode ali vodika rešilo v naslednjih štirih do petih desetletjih. Vse dotlej pa bomo odvisni od klasičnih virov energije. In zakaj programi vrnitve k premogu ? Naj novejši podatki o svetovnih rezervah energije kažejo, da je od dokazanih rezerv energije na našem planetu od skupnih 3.306 milijard Tee (ekvivalentnih ton premoga) 3000 milijard v premogu. Skupne rezerve nafte tvorijo 127 milijard Tee, zemeljskega plina 79 milijard Tee, olja iz betuminoz-nih škriljavcev okoli 50 milijonov Tee in olja iz betuminoz-nega peska okoli 50 milijonov Tee. Rezerve nuklearnega goriva oziroma urana pri koriščenju v obstoječih reaktorjih znaša okoli 120 milijard Tee. To je približno toliko kot nafte. Če pa bi koristili uran v hitrooplo-jevalnih reaktorjih nove generacije, bi se povečalo za 40 do 60 krat. Iz tega razloga se kaže največ zanimanja za odpiranje novih premogovnikov, novih metod eksploatacije, raziskujejo tehnologijo plinifikacije, utekočinjen j a in koriščenja premoga-. Gre brez dvoma za velike projekte in velika vlaganja. In pri nas doma? Skupne domače rezerve v Jugoslaviji znašajo okoli 22 milijard ton v glavnem lignita. V skupnih rezervah energije tvori premog 86 0/o in je tako edini resni energetski potencial na katerega lahko računamo dolgoročno. V VOJVODINI VELIKE REZERVE PREMOGA V Vojvodini potekajo obsežne priprave na eksploatacijo prvega velikega nahajališča premoga in zgraditev prve velike termoelektrarne. Gre za kovinski revir, kjer so našli premog. Prva vojvodinska TE naj bi imela 600 MW. Cel investicijski projekt od raziskav pa do prvih kilovatov energije je poverjen »Elektro Vojvodini«. V o-kolici Kovina so doslej našli okoli 90 milijonov ton premoga. Strokovnjaki pa cenijo, da ga bo okoli 200 milijonov ton. Obsežna raziskovalna, geološka in geomehanična dela opravljajo pod vodstvom rudarskega inštituta- iz Beograda, medtem ko dela izvaja rudarsko gradbeno podjetje Vrdnik. (It) V ZDRAVSTVENI DOM V ZAGORJU — DRAŽJA DOZIDAVA V našem glasilu smo že pisali o tem, da so v Zagorju pričeli z adaptacijskimi deli zgradbe Zdravstvenega doma. V okviru teh adaptacijskih del so zgradbo tudi nadzidali za eno nadstropje. Računali so, da bodo dela lahko opravili za predvideni znesek. Po sedanjih ugotovitvah bo obnova dražja za 44 0/o, pri čemer pa sredstva za nakup opreme niso všteta. Podobne težave imajo tudi pri gradnji doma za ostarele NOVO ZA GEOLOGE IN RUDARJE Firma Brunton iz ZDA je razvila- digitalni kompas, ki je izrecno primeren za geologe, rudarske tehnike in inženirje. Ta precizen instrument kaže smer proti geografskemu ali magnetnemu severu na štirištevilč-nem indikatorju s svetlečimi diodami. To pomeni, da je možno z instrumentom z lahkoto delati tudi v mraku, npr. v rudniški jami, brez dodatnega vira svetlobe. Elektronski kompas odčitava od 0 do 359,5 kotnih stopinj. Takšna preciznost zagotavlja merjenja, ki so nedosegljiva pri klasičnih velikostih podobne velikosti, številčno prikazovanje pa odpravlja težave pri odčitavanju točnih vrednosti meritev. Naprava omogoča merjenje vodoravnih in pokončnih kotov. občane na Izlakah. Poleg materiala, dodatnih del in prekoračitev razpoložljivih sredstev za zunanjo ureditev, manjkajo tudi potrebna sredstva za nabavo opreme. Računajo, da bo objekt stal 60 milijonov din, kar je 62 0/0 več kot je znašala predračunska vrednost. STANOVANJSKA IZGRADNJA V REVIRJIH Po vsej verjetnosti bodo samoupravne stanovanjske skupnosti v revirjih, to je v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, izpolnile svoj srednjeročni načrt gradnje nekaj vrstah novih stanovanjskih hiš. Pred leti je kazalo, da bo ta načrt težko izpolniti, vendar so v zadnjih letih zelo pohiteli z gradnjo in manjšo zamudo že nadoknadili. V Zagorju menijo, da morda v celoti ne bodo izpolnili petletnega načrta stanovanjske izgradnje, prav tako imajo težave tudi v Hrastniku, medtem ko v Trbovljah predvidevajo, da bodo svoj načrt v celoti izpolnili in računajo na zgraditev 650 stanovanj v petletnem obdobju 1976—1980. Trboveljska gradbena operativa je obložila svoja gradbišča stanovanjskih blokov v dveh izmenah. DAN SAMOUPRAVLJALCEV STT V soboto, 6. septembra, je kolektiv Strojne tovarne Trbovlje proslavil svoj tradicionalni dan samoupravi j alcev. Tako kot vsa leta doslej so tudi letos pripravili proslavo na prostem v Lontovžu pod Kumom. Kot gost se je tega slavja udeležil tudi Miha Marinko, član sveta federacije. Ob tej priliki so mu toplo čestitali za 80. rojstni dan in mu izročili darilo kolektiva. Na proslavi je sodelovala tudi delavska godba Trbovlje, potekala so razna športna srečanja in razgovor udeležencev proslave. SPOMINSKO OBELEŽJE V KS FRICA KERŠIČA Krajevna skupnost Fric Keršič Trbovlje se je odločila, da bo postavila posebno spominsko obeležje trem narodnim herojem, ki so bili svoječasno zaposleni v jami vzhodnega obrata rudnika Trbovlje. Spominsko obeležje bodo odkrili posebno slovesno 18. novembra 1980 ob vhodu v rov bivšega vzhodnega obrata v Koloniji 1. maja. S tem bodo počastili narodne heroje Alojza Hohkrauta, Frica Keršiča in Franca Vreska. TRADICIONALNI ZASAVSKI SEJEM ABC Pomurka — DO Trgovsko podjetje 1. junij Trbovlje, je pripravilo tudi letos svoj tradi- cionalni zasavski sejem. Bil je že VIII. po vrsti. Pripravili so ga včasu od 13. do 22. septembra t.l. v prostorih Delavskega doma v Trbovljah in na ploščadi pred njim. Tudi letos so pripravili razstavo pohištva, bele tehnike, akustičnih aparatov, živilskih artiklov, konfekcije, gradbenega materiala ipd. Pripravili so tudi modno revijo, na kateri so predstavili naj novejše modele kreatorja Debevca. Sejem je obiskalo več tisoč ljudi iz revirjev, pa tudi od drugod. NOVA ŠOLA NA DOBOVCU — POUK V STARI ŠOLI V okviru programa letošnjih proslav ob občinskem prazniku občine Trbovlje, 1. junija, so v nedeljo, 8. junija, odprli na Dobovcu novo montažno osnovno šolo, ki jo je zgradil Marles iz Maribora. Financirali so jo občani občine Trbovlje iz samoprispevka. Ob tehničnem prevzemu so ugotovili več pomanjkljivosti, ki pa pravočasno niso bile odpravljene. Tako gre za okvaro na strehi oziroma stropu, vodovodu, parketnih tleh, itd. Ker do 1. septembra vseh teh pomanjkljivosti niso odpravili, niso dobili uporabnega dovoljenja. Zato so pričeli 1. septembra ob novem šolskem letu s poukom v stari šoli na Dobovcu. Predvidoma bodo u-gotovljene pomanjkljivosti odpravili v najkrajšem času. Hkrati pa so pričeli v začetku septembra tudi zbirati prijave za vzgojno varstveni zavod — vrtec. Čedalje več je družin, kjer sta oba zakonca zaposlena, otroci pa ostajajo doma brez varstva. RADI BI ZIDALI, PA NE MOREJO Občina Trbovlje je že pred leti sprejela odlok o prepovedi novih gradenj stanovanjskih objektov na področju Dobovca. Odlok je temeljil na poročilu meteorolškega zavoda Slovenije, iz katerega je razvidno, da je področje neprimerno za gradnjo zaradi zaplinjenega in zaprašenega ozračja. Potem, ko je bil zgrajen nov, visok dimnik, »evropski rekorder«, se je ozračje bistveno zboljšalo. Zato so krajani Dobovca pričeli z akcijo, da bi občina Trbovlje umaknila odlok o prepovedi stanovanjske izgradnje na tem območju. Krajani bi radi gradili stanovanjska in gospodarska' poslopja, vendar ne morejo dobiti gradbenih dovoljenj. Poleg tega pa jim je tudi onemogočeno najemanje kreditov za stanovanjsko izgradnjo brez potrebne dokumentacije in gradbenih dovoljenj. GRADNJA VZPOREDNE CESTE V TRBOVLJAH Že nekajkrat smo poročali o poteku gradnje nove vzporedne ceste ob Trboveljščici mimo športnega stadiona. Po urbanističnem načrtu naj bi za igriščem TVD Partizan ne bilo nikakršnega priključka z novo cesto za naselja Novi dom, Kolonijo 1. maja in ostalih, pač pa naj bi se posluževali drugih obvoznih cest. Svet krajevne skupnosti Center pa vztraja pri tem, da je treba zagotoviti cestni priključek pri »Pinteriču« vse dotlej, dokler ne bo zgrajen projektirani cestni priključek. Krajani so svoje pripombe na ta projekt dali že ob razgrnitvi in jih tudi ustrezno agrumentirali. PRI TOPLIFIKACIJI SE ZATIKA Predvideno je bilo, da bo topli-fikacija- Trbovelj, Hrastnika in Zagorja potekala nekoliko hitreje, kot poteka. Načrtovali so oz. predvidevali, da bo že v prvih letih novega srednjeročnega načrta 1981—1985 zgrajena nova termoelektrarna v Trbovljah, ki bo tudi toplarna za o-gbevanje zasavskih revirjev. Vendar temu ni tako. Predvidoma bodo z gradnjo nove TE TO III pričeli šele v letu 1981, končana pa naj bi bila v letu 1986. Naselja, ki jih sedaj grade pa bi morala imeti zagotovljeno toplotno energijo že v letu 1981. Zavoljo tega bodo določene te- žave pri premostitvi tega obdobja. Sicer pa je treba že sedaj računati na to, da bodo investicije za napeljavo toplovoda v naše tri občine precejšnje. Na to bomo morali biti pripravljeni pri izdelavi srednjeročnega načrta za naslednje petletno obdobje. Predračunska vrednost za napeljavo toplovoda znaša po sedanjih predvidevanih podatkih okoli 20 milijard S din. Trenutno pripravljajo načrte. Za financiranje izpeljave tega načrta bo potrebno predvidoma v naslednjih letih združevati sredstva TOZD in DO. Trenutno obstoječa toplarna ni pripravljena za večjo produkcijo toplote, vendar pa predvidevajo, da bo toplotna energija pravočasno zagotovljena. EKSPLOZIJA V TRBOOELJSKI CEMENTARNI Dne 3. septembra okoli 9. ure dopoldan je nastala v Cementarni Trbovlje huda okvara na peči Huboldt. Nastala je zaradi eksplozije v sistemu odpraše-valnih naprav. V času, ko to vest pripravljamo, še ni znano, kaj je povzročilo eksplozijo. Vsekakor pa velika peč Huboldt ki je po končani rekonstrukciji dajala dnevno tudi do 1.300 ton klinkerja, ne obratuje in tudi še nekaj časa ne bo. Pred dobrima dvema mesecema so namreč dokončali večjo rekonstrukcijo in vgradili predkalkulacij-sko napravo, ki je omogočala večjo proizvodnjo cementa, tudi do 300 ton dnevno. Prav iz tega razloga so nameravali u-staviti v začetku septembra' t.l. nadaljnje obratovanje 300-ton-ske peči Smidt zaradi neekonomičnega obratovanja in zapra-ševanja. Ob eksploziji ni bilo človeških žrtev ali poškodb, medtem ko je materialna škoda zelo velika. Takoj po eksploziji so bile v teku razne preiskave zaradi ugotovitve vzrokov eksplozije. Vnovična usposobitev peči Huboldt bo terjala precej časa, najmanj pa mesec dni, tako da začasno cement proiz- vajajo le še v Smidtovi 300-tonski peči. V Cementarni so se težave vlekle že precej časa predvsem zaradi precejšnje zamude pri rekonstrukciji peči Huboldt, saj se je delo zavleklo bolj, kot so predvidevali, težave pa so imeli tudi zaradi nizkih cen cementa in visokih cen mazuta. NESREČA NA NEŽI Dne 21. avgusta t.l. se je v popoldanskem času pripetila na opuščenem dnevnem kopu premoga na Neži smrtna nesreča. Alojz Odlazek, z Vreskovega, je namreč na lastno pest in brez dovoljenja in kljub opozorilni tabli, kopal ostanek premoga na opuščenem dnevnem kopu. Pri delu ga je zasula zemlja in je za posledicami umrl. Žalostno opozorilo vsem tistim, ki bi s tem nadaljevali tudi na drugih podobnih mestih. GRADNJA ZASAVSKE CESTE V teku je gradnja oziroma modernizacija zasavske ceste med Trbovljami in Zagorjem v skladu z obstoječimi načrti republiške skupnosti za ceste. Dela izvaja gradbeno podjetje Slovenija ceste — Tehnika. Letos razpolagajo s 70 milijoni din, kar pa seveda ne bo zadostovalo. Izvajalci del imajo namreč precej težav zaradi visoke gladine reke Save, ker zavoljo tega zelo težko grade temelje. Dela bodo predvidoma končana prihodnje leto. Pripravljajo pa tudi dokumentacijo, da bi z deli nadaljevali tudi na odseku zasavske ceste od Hrastnika' proti Zidanem mostu. Na splošno vlada v revirjih že precej časa mnenje, da kljub pomembnosti te cestne žile, ne storimo dovolj, da bi dela v celoti stekla in da bi jih hitreje končali. NALOŽBE V HRASTNIKU V BODOČE Na področju Hrastnika bodo v naslednjem srednjeročnerti obdobju 1981—1985 posebno pozornost posvetili investicijam o- ziroma naložbam. Gospodarski razvoj v hrastniški občini bo v naslednjem srednjeročnem obdobju v dobršni meri odvisen od investicij. Gospodarstvo predvideva, da bodo namenili skoraj 4 milijarde din, in to 4/5 v nove zmogljivosti ter 1/5 v modernizacijo in izboljšave. Naj večji delež odpade na premogovnika Hrastnik in Ojstro, ki bosta investirala polovico sredstev. Razvojne usmeritve hrastniških skupnosti so zelo široke. Programi presegajo možnosti, ki seveda temelje na velikih željah. RIBARNICA ZAPRTA ZAKAJ? Pred nedavnim so zaprli ribarnico na Ulici 1. junija v Trbovljah v glavnem zaradi pokvarjenega agregata, deloma pa tudi zaradi nerednega dobavljanja rib tovarne Delamaris iz Izole. Ta izpad so deloma nadomestili z občasno direktno dostavo rib s kombiji v stanovanjske kolonije. Potekajo pa tudi razgovori med TOZD MESO in Delamarisom zaradi ureditve dohodkovnih odnosov. Delamaris namreč predlaga sodelovanje pri njihovih investicijah v nove objekte. Sicer pa v revirjih pogosto nastopa problematika pravočasnega in zadostnega dobavljanja živil. V teku so tudi razgovori s klavnico v Litiji za oskrbo z mesom v Trbovljah? Kakšen bo zaključek, je težko napovedovati, (tl) 120 let KEMIČNE V HRASTNIKU V soboto 20. septembra je kolektiv tovarne kemičnih izdelkov iz Hrastnika proslavil svojo 120-letnico obstoja. Svoj jubilej so povezali tudi s 30-letnim jubilejem delavskega samoupravljanja v tej tovarni. Ob 10,30 so imeli v kinodvorani Delav- skega doma na Logu slavnostno sejo delavskega sveta delovne organizacije. Po slavnostni seji pa je bilo tovariško srečanje na katerem so prikazali tudi kulturni program. Ta program pa je potekal v poslovno-stanovanjski zgradbi na Trgu Franca Kozarja. Proslave ob tako visokem jubileju so se udeležili tudi naši delegati. Kolektivu tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik tudi ob tej priliki toplo čestitamo k doslej doseženim uspehom, hkrati pa izražamo željo po nadaljnjem napredku v vseh pogledih. DO ZPT — PRIHOD TOZD PT: Todorovič Dragomir — kopač, Gorza Štefan — vozač, Osmančevič Osme — vozač, Ružičič Milan — kopač, Petrovič Miroslav — kopač, Mrkonič Matija — vozač, Mak Dušan — vozač, Florjančič Alojz — vozač, Omerovič Salko — kopač, Čarno Busin — vozač. TOZD RESD Trb.: Maček Stojan — elektrikar, Tomše Sandi — elektrikar, Cilenšek Alojz — elektrikar, Mikanovič Draško — elektrikar. DS PD Trb.: Pavkovič Pavla — pom. delavka v kuhinji, Flis Vera — pom. delavka v kuhinji, Merzelj Ivan —vratar, Butara Dušan — zun. del. TOZD sep. Trb.: Kos Ivan — sep. del., Radovič Obrad — kopač. TOZD RŠC T.: Alič Mehmed-alija — kopač. TOZD PH: Klenovšek Bojan — pom. del., Juršak Janez — kop. pom., Budeš Jako — učnik, Ka-sumovič Nihad — učnik, Smolič Alojz — avtomehanik, Mehmedovič Omer — kopač, Brunček Jože — učnik. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega očeta Mirka Gruma se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz kovinske delavnice TOZD RESD Hrastnik za izraženo sožalje in podarjen venec. Iskrena hvala vsem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z menoj v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Mirko Grum DS PD Hr.: Matek Jože — pom. zun. del., Avflič Ivan — pom. zun. del., Makek Ivica — čistilka, Trstenjak Boris — pom. zun. del., Selič Milan — zidar. TOZD RESD Hr.: Fakin Bogomir — kovinar, Žabkar Stanislav — elektrikar, Borovšak Zdravko — kovinar, Drnovšek Vili — elektrikar, Gošte Janko — pom. del. v del. TOZD P Ko.: Šarkezi Milan — učnik, Nurkovič Osman — kop. pom. TOZD RESD Zag.: Polc Drago — strojni delovodja. DS PD Zag.: Baš Anamarija — admin. v sklad. TOZD sep. Zag.: Herle Franc — sep. del. TOZD P Ojstro: Skok Jože — učnik, Maček Jože — učnik, Močilar Franc — učnik. DO RGD — PRIHOD TOZD RIG: Knez Branko — vozač, Plavšič Ile — kop. pom., Alagič Mustafa — vozač, Roma-nič Rasim — vozač, Avdič Ek-rem — kopač, Urbančič Dominik — kopač, Kenovič Nazil — kop. pom., Redžič Sead — uč- nik, Vajda Franc —kopač, Grujič Ratko — vozač, Dubravič Senaid — vozač, Kurtič Samid — vozač, Jovanovič Petar — vozač, Alič Cazim — vozač, Si-nanovič Alija — vozač, Kargič Bahret — vozač, Sinanovič Sulejman — kopač, Smajilovič Akif — vozač, Točakovič Vojislav — kop. pom., Memič Ra-miz — vozač, Petaver Herman učnik, Mu j kič Pašaga — kop. pom., Pranjič Slavko — vozač, Beganovič Mustafa — pom. kop. Sperlič Zoran — vozač, Katra-nicovič Cvetko — vozač. TOZD ESMD: Vozelj Ivan — ključavničar. DO IMD — PRIHOD TOZD EIMD: Dobravc Daniel — elektrikar, Jontez Vojko — elektrikar. TOZD SIMD: Volaj Matija — manj zahtev, strugar, dela. DO ZPT — ODHOD TOZD PT: Sahari Avgust, kopač — upokojen; Kos Jože, kopač — upokojen; Ivnik Anton, vozač — pren. v posk. dobi s str. delavca; Simič Aleksander, kopač — pren. v posk. dobi s str. delavca; Ivanovič Dragomir, kopač — spor. prek.; Sačič Ze-hrudin, kopač — spor. prek.; Kneževič Ivo, kopač — v JLA; Zakonjšek Anton, kopač — u-pokojen; Ferlin Lado, kopač — upokojen. TOZD sep. Trb.: Mladenovič Stanko, sep. del. —• v zapor; Kračan Stane, el. delovodja — umrl; Mljač Vladimir, sep. del. — spor. prek.; Frece Rudolf, uč. kopač — inv. upokojen. TOZD RŠC: Kolar Dragutin, kopač — spor. prek.; Fedran Marjan, organ, in pedagoško vodenje vzgojit, dela v domu učencev — spor. prek. DS PD Trb.: Pavkovič Pavla, — pom. del. v kuh. — spor. prek. TOZD PH: Bojič Vladimir, vozač — samov. prek.; Sedeljšek Leopold, kopač — upokojen; Velikonja Drago, učnik — spor. prek.; Štaut Anton, učnik — spor. prek.; Lalovič Zvonko, učnik — pren. v posk. dobi s stra- Kadrovske vesti za čas od 1. 8. do 31. 8. 1980 ni DO; Urana Ernest, kopač — upokojen; Plančič Ismet, kopač — spor. prek.; Krstič Esad, uč-nik —■ v posk. dobi s str. DO; Stupar Brane, kopač —- spor. prek.; Pavčnik Matej, vozač — spor. prek.; Muhrič Vlado, pom. zun. del. — v šolo; Pavčnik Vito, pom. zun. del. —■ spor. prek.; Rupar Franc, učni kopač — spor. prek. TOZD Ojstro: Simerl Bogdan, učni kopač —• samov. prek.; Bu-kovšek Milan, kop. pom. — samov. prek.; Močilar Anton, kopač — upokojen; Tavčar Vinko, učnik —• pren. v posk. dobi s str. DO; Jašari Hilmija, učnik —• v JLA; Popelaf Jože, kopač — upokojen; Napret Darko, kopač —• samov. prek. TOZD RESD Hr.: Osterman Bojan, pom. del. — spor. prek.; Biderman Mitjan, pom. del. —-spor. prek.; Sapor Jako, pom. del. —■ spor. prek. DS PD Hr.: Zupanc Alojz, pom. zun. del. —upokojen; Žibert Silva, posl. v okrepč. — spon prek.; Šuštar Vojka, čistilka — spor. prek.; Turk Karel,' pom. zun. del. —• spor. prek. TOZD P Ko: Gracar Cveto, ključ. —• samov. prek.; Repovž Stanko, kopač —■ upokojen; Mujič Sead, kopač —• konec prakse; Siljič Nazif, učnik — samov. prek.; Brvar Franc, učnik — samov. prek.; Lužar Avgust, kopač —• umrl; Rozina Leopold, kopač — upokojen; Bu-bonja Tugomir, kopač —• spor. prek.; Stankovič Branislav, strež. zvrač. — spor. prek.; Rajner Rajko, strež. zvrač. — v posk. dobi s str. DO; Buzina Stjepan, kopač — upokojen. TOZD sep. Zag.: Osmič Bega-jed, sep. del. —• samov. prek.; TOZD RESD Zag.: Zajc Franc, kovač — inv. upok. DS SS ZPT: Hržica Silva, odprem. premoga —■ upokojena. DO RGD — ODHOD TOZD RIG: Jelekovič Branko, kopač —- inv. upok.; Drlič Jašar vozač —■ pren. v posk. dobi s str. DO; Stojanovič Nenad, vozač —■ pren. v posk. dobi s str. DO; Cvjetič Petko, učnik —• sa- mov. prek.; Juršak Janez, kop. pom. — spor. prek.; Smajlovič Safet, kopač — samov. prek.; Košpo Cazim, učnik — samov. prek.; Plavšič Dušan, vozač samov. prek.; Rogljič Matjaž, vozač — samov. prek.; Leskovšek Ivan, učnik —- samov. prek.; Stojanovič Nenad, vozač — samov. prek. TOZD GRAMAT: Jukič Nikola, pom. vrtalec v kamnolomu —• samov. prek.; Šajnovič Ivan, ključavničar —■ v JLA; Povše Ivan, ključavničar — umrl. DO IMD — ODHOD DS SS IMD: Mlakar Albin, ključavničar —• inv. upokojen. TOZD SIMD: Gorenjec Igor, pom. del. — v JLA. DS ASO: Lesjak Jelka, serviranje hrane —■ spor. prek. Premestitve: Nikolič Ljubomir, kovinar — iz TOZD PT v RESD Trb.; Mrva Joža, admin. — iz TOZD P ko v RGD; Gabrijel Alojz, del. — iz Pl v DS SS TET; Pavlič Dragi, ek. tehnik — iz DS ASO v RGD; Hasič Hasan, op. figur, opr. — iz DS SS ZPT v P Ko; Ocepek Jože, ključavničar ■— iz ESMD v RIG;' Šebez Milutin, kopač — iz PT v DS SS ZPT. Ljuba Poznič PORABA GORIVA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE Premog —■ 103 ton Leto: 1977 1978 1979 REK Vel. 3160 4151 3415 REK E. K. 1023 807 903 Ostali 76 171 143 Skupaj 4259 5129 4461 Tekoče gorivo —■ ton Leto: 1977 1978 1979 TE Šo. 6479 4292 2360 TE Trb. 12962 3654 2970 TE Brest. 37605 22511 4182 TO Ljub. 254 662 326 SKUPAJ 57300 31119 9838 HIDROELEKTRARNE IN TERMOELEKTRARNE V SLOVENIJI (stanje 31. 12. 1979) < £ ti S ^ < ti u H ti M 03 I> H > N 5? ti 5 -ti a HE Dravograd 3 21 H E Vuzenica 3 45 HE Vuhred 3 60 HE Ožbalt 3 60 HE. Fala 8 51 HE Mariborski otok 3 51 HE Zlatoličje 2 133 HE Formin 2 122 HE NA DRAVI 27 533 HE Moste 4 21 HE Medvode 2 20 HE NA SAVI 6 41 HE Doblar 3 30 HE Plave + Ajba 3 19 HE NA SOČI 6 49 SKUPAJ HE 39 623 TE Šoštanj 5 669 TE Trbovlje 6 204 TE Brestanica 5 84 TO Ljubljana 2 58 SKUPAJ TE 18 1.015 HE + TE 57 1.638 Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Ce-rovac, Ivan Grobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (predsednik odbora), Emil Kohne (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.200 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje.