Leto LIX. Številko 240.
o unMini v petek Ii. oMtbro 19ZE.
Cena Bin 1*59
4* •»* FOpcitB«, u*zes**i —«alf im ^ntilia. — ionraU; do 30 petit i 2 D. do 100 vrsi
SU 50 p, vetji insesÄt. petit »ista 4 O; notice, poslano, ixjave. icklame, preklici beseda 2 O. — Popust po dogo t*?ru. — utseratai davek p ose bet. — „Blovaaskl Narod* velja letno v Jugoslavtj 240 D, za inozemstvo 420 D
Opramtatvo; Knailova ulica 5, pritličja,   — Telefon stet 304.
Oraoulstvo  Knallova ali ca ši. 5, i. nadstropje   — Telefon ste v. 34
HT      Poštnina plačana v gotovini.
Nove vlade v Srednji Evropi
Pretekli tedni so bili za Srednjo Evropo prava perijoda vladnih kriz in sprememb. Poleg Jugoslavije sta imeli kratki vladni krizi tudi Madžarska in Avstrija, novo vlado in ž njo docela •ov režim pa je dobila Češkoslovaška, kjer je sprememba vsekakor najvažnejša in najdalekosežnejša. V Jugoslaviji in Madžarski sta ostali na krmilu Stari vlad, dočim je bila avstrijska vlada U deloma renovirana, a ta baš na takih mestih in s takimi osebami, da moremo tudi v Avstriji govoriti o novem kurzu.
O oživljeni vladi g. Uzunoviča smo *e ponovno govorili. Pomen ja samo podaljšanje dosedanjega brezplodnega In žalostnega provizorja. Razočarani so bili oni, ki so pričakovali, da bo kriza prinesla vsaj neznatno spremembo na boljše; da bo pomenila vsaj mal korak k razjasnjen ju naše zamotane situacije. Vse je ostalo pri starem in tudi če vstopi v vlado še Jugoslovanski klub, razmer^ s tem ne bodo nič zbolišane, ampak prej še poslabšane. Mesto dveh bi bili v vladi potem tHje činitelji, ki bi vlekli državni voz vsaK v svojo smer in ga s tem le še bolj razmajali.
Vlada grofa Bethlena na Madžarskem je vlada manjšine. Drži se s pomočjo ječ in bajonetov in s pomočjo rafinirano prikrojenega, skrajno nedemokratičnega vollnega reda, ki je danes najreakcijonamejši v vsej Evrop*. Opozicija je brez moči in se, enako kakor v Italiji, ne more ganiti. Zato ;e blo jasno, da je bila nedavno podana demisija Bethlenovega kabineta le formalnega značaja. Kriza tudi res nI vzbudila nikakega zanimanja in nikdo ni bi presenečen, ko je bila znova imenovana vsa stara vlada. Ni pa dvoma, da bo val demokracije prej ali slej zajel tudi Mdžarsko in pometel z oligarhijo plemstva ki kapitala. Mi kot sosedje moremo le želeti, da se ta neizbežni preokret izvrši s čim manjšimi pretresljaji.
Drugačna je situacija v Avstriji Demokrat zem in avtonomizem sta tam izvedena do skrajnih konsekvenc; rodila pa sta tudi vse zle sadove, ki le prerade spremljajo demokratično vladavino povsod tam, kjer ljudje še niso docela dozoreli za njo in se ne zavedajo, da demokracija ne pomeni samo pravic, temveč nalaga tudi ve'ike in težke dolžnosti. Tako vidimo tudi v Avstriji, da se le politična korupcija razpasla do skrajnosti in da prav nič ne zaostaja za našo ali pa jo celo prekaša. Politika in lnrpČTia sta tesno prepleteni. Skoro vsi vodilni politiki z ministri vred so bili zapleteni v razne dvomljive borzne in druge finančne šnekulactje, in to ne glede na stranke. Razmeroma na najboljšem so v tem pogledu socijalisti. S'cer to morda ni toliko zasluga njihovh moralnih načel, kakor posledica dejstva, da so že dolga leta _v opoziciji in zato daleč od korita. Umevno pa je, da sedaj situacijo izrabita jo do skrajnosti in vehementno napadajo zlasti klerikalce, ki so naibolj kompromitirani. Znana afera s Centralno banko je dala povod za obsežne preiskave, ki so razkrile oravo gnojnico korupcije in kompromitirale celo vrsto rodbin politikov. Položaj vlade je postal zato tako labilen, da jo Je moral zdrušiti najmanjši vihar.
In   vihar je prišel v obliki uradniških zahtev po zboljšanju plač, podkrepljenih z ultimativn:mi grožnjami s štrajkom.    Ramkova    vlada j«» padla. Kot njegov naslednik je prišel po soglasnem mnenju v poštev le nekdanji kancelar Seipel, ki velia kot mož železnih, a čistih rok. Včeraj je bila nova Seiplova vlada sestavljena. Tvorita j jo sicer dosedanji koalicijski  stranki, j krščanski socijalci in velenemci, a na ; čelo sta ji stop:la   dva   najuglednejša j poiitka, Seipel in Dingnofer, ki sta si | stavila za nalogo. izčMiti avgijev hlev, ločiti poetiko od kšefta, odpraviti iz-rodke dežeiskega avtonomizma in priboriti centralni vladi zopet večjo avtoriteto. Ali se jima bo to posrečilo, bo pokazala še le bodočnost.
Najdalekosežnejša te vladna sprememba na Češkoslovaškem, kjer so prvič v vladi zastopani tudi Nemci. Zgodovinske in interesne diference so še vedno tako velike, da te nujno tr:ba računati s SreviTn'rni nesonrazunr m rudi s krizami. Zgodovinski razvoj bo pokazal, ali so stanovski in gospodarski razlngi že dovolj močn\ či prevladalo politične m narodne motive.
ZA POPLAVLJENCE!
Notranjepolitični konglomerat
Borba za finančni odbor« — Radikali se ne morejo zediniti o kandidatih. — Pašič kot edina nada srbijanskega prebivalstva. — Nejasen položaj SLS. — Bolezen treh predsednikov«
— Beograd, 21. oktobra. Zanima* nje političnih krogov je danes osredo* točeno na sejo Narodne skupščine, na kateri bo prečitan kraljev ukaz o otvo* ritvi rednega jesenskega zasedanja. Po prečitanem kraljevem ukazu bo Na« rodna skupščina izvolila novi finančni odbor. O teh volitvah se vrše v vseh klubih živahne debate in se postavljajo tl kandidati. Jugoslovenski klub je imes noval kot svoja kandidata posl. Smo« deja in Pušenjaka. Samostojni de* mokratje so določili kot kandidate po« I slance Svetislava Popoviča. Demetro* I viča in Pivka.Klub demokratske zajed« niče nastopi pri volitvah iz matematičs nih razlogov razdeljeno.
Radikalni klub do danes opoldne te ni sklical seje, da bi določil svoje kandidate za finačni odbor. To dejstvo se zopet navaja kot dokaz, da obsto* jajo v radikalni stranki zelo težka ne* soglasja, da ni mogoče postaviti soglas* no niti kandidatov za parlamentarne odbore.
List: objavljajo članek, ki ga je napisal znani radikalni poslanec in pri« jatelj Nikole Pašiča Miljutin Drago* vič. Posl. Dragovič pozdravlja Pašičev povratek v Beograd in konstatira, da se razširja med narodom splošen obup, ker da upropašča nered celokupno dr« žavo. V zadnjih štirih mesecih, ko je bil Pašič odsoten, so zadele narod raz* ne težke nezgode in nesreče. Vsi pravi
rodoljubi so v skrbeh. Narod željno pričakuje nastopa Nikole Pašiča, o ka* terem je prepričan, da mu bo noma* gal.
V zelo zanimivem položaju se nahajajo klerikalci. Gotovo je. da se vrše med odposlanci obeh vladnih strank in dr. Korošcem neobvezni razgovori o sodelovanju SLS v vladi Tekom današnjega dopoldneva se je razširila vest, da so pogajanja že tako da'ec uspela, da so že določeni pogoji sodelovanja. Kako nejasen pa je položaj s klerikalci, je najboljše razvidno iz dejstva, da so radikali odklonili njihovo zahtevo po podpredsedniškem mestu v Narodni skupščini in da vzdržuje dr. Korošec še vedno stike z v< di elji opozicije. V tem oziru ie vzbudio veliko pozornost dejstvo da je danes dr. Korošec osebno sklical za popoldne sejo šefov ožje opoz.cije
Za položaj vlade in razmer v Narodni skupščini je sila značilno dejstvo, da so danes bolni kar po vrsi Nik^la Pašič. predsednik narodnoradikaint stranke, Nikola Uzunovič. predsednik vlade, in Marko Trifkov.č. predsednik Narodne skupščine. Nih.e ne veruje, da bi šlo za resnično obolenje, temveč se splošno smaira, da je bolezen le firma, pod katero naj se zavlečejo nujne odlogu ve, ki postajajo aktualne z otvoritvijo s» up-ščinskega zasedanja in s povratkom Nikole Pašiča.
Odmevi manifesta velekapita a
Odobravanje v Angliji, rezerviranost v Franciji, odklonitev v
Italiji in Ameriki
— London, 21. oktobra. Listo objavljajo gospodarski manifest, ki ga je podpisalo 181 bančnikov in Industrijcev iz vseh držav Evrope tn Severne Amer.ke. Značilno je, da je bil manifest objavljen v dnen, ko zajeda v Londonu britanska državna konferenca. Liberalno časopisje je prepričano, da? bo manifest pojačal položaj liberalcev. I Glasilo Lloyd üeorgea «Daily Chronicl^6 piše, da so angleški pristaši svobodne trgovine prav zadovoljni s po-kretom proti tarifnim mejam V borbo za to svobodo so stopili prvi ljudje Evrope. Glasilo angleške delavske stranke «Daily Herald» naglasa, kako je politika Mac Do-nalda privedla do Locarna, manifest pa predstavlja poskus kapitalizma, da s pomočjo centralizacije evropske produkcije in trgovine zagospoduje nad celokupnim gospodarstvom ter ga postavi pod kontrolo male toda vsemogočne skupine bančnikov.
— Newyork. 21. oktobra. Listi ne pripisujejo gospodarskemu manifestu posebne važnosti. Neki vodilni bančnik smatra, da je manifest zbirka lepih misli In skromnih
želj. Trdi se, da se je misel gospodarskega manifesta porodila pomladi v angleških bančnih krogih Predsednik Coolidge je opozoril ameriške bančne kroge, da obstojajo globoke razkke med metodami in ct-lji carinskih sistemov evropskih držav tn carinskim sestavom severoameriškrh držav Po njegovem mnenju je manifest interna zadeva Evrope.
— Par z, 21 oktobra. Listi ne prikrivajo svojega nezaupanja glede praktičnsn posledic gospodarskega manifesta Listi povdariajo, da ima spomenica posebno veljavo za Združene države, kj so najbolj protekcijoni^tična država na svetu. Z zadoščenjem pa ugotavljajo, da manifest ol naperjen prot? versaillski pogodbi.
— Rim. 21. oktobra. FaSistovska Usta «Tevere» in «Lavoro d* Italfa» naglašata, da stremi mednarodna financa k gospodarskemu zasuJnienju malih fn nerazvitih narodov. Službena »Tribuna« pa piše v uvod* nem člankj da b: izpolnitev zahtev manifesta privedla do ustanovitve Združenih držav Evrope Manifest mednarodne finance bo treba temeljito revidirati.
Vprašanje vstopa SLS odloženo
SkuDČčtnslca ceia i
— Beograd, 21. oktobra. Danes opoldne je izjavil Stjepan Radič novinarjem, da ostane v Beogradu do petka zvečer. Stjepana Radiča zanima sestava finančnega odbora, ki bo izvoljen na jutrišnji seji Narodne skupščine. «Nerodno je samo to, da se je 2:. Uzunovič prehladil in da je obolel.* Rad č je nato izjavi novinarjem na vpraianje, kaj je z vs opom SLS v vlado: «'lo vprašanje bo sedaj malo obloženo. Ce bi se govorlo o vstopu SLS v vlado, bi javnost dobila vtis, kakor da gre za novo vladno kr zo, kar pa je sedaj izključeno. Radi tega je bilo vprašanje vstopa SLS v vlado odloženo na poznejš? čas.»
Opoldne se je vrnil iz Topole kurir vlade, ki je prinesel kraljev ukaz o otvoritvi rednega jesenskega zasedanja Narodne skupščine. Po konferenc s predsednikom vlade Nikolo Uzunovičem e izjavil podpredsednik skupš ine dr. Su-botič, da bo sklical skupščinsko sejo za petek ob 11. dopoldne.
Zveza jugoslovenskih mest
— Beograd, 21. otkobra. Dr. Kosta Ku-manudi, predsednik beogradske občine, bo v kratkem v sporazumu z ostalimi večjimi mesti naše države sklical ustanovno skupščino Saveza iugoslovenskih mest. Savez bo predvsem skušal doseči večje posojilo, kt se bo po gotovem ključu razdelilo na včlanjena mesta za zgradbo stanovanj in kritje drugih komunalnih investicij.
Sklepi škofovske konference
— Zagreb. 21. oktobra. Včeraj je bila zaključena gdnevna konferenca jugosloven-j skega katoliškega episkopata. Na dnevnem redu konference so bila vsa aktualna vprašanja katoličanov v Jugoslaviji. Škofje so sprejeli resolucijo, v kateri izražajo svojo nezadovoljnost z rešitvijo in izvajanjem ag-I rarne reforme v Dalmaciji in v ostalih kra-j iih države nad cerkvenim premoženjem. V ! drug' točki se zavzemajo za zaščito katoli-
• škega veronauka v šolah, ki je baie ogrožen. V posebni točki protestirajo proti favoriziranju staTokatolikov in proti sežiganju mrličev, ki se v zadnjem času zelo propagira. Nadalje obsojajo rugoslovenski Škofje nemoralno modo in nošjo ter odklanjajo tudi neke nemoralne plese, ki da povzročajo podivjanost mladine. Resolucija vsebuje tudi obtožbe na račun pravoslavnih svečenikov, ki nastopaio baje z državno po-
I močjo proti katoliškim duhovnikom. Na ; koncu zahtevajo slovenski škofje, naj W se
• proračun ministrstva za vere v Interesu verskih ustanov povečal.
ZLATA VALUTA V BELGIJI
— Braaelj. 20. oktobra. Finančno ministrstvo j« končalo prijave za valutno reformo, kJ bo Se to leto izvedena. Belgijski frank bo postavljen na zlato pariteto ta sicer na ta način, da bo vdenost papirnatega franka predstavljala sedmi del njegove predvojne vrednosti. Lani je bil storjen enak poizkus, ki pa ni nspel, ker ni mogla belgijska vlada pravočasno najeti posojila v inozemstvu, ki naj omogoči stabilizacijo valute. Sedaj je to posojilo v znesku 70 milijonov dolarjev zaključeno.
Novo avstrijslM vlada in njen program
— Dunaj, 21. oktobra. Parlament »e izvolil novo dr. Seiplovo vlado z mnogo večjo večino kakor prejšnjo. Za dr. Seiplov kabinet so glasovale vse dosedanje vladne stranke, krščanski socijalci in Velenemci ter poljedelska stranka. Od 165 poslancev glasovalo 91 za vlado, 59 socijalnih demokratov pa je glasovalo proti. Po običajnih volilnih form 'nostih in po zaobljubi novih ministrov je povzel besedo dr Seipl, ki je razvijal svoj program. Smeri vladnega dela ostanejo neizpremenjene, toda praktična vporaba in izvedba bo drugačna. Konec kontrole Društva narodov ne pomeni olajšave, marveč še težjo odgovornost. Finančni politika se bo držala naslednjih pravcev: • ravnovesje državnega proračuna 3 pomočjo , varčevanja, pobijanje deficitnega gospodar-I stva v državnih obratih, znižanje davčnib bremen ter črtanje nepotrebnih izdatkov. Dr. Seipl je napovedal, da bo nova vlada takoj začela pogajanja z uradniškimi organizacijami. Parlamentu bodo predloženi razni socijalno - politični zikoni. Presdenik vlade je dalje napovedal, da bo prekinil z dosedanjim običajem političnih intervencij v korist poedinih osebnosti ali podjetij. Ce
parlament ne bo uiogei delati • bo met a i umakniti boljšemu.
Poslanec opozicij*;,   tocijaliii ieuiukr.*t Seitz je napadel vlado ter zahteval, da uio ra parlament sprejeti zakon o starostnem la invalidnem zavarovanju, aicer bi bilo boljt*. da se razpusti. Nato je posl. Seitz kritizir;:i Velenemce ter jim očital, 'da žive -amo **i milosti krščanskih eocijaicev.   Ce hočt? d t Seipel resno razčistiti vlado in driavn«* un de potem mora pozvati vse stranke nn delovanje. Le na ta način bo mogoče preprečiti, da bi v bodoče Narodna banka m Poštna hranilnica sodelovali z bankami. K« žive od umazanih borznih kupčij. Parlam«mi naj enkrat za vselej obsodi neocdnt *i^lt-rii deželnega glavarja Rintelena.
Nova avstrijska vlada je sestavljena ba stopno: kancler dr. Seipl (kršč. soc.), njc gov namestnik in justič. minister dr. Din .< holer (velenemec).    finančni    minister .1 Kienböck   (k.   *.).     prosvetno ministrstva Schmitz (k. s.).    vojni  minister Vaugoin (k. s.), poljedelstvo Thaler (k. s.), «ocijnln: uprava dr. Resch (k. 9.), trgovina fn toda stri.w dr. Seh'örfl (velenemec).
Položaj v rudarski stavki
— London, 20. oktobra. Zo uradnih poročilih znaša število rudarjev, ki so danes delali v rudnikih, 219.000, t. j. za 17.000 manj, kot so navajala zadnja poročila. Zmanjšanje števila izvira odtod, ker je pro^ paganda generalnega tajnika Cooka postala bolj živahna
— London. 20. oktobra. Radi sklepa iz-vrševalnega odbora rudarske zveze, da se prične živahna propaganda za nadaljevanje stavke, je pričakovati, da se število dela* voljnih rudarjev prihodnji teden zniža. Glavna borba se bo vršila v midlandskih rudnikih, kjer dela sorazmerno največ ru» darjev. V Notringhampshireu je sklenila krajevna rudarska organizacija nadaljeva* nje stavke z nad 14.000 glasovi proti manj kot 3000. Ta sklep nima tolike važnosti, ker znaša število organiziranih rudarjev nad 55.000, od katerih že 35.000 dela in katerim se ni dovolilo glasovati, ista situacija jc rudi v več drugih rudarskih okrajih.
Tatovi in vlomilci na delu
Medli siedovi za napadalci na poštne amoulance. — Številni vlomi na deželi. —   Po-rečen   vlom   v   Hranilnico v Mengšu.
Kriminalni organi in detektivi ljubljanskega policijskega ravnateljstva, kakor tudi žandarmerija v 'zvezi z železniško policijo intenzivno zasledujejo vsako gibanje sumljivih oseb, in premotrivajo vsak indicij, ki bi pokazal prave smeri na oba napadalca, ki sta pred nedavnim časom napadla poštn> i'mbulancni voz med postajama Škofeljea in Smarje-Sap na dolenjski progi. Napadi na ambulance so na dnevnem redu tudi na hrvatskih progah, kjer so te dni prijeli dve železniški >podgani<. Gre najbrže za organizirano tolpo pravih roparskih banditov ua vlake.
Iz Zagreba prihaja sedaj zanimivo obvestilo o aretaciji drznega napadalca na ambulance, ki je rodom Ribničan. Zadnji čas so bile v vlakih velike in pogoste tatvine. Zagrebška direkcija je odredila detektive, da spremljajo vsak vlak od postaje do postaje.    Pred dvema dnevoma sta detektiva Veric  in  Dunoborir  spremljala ljubljanski brzovlak iz Zagreba proti Beogradu. Opazovala sta vsako gibanje potnikov, zlasti sumljivih eksistenc. Na postaji v Sunji sta naenkrat zapazila, da je v trenutku, ko se je vlak začel premikati, skočil na poštni voz neznan in sumljiv Človek. Detekt. sta takoj odšla skozi ostale vozove proti poštni am-hulanci, toda tam nista našla nikogar. Detektiv VeriČ se je spomnil na krov in se povspel z največjo nevarnostjo   na streho vagona, da pogleda, če f«e morda ne skriva kdo na strehi. Zapazil je, da leži na krovu mlad Človek. Ko je brzovlak postal na postaji v Slavonski Dubici, sta detektiva opozorila železničarje na bandita na krovu. Železničarji so poštni voz od vseh strani obkolili, detektiva   pa   sta  splezala  na krov ter mladeniča potegnila doli. Med zaslišanjem je aretiranec izjavil, da se piše Josip Arko in da je leta 1910. rojen v Ribnici, srez Kočevje. Na vprašanje, kaj je delal na krovu, je izjavil, da se je hotel odpeljati samo nekaj postaj dalje, ker ni imel denarja za vozni listek. Aretacija se je drugače izvršila na prav filmski način.
Ljubljanski kriminalni oddelek se zelo interesira za podrobnosti te aretacije in za aretirančevo sliko, kajti v kriminalni razvidu ici so zabeleženi razni tipi z imenom Arko.
Po deželi se na jesen množe tatvine in drzni vlomi. Z Rakeka smo dopoldne prejeli kratko poročilo o drznem vlomu, pri katerem je vlomilec dobil v roke precej obilen
plen. Premeten \lomilec, ki je moral poznati domače razmere, je včerai v vasi Ja kovcu pri Planini poselil hišo posestnik:« Kobala. Vlomilec je vdrl v zaklenjeno sot>* ter v času od 15. do 1C, ko ni bilo nikog.n doma, odnesel iz omare 7400 Din gotovim-
V  Kamniški  okolici  4<- bilo izvTMjm. i več ta vin. V tamošnji okolici s-e klati nekü ženščina, ki se izdaja za šiviljo, a je izut jena žeparica in tatica. Ver kmetom in km t ticam je odnesla okoli 10.000 Din denarja Išče samo deuar. Jo to neka Hrvatica, ki enkrat   izdaja za »Micko<:.    drugič pa %n >Francko<, zasledovanju pa se tako ?pretn> izmika, da je aoslej niso mogli prijeti.
Iz Mengša nam danes dopoldne a\-Ijajo o velikem vlomu v tamošnjo Hranilr: -co in posojilnico. Vlom je delo izvežbani.t tržaških svedrovcev, ki so zadnii čas začeli vrtati blagajne ne toliko v Ljubljani, kako. v okolici in na deželi. Ves Mengeš je bil včeraj zjutra1 pokoncu, ko se je raznega vest, da ie bilo ponoči vlomijeno v Hranilnico in posojilnico. Orožniki so takoj pričeli zasledovati vlomilce. Dne lo\ t. rn. proti večeru so se pojavi-i v Mengšu tri}« .T»!adi in precej elegantni mladeniči - tule . Ti so očividno okoli polnoči vdrl? v Hranilnico in posojilnico ter navrtaU železm. blagajno. Iz nje so odnesli zavoj gotovine v znesku 13.0S6 dinarjev in tri vložne knjižice, glaseče se skupaj na okoli 15.000 dinarjev. Sledovi za vlomilci so vodili v smeri proti kolodvoru in Jaršam. V resnici le orožniška patrulja našla v nekom kosolcu v senu pri Jaršah vse" tri knjižice. Op i z.: pa so na tleh tudi sledove moških čevljev. Iz teh odtiskov so sklepali, da so vlom izvršili trije moški. Vlomilci so najbrže sivi. šali še pravočasno pobegnit: Čez me-> v Italijo.
SPLETKE ITALIJANSKEGA LISTA
— Trst, 21. oktobra. Tukajšnji tašisio\ ski list »La Sera« ie objavil oster napad predsednika HSS Siepur.a Radiča in Hrvate. O Radiču piše, da je nemiren tribun ta da je večni opozicijonalec. Radič r*e pred« stavnik tistih Hrvatov, katere |e Avstri:: na račun Italijanov favorizirala. Claokar napada tudi Slovence, hvaleč na koncu Srbijo in Srbe. List priznava odkrito, da . neuunske   konvencije ugodnejše za Italijo nego za Jugoslavijo. »Ali ni dosti, da su Italija odrekla Dalmaciji? A!: hočete še en Zadar ?n se eno Reko?' končuje čbnkar.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZ V.
Efekti: Celjska posojilnica 194—19S, Ljubljaenska kredit, banka 150—0, Prva hrvatska štedionica 867—870, Kreditni zavod 165—175, Strojne tovarne in livarne 70—7^. Stavbena družba Ljubljana 55—65.
ZAüRrttSKA IJORZA
Efekti: 7% invest. pos. 1921 72.5o— 73, 2H % denž. rente za rat. štetu 310.50— 311.50, Ljubljanska kreditna 150. Hipotckar-na banka 55.50—56, Praštcdiona 865—870, Drava dd. Osijek 300, šečerana Osijek 050 —455, Trboveljska 310—15, Vevče 100.
Devize: Amsterdam 22.66—32.72. Wien 797.50—^00^0, Berlin 13.4S—13.51 Budimpešta 791.50—794.50, Italija 249—251. London 274.40—275.20. Nework 56.463— 56.663, Pariz 174.18—176.18, Praga 167.40— 168.20, Curib 10.9275—10.9575.
Darujte za dijaške kuhinje
Stran
•SLOVENSKI   NAROD« dne 22. oktobra 1926.
Zanimivosti iz naših krajcu
VeBka goljufija na zagrebški pošti- — »Ženo lahko obdrži, denar naj mi vrne!« — Nova tihotapska afera v Zagrebu
Na zagrebški poštni direkciji so te dni odkrili veliko goljufijo na škodo nekega tamošnjega denarnega zavoda. Goljufija je bila izvršena že pred več meseci, vendar pa tako rafinirano, da so še le sedaj prišli na sled. Poštni uradnik Franjo Pele, rodom iz Zagreba, ki je bil dodeljen zagrebški telefonski centrali, je dalje časa falzificiral račune za medkrajevne telefonske pogovore na škodo nekega denarnega zavoda. Na podlagi teh falzificiranih računov je po-»everil nad 300.000 Din. Celokupna vsota še ni točno dognana. Pele je včeraj brez sledu izginil. Na svojem stanovanju je pustil pismo, naslovljeno na sta-riše, v katerem sporoča, da je nameraval najprej izvršni samomor, tuua nuna korajže in da je zato pobegnil v Francijo. Očividno je hotel s tem pismom speljati policijo na krivo sled. Njegovim goljufijam so čisto slučajno priši na sled. Kontrolni uradnik je pred par dnevi imel opravka v sobi, kjer je delal Pele. Pri tem je opazil na Pelcovi mizi nek račun, ki je nosil njegov podpis. Ko je listino natančnejše ogledal, je zapazil, da je njegov podpis faizifici-ran. Zadevo je prijavil predstojniku, ki Je uvedel preiskavo. Pele je pravočasno zvedel, kaj se plete in je pobegnil, bc le pozneje so ugotovili njegove manipulacije. Pele je v zadnjih mesecih živel zelo razkošno. Razmetaval je v veselih družbah velikanske vsote, se vozil z avtomobili ter po ceel no;i pijan:eval. Ko so ga prijatelji vprašali, ou & u m.a toliko denarja, je namigaval na razne tihotapske kupčije, pri katerih je baje zaslužil. Zadevo ima sedaj v rokah policija.
Sarajevo ima zopet svojo senzacijo. Železniški uradnik J ovo J uric iz Konjic je prijavil policiji, da mu je policijski uradnik Ahmed riadži-Avdič odvedel njegovo mlado ženo. Bila sta že doigo časa prijatelja. Hadži-Avdič je cesto prihajal na posete, kakor je mislil k njemu, v resnici pa seveda k njegovi mladi ženi Mnogokrat je ostal preko noči pri njem, zlasti kadar je imel on nočno službo. Žena se je bala ostajati sama doma in zato mu je bila navzočnost prijatelja še posebno všeč. Seveda ni ničesar sumil. Sosedje so sicer večkrat namigavali, da se med njegovo ženo in policijskim uradnikom nekaj plete, toda on na take govorice ni polagal nikake važnosti. Preveč se je zanesel na prijatelja in na zvestobo svoje mlade žene. Ko pa se je pred par dnevi vrnil z nočne službe, je na svoje začudenje našel stanovanje zaklenjeno. Ker se na trkanje ni nikdo oglasil, je s silo vlomil vrata. Njegovo začudenje se je še povečalo, ko je opazil, da je celo stanovanje izro-pano. Izginila je vsa obleka, vse dragocenosti in denar. Tistega večera je zopet prenočeval pri njem Hadži-Avdič; zato ni več dvomil, da so ljudske govorjene resnične in da je on odvedel njegovo ženo. Poizvedovanje pri sosedih je to sumnjo potrdilo. Odpravil se je takoj v Sarajevo, kjer je na policiji zvedel, da
Hadži-Avdiča že dva dni ni bilo v službo Policija je po kra;kem poizvedovanju ugotovila, da je tudi on izginil. Pr. varjeni soprog je nekaj časa premišljeval, nato pa se obrnil na po .cjsk^ga komisarja in'mu sporočil, da na ženo ne re-flektira. «Zeno lahko obdrži, zahtevam pa. da mi vrne moje stvari, zlasti obleko in denar. Dovolj je kaznovan, če bo mora! živeti s to žensko, ki ne pozna nobene zvestobe!* Na policiji so mu obljubili, da bodo skušali njegovi prošnji ustreči. Dos'ej pa pobeglega pa ČTfa se niso mogli izslediti
*
Dunajski trgovci so bili že ponovno zapleteni v razne velikopotezne tihotapske afere Zlasti se v tem odlikujejo ma-nufakturisti. ki se z vsemi sredstvi bore da vzdrže domačo in tujo konkurenco. Pri tem gredo tako daleč, da snujejo ce. le tihotapske drubžbe. ki jim pomagajo spravljati blago nezacarinjeno čez mejo. Včeraj so odkrili zopet tako tihotapsko družbo v Zagrebu.
Policija je imela že dalje časa sum, da razni dunajski trgovci sp-a.tjajo svoje blago v Zagreb, od k< der j.a ne-zacarinienega po svoj h za pn kih raz-L>e>ajo. Radi tega je za ela zadevo preiskovati, vendar pa brezuspešno. Končno se je par policijskih uradnikov od o-čilo, da izvede stvar do konca Preob-iekli so se v navadne delavce ter so dobili »nameščene* v ranih železniških in carinskih skladiščih. Prenašali s" zaboje, tovore in sploh oprav jal naj a-vadnej a dela tako da n kdo izmed ostalih nameščencev ni sumil, da so to pol c jskj deiekrivi Uspeh m izostal Na južnem kolodvoru so detektivi na ta na. čin kmalu odkrili, na kak način poslu* jejo tihotapci. Vec dunajskih trgovcev je imelo v Zagrebu svojega posebn ga agenta, ki je ime nalogu, aa orv anizira tihotapstvo. Ta je podkupil ve železniških skiadiščn h delavcev. B.ago so pošiljali z Dunaja l jutranjim Drz-.iVia-kom, tako da je dospelo v Za reb na večer, ko je bilo carinsko SvladiŠ^e /.e zaprto. Zate so spravil, zaboje običajno v železniško skladišče. Tam so dJavci biago zamenja.i.. Svilo ki se je nagajala v zabojih, so spravili v posebne ovoje, ki so jih naslednjega dne izročiti zaupniku trgovcev, v zaboje pa so nadevali manjvredno volneno blago in slično ter nato predali carinarnici ki je seveda zaračunala na nižjo pristojb no Na ta način je bila držav,-) oškodovana za vlč milijonov Din Detektivi so vse udeležene delavce in dunajskega agenta aretirali. Pn tej aferi dozdevno doma-i trgovci niso udeleženi. Kupovali so blago zacarinjeno m postavljeno na dom. Zato so morali plačati agentu 30 % fakture* Toliko namreč najmanj znaša carma ki pa običajno presega ta znesek Posredovalec, odnosno dunajski trgovci so na ta način dvakratno zas^žili Trgovci so jim plačali carinske stroške carinarnico pa so za te zneske povrh 'e opeharili. Carinske oblasti so odredile sedaj strogo preiskavo, ob enem pa so za, le-
Avrstna salonska veseloigra ooina šale, smeha in komičn h zapletljajev.
V glavn h vlogah:
Srčka i a Liane Ha d n origtnaln Jakob Hedike.
Predstave se vrše točno ob
4., V26.# '/28., 9. uri. ELITNI   KINO MATICA
aaiudobntjš kino v sredini mes Ljubl.ane.
Fini s petiem |
Vršijo se velike predpriprave za veličastno \\ premijero  slovitega francoskega    velefilma ||
„Kolo" (La Roue) j
ki &a le režiral največji francoski režiser Abel Gance. V glavni vlogi najboljši francoski fflmskj umetnik Severin Mars. Vsebina, ki že sama po sebi sega globoko v srce, je tako markantno in dovršeno umetniško podana, da obvlada vsakogar z ae-
odoljivo silo. Premijero, ki se vrši jutri, v petek ob 9. uri zvečer v korist poplavIjencev, spremlja  operni    zbor    ljubljanskega Narodnega gledališča  in solistov.
nile vse zaloge prizadetih dunajskih trgovcev, ki jih Imajo v naši državi slasti v Zagreba, Beogradu in SnbotJci.
40-lefnica greste kmetij šole
Dne 30. sept 1996. se je nekdanja «deželna vtaorejsko-sadjerejska sola», ki je bila 13 let poprej otvorjena ift nameščena v graščini grofa LamhfeHja na Slapu pn Vipavi, zaključila la se je nato z vsem os objem, učenci ki Inventarjem vred premestita na Dolenjsko, kjer le ie spomlad! istega leta deželni odbor kranjski kupil v to svrbo od Antona Smoleta graščino Ona pri Novem mesto.
Dne 18 novembra 1986. je bila nova «Kranjska deželna vinarska tn sadjarska šola na Grmu* od strani tedanjega deželnega odbornika, dr. Josipa VoSnJaka, v imenu deželnega odbora kranjskega ob navzočnosti Številnih odličnih gostov slavnostno otvorjena.
Sola je bUa pozneje spremenjena v splošno kmetijsko Solo In taka tudi nadalje ostane, čeprav Je nedavno dobila že zopet novo ime, H le: špecilalna poljedelska in živinorejska Sola».
Dne 18. novembra letoSnlega teta poteče torej 40 let, odkar je pričela kmetijska šola na Ormu vrSlti med slovenskim narodom svojo važno kulturno nalogo, ki ie b* la tem x*a*ne}5a, ker }e btta to dolgo vrsto let edina slovenska kmetijska Sola v sedanji Sloveniji.
Svojo Štirideseto obletnico otvoritve namerava grmska kmetijska Sola dne 18. novembra t  I. dostojno proslaviti.
Želeti bi bilo, da se te p-o«tave udeleže rudi absolvent! tega zavoda. zlasti rz starejših. T>redvofn?h te*TT?Vov. k! vr*«» sirom na?e d^mnvinf *vo5 va?p« Vrnet-**-fr nn*el
T?avnate1'«*vo fih k te* prfrprf'f*»* nt!"ö-*io vabi * n°/srvom. da «^o1o ndel^^n prt-lavfio v*ai do 3 novembra t 1 ravnateljstvo Šote
GOSDOdflrStVO
Za svobodno trgovino
Kakor smo kratko le poročali, so izdan odlični činitel)! evropskega m ameriškega gospodarstva manifest, v katerem zahtevajo svobodno trgovino. MaoJesta sta pn-. ioženi dve dopolnili, francosko ki italijansko. Francosko dopolnite- se glasi: «Podpi-sami menimo, da izvira sedanja gospodarska kriza evropskih držav iz posledic svetovne vojne, osobito pa iz valutne krize. Po našem trdnem prepričanju je potrebna za ublažitev gospodarske krize vsem državam zdrava vaiuta. Države, ki še nimajo stabilizirane valute, bodo tem lažje dosegle svoj cilj, ker bodo trgovski siflcl med evropskimi narodi obnovljeni na normalnih temeljih, ki pospešujejo medsebojno kreditiranje. Obsoditi je treba pretirane tarifne" postavke, posredno ali neposredno ; reiiravanie protekcionizma, kakor tudi vse drugr ovire v mednarodnem trgovskem prometu Odobravamo torej vse ukrepe, ki imajo namen pobijati te umetne ovire na poti k obnovitvi trgov-kih stikov v takem obsegu, kakor smo jih Imeli pred vojno. Nrfc^na moderna država ne more živeti m napredovati, ako nima trgovskih stikov z drugi n! državami. Narodi so navezani na široko vzajemnost in sodelovanje Edino 7 vzajemnimi kredi ii in svobodnim blagovnim prometom se da doseči končno svetovno gospodarsko ravnotežje.
Italijancko dopoTnilo se v splošnem strinja z manifestom, amenja pa, da bi b!lo treba nekatere odstavke strožje stfliriratL Osobito bi bilo treba strogo kritizirati ne le previsoke carme in birokrarfzem carinskih organov, marveč tudi vse neštete oblike posredne aH neposredne zaSčIte ta omejitev Izseljevanja.
Manifest }e podpisalo 14 zastopnikov evropskih emisijskih bank tn sncer avstrijske, belgijske. Češkoslovaške, danske, francoske, nemške, a-nzleške, holandske, madžarske, norveške, poljske, rumunOce, Švedcke »n švicarske. Poleg tega so podpisali manifest odlični zastonnrk? «k~~-:J vseh velikih evropskih bank in večjih Industrijskih podjetij
•
—g Kovi predsednik TPD. Pri včeraiš* nti sen upravnega sveta Trboveljske pre* rnogokonne drvrbe v Lrnblfani ie h*l **vo» Ijen za pr A ednika družbe g  Adolf Mina,
veieiarioarfrijsiec predsednik udn*»««ti*» rudarskih podjetnikev v Beogradu.
—g Včmjšnji živinski sejem v Lfublj— mL Kakor amo poročali, je bilo na včerajšnjem i' !qs m sejmu precej živahno. Pritfnan.a j Hlo 90 volov, 54 krav, 13 telet 40 konj, 5'irebet in 106 presekov za rejo. Prodanih 52 volov, 35 krav, 10 telet, 40 konj 5 irebet in 106 preSičkov. — Nastop, cene: 5—6 tdeta 10—11.50 kg ti ve teže. prešički za rejo lju  250 Din komad.
—g Naša trgovina a Švico, Portugal» sko in Luksemburiko Švica je uvozila v Jugoslavijo leta 1921 za 38,905.176 Din, leta 922 za 26,062 657. L 1923 sa 54353.196. le ta 1924 za 62., 938 m leta 1925 za 84 mil. 510.422 Din. Uvažal je večinoma industrij« ake izdelke, c sobi to stroje, električne ns» prave itd. c vozila je iz Jugoslavije leta 1921 zs 169,101.530. leta 1922 za 2S1.2Q5 903. leta 1923 za 517.225.440. leta 1924 za 389.554.057 in leta 1923 za 364342.493 Din. Uvoz Švice iz Jugoslavije je torej znamo večji kot iz« vos v našo državo. Bil hi pa lahko še večji, ako bi se naši konzulat v Švici pobrigali za trgovske stike. — Portugalska je uvozila v Jugoslavijo leta 1921 za 394.331. leta 1922 za 2.483.124, leta 1923 za 3.807.901. leta 1924 za 3^19.386 m leta 1915 za 5,397 243 Din Iz. vozila je v Jugoslavijo let 1922 za 4 mil. 931 199, leta 1923 za 3,731 160. leta 1924 za 6.659.620 n leta 1925 za 16.845.521 Din. Tedi portugalski uvoz iz naše države se je lani znatno povečal. — O Luksemburški se pa ne da mnogo povedati. Samo leta 1923 je zvozila iz nase države za 2 mil. 450.000 Din tako da sploh ne pride v poŠtev.
—g Plenarna seja Narcdne banke sc bo vršila pod predsedstvom dosedanjega gu* verneria g Sajferta začetkom novembra. NTa seji se bo razpravljalo o gospodarski knzi v zvezi z nekaterimi po t a vi na dnevnem trgu.
—g Vpis delnic Obrtne banke. Usta* novni odbor Ob~tne banke je sklical za 24. t m. v Beogradu konferenco, na kateri se bo razpravljalo med drugim tudi o vpislP delnic. Država naj bi prevzela 40 odstotkov delniške glavnice, ostalo pa privatniki. Na konferenco so povabliene tudi trgovske in obrtniške zbornice.
—g Mlinska industrija m tarifni odbor Danes se je vršila v Beogradu seia izvršil* ne sekcije tarifnega odbora. Predsedoval je prometni minister Vaso Jovanovii. Sekcija je razpravljala o položaju naše mlinske in» dustrife in o no ih železniških tarifah.
—g Dobave. Direkcija državnih rele z* nie v Ljubljani sprejema do 22. t. m. po» nudbe za dobavo raznih barv za dobavo 50 kg konzistenrnc masti ter za dobavo 10 kg kopalnih gob. do 26. r. m. pa za dobavo raznih medenih vijakov   Predmetni pogoji
na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija držvnega rudnika v Velenju sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo 50 m konopne gurte. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 10. novt-mbra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave razn h kemikalj (gra» fit v prahu, kolofonija. katran, dekstrin, ste* klarski kit, boraks, denat. špirit, lužni ka* men. sahnijak v orahu in komad h, kalcint* rana soda itd.) Dne 11 novembra pri direkcij državnih železnic v Ljubljani glede dobave 500 velikih in 500 malih dvojnatih žicovodn h koles. Dne 16 novembra pri di« rekeiji držvn h ž.leznic v Zagrebu glede dobave 42.376 m8 hrastovega lesa za skret» niče in 2250 hrastov h pragov: pri d;rekeiji državnih železnic v Liubliam glede dobave gladilnega platna, steklenega papirja, smir« fcovega peska in plovca. glede dobave raz* n;h pa«ov, plošč za poliranje in linoleia ter gl^de dobave 400 kg španskega trstja Dne 17 novembra t. 1. pri direkciji državn;h železnic v Ljubljani gl^de dobave 10.000 kg baivas-tih cunj ter glede dobave 7 kavčuk* cevi za pranie kotlov: pri direkciji državnih železn:c v Zagrebu gled*- dobave 1000 ko* iar za oglie iz Španskejja trstja Podrobnosti v pisarni Zhormoe za trgovino, obrt in in« dustrijo v Ljubljani.
Darujte za dijaške kuhinje
žBetežnica
KOLEDAR Danes: Četrtek., 21  o^iobra 1926; kato» ličani: Hilarij in L rsa. piavo^lavni: 8. o bra Pclag.ja;  musl.mam:    13. reb>«ul*ahira 1345; ž;dje: 13. marhešvana 56S7
Jutri: Petek 22. oktobru 1926. katoliča# ni; Vlad slav in Kordula, pravoslavni: 9. oktobra. Ste v., Jak. ap.; musliman:: 14. rib-.* ul«ahira 1345. židie: 14. marveivana 5687
DANAŠNJI PRIREDITVE
Gledališče: Drama: »Hlape«« B — Opera: »G anni Schlecht«; »Cilumači« A
Kino Matica: »Rodoljub s dežele«. — Ljubljanski dvor: »Pnnc in kokota«. — Kino Ideal: R:n*tm*tin«.
DE21 RNE LEKARNE
Danes: Sušnik, Marijin trg: Kuralt. Go» sposvetska cesta.
Jutri: Tmkoczv, Mestni trg. Ramor, Miklošičeva cesta.
Solnce zaide danes ob 17 07. vzide fvtri ob 6.24 m zaide ob 1705
Mesec vzide danes ob 17.43, zaide jurrl ob 6.15 tn vzide ob 18.14.
ncgxvice:
x zn amko in žiaorn
-Sil. J DC"
najboljs<i%najirpežnejse^ zato najcenejše
Maurice Boue:
37
si ime i
41
Roman
— In ta človek se nahaja med nami? vpraša neki bandit z grozečim gia„ som, iz katerega je odmeval neodoljiv pohlep po človeški krvL
— Da. ta človek je med nami, odgovori Ulric. Evo ga!
In pokaže s prstom na Moriona.
Morlon je v odlomku sekunde presedal položaj. Mirno kakor da vse te besede ne veljajo njemu, seže z roko za pas, hoteč se uveriti, če ie samokres le vedno na svojem mestu Roko na petelinu pogleda hladno Ulricu v očL
— Tega razpleta pač niste pričakovali! se zakrohoče bandit.
— Morda... kdo ve! odvrne pokojno Morlon. AH povedal sem vam že, da želim govoriti z vašim poglavarjem!
Rezek posmeh utrne z Ulrichovih ustnic.
— Za vraga, krikne porogljivo, tak Še zdaj niste pogodili? Torej vam moram res sam povedati, da je tisti, o katerem ste mislili, da je mornar Ulric, poglavar banditov in tihotapcev, ali kakor žc izvolite na živa ti moje tovariše? Da je tisri. ki vas je zvabil v past, »Strahova'ec duplin« v lastni osebi in da no ie rme Jobic ann Drei?
Ko je govoril te besede, se je neznanec vzpel v vsej svoji dolžini in iz grla se mu je izvil prete^, zlovešč krohot. Njegov lepi moški obraz je zažarel v medlem soju zakajene petrolejke. Njegova lica, na katera so padali težki kodrasti črni lasje, so razodevala nekaj levjega in oHovega hkrati. Veličasten in grozoten je bil pogled nanj in Marlon si vzlic obupnusti svojega položaja ni mogel kaj da ne bi občudoval svojega sovražnika.
Bil je eden tistih divjih, neukrotljivih mož, ki jih je življenje vrglo izven zakona, pa zato mislijo, da morajo kljubovati vesoljnemu svetu in se maščevati nad tisto družbo, ki se je nemara izkazala kruto in nepopustljivo napram njim, ko so še bili slabotni in brez obrambe prepuščeni sovražnikovi miio-stL Morlon ga je bil proučil po blisko-vo: vedel je. da ne more od njega pričakovati nikakega usmiljenja, zavedal se je. da ie izgubljen brez sleherne nade. če...
Da, če ... Pomislil je na orožništva ki ga je Noisy gotovo pozval. Sogzna. da-li je že prispelo in obXo-ilo kočo? Obupen boj se je razvil v Morlonovi duši. Ali naj da dogovorjen znak. da mu pridejo prijatelji na pomoč? Ali naj čaka še nadalje? Sleherna sekunda se mu je zdela kakor večnost. Nas^dnii hip utegne biti že vse zamujeno, mu je kakoi blisk prešinilo duha. A vendar se ni mogel odločiti. Kaj. če Noisy ni mogel pra-
vočasno priklicati orožništva? Njegov klic bi utonil v gluho noč in sovražnik oi ga pobil, še preden bi utegnil pomisliti na obrambo. A ne. saj ni mogoče, da bi bil Noisy zamudil. Prijatelj je vedel, da mu je Morlon izgubljen, če se ne podviza. Gotovo ga že čaka zunaj in z njim Duroy in oddelek orožništva in vsi nestrpne prisluškujejo kdaj bo padel dogovor eni strel...
Tesnobna tišina je vladala v koči. Ulric ni odmaknil oči od Morlona Zma-goslavno-izzivalen je bil njegov pogled in v njem se je zrcalilo neodoljivo sovraštvo in pritajen bes in hkrati neskončno zadoščenje, da se mu je njesro-va toli skrbno zamiS'jena zvijača posrečila. Morlon je bil na zunaj miren. Čeprav mu ie v srcu razbijalo od strašne negotovosti. Njegove oči so vzdržale žareči ogenj sovražnika, ne da bi klonvle; še več. iz njih je odseval breav me:en bJad. ki ni dal Ulricu slutiti kai se godi v ujetnikov! duši Nasprotnica sta se v tem vel kern trenutku zavedala, da sta si enaka no moči. da sta vredna sovražnika drug drugeea paa-bojnik. ki ga je Mnrlonova nepojmljiva mirnost tn spričo obupnega njegovega nolnžaja uprav herojska hrabrost navdajala z neprikritim spoštovanjem. $j ie dejal pri sebi, da te M »r*on nemara predvidel kaj se mu "tegne prpetiti v sovražnikovem gnezd'1 Kak^ bi se sicer mogel tako dobro obvladati in bli* niti toli pokojen pregir? Morlon Pt si
ni mogel kaj, da ne bi občudoval ban-ditove spretnosti, ko ga je znal na toli rafiniran naun izvabiti v pasi, a se njemu, Morlonu. niti oddaleč m sanjalo, da ga dozdevni mornar v resnici vleče za nos. Občudoval je njegov^ p.eračunano sirokogrudnost. ki se ji je imel zahvaliti, da je mogel zjutraj nemoteno oditi iz hiše razbojnikov in sporočiti svojemu prijatelju, naj priskrbi pomoč, naj pripelje üuroya in žundarj. Ub u o a ): svojega mogočnega nasprotnika, ali občudovanju je bil primešan stiah in zla slutnja: mar je kdo oprezal Za njim, ko je odhajal v Douarnenez in od tam v Morgat? Ali je poslal poglavar za njrm vohuna, ki mu je stregel na vsak korak, ne da bi on kaj slutil?
Iz tega razmišljanja so ga vzbudile besede poglavarjeve.
— Ta človek nas je vse hotel pogu-bltl Je prekinil Ulric mrtvaško tišino, lo njegov namen bi se mu bil t ud posrečil da nisem stal iaz na preži in mu prekrižal računov.
Pogled v sei* handitov so se uprli v Morlona Vide* jih »e okoli sebe kakor tolpo sestraJaniii vo kov ki čakajo le se na mig. na dolo eni> znamenji svo-iata poglavana. da planejo nanj in ga raztrgajo na drobne k< sce. Negove nraiične. povsod pričujoče oči so zazrh ezilo bodala ki se ie v somraku petro-ejke sumljiv > 'esketalo izza pasu na> >!i*j'.>ga band i ta.
Morlon ia instinktivno zaslutil, da ta
Sedaj ne bo več poplav
Katastrofalne poplave, ki so lefos zadele skoraj vse kraje naše države, so končno prisilile tudi vlado, da se zdra; Tni iz svoje let ar gi je in posveti temu vprašanju več pozornosti. Večna suša v blagajni finančnega ministra je »onemogočila« skrbnim vladnim očetom, da bi z denarno podporo krili povzročeno škodo in upostavili porušene nasipe. Bilo je pa od vsega začetka jasno, da je treba nekaj storiti. Finančni minister je odganjal nadležneže, ki so prihajali intervenirat glede podpor, češ poplave ne spadajo v moj resor. Pojdite k mu nistru za vode! Vodni minister je It* javil, da bo storil vse, kar ie v njegovi moči. In ostal je mož beseda. To do* kazuje sledeča vest:
»Sombor, 19. oktobra. Z naredbo ministra za poljedelstvo in vode sta odstavljena kot komisarja vodnih za* drug dr. G juro Tomič, mestni župan v Somboru in G juro Marinkovič, okrožni notar v Somboru. Mesto njih sta trne* novana za vladna komisarja vodnih z& drug. Mi jo Bošnjak, VRATAR sladkor* ne tvornice v Bilem manastirju in Josip Palic, KLJUČAVNIČARSKI POMOČNIK v Somboru.«
Nihče pač ne more vodnemu ministrstvu več predbucivati, da ni storilo svoje dolžnosti. Stari komisarji, ki niso znali preprečiti katastrofalnih poplav, so odstavljeni in imenovani novi. Pa mirna Bosnal Poplav je konec in jih ne bo več. Kaj za to, če nova komisar; ja nista strokovnjaka tn o vodnih zadrugah ne vesta mnogo* glavno je, da imata legitimacijo stranke. Kvalifikas cija je postranska stvar. Na take ma. lenke jU se pri nas pač ni treba ozu rati . . .____
Sport
— /z sekcije Z. N. S. (Službeno) Danes v četrtek ob 20-30 seja upravnega in odbora za delegiranje. Tajnik.
— Stanje drugega razreda v Ljubljani je sledeče: 1. Slavija, Z Reka, 3. Panonija, 4. Svoboda, 5. Krakovo.
— Postava Ljubljane za medmetno rta* žensko tekmo Ljubljana — Zagreb, ki se vrsi v nedeljo 24. t. m. bo najbr* sledeča: Cmperman — Saplja L (oba Atena) — Tratnik, Vider — Jermol II. Bernik, PrivSek (vsi Ilirija) Postava se ni definitivna m ni izključeno, da nastopi v golu mesto Cinv permanove Jermolova II, mesto Bern;kovc, K: je obolela, pa Zupančičeva. — Tudi za« grebška družina se ni postavljena, gotovo pa je. da bodo večino družine tvorile igral« ke ASK. Sretišce Zagreba bo skoraj gotovo branila vratarica Concordije Gršetičeva, ki slovi pol«, g Cimpemanove kot najboljša vra* tarica države.
— Gr&dfantki povabljen rtu Dunaj. Kakor znano, je Gradjanski pred tedni po# razit sedaj vodeče dunajsko profesijonsko moštvo BAC z 2 : 1 To moštvo je dan prej premagalo jugoslovensko državno re* prezentanco s 3 : 1. Ker Dunajčani ne ve» ruiejo v realnost zmage Grad anskega, so zagrebškega prvaka povabili na Dunaj, kier naj bi gostoval dva dni in sicer 27 in 23. novembra. BAC bo razpisal za tekmi srebr* n: pokal. Trofejo si bo osvojilo moštvo, ki si rzvojuje v dveh tekmah največ točk odnosno najboljšo diferenco golov
bliža usodni trenutek. A nobena poteza v njegovem obrazu ni raz< deva a s ra-Iiu, ki mu je ra jed il mozeg Pokojno, kakor da se nahaja doma v krog i svo-iih prijateljev, je motril ud neod* Ij.ve^a sovraštva spačene obraze svojili nasprotnikov, ki so se že v na^l dnem trenutku utegnili izpre i eniti ^ kvi'i.e.
— Na vas je je vnovič spregovoril poglavar na vas je. da od.očue o njegovi usodi.
— : mrl mu! Smrt mu! so zarjull razbojniki v en glas
Deset bodal se je zaleske.alo v zraku...
Kakor skozi kopreno je gleda' Morlon. kako se krog divjih, prete. u a-zov vedno bolj zožuje okoli njega ttro-peči njih dih se mu je bližal bolj n boli ;i mu udarjal v nos v obraz, da sc mu iz nehote spačilo lice od studa ...
In tedajci se je zg dlo po blisk \o. Morlon ie hitro nalik mis se^e' za p >s potegnil revolver, namer i in sor žil
Za šklepeta fo je v okn.<    ii droi stekla so za/venketali na tla 2name e je bilo dano! Zunaj so ga morati č ti sJ je dejal Morlon. ko ie pr si hnil s ti sti neskon.no dolgi sekundi Je-i hi a resnica ali le sen^ Rilo ie kakor cJa je čul pritajen zamolkel ropoi a Že v na-s'ednjem hip:« je za »rh» vse v k i'<u in kletvah penečih se m'b intknv   ki to navalili na ujetnika   Morlon jt   a-'i k vratom in iih skušal odpreti Zaman zaman vas napor: bila so zaklenjena?
71
-tev 240
»SLOVENSKI   N A R O D o dne 2?. oktobra 192o.
Stran 3.
Mi že nesle????
da je bila publika v Zagrebu pn Uiu*. POLNOCi*^ ioLNCE« ako gojena, da *e od 50.000 obiskovalcev niti eden n mogel ubraniti *ola? — da »e je mlado m staro drenjalo in po cele ure čakalo pri blagajni na vstopnice? — da je tudi prs cej Ljubljančanov v Zagrebu si ogledalo zgornj film in ea nam isti le javili, da wi ga tudi v kir   »Ideal« ponovno ogledajo  — da »Polrr. olnce« n"J kot
vsakdo zamori pričakovati?
tfnevne vesti.
i   Lmbuam.  in    *1 oktobra "~
— Z tjobljarake univerze. Docent ca tehnični fakulteti Uabljanske univerze dr.
enem. dr. Salvislav JenčiC je pomaknjen v 7. skupino I. kategorije. — Razpisano le
šesto asistenta pri stolici za mostne zgradbe na ljubljanski tehnični fakulteti. Prosilci morajo predložiti diplomo gradbenega inže-Sjerstva. Prošnje dQ 25. novembra t. I na rektorja ljubljanske univerze.
— Iz državne službe. *u železniški uradnik Ivan K u s t c - postaje Tezno na postajo Maribor gl. ko!„ progovni nadzornik Josip V a I e s iz Novega mesta v Celje in Ivan S o k 1 i č iz Zagreba b kontroli dohodkov v Beograd; ii Gračaca U premeščen za šefa šumarske uprave v Ku-iranovu šum. rnženjer Mi+utin Lončar; šumarsk! nadinženjer »n dosedanji šef šumarske oprave na Bledo Franjo M i k I a v-čič je premeščen v Kranjsko goro, šumar-ski inženjer in šo-m. referent v Krškem Viktor Novak it premeščen v Ljubljano. Sum. inženjer Dinko C e r j a k pa z Bleda v Krško.
— Dvestoletnica srednjih šot Glavni odbor Udroženja srednješolskih profesorjev v Beorradu je sestavil poseben odbor, k! ima nalogo organizirati proslavo 30Oletnice srednjih šol. Proslava se vrši v poletju prihodnjega leta na vseh srednjih šolah naše države. Sestavlja se obenem posebna spominska knjiga.
— Kongres fotografov. V Beogradu se vrši dne 36. L m. kongres fotografov iz cele države. Udeležencem ie dovolil prometni minister polovično vožnjo na vseh progah državnm železnic
— Nadškof Dobrečlč v Beograda. Barski nadškof dr. Dobrečlč ie prispel te dni v Beograd ter posetil ministra ver Mi-3o Trifunoviča. da mu poroča o svojih vtisih s potovanja po Severni Ameriki. Nad-biskop dr. Dobrečič se le udeležil evhari-stičnega kongresa v Chicagu ter le po kongresu posetil mnogoštevilne jugoslovenske cerkvene obči-ne v Severni Ameriki.
— Zagrebška konferenca o železniških tarifah. Konferenca o železniških tarifah, ki se je vršila v Zagrebu, je zaključila svoje delo. Ministrstvo saobračaja je bilo pozvano, naj čimprej uveljavi predlagane tarifne izpremerrbe. zlasti za promet z drŽavami, ki so naša najboljša izvozna tržišča. Gre predvsem za gromet z Italijo, Avstrijo, Čehoslovaško, Grčijo m Madžarsko.
— »Kakršna Urša prikima, taka bo zima«. Tako pravi narodni pregovor. Ker le torej danes na dan sv. Uršule deževno In megleno vreme, bi bilo pričakovati, da bo zima mokra in neprijetna. Upajmo, da se ljudsko prorokovanje to pot ne uresniči.
— Mraz po vsej Evropi. V zadnjih dneh je zavladal skoraj po vsej Evropi izreden rj>raz. V severnih pokrajinah ie zapadel debel sneg V Franciji je tekom zadnjih dni padel termometer od + 10° na — 5° C. Na Madžarskem ie padla včeraj prva slana. Tpplomer je padel na 3° do 5° pod ničlo. Ponekod ie v za du
— Država mora plačati odškodnino.
Lansko leto se je ponesrečil narodni poslanec liamdija Ajanovič. Peljal se ie v spremstva svoje žene iz Jajca v Banialuko. Ko ;e vozil avto čez neki državni most, se ie rrost podrl. Ajanovič ie ostal na mestu mrtev, žena pa dobila težje poškodbe. Vdova ie rad: tega tožila državo za odškodnino. Te dni ie po dolgotrajni preiskavi izreklo okrožno sodišče v Banjaluk' sodbo. Država ie obsojena, da plača vdovi Ajanoviča 110 Lisoč dinarjev za bolečine. 245.000 dinarjev ra zdravniške stroške, za otroka pa, ki ga ;e porodila po moževi smrti, do 10. leta po 2*j00 dinarjev, do 30 leta pa 100Ö mesečne vzdrževainine.
— Železniški promet Subotlca - Vin-kovci. Kakor javljajo beogradski listi, je seda^ vzpostavljen železniški promet na Progi Vinkovci - Bogoievo - Subotica. Ta Proga ie bila po katastrofalnih povodnjih v Bü-ratu na več krajih porušena In le b?! Drene: več mesecev popolnoma ukinjen.
— Za tujski promet ie vstavila v državni proračun za prihodnie leto češkoslovaška vlada 1.400.000 Kč: znesek se bo porabil v prvi vrsti za propagando Neprimerno bo?; kakor Češkoslovaški ie potreben tajski oromef iuz ••sloviii, a koliko bo vstavila ^?*a vlada v proračun za 'ulskoprometnr P^pagando?
— Iz Šmarja - Sapa nam poročajo. Isto noč. kakor v poštni urad, so poskušali vlorotfci svojo srečo tudi pri Smoletovih v ŠTiariu in pri Ogoreveevt'.i na Škofljici, a Pokuša se iim n:sta obnesla, ker so iih Hudič prepr>dtli Iz poštne ročne blagame so Pač odnesli gotovino, ne pa poštnih vred-r»otn!c. katerih vrednost je bila dosti večta — Nastopili so hladni dnevi, tako da šolski otroci že trpe mraz. zlasti še zato, ker so
: nee vlažne Kakor se čute. bodo začeli šele orihodn''' mesec kuriti, menda samo zato da os»ane stara navada v veliavi. Tega pa n:kak »r ne moremo odobravati ker se šokka mladina kai lahko prehladi in oboli mamo ootem starši nepotrebne skrbi in s*roŠke
— Utrpfjenec. Orožni5ka postaja v v*dvodah !avMa da so 17 t. m pod vaslo Zbffiii Dr Medvdah našli ntopl'enca v Savi  Vi - «ehi ni imel nikakih znakov nasilia
m p"«V'*dbe Pokopal! so ga na pokopališču v Smledniku     Neznani utopljenec ie star |
v Bosni in po slovenskih planinah | njih dneh zapadel precej debel sneg.
T okoli 30 let, 155 cm visok, plavfh las. krat-kopristiženih brk. podolgastega obraza in je bil oblečen v rjav suknjič. Pri sebi ie imel malenkostno svoto denarja, toda ni-kakih dokumentov.
— Za rezervne oficirje, v službenem vojnem Ustn od 9. oktobra 1926 št 42 je izšel pravilnik o izdajanju zdravil in zavoj-nega materijala aktivnim oficirjem, vojaškim uradnikom, podčastnikom in njihovim rodbinskim članom ter rezervnim oficirjem, ki so se udeleževali vojn. kadar se zdravijo v domaČi oskrbi. Ta pravilnik ie članstvu na razpolago v društvenem lokah vsak delavnik med poslovnimi urami.
— Velika eksplozija v Beograda. Včeraj zjutraj ie nastala v skladišču Boškovi-čeve banke v Beogradu velika eksplozija. Banka se je nahajala v konkurzu in le skladišča prevzela država. Povodom eksplozije je bil eden delavec ubit. trije pa težko ranjeni. V poslopju je izbruhnil požar. Skoda znaša okroglo en milijon dinarjev. Kako je eksplozija nastala, še ni pojasnjeno.
— Železniška nesreča v LjeskovicL Na postaji Ljeskovici v Slavoniji sta skočili včeraj zjutraj dve lokomoitivi s tira. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda zeio velika, ker je bilo radi nagle nstavitve vlaka poškodovanih več vagonov. Nesrečo je povzročila pečena tračnica. Promet je bil več ur prekinjen.
— Samomor gimnazijca, Včeraj popoldne se ie v š-ubotici obes.j dijak u. razreda g.mnazije Emil Horvat Pokojni Horvat je slabo napredoval v šoli in zato je bil njegov oče večkrat pozvan k razredniku. Včeraj zjutraj je dobil Horvat ukor od vero-učitelja, kei j« slabo odgovarjal. PriŠedši domov, je odšel takoj na podstrešje, kjer se je obesil. Ocega je našel že mrtvega.
— Nenavadna avtomobilska nesreča. Včeraj ie vozil šofer Kreil iz Zagreba v Karlovac dva potniku in iz Karlovca nazaj nekega zagrebškega veletrgovca. Na potu v Karlovac so popokale tri pnevmatike, vendar s<* m pripetila uikaka nesreča. Avto je z veliko zamudo dospel v Karlovac Zato je šofer hitel in vozil precej naglo nazaj. V bližini Zaprešiča je počila še Četrta desna prednja pnevmatika, vsled česar je avto, ki je vozil zelo naglo, zgubil smer in za vozil v cestni }arek Potniku in šoferiu se ni nič zgodilo. S pomočio kmetov, ki so se mudili na bližnjem polju so potegnili avto zopet na cesto Toda nesreče še ni bilo konec. Jedva sta šofer in potnik zopet zavzela svoii mesti, je eksplodiral motor m v hipu je bil ves avto v plamenih. Goreči bencin ie razširjal tako vročino, da ie bilo vsako gašenje požara nemogoče. Avto je s prtljago vred popolnoma zgorel. Ostalo jc samo železno ogrodje.
Za „V$e svete"
in druge zame pni.k nud' kras e damske žalne p ašče n crn> suknje za
gospode po Kuia.itnih cenah tvrdka Fran La tč, fVed sbofiio 19
— Kaj lahko dobiš za 10 Din? Ako
kupiš srečko v prid zgradbe Sokolskega doma v Š.ški. lahko zadeneš pri žrebanju, ki se vrši nepreklicno dne I novembra t. L: nov Fordov avto. hrastovo jedilnico, spalnico, pisalni stroj (Underwood) vagon premoga, moderni šivalni stroj, kuhinjsko opremo, moško kolo. iUO metrov platna ter ne-broj denarnih dobitkov od 15.000 dinarjev navzdol. Vseh dobitkov skupaj ni nič manj kot 3140 v skupni vrednosti 300.000 dinarjev. — Segajte v čim največji meri po srečkah, ki jih dobite po vseh trafikah v Ljubljani, Mariboru In Celju ter pri Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, s čimer koristite i sebi i društvu, da si zgradi Čim preje skromno lastno streho v nadomestilo za odpovedane mu 'okale. Vsi imetniki srečk se opozarjajo, da naikasneie do 30. t m plačajo prodane, oziroma vrnejo neprodane srečke, ker bi bilo sicer društvo pri-morano iste razveljaviti.
— Sok ;>w gledališče v Radovljici popov5 prihod n.;o nedei.o dne 24. t. m. ob pol 4 popoldne burko »Vele■ urist« ki ie izzvala pri *prvi vprizoritvi preteče«« nedelio obilo smeha. Q64n
— Pri pomanjkanju teka.   slabem že iodcu. prepočasni prebavi, zagničemu črevesa,  težkočah    presna vljania 'zpuščajfh srbeniu kože     »prost     prirodna grenčica •Franz - Josef«   telo   nabranih gnilobnih strnpov 2e stari mojstri zdravils \a so priznali  da se voda »Franz - Josef« obnaša kot popolnoma zancslltvo Čistilo črevesa Dobiva se v lekarnah drogerijah  n špece riiskih treovinah !32-n
— Podpornemu društvu slepih v Ljub: lana. Wolfova ulica 12. so darovali 2uprt utad Sv Pete» na Kronski gori 21T50 Din Viktor Meden tu 20 Din; 2npni urad Štan ga 20 Din Novak Matija, Radovica. 20 D Rogoviek Ivan. Kopanj. 20 D. Paulč PeteT St Jernei. 10 Din. Hafner Jernej. Stari trg 15 Dn. dr Ko£oi FrančiSek, Jesenice, 30 D Strakl Matej, Sv Peter pri Mariboru 30 Raz^nger Joaip. Zagorje ob Savi mesto ven ca na krsto g Poljšaka 250 Din: dV Grego rič. Novo mesto 20 D;n: Župn» "rad Radov Ijica 20. — Vsem plemenitim darovalcem naša najiskrenejša zahvala. — Odbor.
I? Ljubljani;
-Ii Kaj bo z deloüraad? Pod tem naslovom poroča »Slovenec«, da bo mestna občina postavila še pred zimo za nje več barak. Pozabil je pa dostaviti, da se bodo ta zasilna stanovanja z deložirance gradila na podlagi sklepa načrtov bivSeg? ge« rmtskega sveta.
—U Slovenec ne more biti ntkd i objektiven. Naročnik nam piše: V nedeljo je poročal, da je biv'i gerentski svet oddal že nekaj stanovanj v novi veliki stanov-n j* »ki stavbi na Ahmcljevi cesti ter takoj do* stavi ja. »Verjetno je da je upoštevaj le svoje lastne pristaš na kar zahtev; od vladnega komisarja, da vse toradevr pogodbe razveljavi. Ne da bi imel le pičico dokaza, očita gerentsketnu svetu pristra* nost Ugotavljamo, da je gerentsk: svet postopal v vsakem oziru povsem aepri* stransko ter pri dodeljevanju stanovanj ni gledal ne na levo, ne na desno, ne na po* litfčno pripadnost To bodo »Slovencu« po» trdili lahko tudi lastni njegovi pristaši, ko so dobili v novih stavbak mestne občine stanovanja. Klerikalci sodijo vsakega po sebi: mislijo, da je tudi gerentski svet po* stopal tako. kakor so oni, ko so imeli moč na magistratu. Paš radi svojega partizanstva je klerikalni režim v mestni občini postal tako osovražen. Meščani imamo njihovega ogabnega licemerstva več kot zadostil Dvo* mimo tudi, da bo g vladni komisar ukrenil vse tisto, kar ieli »Slovenec«, ker njego» va naloga pač ni podirati, kar so drugi zgradili)
—lj Po sadaji po ved nji povsroeeaa Škoda ▼ Ljubljani Začetkom tega meseca je posebna, od gerentakega sveta sestavljena komisija z izvedene! precenila škodo, ki jo je povzročila zadnja povodenj v okolfftu ljubljanske mestne občine. Cenifna komisijj je pregledala kraje oa Barju, v Trnovem, na Mirju in drugod. Vsa Skoda, povwoeena po poplavi na privatnem imetju, je bila cenjena na približno 450.000 Din. Najbolj so bili prizadeti posestniki ob GradaMici in Malem Grabnu Posestniku Andreju Tomaünu, ki ei je nedavno zgradil skromno hiüeo na poli na Rakovo jelšo, je močno narasli Mali Ura ben odnesel enega konja in dva praSiča Sorawnerno in po potrebi bo mestni magistrat razdelil med prizadete poplnvljence podporo 82-OOn Din. Močno so trp«le tudi javn« naprave in mestni mostovi. Skoda pri trnovskem mostu ob izlivu Gradažčiee v Ljubljanico, cenijo na 100.000 Din, poveden j pa je tudi podrla na GradašČici več brvi. škoda na mostovih tn cestah znaša okoli 200.000 Din, tako, da je vsa škoda cenjena na 650.000 Din. Tudi Barje je močno trpelo Vode je segala po hišah do 1 meter visoko, vendar eo Barja ni letos manj trpeli, kakor meseca decembra 1. 19123.
—lj Velikodušen dar za poplarljeace Mestni magistrat v Ljubljani jc prejel od i Lesne industrije — parna žaga — K< mnik< (lastniki gg. Franc Kavčič, Anton Cerar in Jo&ko Kržmnnc) 1 vagon zaman ja v povojih za kurivo za poplavljence tn sicer vagon št 316.406 v ekupni teži 12.900 kg. Darovalci so poravnali tudi železniški prevoz v znes-sku Din 28&50. Darovalcem iskrena hvala 1 Istočasno poživljamo vse prebivalstvo mesta Ljubljane, da po možnosti prispeva za poplavljence. Samo na barju znaša Škoda Čez pol milijona dinarjev. Zima bo dolga in beda velika! Mestni magistrat
lj »Marijin dornt in deloziranci. h kro gov deložirancev emo prejeli  Osrednje vol-gtvo jugoslovenske province usmiljenih sester v Ljubljani se 1. novembrom preseli z vsem  inventarjem  in osebjem  na graščino Dvor pri Radečah ob Savi.   To graščino je vodstvo  kupilo za   vrč mi I i jonsko  svoto ter jo preuredi   za samostan   odnosno šolo za upmiljenke.  Dosedaj je bilo vodstvo nastanjeno v Marijinem  domu*    v Slomškovi ulici tik očetov lazarietov. ki je obširna eno nadstropna hiša, ki  ima  več stanovanj. Ni tuano, kdo seda zaseda to hišo. ki so jo nekdaj stari  Ljubljančani  imenovali vdamf malen«   Deložirancem  bi   bilo zelo ustre ženo. če bi se pričela akcija v tej smeri, da se jih začasno napravi v ta dom.  vsaj čez zimo   Deloziranci so tudi prepričani. <1a go^ »poda  okoli   škofije  in   »Slovenca«    ne bo ugovarjala.    kajti storila    bo dobro del« usmiljenja,   če se   dovoli deložirancem «n drugim  stanovanja   potrebnim   nastanitev v em domu
—Ij Jubilej izvoičea Znani ljubljanski izvošček. moHa najstarejša med <tanovski-ml tovariši, g fv*n Šušteršlč, praznuje danes svoj *5 rojstni dan K življenjskemu jubileju mu *sl njegov* številni znanci m prijatelj   iskreno čestitalo
—U   Kino Matica za nase poplavljence Radi odredbe ministrstva  morajo prispe vati t ki i kinoma tografi   k   akciji Rdečega križa v k >rist poplavltencem. V izvršitvi zadevne naredbe priredi liubljanski Kino Matica veliko kinomatografično predstavo v petek 22. oktobra t. m ob 0. zvečer. Pri tei p-ftdstav sodeluje operni zbor ljubljanskega Narodnega gledališča pod vodstvom g kapelnika Nefata. Prodajo vstopnic so prevzele naše narodne dame, ki bodo tekorr. danasniexa   dne   razprodalale vstopnice Predstava se vrši pod okrillem Ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa in ie izkupiček od prodanih kart. ki se prodajajo z nekolikim poviškom, ntmenien v pol rem obsegu za naše poplavljence Pričakujemo, da bo naše občinstvo rado seglo p< vstopnicah in napolnilo dvorano. Ne glede na čl^vekoflebcn m koristen namen se bo cerlenemu občinstvu tndi nudil velik užitek na   prvovrstnem Mimo in na prednašanu 1 * sega opernega zbora.
—Ij LfnbHanske podružnice CMD se
j bi jo na žalno sek». ki se vrli v počaščene spomina blagopokomega drnfbinega pr-
omestnika Andreja Senekovlča jutri petek ob 15. v mali dvorani Narodnega ma.
—Ij Fizikalno zdravilišče je s 1. ok*ob-m t. I. orvoril Okrožni urad ra zavaro-rnte delavcev v Ltublfanf v  svoif nov ^avbt na Miklošičevi cesti 30. Opozariamo na današnji tozadevni Inserat 928n
—lj Na naslov železniške uprave! Prejeli smo: Železniška barfjera. ki zapira cesto, vodečo od vojaškega oskrbovališča proti Mladinskemu domu, je brez signalnega zvonca Zapornica pade brez vsakega predhodnega signala navzdol In s tem ogroža varnost pasantov. Le slučaju se le zahvaliti, da -t dosedaj še ni pripetila kaka večja nesreča Prosimo železniško upravo, da odpravi i nedostatek ter» napravi signalni zvonec ter varnostno luč
—lj Prfevarjene klobase v Ljubljani. Občinstvo se cesto pritoiuje nad tem, da se prodajajo v Ljubljani na trzu hi po aostilnah klobase, ki več aH manj smrde. Občinstvo se naproša, da vsak tak slučaj naznani tržnemu nadzorstvu. Vodnikov trg št 5. Vzrok gornjemu pojava leži v tem. da izdelovalci klobas nimajo do sedaj primernih prostorov v stari mestni klavnici. In ker posebno primanjkuje hladilnih prostorov v lastnih obra tovališčih. Kakor hitro bo v obratu nova mestna klavnica in hladilnica bo prišlo v Ljubljani v promet le meso najboljše kakovosti m bodo odpadli slični pojavi. — Mestni magistrat.
—lj Ceškoslovenska obec v Ljubljani pofadä v sobotu 23. oktobra v hotelu »Be!-levue« posvicenskč dozvuky. Zač. v 8 h. večer. Pfätele humoru a tance pfijdte! 962
— Vreme. Včeraj 20. t n. je ob 21. kazal barometer 762.6, termometer 7°C, vlažnost 70% Od včeraj zjutraj do danes barometer ranidni pada Danes ob 7 zjutraj barometer 760 (včeraj 769), termometer vlažnost 95% Po noči hladno, zjutraj oblačno, po nekod slana. Opoldne barometer 757 5. termometer ö'C, vlažnost 98% Deževno.
—Ij šentjakobski oder uprizori v soboto ob 20 m v nedeljo popoldne ob 15. In zvečeT ob 20 stlrltfejansko pravljico s petjem in godbo .Pogumni krojaček". Snov le zaleta iz davne dobe, ko ie vladal še mozočni kralj Slobodan. Pri tej predstavi nastopi prvič tndi balet Predprodala vstopnic v kavami Zalaznik na Starem trgn.
— i; Jtrgosfnven&ko napredno akademsko društvo »Jadran« prične v tem tednu s svojkn rednim delom. Za one tovariše, ki so se letos vpfsarl v društvo kot novinci. s-» je osnoval »Novfnski tečai«. katerejra prvi sestanek se vrši v četrtek 21. L m. ob 20 v društveni čitalnici. Na njem se bo govorilo predvsem o programu fn ustroju »Jadrana« fu sIcct bosta o tem referirala tovariša dr. B a H č in Jelene. Udeležba ie za novince obvezna, poleg tega pa vabimo vse ostale tovariše, da s svojo prisotnostjo pokažejo zanimanje za ta tečaj. — Prvi sestanek novoosnovanega socljalno-pohtičnega seminarja se bo vršil v ponedeljek 25. t. m. ob 20. Na tem sestanku se bo razpravljalo o podrobnem delu v seminarju. Oni tovariši, ki so se prijavili za seminar, naj se sestanka udeleže, oni pa, ki se za delo v seminarju zanimajo, naj se javijo pri tovarišu tajniku. Ob tej priliki ponovno opozarjamo vse tovariše, ki še niso obnovili vpisa v društvo, daj to nemudoma store. Istotako vabimo vse abiturijente, ki nameravajo nadaljevati svoj študij na ljubljanski univerzi, da se vpišejo v naše društvo. — Odbor.
—lj Občni zbor Glasbene čitalnice je preložen na soboto 23- oktobra t. 1. ob 6. zvečer.
—lj Vodnikova družba in Simon Gregorčičeva knjižnica Vsi član; Vodnikove družbe, ki so se za leto 1926 prijavili v Simon Gregorčičev knjižnici dobijo družbine knjige v knjižnici ob poslovnih dneb to je v torek, sredo, četrtek. in petek od 5. do 7. ure zvečer Hkratu se pobira članarina po Din 20. za leto 1927 Tudi za leto 1926 se sprejme še nekaj članov v družbo, a Ie tako. da se isti prijavijo za leto 1926, in 1927. Družbeniki dobijo po štiri lepe kniige Pcrabtte ugodno priliko! Zdravo! — Knjižničar.
—lj L (L iL tu. »Edinost«. V petek 22 i. m. ob 19 30 se vrši članski sestanek, združen s predavanjem br Dolfa Prešerna o važni in poučni temi. »Pokret moderne v .(oven.ki literaturi«. Vsi in točno!
—Ij Pogreša se železni lonec, ki drži približno 5u litruv Kdor ga ima. se naproša, da ga odda na Kongresnem trgu št. 2, -cuhiniska klet. 963n —U Vidovičev klub v Ljubljani e prejel brzojavko, ki mu javlja, da je g- Miljen-ko Vklovič obolel Nameravno predavanje nedeljo dne 24 i m zato odpade —lj Drobna policijska kronika Radi tatvine iestvin \ vrednost 130 Din je bil odpeljan v zapore neki potepuh Stefan — Prijavljen je policiji slučaj tatvine divjačine. - Vesel Andrej in njegovi tovariši su nocoj kalil; nočni mir in razgrajali, neki lakob pa se je na ulici nedostojno vedel in bo moral zatu prispevati za mestne reveže — V nekem lokalu je bil domač koncert brez policijskega dovoljenja, zato sledi globa — Avtomobiltsti, voznici in kolesarji »maje večen konillki s policijo, danes jih je prijavljenih kar 13 radi cestnopoll-cijskega reda — Orožnik so včeraj pripeljali v zapo-e deželnega sodišča nekega moškega, ki je osumljen, da je izvršil vlom v poštni urad v S narju-Sapu.
—lj Prenočišče na cesti. Barbku, ki ima domovinsko pravico v Kranju, a sedaj stanuje in vedri v barakah v Šiški, le bila včeral zidane volje, toda na kraju je omagala v boja proti vinskim duhovom. Okoli 33.30 po noči je prijadrala pred glavni ko lodvor ter «1 kar tam na tleh izbrala posteljo Dobro je vlekla dreto, toda stražnik Jo je spravil v stražnico, kjer se je zjutraj streznila in jo skesano odkurila proti domo
—U Tatvine koles. Dan za dnem tatvine koles loslpu Močniku, posestniku iz St. Pavla pri Domžalah, ie včeraj neki mlad tat odpeljal izpred bolnice 1750 Din vredno kolo znamke «Trlbuna» Močnik ie obiskal svojo bofnr ženo na medicinskem oddelku ter ie kolo prisl->nP zunaj bolnice na zid Čez neka! minut Je ra kol? sedet mlad eW-kovec in s# f njim odpeljal v svet.
—U Najnovejše bluze. Kristoflč-Bnčar.
iz Celja
—c Gledališka predstava Narodne Čitalnice. Narodna Čitalnica priredi v nedeljo dne 24. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma gledališko predstavo »Veriga«. Narodna Čitalnica vprizori teko.n sezone še več iger, katerih čisti dobiček je namenjen za Izpopolnitev knjižnice.
—c Proračun mestne občine CclJc za leto 1927. je občanom pri mestnem knjigovodstva na vpogled skozi 14 dni te to od 19 oktobra do vštetega 2. novembra. V tem času se morejo vložiti pri mestnem magistratu pomisleki m pritožbe proti proračunu.
—c Mestno gledališče. V torek 19. oktobra se je vršila ob razprodanem gledališču otvoritvena predstava v letošnji sezoni. Ljubljanski gostje so nam v popolno zado-voljnost predstavni Molierjevega »Skopuha«. — V torek dne 26. oktobra ob 20. uri se vrši druga predstava. Ljubljančani vpri-zcrilo Jaroslav Hllbertovo dramo v treh dejanjih »Drugi breg«. Pričakovati je, dt bo gledališče tudi to pot napolnjeno.
—-c Razglas prostih stanovanj. Stanovanjsko sodišče v Celju zopet razpistrje seznam prostih stanovanj. Reflektanri, ki spadajo pod zaščito, se naj zglasijo v pisarn stanovanjskega sodišča do 25. oktobra ob 12. nri opoldne.
Iz Maribora
—m Sem požiga. Dne 16. c n;. Ki izbruhnil na podstrešju hiše na Meljski cesti 55a ogenj, ki pa je bil k sreči s pomočjo gasilcev kmalu pogašen, tako da nI povzročil posebne Škode. Ker se le pojavil strm. da je bil ogenj podtaknjen, je te dni posebna ko.nisija pregledala podstrešje. V komisiji so bHi zastopnik policijskega komisari jata, mestnega stavbnega urada In poveljniK gasilnega društva. Na podstrešju so našli s. cel kup mešanice - smole, katrana In kol -fomie in sicer na kraju, kjer Je ogenj izbruhnil. Ker je dognano, da se le malo pred Izbruhom požara mudil v podstrešju hišit lastnik, se domneva, da ie sam zažgal. Ta sum še bolj potrjuje dejstvo, da Je bila za-varovanima hiše, ki se ceni na 70.000 dinarjev, pred kratkim povišana na 127.000 di narjev. Lastnika hiše so zaprli. — Ker so sc v zadnjem časn Cesto pojavili taki slučaji, namerava poHcijski komisari ja t izvežbai; več kriminalnih uradnikov nalašč za izslc dovanje požigov.
—m Predavanje o PanevropI V Ljudsk univerzi bo v ponedeljek dne 25. t. m. predaval novinar g. Mirko O o I o b o PanevropI ter o panevropskem kongresu, ki se jc nedavno vršil na Dunaju m katerega se je predavatelj osebno udeležil. Predavanja o tem predmetu, o katerem se v zadnjevn času mnogo razpravlja, bo vsekakor zani-mivo.
—m Vprašanje zgradbe meščanske Šole. Ker veliki župan nI odobril prispevkov okrajnega zastopa za zgradbo nove meščanske šole na desnem bregu Drave, ki bi bila nre4ty$tm namenjena otrokom iz okolice, se bo vršila v soboto popoldne oa rrestnem magistrata konferenc* zastopnikov mostne občine ta zastopnica v oko'lskij občin, na kateri se bo ponovno razpravljalo o tem vprašanju. Upamo, da bodo okoliške občine uvidele, da so glede na veliko število otrok, ki posečajo mestne meščanske Šele, pač dolžne sorazmerno prispevati K gradbenim stroškom za novo šolo, ker pač ne morejo zahtevati od mestne občine, da sama gradi šole za zunanje obiskovalce.
—m Koncert Saše Popova. Znameniti bcigarski violinski virtuoz, ki ie z velikim uspehom koncertiral v vseh večjih evropskih centrin, priredi v okrilju Ljudske univerze v soboto dne 23. t. m. ob 20. v ka-zmski dvorani koncert. Za koncert vlada že danes splošno zanimanje. Zato priporočamo nabavo vstopnic v predprodajl pri Zlati BrišnikovL
Predavanja 2KD Ljubljana
V petek 22. t. m. predavajo:
V Ljubljani pri društvu »Preporod« ob
pol 18. R. Simnovec: »O zatiranja In preganjanju Slovencev v Italiji«;
v Ljubljani pri »Pevskem društvu Sava« ob 20 prot Dolžan o temi: »Kako je nastal svet?«;
v Mavčičah ob 16. In pol 20 zdravnik hl-gljenskega zavoda: »O jetiki«.
V soboto dne 23. t m.:
V Dobovi ob 20. zdravnik higijenskega zavoda »O spolnih boleznih«.
na Golniku v državnem zdravilišču ob 15. prof  Dolžan: »O Dotresih«;
v Novem me? tu pri društvu »Prosveta« ob 16. prof Bajželj o temi: »Nasprotniki Sokotstva«;
v Novem mesrn pri Sokolu ob 20 Isti predavatelj o temi: »Potreba in koristi So-knlstva«:
v Ljubljani na realki ob 20. zdravnik higijenskega zavoda   »O jetiki*;
v Kamniku ob 20 R. Šimnovec: »O zatiranju bi preganjanju Slovencev v Italiji«;
Škof ji  Loki  ob 20.36  I   Zupančič o »Ljnbezari do bližnjega v luč! sv. pisma«.
V nedeljo dne 24. t. m.:
V Aržišah ob 15 R. Stmnovec: »O zatiranju in preganjanju Slovencev v Italiji«;
v Boštanju ob 11. prof. Dolžan: »O postanku sveta«;
v Sevnici ob pol 20. Isti predavatelj o isti remi;
v Sodražicl ob pol 15. prof. R. Pavli: »O praznovetju«;
v Sv Marjeti pri Rimskih Toplicah ob • zjutraj dr Kune: »O kužnih boleznih p-DraštČiR«;
v Sen* Vidu nad Ljubljano ob pol 16. d> Kuščer:   »O Sokolu ha njegovem prosvet» nein delovanju«.
Kdor talroi da. dvakrat da!
ZA POPLAVLJENCE!
»
To in ono
lOtefnica Stürghkove smrti
Pred desetimi leti, dne 21. oktobra 1916. je bil umorjen na Dunaju avstrijski ministrski predsednik groi Kari Sturgkh. Bilo je neko soboto popoldne ob poj J. Grof Stürgkh je sedel v hotelu Meiül cc Schadn pri kosilu. V njegovi družbi sta se nahajala ritmojster ■4 ruf To^enburg in baron Aehrenthal. Ko je bilo kosilo pri kraju, je pristopil k mizi ministrskega predsednika socl-falno-dernokratični voditelj dr. Friderik Adler, sin znanega ustanovitelja avstrijsko socijalne demokracije, potegnil revolver in oddal tri strele proti Stürgkhovl glavi. Vse tri krogle so zadele. Groi Stürgkh se je sesedel na tla in bil takoj mrtev. Grof Toggert-bursr m baron Aehrental sta planila za atentatorjem, ki je hotel zbežati. Pri izhodu sta ga obvladala in oddala policiji. Vest o atentatu se je tedaj hipoma raznesla po Dunaju in Avstriji in vsem svetu.
Nenadni atentat je pomenil, kakor se je pozneje Izkazalo, usodni dan za obstoj avstro-ogrske monarhije, saj Je bil grof Sturgkh predstavnik absolutizma in diktature. Težina tedanjega položaja je razvidna že iz tega, da morilec grofa Stürgkha dr. Friderik Adler ui bil justificiran in da j<> bil obsojen samo na dolgoletno ječo. Atentatu je pozneje sledilo kot nujna posledica sklicanje avetrijskega parlamenta. Ta parlament pa je s svojimi slovanskimi skupinami bistveno pripomogel k razpadu in razkroju Avstro-ogrske monarhije. Iz parlamenta, torej iz osrčja države so slovanski narodi Avstrije prejeli osrečujočo vest o samoodločbi narodov; v dunajskem parlamentu je bila med drugim tudi precitana «Maj-ska deklaracija*, ki je zrevolucijonira-la vse jugoslovenske pokrajine v bivši avstro-ogTski monarhiji.
Zadnja nanoverska princesa
V francoskem kopališču Biaritzu je umrla te dni princesa Friderika Hano* verska, ki je bila zadnja princesa te bivše kraljevske rodbine. Njen oče je bil zadnji hanoverski kralj Jurij V. Bil je slep. Kljub temu je spadal med naj? boljše jahače. Ob njegovi strani je ja» hal vedno baron Rammingen. ki je pa* zil, da bi slepi kralj ne za jahal s poti. Tako dolga fers ni nihče opazil, da je kralj slep.
In v tega kraljevega spremljevalca se je zaljubila princesa Friderika, ki pa ni imela toliko poguma, da bi odkrila svoje srce strogemu očetu. V tem je prišlo do vojne s Prusijo, slepi kralj je izgubil svojo deželo in se preselil v Avstrijo. Stanoval je z rodbino na Du» naju v krasni vili, kjer je zdaj češko« slovaški konzulat. Baron Rammingen je spremlja^ slepega gospodarja tudi v inozemstvo. -cJ njim in princeso se je razvilo ljub; no razmerje, toda po* ročiti se Distal nogla, ker je ohranil kralj tudi v nozemstvu svoje nedo* stopno dostojanstvu.
Tako sta   .orala zaljubljenca čaka«
ti celih 15 let. Še le, ko je stari kralj umrl v Parizu, kamor je sel iskat zdrav« ja, sta si princesa in njen izvoljenec oddahnila. Vendar pa vse ovire še ni« so bile odstranjene, zakaj kraljica, ro« jena Saško*01denburška, je bila še bolj ponosna in nedostopna kakor njen mož. Ovdovela kraljica ni hotela o po* roki svoje hčerke z baronom Ramrnin* genom ničesar slišati. Tu je nastopila princesina teta. angleška kraljica Vik* torija, ki je dovolila, da sta se nesrečna zaljubljenca lc i 1880. poročila na nje* nem gradu Windsoru. Baron Rammin« gen je dobil za poročno darilo čin pol« kovnika angleške kraljevske garde.
Od tistih časov je preteklo mnogo vode. Na svetu se je marsikaj izpre* menilo. Princesa se je postarala, ovdovela in obubožala. Bila je hči najboga* tejše kraljevske rodbine, a ko je kot 781etna starka umrla, se je izkazalo, da je zapustla samo dolgove.
za dame, ksi priznavajo vsi gospodje je dam ski  'tnok ng.   Blago  najfinejše nud   v vs< ki koičini kar najceneje tvrdka
Drago Schwab Ljubljana
Karijera in konec bilijonarja
Tragične smrti je pretekle dni končal bivši ameriški multimilijonar D. P. Davis iz Miamija, krasnega ameriškega letovišča, katero je vihar nedavno skoro docela porušil. Davis se je na parniku «Majestic» iz Amerike peljal v Evropo. Med vožnjo je brez sledu izginil s parnika. Nihče ni vedel, kaj se je dogodilo z njim. Sedaj prihajajo podrobnosti o osebi izginulega na dan. Iz poročil ameriških listov je posneti, da si je Davis sam končal življenje.
Kakor je bil nenavaden konec multi-milijonarja Davisa, tako je bila nenavadna in pestra tudi njegova življenjska karijera. SliČno Edisonu jP bil tudi Davis prvotno navaden kolporter in je raznašal liste po velemestu. S svojo neizmerno energijo in delavnostjo pa se je kmalu povzpel kvišku in nekaj let kasneje je bil že veleposestnik v Miami. V svojih kupčijah je bil izredno spreten in spekulativen. Ko jV polotok Florida zaslovel radi svojega izrednega podnebja, predvsem pa. ko je postalo mesto Miami letovišče svetovnega slovesa, kjer se je zbiral ves mon-deni svet Severne Amerike, jp to Davis spretno izkoristil. Kupčeval je / zemljo ter si pridobil ogromno premoženje. V zalivu Tampa si je kupil manj ši otok. katerega je umetnim potom razcepil na več manjših otokov, ki so dobili ime Davisovi otoki. Ti otoki so mu donašali ogromno premoženje. Tako si je polagoma pridobil kapital 25 milijonov dolarjev. Ko je bil na višku svojV moči in slave, so cenili njegovo premoženje na 40 milijonov dolarjev (nad 2 milijardi Din). Toda nenavadni karijeri te sledila nagla pro-
past V Floridi so se sesedala močvirnata tla in pri tem je tudi Davis utrpel ogromno škodo. Vremenska katastrofa, ki je pred tedni zadela Florido predvsem pa Miami, je zadala Davisu zadnji udarec
Ko se ie napotil Davis v Evropo, so že krožile vesti, da je bivši multimilijonar popolnoma ruhrran. Med vožnjo na parniku «Majestic» se je parnik sredi oceana nenadoma ustavil. Culi so se glasovi, da j^ nekdo skočil v vodo. Parnik je stal celo uro na mestu, toda utopljenca niso našli. Kasneje so šele dognali, da ie skočil v vodo milijonar Davis, ki očividno ni mogel oreboletl izgubo svojega imetja.
Spomenik angleških gani
„ V soboto se je vršila v Londonu pomembna svečanost Na Horseguards Parade se je zbralo toliko občinstva, kolikor ga ta zgodovinski trg menda še nikoli ni videl. Angleži so namreč odkrili spomenik v svetovni vojni padlim gardistom. Spomenik je posvečen 652 častn kom in 14.152 vojakom angleške gardne divizije, ki so padli na raznih bojiščih. Spomenik ie izklesan iz port-landskega cementa. Na bronastem podstavku se dviga impozanten obelisk, okrog katerega stoje gardisti v naravni velikosti in oolni bojni opremi Vse figure so narejene iz topov.
Svečanost odkrtja je otvoril kraljev stric, vojvoda Connaught v spremstvu prestolonaslednika, maršala lorda Methuena in drugih vojaških dostojanstvenikov Odkritja spomenika se Je udeležilo poleg ogromne množice občinstva 15.000 gardistov pod poveljstvom generalmajorja lorda Ruthena. Glasom tradxij angleška garde se je vršilo odkritje strogo po vojaških obredih. Svečanost se je zaključila z defi-Iiranjem divizije pred vojvodo Con-naughtom. Veliko pozornost ie vzbujal pri odkritju spomenika gardni general sir George Higginson. ki je star že nad 100 let, a je vendar ves čas stal pred svojimi vojaki.
Še o tatvini v gradu Chantillv
Drzna tatvina velikega dijamanta Grand Conde\ o kateri smo že poročali, je v francoski javnosti še vedno predmet živahne ga zanimanja. Pariški detektivi so neprestano na poslu, da iz-slede tatu. Našli so nekatere nove sledove drznega zločina. Ugotovili so. da so hoteli tatovi splezati v grad po drevesu in tudi pilo. s katero so prepilili železno mrežo, so detektivi našli. Pač pa je neverjetna vest, da je usodne noči krožilo nad gradom letalo. V gradu delajo zdaj razne varnostne naprave proti svedrovcem, zakaj v njem je ostalo še mnogo dragocenosti. Prvotno so hoteli dragulje zavarovati, pa so spoznali, da bi to ne imelo smisla, ker se izguba tako važnih zgodovinskih predmetov sploh ne da nadomestiti z denarjem.
Sloviti dijamant Grand Conde je bil ukraden pred dobrim tednom Neznana roka je segla po krasni zbrki draguljev, ki jo je daroval v preteklem stoletju državi vojvoda d* A uma te. V .tej stari zbirki je bil tudi Grand Conde. K sreči te dragocenosti ne predstavljajo najvažnejšega muzejskega imetja Grad
Chantilly je zakladnica najrazličnejših
zgodovinskih dragocenosti. Tu sta dva Rafaelova originala. Van Dyckovi in Revnoldovi portreti, krasna dela Fra Angeiica, Delacroixe. Jeana Goujona. bronze, miniature, znamenite avtogra-ftje itd. Tatovi so prišli v grad po dre-| vesu, ki raste v neposredni bližini, ali ! pa po lestvi. Tega policija Še ni mogla I ugotoviti. Zanimivo je, da je zagonetna tatvina v gradu Chautilly točna kopija drzne tatvine, izvršene 1. 1021 v gradu Saint-Germain. Ta tatvina je ostala nepojasnjena in zato ni mnogo upanja, da se posreči izslediti tatove slovitega dijamanta.
Karambol avtomobila z vlakom
V nedeljo je telefoniral prometni uradnik s kolodvora Bratislava — No* vo mesto bratislavski policiji, da se je pripetila v bližini mesta na železniški progi velika avtomobilska nesreča, ki ie zahtevala tudi človeško žrtev. Oseb* ni avto je vozil iz Ivanke proti Bratislavi in se zaletel na nekem prehodu čez železniško progo v osebni vlak. Šofer Lang ie obležal pod nasipom mrtev. Avtomobil se je popolnoma razbil.
Strojevodja je opazil, da vozi po cesti z največjo brzino avtomobil, ki se pred prehodom čez progo ni ustavil. Zato je skušal vlak ustaviti, toda bilo je že prepozno. Lokomotiva je zadela avto in ga vlekla kakih 100 metrov po tiru. Sele potem je strojevodja vlak ustavil. Ko je stopil k razbitemu avto« mobilti, je opazil razmesarjeno šofer* jevo truplo med lokomotivo in poštnim vagonom. Poklicani policijski zdravnik je ugotovil, da si ie Lang razbil pri karambolti lobanjo in da je bil takoj mrtev. Nesrečo je zakrivil šofer, ker je prehitro vozil.
Prohibicija na Norveškem
V ponedeljek se je vršil na Norveškem plebiscit o prohibiciji. Dosedanji zakon prepoveduje samo whisky, žganje in druge opojne pijače, v katerih je nad 21 odstotkov alkohola. Pivo In vino je dovoljeno, vendar je pa država tudi glede teh dveh pijač uvedla razne omejitve. Krajevne oblasti so imele pravico prepovedati tudi orodajo vina in piva. Pri zadnjem plebiscitu i. 1919. se je izrekle 489.017 norveških volil-cev, starih nad 23 let. za prohibicijo, 304.673 pa proti prohibiciji. Ta plebiscit je bil samo posvetovalnega značaja, toda parlament je sprejel na podlagi plebiscita zakon, s katerim ie bila uvedena začasna prohibcija na likerje in težka vina. Prohibicija je povzročila na Norveškem mnogo neprijetnosti. Oso-bito trgovina z ribami je bila ogrožena, zakaj države, ki morajo vino izvažati, so nastopile z represafijami v obl?kl visokih uvoznih carin na norveško blago.
Zato je parlament L 1923 preklical prohibicijo na težka vina Norveška je največji konzument portugalskih, oso-bito portskih vin. Istočasno so pa začeli agitirati proti prohibiciji prijatelji dobre kapljice, ki so po večini pristaši j konservativnih strank. Ministrski pred-I sednik   Lvkke,   pristaš konservativne I stranke,   je izjaviL   da bo prohibicija
razveljavljena, ako zmagajo njeni prn. livniki. Prodaja alkoholnih p jač b La v tem slučaju po,d državno kontrolo. Točni rezultati glasovanja ^e n so zr.:. ni, vendar pa vse kaže, da bodo ztna< gali zagovorniki prohib:cije. Do torkj je glasovalo za proh bicijo H4.S-V» oseb, proti pa samo SJ.087.
Samo Se en dan
in vnelo se bo
K0L0 usode
K0L0 TRPLJENJA
K0L0 LJUBEZNI
K0L0 STRASTI
K0L0 SREČE
veleli m. ki ga spremi aio sol 51 in operni z bor.
3LITNI   «IH0 MATICA
Senzacijonalni vlom v Biaritzu
Ni se še poleglo   razburjenje r^ drznega vloma v grad Chantilly, k.u so   vlomilci   odnesli   veliki dijama cConde», že iavljajo list: o novem senzacionalnem vlomu, ki je bil izvršen te dni v slovitem letovišču BiarM Vlomljeno ie bilo v vilo   Alfreda L.,, wensteina.     najbogatejšega     bankir . Belgije   Löwenstem  preživlja običaji svoje poletne počitnice v gradu Leice. stershire,   deloma   v   svoji razkošn< opremljeni vili Begonias v Biarritzu.
V noči od 17. na 18. t. m je bilo \ vilo bankirja vlomljeno. Vlomilce splezal čez balkon v bankirjevo stan vanje. Predno je šel na posel, je omamil vse hišne prebivalce. DomaČe razmere so mu morale biti dobro znan zakaj pobral je iz nekega predala kl; če od železne blagajne, v kateri je b' shranjen    nakit   gospe Löwenste Blagajno je nežentrano odprl in odnt> sel ves nakit, prekrasne biseme ovratnice, obeske in prstane. Njegov plen je bil zelo bogat, kajti samo ena bisern ovratnica, sestoječa iz 77 biserov, ceni na 4 milijone frankov. V hiši se \t nahajal policijski pes, ki pa ni kot običajno   spal v Löwenste novi spalnici marveč v sobi hišnega maserja.
Vlom so opazili šele zjutraj. V ban-kirjevi sobi je bilo vse razmetano, olv leke so ležale po tleh in videti je bilo, da je tat vse temelj'to preiskal. Zanimivo je. da je prezrl dobro napolnie-no listnico    žepu neke obleke Bank je   o   vlomu   takoj obvestil policijo v Biarritzu ter Dariške draeuliarje. Izjavil je policij-, da ima sicer veliko osob-ja, da pa jamči   za   poštenost svojih uslužbencev in služinčadi. Vlomilec jo je najbrž odkuril v inozemstvo. Cc kupna škoda znaša 15 milijonov frankov, v naši valuti okoli 25 milijon^ dinarjev7._
Fizikalno zdravilišče
f palači Okrožoega urada za zavarofanie delavcev
Miklošičeva cest« itev. 20.
Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom
Vse zdravilne kopeli, tiidro-, hello«, elektro- in me ho note nap< ja za revmat čne in živčne bolezni, vnetja pni ženskih boleznih, boleznih srca in ožilja, arteriosklerozo.
Odprto izvzemši ponedeljek vsak a e lavni k od ö. — 12. n od pol 15. — pol 19., ob nedeljah in praznikih od 8. — 12. n -icer ob nedeliah. sredah -n petkih za ženske, ob torkih četrtkih »n sobotah za moške.
tirnim]) lioniti siolajn m! dilanlt il 8. — i m
Stare kovine
vseh vrst plača Cäjholt« Strzilkoviky. Za greh.  Mcduličev«  ul 20
Peci, štedilnike
brzoparilnike, vodne in gnoj ni čne črpalke, vodo« vodne cevi, strešno le» pen ko, cement, mesotez» niče. klobasarice najce* neje pri Fr. Stupica, — Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 3007
«Hirija»,
kralja Petra trg & tele» fon 220. — Premog, drva. koks, cement 53/T
30 oobr h zida rt sv
se sprejme za Centralo v Kamniku-Perovo 3018
Sobarica
mladu, vještu i poštenu, 18 do 2b godi na stara, vrlo snažnu i čtstu neka govori slovenski i n emački za maju obiteli, vrlo dobra kuča. — Ponude na Schwarz • drug. Zagieb. Preiadovieeva al. 1
Dobro lznrlena sivtifa
za krznarski stroi se sprejm»-. Naslov pove upr. Slov Naroda 3023
*2i
;preimem
13
pq   Za razpečavanje irzedne nevesti zdravilne plošče
0    „Thermo-Elektron"
q □
□
m m
ta s
H □
GlGlGGTCšOGOGOGOOOra
Podjetnim m marljivim gospodom in damam, Ki razpolagajo z nekaj kapitala, se nudi najlepši
zaslužek.
♦
Ustmena pojasnila danes in jutri pn portirjn v hotelu Slon -li pismene ponudbe najoglasni oddelek .Jutra" pod značko .Zdravilna plošča*.
ž"
S
« s mm.
9 O
«T 35 C-
-2 •» ^>
*? M)
ca ~
S 3 c
>
y »4
-a
« 2 a.
2 ■*
c o
c5 »
*©* «e
b .
— 9
II
š S
32 CLC
I s
iij -cT
lil
3
&
te
Ž 3V
Poč ,.Foebus4
St 86, en.ailirai a, skmaj nova, se proda Po zve se na velesejmu.
Vooaks
z dobrima spričevali se sprejme takoi v trgovino z e.ektiotebnič nimf predmeti. Pismene ponudb na upravo I sta pod „Pridna učenka-
3020
Poverjeni prodajalec srečk državnt raiedne loterije
Oran. tU Koiakovit
BEOGRAD podaja na veliko n malo Naj bolje urejena poslovnica te vrste Daje lajtigodnejSr pogote za pio> da 10 srečk Služben načr z na vodi'om ooSlfem vsakem brezplačno_421-1
11. öS 1 n IEHQUIK
pleskarja In ličarja
Linblfaaa ldiM
KAREL KOTNIKOV A ULiČA ö
Se priporočata za «sa v to stroko
spadajoča del« Oelo solidno1        Cene zmerne ■
LMlIkuS
Zahvala.
Josip Adamičeva družina se v svoiem in v imenu vseh sorodnikov
i a prisrčne! e zahvaljuje za tolike mnogobioine izraze iskrenega sočutja, ki jih je prejela ob neizmerni izgubi svojega nepozabnega in nenadomestljivega
Joškota.
Posebno pa ii je dolžnost zahval ti se č g župn«ku Franc Bern ku za to* ia'Üne ooiske in vs m tč. gg. duhovnikom za spremsvo na z^dejt poti. piofesoi-skemu 'boru zavoda sv. Stamsava v Št. V du za častno udet«2b<>, gg. govorni* koma dr štva s u-jieliev tur dične faknlttt v Uubhant n športnega kiuoa ,'Disk"* v Domžalah, ki sta se po->lo 'a d poko n ka ob tdpitem > robu, pevskemu društvu Domžale za tolažbe pome žalost nke, spoitnemu klubu .DisK' za častno sprerrst o in požrtvo atnost na negovi pr^zgodnii pot. vtlec. gdč Novakovi z Kamnika, ki e nepozabnemu poko ni ku nudila prvo pomoč m ga s svonm ?vtom pripeliala v de^lno bolnico, vsem darovalcem vencev in cvet a. končno vsem dragm prijatelji n in znancem, ki so blagega rajnka v tako častnim številu spremili na njegovi zad ; pot«.
Domžale. '9. oktobra \\r
Mat novel** epohalni Iznin oetrolejsk« olinsUa i»vetlltk«
f AIOA z jag ivm
200-500
sveč moči iressa oeir u
Neznatna poraba petrolej, SveJ kakor elektrika
m
m.
^1
^11 D*
«3T*
se rabi za razsvetljavo proda a inic, uradov, gostilolc. šol. cerkev, dvo risč, vrtov td. „AIDA-* je pri kladna za najmanjše m največji prostore — Zahtevajte prospekte Glavno skladišče za SHS Hm elektrotehnična lirma
SVARC i drug
6A60EB   ^reradovietvr ulic
— Iščemo zaupne zastoj nko
— Zahtevajte takoi prospekte
amoosesta  oo stei
1 Uotiliao mm afli 3«
,r poroča oogatu iaio> 90 nagrobnih spomenikov od marmor t 9 Id tjranita plošče za grobnice, marmorna** ilo^6e ca moblllfe pv a af ni t Mb cenah
Darujte za poptovlience!
Urejuješ Josip Zupančič. — Ze «N^rodfto 'lekarno*: Fran Jezersek. — Zrn taaeratoi del Usta: Oton Christo! — Vai t Ljubljani.
A699^D
0675
D+.A
.-