—» > •> T t/, v^l tO, tttltalaa plačana v gotovfn* Leto XXI. V Ljubljani, dne 6. januarfa 1938 Posamezna Ste*. Din L-i štev. i UpravnlStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din. polletno 18 din, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika ietno I dolar. Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani št 10.711. Izpremembe uredbe o kmečki raidolžitvf Denarni zavodi se lahko do konca letošnjega leta sporazumejo s svojimi bivšimi dolžniki glede plačila dolga Poročali smo že, da je ministrski svet sp,rejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Nova uredba določa v glavnem naslednje: Prvemu odstavku člena 2. stare uredbe, ki govori, kdo je kmetovalec v smislu uredbe, sc doda določba, da se gozdovi prav tako smatrajo za orno (za obdelovanje sposobno) zemljo. Ta določba je važna za dravsko banovino in bo imela za posledico, da se nekateri veleposestniki, ki imajo malo polja za obdelovanje, pa mnogo gozdov, ne bodo več smatrali za kmetovalce v smislu uredbe. Odstavek 7. člena 2. dosedanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov določa, da se pri oceni velikosti obdavčenih dohodkov ne upoštevajo obdavčeni dohodki hiše, v kateri kmetovalec stanuje sam s svojo rodbino. Z r.ovo uredbo pa se doda še določba, da se tudi ne upoštevajo obdavčeni dohodki občinskih odbornikov. Členu 3. uredbe, ki govori o tem, katere obveznosti se smatrajo kot dolgovi kmeta, se doda naslednja določba: Kadar je dolžnik v svrho zavarovanja izvršil prenos nepremičnin na upnika, bo sodišče na zahtevo dolžnika ali Privilegirane agrarne banke prenos razveljavilo, kolikor je nepremičnina last upnika ali njegovih naslednikov. To pravico imata dolžnik in Privilegirana agrarna banka samo tedaj, če do 20. aprila 1. 1932. dolžnik ni izgubil pogodbene pravice, da se po izplačilu dolga izvrši nanj ponoven prenos lastništva teh nepremičnin. Vse pravice, ki so si jih druge osebe pridobile na teh nepremičninah do 31. oktobra 1. 1936., ostanejo v veljavi. Porok kmet, ki je prevzel obveznost glavnega dolžnika pred 26. septembrom 1. 1936., sme zahtevati od prvotnega glavnega dolžnika kmeta tisti znesek, ki ga je sam dolžan plačati po tej obveznosti. Členu 5. dosedanje uredbe, ki vsebuje določbe za one kmečke dolžnike, ki. imajo preko 50 ha orne zemlje, se doda nova določba, ki pravi, da morajo ti dolžniki do 21. marca 1. 1938. s priporočenim pismom obvestiti svoje upnike, da bodo izkoristili olajšave iz tega člena, in v istem roku zahtevati določitev površine v smislu zadevnega pravilnika, sicer izgube pravico tlo olajšav iz tega člena. (S tekočim finančnim zakonom je bil že enkrat določen tak rok, in sicer do konca maja lani). Členu 9. uredbe, ki govori o tem, kako postopa Privilegirana agrarna banka pri pregledu izročenih upniških listin, pri zmanjšanju dolga in pri obračunu, se doda nov člen, ki se glasi: 1. Točnost obračuna lahko dolžniki ospo-ravajo leto dni od dneva, ko jim je Privilegirana agrarna banka poslala obračun. 2. To osporavanje se bo vršilo v izvenpravdnem postopku po členu 54. te uredbe: 3. Do pra-vomočnosti razsodbe je dolžnik dolžan plače-čevati letne obroke po dostavljenemu obračunu. Člen 15. uredbe, ki določa, da lahko Privilegirana agrarna banka ugotovi nepravilnost kake upniške listine ali ugotovi, da dolg ni obsežen z uredbo ter v teku enega leta do-tično upniško listino vrne denarnemu zavodu in za ustrezni znesek zmanjša terjatev denarnega zavoda, se spremeni toliko, da se namesto enoletnega roka določi rok do 31. decembra 1. 1939. 1. odstavku člena 24. uredbe, ki pravi, da se dolgovi preko 25.000 Din lahko zmanjšajo največ za 30°/o, se doda naslednji odstavek: Če se je glede katerega nerazdeljenega dolga obvezalo več oseb kot glavnih dolžnikov (so-akceptanti, solidarni dolžniki), kolikor gre za obračunavanje skupnega dolga v svrho zmanjšanja, se v skupni dolg posameznega kmeta računa ustrezni delež vzajemne obveznosti. Ta določba se ne nanaša na solidarne dolžnike zadružnike po zadružmiških obveznicah. kjer velja prvi podpisani za glavnega dolžnika. Člen 27. uredbe se spremeni in se v spremenjeni obliki glasi takole: »Po sprejemu prošnje za znižanje dolga, opremljene z listinami po prejšnjem členu, bodo okrajna sodišča uradno preučila dolžnikove dolgove, ne da bi o tem zahtevala podatke od Privilegirane agrarne banke, temveč bodo podatke zahtevala od denarnih zavodov, ki so terjatev izročili. Naslednji členi nove uredbe se nanašajo na dolžnike Privilegirane agrarne banke in na dolžnike zadrug za kmetijski kredit, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu od 12. junija 1. 1925. S temi določbami se izenačijo glede ugodnosti dolžniki zadrug za kmetijski kredit z neposrednimi dolžniki Privilegirane agrarne banke. Členu 36. uredbe, ki določa v prvi točki, da se poplačajo dolgovi kmetov zasebnikom za blago, kupljeno na kredit, ali za obrtna dela v 12 letnih obrokih brez obresti, se doda določba, ki pravi, da zadruge lahko take. terjatve izterjajo od svojih zadružnikov s šestodstotnimi obrestmi počenši s 1. novembrom 1. 1936. Členu 37., ki v drugem odstavku določa, da dolžnik, ki ne more plačati niti 50°/o in je doslej plačeval oderuške obresti, lahko zahteva od sodišča zmanjšanje za preko 50 odstotkov, se doda določba, da lahko to zahteva v enem letu po zamenjavi dolžniških listin (doslej v enem letu po uveljavljenju uredbe). V naslednjih določbah se priznava svojstvo kmeta optantom, ki so se priselili v našo državo, brez ozira na glavni poklic. Naposled ima uredba naslednje nove določbe: Proti sklepom sodišča o svojstvu kmeta, izdanim do dneva, ko stopi ta uredba v veljavo po odstavku 8. člena 2. uredbe, imajo prizadete stranke pravico do pritožbe na okrožno sodišče v roku treh mesecev po uveljavljenju te uredbe. Če katera oseba po določilih te uredbe izgubi svojstvo kmeta, ki mu ga je priznala uredba od 25. septembra 1. 1936., se na zahtevo prizadete stranke razveljavijo potrdilo o svojstvu kmeta in vsi sodni sklepi, izdani na podlagi tega potrdila. O tem sklepa oblastvo, ki je izdalo prvostopen sklep, odnosno, ki je izdalo to potrdilo. Za vse osebe, ki si na podlagi te uredbe pridobe svojstvo kmetov, veljajo vsi roki. ki jih določa uredba od 25. septembra 1. 1936. ne oziraje se na poznejša podaljšanja in začno teči od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo. Dolžniki kmetje, ki si na podlagi te uredbe pridobe svojstvo kmeta, se lahko v dveh mesecih po objavi te uredbe sporazumejo z upniško ustanovo, da ji plačajo svoi dolg držeč se določil odstavka 1. člena 51. uredbe. Denarni zavodi iz odstavka 1. člena 7, uredbe, katerih terjatev je prevzela Privilegirana agrarna banka, se lahko do 31. decembra 1. 1938. sporazumejo s svojimi prejšnjimi dolžniki, .da jim ti plačajo svoj dolg po določilih odstavka 1. člena 51. uredbe. V takšnem primeru bo Privilegirana agrarna banka vrnila listine in od dolžnikov sprejete zneske upniški ustanovi. Tako vrnjene terjatve se ne morejo več izročiti Privilegirani agrarni banki. Pooblasti se minister za pravosodnost, da v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo in pa za kmetijstvo spremeni in izpopolni pravilnik o zamenjavi dolžniških listin in da v soglasju z ministrom za finance spremeni in izpopolni pravilnik o izdajanju in uporabi bonov za izplačilo kmečkih dolgov Privilegirani agrarni banki. Kaj prinašajo nova pravila bratovskih skladnic Ministrski svet je odobril nova pravila bratovskih skladnic, ki jih je predložil minister za gozdove in rudnike. Ta pravila so stopila v veljavo 1. t. m. Minister za gozdove in rudnike g. Kujundjič je ob tej priliki podal izjavo, iz katere posnemamo: Bratovske skladnice so v zadnjih letih zaradi gospodarske stiske prišle v težaven položaj spričo dejstva, da so dohodki nazadovali, izdatki pa naraščali. Izprememba pravil ima namen, da se za bodoče zagotovi izplačevanje pokojnin in in drugih dajatev, da se skladi bratovskih skladnic v današnji dobi boljše zaposlenosti delavstva okrepijo in da v bodoče ne bi prišlo do novih težkoč. Glavne izpremembe pravil so naslednje: Ustanovi se oddelek skrbstva za brezposelne rudarske delavce, ker se je izkazalo, da so še zdaj v dobi boljše zaposljenosti številni brezposelni delavci iz rudarske stroke. Vrhu tega je treba skrbeti, da se zdaj zberejo sredstva za pomoč brezposelnim delavcem v primeru ponovne slabe zaposljenosti. Z novimi pravili se ustanovijo nove višje kategorije zavarovanja, ki bolj ustrezajo današnjemu zaslužku delavstva. Zavarovanje na podlagi višjih kategorijskih zaslužkov bo imelo za posledico tudi povišanje pokojnin in invalid- min. Ugodnosti dajejo nova pravila tudi ko-p^em in vžigalcem min, ki bodo lahko dosegli najvišje pokojnine po pravilniku. Znižan je rok za dosego pravice do pokojnine, in sicer od 10 na pet let, tako da bo delavec po petih letih lahko prišel do pokojnine, če nastopi zavarovalni primer, v primeru smrti pa njegova rodbina. Odslej se začne zavarovanje namesto z 18 s 14 leti, čeprav mladostni delavci pred 19. letom ne smejo biti zaposljeni pri delih pod zemljo. Povišana je najvišja polna pokojnina, ki jo lahko doseže rudarski delavec, in sicer 80 odstotkov kategorijskega zaslužka, doslej 75 odstotkov, začetna pokojnina pa znaša 20 od- stotkov kategorijskega zaslužka. Pravico do polne pokojnine si pridobi delavec po 35 letih dela. Ce prej ne nastopi zavarovalni primer, dobi pokojnino s 60. letom starosti, kopač, vžigalec min in preddelavec pa s 55. letom. Izboljšane so tudi pomoči, ki jih dobi delavec od bolniškega oddelka, zlasti pomoči za ženo in otroke v primeru bolezni. Naposled vsebujejo • nova pravila določbe, po katerih lahko hranijo ali obnovijo svoje pravice bivši rudarski delavci, ki so prekinili zavarovanje po 31. decembru 1. 1924. Rudarji, * ki se ponovno zaposlijo in ostanejo zaposljeni leto dni, si obnovijo prejšnje izgubljene pravice v pokojninskem oddelku. Pesem budi koroške Slovence Na Štefanovo so Borovi je imele lep praznik koroške slovenske pesmi. Št. Jakob, Sve-ifce, Kotmara ves, Sele in Podljubelj so poslali svoje zbore, da bi skupno z Borovljani počastili slovensko pesem. Prireditev je bila v prostorni dvorani mestnega kina, ki jo je hvaležno občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Prireditev je otvoril predsednik domačega Prosvetnega društva g. Vertič, nato pa je gdč. Borovnikova deklamirala »Pesem koro-ikih Slovencev«. V imenu občinskega odbora je pozdravil goste županov namestnik g. Kometter. Zatem je pod vodstvom g. Toneta Nageleta zapel skupni moški zbor štiri pesmi. med katerimi sta najbolj ugajali priljubljeni »Slovenec sem« in »Na planini«. Sledil je nastop skupnega mešanega zbora x dvema narodnima, ki sta vse navdušili. Mešani zbor je bil za koroške prireditve novost, ki pa je očitno zelo ugodno vplivala, tako da pri bodočih večjih prireditvah najbrže ne bo več mogoče pogrešati mešanih zborov. Sledil je nagovor predsednika Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, ki je dejal med drugim: »Treba bo silne borbe, da dokažemo, da Slovenski kmet in delavec nimata samo te kulturne potrebe, da bi v družini slovenski govorila in v cerkvi slovenski molila, marveč imata tudi potrebo, da se s svojim zdravnikom slovenski sporazumeta, da najdeta razumevanje pri sodišču, da njuna mladina Idob: v šoli učitelja, ki otroka tudi v polni meri razume, da odpreta svojima številnima družinama pot do vseh poklicev v deželi in državi. Slovenski človek zahteva zase in za svojo družino, da se mu naposled vendar prizna pravica enakopravnega državljana... Prva naša zahteva je, da se naša mladina v šoli, za katero mi prispevamo v enaki meri kakor vsi drugi, vzgaja slovenski, v duhu, ki naj upošteva dejstvo, da živita v deželi dva naroda. Druga naša zahteva je življenjska in gospodarska podlaga slovenskih domov in družin... Če človek primerja gospodarski in življenjski položaj drugih dežel s slovenskim delom Koroške, mora priti do prepričanja, da so razmere pri nas obupne. Za vse dele države se je prej in zdaj več storilo kakor pa za naše ozemlje... Toda dokler nam ni mogoče od odločilnih činiteljev v deželi in državi izterjati potrebne pomoči za naše ozemlje, si moramo pomagati sami Potrebno je, da sami branimo slovenske kulturne potrebe, svoj jezik in svojo besedo, svoje šege in navade, svojo knjigo in pesem. Govornik je končal govor s pozivom na nemški del prebivalstva, naj doprinese svoj delež k razčiščenju položaja. Sledila je »Koroška v slikah«. Pesniško zasnovan govor je spremljal slike na platnu in v ozadju se je glasilo polglasno petje na ploščah. Po odmoru so nastopili posamezni moški in mešani zbori v medsebojni plemeniti tekmi. Naposled je nastopil skupni moški zbor z dvema narodnima. Sledila je še ognjevito podana deklamaeija »V pepelnični noči« in skupni zbor je zaključil pevski nastop z znano »N'mav čez izaro«. ) Posebno priznanje zasluži skupni zborovodja g. Tone Nagele, ki je uspešno vodil skupen pevski zbor kljub temu, da skupne vaje niso bile mogoče. Pestrost sporeda, ki se-ni omejil samo na pevske točke, je mnogo pripomogla k lepemu uspehu. Čisti dobiček prireditve je namenjen mestnim ubožcem v Borovljah. Istočasno kakor v Borovljah je bilo po slovenski Koroški še 12 drugih slovenskih prireditev. To je gotovo najboljši izraz notranje sile našega naroda na Koroškem. Politični pregled Rumuriska vladna kriza, ki je nastala z odstopom Tatarescove vlade, je rešena. Novo vlado je sestavil predsednik narodne krščanske ljudske stranke Ok-(avijan Goga. Sestava nove vlade je izzvala v rumunski javnosti veliko presenečenje in tudi razburjenje, ker vidijo v tem korenito izpremembo vse notranje politike. Zlasti se obravnava dejstvo, da je novo vlado sestavil predsednik stranke, ki ima v državnem zboru le neznatno število poslancev in v rumunski politiki doslej ni imela nikake vidnejše vloge. Največjo važnost pa pripisujejo dejstvu, da je Goga na glasu kot prijatelj fašizma Zato vlada tudi splošno prepričanje, da predstavlja njegova vlada prehod v diktatorsko vladavino. Novi rumunski državni zbor se menda sploh ne bo sestal, ker smatra Gogova vlada volitve za neveljavne. Osrednja volilna komisija namreč ni objavila volilnih izidov v roku, ki je predpisan po zakonu. Novi državni zbor bo po nekih vesteh tik pred 17 februarjem, ko bi se mora) sestati, razpuščen Nove volitve naj bi bile baje že meseca februarja. Predsednik vlade Goga je izjavil časnikarjem, da je treba nastop njegove vlade smatrati za začetek docela novega duha v rumunski politiki. Smisel te politike je izražen v besedi na- PAVEL HRIBAR: 9 PLAZ USODE »Če bi bilo pa tako, pa morda ni izključeno, da je višji gozdar sam... Za božjo voljo, kam zajdeš, če slediš takim mislim, in potegneš morda povsem nedolžnega v to Strašno zadevo.« Temu se upira Devetak in pretehtuje, ali naj bo dober ali le pravičen. Ker pa je v taki zamotani reči prav vse mogoče, nočejo utihniti te misli, temveč postajajo še zgovornejše: »Gozdar je pač mislil, da ima pri tej svoji ljubezni tekmeca v obeh, tako v Potoškem kakor v Gregorinovem. Kaj bi ne bilo mogoče, da izpodbije enega z drugim, da je za njega samega potem odprta pot.« Devetak se ves trese pri tej misli. Tukaj ob gorskem potoku sedi v senci, podpira z roko glavo, težko od misli, se počoha po bradi in reče sam pri sebi: »Devetak, kaj tebi vse ne pade na um!« Pogled mu uide na grmado oblakov, ki jih žene veter od severa, da se le s težavo borijo z njimi zadnji solnčni žarki. Prav tako se bori Lojz z mislimi, ki se preganjajo po njem. Dobro ve, da se mora postaviti proti njim, jih premagati, če noče, da bodo njega zmag#le. Toda te misli ležijo kakor ogromne skalnate klade v njem in se ne dado niti premakniti, pa jih naj še tako maje. Saj nisi ti prvi, ki drugega sumničiš, da bi od sebe odvalil sum, pravi nekaj v njem. Kljub vsemu odporu vendar na glas vzklikne: »Strašno je vse to!... Nemogoče pa vendar ni!« Spet zmaje Devetak z glavo. »JViai m to vse tako zapleteno in zamotano, da se ne bo dalo nikoli dokazati? ... Tako dolgo pa sum ostane!« Kam te pa lahko takle sum zavede, ve že sam zadosti, saj je že sam imel prej sum za dokaz Kaj ni to prav tako kakor tista reč s Francetom? Kaj ni pri njem tudi vse osnovano le na sumu? ... Mar so d >slej od vsega tega kaj dognali?« Bolj ko si Lojz prizadeva, da bi se znebil tega novega suma. tem bolj ugaša v njem prejšnji sum proti Francetu. Oni drugi, novi, se dviga čtdalie bolj iz prepada, katerega je namenil Francetu. Devetak se je dvignil s kamna, na katerem je sedel, in se pretegnil. Kako dolgo je tako sedel, kar ne ve. Precej časa je pa le moralo biti! Ko se pripravlja, da bo stopil k hlapcema, mu prideta ta dva že nasproti. Mora biti že proti poldnevu, ko se spravlja družina k obedu. Ko zagleda Devetak prihajati hlapca, pomisli, da je zapravil s svojim premišljanjem lepe ure, ki jih ne bo mogel nemara kmalu nadomestiti. Kar bi si bil drugič vedno hudo očital, to ni zanj danes nikakšna nemarnost, saj je prišel tako na sled neki zadevi, ki je mnogo važnejša kakor tisti les. Da, kakor vse njegove gošče, vsa njegova Devetakovina! Obrne se in gre pred hlapcema proti domu. Kar lažje se mu zdijo noge, kakor so bile prej, ko je šel od doma. Redko se v niegovi hiši zgodi to. danes pa stopi k služinčadi v njeno sobo in se pogovarja z ljudmi Vprašuje, kako je z delom, ter pokaže z roko skozi okno tja nad Logarsko dolino, kjer se kuha med grebeni nova huda ura Odpre okno in presoja veter. »Če bo tako naprej vlekel, bo v dabri un lilo že tudi pri nas,« pravi in misli že na novo škodo, ki preti, ter globoko vzdihne: »Letos je pa tako kakor bi hotelo vse sproti snesti!« Služinčad stoji molče okoli njega. Gospodar stooi s Petrom, ki ie že dvajset let na Devetakovini za prvega hlapca, tja k peči in se posvetuje z njim, kako bi se to ali ono ukrenilo Oba moška glasova sta razločna dovolj, da ju sliši stara Devetakovka. ki se kar ne more prečuditi temu tako nenavadnemu pre-okretu Zdi se ji tudi. da je danes sinova rezkost nekoliko popustila. Ali naj bo ta sprememba posledica njenih včerajšnjih besed? ... Kmalu stopi sin v sobo in sede za mizo. Mati bi rada izvedela, kaj je hotel od njega gozdar. »Ali vas hudo muči radovednost?« »Kako bi me ne!« pritrdi smehljaje se mati. n ji na to pripoveduje, kaj vse mu j* pravil Florijan Grilc. Ko nazadnje še pove, da je Florijan prosil za Mimikino roko in mu razodel svojo ljubezen do dekleta, se zasveti v sicer pohlevnih materinih očeh oster odblesk, iz njenih besed pa zazveni posmeh: »Glej no, glej. Lojz. kako imeniten gospod je Grilc!... In vse to bi storil le zaradi De-vetakove časti!« domovina S t. X. STRAN 3 cionalizem. Rumunski narod mora priti do vseh svojih pravic pod vodstvom nacionalistične vlade, ki bo njegovemu življenju dala nov okvir. Goga je izrazil prepričanje, da bo nastop nove vlade prinesel pomirjenje in da bo zrahljal politično napetost, ki so jo ustvarile zadnje volitve. Dejstvo, da sodelujejo v njegovi vladi nekateri odlični zastopniki narodne kmečke stranke, pomeni, da bo vlada posvečala posebno pozornost kmečkemu stanu. Angleški tisk pravi, da je treba v najkrajšem času pričakovati odpoved nenapa-dalne pogodbe, ki jo je Rumunija pred leti sklenila z Rusijo. Nova rumunska vlada bo priznala italijansko zasedbo Abesinije in sklenila z Italijo trgovinsko in vojaško pogodbo. Priznala bo tudi nacionalistično Španijo. Nova rumunska vlada je začela odločno preganjati Žide, ki se kar v množicah selijo iz Rumunije Vse kaže, da se v tem pogledu drže Rumuni nemškega zgleda. V torek je bil objavljen odiok, po katerem je židom strogo zabra-njeno zaposliti kot služkinje rumunska dekleta v starosti do 40 let Le take rumun-ske služkinje v židovskih rodbinah, ki štejejo nad 40 let. smejo še nadalje ostati v službi. Zlasti pa gredo protižidovski ukrepi rumunske vlade za tem. da se rumunski narod osvobodi židovskega kapitala. Kakor pijejo časopisi, se hočejo rumunski Židi zateči po pomoč k Društvu narodov Nova ustava, ki je začela veljati na Irskem pred nekaj dnevi, odpravlja sleherno zvezo med Irsko in Anglijo in ne priznava angleškega kralja več za zadnje znamenje skupnosti med obema državama. Razglasitev nove ustave je silno neugodno vplivala v Londonu in kaže, da Anglija tega dogodka ne bo prenesla brez posledic. Trav tako se upira uveljavljenju aove ustave protestantska severna irska pokrajina Ul-ster, ki se zavzema za zvezo z Anglijo. Londonska vlada je izdala uradno sporočilo, v katerem pravi, da nova irska ustava ne menja odnošajev med Trsko in Veliko Britanijo. Pomočnik ameriškega ministra za vojsko polkovnik Johnson je objavil v glasilu obalnega topništva članek, v katerem podaja sedanje stanje ameriških vojnih sil in razpravlja o mobilizaciji v primeru vojne. Med drugim pravi: Morda je bil prav ta posmeh povod, da se je srn spet spomnil ugotovitve svojih pre-mišljanj: »Zares, prav čudno je to!« pravi. »Tudi sam sem že premišljal o tem. Najmanj mi gre v glavo, kar je govoril o ljubosumnosti!« Mati komaj še pazi na to, kaj sin govori. 2e namreč gredo njene misli po svoji poti. Najprej nejasno in neuravnano krožijo okrog nečesa, kar lebdi povsem mračno v njenem spominu Vedno bolj pa se oklepajo tega... Zdajci se spet spomni: »Seveda, se že spominjam!« spregovori predse. »Cesa vendar, mati?« hoče vedeti sin. »Da se je nekoč nekaj pripetilo med gozdarjem in Potoškim!... Prepir ali nekaj takega.« Premišljuje in premišljuje. Kaj je pač čula takrat?... Z nekom je morala o tem govoriti! ... Kdo neki bi to bil? Zdi se ji, da so nemara med potjo v cerkev govori i o tem ... Prav tako pa je moglo biti pri kaki drugi priložnosti pri nakupovanju v kakšni trgovini ... Sicer pa jih je več: ena precej doli v grapi, potem Sancinova in Pajkova... Nekajkrat je bila tudi za večje nakupe v Lučah pri Brataniču in pri Petku, kjer imajo mesarijo ... »Kar zares ne vem več!« de sinu. »Slišala sem pa. prav zares!« Sinu zastane polna žlica nad krožnikom: »To je pa vendar najvažnejše, mati!... Vi pa govorite kakor o lanskem snegu!« »Pojdi, kaj pa vem jaz. kaj je važno in kaj ne!« se brani: »Takrat še prav posebno nisem mogla vedeti!« Tu pa ji mora dati sin prav. »Seveda, ni- Dan po pričetku sovražnosti bodo Zedi-njene države lahko razpolagale s 300.000 vojaki, mesec dni pozneje pa še s 500.000. Po štirih mesecih bo ameriška vojska štela 1,200.000 ljudi. Ameriški listi poročajo, da bo prva nova pomorska baza na Aljaski bržkone v najkrajšem času opremljena z najmodernejšimi topovi. Druga taka baza se bo zgradila pri Sidki. Na otoku Cadijasu bo naposled zgrajena še tretja pomorska baza. Med novoletnimi prazniki se je položaj pri Teruelu izpremenil. Frankovcem se je posrečilo vdreti v Teruel ter vzpostaviti zvezo s posadko, ki se je še držala v delu Teruela, vendar pa republikancev ne morejo izriniti iz mesta. Kitajski maršal Cangkajšek je odklonil japonske mirovne pogoj«, ki jih je japonska vlada sporočila kitajski vladi preko nemškega poslanika. Izjavil je, da se bo odslej posvetil izključno vojaškemu vodstvu na Kitajskem ter da se bo skupno s kitajskim r 1 rodom boril za neodvisnost Kitajske do zadnje kaplje krvi. Ko so Japonci izvedeli za odklonilni odgovor, so odredili bombardiranje Hankova. Nad 40 bombnikov je v spremstvu prav tolikega števila lovskih letal priletelo nad mesto in ga zasulo z bombami. Kitajske protiletalske baterije so takoj stopile v akcijo in so po hudi borbi pregnale japonska letala. Trije japonski bombniki so bili sestreljeni. Po bombardiranju Hankova so japonski letalci še bombardirali železniško progo, tako da je sedaj onemogočen vsak dovoz živil in vojnih potrebščin v mesto. Iz Šanghaja poročajo da so Kitajci v Ilangčovu izvojevali pomembno zmago, ki jo tudi Japonci priznavajo. Hangčov je glavno mesto pokrajine Cekianga in ogra-žajo zdaj Kitajci na področju med Tajhuj-skim jezerom in Hangčovom zaledje japonske vojske onstran Nankinga. Japonci so bili prisiljeni umakniti se iz Hangčova. Po vesteh iz Jertiza erm so bili zadnie dni hudi spopadi angleškega vojaštva z arabskimi uporniki v Palestini. Angleška oblastva so aretirala več arabskih strahovalcev in jih obsodila na smrt. Arabci so pobili več Zidov in pokvarili razne naprave. Po vesti iz Londona je Židovska koli ne veš. če ne bo postalo najmanjše še kdaj največje.« Ves se zamisli, da se mu kar na licu pozna, kako nagio delujejo možgani. Zdajci vzklikne: »Saj zdaj ne gre za to, temveč glavno je, da boste mogli na to, kar ste zdajle rekli, tudi priseči!« »Kako bi ne mogla tega!« pritrdi mati malce nejevoljna, da«se upa sin dvomiti o njenih besedah. »Dajte si vendar dopovedati,« pravi Lojz, »pred sodiščem boste morali priseči,' tako sem mislil, če bo treba, mati!« Mati se za trenutek zamisli, na obrazu pa se ji vidi, da ji ie takšen potek pogovora neprijeten. V njej se je zbudila tiha nevolja proti vsemu, čemur se pravi sodišče, ker še ni imela nikoli opravka z njim. »S sodiščem le nehaj!« pravi odločno. Ker pa se le ne more otresti strahu pred tem, tiplje naprej: »Kar ne razumem te več, zakaj si zdaj naenkrat ves za Franceta, ko si bil še včeraj .« Sin jo razburjen prekine: »Včeraj! Včeraj!... Kaj vse se ne pripeti od danes do jutri! Saj ni vseeno, mati, če leži na Gregorinovem po nedolžnem sum ...« Mati prikima tiho predse. Toda tako je v stiski med strahom pred sodiščem in dolžnostjo, da bi izpovedala, kar je njej ljubo, Mimiki in njim vsem v čast in služi preko vsega tega še pravici, da je že vsa zmedena. »No, mati,« je rekel, ko vidi, da se je po teh besedah malo pomirila: »vekte, to s sodiščem bi bilo samo v skrajnem primeru, če bi drugače ne šlo!« ji pravi. »Lahko ae še danes mnogokaj pojasni, ko spet pride gozdar,« zveza v Veliki Britaniji predlagala, naj se Palestina razglasi za židovsko državo v okviru Velike Britanije, med tem ko gre angleški načrt za tem, da se židom prizna le del Palestine. DOPIS 1 MALA NEDELJA. Na Štefanovo se je tukajšnji g. župnik hudoval na prižnici na »Domovino«. Ne gre mu v račun, da je tu toliko naročnikov. Da so pri tem padale hude besede na »Domovino«, se razume. G. župiniku svetujemo, da pusti »Domovino« pri miru, ker vsi vemo, da je »Domovina« pošten list in kot tak vedno dobro došel našemu obrtniku in kmetu. Nikdar pa tudi ne prinaša nič brezverskega. Citatelji »Domovine« bomo storili vse, da povežemo vrste či-tateljev in naročnikov, ker vsi vemo, da »Domovina« doslej še ni napisala, da bi človek moral prav na božične dni sramotiti svojega bližnega z lažmi in natolcevanjem. »Mir ljudem na zemlji!« METLIKA. Odbor novoustanovljene zdravstvena občine, ki obsega upravne občine Metliko mesto, Metliko okolico, Gradac in Radatoviče, je imel'pred kratkim prvo sejo. Predsedstvo odbora je prevzel predsednik mestne občine g. Malešič Ivan. tajniške oo-sle pa šolski upravitelj g Zaiar Joža Brvno-vinski zdravnik g. dr Omahen je podal poročilo o razširjenosti raznih bolezni v okolišu. Iz poročila je razvidno, da zahteva največ žrtev jetika, a tudi več smrtnih primerov raka je bilo ugotovljenih. V okolišu se prav tako širi domača malarija in zelo razširjene, v nekaterih krajih garje. Te ljudske bolezni imajo v glavnem izvor in oporo v slabih zdravstvenih razmerah našega okoliša. Občine čaka hudo delo. Zlasti bo potrebna odprava odprtih gnoiišč in kanalov, da se zatro legla komarjev Hkratu s tem bo treba urediti vprašanje pitne vode. Po prr-čitanju in tolmačenju uredbe o zdravstvenih občinah, odnosno no poročilu banovinske^a zdravnika se ie razvil živahen razgovor. Navzoči zastopniki upravnih obriti so navedli najnujnejše potrebe svoiih krajev. Ob tej priliki moramo priDomn'ti. da mora mesto kot tujsko prometni kraj v izholjšpniu zdravstvenih razmer pač pre^niačiti Poudarjati moramo, da se je posebno v zadnj:h »Seveda, Lojz!« odvrne tiho mati. To zveni kakor vzdih strahu pred vsem tem, kar še lahko pi_nese ta večer, in pa tudi vdanosti v to, kar se ne da preprečiti. X. Nevihta se je približala. Čedalje gostejši postaja dež. »Še dobro, da toče ni vmes!« pravi hlapec Peter Devetaku, s katerim cepi v uti za hi3o miada debla za žlebove. Z ostrimi dleti dj!-beta žleb, da letijo iveri izpod njunih rok. »Če bi človek samo na danes mislil, bi bil vedno slabe volje,« de Devetak med delom. »Seveda!« odvrne Peter. »Nekaj pač m >raš imeti za tolažbo in up na boljše čase. »Da bi se vendar kdaj na boljše obrnrlo!« prikima Devetak in misli pri tem b tV na svoje osebne zadeve kakor na letino. ki gnije v dežju. Spet utihneta oba. Poleg njiju cepijo drugi nove škodle , da bodo izmenjali obrabljene na streh'. .vllajši hlapec si pri tem veselo pož/ižgava, dekleta pa pomagajo pri delu. Zunaj pa lije iz oblakov, ki visijo prav do slemena. Težavno se že razločujejo obrisi hiše, tako gosta je siva zavesa. »Da bi mi bilo še enkrat tako dobro kakor temu fantu!« vzdihne Peter čez nekaj časa in namigne z glavo proti fantu, ki si požvižgava. Devetak je ves pri delu, zato prikima tako, kakor bi hotel reči: »Seveda, tako brezskrben bi bil rad, kakor je ta!« Zdajci oa se zdrzne, kakor bi šele zdaj doumel ramen Petrovih besed, ki jih je ta spregovoril s toliko bridkostjo: letih storilo že mnogo, vendar marsikaj kriči po izboljšanju. NOVO MESTO. (Smrtna kosa.) V Novem mestu je bil za božične praznike pokopan trgovec g. Ignacij Pegan, ki je bil dosegel visoko starost 88 let. Blagi pokojnik je bil po rodu iz Gabrij na Vipavskem, kjer je imel posestvo in trgovino. Mož je bil zelo podjeten, skromen in bister, po vrhu pa ga je odlikovala še redka poštenost. Leta 1900. je prišel v Novo mesto, kjer je odprl takrat znano gostilno »Na rampah«. Leta 1905.' pa Je s svojo hčerko Marijo prevzel trgovino Pleterskega. Svoja zadnja leta je preživljal pri svoji hčerki Mariji, poročeni s trgovcem In posestnikom g. Josipom Turkom. O pokojnikovi priljubljenosti med našim občinstvom in okoličani je pričal njegov pogreb. Pokojniku blag spomin, preostalim naše Iskreno sožalje! PONIKVA OB JU2NI ŽELEZNICI. (Smrtna kosa.) Tu je umrl v cvetu najlepše moške dobe po kratki in mučni bolezni g. Pepi Gobec, posestnik, trgovec in gostilničar. Spet •prejema domača zemlja vase m odločno naprednega mišljenja in kremenitega tnala j a, ki so redki med nami, delovnega in uspešno uveljavljajočega se v našem javnem in društvenem življenju. Pokojni Pepi je bil do svojih sovaščanov in proti vsakomur srčno dober, plemenit v besedah in dejanjih. Pogrešali ga bodo vsi, osooito naša narodna društva, med njimi predvsem gasilci. Dolga leta je sodeloval kot član občinske uprave, v občinskem kmetiiskem odboru in Sokolu. Komaj 36 let star zapušča ženo Anico, sivolasega očeta in svojo gostoljubno hišo na Hotunjem, dobro preurejeno. Nad izgubo zglednega društvenega in javnega delavca žalujeta vsa vas in vsa obMna. Naj mu bo lahka domača zemlja, ostalim naše iskreno sožalje! Gospodarstvo Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah {s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 23.98 do 24-.13 din; i 1 nemško marko za 17.32 do 17.45 din; I 1 angleški funt za 215.18 do 217 24 din; i 1 ameriški dolar za 42.70 do 43.06 din; — ■in IBM BMP11! I II11 I lil II M —i BI IIIII 100 francoskih frankov za 146.09 do 147.53 din; 100 češkoslovaških kron za 151.14 do 152.24 din; 100 italijanskih lir za 225.64 do 228.73 din. Vojna škoda se je trgovala po 425.50 din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem klirin-gu po 8.56 din, nemški klirinški čeki pa po 14 din. Sejmi 10. januarja: Krka, Nova cerkev, Šmarje pri Jelšah, Žerovnica; 11. januarja: Metlika, Kamnik; 14. jamuarja: Sv. Filip v Veračah; 17. januarja: Cerklje pri Kranju, Kapela pri Brežicah, Kostanjevica ob Krki, Petrov-če, Slov. Bistrica, Sv. Peter (ljutomerski srez), Unec, Videm-Dobrepolje, Železniki Drobne vesti Svobodno razpolaganje s tremi četrtinami deviz. Ob koncu leta je bil izdan odlok, po katerem izvozniki lahko od 1. januarja razpolagajo s tremi četrtinami deviz, ki jih dobivajo iz tujine. Doslej so morali izvozniki obvezno nuditi Narodni banki v odkup po nižji ceni tretjino od izvoza dobljenih deviz. V bodoče pa bodo morali Narodni banki prodajati po nižjem tečaju samo četrtino za izvoz v tujino dobljenih deviz. — Občni zbor Glavne zadružne zveze se je vršil te dni v Beogradu. Vodil ga je upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug g. Vojislav Djordjevič. Predsednik Glavne zadružne zveze notranji minister g. dr. Anton Korošec se je pismeno opravičil, ker je bolan. G Djordjevič je kratko očrtal delo glavne zveze. Zatem so bila podana poročila upravnega odbora. Vsa so bila sprejeta. Sprejeta so bila tudi pravila nove Glavne zadružne zveze, kakor to določa novi zakon o gospodarskih zadrugah. Izboljšanje položaja Feniksovih zavarovancev. Nedavno je bila v Beogradu seja upravnega odbora JugoslOvenskega Feniksa. kjer so razpravljali o položaju zavarovancev glede na okolnost, da bo zavarovalnica v kratkem dobila iz tujine dolarske menice (tako zvane Losingerjeve menice), ki jih je nekdanja centrala Feniksa na Dunaju shranila pri tujih bankah, čeprav pripadajo premijski rezervi v Jugoslaviji Končno bo mogoče rešiti vprašanje denarne ozdravitve te družbe. Zavoljo tega se bo uredba z dne 16 dec. 1. 1936. dopolnila in bo obenem podaljšana ome- jitev pravic glede odkupov in posojil, kakor je to urejeno tudi v drugih državah, kjer je prej deloval Feniks. V korist vseh zavarovancev je, da nadaljujejo vplačevanje premij na obstoječa zavarovanja, ker se na ta način obvarujejo nepotrebnih izgub in si varujejo tudi pravico na povišanje obračunskega odstotka. Zavarovanci, ki so prenehali z nadaljnjim vplačevanjem premije in so so njihova zavarovanja zaradi tega kapitalizi-rala, bodo lahko še zahtevali obnovitev smislu splošnih zavarovalnih pogojev. Zavarovancem je zajamčeno izplačilo zavarovanih vsot, izračunanih v smislu uredbe od 16. decembra 1. 1936. že samo s tem, da obstoji potrebno kritje premijske rezerve. Domače nouosti * Nj. Vel. kraljica prt delu proti jetikl. T« dni je Nj. Vel kraljica Marija sprejela predsedstvo Jugoslovanske proti tuberkulozne lige z generalom Žarkom Ruvidičem na čelu. Pri tej priložnosti je kraljica Marija blagovolila otvoriti prodajo ligimih božičnih znamkic, ki jih prodajajo v korist jetičnih otrok * Predavanje poslanca Kovača v Mariboru. Pod okriljem mariborske sreske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke je nedavno zvečer predaval v Mariboru hrvatski na" rodni poslanec in znani jugoslovenski nacionalni borec Ante Kovač o Hrvatih in Jugoslaviji. Zanimanje za predavanje je bilo tako veliko, da so poslušalci čisto napolnili gornjo dvorano Narodnega doma. Predsednik sreske organizacije dr. Lipold je toplo pozdravil vse navzočne, med njimi posebej predavatelja, poslanca Lukačiča, bivšega poslanca Lovra Petovarja in urednika zagrebških »Jugoslovenskih novin« Rapotca Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem poslanca Kovača, ki so bila vsa posvečena hrvatskemu vprašanju in so izzvenela v misel, da je mogoče to vprašanje trajno in res zadovoljivo rešiti samo v okviru jugoslovenske narodne celote in na osnovi jugoslovenskega narodnega edinstva. Ko se je predsedujoči med burnim pritrjevanjem vse dvorane zahvalil predavatelju, je podal kratko politično poročilo še poslanec Avgust Lukačič. Tudi njegova izvajanja so bila sprejeta s soglasnim iskrenim odobravanjem. »Moj Bog, tako slabo vam pa vendar še ne gre!« Peter obdeluje naprej žleb, pa odvrne kar tako tja v svoje roke; »Ne rečem, da bi bilo zares slabo.« Iz njegovih besed je čutil vse drugo bolj kakor zadovoljnost, zato preneha Devetak z , delom in se obrne proti Petru: »Kaj pa ti je, Peter? Mar ti kaj ne ugaja? Meni lahko odkrito poveš, saj sva že dovolj dolgo skupaj.« Hlapec pogleda zdvojeno gospodarja, kakor bi še iskal pravo besedo. Za trenutek pomisli, kako bi pač najbolje povedal vse to. kar mu teži srce. »Ni mi nobene sile pri vas, prav zares.« Malce se nasmehne, kakor se nasmihajo ljudje v zadregi: »Drugače bi tudi ne ostal že dvajset let pri vas .. Toda če nas eden..« Glas se mu zatakne in se zmede. »Radoveden sem, kakšen ,toda* je tukaj vmes,« ga izpodbuja Devetak, Peter pa se izmika: »Ce kdo takole gara in gara in ima že nekaj na strani, pa je to še premalo, da bi si kupil bajto in še kakšen rep živine zraven ... pa oženiti se ne more, ker bi si tako Se večje skrbi nakopal na glavo. Potem, Devetak...« »Kaj je potem, no?« vpraša ta naprej, da bi mogel hlapec dalje govoriti. Peter povesi roke: »Kaj ne razumete, da potem nima življenje pravega smisla in smotra!« Prav kakor bi bil s temi besedami premagal dosedanjo boječnost, hlapec ves oživi in nadaljuje: »Veste. Devetak: Potem delaš kar tjaven-dan... Navadno niti sam ne misliš ne na to, ker te pač delo samo žene... Večkrat pa je Človeku tako hudo, da bi izgubil kar vse veselje do dela in do življenja...« Devetak vpraša brez daljšega premisleka: »Kaj pa Devetakovina ti ni nič mar?« Peter se bridko, skoraj pomilovalno na-t smehne: »Saj je vendar vaš grunt in ne moj!« Preklican odgovor! si misli Devetak. Nekako nerodno mu jg; da, celo skoraj predrzno se mu zdi. če bi ne vedel zares, da Peter pač ne spada med predrzneže. Prav zato, ker to ve, ga siii njegov odgovor k premišljevanju, da naposled prizna, da je ta odgovor pač prav samoumeven. Zato izpre-govori prav resno, čeprav še malce v dvomu; »Menda imaš prav, kar si pravkar rekel, Peter!... Če se postavim na tvoje mesto, zares, povsem te razumem!... Ne morem si pa nikakor misliti, kako bi to lahko bilo drugače!« Peter pa je tako ves zaverovan v svojo reč .n govori s tolikšno vnemo, da so tudi ostali v uti prenehali delati, samo da jim ne uide niti besedica tega. kar bo prvi hlapec povedal. Vse to pa seveda tudi izpodbuja Petra, da skraja pohlevno. pS vendar uporno lezejo njegove misli v besede, ki zaživijo iz njegove razvnete notranjosti: Vedel bi že, kako bi se dalo to predru-gačiti... France, jaz in še več drugih smo že dolgo o tem mislili in se pogovarjali. Kadar sedimo takole pri Dajčmanu ali pri Lovcu... Tudi gospodična Mimika je bila večkrat poleg!« Devetak ve, da sta to dve gostilni, kjer se jsbira solčavska mladež. Zdajci pomisli, kako čudno je pač to, da se mladi tako oddaljujejo od starih, kakor bi ne bili prav nifi mar drug drugemu... celo tedaj ne, če so očetje in sinovi... Doslej si ni belil glave s tem. Tudi če je med starimi nanesel pogovor na to, si je mislil: je pač že tako!.. < Prav kakor je bilo že v njegovi mladosti, da so bili vrstniki mnogo rajši med seboj kakor pa pod- varuštvom resnih očetov. Takrat so vsi vedeli le eno: Zadosti sveta je bilo za vse. Grunt, manjšj ali večji, je prešel na najstarejšega, drugi so se poženili na vse kraje, nekateri na grunte, drugi so si kupili hišico kos zemlje in rep zraven. Nekaj jih je šlo v svet. ki je z veseljem sprejemal delavne roke in jim rezal obilne kose dobrega kruha. Nekateri so šli celo v šole. Zdaj pa je vse to, pomisli Devetak. zares drugače: Zemlje manjka!... Hčerke stanjo kot samice, sinovi se nimajo kam priženiti, pa morajo za hlapce, hlapci pa se selijo Y mesta... Lojz odloži dleto, stopi med vhod v uto in se danes prvič zave, da se je nekje v širokem svetu zares nekaj predrugačilo .. prav kakor tukaj v mali Solčavi. On se seveda ni brigal za vse to, saj je vendar gospodar na svoji Devetakovini. Ta pa je velika, največji grunt daleč na okoli... Zanj zadostuie! Tudi če bi ga delil, bosta imeli Mimika in Lenika dovolj zase in za svoje . Kai pa, če bi se oglasil obilen otroški blagoslov?... Pa bodo ti otroci zrasli in bodo imeli spet vsak ko« pico otrok... Kaj bi iz tega nastalo?! Zamišljen stoji med vrati, . \ (Dalje.* domovina šf. i. STRAN 5 * Po L 1929. najhujša zima vlada zdaj menda po vsej Evropi. 'Mraz pa je zadnje dni še stalno naraščal. V Ljubljani je znašal v torek zjutraj 15 stopinj, zunaj pa seveda več. O silnem mrazu poročajo iz Nemčije, Švice, Madžarske, severne Italije in od drugod. V nekaterih krajih Nemčije je padlo živo srebro na 30 stopinj Celzija pod ničla * Obisk uglednega rojaka iz Amerike. V Beograd je prispel g. Vaso Trivanovič, naš rojak, ki si je v Zedinjenih državah pridobil s svojimi velikimi sposobnostmi važen položaj. Trivanovič je predstavnik zunanjepolitičnega oddelka ameriškega nacionalnega industrijskega odbora. V tej službi potuje mnogo po svetu. Dolgo se je mudil v Rusiji, obiskal je letos tudi Pariz in Berlin, zdaj pa je prispel v svojo staro domovino iz Rima. * Starosta gorenjskega delavstva je umrl. Iz Stražišča pišejo: Te dni je umrl v starosti 78 let Jože Brenk, po domače Starmanov oče, tovarniški preddelavec in hišni posestnik v Stražišču. Pokojnik je bil po rodu iz Bitnja. Oče mu je zgodaj umrl in Jože je moral zapustiti rodni dom Kovaške obrti se je izučil pri Sv. Duhu. Ko je odložil vojaško suknjo, je nastopil službo kovača v takratnem • Majdičevem mlinu v Kranju in je ostal pri tej tvrdki 42 let. Pred 14 leti je prestopil v Jugočeško, se tam izuril v tkaninski stroki in dasi že v 78. letu starosti, je do zadnjega redno zahajal na delo. Brenk, starosta ne samo kranjskega, ampak gotovo vsega gorenjskega tvorniškega delavstva, je bil zaradi svojih sposobnosti, vestnosti in točnosti v službi vedno zelo cenjen. Za njim žaluje žena, ki ji je tudi že 74 let, hčerki Pavla, omo-žena Slaparjeva, in Urška, vdova Omanova, in večje število vnukov in vnukinj. Ogromna udeležba na pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni. Naj bo možu poštenjaku žemljica lahka, preostalim naše soža-lje! * Nov občinski svet na Doberdobu. Tržaški prefekt je imenoval novi občinski svet na Doberdobu. Za svetnike so bili imenovani Viktor Frandolič, Josip in Lojze Perič, Josip Frletič, Josip Jarc in Andrej Gergolet. Obenem je bila sedanjemu podestatu dober-dobske občine kmetijskemu nadzorniku dr. Bregantu službena doba podaljšana za nadaljnja štiri leta. * »Pohod« ustavljen. Z odllokom notranjega ministra je bilo ustavljeno nadaljnje izhajanje tednika »Pohoda« in štirinajstdnevnika »Delavskega lista«. »Pohod« je bil na- Zgoraj je skrbno zaprl vrata, vzel nato kos papirja, ga zmečkal in pomočil v črnilo. Potem je stopil k mrtvecu, pomazal s črnilom kotnee njegovih prstov na desnici in jih pritisnil na kos pivnika. Presenečen tajnik ga je gledal, ne da bi ga bil razumel. Foyle pa je vzel iz žepa drug papir in ga primerjal z odtiskom. Zdaj se je Foyle obrnil in njegov obraz je bil nenavadno resen. »Gospod Lomont,« je rekel, »ali je ves naš spoznavalni način napačen — in to se mi zdi nemogoče — ali pa mož, ki leži pred nami, ni Robert Greli«. Lomont je nehote napravil korak nazaj in se približal k steni, kjer se je oprl. »Da ni Robert Greill?« je zamolklo pono-yil. Foyleu se je skoraj zazdelo, kakor bi bilo na Lomontovem obrazu nekaj drugega kakor samo strmenje. Potem pa si je rekel, da se je moral zmotiti in da je slabotni, slabokrvni tajnik samo tako nervozen. Tudi o tem tajniku je imela policija vse podatke in iz njih se je videlo, da je poštenjak. Ker so bili zastori zagrnjeni, je vladal le nekakšen mrak v sobi. Foyle je vzefi električno svetilko z zelenim senčnikom s pisalne mize in privil luč tako, da je njen soj padel rezko na mrtvečev obraz. »Poglejte«, je mirno dejal, »ali )b to vaš nekdanji gosjjodarf* cion&lističino glasilo, ki je pred nekaj tedni obhajalo petletnico svojega izhajanja. Zadnje čase se je list tiskal v Kamniku. »Delavski list« je izhajad v Ljubljani in je hotel bi ti socialistično usmerjeno delavsko glasilo. Posebno se je zavzemal za ustaaiovitev ljudske frooite v Sloveniji. * Nezadovoljnost mačkovskih listov. V mačkovskih hrvatskih listih se čedalje pogosteje javljajo pritožbe o razmerah v mač-kovskem taboru. Tednik »Seljačka svijest« se v božični številki pritožuje, da v Slavoniji »radičevce vedno bolj izpodrivajo v najrazličnejših političnih in prosvetnih društvih frankovci. Ljudstvo je čedalje mamj poučeno o pravih mislih in načrtih pokojnega voditelja Stjepana Radiča.« Časopis »Omladi-na« hudo obsoja besede o edino zveličavnem »kmečkem narodu«. Po njenem mnenju je docela neznanstven oni nauk, ki trdi, da so kmetje sami za sebe že narod. Ta trditev pomen j a zanašanje razredne borbe med hrvatsko ljudstvo in rušenje enotnih vrst hrvatskega narodnega gibanja. Pridiganje takih misli ne škoduje le narodu kot celoti, temveč tudi kmetom samim. Nauk o kmečkem narodu je vseskozi razreden in zato protihrvatski.« * Naši učitelji orjejo ledino v Prekmurju. Pišejo nam: Vas Radmožanci je madžarska, saj je blizu meje. Trirazredna šola je zdaj dobila nov zložljiv oder, ki je z nedavno božič-nico prestal svoj krstni nastop. Tolikšnega veselja na tej šoli še ni bilo. Otroci so izvajali pod spretnim vodstvom priljubljene učiteljice Minke Kovičeve pester božični spored. Čeprav pred vstopom v šolo še nevešči jezika so otroci izvedli vse točke nad vse lepo in s popolnim razumevanjem našega jezika. Posebno je ugajala točka »Mladi junaki«. Tudi nekateri starši, ki ne razumejo naše besede in so učiteljstvo doslej gledali bolj od strani, so bili o proslavi polni hvale. Otrokom se je s tem zbudila želja do ponovnega nastopanja. Oder je bil zgrajen na pobudo šolskega upravitelja g. Bežana. Največji delež je seveda dala naša obmejna zaščitnica Družba sv. Cirila in Metoda. * Smrt starejšega pisatelja. Te dni je umrl v Ljubljani pisatelj Franc Jaklič v 69. letu starosti. Rodil se je v Dobrepolju in se posvetil učiteljskemu poklicu. Učitelj eval je mnogo po Dolenjskem, zlasti v Dobrepolju, kjer je postal tudi nadučitelj. Po prevratu je .živel nekaj časa v Št. Janžu na Dolenjskem, nato pa v Ljubljani. V svojem knjl- Mladi mož se je zravnal, kakor bi bil hotel premagati svoje občutke, in se je približal mrliču. Nekai trenutkov je gledal, potem pa je odkimal z glavo in šepnil: »Ne, nil Na sencih vidim brazgotino, ki je gospod Greli ni imel«. Segel je s krčevito kretnjo po Foyleovi roki: »Kdo je ta človek?« je vprašal z drhtečim glasom. »Kaj pomeni vse to? Kje je gospod Greli?« Foyle se je po svoji navadi počohal po bradi. »Tudi jaz bi rad vedel«, je pripomnil. »Ne vem več od vas. Ta mož ni Robert Greli, čeprav mu je čudovito podoben. Poslušajte, gospod Lomont, živa duša ne sme o tem ničesar izvedeti, dokler vam jaz tega ne dovolim. Ta skrivnost naj za enkrat ostane med nama«. »Dobro, gospod Foyle.« Toda Heldon Foyle nd bil povedal vsega, kar je vedel..« »Vidite, po čistem naključju sem te ugotovil«, je pripovedoval Foyle vso zgodbo pozneje policijskemu ravnatelju. »Nihče, ki je Grella poznal, si ni trupla natančneje ogledal. Njegov sluga je kratkomailo verjel, da je bil umorjen Greli. Ko sem pregledoval policijske zapiske, da bi našel kakšne podatke o Petrovski, sem po naključju naletel —-fotografijo Goltleaaburga, Id je bil Grellu ževtniškem delu je risal življenje dolenjske* ga kmeta. V zadnjem času se je bavii z zgodovinskimi povestmi. Zapušča ženo, dva sinova in šest hčera. Blag mu spomini * Ne samo besede, temveč tudi dejanja! »Slovenec« je posvetil uvodnik izjavam, ki jih je dal papež v zvez. z razmerami v Franciji. Med drugim je dejal: »Glavna naloga cerkve v našem času je, da priskoči na pomoč vsem, ki trpijo, da olajša bedo človeštva in pomaga, kolikor le more... Cerkev mora posebno danes duše pridobivati. Samo oznanjevanje resnice ni Kristusu prineslo bog ve kaj uspehov in zmago. Dejanska ljubezen ja bila tisto, kar mu je pridobilo duše. Tudi mi nimamo drugega sredstva, da jih pridobimo^ Biti moramo oprezni nasproti neverujočim.. • Nikakor jih ne smemo meni nič tebi nič takoj obsojati kot izkvarjence. A kako jih bomo pridobili za božanski nauk Kristusa? S tem, da jim ga bomo sami razlagali? Ne! Le s tem jih bom pridobili, če bomo krščansko živeli in njegovo resnico v polnem obsegu udejstvo-vali.« Zelo bomo veseli, če se bo tako imenovani katoliški tisk bržal po teh besedah. * Se po znižani ceni. Roman »Dva človeka« dobe naročniki in naročnice lahko še ves januar po znižani ceni. V platno vezana knjiga stane 25 Din (namesto 34 Din), mehko vezana pa samo 15 Din (namesto 24 din), Pišite na uredništvo »Domovine« v Ljubljani, da se vam pošlje položnica. Takoj, ko založba prejme denar, odpošlje knjigo. Ne zamudite priložnosti, da si po nizki ceni nabavite knjigo, ki je med najlepšimi, kar jih je izšlo v zadnjih letih. * Iztreznjenje hrvatskih gasilcev. Pred meseci smo poročali o izstopu hrvatskih gasilcev iz državne gasilske zveze. Takrat so sklenili hrvatski gasilci, da ustanovijo samostojno gasilsko organizacijo, ki se bo podrejala samo navodilom dr. Mačka. Razna znamenja pa zdaj kažejo, da se dr. Maček kot vrhovni poglavar gasilcev ni tako ob-nesel, kakor so nekateri pričakovali. Med hrvatskimi gasilci se je namreč znova poj a- -vila misel, da bi se vrnili v Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije in spet opustili komaj ustanovljeno samohrvatsko gasilsko organizacijo. 4 Postani in ostani član Vodnikove družbe? tako podoben, da sem se takoj odpeljal k Grellu in tam primerjal prstne od tiske. Od-tiski so bili enaki. Potem je govoril Lomont še nekaj o brazgotini. Kaj je bil Harry Gol-denburg iskal v Grellovi obleki z Grellovi-mi rečmi v žepih v Grellovi hiši, mi je še uganka!« »Ali je to tisti Gottdenburg, ki je bil zapleten v tisto velikansko sleparstvo z ležišči zlata v Južni Ameriki?« je zamišljeno vprašal policijski predsednik sir Hilary. »Da. Bil je neverjetno spreten lopov, kf nam je prizadeval premnogo skrbi, dokle* je živel.« »Toda kako ste mogli dobiti odtise nje« govih prstov, ko ga nikoli niso nikjer zu» prli?« I Foyle se je nasmehnil: »Jaz sam sem g« nekega dne prijel v baru, na videz zaradi žeparstva. Seveda v resnici ni ničesar ukradel, pač pa nam je dal priložnost, da smo dobili njegovo fotografijo in od tiske prstov.« 1 »In kaj zdaj? Kako boste našli Grellaf« FoyTe je vzel polo papirja, nekaj pisal pO njej, potem pa jo je izročil siru Hilarvju^ ki je vneto prikimaval, ko je z nje bral. Uro nato so bili po mestu že razširjeni, veliki lepaki z naslednjim besedilom: '' »POLICIJSKO NAZNANILO 200 fantov nagrade Zaradi umora se išče Harry Goldenberft ki si je nadel tudi imena Hotl. Rupert Bax* ter, Maks Smith, John Brooiks itd. Opis: Starost okoli 45 let, visokost okoA 6 čevljev kx X palec, barva kože rjavkasta* Frank Froest: II___Neznanka s tančico Kriminalni roman. * Tudi med čitatelji »Domovine« se je močno priljubila knjiga »Zgodbe brez groze«, ki vsebuje 15 zabavnih povestic Davorina Rav-ljena. Založba »Cesta«, ki je knjigo izdala, je prejela že nekatera naročila tudi iz tujine, iz vrst naših izseljencev. Za zimske večere je ta knjiga najpripravnejše čtivo, ki ga boste ponovno prebirali. Knjiga stane navzlic 128 stranem in okusni opremi samo 10 Din, lepo v platno vezana pa 15 Din. Naročite jo z dopisnico na naslov: Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Zena in knjigovodstvo. Zakaj pa ne? V vsakem domu je potrebno, da vodi žena nadzorstvom nad denarnim gospodarstvom. Dobra gospodinja bo prevzela to nalogo na svoje rame. In kam bo zapisovala vse dohodke in izdatke? Kupila si bo gospodinjski koledar revije »Zena in dom«, ki je pravkar izšel. V njem bo našla za vsak dan primerne razpredelnice, kamor bo lahko vpisovala dohodke in izdatke, da bo imela vsak trenutek razgled nad tem, kar je prejela in kar je izdala. Tako se bo lahko ognila prepiru z možem, ki jo bo izpra&eval, kam je dala denar, ona pa se tega ne bo mogla natanko spomniti. Razen tega bo dobila v tem koledarju še celo vrsto poučnih in zabavnih člankov s slikami, dobrih nasvetov in veselih smeš-nic. Knjiga ji bo vse leto dobro služila in komaj bo čakala do božiča, da dobi novo s spet novim presenečenjem in pouki. Koledar, ki je zelo obsežen in razkošno opremljen, stane vendar samo 15 dinarjev. Naročnice ženskega mesečnika »Zena in dom« dobe razen koledarja še štiri druge knjige (Od zakona do ljubezni. Spol in usoda. Vezenje, Kako naj se žena neguje) za skupno 37 dinarjev, med tem ko stanejo te knjige posamezne v knjigarnah po 30 dinarjev. Ne boste razočarani! Mož lahko pripravi ženi pailep-Še presenečenje, če ii kupi te knjige. Pišite upravi mesečnika »Zema in dom« v Ljublia-ni, Dalmatinova 8d, pa boste dobili na ogled eno knjigo in eno številko revije. * Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnjega vstopa v kader ali odložitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. obraz štirioglat, lasje sivkasti,' gladki, brki, samozavestna hoja Harry Goldenberg je po rodu Američan. Mnogo je potoval po svetu in govori angleščino skoraj brez naglasa Živel je v Madridu, Parizu in Rimu in zna več jezikov. To nagrado dobi vsakdo, ki pripomore, da policija osumljenca prime. PETO POGLAVJE ' Ko se je delal dan, je Fairfield še zmerom stopical po svoji sobi. Roki je imel na hrbtu, med zobmi pa je žuiil ugasel ogorek smotke. »Norec sem,« je mrmral. »Zakaj naj bi imela policija mene na sumu? Kakšno korist bi imel jaz od Grellove smrti? ...« Toda to je rekel z glasom človeka, ki skuša zaman samega sebe prepričati. Ce bi bil malo bolj iskal, bi lahke našel vzrok, ki bi na prinesel korist... In neka oseba bi ga lahko izdala. Iti mora k njej, da ji zapre usta. Sluga, ki mu je odprl vrata palače vojvode Burghleya, je debelo pogledal Fairfiel-da, ki je bil neobrit in neprespan. »Takoj moram govoriti z lady Heleno!« je Velel Fairfield. »Se ni vstala, sir Ralf!« »Nekaj zelo nujnega je in potrebno je, nilo in papir, potem pa mu je narekoval opis in Foyle je vneto pisal. »Ali se hočete podpisati?« ga je prosil. »Ne, tu.« Foyle je vstal in se zelo nerodno spotaknfl. Pri tem je prijel za Fairfieldovo roko, da so se konci Ralfovih prstov trdno pritisnili na mokro pisavo. »O, prosim vas, oprostite mi! Kako neroden sem bil. Pisava se je nekoliko zabrisala, toda brati se bo le še dala. Lahko noč vam želim, sir Ralf.« Pet minut pozneje je stal Foyle v bližn! javni telefonski govorilnici in je skrbno primerjal Fairfieldove prstne odtise na papirja s fotografijo prstnih odtisov na ročaju bodala. Črto za črto je primerjal in se pri tem posluževal tudi povečalnega stekla. Ko j« končal, si je pogladil brado in je pokimal predse. Morilec onega moža, ki je bil Robertu Grellu tako podoben, torej m bil sir Ralf Fairfield. Da bi svoje bivanje v telefonski govoril« niči opravičil, je Foy1e zatem dvignil sta* šalko in poklical kriminalno policijo. »Tukaj Foyle,« je dejaL »Ali je kaj nova* ga?« (Dalje.) naglo in drago prodal, ker je redkvica zdaj ba zimo res posebnost ter je na trgu ni dobiti. • Roparski napad. Na starega leta ponoči Sta neznana zlikovca napadla uglednega kmeta Mlakarja Franca iz Kumpolja pri Boštanju ob Savi in mu ukradla okrog 9000 dinarjev, ki jih je imel pri sebi kot izkupiček za prodana vola. Mlakar se je branil in ruval z njima, dokler ni omagal. Pozneje, ko je pri-iel k sebi, je sam prišel še do posestnika Godca, odkoder so ga spravili domov. Roparja iščejo orožniki. * 18 let robije za umor. Pred novomeškim ▼elikim senatom se je zagovarjal zaradi umora svoje tašče 70-letne Marije Špeličeve posestnik Jože Fišter iz Srednjih Lakenc, ki je starko v hlevu zadavil in jo nato obesil. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga je obsodilo na 18 let robije in trajno izgubo častnih pravic. V svojem zagovoru je Fišter navajal, da mu je tašča vedno grozila, da ga bo spravila z domačije. DR. RUDOLF ROŽIČ zdravnik se je naseli) v GORNJI RADGONI ter je začel ordinirati v hiši g. dr. Breznika. • S sekiro je ubil očeta in mater. Letos v maju je mirne Muretince razburil grd zločin. Sin in njegova žena sta dvignila roko nad starši in sinova sekira je umorila očeta in mater. Zadnje dejanje tega strahotnega dogodka se je te dni odigralo v Mariboru pred okrožnim sodiščem. Sta to 31 letni posestnik Franc Zmdarič in njegova 30 letna žena Jožefa. Obtoženca sta se poročila leta 1929 in prevzela od Znidaričev posestvo. Oba roditelja sta si dogovorila dosmrtni preuži-tek. Med mladima in starima zakoncema je prišlo zaradi tega do prepirov in do pravd. Usodnega dne je bil stari Jožef Znidarič v Ptuju. Vrnil se je okoli 17 ure. Kako se je krvavi dogodek odigral, ne ve nihče, oziroma samo obtoženec, ki pravi, da je oče v svoji sobi pričel razgrajati. Nato je obtoženca poklical v svojo sobo, kamor je res odšel. Zaradi prepira da se je tako razburil, da je pograbil sekiro in z njo udaril očeta po glavi. Vsega ostalega da se ne spominja. Nekoliko drugače opisuje zločin obtoženka. Ona pravi, da sta bila z materjo takrat, ko sta se njen mož in oče prepirala, na vrtu. Ko sta zaslišali prepir, sta šli v sobo. Obtoženec da je takrat že besnel in zmerjal starše. Skočil je nato v kamro, vzel sekiro in stekel za očetom in materjo, ki sta pobegnila na njivo pred hišo. Tam je dohitel očeta in ga ubil. Kakor besen je sin takoj nato stekel še za materjo Marijo ter tudi njo večkrat udaril s sekiro po glavi, da se je zgrudila v krvi in izdihnila. Obtoženec je takoj po krvavem dejanju sedel na kolo in se odpeljal k orožnikom v Gorišnico. Tu je izpovedal, da je s sekiro udaril očeta in mater ter da ne ve, ali sta mrtva. Na vprašanje, zakaj je to storil, je sin izpovedal, da je zaradi stalnih prepirov moral napraviti konec. Pri raztelese-nju obeh trupel je komisija ugotovila, da sta roditelja imela lobanji popolnoma zdrobljeni in so bile .vse poškodbe smrtne. Ker je obtoženec zatrjeval, da je storil dejanje v stanju nevračunljivosti, je bil preiskan od zdravnika, ki je izjavil, da ie obtoženec manj vračunljiv. Da je imel obtoženec namen usmrtiti svoje starše je potrjeno po mnogih okoliščinah Franc Znidarič je bil med razpravo zelo potrt in se ie izgovarjal, da se prav ničesar več ne soominia. Njegova žena soobtoženka je krivdo odločno, zanikala Franc Znidarič je bil obsoien na dosmrtno robno nipcova 7ptw t>*> otvrnSčena STOTAK VSAK MESEC V KUHINJI BOŠ PRIHRANILA, ČE V »ŽENI IN DOMU« SE BOS GOSPODINJSTVA UČILA. Ženski časopis. »Zena in <5umi stane četrtletno 12, s prilogo vred pa 18 dinarjev. Naročite ea pri upravi: Ljubljana 108-D. PopotnikouatorDa Svojevrstna ljubezenska pustolovščina Mozirje, januarja. V našem Mozirju imamo mnogo zabave na račun nekega čez 80 let starega moža. Ta se je namreč zagledal v neko 17 letno dekle. Težko lestev je zaljubljeni mož postavil pod njeno okno, a ni dosegel svoje srčne želje. Neki večer je prestregel izvoljenko in ji zaupal, da jo bo počakal zvečer v njeni sobici. Rečeno-storjeno. Mož se je res vtihotapil v njeno sobo. Ko je mladenka prišla vanjo in opazila, da je nekaj živega v njeni postelji, je hitro stekla po gospodarja. Ta seveda ni imel smisla za ljubezenske pustolovščine zaljubljenega starega moža, zato ga je neusmiljeno pregnal iz postelje in sobe. Dva ali tri dni po dogodku pa so prišli orožniki v hišo, češ da je dekle ukradlo zaljubljenemu staremu možu tisočak. Hišna preiskava ni seveda ničesar našla, vsaj tisočaka ne. Zadevo ima zdaj v pretresu sodišče Srna kot domača žival Bregana, decembra. V gozdnem lovišču g. Josipa Kalina v Bre-gani je našel njegov gozdni čuvaj Vogrin ob koncu letošnje pomladi v grmovju mlado srnico. Ker mati srna ni prišla dva dni do nje, da jo nahrani, je moral lovski čuvaj najdeno žival izročiti najemniku lova g. Josipu Kalinu. Srnico so tedaj začeli hranit) z mlekom, in sicer na steklenico, kakor hranijo male otroke. Napredovala je zelo doorc in je sčasoma postala popolnoma domača Dali so ji ime Miki. Njeno sedanje bivališče je v vrtu tik gospodarskega poslopja. Ves dan je na prostem in se druži z ostalimi domačimi živalmi, ponoči pa spi v svoji hišici »Miki« se je zelo hitro spoznala z vsemi v I hiši, največje prijateljstvo je pa nastalo med njo in malo Nadico, dveletno hčerkico g. Ka- j lina. Po cele dneve sta skupaj in jih je zelo I Japonci so imeli svojega neznanega junaka že davno pred svetovno vojno. Njegov spomenik je steklena omara v posebni dvorani velike vojašnice blizu Tokia. Za steklom je napis in pa več papirjev, ki so vsi politi s krvjo. Kadar Japonci pridejo v dvorano, se pred omaro začno globoko klanjati Zgodovino tega spomenika pa mora vsak japonski vojak znati na pamet Ko je bila rusko-japonska vojska je japonski vojaški odposlanec moral nesti drugemu japonskemu oddelku važna poročila Ko je hitel proti svojemu smotru, je zdajci zagledal pred, seboj četo ruskih kozakov, ki pa Japonca še niso opazili. Vsekakor pa je japonski vojak spoznal, da ga bodo kmalu zagledali in da bo potem izgubljen. Ni bilo več priložnosti, da bi se izognil sovražniku. Rusi ga bodo ujeli in z njim vred važno poročilo. Biti ujet pa je za japonskega vojaka taka sramota, da jo lahko opere samo smrt. Še hujše pa je. če se bodo Rusi polastili važnega poročila. To bi bil že kar zločin zoper japonsko domovino. Zato se je japonski vojaški odposlanec naglo odločil. Brž je pograbil svoj nož in si z njim razparal trebuh. Torej je napravil ha-rakiri — japonski način samomora. Ko si je vojak odprl trebuh, je pograbil važne vojaške papirje, ki jih je nosil s seboj, ter jih stlačil v odprto rano v trebuhu. Komaj je vojak vse to naredil, so že prijezdili ruski kozaki in tam zagledali umirajočega japonskega vojaka Ker pa je Japonec že umiral, so ga pustili pri miru in jez- zamimivo gledati, kako se igrata in objemata. Tudi z domačinu psi se druži, a ne boji se niti fotografskega aparata. G. Kalin namerava pomladi spustiti žival v svoj lovski revir, če bo le Nadica to dovolila. Zračenje stanovanj pozimi Pravilno zračenje stanovanja je tucb umetnost. Predvsem moraš vedeti, da gre segreti zrak vedno pod strop tn da se toplota dirži pod stropom, od tal pa zmeram pritiska hladen zrak. Ce le za kratico časa odpremo okno, se soba ne more dobro prezračiti. Zato moramo vedno napraviti v sobi preipih, če hočemo res dobro prezračiti. Ce pa v sobi ne moreš naplaviti prepiha, tedaj imej okno odpitc vsaj 10 minut, da se bo dobro prezračilo. Napačno je mnenje, da se soba preveč shladi in da je vsa kurjava zastonj, če prezračiš sobo med tem, ko je že zakurjeno. Sveži zrak je takoj spet topel, ker se hitreje segreje kakor pa slab zatohel arak. Zračiti pa morajno sobe vsaj trikrat na dan, in to zjutraj, po kosilu in preden gremo spat. Kako neugodno je človeku, če stopi v sobo, pa puhne vanj vlažen, težak zrak. Spet pa je napačno imeti pozimi sobe ves dan odprte in puščati noter vso meglo, da se vleze v pohištvo, v stene in ohladi tudi zidove. Seveda take sobe potem ne moreš zlepa segreti in misliš, da je soba ali pa peč temu kriva Zrači pametno in pravilno in po potrebi Sveži zrak se šestkrat hitreje segreje nakar zatohel zrak. Zato prezrači sobe vselej, preoen še zakuriš, in tedaj temeljito. Srečno novo leto želijo sorodnikom, prijateljem in znancem Djakovica. Slovenski fantje pri pehotnem polku: Rudolf Madronič (Dolnje njive) Mirko Bezjak (Ptuj), Stanko Premušak (Maribor), Grga Bolf (Metlika), Gustav Repolusk (Maribor), Jožef Pišek (Celje). Zalih Mihael (Lendava), Štefan Duh (Murska Sobota). dili naprej. Pozneje je prišla mimo japonska patrulja, ki ji je načeloval oficir. Ta je zagledal na tleh truplo svojega japonskega rojaka in videl njegovo rano. Takoj mu je bilo jasno, kakšna žaloigra se je tu odigrala. Stopil je k mrliču in odprl njegovo rano na trebuhu iz katere ie izvlekel tiste važne vojaške papirje. Še istega dne je japonsko poveljstvo dušo tega navadnega vojaka povišalo v čin pod-oficirja Potem pa je du5a njegova redno napredovala, kakor napredujejo drugi japonski vojaki in oficirji. Danes ie duša tega vojaka že v činu japonskega generala. Kadar zdaj mlade japonske oficirje ali navadne vojake vodijo pred to omaro, jim kažejo tiste krvave papirje, katere je preprost vojak rešil za ceno svoiega življenja pred sovražnikom, in jim vele: »Japonski vojaki, tu je edini kraj. kjer se japonski vo-iak sme jokati « VOZNI LISTKI IN HLAČE Kmetica zahteva na postaji zase, za svojo mater in za sinčka dva cela vozna listka in enega polovičnega. Blagajnik se vprašujoče ozre na dečka, češ da nima več pravice do polovične voznine, ker je že velik in nosi že dolge hlače. »Dobro«, se odreže podjetna kmetica, »če se ravnajo vozni listki po hlačah, mi dajte za fanta celo karto, meni pa polovično, moja mati • se bo pa peljala zastonj...« Duša neznanega japonskega junaka napredovala v generala auo Bom je Sredi zeienih travnikov je stal nekoč njegov dom. Zdaj travnikov ni ilo več. Železno rudo so našli v tleh in odkupili travnik «a travnikom. Iz tal so zrasle tovarne. Tudi k njemu so prišli. »Prodaj svoj dom. Desetkrat več ti damo tanj kakor je vreden. Pomisli, desetkrat več. Moti nas koča sredi tovarn. Prostora nam manjka, raztegnili bi se radi. Toda Kačar ni hotel prodati, čeprav so mu toliko ponujaii. Ni hotel, čeprav sta sinova »lila vanj. »Ne. dokler bom živ, mora dom ostati... Ko me ne bo več. .. takrat napravita kakor hočeta Zdaj ga ne prodam za vse pod soln-cem.« »Oče. bodite pametni. Za ta denar si lahko kupite drugje veliko posestvo in še vam bo ostalo Če se gospodje premislijo, ne dobimo skoro nič « Toda Kačar ni maral odnehati »Da bi se odtod selil7 Ne! Poglejte, kako lepo se vidi tu na pokopališče Vajina mati počiva tam Tudi jaz bom kmalu « Spet so prihajali gospodje iz tovarne: »Trideset tisočakov je vredno Pol milijona va mdamo Ne zavrnite denarja « »Ne.« je odločno rekel Kačar, »dokler bom Z mezincem migal, ga ne prodam, svojega doma <• In ostal je trden Dim se je va.lil iz visokih dimnikov Saje so na debe'o pokrile stroho in vrt. Kačar ni maral prodati Toda zgodilo se ie drugače Zima je bila takrat Debel sneg s črnimi sajami pokrit je ležal na zemlji KaPar se je pravkar vrnil iz cerkve Pomolil je še na ženinem grobu in stopil proti domu* »Oče ali bi šli v gostilno? Vese'a družba bo danes » »V gostilno? Ne! Kaj bo tam? Prestar sem že za vino.« »Pa vendar ne mislite zmerom čepeti samo doma?« »Zakaj ne bi?« Vendar sta ga pregovorila, da je šel z njima v rudniško "kantino Omamliiva sooara jim je puhnila v lica, ko so odprli vrata. Kačar je že skoraj pozabil, kako je v gostilni Sai že tri l<=ta ni bil tam Kar mu je žena umrla Štefan vina Je prišel na mizo. Drugi za njim Pri tretjem je bil Kačar pijan. Sinova sta začela spet siliti vanj: »Oče. zakaj ne bi doma prodali? Pomislite, koliko nam Donujaio zanj!« »Ne... ne...« ie zajeclial starec, ki se mu ie že jezik zapletal. »Ne .. ne ...'« Od nekod se je prismolil k njim imeniten gospod »No. Kačar, kako se bomo pomenili?« Sinova pa sta skrivaj poklicala tujega gospoda v kot: »Kar pogodbo hitro napišite. Ga bova že pregovorila!« In gospod je začel pisati. Pisal je dolgo, premišljeno. »Poglejte, takole mislim,« je rekel sinovoma. »Zdaj sem svoje opravil. Ostalo uredita kar vidva Če ga pregovorila, prinesem zvečer denar.« Denar! Pol milijonn! Se nikoli nista sanjala o tako veliki vsoti. »Oče, če vam je sploh kaj do naju se zdaj odločite!« »Kaj hočeta spet?« ju je nejevoljno vpra-lal. »Tole podpišite!« »Kaj?« »Tole!« »Pustita top! Bog ve, kaj je vse napisano.« »No, podpišite, oče!« prodan Po dolgem obotavljanju je vzel papir v roke in hotel brati, toda črke so mu zaplesale pred očmi. Niti besedice ni mogel prečitati. Starejši sin mu je potisnil pero kar v roko. Z nerodnimi črkami je zapisal Kačar svoje ime. »Tako, zdaj je vse v redu,« je dejal starejši sin in mu skoraj iztrgal papir iz rok. V zvoniku je zazvonilo poldne. Sinova sta vzela očeta pod roko in ga skoro odnesla domov. Starec se je zavalil na posteljo in pri priči zaspal. Večerilo se je že, ko se je naposled zbudil Zaspano je pogledal okoli sebe. Nikogar ni bilo v hiši. Vstal je in sedel za mizo Podprl si je glavo. Kako, da je danes popoldne spal? Megleno so mu prišli pred oči dopoldanski dogodki. Spominjal se je še kako je prišel v gostilno, kako je oštir prinesel prvi polič na mizo. Kaj je bilo potem? S sinovoma se je nekaj prerekal Potem ... potem ... se ni mogel več spomniti. Da, nekaj je podpisoval, se mu je zdelo kakor v megli Kaj? Kaj? Pa ne, da bi bil.. Tedaj je nekdo potrkal na vrata in vstopil ne da bi bil počakal odgovora Zdelo se mu je. da je tega gospoda že dopoldne videl v gostilni. Obraz mu je kar žarel, ko je Kačar-ju stisnil roko. »Vidite, to je prav, da ste se izpametova-li. Denar sem vam prinesel . »Kakšen denar?« se je starec začudil in nekaj ga je izpreletelo. »Saj mi niste nič dolžni...« »I. za vašo hišo. Ali ste pozabili, kako je bilo v pogodbi?« »Kakšen denar?« »Oče, ne delajte se nevednega. Tu je pol V Strugi je poldrugi meter visoko zapadlo snega. Raztresene kmetije so skoraj izgubile vsako zvezo med seboj Samo vihar, ki kopiči žamete, jih obiskuje, buta na vata in okna in pripoveduje svoje pošastne povesti Drava se molče vije med zasnežen-mi travniki in mimo spranih skal, kakor da se boii te neznosne beline. Brodniki se stiskajo v hiše. Kdo bi šel na brod v tem volčjem mrazu! Obir je v mesečini kakor s kristalnim prahom posut. Cisto pod nebo moli svom glavo in kdo ve kaj mu vse zaupajo zvezde ki se sprehajajo nad njim. Pri Rupovih so pospravili kolovrate V peči prasketa tleči panj. Za pečjo dremlje stara Mojca. Ze tretjega gospodarja pomni in vsa je prstena, vendar je zemlja še vedno ne pokliče k sebi. Vsako pomlad pove. da zime nt bo učakala, vsako zimo toži. da ne bo več videla pomladi. Toga in trda se stiska za pečjo, kakor okostenela preteklost se zdi. Ko pa dahne sonce na brežine, se razmaje teta Mojca in spet oživi Domači skoraj pozabijo na njeno starost in se jim zdi kar prav, da stara Mojca pase živino, striže ovce in streže mladeži, da svetuje in pripoveduje ter prerokuje, kakor da je prišla od nekod z drugega sveta. Tisto jesen je dejala: »Letos me bo pa stisnilo. Kar pn srcu čutim.« Rupovi so bili vajeni takih napovedi, zato se tudi nihče ni zmenil zanje. Vedeli so. da bo teta Mojca spet noč in dan presedela za pečjo, kakor hitro zapade sneg. Trda in toga bo pripovedovala pošastne povesti in njen milijona. Preštejte. Pet sto tisočakov, lepo novih. Do konca meseca še lahko ostanete v hiši, da dotlej poiščete kaj novega. Ce ne bi tako dolgo nič našli, se bo dobilo v naših, delavskih hišah za nekaj časa kakšno stanom vanje. Vašo hišo bomo pa podrli.« »Do konca meseca?« je zajecljal Kačar in se zastrmel predse, kakor bi bil z mislimi kje drugje. »Da, do konca meseca.« Naštel je pred njim denar. »Podpišite, da ste prejeli.« Kakor brez volje je starec podpisal in gospod je šel. Ko so se njegovi koraki razgubili v snegu, je Kačar počasi vstal in zaklenil vrata. »Samo še deset dni... Samo še do konca meseca...« Zagrabil je vrhnji tisočak in ga nesel nad svečo. Plamen ga je objel Zvil se je kakor gosenica, in drugi, tretji za njim. Pet sto jih je bilo. Pet sto jih je zgorelo nad svečo Sinov še zmerom ni bilo. Najbrž sta bila v gostilni, vesela, da je oče podpisal, in pila. Stari Kačar je odklenil vrata. Počasi Je stopil v noč in krenil po puti. ki jo je bil že tolikokrat prehodil Proti pokopališču. Tam se je vrgel na ženin grob »Otroci so me prodali žen3,« je obupan zastokal Sneg je gosto naletaval Ni se zmenil zanj. Dom mu bedo začeli čez deset dni podirati. Še deset dni, samo deset dni. potem pojde vse >Kaj naj napravim ž^na?« Sklonil se je še niže k njej: »Povej. svetuj mi. sinova sta me premotila da sem prodal « Klecni! ie in se oootekel. Z obema rokama se ie oklenil groba »Žena. prodala sta me... moja lastna otroka'« Drugi dan so fa dobili mrtvega na ženinem grobu Branko Sodnik. glas bo prihajal kako.- iz groba. Drugače sploh ne more biti. Kdo pa naj bi prišel na njen prostor ako bi se teta Mojca umaknila! Tako so zdaj Rupovi globoko v zimi in odrezani od sveta Hiša je domala vsa pogreznjena v snegu in le teta Mojca je vez. ki veže prebivalce z obilno zakladnico svojih spominov na zunanji svet. Kakor pa je mrko in tesno v takem belem ujetništvu, mladina vendar ureja jaselce in gospodinja pripravlja božične priboljške Zunaj je vnovič začel nn-letavati sneg Cuniasti kosmiči tiho legajo na belo podlogo in se kooičijo vedno više in više Tako je vse zaglušeno da ni slišati n ti farnega zvona niti nobenega glasu od nikoder • »Letos je kakor takrat « se vzdrami grobni glas tete Mojce »ko se je zmotila Brodn -kova Zala s tistim luskincem. Bog se ie \ usmili . . « Družina prisluhne Zgodba je stara: p» vendar zmeraj nova, kolikor krat jo pove u -ta Mojcfi Povodni mož je hodil v vas k Bruč-likovi Zali ki ni ostala gluha za njegove /.apel ji ve besede Kakorkoli' 10 je mati svarila in jokala, nj mogla dekline odvrniti od nesreče, nazadnje pa je Zala sama brtdso >bjokova!a svojo zmoto Dala je življenje fantičku ki je bil v obraz in zvrh? tako lep da se ga f lovek kar nagledati ni mogel, spodnji život pa so pokrivale snolzke lusk^ in noge so bile kakor lopataste olavu^i Nesrečna Zala si je v obunu pulila las° niti botra ni mogia dobiti za svojega otroka >n niti krščanskega imena mu niso hoteli dati Povedni mož se ni nič več pokazal, vso jesen ■> i Ožgani strah ni bilo na spregled, vode pa so divjale tisto leto kakor še nikoli. Bilo je, kakor da je čez in čez pod zemljo nastalo neznansko jezero, ki buta m sili na dan. Z vseh vrhov so drli hudourniki, vse struge so bile polne in vodovje je lomilo drevje in skale, ki so pošastno butale in hrumele v dolino ter podirale pod seboj vse, kar so zajele. Ko je naposled zapadel sneg, ga je bilo toliko, da ljudje skoraj niso mogli izpod strehe. In tedaj je prišel rokomavh, ko je Zala od utrujenosti in žalosti obnemogla in zaspala, pa je vzel otroka iz zibelke in se tako strahovito zarežal, kc je z njim bežal v noč, da sni se iitnajali zvonovi pri fari in je jelo biti plat zvona. Ljudje so trepetali, odkod ta glas na sveti božični čas. Zala je planila pokoncu, posvetila v zibelko in odrevenela, kajti otroka je imela vendarle srčno rada, zibelka pa je bila prazna. Ljudje so potlej čez dan spoznali ledeno gaz v snegu, ki je držala naravnost do Drave. Zala je zdaj še bolj jokala, a kakor bi zamahnil, je potegnil jug in se je znižal sneg, da so na drugi sveti večer že domala po kopnem šli lahko okoli ogla. In glej ko ni bilo božje podobe v njeni kamrici, je čofnilo nekaj v zibelko, da se je stresla hiša. Ko se je Zala vrnila je našla tam odurno kepo. kakor spačeno mače je bilo in še grše, pa brez življenja. Ob tem pogledu Zaiti ni dočakala novega leta. Ko pa so jo položili na mrtvaški oder, je tisto strašno iz zibelke kar samo leglo k njej in se ni dalo več odtrgati od nje. Kje so že leta! Mojci je pravila to stara mati, ki je slišala zgodbo od svojega starega očeta, vendar Zala še vedno ne najde miru. Na vsakih sto let se ponovi jesen, kakor je bila tista, in božični čas, na las enak onemu, ki ga ni mogla do kraja preživeti Zala. Prei ne bo miru, dokler se ne rodi dekle, ki bo gluha in slepa za vse zapeljive besede in bo ostala trdna, dokler ne sreča Zale. »Mislim, da nocoj hodi Zala okoli naše hiše,« votlo konča teta Mojca. »Ali slišite, kako bobni?« Družina je kakor okamenela. Dekla Liza drgeče. »Stopi v kuhinjo in malo prikuri,« pravi gospodinja, ki jo vzlic topli peči kakor leden curek poliva po hrbtu. Liza se opoteče proti vratom. Ce zdaj sreča Zalo? Sosedov Joža je bil tako zastaven. Ko so kopali vresje za steljo, se je z njim polj ubovala. Zdaj jo bo Zala raztrgala, če res hodi tod okrog in jo sreča... V kuhinji se Iz kota zeleno zabliska. Liza krikne, petrolejka ji zvenče pade iz rok, blisk iz kota pa puhne naravnost vanjo. »Sveta Marija, Zala!« S krikom omedli Liza. družina drhti, svečke pri jaselcah plapolajo, stara Mojca pa brezbrižno momlia z brezzobimi čeljustmi. V veži javka in zavija, dokler se ne opogumi gospodar Rup, ki s skrajnim naporom svojih sil pokliče vse božje sile na pomoč in posveti v vežo. Tedaj odskoči, — maček, pridni, dobri muc, ki je pregnal že toliko miši in podgan od hiše, se drgne ves osmojen ob steno, pokrito s srežem. »Saj pravim, da ste babe brez pameti,« mu odleže, ko spozna položaj in pomaga dekli na noge. »Ko bi se bila tako bala fanta, kakor si se zdaj mačke, bi bila brez skrbi srečala Zalo,« se pol jezi, pol smeje gospodar Rup. Zunaj še vedno naletava sneg. Teta Mojca dremlje, dekla Liza pa skriva obraz Le kako je mogla biti tako nerodna, da bodo zdaj vsi vedeli Ivan Albreht Lojzek pope k stari mami Tisto jutro je prišla Marta zgodaj iz službe. Okoli zadnjega je bilo in ljudje za zabavišča niso imeli več denarja. Ob treh zjutraj ni bilo nobenega gosta več v kavarni; zato je gospodar poslal ciganske godce domov in zaprl. Marta je v naglici popila kavo in šla za njimi. Kako čudno se ji je vse zdelo. Drugače je bil že velik dan, ko je hitela po ulicah, in zaspanih ljudi vse polno danes pa toliko, da je srečala nekaj pometačev, ki so šli na delo in tu pa tam kakšnega pijanca. Utrujena je bila. Druge dni je spala, včeraj pa je bil njen Lojzek bolan, stokal je, da ga boli glava in zato se ni upala zaspati. Zvečer je prišlo nekaj gostov in kakor nalašč so hoteli vsi, da bi jih ona zabavala. Kako zapuščeno so odmevali po pločniku njeni koraki! In kako se.je vlekla pot. Ulic ni hotelo biti konec in kam vse bo morala potem še iti! Po tistih zapuščenih predmestnih cestah, ki se vlečejo kakor kača. Sama nase se je jezila. Kolikokrat si je rekla, da se mora preseliti bliže, ko pa je prišel čas, da bi se selila, se je zaradi Lojzka premislila. V hiši je stanovala stara Mandič-ka, Istranka, ki je imela otroka tako rada. Stara sirota je v vojni izgubila vse tri sinove in mož ji je pred dvema letoma umrl. Potem se je tako navadila na Lojzka. Preveč hudo bi ji bilo, če bi ga zd ii izgubila Da, samo zaradi Mandičke je ostala. Pospešila je korake. Prišla je na ozko cesto. Tam nekje blizu je bila hiša, kjer je stanovala Gori, visoko v tretjem nadstropju, čisto pod streho, in strop je bil tako nizek, da. ga je skoraj dosegla, če je iztegnila glavo. Okno tako majhno, da ni mogla iztegniti komolcev, kadar je gledala skozenj. Vendar je imela rada to sobico. Nekaj domačega je bilo v njej, saj je lahko tu počela, kar je hotela. In Lojzka je imela tu, čeprav je bila le redkokdaj z njim. Kakar je bil pokoncu, je ona spala. In spala je ves dan od šeste zjutraj do štirih popoldne. Čedalje več spanja je potrebovala. Odklenila je hišna vrata. Kakor pod nebo so se vlekle stopnice gor v podstrešje. Ko ie vtaknila ključ v ključavnico svojega sta- novanja, je začula v sobi tihe korake. Pa ne, da bi... Naglo je odprla vrata. Pred njo je stala Mandička. »Gospa Marta... Lojzek...« Starka je strmela vanjo. Marta je videla, kako so gube na njenem čelu še globlje, ostrejše. In lepa svilena ruta, ki je ni Mandička nikoli vzela z glave, ji je zlezla za vrat, da so se pokazali redki, sivi lasje, ki jih ni še nikoli videla. »Kaj je, Mandička?« se je prestrašila in jo pograbila za roko. »Kaj je z Lojzkom?« »Hudo je bolan,« je komaj izdavila Mandička iz sebe. Potem je odločneje ponovila: »Hudo je bolan!« »Hudo, pravite?« je hlastno vprašala. Odrinila jo je in planila k postelji. »Lojzek!« Malček se ni oglasil. Njegova lica so bila rdeča kakor dva pirha in težko je dihal, siromak. Toliko, da je mamo pogledal. »Lojzek!« Položila mu je roko na čelo, pa jo je naglo umaknila. Vroče je bilo čelo in zazdelo se ji je, kakor bi jo bilo nekaj speklo. »Mandička, zdravnika!« je naglo rekla. Stopila je k omari in začela šteti denar. Šele potem se je zavedela, da česa takega od starke ne more in ne sme zahtevati. Zdaj, ob tej uri, naj gre po zdravnika! »Ne. ostanite tu. Sama pojdem,« je nato dejala. In res je šla. Od vrat do vrat. Zvonila je, toda povsod so jo odpravili, da zdravnika ni doma ... Pravkar je bil nekam poklican. Kar otopela je za vse. Sama ni vedela, kje se je te toposti nalezla. In vendar ga je imela tako rada, svojega Lojzka Spomnila se je: tudi takrat, ko ji je mož umrl, je bila takšna. Potem so jo opravljali, da je bila vesela, ker se ga je iznebila. Saj je samo pil in igral. Da, samo pil in igral je njen mož, lepi primaš Geza, samo pil in igral, ona pa je morala služiti denar. Toda rada ga je le imela. Naposled je dobila zdravnika, ki je Sel z njo. Pregledal je otroka in rekel, da je vse v božjih rokah. Davica najbrž. Obljubil je, da se čez dan še vrne. Lojzek je trpel. Dobro je to vedela. Opazovala je, kako s težavo in počasi so se dvigale otrokove prsi. Napravila mu je obkla-dek. Malček je vzdrhtel in zašklepetal z zobmi, ko je začutil mokro cunjo na čelu. »Mamica, zebe me.« Šele" zdaj, ko je začula prve besede iz njegovih ust, se je iznenada nekaj v njej zbudilo. Zazdelo se ji je, kakor bi se nekaj trgalo od nje. Košček nje same. »Moraš, Lojzek, zdravnik je tako naročil.« Zavekal je. Potem si je potegnil cunjo 3 čela in se začel neugnano premetavati po postelji. Čedalje tesneje ji je bilo pri srcu. »Priden moraš biti in ubogati mamico. E stari mami pojdeva v nedeljo in Mandička tudi. Tako lepo je pri stari mami In če boš priden, ostaneva dolgo tam.« Sama ni vedela, kaj je govorila. Nenadno se je zbudil v njej glas, kakor takrat, preden je Geza umrl, prav tako škodoželjno ji je prišepetaval: »Nikamor več ne pojde Lojzek!« In govorila je, skoraj kričala, pa je bil glas močnejši od nje. »Nikamor več ne pojde Lojzek!« Medla groza jo je obhajala. Roka, ki je le« žala na blazini in ki jo je gladila, je podrh-tevala. Še opazila ni tega. Še stare Mandičke ni videla, ki je prav tisti trenutek stopila k njej in ji prestrašeno pogledala v obraz. »Gospa Marta, kaj vam je?« Kakor bi jo bilo nekaj zvilo, je takrat zlezla Marta v dve gube. Potem je odmahnila z roko. »Pustite me, Mandička!« Mandička je šla. Marta je potegnila stol od mize in se spustila nanj. Drobno Lojzko-vo telesce se je treslo, kakor bi bilo golo ležalo v snegu. »Lojzek, že v soboto popoldne pojdeva K stari mami. In Mandička tudi z nama. Lepo je pri stari mami, Lojzek. Dolgo ostaneva pri stari mami. In videl boš, kako lepo je pri njej. Lojzek, obkladek ti bom dala na čelo, da ti ne bo tako vroče!« Vstala je in spet namočila cunjo v vodi. Potem jo je ožela, kar so ji moči dale. Zravnala jo je in jo hotela položiti Lojzku na čelo, toda malček se je krčevito branil. Strgal ji jo je iz rok in se skril pod odejo. »Ne, ne!« »Lojzek, v soboto pojdeva! Lojzek, daj, ubogaj!« Kakor v vročici je ponavljala te besede. Kakor bi se bila hotela upreti glasu, ki ji je šepetal zlovešče besede in ni maral utihniti. »Lojzek!« Zdaj se malček ni ganil in tudi odgovoril ni. V obupnem strahu je prijela njegovo roko in jo stisnila k sebi. »Saj ni res, saj ni res,« se je 9kušala prepričati. »Še pojde Lojzek ven. K stari mami pojde v soboto in tam bo ostal.« »Nikamor več ne pojde Lojzek,« je ugovarjal glas. Potem je iznenada utihnil. Kakor ga je iskala, ni ga bilo več nazaj. Oddahnila se je in strah jo je minil. Kakor je bil prišel, ta« ko je šel. Potem je na stolu zaspala. Glava ji je omahnila na rob postelje in tam obležala. Prav nič ni včeraj spala ... Zbudila se je šele proti večeru. Nekdo je odprl vrata. To jo je predramilo. Stara Mandička je prišla. »Kako je Lojzku?« »Lojzku?« zmedeno jo je pogledala »Lojzku?« Potem, kakor bi se bila iznenada zavedla. Z roko si je segla v lase. Počasi je obrnila pogled na posteljo. In vsega se je spomnila. Roka ji je zlezla k mali glavici in jo pobožala. Razgrnila je zlate laske, ki so pokrivali čelo. Niti za trenutek ni vzdrhtela roka na ledeno mrzlem čelu. »Dobro mu je, Mandička!« Ko je starka vsa srečna odšla, je Mart« vstala. »Spančkaj, Lojzek! V soboto pojdeva k stari mamici in tudi Mandička z nama...« Odprla je vrata in se kakor pijana opotekla po stopnicah. _ Mirko Brodnik Pot domov Tisto noč je bil četovodja Klinar čudovito razigran. Na vsem našem odseku fronte je vladal mir. Celo plazovi so nam prizanašali in nas niso motili s svojim hruščem. V našein zaklonu, ki je bil zvrtan v Sivo skalo, nas je bilo kakih trideset ljudi. Cigan Bojo, belokrajinski rojak, je pridno kradel že ves teden, da bi nam pripravil bolj vesele božične praznike. Zadnjega mrliča smo pokopali pred dobrimi tremi tedni, na fronti je to ie cela večnost, ki zabriše žalost in spomine. Bojo je nekje našel tudi oguljen borov vrh, ki nam je v zaklonu nadomeščal božično drevesce. Loja za sveče nam ni manjkalo, za darila pa je poskrbel Bojo. Bili so tu kosi prave in resnične slanine, zavitki marmelade, nekaj steklenic žganja in nekaj laških čutaric vina. Domovina iz zaledja je prispevala cigarete, ki so bile namenjene kdo ve kam, pa so po Bojovi zaslugi zašle k nam Tako se je v zakajenem prostoru kmalu oglasila pesem. Ce ni bila čisto božična, je bila vsaj fantovska. Sale so švigale križem kakor bliski in v prostoru, ki je bil posvečen najbolj okrutni smrti, se je razlegalo toliko smeha, kakor da so v njem našli zavetje prešerni svatje. Četovodja Klinar je krilil z rokami: »Fantje, kakor na ohceti smo nocoj in sam Bog nas je vesel, le moje Mine še manika. Da ste jo poznali, take ni več pod milim nebom...« Cigan Bojo je pokazal bele zobe: »Kaj pa Katica v Logu in Maruša v Trenti? Klinar, Klinar, Bog se bo razjokal nad teboj! Kdo ši je mislil, da si pustil ženo doma, ko si tako fantoval z nami!« »Kaj se ustiš, koder ciganski, pij rajši na zdravje moje Mine, da te ne premogi žalost, ko si tako kisel! Kaj je meni do Kate Ze nekaj časa zbuja Anglež Thomas Leng veliko zanimanje zdravnikov. Ta mož lahko čita knjige, ne da bi imel odprte oči, lahko krmari avto po najprometnejših ulicah in lahko nekaj ur skupaj igra biljard, ne da bi gJedaL Če mu smemo verjeti kakor on sam pravi, ima večje uspehe pri biljardu, če ima zaprte oči, kakor pa bi jih imel z odprtimi očmi. Lahko pa vidi z zaprtimi očmi samo takrat, 6e je poleg njega kaka drnga oseba, ki mu usmerja pogled na zadevni predmet. To se pravi, da Leng gleda z očmi drugega človeka. To je neke vrste očesna telepatija. Zmožen je celo, da na ta način mnogo hitreje spozna Človeka. Neki drugi mož, po imenu Gerard Conno-Way, pa ima veliko sposobnost za prepoznavanje obrazov Zado^uie mu. da vidi kakšno prav staro obledelo fotografijo ali pa posnetek posameznega ob»-azne<»a deli in že ve, kateri človek je to. Zavoljo te zmožnosti je in Maruše! Se obrnem se ne za takim babše-tom, ki ne ve, kako in kaj je z nami. Moja Mina pa, o, to vam je ženska, ki je vedno z menoj. V jarku, na patrulji, v spopadu in na maršu, zmeraj je kraj mene in vendar doma varuje otroke in dom. Ko sem bil ono noč zunaj, saj veste, kako nam je trda predla, sem že mislil, da bo po meni. Spredaj in z desne se je usulo na nas, da sam nisem vedel, kam naj streljam. Tedaj zaslišim čisto kraj sebe: »Semle se zlekni, Andrej!« Kakor otrok ubogam, saj je bil Minin glas! Bil pa je tudi skrajni čas. Komaj sem se zleknil za visoko skalo, se je tam, kjer sem bil še pravkar tičal, razpočila ročna granata.« Zagoreli, sajasti obrazi so za trenutek oživeli. Nekdo je začel poravnavati sveče na borovem vrhu, drugi je nastavil zelenko na usta, Bojo pa je prigriznil, češ: »Kadar te spet pokliče Mirna, vzemi še mene s seboj « Kljub zbadljivemu naglasu se nismo mogli smejati. Dahnilo je nekaj tajinstv-n^ga. nekaj zagonetnega k nam. Iz dima in saj so se izmotali domači kraji, tople kmečke sobe, kjer pri jaselcah drhtita oče in mati za sina, kjer žena objokuje moža in sklepajo otroci v ljubeči bojazni drobne roke v želji da bi se vrnil oče, ki ga komaj še poznajo po obrazu Tudi četovodja Klinar je obmolknil in si kakor v utrujenosti podprl glavo z dlanmi: »Oh, ne, ne, ne, oh, naj ostaneva!« je nenadoma zaprosila božična pesem in nap-^mila ves zaklon z nepojmljivo nežnostjo. Sveče na boru so dogorevale in sence so begale po obrazih kakor usodne roke zagonetnih pošasti. »Tega ne bi bili smeli peti,« se je zdrznil Klinar. »Presveto in pretoplo je za ta kraj —« zdaj v policijski službi. Kako zelo je uporabljiv. naj pokaže nastopni primer Tik pred aretacijo je zločinec zbežal. Policija je b!la v zadregi, ker ga ni imela v svojem albumu zločincev. Že se je zdelo nemogoče, da bi ga mogli še kdaj dobiti v pest. Po naključju je Connoway dob'1 v roke skupinsko sliko nekih ljudi in na tej sliki je opazil v desnem kotu obraz, katerega spodnji del je bil opraskan. Sliko so povečali. Connoway se je poglobil v opazovan;e slike in po dvajset h minutah je s svinčnikom v roki izpolnil mani-kajoči del slike. Obnovljena slika je bila usodna za zločinca. Ko so ga čez nekaj dni ujeli, sta se slika in zločinec ujemala v podrobnostih. Ni pa zmožen samo na ta način ugotavljati obraze temveč tudi vidi in spozna obraze za krinkami. Če gleda nekaj časa obrazno masko ugotovi kmalu. kaV*»n obraz se skriva za njo »Pa poplakni!« mu je ponudil Bojo zelenko. »Kar pošteno nagni, da boš bolj živo videl svojo Mino!« »Fant!« stisne zdajci Klinar pest in za-škriplje z zobmi, toda tovariši pomirijo pretečo roko, da se res oklene zelenke in jo nastavi na usta. Potlej zamre beseda in smeh utihne. Klinar buli predse in molči. Nekje se vzdraml rohnenje, nemara je kamenje, nemara mina, ki z njo hoče kdo skruniti tišino svete noči. Klinar prisluhne. Kakor da ga vleče nevidna sila, se izmota izmed nas in stopi iz zaklona. »Ga že spet kliče njegova Mina!« pokaže Bojo svoje bele zobe. Preden pa kdo ut?gne reči karkoli, se strese ves zaklon in silen hrušč preseka ozračje. Puh nam je pogasil sveče, nekateri leže na tleh kakor mrtvi, drugi se v nemi grozi stiskajo k skalnatim stenam. Sele polagoma se srca oproste g-oze in se udje razgibljejo. Bojo zleze iz zaklona. »Klinar!« Glasu ni od nikoder in Bojo se počasi razgleduje po snegu, češ: »Granata je ud-"-'la!« Kakor omamljeni hitimo venkaj in iščemo. Klinarja ni. le njegovo skvečem truplo moli iz kupa kamenja, ledu in prsti. Oči so široko odprte in stekleno strme v to taiin-stveno sveto noč. Zjutraj nas trese mraz Saniteta je ž" od-kopala mrliča m ga zanesla na vam-« N:V>če ne govori, nikomur se ne ljub' n't' piti. tako nas boli ta nenadni o^hod Prwl-dne pa ie planil k nam Bojo. ki i" ®°1 h komnarniji: »Telegram, fantje, telegram!« »Za koga?« »Za Klinarja. Zena mu je umrla«. Molče smo sklonili glave in mislili na tovariša, ki ga je bila poklicala žena. Ivan Albreht slavnih učenjakov, pa tudi profesorjev in študentov. Dalje so Japcnci razdejali osrednji zdravstveni zavod v Nankingu, ki je sodeloval z Društvom narodov. Strašni načini orbe Japoncev v tej vojni so zbudili upravičeno ogorčenje in uoor vsega prosvetljenega sveta. Mnoge veles le so protestirale proti temu divjaškemu pobijanju prebivalstva, toda doslej so ostali vsi protesti brez uspeha. Japonske po'msrnice uničujejo in potapljajo kitaiske rb:šk° ladje Japonska letala se ne zmenijo mednarodne običaje, temveč mirno bombardirajo tudi naprave Rdečega križa, kuHurn- ustanove, bolnišnice in cele pokrajine, čeprav niso v nobeni neposredni zvezi z voim. Pripetilo se je med drugim, da so japonski va-jaki ujeli bolničarski oddelek Rdečega križa in da so vso nosadko 43 mož postrelili s strojno puško. Še prej so bili potrgali vsem znake Rdečega križa. Samo trem str°žr*icam se je posrečilo zbežati Taki primeri so na kitajskem bojišču ze]o pogosti. Vse to divjaško vojskovanje pa ni nič v primeri z najstrašnejšim orožjem, s katerim so sklenili Japonci ukrotiti Kitajsko ki se jim po njihovem mnenju že predolgo upira. To orožje so mamila: opij in heroin Jaoon-ska vojaška oblastva na vojnem ozemlju pošiljajo med kitajsko prebivalstvo trgovce 2 mamili, da jih prodajaio kitaiskim delavcem in kmetom po zelo nizki ceni. Kitajska policija je proti tem trgovcem brez moM. Na Japonskem najstrože kaznujejo vsakega, kdor uživa opij, toda v voini proti Kitajcem je vsako sredstvo dobrodošlo, tako tudi mamila To strašno zastrur^ja-nje z mamili uničuie kitajski narod duševno in telesno, hkratu pa ugonablja njegovo sposobnost za odoor. Ta traja že od začetka vojne in usodne posledice se kažejo čedalje bolj. Vsa Kitajska pa tudi ves o^sli svet, je noplavljen z mamili iz Japonske Na koncu svojega predavania je kitajski poslanik izrazil upanie. da se bo kitajskemu narodu kakor p-ed 2000 leti posreči'-! tudi zdaj ohraniti neodvisnost in svohodo Čeprav ima zdaj proti seb5 mnogo hujšega in do zob oboroženega sovražnika. Japonci zastrupljajo kitajski narod V Pragi je nedavno predaval kitajski poslanik dr. Loe Liang o kitajskem stališču glede vojne z Japonsko. Dejal je med drugim: Vojna brata proti bratu, Kitajca proti Japoncu, postaja ena izmed najstrašnejših vojn, kar jih pozna človeštvo. Način vojne, ki so si ga izmislili med svetovno vojno in ga prevzeli zdaj tudi Japonci, kaže svoje gnusne strani v nečloveškem pobijanju nezaščitenega civilnega prebivalstva. Ko je vodila pred 2.000 leti Kitajska vojno proti hunskim divjakom, je dal stari kitajski cesar Si- Ho-«ng-Ti zgraditi kitajski zid, da bi se Kitajska ubranila njihovih napadov. Zdaj pa je *®ročen kitajski narod napadalcem in njiho- vim letalom na milost in nemilost. Japonci ne poznajo nobene razlike med kitajskimi vojaki in kitajskimi civilisti. Do konca oktobra so pobili okrog 20 000 žen, otrok in starcev. Japonri ne prizanašajo nikomur in njihova letala obmetu^ejo z bombami bolnišnice, šole in okrevališča Rdečega križa. Japonci so prepričani, da se jim bo posrečilo zlomiti tudi odpor nezavednega kitajskega ljudstva, če bodo uničili kitaj ko izobraženstvo. Kitajski študentje so nj hovi največji sovražniki, kajti oni so izobraženi vodje odpora kitajskega naroda. Prav zato bombardirajo japonska letala tudi Kaj vse nam prerokujejo v novem letu Zgodila se bo vrsta nesreč — V Španiji bo zmagal Franco — Rusija se bo zapletla v vojno z Japonsko in bo zmagala — V Evropi sami pa ne bo vojne V začetku novega leta se ljudje zanimajo, kaj vse bomo v tem letu doživeli. Lansko leto so bila vsa prerokovanja bolj ali manj ugodna, za leto 1938. so pa po večini nevesela. To si lahko pojasnimo z mnogimi razočaranji, ki nam jih je prineslo staro leto. Izmed pariških prerokovanj sta zanimivi zlasti dve, ker se v mnogih podrobnostih dopolnjujeta. Prva prerokovanja izvirajo od romanopisca Gabriela Trarieuxa d'Egmonta, drugo pa od neke vedeževalke, ki se njeno ime ne omenja. Ta vedeževalka je pa lahko ponosna na svoje prerokovanje za leto 1937., ki se je po večini izpolnilo. Trarieux d'Egmont trdi, da bo leto 1938. ▼ splošnem prej neugodno kakor dobro, da se nam sicer ni bati evropske ali celo svetovne vojne, pač pa se bo nadaljevalo propadanje meščanskih in srednjih slojev hitreje kakor kadarkoli po svetovni vojni. Blum prevzame spet predsedstvo vlade in držal se bo nekaj časa, toda to Franciji ne bo prineslo izboljšanja. Francoska denarna stiska se bo še poostrila. Mussolini, Hitler, Franco in Roosevelt bodo utrdili svoje položaje, Stalin bo pa končal svoje življenje z nasilno smrtjo. Leonu Blumu bo sledila v Franciji diktatura. Prerok si pa ne upa povedati, ali bo fašistična ali levičarska, pač pa meni, da bo najbrž levičarska. Sedanji vodilni politiki v tej vladi ne bodo zastopani. Gotovo pa republikanska vladavina v Franciji ne. bo preživela leta 1941. Pa tudi diktatura, ki stopi na njeno mesto, bo samo prehod k novi, trajni vladavini. Tu se prerokovanje Trarieuxa d' Egmonta presenetljivo ujema s pi-erokovanjem Jeana Fervana, ki je prerokoval za leto 1944. obnovitev francoskega kraljestva, ni pa povedal, ali bo zasedel prestol vojvoda de Guise ali njegov sin grof Pariški, odnosno njun glavni nasprotnik Naundorfov ali celo nekdo iz Bo-napartovega rodu. j Mnogo bolj črno vidi leto 1938. neimenovana vedeževalka, o kateri trdijo, da je dama iz odlične pariške družbe. Ona je med drugim prerokovala nesrečo letala »Anvares« s posadko na poletu iz Amerike v Evropo. V njenem prerokovanju za leto 1938. kar mrgoli nesreč. Njen izvestitelj je bil baje duh mrtvega letalca Mermoza. Povedal ji je, da je umrl nesrečne smrti zato, ker je bil položen pod motor njegovega letala peklenski stroj. Iz bodočih dogodkov ji je izdal, da bo iz francoskega po- Katera gospodinja pač premišlja o tem, posebno na trgu, ko pregleduje zelenjavo in misli samo na to. kaj bi bilo okusnejše. Zato naj podamo malo razlage o tem. Olupljene in zribane kolerabice, zlasti z drobno sesekljano čebulo, so izvrsten nadomestek salate. Kolerabice imajo zelo mnogo redilnih, posebno rudninskih snovi, ki so zdrave in krepilne za kri. Navadna repa je zdravfha za bolne na ledvicah. ker ima to lastnost, da žene na vodo. Spinača ima apno, natrij in železo in zato . je zelo priporočljiva za bledične in slabokrvne ljudi. Špinača je tudi sirova zelo dobra jed. Če jo prav drobno sesekljaš in pomešaš s sesekljano čebulo. Po okusu lahko dodaš še malo olja in kisa. Cvetača ima zelo mnogo natrija, kar odganja kisline iz telesa. Ljudje, ki bolehajo na želodcu, naj bi jedli mnogo čebule Sirovo čebulo zribaj, jo malo osoli in naj naso- htičnega življenja kmalu izginila postava vodje francoskih fašistov grofa de la Rocquea. Mnogim ministrom, državnikom in vladarjem prerokuje bolezni, atentate in podobno. O vojvodi VVindsorskem pravi celo, da bo najbrž končal v samostanu trapistov. Smrti nekaterih visokih državnikov bodo sledile revolucije, ki se bodo stopnjevale m množile tja do leta 1944., potem pa nastopi velik vladar, ki bo združil pod svojim žezlom pol Evrope. Vladal bo pa samo eno leto. Toda pred svojo smrtjo bo določil naslednika, ki je zdaj še otrok v neki mar-seillski sirotišnici. Razen tega prerokuje pariška vedeževalka, da se začne z novim letom vrsta prirodnih nesreč. Strahovito razdejanje bo povzročil Vezuv. Blizu Pariza bo zemlja na dveh mestih počila in nastala bosta dva ognjenika, ki pa ne bosta napravila velike škode. Mnogo hujša nesreča se obeta Japonski. Pariška vedeževalka pravi, da bo pogoltnilo morje velik del japonskega otočja. V vseh morjih se bodo pojavili novi otoki, posebno v Mehiškem zalivu. Zvezdoslovci bodo odkrili nov planet in izredno veliko stalnico. Med francoskimi preroki iz zvezd je znan tudi Maurice Pnvat. Izdal je že drugo knjigo, v kateri je zbral svoja dognanja in opazovanja glede vpliva zvezd na usodo sveta, posebno Evrope. Iz njegovih lanskih prerokovanj se je marsikaj izpolnilo in zato vlada tem večje zanimanje za njegova prerokovanja za leto 1938. Med drugim prerokuje, da bo general Franco sicer zmagal, vendar pa ne bo zmage mogel praktično izrabiti. Prijatelji ga bodo zapustili in tega ne bo prenesel. Možganska mrzlica ga bo privedla na rob blaznosti m tako bo za vedno izločen iz usode Španije. Pomladi se bodo začela pogajanja med obema taboroma in Španija doseže še pred poletjem vsaj začasno mir pod kraljevim žezlom, ki ga Lo dobil eden izmed sinov bivšega španskega kralja Alfonza. O Rusiji pa pravi, da bo razglasila, da komunističnega nauka ni opustila, čeprav bo ustreljenih še mnogo starih pravovernih komunistov Sredi marca postane pereča nevarnost vojne, ki bo ob koncu pomladi res nastala. To bo zelo krvava vojna z Japonsko, ki bo poražena, čeprav tudi zmaga Rusije ne bo lahka in bo zahtevala zelo težke žrtve. V Evropi sami pa tudi po prerokovanju Mauricea Privata vojne v novem letu ne bo. Ijena stoji pol ure Nato jo jej s kruhom. Tudi prekuhana čebula je dobra, med tem ko je ocvrta čebula zelo težko prebavljiva in zato ni priporočljiva za bolne na želodcu. Sirova čebula vpliva zelo hladilno pri vnetju vratu ali prehladu ali če se v grlu preveč delajo sline Mnogo redilnih snovi imata v sebi tudi navadna solata in endivija. Solato smejo celo hudo bolni uživati Zelje, bodisi rdeče ali navadno, je zelo dobro, če si na" ledvicah bolan. Pa tudi pri želodčnih in črevesnih obolenjih je zelje zelo priporočljivo. Posebno zdrav za vse telo je česen, če si jedel česen, pa požveči potem vejico zelenega peteršilja in duh po česnu bo izginil iz ust. Kdor je bolan na letrih, naj uživa mnogo paradižnikov Tudi kumare so zdrava jed za želodec in čreva. Z vodo, ki jo ocediš od ku- mcLr, si pa umivaj obraz, ker to naredi lepo polt. Nariban korenček, pripravljen z oljem in limonovim sokom, je izvrstna solata, ki čisti želodec in čreva. Majhnim otrokom naj bi dajale matere pojesti vsak dan kak sirov korenček. Seveda ga je treba poprej dobro ostrgati in potem še dobro oprati. Nariban korenček, pomešan z janežem in kumno, prežene celo gliste pri otrokih. Na ledvicah in črevih bolni in za slabokrvnostjo bolehajoči ljudje naj jedo med drugim vsak dan tudi peso. Korenina ali listi zelene zelo dobro vplivajo na živce, ledvice in kri. Redkve jesti je zelo zdravo in dobro proti boleznim na mehurju ali jetrih. Redkve tudi čistijo čreva, pomagajo proti kašlju in hripavosti. Ker pa redkev močno peče, jo pripravi s sladko smetano ali mlekom in naj tako pripravljena stoji vsaj eno uro, da bo izgubila svojo jed« kost Da je kislo zelje pol zdravja, vemo, a da voda od kislega aelja uniči celo razne bakterije v drobovju, to ni tako znano. Kdor trpi za revmo, slabokrvnostjo ali lenivostjo črev, naj uživa mnogo sirovega zelja z oljem ali brez olja Omenimo naj še, da ima tudi krompir kalijevo sol, ki jo telo potrebuje. Kako si umival glavo in las. Dobro je, da si vsaj vsak tretji teden dobro umi ješ glavo in lase. Lase moraš najprej le ma.o zmočiti, po laseh natrositi kakega pralnega praška in glavo drgniti, da nastanejo pene. Ko lase že zadosti obdelaš, jih izplakneš s toplo, ne prevročo voao Potem ponoviš ta postopek še enkrat. Šele zdaj se bo dotični pralni prašek močno penil in odstranil še ostalo umazanost. Ko izplakujeŠ lase, moraš trikrat premen i ati vodo in drugi vodi dodati maio jesiha, ki odstrani še poslednje ostanke mila in povzroči, da so lasjo mehki. Če imaš sicer suhe lase, je treba kožo nekaj ur pred umivanjem temeljito vtreti z olivnim ali ricinovim oljem. Mastnih las ti ni treba večkrat umiti kakor suhe. Če umivanje, pretiravaš, so lasje le še bolj mastni. Pač pa bodo lasje manj mastni, če jih večkrat zmočiš s kako vodo za lase. v kateri je špirit. Nikoli ne smeš las s silo osušiti, amt ak pusti, da se počasi sušijo. Zato jih večkrat z mehko brisačo ožmi in posuši v sobi, kjer je navadna temperatura; torej ne bodi pri vroči peči Mokre lase zaviti čez noč v kako ruto. je škodljivo. Jasno je tudi da z mokro glavo ne smeš biti na prepihu in mr?zu Vsak dan si moraš lase temeljito prečesati in skrtačiti, da so lasje mehki in se svptijou Glavnik in krtačo pogosto operi v mlačni vodi, v katero kaneš malo salmiaka. Za knhinjv Fižol z zelenjavo. Fižolico (beli fižol) namoči zvečer, drugi dan skuhaj. V goveji juhi skuhaj malo korenčka, peteršilja. ze.ene, oh-rov ta in krompirja (vse drobno zrezano). Ko je zeuenjava kuhana zakuhaj v juho dve pesti opranega riža. Ko je tudi riž kunan, occdi kuhani fižol in ga primešaj k ze en javi, da dobiiš sredinje gosto jed. Daš kot samostojno jed na mizo. Ocvrto krompirjevo testo. Skuhaj v oblicah krompir. Še toplega olupi m pretlači skozi sito na desko. Potresi po krompirju pet dek moke, tri deke sirovega masla, dve jajci in po potrebi soli. Vse to umesi v testo. Umešeno testo zvaljaj z roko v dolg svaljk; ta svalk razreži m iz razrezanih kosov oblikuj podolgovate, korenčku podobne svalke. Te svalke povaljaj v raztepenem jajcu in nato še v drobtinah, potem pa svalke ocvri na vroči masti Ocvrtim svalkom vtakni na debelejši konec vejice zelenega peteršilja. Tako pripravljeni svalki so zelo dobri k divjačini. kot dodatek k prikuhi ali pa kot samostojna jed s solato Je pa tudi za oko lepo pripravljena jed in zelo okusna. Redilne In zdravilne snovi v zelenjavi r Ocvrti cmoki. Dve žlici moke preprazi na koščku sirovega masla, potem zalij z malo mleka, da dobiš zelo gosto omako. Tej omaki primešaj kuhane sesekljane gnjati, dve v trdo kuhani in na kocke zre-zani jajci; po potrebi osoli in zmešaj. Oblikuj iz te zmesi majhne cmočke, jih povaljaj v raztepenem jajcu in drobtinah, nato jih na vroči masti ocvri. Daš s kako omako ali solato na mizo. Sirov kipnik. 10 dek sirovega masla raz-grej, dodaj toliko moke, da napraviš bolj redko in svetlo prežganje. Prežganje* zalij z osminko litra mleka, malo osoli in pusti, naj malo prevre, potem postavi na hladno. Ko se je shladilo, primešaj štiri rumenjake, 13 dek naribanega sira, malo popra in naposled še sneg štirih beljakov. Skledo pomaži s sirovim maslom, potresi z drobtinami in zlij pripravljeno testo noter, razravnaj in speci kipnik v precej vroči pečici. Pod skledo potresi malo soli, da ne poči. Kipnik zapeci zlatorumeno tako, da je znotraj še mehak. Pečenega daj takoj na mizo. Jajčna pogača. Mešaj v skledi dve jajci, šest dek sladkorja v prahu in šest dek sirovega masla. Potem primešaj 30 dek moke, zavitek pecilnega praška, četrt litra mrzlega mieka in malo soli. Testo dobro zmešaj in nato še stepi. Posodo za torto dobro pomaži in zlij noter testo, ga razravnaj in napolni s temle nadevom: 12 dek sirovega masla, 12 dek sladkorja v prahu, 18 dek moke ln eno pest zmletih orehov tako dolgo z rokami, da bo videti kakor ribana kaša ali pa če delaš testo za močnik. Ta nadev posuj po testu in zlatorumeno speci. Je toplo in tudi hladno enako dobro Cimtovi vetrci. Stepi sneg štirih beljakov. Ko je sneg trd, mu nalahko primešaj četrt kile sladkorja v prahu, četrt kile zmletih orehov, eno žlico cimta in žličico jedilne sode. Pomaži pekačo z voskom in nanjo pokla-daj kupčke ter jih speci v topli pečici, in sicer ko si že prenehala kuriti, da se bolj suše, kakor pa pečejo. Ko so pečeni iin hladni, jih poberi in shrani v zaprti posodi. Mrzli možgani v omaki. Telečje možgane operi, odstrani kolikor moreš kožice, nato jih položi v krop (kropu dodaj malo kisa in soli) in naj vro 15 minut. Nato možgane previdno vzemi iz kropa, jih položi na krožnik in naj se shlade. V s^edo položi oprane liste solate. Možgane zreži na tenke kose in jih zloži na liste 9olate. Kar se je pa pri rezanju možganov zdrobilo, pretlači skozi sito v skledo. K pretlačenim možganom primešaj malo gorčice, ščep soli in mešaje 10 dek olja. Eno vloženo zeleno papriko prav drobno sesekljaj, istotako en paradižnik in zelenega peteršilja. Papriko, paradižnik in peteršilj primešaj k omaki in mešaj dalje, da se malo zgosti. Nato polij omako po možganih in solati. Makaroni na italijanski način. Skuhaj pol kile makaronov. Kuhane ocedi, polij z mrzlo vodo in spet ocedi. Med tem ko se makaroni kuhajo, pa pripravi omako. Pet dek slanine prav drobno zreži in razbeli. Slanini dodaj pet dek sirovega masla in eno naribano čebulo. Ko čebula malo zarumeni, dodaj pet žlic paradižnikove mfzge, dve žlici belega vina, po okusu soli, ščep sladkorja in 10 dek zmletega pečenega ali kuhanega mesa. Ko je omaka malo povrela in so makaroni kuhani in ocejeni, polij omako po makaronih in daj hitro na mizo. Daš kot samostoino jed. Pečeni orehovi štmkljl. Iz diveh dek kva-sca po« ta vi v skodelici kvaseč. M'a6neaa mleka vzame* mailo manj kakor četrt litra. V toplo skledo pa stresi 30 delt moke, 10 dek sirovega masla, eno jajce in en rumenjak. Maslo dobro zmešaj - v moko. Nato prMeni vzhajani kvaseč in po potrebi še eno ali dve Slici mleka. Testo dobro umesi, da ni pretrdo ne premehko. Nato ga s prtičem pokrij in postavi na toplo, da vzhaja, kar tra ja priibMžno eno uro. Med tem pa pripravi nadev. Nadev: 25 koščkov kockastega 9'adkorja pomoči v vodo. Sladkor daj nato v kožico in ga praži, da porumeni. Nato zalij z osminiko litra mleka, primeža j 20 dek zmletih orehov (ali zmletega maka), malo naribane Simonove lupini-ee, malo stolčeoih žtbic, dmta i® vanilije ter lumn. vznajairo tesio teruto razvaijaj, pomaži z nadevom, zvij, položi na pomazano pekačo in speci. Daš toplo ali hladno na mizo. Jabolčni čaj je prav zdrav. Kako si ga pripraviš? Jabolka opereš in jih prav tanko olupiš. Olupke daš zvečer v pečico, ki pa ne sme biti vroča. Ko kuhaš jabolčni čaj, moraš olupke pustiti, da vrejo eno do dve minuti. Prgišče olupkov zadostuje za en liter vode. Jabolčni čaj ima izvrsten okus in je posebno primeren za bo.nike in otroke. Ker je mnogo hranilne vrednosti prav v olupkih in v tenki plasti pod njimi, ne smemo dati lupin v preveč vročo pečico, da se ne sežgo. Bodi še omenjeno, da jejmo jabolka z olupki vred. Caj iz jabolčnih olupkov ima okus po jabolkih, a le tedaj, če olupke koj uporabimo za čaj. Ce olupki dalje časa ležijo, izgubijo prijeten duh. Ocvrte tečje klubasice. Ostanke telečjega mesa (10 dek) zmelji na strojčku. V kožici razbeli dve deki sirovega masla, dodaj žiico moke in napravi svetlo prežganje. Prežganje zalij z mlekom, da dobiš precej gosto omako. Ko omaka prevre, dodaj zmleto meso, po okusu osoli, malo popopraj, dodaj zelenega sesekljanega peteršilja, malo naribane limo-nove lupinice in en rumenjak. Vse skupaj dobro zmešaj ter postavi na hladno. Iz te zmesi oblikuj drobne klobasice, jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah. Nato jih na vroči masti ocvri. Daš s solato in zme-šanim krompirjem za večerjo na mizo. Goveji zrezki v omaki. Goveje meso zreži na zrezke, potolči in osoli. V kozi razbeli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo, dodaj malo na kocke narezane slanine, malo timjana, košček lavorjevega lista in malo muškatnega cveta. Ko se je vse to malo po-pražilo, položi noter pripravljene zrezke in jih opeci po obeh plateh Nato prilij malo belega vina in malo vode (vsakega pol) ter zrezke duši do mehkega. Med dušenjem ne zalivaj zrezkov, ker' se mora sok podušiti. Ko so zrezki mehki, jih zloži v toplo skledo in pokrite postavi na kron. V sok pa posuj dve žlici moke in ko moka porumeni, za'ij sok z malo vode, da dobiš primerno gosto omako. Ko omaka prevre. jo odstavi in zamešaj v omako tri žlice kisle smetane, en rumenjak in od pol limone sok. Vse skuoaj dobro zmešaj in pretlači na zrezke skozi sito. Zraven daš dušen riž, krušne cmoke in slično. Praktični nasveti Da se pod, kadar ga ribaš, hitro posuši, posebno še pozimi, vi-ij v škaf, v katerem imaš vodo pripravljeno za ribanje, žlico sal-miaka. Sploh pa, kadar ribaš, ne polivaj preveč z vodo poda, ker od tega ne bo nič lepše poribano. Pač pa pri ribanju pogosto menjaj vodo, pa bo pod lepo bel. Pri ribanju imej tudi več suhih in čistih krp, da obrišeš, ko si pod že zribala in zbrisala, še s suhimi krpami. S tem mokroto hitreje osušiš. Aluminij najlepše očistiš z lesnim pepelom. Mokro krpo pomočiš v pepel, zdrgneš posodo in jo potem umiješ s toplo vodo. Da ostanejo gumijasti predmeti trpežnej-ši, jih večkrat namaži z glicerinom. Posebno je to priporočljivo za snežke in galoše, pa tudi za plašče na kolesih in druge slične predmete. Gumijaste cevi, ki jih uporabljamo za škropljenje vrta, je najboliše položiti za nekaj ur v glicerin, potem jih pa tako obesiš, da se glicerin odteče nazaj v posodo. Tako ga lahko drugič spet uporabiš. Cevi pa obesi tako, da bodo enakomerno visele in se tudi ne preveč stlačile Kdor ima stalno mrzle roke, naj vsako jutro z rokami telovadi in sicer tako, da iztegne obe roki skupaj na leve stran, potem r vis na desno, z rokami proti kolenom, da tako dela kroge. In to hitro kolikor se da. Tako telovadi vsaj 5 minut. S to telovadbo se prične kri hitreje pretekati in s tem se segrejejo roke. Poleg tega pa masiraj roke tudi vsak večer in zjutraj s segretim olivnim oljem. — Tudi če imaš mrzle noge, telovadi na ta način, seveda najprej z eno nogo, potem še z drugo Masiraj si noge tudi s segretim olivnim oljem, ker to pospeši krvni obtok Za smeh In kratek čas Kadar gre Zora z Muki jem na sprehod nerad se pes lovi za njo. Da laže bi naprej hitela, okrog vratu si osa ie dpi a. prelepo krzno jo krasi... skopuh do konca Skopuh Grabež je zbolel. Ker mu je postajalo vse hujše, je poklical zdravnika. Ta ga je preiskal in mu rekel: »Takoj morate v bolnišnico. Zdravljenje bo trajalo dalje časa, toda ozdraveli boste.« Grabež: »Koliko stane bolnišnica?« Zdravnik: »To pa bo precej drago, ker boste morali dalje časa ostati v njej.« Grabež: »Hm, potem pa je pogreb cenejši.« sovražnik metel »Sram vas bodi«, pravi Jurček prodajalcu metel, »ker prodajate mamicam metle, da nas lahko z njimi pretepajo...« bog je vse ustvarit; Sinko: »Mamica, ali je res, da je Bog ustv»» ril vse, kar je na svetu?« Mati: »Seveda.« Sinko: »Tudi našo teto Spelo?* Mati: »Tudi.« _ Sinko: »No, ko jo je napravil, se je gotov« silno smejal „..« DOMOVINA št. 1. STRAN u T RAZLIKA V neki. ubožni župniji sreča kmet župnika, ki je jahal konja. Bil je zanimiv prizor. Župnik je bil zelo suh, konj pa dobro rejen. Kmet se je zasmejal: »Kako to, gospod župnik, da imate konja tako rejenega, sami ste pa tako suhi?« »Nič čudnega«, je odgovoril župnik. »Konja krmim sam, mene pa župljani...« RED MORA BITI Podravnatelj: »Cujte gospod, v urad ne smefe hoditi neobriti. Kaj bo pa rekel gospod ravnatelj!« Uradnik: »Oprostite, brado si bom pustil rasti...« Podravnatelj: »Doma lahko delate kar hočete, v službo pa morate hoditi gladko obriti.« OOI ICEN PES Ferjan. »ho, kako se je izkazal tvoj volč-Jak ob vlomu?« Fabjan' »Sijajno! Skril se je v svojo ko-čico, da ga ne bi vlomilci ukradli, kajti on dobro ve, koliko je vreden ...« UGANILI SO JO Trije skopuhi sedijo v cerkvi Mežnar zvon-klja s puščico. Skopuhi ga prepadeni gledajo. Tedaj se eden hitro domisli: Na licu mesta se onesvesti in njegova tovariša ga odneseta iz cerkve TALENT ZA FILM Dušan: »Po čem sklepate, gospa, da imate talent za film?« Vera: »Zadnjo nedeljo sem se že četrtič ločila.« BOJI SE ZOBNEGA ZDRAVNIKA Ivanček: »Oh, očka, tako se bojim zobnega zdravnika!« Oče: »Zakaj se bojiš? Saj nič ne boli. Sedeš na stol in že je zob zunaj.« Ivanček: »Ali si si ti že dal izdreti kak zob, očka?« Oče: »Oh, že čez sto.« POZNA SAM SEBE Pankracij: »Povedal ti bom, kakšen človek si.« Servacij: »Varuj se, ker te bom sicer tožil zaradi razžaljenja časti.« MOŽEV ODGOVOR Žena: »Ali je res, da spadajo tudi mačke med zveri?« Mož: »Da, draga mucka...« RAZLIKA Stric: »Jurček, kako imenujemo človeka, ki govori neresnico?« Jurček: »Lažnivca!« Stric: »A tistega, ki govori resnico?« Jurček: »Osla!« NIKAKOR NI PRAV PRSTAN MENDA NI ZLAT Urša: »Naše stanovanje ima tako tanke stene, da vsi stanovalci slišijo, kar se pogovarjamo.« Neža: »Dozidajte še eno vrsto opeke, pa boste brez skrbi.« Urša: »Bi, toda ne bi mogli mi poslušati, kar oni govorijo...« V STAREM GRADU Vodnik: »A tu, gospodje, vidite sobo, kjer je bil kralj umorjen.« Tujec: »Cujte, prejšnji teden ste mi pa kazali drugo sobo.« Vodnik: »Da, toda tisto sobo zdaj baš slikajo ...« NEDELJSKI LOVEC Lovec Pokora vzame svojega petletnega sinčka s seboj na lov. Ko oče že nekajkrat ustreli, a nič ne zadene, vpraša sinček: »Očka, kolikokrat je pa treba ustreliti, da se zadene en zajec?« SKOPUH Gašper: »Zakaj si tako slabe volje, prijatelj?« Melhijor: »Danes sem zadel glavni dobitek v loteriji. Toda pomisli: kupil sem dve srečki in zdaj me jezi, da nisem prihranil denarja za ono srečko, ki ni zadela « STOKANJE Gospa se je vrnila s počitnic in vprašala služkinjo: »No, Micka, ali je moj mož zelo hrepenel po meni?« »Da-a,« ie odvrnila dekla, »zlasti zadnje dni sem ga pogosto slišala, kako je stokal.« Gašper: »Koliko je stal tvoj prstan?« Melhijor: »Deset dinarjev. Mislim pa, da ni zlat...« V REDU »Ali ste se točno držali mojih navodil od prejšnjega tedna? Tri praške na dan pred jedjo in zvečer kozarec konjaka .. « »Seveda sem se jih držal, kolikor se je dalo. S praški sem nekoliko v zaostanku, zato sem pa s konjakom za šest tednov naprej.« ZDRAVNIŠKA PLAČA Dva zdravnika se pogovarjata. Prvi pravi: »Nikakor ne morem od svojih bolnikov dobiti plačila.« » Drugi: »Potem sem jaz v tem oziru srečnejši, zakaj vedno sem imel take bolnike, katerih nasledniki so bili imoviti...« ČUDNO JE TO Potnik iv letalu). "Kaj, naa bei^ijo leti* mo? To ni mogoče, saj je v mojem zemljevid du Belgija označena z rumeno barvo...« POSLEDNJE SREDSTVO »Svoje_ starosti nočete povedati?« vzklik« ne sodnik priči. »Paznik, pokličite sodnega cenilca!« SAMOGOVOR Mojster je bil s svojim učencem zelc ne-zadovoljen. »Ves dan jesti že znaš Toda če pride de* lo, se izmažeš Lenoba si in boš ostal vse življenje. . Kaj? Zdaj še gledaš skozi okno in me sploh ne poslušaš?« »Pač, moister. Samo mislil sem. da se pogovarjate sami s seboj. SAMO MALO PROSTOPA »Draga gospodična Spelca. maict prostora boste že našli zame v svojem srcu ...« STRAN 16 domovina St 1. Radio Liubliana od 9. do 16. januarja * Nedelja, 9 januarja: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Koncert božičnih pesmi (Gregorčev pihalni kvartet). — 9.00: Das, poročila, spored — 9 15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr Velko Fajdiga). — 10.00: Koncert lahke glasbe (Cimermanov kvartet in plošče).— 11.00: Otroška ura: Hadži-bradži ai njegov balon (vodila bo Vida Juvanova). — 11.30: Akademski pevski kvintet. —12.00: Koncert Gregorčevih skladb (sodelovali bo-io radijski orkester in Akademski pevski svintet). — 13.00: Čas. vreme, poročila, spored. — 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče ^plošče po željah). — 16.00: Božične pesmi >o pel komorni zbor delno s spremljevanjem radijskega orkestra. — 17.00: Kmetijska ura: — 17.30: Za kratek čas (sodelovali bodo Kvartet mandolin, tercet Stritarjevih, profesor Marjan Lipovšek in plošče). — 19.00: las, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Slovenska ara: a.) Nekaj slovenskih skladb (plošče); 3.) Ob zori naše zgodovine (dr. Josip Mal). — 20'.30: Slovenska glasba (sodelovali bodo Milena Štrukelj-Verbičeva, prof. Lipovšek in ~adiiski orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Valčkova ura (plošče). Ponedeljek, 10, januarja: 12.00: Pisana trata (plošče). _ 12.45: Vreme, poročila—13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.20: Mojstri plesne glasbe (plošče). — 14.15: Vreme, borza. — 18.00: Zdravstvena ura: Preprečevanje kužnih bolezni (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Po domače (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Notranjske (dr. Marjan Marolt). — 19.00: Čas, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19 50: Zanimivosti. — 20.00: Spomini na Johanna Straussa (plošče). — 20.15: Rezervirano za prenos. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored —22.15: Lahka glasba: Šra-mel-kvartet učiteljskih abiturientov. Torek, 11. januarja: 11.00: Šolska ura: Ja-ponsKa in Japonci (Marija Tsuneko-Skuško-vaj. — 12.00: Reproduciran koncert na wur-liških orgiah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.20: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. ■— 14.1o: Vreme, borza. — 18.00: Klavirski koncert štiriročno (igrala bosta Herta Seifertova in Gojmir Demšar). — 18.40: Svetovni vpliv židovsiva (Fran Terseglav). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Narodne pesmi (pel bo kvartet »Fantje na vasi«). _ 20.45: Paul Dukas: Črnošolec, simfonična pesnitev (plošče). — 21.00: Golovin-Leskovic: Odlomki iz operete »Heltea« (izvajali bodo člani gledališča in sicer Maša Slavčeva, Alda Nollijeva, Janko in Gorski). _ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Sreda, 12. januarja: 12.00: Kmečka godba, kmečki ples (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored. obvestila.--13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.15: Vreme, borza. — 18.00: Mladinska ura: Januar v naravi (Miroslav Zor). — 18.20: Med igračami (plošče) — 18.40: Razširjenje pokojninskega zavarovanja (Rudolf Smersu). — 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.35: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — 20.50: Nacionalno predavanje. — 21.10: Nadaljevanje prenosa z Dunaja. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester). Četrtek, 13. januarja: 12 00: Uvertire (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. _ 13.20: Odlomki iz filmov (plošče). — 14.15: Vreme. borza.--18.00: Pestri zvoki (radijski orkester). — 18.40- Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvesti- Brezplačesa pouk v igranju! MU1NEL « iiKKOi.lt klavirske harmonike od Din 480. Zahtevajte brezplačen katalog! MARIBOR ŠT. 104 la. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Harmoniko bo igral Rudolf Pilih. — 20.40: Operni spevi in na-pevi (sodelovala bosta Sonja Ivančič in radijski orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). Petek, 14. januarja: 11.00: Šolska ura: Kitajska in Kitajci — dialog (Ferdo Thurnher in Miroslav Zor). — 12.00: Pri južnih Slovanih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.20: Na slovanskem severu (plošče). — 14.15: Vreme, borza. — 18.00: Ženska ura (Emi Oražmova). — 18.20: Pesmice iz Pariza (plošče). — 13.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. _ 19.50: Zanimivosti o izseljencih. _ 20.00: Prenos koncerta Glasbene Matice iz Maribora (koncert Adamičevih in Foersterjevih skladb). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 15. januarja: 12.00: Pisana zmes veselih reči (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila— 13.20: Pisana zmes veselih reči (plošče). — 14.00: Vreme. —18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Varujmo naravo (dr. Valter Bohinec). — 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. _ 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). _ 20.30: Sem prekleta mušica, Brencelj mi reko; sem značaja hudega, želo 'mam ostro (zabaven im. zelo poučen prerez A^šovčevega »Brencelj-na« iz let 1869. do 1880.: za pisan večer priredil Niko Kuret). _ 22.00: Čas, vreme, poročila. snored. — 22.15: Prenos plesne glasbe s Slovanskega večera na Taboru. LUDVIK XIV. Ludvik XIV. je bil zelo praznoveren in je klical k sebi vse mogoče preroke in podobne ljudi, ki žive od ljudske neumnosti. Med temi njegovimi svetovalci je bil tudi neki prebrisani prerok ki so se mu napovedi iz zvezd večkrat uresničile. Tega človeka se je začel krali bati, ker je bil prepričan, da ga bo, če mu ne izpolni vseh želja, ki so bile od dne do dne večje, začaral in se mu bo zaradi tega kaj hudega primerilo. Zato je naročil svojim slugam, naj preroka vržejo v vodnjak, toda šele potem, ko ga bo vprašal, kdaj bo on, kralj, umrl. »Umrli boste tri dni za menoj.« je odvrnil prerok na kraljevo vprašanje. Kralj se je prestrašil, odhitel iz sobe in naročil slugam, naj ne skrivijo preroku niti lasu. In odtlej je gledal nanj kakor na pun-čico svojega očesa. V REDU Upnik: »Gospod, ne utegnem vsak dan z ■ računi tekati za vami.« Dolžnik: »Ali bi bil petek za vas primeren dan?« Upnik: »Da!« Dolžnik: »Pa prihajajte vsak petek!« TO SE JI LE ZDI Mož je kupil ženi za god uhane, v katerih sta bila vdelana dva bisera. Njej sta se bisera zdela premajhna. Nevoljna se je ogledovala v ogledalu: »Tale tvoja biserčka sta pa res premajhna.« Mož pa je zagodrnjal v opravičilo: »To se ti le tako zdi, ker so tvoja ušesa prevelika.« Mali o s l a s I JESEN _ ZIMA — OSTANKI mariborski!) tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija R z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhen-tov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo Paket serija T z vsebino 4 m Cisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih. Pri naroČilu prosim navedite barvo. Vsak paket Din 128.- Reklamni paket serija K. vsebina 20 -25 m boljšega flaneia za moško, žensko in otročje perilo v najlepši sestavi, paket Din 136. Dalje specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m l.a barhentov za ženske obleke, bluze, in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko moško in otročje perilo za izjemno ceno Din 150. Paket serija »Z« zvseblno 3 —3.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer: Z št. 1 Din 130.—; Z št. 2 Din 160.—; Z št. 3 Din 250.—; zadnji l.a kaingarn. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih piime-ren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalniei »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago: HRANILNE KNJIŽICE tudi podeželske 3°'u obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov, vrednostne papirje, stalno kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu. Izposiujem vse bančne in blagovne posle, nakup in prodajo premičnin in nepremičnin: blago hiše. vile. parcele itd — A L. PLANINŠEK, trg ag. za bančne posle, Ljubljana, Beethovnova ul 14.'I. Telefon 35-10. PRODAM POSESTVO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM. Redi se do 15 glav živine. Sadovnjaki. Pri banovinski cesti, dve minuti od farne cerkve. — Pavšek Pavla, pošta Moravče, Peče štev. 16. MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1938 želijo vsem cenjenim odjemalcem Slavko Senčar (Mala Nedelja), Ciril Senčar (Ljutomer) in Metod Senčar (Štrigova). Trgovine mešanega blaga. Nakupovanje jajc, masla, svinjskih kož, vinskega kamna, fižola in drugih poljskih pridelkov. Stalna zamenjava ripsa. solnčnic in bučnic za prvovrstno olje. Zaloga voščenih sveč za svečnico. Priporočamo, da skozi vse leto 1938. kupujete vse potrebščine v Senčarjevih trgovinah, ker boste vedno najbolje postrežem. IlOVflST! ST2 DJII 40*50 »V tU .JUG &ukar-uia Pran Švicar rtro}. Dobra kvarteta, le© k r o m i r a n ofcrov 8 pl>