■o
ИС)
!o
INTERVJU
Kaj se dogaja z oddajami i Tednik, Studio City in Tarča?
PRILOGI
дијј|ВРВИВ|
Jedrski fizik Stanko Manojlovič:
odveč;!« lÄiÄl
sassa*
PRILOGA
ITV SPÜR9
/ KUHINJA NA KOLESIH: GORENJSKA
ff V letošnji sezoni tolsta kuhali sestri!
Leticia namesto drobtin usula pšenični zbrob
^drejl^ofer pred Pesmijo Amerike^ »Trinajst komentatorskih let je lep р^Ш' zbir festivalskih izkušenj.«	ТШ C >
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 12 / Leto 77 / 24. marec 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Zakaj je 24. aprila treba iti na volitve?
Ker pritoževanje doma na kavču ni dovolj. Otvoritveni dogodek potujočega festivala demokracije z naslovom Mi bomo odločali: gremo volit je bil v soboto dopoldne v Celju. Lahkotno in zabavno dogajanje z glasbo in s predvolilnim veganskim golažem ima hkrati močno sporočilo, in sicer da za spremembe v družbi ne zadošča, če se ljudje na družabnih omrežjih pritožujejo nad razmerami, na dan volitev pa ostanejo doma. str. 2
CELJE
ŠENTJUR
Spalno naselje z logističnim centrom? str. i
Milijoni evrov za poplavno varnost str. 7
VOJNIK
Obuditi želijo duh sokolstva
str. 9
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Sploh ni pomembno, kdo je kdo po narodnosti. Pomembno je, da v vsaki situaciji in v življenju ostaneš človek.«
Alyona Cherniak, v Sloveniji živeča Ukrajinka
»Skozi težke preizkušnje se človek uči in na življenje nato gleda drugače. Takšne preizkušnje oblikujejo našo osebnost in vplivajo tudi na to, kaj je za nas pomembno in kaj ne. Učijo nas, kako ločiti zrnje od plev.«
Zdenka Kosaber, prostovoljka
»Samo če bomo volili, bo naš glas štel. Ne zadošča, če bomo ostali doma in se pritoževali nad razmerami.«
Gaja Brecelj, Umanotera
»Projekcije podnebnih sprememb nakazujejo dvig temperature, ki ne bo stalen, vodni krog bo vseeno še deloval. Toda že eno samo vroče suho poletje se bo odrazilo v praksi. Skratka, že leto 2025 ne bo pokazalo dobre slike.«
dr. Andreja Sušnik, agrome-teorologinja iz Agencije RS za okolje
»Ni prav, da se o nuklearnih elektrarnah govori samo takrat, ko nas je strah, ne pa tudi v vseh tistih mirnih dneh, ko zaradi njih lahko uporabljamo čisto in poceni elektriko.«
Stanko Manojlovič, fizik, zaposlen v Nuklearni elektrarni Krško
ČETRTEK 1	1 PETEK
21	\l/ 19
-j^fe- -i	1
SOBOTA I	I NEDELJA
\ 1 / 19 2	Jf 20 ' 2
o co
er <
Dogajanje v okviru potujočega festivala je namenjeno tako mladim, ki se premalo udeležujejo volitev, kot starejšim, ki so vedno bolj prepričani, da nimajo prave izbire.
Zakaj je 24. aprila treba oditi na volitve?
Pritoževanje doma na kavču ni dovolj
Otvoritveni dogodek potujočega festivala demokracije z naslovom Mi bomo odločali: gremo volit je bil v soboto dopoldne v Celju. Nato se je ekipa, povezana v iniciativi Glas ljudstva, za tri ure preselila še v Slovenske Konjice. Do volitev bo tako obiskala dvanajst slovenskih mest in ljudem sporočala, zakaj je pomembno, da se 24. aprila odpravijo do svojega volilnega mesta. Lahkotno in zabavno dogajanje z glasbo in s predvolilnim veganskim golažem ima hkrati močno sporočilo, in sicer da za spremembe v družbi ne zadošča, če se ljudje na družabnih omrežjih pritožujejo nad razmerami, na dan volitev pa ostanejo doma.
TATJANA CVIRN
Pred Narodnim domom v Celju je v soboto dopoldne odmevala glasba s starih gramofonskih plošč, dišalo je po nekoliko drugačnem
negativne družbene pojave: prekarnost, korupcijo, sovraštvo, cenzuro ... Ob tem so organizatorji mimoidoče seznanjali s spletnim orodjem Volitvomat, ki jim lahko olajša izbiro na volitvah.
Niso vsi isti
Kot je pojasnila ena od organizatork dogodka, Gaja Brecelj iz Umanotere, je Volitvomat nastal na osnovi prepričanja mnogih, da nima smisla hoditi na volitve, saj
Volitvomat
V pripravo Volitvomata so v Glasu ljudstva vložili veliko časa in energije. Oblikovali so 138 zahtev, ki so jih naslovili na vse politične stranke. »Gre za strokovno utemeljene zahteve civilne družbe, saj so pri tem sodelovali ljudje, ki že vrsto let delajo na ključnih področjih življenja v Sloveniji,« pravi Brecljeva. Tea Jarc iz sindikata Mladi plus dodaja: »Strankam smo poslali te
brezmesnem golažu, mnogi so se preizkusili v neobičajnem kegljanju. S kroglo, ki je predstavljala njihov glas na volitvah, so lahko podirali
Gaja Brecelj: »Samo če bomo volili, bo naš glas štel. Ne zadošča, če bomo ostali doma in se pritoževali nad razmerami.«
Tea Jarc: »Ne gre za to, da se vse zgodi v triurnem dogodku, ampak da se dogajanje nadaljuje vse do volitev, da naši aktivisti tudi v prihodnjih dneh delijo materiale ter spodbujajo prijatelje in sorodnike, naj se udeležijo volitev.«
Tea Jarc in Gaja Brecelj na potujočem festivalu v Celju z jasnim sporočilom v ozadju
nimajo koga voliti, ker so »vsi isti«. »Z Volitvomatom želimo pokazati, da to ne drži, da imajo stranke različne programske usmeritve. Če bodo ljudje na Volitvomatu odgovorili na vprašanja, bodo videli, katera stranka se najbolj ujema z njihovimi vrednotami in predstavami o razvoju družbe.«
Za tovrstno spodbujanje ljudi za udeležbo na volitvah si že od jeseni prizadeva civilna iniciativa Glas ljudstva, v kateri je združenih več kot sto civilnodružbenih organizacij in več kot tisoč posameznikov ter posameznic iz vse Slovenije. Kot pravi Brecljeva, se je pokazalo, da je nujno, da se civilne iniciative povezujejo in da skupaj opozorijo na tradicionalno nizko volilno udeležbo pri nas ter se pogovarjajo o tem, kakšno prihodnost in kakšno družbo si želimo. »Ljudje so v predvolilnih razpravah vedno bolj izločeni iz oblikovanja političnih zahtev, čeprav želijo biti vključeni in želijo sodelovati, a jih oblast nenehno podcenjuje.«
zahteve in jih prosili, naj se do njih opredelijo ter se zavežejo, da jih bodo uresničile, če bodo sestavljale vlado. Te odgovore smo umestili v Volitvomat, kjer lahko vsak reši spletni vprašalnik z 41 vprašanji, odgovori na osnovi lastnega prepričanja in dobi rezultat, s katero stranko se njegov pogled najbolj ujema.« Volivec lahko rezultat upošteva ali ne, pomembno je le, da gre na volitve, poudarjajo v iniciativi, ki je dogajanje namenila volivcem vseh starosti.
Zanimivo je, da so na 138 zahtev civilnih iniciativ odgovorili v desetih strankah, ki bodo nastopile na volitvah, a v nobeni od tistih, ki so v trenutni vladi. »Te stranke se niso odzvale na naše prošnje, kar pomeni, da se ne želijo niti opredeliti do teh ključnih vprašanj, ki so pomembna za ljudi. To je razočaranje in hkrati zgovorno sporočilo, ki tudi lahko pomaga volivkam in volivcem pri odločanju,« sta prepričani sogovornici.
Foto: SHERPA
AKTUALNO
3
Poslanci sprejeli Vizjakovo okoljsko ustavo
O sanaciji Celjske kotline spet nič
Državni zbor je na 30. redni seji prejšnji teden med drugim sprejel tudi nov Zakon o varstvu okolja, ki ga je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak označil kot okoljsko ustavo. Čeprav naj bi s tem zakonom sistemsko uredili tudi področje reševanja okoljskih težav zaradi starih bremen, kot je minister ob zavrnitvi zakona o sanaciji Celja obljubljal poslanki Janji Sluga, so pripravljavci, zavedno ali ne, na to ponovno pozabili.
LEA KOMERICKI KOTNIK
S sprejemom se je po Vizja-kovih pojasnilih mudilo, ker Slovenija zamuja pri prenosu več evropskih smernic v slovenski pravni red. »Nov zakon zajema vse dele okolja - zrak, vodo, ohranjanje narave in podnebne spremembe. Uvaja pravila na področju varovanja okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljenje in finančna pravila,« je v razpravi o predlaganih dopolnilih v državnem zboru poudaril okoljski minister Andrej Vizjak in dejal, da se z zakonom v slovenski pravni red prenaša več evropskih določil, med njimi načeli krožnega gospodarstva in onesnaževalec plača ter načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov.
Na sprejem nove okoljske ustave smo težko čakali tudi Celjani, saj je bilo še v začetku leta obljubljeno, da bo krovni okoljski zakon podal sistemsko rešitev tudi za reševanje okoljskih težav iz preteklosti. To naj bi bila tudi zadostna podlaga, da bi odgovorni resno začeli sanirati najbolj obremenjena območja Celjske kotline. To je sicer želela z zakonom o sanaciji Celjske kotline v politični
pravni red vnesti tudi nekdanja koalicijska, zdaj nepovezana poslanka Janja Sluga.
Po neuspelih poskusih, da bi zaživel samostojni zakon o sanaciji Celjske kotline, je skušala glavnino predlaganega zakona v obliki amandmajev vključiti v vladni predlog Zakona o varstvu okolja. Neuspešno. Tako ostaja v zakonu tej težki problematiki namenjenih zgolj nekaj stavkov. »To pomeni, da se nič ne spreminja. Že zdaj bi država Celjsko kotlino lahko sanirala tako, kot je to naredila za Mežico, a tega ni želela,« je jasna poslanka.
Kalvarija celjskega
sanacijskega
zakona
Prvi predlog Zakona o sanaciji čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, ki ga je, kot je povedala, začela z nekaj somišljeniki in okoljskimi strokovnjaki ter aktivisti pripravljati že leta 2016, je nato v parlamentarno proceduro kot poslanka SMC vložila januarja 2018, nekaj mesecev pred takratnimi parlamentarnimi volitvami.
Zakon je najprej naletel na negativno mnenje vlade, ki jo
je takrat vodil Miro Cerar, kjer so obrazložili, da se zavedajo problematike, vendar je treba ta problem reševati sistematično na območju celotne Slovenije. Kljub negativnemu mnenju vlade so nekaj dni kasneje v prvem branju poslanci zakon vseeno sprejeli, kar je bila podlaga za obravnavo zakona pri matičnem odboru državnega zbora. A do glasovanja ni prišlo, saj so člani odbora SD, SDS in DeSuS ob drugi obravnavi predloga zakona sejo zapustili.
Drugi poskus sprejetja zakona je celjska poslanka, ki je med tem izstopila iz koalicijske stranke in prestopila med nepovezane poslance, vložila maja lani. Najprej besedilo ni bilo usklajeno z Mestno občino Celje, zaradi česar ta predlaganega zakona ni podprla. Razhajanja so se pojavila predvsem v delu financiranja prepotrebne obnove. Do jeseni je tako zakon doživel še nekaj dodatnih popravkov. Največja sprememba dopolnjenega predloga je bila, da bi dosledneje sledil načelu, da onesnaženje plača onesnaževalec. »Poleti je evropsko računsko sodišče izdalo poročilo pregleda o uresničevanju tega načela v evropskih državah, ki
ga je pred tem opravilo. Priporočilo je, naj države to načelo dosledneje uveljavljajo,« je ob predstavitvi zadnjih sprememb dejala Janja Sluga.
Člani matičnega odbora, ki mu predseduje konjiški poslanec iz vrst SDS Bojan Podkraj-šek, so tako januarja glasovali o že tretji različici predloga zakona o sanaciji Celjske kotline. Po večurni razpravi je za predlog zakona glasovalo osem članov odbora, proti je bilo vseh deset koalicijskih predstavnikov.
Če bi bila volja,
zakona ne bi
potrebovali
»Treba si je priznati, da za rešitev teh težav zakona v resnici ne potrebujemo, saj zakonske podlage za to že obstajajo. Vlada bi morala zgolj z odlokom te stvari urediti, a jih nikakor ne uredi,« priznava Janja Sluga, ki ji mnogi sicer očitajo, da z vlaganjem zakonskih pobud v predvolilnem času skrbi predvsem za lastno promocijo. A to odločno zavrača. Kot je pojasnila, je prvo besedilo predloga zakona začelo nastajati že leta 2015, a ga tudi zaradi neznanja in nepoznavanja vsesplošnega terena ni bilo mogoče spisati hi-
treje. Tudi drugi predlog je vložila že maja, a se je potem vse skupaj zaradi dopolnil zavleklo.
Pojasnila je tudi, zakaj zakona ni vložila v vmesnem obdobju, ko sta okoljsko ministrstvo vodila njena takratna strankarska kolega Jure Leben in Simon Zajc. »Imela sem zagotovila, da se bodo te stvari zgodile. Takrat je država začela sanirati tudi celjske vrtce, kar je bila ena od prednostnih nalog. Večno jima bom hvaležna, da sta imela posluh za ta problem in da smo stvari vendarle premaknili. To je ena od nalog, ki si jih noben minister, katerikoli bo že prišel na to mesto, najverjetneje ne bo upal ustaviti,« je dejala Janja Sluga.
O usodi odločali v
Ljubljani, v Celju
molčali
Da država še vedno ne prisluhne Celjanom je, čeprav težko, še nekako razumljivo. Veliko manj je razumljiva brezbrižnost lokalne oblasti do velikih okoljskih bremen. Priznati je treba, da se je v zadnjih nekaj letih začelo tudi na tem področju počasi premikati na bolje. A res je, da je vse te premike »izsilila« civilna družba. Čeprav
so podatki o prekomerni onesnaženosti s težkimi kovinami znani že dolgo, se je občina zganila šele, ko so starši sami ob podpori stroke analizirali zemljo na vrtčevskih igriščih. Celjska občina je sanirala en vrtec, nakar je vodenje projekta v celoti prevzela država oziroma ga je prevzelo okoljsko ministrstvo v prejšnji vladni sestavi. Čeprav je bilo najprej obljubljeno, da bodo do konca leta 2021 sanirana igrišča vseh desetih enot, kjer je bila prepoznana potreba po prenovi, smo zdaj šele na polovici.
Celjska občina se rada pohvali, da sanira območje nekdanjega odlagališča v Buko-vžlaku. Ob tem pogosto pozabi povedati, da jo je k temu prisilila sodba evropskega sodišča, na katerega se je obrnila civilna družba, ki je bila v domačem okolju vselej preslišana.
Kot je v pogovoru razkrila poslanka Janja Sluga, pri snovanju zakona, ki bi Celje očistil starih bremen, prav veliko pomoči Mestne občine Celje ni imela. Občina je sicer dejavno sodelovala pri pripravi popravkov za zadnjo različico, ki finančno breme sanacije razdeli na Cinkarno Celje in državo.
Na degradiranem območju še vedno »počivajo« tudi pokriti kupi onesnažene zemlje, ki so jo izkopali ob prenovi železniške proge. (Foto: arhiv NT / SHERPA)
Čeprav z drobnimi koraki, sanacija območja Stare cinkarne vendarle napreduje. A se zdita celostna sanacija in ureditev še vedno zelo daleč. Predvsem odprto ostaja vprašanje, kdo je dolžan za sanacijo poskrbeti in kdo naj jo plača. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
4
GOSPODARSTVO
Zakonca Metka in Tomaž Marovt podjetnika leta 2021
En robot na pet zaposlenih
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je med štirimi nominiranci za podjetnika leta 2021 izbrala Metko in Tomaža Marovta, ki na Stranicah vodita družinsko podjetje Marovt. Glavna dejavnost podjetja so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najbolj znane blagovne znamke v avtomobilski industriji. Že vrsto let se uvršča med najboljša hitro rastoča podjetja, njegova proizvodnja kovanja je tehnološko najnaprednejša v državi in ena najnaprednejših v Evropi. Podjetje se ponaša z visoko stopnjo avtomatizacije in digitalizacije, na pet zaposlenih ima enega robota, vsi robotizirani procesi pa so plod lastnega znanja in razvoja.
Metka in Tomaž Marovt, podjetnika leta 2021 (Foto: arhiv OZS)
JANJA INTIHAR
Začetki so bili, kot je značilno za večino uspešnih družinskih podjetij, dokaj skromni. Kljub dobri službi, ki jo je imel v Uniorju, je očeta Ota Marovta leta 1971 premagal podjetniški duh in v starem hlevu v Vitanju je s tremi delavci začel izdelovati odkovke. Sedem let kasneje je proizvodnjo preselil v nove prostore na Stranicah, z domačega trga je vedno bolj prodiral tudi v tujino, kjer so ga kmalu spoznali vsi največji dobavitelji osnovnih delov za avtomobilsko industrijo. Ko je leta 2000 Oto Marovt dobil nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, je dejal, da so ga vsa leta, odkar se je podal v podjetništvo, gna-
li velika trma, samozavest in neizmerna volja, predvsem pa želja po nenehnem razvoju in čim višji kakovosti. Takšne lastnosti in želje vodijo tudi sina Tomaža Marovta, ki je podjetje prevzel konec leta 1999. V družinski posel je ves čas vpeta tudi njegova žena Metka, ki je zadolžena za prodajo.
Ves napredek plod lastnega znanja
Podjetje Marovt ima danes proizvodne prostore v treh krajih. Leta 1996 je kupilo in prenovilo halo v Ločah, kjer je leta 2012 zgradilo še novo stavbo. Novo halo je pet let prej zgradilo tudi na Stranicah, od leta 2018 ima proizvodne prostore še v Slovenski Bistrici. Celotna
proizvodnja je digitalno nadzorovana, na pet zaposlenih je en robot, vsi robotizirani procesi pa so plod lastnega znanja in razvoja. Procesa avtomatizacije in digitalizacije so se v podjetju lotili pred osmimi leti, ko so ustanovili dve družbi - M-teh, ki se ukvarja z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje, in Inkolteh za digitalizacijo poslovanja in proizvodnje. »Število robotov v naši proizvodnji se nenehno povečuje. Trenutno imamo 42 robotov. Poleg avtomatizacije imamo zelo visoko
stopnjo digitalizacije celotnega poslovanja. Vsi proizvodni procesi so torej pri nas digitalizirani in nadzorovani, kar nam zagotavlja veliko konkurenčno prednost,« pravita Metka in Tomaž Marovt.
Družba M-teh je najprej delala samo za potrebe matičnega podjetja, zdaj polovico dela opravi za druge naročnike. Enako velja tudi za Inkolteh. »Vse rešitve najprej testiramo v našem podjetju, tako da naročniki vedo, kaj kupujejo. Povpraševanje po storitvah M-teha
in Inkolteha je bilo že do zdaj veliko, odkar je država začela finančno podpirati digitalno preobrazbo podjetij, je naročil še več,« je zadovoljen Marovt.
Sposobni tudi za hiperavtomatizacijo
Z veliko količino podatkov, ki jih je pridobilo v zadnjih letih, je podjetje Marovt sposobno začeti tudi hiperavtomatizacijo, to je uvajanje sodobnih metod umetne inteligence, ki bo v prihodnosti vodila proizvodne procese in tudi celotno poslovanje. Takšnemu razvoju se intenzivno posvečajo v vseh treh podjetjih. Prvi projekt je bilo tako imenovano predik-tivno vzdrževanje, ki so ga razvili v družbi Inkolteh. Računalniški sistem za vodenje in vzdrževanje proizvodnje so nadgradili z umetno inteligenco, kar jim omogoča, da lahko na podlagi zastojev v preteklosti napovedujejo zastoje v prihodnosti.
Trenutno razvijajo še dva projekta, pravi Tomaž Marovt. »Pri prvem želimo s pomočjo zajema podatkov iz senzorjev in s pomočjo umetne inteligence napovedovati kakovost izdelkov, pri drugem razvijamo robotsko pobiranje kosov v razsutem stanju<, kjer nam umetna inteligenca pomaga pri hitrejšem prepoznavanju slik.«
Po vsem svetu
Podjetje Marovt večino prihodkov ustvari na tujih trgih. Najpomembnejši je nemški, čeprav je podjetje s svojimi izdelki prisotno skoraj po vsem svetu. Je namreč povsod tam, kjer imajo tovarne največji proizvajalci avtomobilov, od Dai-mlerja do Renaulta in Nissana. S Stranic odkovke in stružne dele pošiljajo neposredno na proizvodne linije, kjer sestavljajo avtomobile. Pri prodaji torej nimajo nobenih posrednikov.
Na nemškem trgu ustvarijo malo več kot 77 odstotkov prihodkov, pri čemer njihovi kupci približno petino izdelkov, narejenih v Sloveniji, pošiljajo drugam po svetu. Pred dvajsetimi leti so večje količine odkovkov za končnike ročnih zavor začeli prodajati tudi ameriškim proizvajalcem av-
tomobilov, a se je z uvajanjem električnih avtomobilov povpraševanje po tovrstnih izdelkih zelo zmanjšalo. Kljub temu ameriškega trga niso odpisali. »Poslovanje v ZDA bomo spet okrepili, vendar z drugimi projekti,« napoveduje Metka Marovt.
V Skupini Marovt, v kateri so od leta 2020 združeni matično podjetje ter družbi M-teh in Inkolteh, je trenutno zaposlenih več kot 200 ljudi. Največ, 185, jih dela v podjetju Marovt.
Že vsa leta od ustanovitve je glavni vir prihodkov podjetja Marovt avtomobilska industrija. Ker poskuša zmanjšati odvisnost od nje, se usmerja tudi v druge dejavnosti. V zadnjih letih je povečalo prihodke v obrambni industriji, lani so predstavljali malo manj 5 odstotkov celotne prodaje. Vstopiti namerava tudi v proizvodnjo medicinske opreme, za kar trenutno pridobiva certifikate. Prvi izdelek bo rehabilitacijska naprava za raztezanje mišic, ki je v celoti plod njegovega znanja.
Cilje za leto 2022 »povozila« ukrajinska kriza
Podjetje Marovt je v zadnjih letih zabeležilo izjemno rast. Leta 2019 je ustvarilo rekordnih 31 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Predlani je njegovo rast ustavila pandemija, zaradi katere so avtomobilske tovarne marsikje po svetu zmanjšale ali celo začasno ustavile svojo proizvodnjo. Lani je podjetje spet povečalo prihodke, vendar mu številk iz leta 2019 ni uspelo ponoviti. »So pa bili vsi kazalniki zelo dobri in smo dosegli rekordno dodano vrednost na zaposlenega. Upava, da bomo spet rasli, saj imamo kar nekaj načrtov,« pravita zakonca Marovt.
Načrtov, ki so si jih v podjetju zadali za leto 2022, najverjetneje ne bodo uresničili. Razlog je ukrajinska kriza. »Naš poglavitni cilj je trenutno zagotavljanje celovite preskrboval-ne verige tako na dobaviteljski kot na prodajni strani, seveda pa ves čas nadzorujemo porabo energentov, ki so se znatno podražili. Težave z dobavami in draga energija bodo zagotovo vplivale na rezultat poslovanja, vendar upamo, da bomo prihodke letos spet povečali in se približali letu 2019,« pravita Metka in Tomaž Marovt.
Proizvodnja kovanja podjetja Marovt je tehnološko najnaprednejša v državi in ena najnaprednejših v Evropi. (Foto: arhiv podjetja Marovt)
Kmalu na ogled številne svetovne novosti
Čez manj kot dva tedna se bo na celjskem sejmišču začel Mednarodni industrijski sejem. Trajal bo od 5. do 9. aprila. Letos se mu bo pridružil sejem Terotech, na katerem bodo podjetja predstavljala novosti na področju industrijskega vzdrževanja in čiščenja. Družba Celjski sejem je Mednarodni industrijski sejem, ki ga po pomenu uvršča takoj za Mosom, začela postavljati takoj, ko se je končal sejem Agritech. Razstavljavcev bo toliko, da bodo napolnili vse sejemske dvorane.
Mednarodni industrijski sejem, ki ga v Celju pripravljajo vsako drugo leto, je največji in najpomembnejši sejem v jugovzhodni Evropi s področij strojegradnje, orodjarstva, varjenja in rezanja, materialov in sestavnih delov ter naprednih tehnologij. Moral bi biti lani, a je bila takrat
sejemska dejavnost prepovedana. Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, upa, da bo med ljudmi tudi za drugi letošnji sejem toliko zanimanja, kot ga je bilo za Agritech. »Na zadnjem industrijskem sejmu, ki je bil leta 2019, smo našteli malo več kot 15 tisoč obiskovalcev. Pričakujemo, da jih bo letos še več,« pravi Otorepec.
Industrijski sejem bo tudi tokrat privabil veliko razstavljavcev. Prišlo jih bo približno tristo iz desetih držav. Vseh blagovnih znamk, ki bodo predstavljene na sejmu, bo najmanj osemsto. Takšna mednarodna udeležba je dokaz, kako pomemben je sejem v tem delu Evrope, poudarja Otorepec.
Razstavljavci napovedujejo številne novosti, mnoge bodo prvič predstavili prav v Celju. Na ogled bodo novi načini vpe-
njanja orodij, novosti na področju avtomatizacije kovičenja, avtomatsko lasersko varjenje, najnovejši izdelki in rešitve na področju označevanja in sledenja blaga ... Predvsem bo zanimivo, napoveduje vodja sejma Katja Goršek, da se bo celotno sejmišče spremenilo v veliko proizvodno dvorano, saj razstavljeni stroji in naprave ne bodo le na ogled, ampak bodo obiskovalci lahko tudi videli, kako delujejo.
Tako kot je že v navadi, bo tudi tokrat sejem spremljalo več strokovnih prireditev. Vsak dan sejma bo namenjen drugi dejavnosti. Osrednja tema prvega dne bo industrijska avtomatizacija, sledil bo dan varilne tehnike, v četrtek, 7. aprila, se bodo v Celju zbrali orodjarji, zadnji sejemski dan bo namenjen industriji plastike.
JI
Zadnji Mednarodni industrijski sejem, ki je bil leta 2019, je privabil 15 tisoč obiskovalcev. V družbi Celjski sejem upajo, da jih bo letos še več. (Foto: SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
Stečajni postopek v podjetju CM Celje letos še ne bo končan
Zmagovalec prodaje kamnoloma bo sklad
Alfi
Kljub uspešni prodaji junija lani se zapleti zaradi kamnoloma v Veliki Pirešici, ki je bil zadnje večje premoženje propadlega podjetja CM Celje, še niso končali. Zatika se zaradi razdelitve kupnine, ki znaša malo več kot 20 milijonov evrov. Zaradi tožbe države, ki uveljavlja lastninsko pravico za približno polovico kamnoloma, je stečajna upraviteljica nameravala upnikom razdeliti le manjši del kupnine, a se je Voc Ekologija pritožila in višje sodišče je njeni pritožbi ugodilo. Upraviteljica je zdaj pripravila nov predlog razdelitve, pri katerem je upoštevala celotno kupnino, vendar znesek, ki naj bi ga dobila Voc Ekologija, ne bo visok. Konec lanskega leta je namreč večino svojih terjatev do CM Celje prodala skladu Alfi.
JANJA INTIHAR
Spomnimo, da je stečajna upraviteljica Milena Sisinger novega lastnika za kamnolom, ki je eden največjih v Sloveniji, iskala kar devet let. A ne zato, ker zanj ne bi bilo zanimanja. Razlog so bile številne tožbe in pritožbe na sklepe sodišča o prodaji. Največ jih je vložila Voc Ekologija v lasti družin Romana Moškotevca in Janeza Škoberneta, ki je bila v kamnolomu največja ločitvena upnica. Terjatve je v stečajnem postopku odku-
Čeprav ima kamnolom v Veliki Pirešici že od lani nova lastnika, se zgodba z njegovo prodajo še ni končala. Zdaj se zapleta z delitvijo kupnine. (Foto: SHERPA)
povala od drugih upnikov, saj je na vsak način želela postati lastnica kamnoloma in ga kupiti čim ceneje. V Veliki Pirešici so še precejšnje zaloge apnenca in dolomita, ki ju uporabljajo pri proizvodnji gradbenih materialov za železniške proge in ceste. Leta 2017 je prodaja zastala tudi zaradi zapletov, povezanih s tožbo države, ki uveljavlja lastninsko pravico za približno polovico kamnoloma. In to prav na tistih parcelah, na
Ne mečite deiarja skozi okno: prezračujte pametno in znižajte stroške
Precej Slovencev še vedno prisega na prezračevanje z večkrat dnevnim odpiranjem oken, kot so to počele naše babice. A v zadnjih štiridesetih letih sta tako znanje kot tehnologija na vseh področjih eksponentno napredovala. Danes vemo, da zgolj prezračevanje ni dovolj, četudi je zelo pogosto in temeljito. Zato bi vam tudi vaša babica svetovala, da ne mečite denarja skozi okno, stopite v korak s časom ter si s kakovostnimi de-centralnimi prezračevalnimi sistemi zagotovite zdravo bivalno okolje ob nižjih stroških.
V Lunosu vam v posebni akciji Prezračimo Slovenijo zagotavljamo do 50 odstotkov popusta ob nakupu revolucionarnih prezračevalnih enot i-Vent, ki s pametnim upravljanjem s pomočjo mobilne aplikacije ali daljinca predstavljajo prihodnost prezračevanja. Prezračujte pametno in učinkovito ter brez toplotnih izgub.
Prezračevalni sistem proti
odpiranju oken
Decentralni prezračevalni sistem v primerjavi s klasičnim zračenjem z odpiranjem oken deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu, tako da je zrak v stanovanju svež podnevi in ponoči, s čimer v prostorih nepretrgano in učinkovito odpravljamo odvečno vlago, plesen in slabe vonjave ter s tem poskrbimo za zdravo bivalno okolje. V primerjavi s klasičnim odpiranjem oken prezračevalni sistem prihrani do 30 odstotkov energije.
Klik! In vaš dom je poln svežega zraka!
Ključna odlika pametne prezračevalne enote i-Vent, ki si jo v akciji Prezračimo Slovenijo lahko zagotovite 50 odstotkov ceneje, je upravljanje s pomočjo mobilne aplikacije, ki je ujema s sistemoma Android in iOS. Tako lahko hitro in preprosto na daljavo določite temperaturo in stopnjo prezračevanja za vsak prostor posebej. Prezračevalni enoti je priložen tudi priročen daljinec, s katerim spreminjamo hitrosti oz. intenzivnosti prehajanja zraka itd.
Glavne prednosti prezračevalnega sistema i--Vent, zaradi katerih je že v prvem letu prodaje postal prava uspešnica med zahtevnimi kupci tako v Sloveniji kot po svetu, so poleg upravljanja preko aplikacije še:
•	izjemno preprosta vgradnja brez večjih posegov v stanovanje,
•	primerna za starejše hiše in stanovanja ali novogradnje,
•	preprosto in poceni vzdrževanje,
•	varčevanje z energijo,
•	tiho delovanje,
•	izredno nizka poraba energije pri delovanju,
•	brez prepiha zaradi prepišnega varovala in omejitve volumna zračnega pretoka,
•	trajni filtri, pralni pod tekočo vodo,
•	izberete lahko filtre proti alergijam.
Ker se zavedamo, da je odločitev za vgradnjo prezračevalnega sistema Lunos odločitev za zdravo in kakovostno življenjsko okolje, smo stopili še korak naprej in pripravili akcijo Prezračimo Slovenijo, v kateri zagotavljamo do 50 odstotkov popusta ob nakupu revolucionarnih prezračevalnih enot i-Vent.
katerih ima terjatve vpisane Voc Ekologija.
Konec leta 2020 je Sisin-gerjeva kljub nedokončani lastninski pravdi z državo pripravila nov predlog prodaje. Poskrbela je za dodatne cenitve ter se odločila, da bo premoženje prodajala kot celoto in da bo izklicna cena za približno 50 hektarjev velik kompleks skupaj s premičnim premoženjem znašala malo več kot 13,7 milijona evrov. Zaradi preglednosti prodaje in da ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov, je predlog prodaje razdelila na dva dela. V prvem so bile nepremičnine, za katere lastninsko pravico uveljavlja sklad kmetijskih zemljišč, v drugem parcele in premičnine, ki niso vključene v lastninsko pravdo. Vrednost prvega dela je bila ocenjena na malo manj kot 9,8 milijona evrov, vrednost drugega na malo manj kot 4 milijone evrov. Cena se je razlikovala, ker so zaloge kamnin na parcelah, za katere lastninsko pravico uveljavlja država, bolj bogate.
Ker sta se s takšnim predlogom strinjala tako upniški odbor kot sklad kmetijskih zemljišč, je celjsko okrožno sodišče sprejelo sklep o prodaji, na katerega se je Voc Ekologija pritožila, a je višje sodišče vse njene očitke zavrnilo kot neutemeljene. Na dražbi, ki je bila junija lani, je kamnolom za malo več kot 20 milijonov evrov kupilo podjetje Apoc, ki je v lasti uspešnih gradbincev Ecobetona iz Prebolda in Gic Gradenj iz Rogaške Slatine. Podjetje Apoc je oktobra na račun CM Celje v stečaju nakazalo kupnino in
stečajna upraviteljica je kmalu pripravila predlog za razdelitev tega denarja. Takrat so se ponovno začeli zapleti.
Višje sodišče
ugodilo pritožbama
Upraviteljica Milena Sisinger je namreč predlagala, da bi med upnike razdelila kupnino le za tiste parcele v kamnolomu, za katere država ne uveljavlja lastninske pravice. To bi pomenilo le 2,9 milijona evrov, od katerih bi Voc Ekologija dobila 226 tisočakov. Petrol in finančna uprava bi vsak dobila malo več kot milijon evrov, popla-čanih bi bilo tudi nekaj manjših upnikov.
Voc Ekologija se s takšnim delitvenim načrtom ni strinjala, ker po njenem prepričanju ni pravilen, poleg tega je upraviteljici očitala, da neupravičeno zadržuje denar. Celjsko okrožno sodišče je takšne očitke zavrnilo kot neutemeljene, zato se je Voc Ekologija pritožila na višje sodišče. Pri tem se ji je pridružil finančni sklad Alfi, ki mu je konec leta 2021 prodala 80 odstotkov svojih terjatev. Višje sodišče je njunima pritožbama ugodilo. Kot je zapisalo v svojem sklepu, pravda ni ovira za razdelitev kupnine, prav tako tudi ni podlage za le delno delitev. »Kamnolom je bil prodan kot poslovna celota in zato predstavlja skupno posebno razdelitveno maso. Vsi deli so namreč prispevali k boljši prodaji, zato je edino pravilno, da vsi tudi v enaki meri in enakopravno ter hkrati sodelujejo pri delitvi dosežene kupnine,« je še zapisalo višje
sodišče ter stečajni upraviteljici naložilo, naj pripravi nov načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, to je kupnine.
»Vse bo odvisno od
države«
Milena Sisinger je pred dnevi že pripravila nov načrt delitve, po katerem bi Voc Ekologija dobila 1,8 milijona evrov, sklad Alfi pa bi dobil 7,1 milijona evrov. Petrol bi dobil malo manj kot 1,4 milijona evrov, finančna uprava malo manj kot 1,7 milijona evrov, poplačila terjatev drugih petih upnikov bi znašala od tisoč do 302 tisoč evrov. V splošni razdelitveni masi bi ostalo 4,2 milijona evrov, od tega bi večina denarja »čakala« na izid pravde z državo.
Stečajna upraviteljica pričakuje, da se bo na takšen načrt, ki ga mora potrditi še sodišče, zagotovo pritožila država, kar pomeni, da kupnina, pridobljena s prodajo kamnoloma, še nekaj časa ne bo razdeljena upnikom. »Zaradi tega nisem zaskrbljena,« pravi Milena Sisinger, »saj je bolj pomembno, da mi je kamnolom uspelo prodati, in to za zelo visoko ceno.« Sisin-gerjeva ocenjuje, da stečaj podjetja CM Celje, ki se je začel pred desetimi leti, letos še ne bo končan, čeprav je prodala že vse premoženje nekdanjega celjskega gradbinca. Ostalo je le manjše zemljišče ob Savinji v Celju, zaradi katerega se pravdata mestna občina in Eko sklad. »Stečaj bo končan, ko bo končana lastninska pravda z državo. Torej bo vse odvisno od nje,« poudarja Sisingerjeva.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Glede prometne ureditve še naprej neenotni
»Spalno naselje z logističnim centrom?«
Tudi ponoven poskus zbližanja stališč glede obnove cest in umestitve novih obvoznic, ki naj bi razbremenile promet skozi naselje Lopata, se je končal brez pravega napredka. Po približno dveh urah in pol precej razgrete razprave so se predstavniki občine in projektanti s krajani sicer uspeli dogovoriti o nekaterih korakih, a najbolj pereča vprašanja ostajajo nerazrešena. Tudi krajani še naprej ostajajo razdeljeni. Enotni so glede tega, da želijo v vasi manj prometa in obnovo dotrajanih cest ter gradnjo pločnika. Na dveh okopih vztrajajo glede gradnje povezovalne ceste do avtocestnega priključka, ki bi avtocesto približala tovornjakom podjetnika in mestnega svetnika Petra Piška.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Da gre za pereče vprašanje, je nakazovala že gneča v okolici Prostovoljnega gasilskega društva Lopata, ki je v svojih prostorih gostilo tokratni zbor krajanov. Ni jih bilo malo, ki so želeli videti in slišati, kaj novega jim bodo povedali predstavniki celjske občine, ki bdi nad projekti. A so bili mnogi na koncu razočarani, saj so, kot so povedali, te iste skice videli že pred tremi leti. Kot se je izkazalo na koncu oziroma kot je trdil Peter Pišek, ki se je zbora udeležil ob izteku, predstavljene rešitve niso bile povsem točne, saj naj bi eno od možnosti že opustili.
Čeprav je želja vseh, da bi se promet v naselju umiril in da bi se izboljšala prometna varnost, predvsem za najbolj ranljive udeležence, kot so pešci in kolesarji, se zdi, da ima vsak svojo razlago in videnje najustreznejše možnosti. Najbolj je ljudi razburila
predstavitev dolgoročne zasnove prometnega omrežja Lopata. Pravega posluha za kompromis med razpravljavci ni bilo mogoče zaznati.
Čeprav so projekti za obnovo cestišč pripravljeni, do uresničitve še ni prišlo. Podž-upanja Breda Arnšek je med razpravo dejala, da pločnik še ni zgrajen, ker dva lastnika ne želita podpisati soglasja. »Potrebe po ureditvi cest so v mestni občini Celje zelo velike. Občina je zaznala prometne težave v naselju Lopata in ker gre za močno obremenjen odsek, smo na občini za obnovo zagotovili tudi denar. Gre pa za projekt, vreden več kot milijon evrov. Občina ga naenkrat ne more izvesti, zato je bila sprejeta odločitev, da bomo delali postopoma. Žogica je zdaj na vaši strani. Vprašanje, kako dolgo še. Razumite, da vam želi občina pomagati. Pišek ima logistični center in obči-
Predstavljene so bile različne možnosti za rešitev prometa na Lopati. Tudi tista, ki naj bi »že bila zgodovina«, kot se je izrazil Pišek. Prav ta povezava je že pred leti in tudi tokrat krajane najbolj razburila. Je bila napaka zgolj naključna?
na želi te vplive ublažiti. Če ne bomo mogli doseči dogovora, bo občina od projekta odstopila. Ko se bo to zgodilo, me ne sprašujte, kdaj se bo tega spet lotila,« je dala podžupanja ljudem jasno vedeti, da se bo treba odločiti.
Celostno ali nič
Posamezni krajani so se na njene besede odzvali precej
Vsakodnevni prometni kaos. Tisti, ki jim danes tovornjaki vozijo po dvoriščih, si novo prometnico želijo.
Najbolj je krajane razjezil predstavljen dolgoročni načrt ureditve prometa.
Zanimanje krajanov za predstavitev projektov prometne ureditve je bilo veliko. Dogovora ponovno niso dosegli. A se bodo še pogovarjali.
burno. Eden od krajanov, čigar dvorišče prečka cesta in deli kmetijo, je ob tem dejal, da dokler ne bodo predlagatelji predstavili resnično celostne rešitve tega območja, soglasja ne bo podpisal. Zelo odkrito je pred zbranimi spregovoril tudi krajan Roman Brežnik in nagovoril predstavnike lokalne oblasti: »Soglasje za pločnik sem podpisal že pred trinajstimi leti, a v tem času niste naredili nič. Vi ste dali soglasje za Mali logistični center (MLC), čeprav ste vedeli, da infrastruktura za to ni primerna in tega ne bo prenesla. Zdaj pa ceste rišete po naših kmetijskih zemljiščih. Dokler težave ne boste rešili celostno, da boste sočasno s pločniki zgradili tudi obvoznico po nasipu, soglasja ne bom dal. Če je to pretežko, zberite denar, odkupite kmetijo in potem se lahko širite, kamor hočete.«
Da je predlagana rešitev z osmimi krožišči preobsežna in neizvedljiva, je dejal krajan Rok Vucej in poudaril, da ne nasprotuje gradnji pločnika. Sprašuje se, zakaj je treba na razdalji nekaj sto metrov zgraditi tri krožišča, kjer prostora že tako primanjkuje: »Leta 2018 sem v občini dobil dokumentacijo, ki mi je omogočila dograditev hiše. Leta 2020 sem prejel papirje, s katerimi me obveščajo, da bo na tem mestu krožišče. Sprašujem se, kdo to dokumentacijo pripravlja,« je bil nazoren in je projektante povabil na teren.
Krajan Borut Arlič je prepričan, da je treba projekte obnove in predvsem gradnje pločnika pospešiti: »Obnavljamo ceste, gradimo ploč-
nike in ne steze za vesoljska plovila.«
Ali občina rešuje
zasebni projekt?
Napovedi cestnih novogradenj so že pred časom zmotile predstavnike Društva za našo vas Lopata, ki nasprotujejo gradnji (MLC) podjetnika Petra Piška in povezovalne ceste do avtocestnega priključka Celje zahod, ki bi avtocesto približala Piškovim tovornjakom.
»Vse, kar smo videli danes, smo videli že pred dvema letoma, ko nam je bil predstavljen državno-zasebni naložbeni projekt za MLC in nam je gospod Pišek predstavil ureditev logistike za svoje servisne dejavnosti. Zdaj se je isti projekt pojavil na papirjih občine,« je dejala krajanka Darja Sintič Kar-neža. »Ko je bil logistični center umeščen, se je vedelo, da infrastruktura ni primerna, in takrat je bilo tudi rečeno, da bodo pristojni uredili novo prometno infrastrukturo skozi Medlog, da ne bo več obremenjena krajevna skupnost Ostrožno. Kot smo uspeli izvedeti, se to ne bo nikoli zgodilo, saj tega ni v nobenem dolgoročnem projektu prometne zasnove Medlog-Lopata.« Prepričana je, da če ne bi šlo za reševanje prometnega vprašanje podjetnika, občina tudi ne bi pokazala zanimanja za obnovo cest. »Mi smo želeli le obnovo ceste s pločnikom in križiščem.«
Iztok Slak je spomnil, da je država lani poleti po predlogu vladne zakonodajne službe od projekta odstopila: »Sprašujem se, zakaj in na čigav račun Krajevna skupnost Ostrožno in Mestna občina Celje nadaljujeta oziroma vsiljujeta projekt povezovalne ceste. Hkrati me zanima, na kateri strokovni prometni podlagi celjska občina utemeljuje upravičenost gradnje povezovalne ceste.«
Ob tem je skupina krajanov, ki gradnji povezovalne
ceste nasprotujejo, dejala še, da ta rešitev nikakor ni v prid večine tukajšnjih prebivalcev, saj je, če si zarisano ogledamo na terenu, povsem jasno, da je cesta namenjena zgolj logističnemu centru. Ob tem se bojijo, da bo ta povezava povečala ne le tovorni, temveč tudi osebni promet. Drugačno je mnenje tistih, ki živijo na drugi strani logističnega centra, kjer cesta dobesedno prečka dvorišča. Ti so prepričani, da bi nova cesta težke tovornjake odstranila z njihovih pragov.
»To ni Piškov izvoz«
Predstavniki občine poudarjajo, da gre za projekt, ki bo razbremenil lokalne ceste. Jasen je bil tudi Peter Pišek: »To ni Piškov izvoz. Če bi bil, bi ga sam financiral in nanj postavil mitnico. To je navezovalna cesta, ki bo pet krajevnih skupnosti razbremenila tovornega prometa. Tovorni promet do logističnega centra in nazaj ne bo šel do nobene hiše.« Zatrdil je, da ima izdelano tudi prometno študijo, študijo hrupa in vpliva na okolje, ki jih bo kmalu tudi predstavil. Ob tem je Pišek, ki je bil šestnajst let tudi predsednik krajevne skupnosti, dejal, da boljše prometne ureditve na Lopati ne vidi.
Skupina krajanov se vendarle sprašuje, zakaj in kako je sploh mogoče, da je nekdo, ki je krajevno skupnost tako dolgo vodil, dovolil, da je podjetnik v tej krajevni skupnosti postavil takšen center, ki v spalno naselje, kar naj bi Lopata bila, ne sodi. »V obrtni coni v Buko-vžlaku je še veliko prostora, kjer bi lahko ta dejavnost v celoti zaživela. Narejenega je že tudi tristo metrov izvoza z avtoceste. Če bi v osnovi prisluhnili ljudem in logistični center umestili tja, danes ne bi imeli težav,« pravijo. Pišek je prepričan, da bo Lopata, ko bodo izvedeni predstavljeni projekti, kljub vsemu lahko postala spalno naselje.
Foto: LKK
Krožišče, ki bi pomenilo tudi novo vstopno točko na avtocesto in izstopna z nje pri Lopati, razburja in deli krajane. (Foto: Arheja d.o.o.)
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŠENTJUR - Do protipoplavnih ukrepov tudi z evropskim denarjem
Milijoni evrov za poplavno varnost
Da bi Občina Šentjur zagotovila varnost mesta Šentjur z zaledjem pred poplavami, bo poskrbela za štiri nove sklope protipoplavnih ukrepov, ki so skupaj vredni približno dvanajst milijonov evrov. Župan mag. Marko Diaci je z direktorjem Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem že podpisal sporazum o gradnji. Omenjeni sporazum predvideva, da bo občina za tovrstna vlaganja pridobila evropska sredstva.
Del protipoplavnih ukrepov, ki so bili nedavno izvedeni v Hruševcu. (Foto: TS)
TINA STRMCNIK
Diaci je pojasnil, da občina za gradnjo protipoplavnih ukrepov - nasipov, zidov in razbremenilnih kanalov - skrbi že vrsto let. Doslej je za tovrstna vlaganja namenjala denar iz občinskega proračuna in iz vodnega sklada, medtem ko bo nov sklop protipoplavnih ukrepov financiran iz načrta za okrevanje in odpornost.
Načrtovane ukrepe bo občina lahko začela uresničevati, ko bo pridobila dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. »Veliko dokumentacije smo že pripravili. Sprejeta sta med
drugim občinska prostorska načrta za sklopa ukrepov D in E, ki predvidevata ureditev suhih zadrževalnikov Črno-lica in Pešnica. Sledil bo izbor izvajalca. Načrtujem, da bomo protipoplavne ukrepe začeli izvajati v prihodnjem letu,« je dejal šentjurski župan. Dodal je, da bo sklop protipoplavnih ukrepov F zajemal razbremenitev Voglaj-ne v Loki, medtem ko sklop ukrepov G predvideva ureditev prodnih zadrževalnikov pri Hudičevem grabnu, levem pritoku Voglajne.
Dolga zgodovina krotenja voda
poplavljeno, narasle vode Voglajne s pritoki so prizadele naselja, industrijsko, Mesto Šentjur z okolico je obrtno in trgovsko območje. bilo v preteklosti velikokrat Občina je prvi del protipo-
plavnih ukrepov izvedla in sama plačala v okviru izvedbe komunalnega opremljanja južnega dela industrijske cone Šentjur. Leta 2016 je v
sodelovanju s pristojnim ministrstvom poskrbela za protipoplavne ukrepe na desnem bregu Voglajne. Ti ukrepi so bili vredni 2,6 milijona evrov. Kasneje so bili protipoplavni zidovi in nasipi zgrajeni ob strugi Voglajne ter Kozarice, in sicer ob obrtni in stanovanjski coni. Zgrajen je bil tudi širši most na lokalni cesti v Hruševec. Leta 2018 je občina s pristojnim ministrstvom podpisala pogodbo v vrednosti približno 480 tisoč evrov za gradnjo protipoplavnih ukrepov na območju gor-vodno od železniškega mostu pri podjetju Ahac. Poplavna varnost je bila dodatno izboljšana, ko je direkcija za infrastrukturo zgradila nov most na cesti za Planino oz. Kozje. Zadnji protipoplavni ukrepi v vrednosti 1,8 milijona evrov so bili izvedeni na območju Hruševca, in sicer od Hudičevega grabna do mostu čez Ko-zarico v Ulici Franja Malgaja.
S kolesom varno do Šentjurja
CELJE, ŠTORE, ŠENTJUR - V teh dneh bodo izvajalci del začeli graditi še eno pomembno prometno povezavo, ki bo močno prispevala k nadaljnjemu razvoju trajnostne mobilnosti v regiji. Do konca leta 2023 se bo tako mogoče s kolesom varno in po lepo urejeni kolesarski poti peljati od Celja do Šentjurja.
Dolgo pričakovana in napovedovana gradnja kolesarske poti Celje-Štore-Šentjur se bo končno začela. Naročnica projekta Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) in Občina Štore, ki projekt delno sofinancira, sta z izvajalcem del podpisali 8,8 milijona evrov vredno pogodbo. Novo kolesarsko povezavo bo gradilo celjsko
gradbeno podjetje Voc Celje v sodelovanju s podjetjem Kolektor CPG.
Izvajalci morajo kolesarsko povezavo v skupni dolžini 11,44 kilometra, od tega 8,59 kilometra novogradnje, zgraditi v 21 mesecih. Projekt vključuje tudi novo kolesarsko brv čez Hudinjo ter nov Godčev most ter brv čez Vo-glajno.
Gradnja kolesarske povezave je sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 2,7 milijona evrov, štor-ska občina bo prispevala 300 tisoč evrov, razliko bo zagotovila DRSI.
Prve strokovne podlage za projekt Kolesarske povezave v Savinjski regiji so bile izdelane že leta 2011. Zatem
so občine pripravile ustrezne projektne naloge, nakar so kar nekaj časa čakali na ustrezna soglasja, je ob skorajšnjem začetku gradnje spomnil šentjurski župan Marko Diaci. »V letu 2017 je Občina Šentjur z Občino Štore in Mestno občino Celje pripravila javno predstavitev projekta. Naslednje leto je bila podpisana dopolnitev dogovora za razvoj regij, s čimer je Občina Šentjur za projekt gradnje zagotovila 780 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Nato je začela pridobivati služnosti in v letu 2020 za potrebe ureditve lastniške pravice sklenila 28 služnostnih pogodb s fizičnimi in pravnimi osebami ter hkrati za potrebe gradnje državne kolesarske povezave zagotovila tudi svo-
Projekt gradnje kolesarske poti od Celja do Šentjurja predvideva tudi gradnjo novega mostu čez Voglajno. (Vir: DRSI)
ja zemljišča,« so sporočili iz šentjurske občine.
»Med občinami Celje, Štore in Šentjur je veliko dnevnih mi-
gracij, z novo varno kolesarsko povezavo se bodo izboljšali pogoji za kolesarjenje, prispevala bo tudi k promociji trajnostne
mobilnosti in turizma na tem območju,« so ob začetku gradnje zapisali na Mestni občini Celje.	LKK
V projektu izgradnje kolesarske povezave Celje - Štore - Šentjur, katere skupna vrednost je nekaj več kot 11 milijonov evrov, znaša delež Mestne občine Celje 737.777 tisoč evrov, od tega je več kot 95 odstotkov iz kvote evropskih in državnih sredstev, ki pri projektu pripadajo MOC.
Sprehajalna pot spet odprta
Direkcija RS za vode še vedno gradi protipoplavni nasip na območju Medloga in Špice v Celju. Približno 3,5 milijona evrov vredna gradnja naj bi bila končana do 31. maja. Je pa ponovno odprta priljubljena sprehajalna pot ob Savinji.
To je izvajalec del, celjsko podjetje Nivo Eko, novembra lani zaradi posegov začasno zaprl. Ker so glavna gradbena dela končana, je od sredine prejšnjega tedna pot spet odprta za sprehajalce. V direkciji za vode sicer sprehajalce opozarjajo, da na tem območju še vedno izvajajo nekatera dela, zato prosijo za previdnost.
LKK
Zaradi gradnje protipoplavnih nasipov, ki bodo naselji Medlog in Špica obvarovali pred naraslimi vodami, je moral izvajalec del poseči na področje sprehajalne steze, ki je bila več mesecev zaprta. Številni radovedneži so se po njej sprehodili še v času zapore, zdaj tudi te ni več. Ker vsa dela še niso končana, direkcija sprehajalce prosi za previdnost. (Foto: SHERPA)

Korak bliže poplavni varnosti
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer in Tadej Pfajfar iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda sta pred dnevi podpisala pogodbo za izdelavo projektne, prostorske in naložbene dokumentacije za projekt Zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.
Glede na pogostost, raznolikost in obseg poplavnih dogodkov sodi porečje Savinje med najbolj izpostavljeno območje v Sloveniji. Zgornjo Savinjsko dolino ogrožajo hudourniški procesi, ki poleg erozije in poplav povzročajo plazenje v večjem obsegu. Zaradi poglabljanja struge Savinje so se zmanjšale poplavne površine in poplavna ogroženost območja Spodnje Savinjske doline, medtem ko se je zaradi večje pogostosti in višjih konic poplavnih valov povečala poplavna nevarnost dolvodnih območij.
Z lokalnimi protipoplavnimi ureditvami na prizadetih območjih ni mogoče v celoti zagotoviti dovolj velike poplavne varnosti, zato je treba predvideti ureditve, s katerimi bo na poplavnih površinah zagotovljeno nadzorovano zadrževanje visokih voda.
Na podlagi analiz so strokovne službe ugotovile, da je poplavno ogroženost urbanih območij v Spodnji Savinjski dolini, Celja in Laškega možno zmanjšati predvsem z zmanjševanjem visokovodnih konic na poplavnih območjih z gradnjo suhih zadrževalnikov. Ob Savinji je predvidenih najmanj pet suhih zadrževalnikov, eden ob Bolski in na Vršci - pritoku Ložnice, kjer je tudi možnost mokrega zadrževalnika in aktiviranja poplavnih površin za zmanjševanje ogroženosti urbaniziranih površin med Grušovljami in Celjem.	ŠO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
VELENJE - Teš v trenutnih razmerah zanesljiv vir električne energije
»Če bomo sledili neumnim odločitvam neumnih politikov, nas bo zeblo.«
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) poudarjajo, da je Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v trenutnih zaostrenih razmerah na evropskih trgih z elektriko ključen, zanesljiv in nepogrešljiv proizvodni vir električne energije. Izpostavljajo tudi ugodnejše razmerje med cenama elektrike in emisijskih kuponov ter s tem boljšo ekonomiko proizvodnje. Med tem svetniška skupina Naše Velenje opozarja pred škodljivimi posledicami prehitrega zapiranja velenjskega premogovnika in Teša.
LEA KOMERICKI KOTNIK
V prvih dveh mesecih letošnjega leta sta peti in šesti blok Teša skupaj proizvedla 606 gigavatnih ur elektrike. To predstavlja skoraj 40 odstotkov celotne proizvedene elektrike v Sloveniji za to obdobje, so sporočili iz HSE, katerega član je tudi Teš. Dolgoletno povprečje Teševega deleža v slovenski proizvodnji elektrike je okoli 30 odstotkov. Višji Tešev delež gre po njihovih na-
vedbah verjetno pripisati tudi nižji proizvodnji elektrike iz hidroelektrarn, saj je letošnja zima precej suha, hidrološke
razmere pa s tem manj ugodne za proizvodnjo hidroenergije. V HSE ob tem izpostavljajo tudi visoko raven zanesljivosti šestega bloka.
Poudarjajo še, da se je razlika med ceno elektrike na veleprodajnem trgu in ceno emisijskih kuponov v okviru evropske sheme za trgovanje z dovolilnicami za izpuste za naslednjih nekaj let dobave bistveno povečala, s tem pa so se izboljšali tudi ekonomski pogoji za proizvodnjo elektrike iz Teša, ki so bili v zadnjih letih ob visoki ceni kuponov in razmeroma poceni elektri-
»Plin in nafta se dražita, naši politiki pa bi Teš, ki je najbolj zanesljiv vir energije, zaprli. Če bomo sledili neumnim odločitvam neumnih politikov, nas bo zeblo,« je zelo neposreden vodja svetniške skupine Naše Velenje Jože Hribar.
ki neugodni. Medtem ko so se cene elektrike na leipziški borzi, ki so se zvišale že proti koncu lanskega leta, po vmesni umiritvi ob ruskem napadu na Ukrajino v zadnjih dneh spet močno zvišale in na trenutke presegle celo 400 evrov za megavatno uro, pa so cene emisijskih kuponov v zadnjem času strmoglavile s 95 evrov za tono ogljika na manj kot 60 evrov.
Zaostrili varnostne
ukrepe
Kot je povedal izvršni direktor proizvodnje HSE Matjaž Eberlinc, bodo proizvodnjo elektrike iz šoštanjske termoelektrarne, tako kot v drugih proizvodnih objektih HSE, sproti prilagajali razmeram na trgih energentov. »Naš primarni cilj pri tem ostaja zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo, s tem pa tudi zanesljivo oskrbo
Letos smo kar 40 odstotkov električne energije dobili iz šoštanjske termoelektrarne. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Brez spremenjenih načrtov in jasne vizije, kako po letu 2033
Na vprašanje, ali morda država zaradi vse višjih cen energentov, ki jih že močno občutijo prebivalci in tudi gospodarstvo, razmišlja o podaljšanju obratovanja šoštanjske termoelektrarne, so nam iz infrastrukturnega ministrstva odgovorili, da »trenutne razmere glede cen električne energije na notranjem trgu niso v neposredni povezavi s poslovanjem Teš in načrti Slovenije za izhod iz premoga.« Kot so zapisali, lahko trenutne in pričakovane tržne cene elektrike za naslednje srednjeročno obdobje celo ugodno vplivajo na poslovanje Teša in njegovo doseganje ciljev iz poslovnega načrta, ki je sicer imel v letu 2020 280 milijonov evrov izgube.
Kako bi lahko v Sloveniji nadomestili elektriko iz Teša po letu 2033, bo, po pojasnilu ministrstva, potrebno premisliti pri posodobitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v letih 2023 in 2024, saj se bo moralo poleg zagotavljanja zanesljive oskrbe upoštevati tudi nove cilje Evropske unije na področju obnovljivih virov energije (OVE), energetske učinkovitosti in zmanjšanja emisij
toplogrednih plinov, pri čemer bo potrebno narediti tudi večscenarijsko oceno potencialnih tveganj.
In kako bi ministrstvo preprečilo energetsko revščino, h kateri drvimo? Pri čemer ni nevarnost zgolj v pomanjkanju energentov, temveč predvsem v tem, da mnogi Slovenci ne bodo sposobni plačevati tako visokih cen. »Evropska komisija je oktobra 2021 in marca 2022 pripravila dve analizi, iz katerih jasno izhaja, da se lahko nihanju cen energentov ter pomanjkanju morebitne oskrbe s fosilnimi gorivi iz tretjih držav jasno izognemo oz. ta tveganja zmanjšamo s pospešitvijo ukrepov na področju OVE in učinkovite rabe energije. Za naslavljanje energetske revščine je torej potrebno spodbuditi investicije v samooskrbo z OVE in večjo energetsko učinkovitost, saj je to edini mehanizem za zmanjšanje občutljivosti na visoke cene uvoženih energentov,« odgovarjajo na ministrstvu. Pri tem pozabljajo, da velika večina Slovencev težko plača že račune za energetiko, za investicije pa ji ostane bore malo.
dva predstavnika. »Trenutna kriza in sankcije proti Rusiji so dokaz, kako kratkovidni in neumni so politiki v Sloveniji. Nafta in plin se dražita. Kdo bo reševal energetsko krizo v Sloveniji? Vetrnice ali Teš? Mi stavimo na Teš,« so zapisali v stranki in v nadaljevanju vladajočo politiko pozvali k izboljšanju položaja zaposlenih v elektrogospodarstvu, preden bi se tudi ti odločili za stavko. Ob tem so zapisali še: »Neumnosti o zelenem prehodu naj nam prihranijo za čas, ko bo to izvedljivo! V času trenutne krize, ki se bo samo poglabljala, naj politika neha izčrpavati Teš z emisijskimi kuponi. V Šaleški dolini imamo polno glavo zelenega izsiljevanja tako iz Ljubljane kot iz Bruslja. Ker pri zelenem prehodu gre predvsem za zelence v žepe posameznikov. Ljudje pa morajo za energijo plačevati vedno več. Pred leti, še pred zloglasnim projektom Teš šest, so nam politiki obljubljali cenejše ogrevanje, več delovnih mest in zanesljivo ter lepšo prihodnost. Ogrevanje je danes dražje, plače zamrznjene, delovna mesta visijo na nitki, prihodnost pa je negotova!«
Jože Hribar, vodja svetniške skupine v velenjskem me-
»Že vseskozi opozarjamo, da je zagotovitev samooskrbe države s temeljnimi dobrinami, ki jih lahko zagotovimo v svojem okolju, eden izmed razlogov, zakaj se ne strinjamo, da se iz premoga izstopi leta 2033. Menimo, da določena letnica za izstop iz premoga ni bila postavljeno realno, saj do takrat v Sloveniji ne bo mogoče nadomestiti obstoječih virov električne energije,« so k izjavi svetniške skupine dodali na Mestni občini Velenje.
Dodali so, da je žalostno, da odločevalci na nivoju države ne zmorejo opredeliti nacionalnega interesa in ga tudi ščititi. »Skrb vzbujajoče je tudi, da niti s sprejeto strategijo nismo dobili odgovornega organa, ki bo spremljal in usmerjal celotni proces ter ščitil interese premogovnih regij.« Ob tem dodajajo, da je v strategiji tudi neambiciozno zastavljen načrt ustvarjanja delovnih mest. »To pomeni, da bomo za nadomestna delovna mesta morali poskrbeti sami, skupaj s poslovnimi subjekti, saj ljudi ne bomo pustili na cedilu,« zatrjujejo pri velenjski občini.
stnem svetu, je zapis za lokalno televizijo komentiral: »Plin in nafta se dražita, naši politiki pa bi Teš, ki je najbolj zanesljiv vir energije, zaprli.« Kot pravi, bi bilo treba vse skupaj nekoliko upočasniti, ljudem v energetiki dvigniti plače in ustaviti plačevanje emisijskih kuponov. »Ker se tudi to da. Če bomo sledili neumnim odločitvam neumnih politikov, nas bo zeblo,« je zelo neposreden vodja svetniške skupine Naše Velenje.
države z električno energijo in toploto, kar smo tudi doslej v celoti izpolnjevali,« je še dejal Eberlinc.
Iz družbe so ob tem sporočili še, da se zavedajo pomena neprekinjenega obratovanja in proizvodnje električne in toplotne energije, zato so v luči aktualnega dogajanja sprejeli zaostrene varnostne ukrepe na področju kibernetske varnosti za zaščito poslovnih procesov in ključnih objektov skupine.
Dražje ogrevanje in negotova prihodnost
Da bi veljalo v luči aktualnih dogodkov vnovič razmisliti o začrtani časovnici zaprtja velenjskega premogovnika in ustavitvi Teša, pa je v teh dneh znova opomnila stranka Naše Velenje, ki ima v sestavi velenjskega mestnega sveta
Župani premogovnih regij so se povezali
VELENJE - Osem županov Šaleške regije in Zasavja ter direktorja Razvojnih agencij Savinjsko-šaleške (Saša) regije ter Zasavja so v začetku marca podpisali sporazum o ustanovitvi sveta županov premogovnih regija Saša in Zasavje. Kot je ob podpisu dejal velenjski župan Peter Dermol, je njihov skupni interes uspešen in pravičen prehod za izstop iz premoga.
Podpisniki sporazuma si želijo čim prejšnjega sprejetja območnih programov za izstop iz premoga, ki so podlaga za črpanje evropskega denarja. Po mnenju velenjskega župana morajo biti ti programi pripravljeni do konca leta.
Od vlade medtem pričakuje, da pravočasno sprejme zakon o prestrukturiranju premogovnih regij in zakon o zaprtju Premogovnika Velenje. Predlagal je tudi, da vlada določi koordinatorja del glede izstopa iz premoga, saj bi se tako izognili birokratskim težavam.
»Ključni pomen sporazuma je, da pokažemo državi, da smo premogovne regije med seboj usklajene in da bomo enotno zastopale svoje interese, ne glede na to, kdo bo sogovornik na drugi strani. S tem smo tudi pokazali javnosti, da nam je mar, kaj se bo z obema regijama dogajalo v času prestrukturiranja. Želimo, da imajo ljudje zaupanje v ta proces,« je poudaril Dermol. Po njegovi oceni se savinjsko--šaleška in zasavska regija soočata s podobnimi težavami, kot so prometna infrastruktura, sanacija vodotokov in degradiranih površin. Meni tudi, da degradirane površine ne smejo priti v zasebno last, ampak morajo biti namenjene lokalnim skupnostim za nadaljnji razvoj.
Župan občine Hrastnik Marko Funkl je prepričan da gre za izmenjavo bogatih izkušenj regije, ki je šla skozi zapiranje rudnikov in ne prestrukturiranje, z regijo, ki se bo z vsem tem soočila v prihodnjem desetletju. »Pomembno sporočilo je, da bo imela država na drugi strani sogovorca, saj je zapiranje premogovnikov in prestrukturiranje regije v veliki meri odvisno od lokalnih skupnosti. To je bila napaka takratne politike in tega v Šaleški dolini ne želimo ponoviti,« je poudaril Funkl.	LKK
& 2022	IZ NAŠIH KRAJEV	9
VOJNIK - Z novimi vsebinami dopolnjujejo športno in turistično ponudbo
Obuditi želijo duh sokolstva
Potem ko je Občina Vojnik konec leta 2020 odkupila nekdanji skvoš center, ga preuredila, ponovno poimenovala Sokolski dom in mu namenila nove vsebine, spremenjeno podobo dobiva tudi njegova okolica. Ob Sokolskem domu je občina namreč uredila igrišče, namenjeno manj -šim otrokom. A načrtov s tem še ni konec ...
BOJANA AVGUSTINCIC
Že konec minulega leta je uredila poti, namestila nove klopi in koš za smeti. Januarja je postavila še igrala (tobogan in gugalnico, talni
trampolin, vzmetno igralo, vrtiljak in koš za igre z žogo) in uredila varovalno podlago. »V pomladnih mesecih bomo obrezali še drevesa, da bodo
poleti dajala prijetno senco, in posejali travo,« pravijo v vojniški občini. Igrišče je namenjeno manjšim otrokom, da bodo tam s starši aktivno preživljali prosti čas.
Različne možnosti za rekreacijo in druženje imajo občani, tako otroci kot odrasli, tudi v Sokolskem domu. V njem so na voljo športne vsebine (fitnes, skvoš, telovadba, ples ...), ki dopolnjujejo možnosti, ki jih v Vojni-ku nudijo zunanja igrišča in
Najmlajši lahko že uživajo na igralih, ki jih je vojniška občina postavila ob Sokolskem domu. (Foto: Lea Sreš)
športna dvorana. Prav tako v domu organizirajo različne dogodke za otroke, kot sta pustovanje in miklavževa-nje. Sokolski dom je vojniška občina lani jeseni oddala v upravljanje društvu Postani fit. Slednje skrbi tudi za gostinski lokal v domu.
V načrtu še Tic in
muzej
Župana Branka Petreta
zlasti veseli, da je Sokolski dom ponovno zaživel in da je v njem pestro dogajanje. A načrtov in idej še ni zmanjkalo. V stavbi nameravajo urediti tudi turistič-noinformacijski center ter v podstrešnem delu muzej sokolstva.
»Za osnovno pohištvo in promocijsko tablo oziroma prikazovalnik lepot občine se nameravamo prijaviti na razpis LAS. V novi finančni perspektivi nameravamo v Sokolskem domu urediti kakovostno turistično točko. Predvidevamo tudi novo zaposlitev za pospeševanje turistične promocije občine, povezovanje s sosednjimi občinami ter iskanje novih produktov. Občina Vojnik je kot turistična destinacija morda premalo prepoznana. V sodelovanju z okoliškimi kraji - Dobrno, Vitanjem in
Sokolstvo v Vojniku
Po vzoru celjskih Sokolov je bilo leta 1920 ustanovljeno vojniško društvo Sokol, ki je delovalo na narodnem, tele-snovzgojnem in kulturnem področju. Dejavnost društva se je odvijala v prostorih takratne osnovne šole z majhno telovadnico. Društvo je polno zaživelo v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so prišli v Vojnik trije mladi učitelji - Oskar Venturini, Tone Zorko in Drago Rebernik - ki so v sokolske vrste pritegnili številne nove člane. Članstvo društva se je iz leta v leto večalo, zato so se kmalu pokazale potrebe po gradnji lastnega sokolskega doma. Pod vodstvom Janka Jerale je bil ustanovljen gradbeni odbor, ki je najprej poskrbel za ugoden nakup gradbene parcele in po več kot desetletnem iskanju ustreznih finančnih sredstev začel avgusta 1937 graditi sokolski dom.
Na začetku druge svetovne vojne je okupator društvo razpustil, arhiv uničil, skoraj vse pomembne člane društva pa aretiral in pregnal v izgnanstvo. Po vojni je bil dom nacionaliziran in je prišel pod upravljanje TVD Partizana, nato je bil na nepojasnjen način priključen Športni uniji Slovenije. Od leta 1989 ga je imel v najemu Branko Špeglič, ki je v njem uredil skvoš center in ga leta 2000 uspel odkupiti od Športne unije Slovenije. Po letu 2010 je bil lastnik Boštjan Marolt, konec leta 2020 je prostor odkupila Občina Vojnik, ki je domu vdihnila novo vsebino.
Vir: MojaObčina.si/Jože Žlaus
Zrečami - bi lahko ponudila lepe turistične produkte,« pravi župan Branko Petre.
Ideja Vojničanov je tudi, da bi v podstrešnem delu So-kolskega doma uredili muzej sokolstva. A pred tem je treba prostore primerno urediti ter stavbo energetsko obnoviti. Kot je pojasnil župan, trenu-
tno vgrajujejo plinske kotle za ogrevanje, v izdelavi je tudi energetska izkaznica stavbe. »Obuditi duh sokolstva in poiskati povezave z drugimi sokolskimi društvi v Sloveniji ter tujini je bil tudi eden od ciljev, ki smo si jih zadali ob nakupu tega objekta,« dodaja župan.
Markacisti na Lisci
Eden največjih izzivov prestrukturiranja Šaleške doline bo preobrazba sistema daljinskega ogrevanja, ki je začel delovati leta 1959. (Foto:
Za skupne zelene projekte
LAŠKO, SEVNICA - Markacisti iz regij Posavje in Zasavje so se zbrali na 22. srečanju na Lisci. S sprejemom več kot tridesetih markacistov so gostitelji srečanja iz Planinskega društva Lisca Sevnica poskrbeli tudi za uvod v praznično leto -obeležujejo namreč 120 let Jurkove koče.
Na srečanju, ki ga je vodil vodja Odbora za planinske poti (OPP) pri MDO Zasavje in Posavje Aleš Mohar, so markacisti prisluhnili poročilom o delu v letih 2020 in 2021, opravljena je bila tudi kadrovska menjava. Mohar, sicer načelnik litijskih markacistov, se je poslovil s položaja vodje OPP pri MDO Zasavje in Posavje ter to vlogo po 23 letih predal Mihi Semetu, načelniku PD Rimske Toplice.
V razpravi so se markacisti dotaknili tudi večne problematike, to je prisotnosti kole-
sarjev na planinskih poteh. Četudi so mnenja na tem področju deljena, so se zbrani strinjali, da je pri omenjeni problematiki treba obravnavati vsako planinsko pot posebej in nujno ob prisotnosti vseh sodelujočih, torej vodstva planinskega društva, marka-cistov in predstavnikov turnega in gorskega kolesarstva.
Na 22. shodu markacistov se je zbralo 33 markacistov in markacistk iz desetih planinskih društev. Najbolj številna je bila gostitelj-ska ekipa, saj je bilo kar 12 markacistov iz PD Lisca Sevnica. Kot kažejo trend zadnjih let in prizadevanja znotraj markacijskih odsekov, ima najmočnejšo ekipo markacistov PD Laško, saj jih šteje kar sedemnajst.
BA
(Foto: Meho Tokić, PD Brežice)
VELENJE - Velenjski in šoštanjski župan Peter Dermol in Darko Menih sta z direktorjem področja za strateške inovacije v Elesu Urošem Salobirjem podpisala sporazum o povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem. Zavezali so se, da bodo skupaj pripravili projekte, ki bodo omogočali prehod doline v skladu z zeleno preobrazbo.
Po mnenju velenjskega župana Petra Der-mola se mora šaleška premogovna regija prestrukturirati do leta 2033. V tem okviru je treba spremeniti sistem daljinskega ogrevanja, ki s toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj oskrbuje več kot 40 tisoč gospodinjstev v šaleški regiji. Ponovno je poudaril, da je treba namesto premoga poiskati nadomestne vire toplotne energije, ki bodo zanesljivi in okoljsko sprejemljivi. »Zavedamo se, da bo treba uvesti spremembe tudi na ravni lokalne skupnosti, saj je po statistiki v Velenju poraba toplote v povprečju dvakrat večja v primerjavi z drugimi mesti. Potrebno bo energetsko obnoviti stavbe ter v naslednjih petih letih vsaj za 30 odstotkov zmanjšati porabo toplotne energije,« je dejal.
Čeprav šoštanjska občina pri ogrevanju ni tako močno odvisna od Teša, s sosedo deli številne težave in se sooča s podobni izzivi. »Mesto Šoštanj je že plačalo visok davek zaradi izko-
pavanja premoga in pričakujemo, da bomo s sodelovanjem pri skupnih projektih zagotovili okoljsko bolj sprejemljiv toplotni vir,« je dejal šoštanjski župan Darko Menih.
Predstavnik Elesa Uroš Salobir je dejal, da so sporazum začeli pripravljati že leta 2020, ko so bile razmere v elektroenergetskem sektorju drugačne, kot so danes. Že takrat so razmišljali, da se bodo energenti podražili. Meni, da podpisan sporazum predstavlja varovalko lokalne skupnosti, da bo imela možnost neodvisno od tega, kaj se bo dogajalo v Evropi, zagotavljati redno oskrbo. Napovedal je, da bodo v sodelovanju z lokalnim gospodarstvom izvajali številne raziskovalne projekte.
Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja je izpostavil, da je priprava različnih scenarijev za izbor ustreznega vira toplotne energije namesto premoga v zaključni fazi. Kmalu se bo začela priprava projektnih in naložbenih projektov. Ocenil je tudi, da bo šlo za velike naložbe, ki jih sami ne bodo zmogli.
Vodja Elesove službe za relacije z institucijami Evropske unije Gregor Goričar je povedal, da bo za preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline zagotovljenih 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Do poletja bo pripravljen tudi osnutek državne pomoči za preobrazbo sistema in poslan v Bruselj.	LKK
Delo markacistov je zelo pomembno, saj skrbijo, da so planinske poti v prvi vrsti varne in ustrezno označene.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
RIMSKE TOPLICE - Po štirih letih v zdravstveni postaji spet dve ambulanti
Zdravstvo v občini okreva
Zdravstvena problematika, ena najbolj perečih v zadnjih štirih letih v Rimskih Toplicah, končno dobiva epilog. Potem ko je konec leta 2017 tamkajšnjo zdravstveno postajo zapustila zdravnica Simona Grasselli in je ena od dveh ambulant v postaji zaprla svoja vrata, je ta zdaj ponovno vzpostavljena. V njej delata specialistka družinske medicine Anja Kozinc in medicinska sestra Simona Štern Skarlovnik. Kdaj, če sploh, bo v Rimskih Toplicah začel redno delati tudi pediater ter kaj bo z ambulanto v Jurkloštru, še ni znano.
Odhod dolgoletne zdravnice iz zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah je med krajani povzročil veliko razburjenje. Po štirih letih so le dočakali
novo zdravnico. (Foto: Filip Mesarič)
BOJANA AVGUSTINCIC
Čeprav sta vodstvi Zdravstvenega doma (ZD) Laško, pod okrilje katerega sodi Zdravstvena postaja (ZP) Rimske Toplice, in Občine Laško ves čas zagotavljali, da je za zdravstveno oskrbo vseh občanov, tudi krajanov Rimskih Toplic, dobro poskrbljeno in da delo v ZP Rimske Toplice po odhodu zdravnice ni moteno, so tamkajšnji prebivalci, združeni v Civilno iniciativo (CI) za razvoj Rimskih Toplic, menili nasprotno. Opozarjali so, da je več kot 1.100 bolnikov ostalo brez izbranega zdravnika.
Zbor krajanov, dopisi, burne razprave
V začetku leta 2018 so člani CI sklicali izredni zbor krajanov, na katerem so od vodstva ZD in Občine Laško želeli slišati, kako bo zagotovilo nadaljnjo nemoteno zdravstveno oskrbo v kraju. Na pristojne v občini in ZD so nato naslovili tudi več dopisov, omenjena zdravstvena problematika se je večkrat znašla na dnevnem redu sej laškega občinskega sveta. V CI so celo zahtevali sklic izredne seje občinskega sveta o tej problematiki. Ves čas so namreč opozarjali, da se obljube, dane na zboru
krajanov, ne uresničujejo. Kot so poudarjali, je bilo med drugim obljubljeno, da bodo zdravstvene storitve v ZP Rimske Toplice ohranjene v enakem obsegu in z enako kakovostjo kot pred odhodom zdravnice, kar pomeni, da bi v Rimskih Toplicah še naprej delovali obe ambulanti, dodatno tudi pedia-ter, in da bi še naprej delovala tudi ambulanta v Jurkloštru. »Ogorčeni in razočarani smo, da se stvari obračajo v povsem drugo smer, kot je bilo obljubljeno. Prav tako se nam zdi nedopustno, da občinski svet ni sklical izredne seje v zvezi s problematiko ZP v Rimskih Toplicah,« so v CI zapisali v enem
od dopisov, ki so ga naslovili na Občino Laško.
Številni očitki
Pristojni so odgovarjali, da se trudijo, da bi krajani oziroma bolniki čim prej dobili novega zdravnika. Takoj po odhodu zdravnice iz Rimskih Toplic so v ZD Laško
objavili razpis za novega zdravnika. Kljub temu da je vodstvo zdravstvenega doma ves čas dajalo odgovore tako CI kot občinskim svetnikom, ustanovitelju ter tudi drugim ustanovam, so se vedno znova pojavljali novi očitki o »uničevanju zdravstva v Rimskih Toplicah«.
»Sprijaznjena sem, da jih ne zadovolji noben odgovor. V drugačno razmišljanje jih ne bodo prepričali niti statistika, številke ali potrdila niti druga dejstva našega delovanja. Še manj na primer naše prizadevanje za nov prizidek k zdravstvenemu domu v Laškem ali prihod novega
zdravstvenega osebja. Sicer vztrajamo pri pravilnosti in strokovnosti svojega dela,« je v enem od zadnjih odzivov zapisala direktorica ZD Laško mag. Janja Knapič.
Prizadevanja
Dobra novica, ki so se je razveselili tudi v CI za razvoj Rimskih Toplic, je prišla pred kratkim, ko je v ZP Rimske Toplice začela delati nova zdravnica. »Zelo smo veseli, da se je našemu kolektivu pridružila nova specialistka družinske medicine in da bo dostopnost do zdravnika v občini Laško še boljša, kot je bila do zdaj. Trenutno imamo prosta dva zdravnika, med katerima lahko bolniki izberejo svojega osebnega zdravnika,« je zadovoljna Knapičeva.
Glede zaposlitve pediatra v ZP Rimske Toplice je direktorica laškega zdravstvenega doma pojasnila, da imajo v sklopu zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov v ZD Laško zaposlenega pediatra za krajši delovni čas: »Sistema-tiko izvajamo tako v Laškem kot v ZP Rimske Toplice. Ze vrsto let imamo objavljen razpis za zaposlitev dodatnega pediatra, vendar se tako kot celoten zdravstveni sistem, ki se sooča s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, s tem soočamo tudi mi.«
Na vprašanje, kakšni so načrti z ambulanto v Jurklo-štru, ki trenutno ne obratuje, je Janja Knapič odgovorila le, da so načrti »v teku«.
Direktorica Zdravstvenega doma Laško mag. Janja Knapič
Poročilu o poslovanju Zdravstvenega doma Laško za leto 2021 so na včerajšnji seji občinskega sveta prisluhnili laški svetniki. Kot je med drugim navedeno v poročilu, je bilo 31. 12. 2021 v ZD Laško zaposlenih 88 javnih uslužbencev. Na podlagi sporazumne odpovedi je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi javnim uslužbencem s področja medicine dela, prometa in športa/ splošne medicine (1), zobozdravstva (1), zdravstvene nege (2) in laboratorijske biomedicine (1). Septembra so za delni delovni čas (40 %) zaposlili zdravnico, specialistko urgentne medicine. Za nemoteno delovanje dežurne službe so oktobra za 20 % zaposlili še eno specialistko urgentne medicine. Novembra so zaposlili še specialista družinske medicine.
V pričakovanju prizidka
Medtem ko se je zdravstvena postaja v Rimskih Toplicah pred desetletjem preselila v nove prostore, se v Zdravstvenem domu Laško soočajo z veliko prostorsko stisko. Rešila naj bi jo gradnja prizidka, ki ga načrtujejo že vrsto let. Medtem prostorske težave rešujejo z zabojniki.
liti v zabojnike, s čimer so v zdravstvenem domu omogočili prostore za nemoteno izvajanje ene od splošnih ambulant.
V ZD Laško na pomanjkanje primernih prostorov opozarjajo že od leta 2016. Leta 2018 so morali tako admini-strativno-upravni del prese-
Da je gradnja prizidka nujna, se je še dodatno potrdilo leta 2020, saj so morali zaradi epidemije in celotne reorganizacije dela v ZD Laško
Z dolgo pričakovano gradnjo trinadstropnega prizidka bodo v ZD Laško rešili prostorsko stisko. V Občini Laško upajo, da se bo gradnja začela še letos. Naložba je ocenjena na od 4 do 5 milijonov evrov. (Foto: SHERPA)
še dodatno najeti zabojnike za obravnavo bolnikov in zagotavljanje varnih poti. »Prav tako smo bili primorani poiskati še dodatne rešitve zunaj zdravstvenega doma za izvedbo nujnih dejavnosti (obvezno presejalno testiranje splošne populacije, testiranje VIZ, izvajanje cepljenja proti covidu-19),« je v letnem poročilu navedlo vodstvo ZD Laško. Dejavnosti za gradnjo prizidka in hkrati za pridobitev dodatnih prostorov, kjer bi dolgoročno imeli prostore patronažna služba, zdra-vstvenovzgojni center, zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja, logoped in psiholog, so se nadaljevale tudi v minulem letu.
Medtem se, kot pravijo v ZD Laško, trudijo, da bi pridobili nove programe in projekte (ortodont, projekti s področja preventive, pali-ative, dolgotrajne oskrbe na terenu, razširitev fiziotera-pije in specialističnih dejavnosti), saj želijo še izboljšati zdravstveno oskrbo v občini Laško.
BA
Radeški župan Tomaž Režun (na levi) s poljskim kolegom Wilhelmom Wozniakom, ki je Občino Radeče zaprosil za pomoč pri zbiranju materialnih sredstev za ukrajinske begunce. (Foto: FB Tomaž Režun)
Za pomoč zaprosili Poljaki
RADEČE - Pomoč za ukrajinske begunce zbirajo tudi Radečani. Občina ima zelo dobre prijateljske vezi s poljskim mestom Gmina Krasne, ki je od ukrajinske zahodne meje oddaljeno le pol ure vožnje in se trenutno sooča z naraščajočo ukrajinsko begunsko krizo. Zato bodo zbrane stvari iz Radeč poslali na Poljsko.
»Njihov župan Wilhelm Wožniak je na našo občino naslovil prošnjo za pomoč pri zagotovitvi materialnih sredstev, ki jih trenutno močno potrebujejo. Zaradi prijateljskih vezi smo se odločili, da bomo vse zbrano v naši zbiralni akciji organizirano dostavili njim,« je dejal župan Občine Radeče Tomaž Režun.
Zbirajo hrano, higienske pripomočke, komplete prve pomoči in material za prvo pomoč ter gasilsko reševalno opremo (cevi, električne agregate, črpalke) in osebno reševalno opremo (gasilske čelade, rokavice, škornje). Zbirno mesto je na parkirišču za občinsko stavbo, in sicer ob torkih med 15. in 16. uro ter ob sobotah med 9. in 10. uro.	BA
KULTURA
11
Nadaljevanje jubilejne izdaje festivala
Zaključek letošnjih Dnevov komedije
V Gledališču Celje bodo z današnjo predstavo Slamnik vstopili v zadnjo tretjino letošnjih, 30. Dnevov komedije. V prvem tednu festivala so si obiskovalci lahko ogledali le pet predstav, saj sta dve zaradi bolezni v ansamblu odpadli. Festival se bo končal 26. marca z dodatno predstavo in s podelitvijo nagrad.
LUKA ŽERJAV
Pred koncem festivala si bodo obiskovalci lahko ogledali še dve tekmovalni predstavi. Nocoj bo festival nadaljevala komedija Slamnik v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Premožen in zaželen samski moški Fadi-nard je tik pred poroko s Heleno, hčerko predmestnega vrtnarja Nonancourta. Nevesta je s kočijami, polnimi poročnih gostov, že na poti na poroko. Na žalost Fadinardov
konj na poti domov poje modni damski slamnik, obešen na grmu. Slamnik je last poročene mlade ženske Anaide, ki se za grmom skriva z ljubimcem Emilom. Anaida, ki bi rada ohranila svoje dobro ime, od Fadinarda zahteva nov slamnik, češ da je njen mož zelo ljubosumen in ga bo zanimalo, kam je izginil njen drag italijanski slamnik. Razplet zgodbe bo predstavljen nocoj ob 19.30, kar je
Prizor iz letošnje predzadnje tekmovalne predstave Slamnik
Festival se bo končal s predstavo Spet Toš v izvedbi komika Tadeja Toša. (foto: Željko Zeleničić)
bil tudi sicer stalen začetek vseh predstav. Ob isti uri, a dan kasneje, torej jutri, bo na sporedu še zadnja tekmovalna predstava, povest iz stare
Pomladni koncertni cikel
Lani jeseni je Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice uspešno izvedel prvi Koncertni cikel pri Didiju, 11. marca pa je v domu kulture zazvenel prvi koncert v letošnjem pomladnem ciklu.
Nastopil je Ansambel Musica cubicularis, ki je predstavil francosko baročno glasbo s plesom z versajskih odrov. Ansambel sestavljajo Mojca Gal, baročni ples in baročna violina, Stjepan Nodilo, baročna oboa in kljunasta flavta, Domen Marinčič, viola da gamba, in Tomaž Sevšek, čembalo.
S Koncertnim ciklom pri Didiju želijo organizatorji občinstvu približati kakovostne umetniške vsebine, negovati in razvijati kul-turno-umetniške vrednote in »vzgajati« poslu-
šalce ter vrhunsko umetnost predstavljati tudi v manjšem kraju. Obisk koncertnega cikla je za učence, dijake in študente brezplačen. Cilj organizatorjev je, da bi postal mednarodno prepoznaven. Program je zasnoval domačin Luka Juhart, odličen slovenski akordeonist, profesor na ljubljanski akademiji za glasbo.
Program se bo nadaljeval 24. marca, ko bosta nastopili violončelistka Katarina Leskovar in plesalka Lea Orož. 14. aprila se obeta koncert priznanega džezovskega bobnarja Zlatka Kaučiča in kontrabsista Tomaža Groma s plesalko Andrejo Rauch Podrzavnik. Konec maja se bo predstavil Big band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Mateja Hotka.
TC, foto: arhiv CKP
zgodovine Kozlovska sodba v Višnji Gori v izvedbi SLG Celje. Tokratna dramatizacija je poklon Jurčičevemu pripovednemu mojstrstvu. Zgodba z na videz preprostim zapletom v dramatizaciji prerašča v pravo kriminalko, katere gonilo je veselje do prepiranja. Kaj je vzrok prepira, se nihče od udeležencev ne spomni več dobro, pravzaprav ima vsak
svoj razlog za prepir - oziroma morda sploh ni več pomembno. Satirična humoreska izredno duhovito in pronicljivo spregovori o odnosih v majhni skupnosti, o podkupljivosti, tožarjenju, obračanju po vetru in koristoljubju. Človeška neumnost, omejenost in hibe se do danes niso spremenile.
Festival se bo končal v soboto s podelitvijo nagrad in
festivalsko poslastico Spet Toš v izvedbi komika Tadeja Toša. Tudi letos bodo podelili nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Prav tako gledalci in gledalke vsak večer izbirajo komedijantko ali komedijanta večera ter glasujejo za najboljšo komedijo festivala.
Petindvajset avtorjev je na tokratnih likovnih delih upodobilo podobe tako, kot razumejo in doživljajo pesmi Neže Maurer. (Foto: TT)
Navdihnile so jih Nežine pesmi
Likovniki Kulturno-umetniškega društva Polzela so tudi letos pripravili tradicionalno, že 14. likovno razstavo Žena - mati. Razstava bo v gradu Komenda na Polzeli na ogled do 14. aprila.
Petindvajset avtorjev je na tokratnih likovnih delih upodobilo podobe tako, kot razumejo in doživljajo pesmi Neže Maurer. Večino razstavljenih del so izdelali februarja in marca na likovnih delavnicah pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Milača, nekaj v domačem okolju posameznih članov.
ŠO
Do slovenskih filmov na spletu
Osrednja knjižnica Celje je med prvimi v Sloveniji, ki svojim članom omogoča spletni dostop do slovenskih filmov. Baza slovenskih filmov je pretekli teden uradno otvorila video na zahtevo in spletno knjižnično izposojo slovenskih filmov. V testnem obdobju je spletno izposojo slovenskih filmov svojim članom že omogočala tudi celjska knjižnica.
Baza slovenskih filmov, ki je dosegljiva na spletnem naslovu bsf.si, je najobsežnejša javno dostopna podatkovna baza o slovenskem filmu, ki z nadgradnjo v video na zahtevo in spletno knjižnično
izposojo slovenski film še bolj približa slovenski javnosti, s tem, ko mu s pomočjo knjižnic omogoči pot v lokalne skupnosti širom Slovenije. Nova storitev spletne knjižnične izposoje je za člane Osrednje knjižnice Celje, ki si lahko filme izposodijo in gledajo na spletu, brezplačna. Storitev je v okviru obstoječe spletne platforme Baza slovenskih filmov razvila Filmoteka v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj in ob podpori Združenja splošnih knjižnic Slovenije. Cilj projekta je digitalna prenova knjižnične izposoje avdiovizualnih del in večja dostopnost slovenskega filma širšemu občinstvu.
Na dan uradne otvoritve videa na zahtevo in spletne knjižnične izposoje v Bazi slovenskih filmov je bilo v sistem knjižnične izposoje vključenih 11 splošnih knjižnic. Katalog dostopnih filmov trenutno šteje 339 filmov. Od teh jih je 175 na voljo brezplačno, za knjižnično izposojo ali neposredno izposojo preko Baze slovenskih filmov pa je na voljo 164 filmov. V teh dneh so katalog dopolnili z dodatnimi 24 filmi, med katerimi boste denimo našli tudi animirane filme Mikija Mustra in večkrat nagrajeno uspešnico Ivan režiserja Janeza Burgerja.
LŽ

Tjaram pa da di, nobenih skrbi ...
Srečo na vrvici, 1977
Knjižnična izposoja in ogled filmov na spletu!
Ilustracija, ki vabi k ogledu slovenskih filmov na spletu. (Foto: Filmoteka - Baza slovenskih filmov)
12
NAŠA TEMA
Svetovni dan voda letos posvečen podzemnim vodam
Skrito bogastvo
pod našimi nogami

Statistika Sursa za leto 2020:
97,6 odstotka ali 165 milijonov kubičnih metrov vode za porabo v javnih vodovodih je bilo v Sloveniji
načrpane iz podzemnih vodnih virov. •
Polovica te vode je bila dobavljena
gospodinjstvom. •
V omrežju se je izgubilo 46,6 milijona
kubičnih metrov vode (27 odstotkov). •
Prebivalec Slovenije povprečno porabi
110 litrov vode na dan. •
Prečiščenih je bilo 69 odstotkov
odpadnih voda. •
Za namakanje kmetijskih in drugih površin je bilo porabljenih 2,8 milijona
kubičnih metrov vode iz različnih virov. Uporaba iz podzemnih vodnih virov se je v zadnjih letih zmanjšala.
Enkrat letno, na svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je priložnost, da se tudi v Sloveniji, ki velja za deželo vodnega izobilja, kritično oceni ravnanje s to naravno dobrino, da se ugotovijo pomanjkljivosti pri tem in zastavijo ustrezni ukrepi. Odnos do vode se je v zadnjih letih sicer spremenil na bolje, a še vedno ostajajo skrita onesnaževanja, ki so posledica sodobnega načina življenja in kmetovanja. V Sloveniji imamo tudi več deset tisoč ljudi, ki nimajo dostopa do zdrave pitne vode. Ob tem nas narava zadnja leta vedno pogosteje opozarja, da bomo morali spremeniti svoje razmišljanje in ravnanje, saj so posledice podnebnih sprememb že tu. Takšne spomladanske suše, kot smo ji priča v teh dneh, ne pomnimo. Ker je v naravi vse povezano, se je treba zavedati tudi vloge podzemnih voda, ki jim je namenjen letošnji svetovni dan z geslom Skrito naj postane vidno.
TATJANA CVIRN, SIMONA ŠOLINIČ
Skrbi spremenljivost vremenskih razmer
Ш1
V teh dneh je Savinja izredno nizka. (Foto: SHERPA)
»Česa takšnega se ne spominjajo niti najstarejši,« je ena pogostejših izjav, ki jih javnost sliši ob poročanjih o neurjih, poplavah, sušah in drugih naravnih nesrečah. Čeprav se zdi kot zguljena fraza, jasno kaže, kaj prinašajo podnebne spremembe in kako vplivajo na naša življenja. V sodobnem življenju so posledice podnebnih sprememb kot v nekem vzporednem svetu presliša-ne, ljudje se jih še vedno ne zavedajo dovolj. Mimogrede, ste opazili, da je v teh dneh vodostaj Savinje na nekaterih delih zelo nizek? Nekateri se ne spomnijo, kdaj se je nazadnje zgodilo kaj takšnega ... Ravno nizki vodostaji odražajo problematiko suše, a ne samo v Sloveniji in ne samo v rekah, ampak tudi v površinskem sloju tal ter v podzemni vodi. To je že zaskrbljujoče, pravi dr. Andreja Sušnik, agro-meteorologinja iz Agencije RS za okolje (Arso).
»Takšnih stanj je v zadnjih letih vedno več, intenzivnejša so tudi v obdobjih, za katera - vsaj za našo državo - ni bilo značilno pomanjkanje padavin. V porečju Savinje trenutno vladajo nizkovodne razmere. Kar dve tretjini povodja ima sušne razmere, tretjina celo izredne sušne razmere. Podatek naše hidrološke službe kaže, da ima Savinja v Laškem manj kot osem kubičnih metrov pretoka vode na sekundo, kar je blizu najmanjšemu izmerjenemu pretoku na tej vodomerni postaji. To so izredne razmere, ki nas skrbijo,« pravi sogovornica. »V Arsu analiziramo pretoke Savinje v Laškem že od leta 1961 in lahko sklepamo, da se bo letošnji marčni pretok Savinje na tem delu uvrstil med najnižje, ki so bili doslej zabeleženi.«
»Želimo, da nam bi ljudje sporočali, ali razumejo naše informacije in ali jih želijo še več. Zanima nas tudi, ali poznajo naše aplikacije. Izredni vremenski dogodki namreč zahtevajo, da je splošna javnost dobro obveščena, kako samozaščitno ravnati v primeru naravnih nesreč, vetra, toče, suše, neurij, poplav ... Ključno je, da uporabljajo naše aplikacije, saj stabilnega vremena ni več. Vremenske razmere se lahko dramatično spremenijo v enem samem dnevu,« pravi dr. Andreja Sušnik, agro-meteorologinja iz Agencije RS za okolje. (Foto: osebni arhiv)
Nas mora to skrbeti? O podnebnih spremembah največkrat govorite strokovnjaki, vendar ljudje ta opozorila pogosto preslišimo ...
Res je, vedno se sliši strokovnjake, ki se včasih počutimo kot glasniki slabih novic. Izredni vremenski dogodki, na katere opozarjamo, in spremembe v zadnjih letih, kot je spomladanska suša, postajajo težave ne le na globalni ravni, ampak tudi v Evropi. Bralci se morda spomnijo hudih suš v Evropi tudi v državah, ki so padavinsko bogatejše. Takšna je tudi Slovenija, kjer nismo imeli občutka, da bi kdaj prišlo do pomanjkanja vode. Vse te stvari se spreminjajo, morda se družba zaveda te težave bolj kot pred leti, a je načrtnega ukrepanja na ravni posameznika ali celotne družbe in ustanov še vedno premalo. Na spletnih straneh Arsa tedensko objavljamo bilten Sušomer. V njem ljudje vidijo, v katerih regijah Slovenije drsimo v sušo. Ampak dokler bo to samo »semafor« stanja, ki ne bo povezan z ukrepi gospodarstva, družbe in posameznikov, večjih sprememb ne bo.
Mnogi pravijo, da se bojijo predvsem neurij, kar je logično, saj pomislijo na nevarnost za nepremičnine ob močnem vetru. Suša je nekje v drugi vrsti, čeprav nam njene posledice lahko še bolj zagrenijo življenje. Kaj kažejo predvidevanja?
Glede na to, kako hitro se vremenske razmere spreminjajo, je težko reči, da se bomo letos ukvarjali samo s sušo ali pozebo. Zadnja leta se skozi vse leto vrstijo izredni dogodki. Lani je bila katastrofalna pozeba in ne toliko suša, čeprav je prišlo do obdobnih pomanjkanj vode. Letošnja spomladanska suša ne pomeni, da bomo imeli
sušo celo leto, saj se lahko naenkrat pojavijo obilne padavine. Kar nas skrbi, je velika spremenljivost, nestalnost. Ljudje opazijo, da je zaradi hitre spremembe vremena težko načrtovati opravila v sklopu gospodinjstev, kmetij. Ravno spomladanska suša je odraz tega, da se klasično zaporedje vremenskega dogajanja zelo spreminja. Kakšna so predvidevanja? Ugotavljamo, da se bo povprečna letna temperatura zagotovo dvignila. To velja za vse letne čase in ne samo za Slovenijo, ampak za Sredozemlje in Srednjo Evropo.
Je suša resnično le posledica podnebnih sprememb ali obstajajo tudi drugi dejavniki?
Suša je naravni pojav, ključno vlogo imata tudi naraščanje prebivalstva in sodoben način življenja, s čimer je povezano slabo upravljanje na vodnem področju. Sodoben način življenja je potraten, saj je treba za več različnih dejavnosti zagotoviti večje količine vode. Življenjski slog v obilju vode je prav tako botroval suši, saj se z njim povečuje pritisk na vodne vire, podnebne razmere pa temu dajejo še piko na i.
Kmetje so prvi, ki povzdignejo glas ob nevarnostih suše. Bi ga bolj moralo tudi gospodarstvo? Iz Avstralije prihajajo neverjetne zgodbe kmetov, ki prodajajo svoje premoženje, saj ne morejo več reševati težav, ki jih imajo zaradi pomanjkanja vode.
Kmetijstvo je v ospredju, saj se suša najprej odrazi v površinskem sloju tal, zaradi česar je motena pridelava hrane. Pred kratkim je urad Združenih narodov za zmanjšanje tveganja za naravne nesreče izdal opozorilo, da bosta dve tretjini svetovnega prebivalstva do leta 2025 živeli na območjih s pomanjkanjem vode. To pomeni, da bo 700 milijonov ljudi prisiljeno v selitve! Od tega se v Sloveniji težko distanciramo, saj nam že kriza v Ukrajini resno kaže, kako zelo sta ranljiva sistema, ki se ukvarjata s prehrano ali z energijo, in kako je vse povezano. Opažamo, da ni samo kmetijstvo tisto, ki »kriči« po pravočasnem ukrepanju. Veliko smo preučevali stanje na območju Podonavja in v alpskem prostoru ter opazili, da vsi sektorji, katerih delovanje je vezano na vodne vire, že zaznavajo težave. Gre za področja, kot so turizem, hidroenergija, plovba po večjih rekah ali zagotavljanje pitne vode v oddaljenih območjih, kjer ni vodne infrastrukture, kot je pri nas. Avstralski primer to zelo dobro kaže, toda podobne situacije najdemo že v bližnji okolici, kjer prihaja do degradacije nekaterih območij, ker ni vode, zaradi česar prihaja do zapuščavljanja. Suša ni več samo predmet kmetijstva, ampak širše družbe. Tudi suša v slovenskih gozdovih je katastrofalna. Suše absolutno niso ugodne za razvoj naravne habitacije.
NAŠA TEMA
13
Ali pijemo kakovostno vodo?
»Pitna voda je najbolj nadzorovano živilo. Voda, s katero Vodovod-kanalizacija oskrbuje občane, je po kakovosti nad slovenskim povprečjem, ki je sicer na visoki kakovostni ravni. Rezultati analiz pitne vode vsako leto potrjujejo, da zdravje ljudi zaradi nje ni bilo nikoli ogroženo. Lani na primer ni bilo med tisoč odvzetimi vzorci niti enega neskladnega.« Nadzor je tako notranji kot državni, izvaja ga ministrstvo za zdravje. Vsi podatki o vsebnosti elementov onesnaženja »surove« vode (to je pred njeno obdelavo) kažejo, da se razmere izboljšujejo, zatrjujejo v podjetju Vodovod-kanalizacija (Vo-ka), ki skrbi za vodooskrbo prebivalcev v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna.
Na vodovarstvenih območjih so omejene dejavnosti, ki bi lahko ogrozile kakovost vode v vodnem viru. (Foto: arhiv Vo-ka)
Sploh obstaja enotna rešitev?
Ne. Ker so ekonomske, socialne in okoljske osnove na različnih območjih različne. Ponekod v evropskih mestih obstajajo primeri dobre prakse glede tega, kako upravljajo z vodnimi viri, kako vodo shranjujejo. Za Slovenijo velja, da k nam letno priteče dovolj vode, a je premalo osveščenosti o tem, kako jo usmerimo na suha polja, kakšna je njena kakovost na nekaterih ranljivih vodovarstvenih območjih. Priznam, da me boli srce, ko vidim, da je v okolici polno mask, ki jih odpihuje veter, pri čemer se vprašam, ali to res nikogar ne moti. Ali res mora biti vedno neka kaznovalna naloga države, da se bomo ljudje v vsakdanjem življenju vedli primerno oziroma okolju prijazno? Pravico do vode je Slovenija zapisala v ustavo, a ljudje neradi prevzamemo lastno odgovornost za skrb za okolje. Živimo na čudovitem koncu sveta, a ekološka zavest še vedno pogosto ostaja bolj v retoriki, kot pa je izražena v dejanjih. Stroka se vrsto let trudi za odgovoren odnos do vode, a bi verjetno morali še bolj razmišljati o prenosu te odgovornosti na mlade tudi v okviru šolskega sistema, kjer bi se o tem moralo govoriti še več.
Se kdaj v okviru stroke neuradno pogovarjate tudi o tem, do kdaj bomo v Sloveniji še brezskrbno pili vodo iz pipe, do kdaj bo voda iz nje sploh še tekla?
Projekcije podnebnih sprememb nakazujejo dvig temperature, ki ne bo stalen, a vodni krog bo vseeno še deloval. Toda že eno samo vroče suho poletje se bo odrazilo v praksi. V tujini imajo ponekod jasne načrte, kaj storiti v teh primerih. Pri nas ti načrti ostajajo na papirju, realnih scenarijev ni. Ni tega, da bi kdo naredil simulacijo, kako ravnati, če bi nekaj občin v Sloveniji ostalo brez vode. Kot ste dejali, dokler bo iz pip tekla voda, se o tem nihče noče pogovarjati. Toda za takšne izredne dogodke je treba imeti jasna navodila, kako ravnati. Mi imamo v zdajšnjem primeru spomladanske suše jasna navodila. Aktivirana je Uprava RS za zaščito in reševanje, torej se natančno ve, kdo je v pripravljenosti, kaj je sprejemljivo in kaj ni, kdo je dežuren, kdo spremlja razmere in kako ravnati. Enako bi moralo biti na področju vodnih razmer. Delovanje na načelni ravni ni dovolj, treba je pogledati širše, časovno daljše, saj gre za dolgoročne strategije. Skratka, že leto 2025 ne bo pokazalo dobre slike. Dvig temperature bo povzročil, da četudi bodo padavine, bodo hitro izparele.	SŠol
Razpoložljivih količin pitne vode naj bi bilo za zdaj precej več, kot je zajete oziroma prodane vode, ugotavljajo v Vo-ka. Količine prodane vode se zadnja leta ne spreminjajo bistveno, in sicer letno znašajo 4 milijone kubičnih metrov. Majhna nihanja v količini prodane vode v zadnjih letih so odvisna predvsem od vremenskih razmer. V sušnih letih je prodajo več zaradi večjih potreb po zalivanju.
Za zagotavljanje kakovostne vode in za čim manj vodnih izgub v sistemu so pomembna tudi vlaganja v omrežje in vodooskrbo. V zadnjih letih je podjetje Vo-dovod-kanalizacija v imenu občin za obnove namenjalo več kot 2 milijona evrov letno. S tem se zmanjšuje tudi delež salonitnih vodovodnih cevi. Vrednost celotne infrastrukture v upravljanju podjetja Vodo-vod-kanalizacije znaša kar 150 milijonov evrov.
Podjetje upravlja več kot 900 km vodovodnega omrežja in vodovodne sisteme, iz katerih se z vodo oskrbuje približno 62 tisoč prebivalcev. Na javni vodovodni sistem je priključenih 95,2 odstotka prebivalcev območja, največ v mestni občini Celje (98,8 odstotka) in najmanj v občini Vojnik (83,3 odstotka).
Za oskrbo osrednjega vodovodnega sistema so na voljo trije vodni viri: Vitanje, Frankolovo in Medlog. Iz osrednjega sistema se oskrbujejo naselja Vojnik, Celje in Štore ter vsa področja, ki ležijo v nižinskem predelu med temi naselji. Poleg teh treh virov je v uporabi še cela vrsta manjših vodnih virov, ki v glavnem napajajo višje ležeča naselja.
V Vitanju se za napajanje osrednjega vodovodnega sistema uporabljajo zajetja Stenica, Jelševa loka in Hudinja. Vodni vir Frankolovo ima dve vrtini v dolini Tesnice v naselju Verpete. V Medlogu črpa Vo-ka podtalnico iz sedmih vodnjakov. Z dosedanjimi raziskavami je bilo dokazano, da se v podtalnici pretaka približno 600 litrov vode na sekundo. V normalnih razmerah vodarna Medlog dobavlja od 50 do 60 litrov vode na sekundo, kar pomeni četrtino potreb v vodovodu.
Za pripravo pitne vode so na voljo trije tehnološki postopki, to so bistrenje vode, njena dezinfekcija ter odstranjevanje raztopljenih kemijskih onesnaževal z uporabo aktivnega oglja.
OB ROBU
Da ne bomo obžalovali
V teh dneh, ko gledamo, kako malo vode je v strugah naših rek in potokov, se zaskrbljeno sprašujemo, kakšno bo šele poletje, če že pomladna suša kaže svoje zobe. Kako bo s pridelkom, ki brez vode ne zraste? Kaj bo to pomanjkanje padavin pomenilo za naše vodne vire, za napajanje podtalnice, ki je za večino ljudi glavni vir pitne vode? Strokovnjaki za zdaj še ne bijejo plati
JJ	TAT TA M A fVTRM
zvona, a vsak, ki opazuje svet okrog TATJANA cvirn sebe, vidi, kako se ta spreminja: letni časi niso več, kar so bili, vremenske spremembe so tako silovite, da zbujajo skrb.
Nedavni svetovni dan voda je bil posvečen podzemnim vodam, ki so skrite pred našimi očmi, a imamo na njihovo kakovost in količino odločilen vpliv. Slišati je bilo mogoče, da je pri nas kakovost teh voda,, kolikor jo sploh lahko merijo, v primerjavi z razmerami po Evropi in svetu dobra. A to ni razlog za pretirano zadovoljstvo in spanje na lovorikah. Če na primer v Ljubljani pijejo tako rekoč izvirsko vodo, so razmere na Dravskem polju in v Savinjski dolini povsem drugačne. Na našem območju naj bi se kakovost podtalnice v Medlogu, ki je bila problematična zaradi nitratov, zadnja leta izboljšala. A treba se je zavedati, da kmetijstvo, odpadki, industrija in dejavnosti vsakega od nas ogrožajo naše vodne vire, ki so marsikje tudi dom različnih živalskih vrst, na kar pogosto pozabljamo. Naše vedno večje potrebe in želje posegajo tudi na območja vodnih virov, ki bi morala biti še posebej zavarovana. Zato sta nujni nenehna skrb in budnost vseh, ko gre za posege v naravo. Najtežje in najdražje je popravljati napake, kadar je to sploh mogoče.
Nitrati in težke
kovine?
V preteklosti je bilo mogoče slišati predloge, da bi vir v Me-dlogu zaradi velike vsebnosti nitratov ukinili. V Vo-ka menijo, da vodovodni sistem Celja brez tega vira ne more varno obratovati in da ni potrebe po ukinitvi, saj je voda, ki prihaja iz procesa čiščenja, skladna s predpisi. »Bistveno je, da se zavedamo, da je zaradi poseljenosti zbirnega območja podtalnice neizogiben vnos nekaterih snovi, ki v vodi niso zaželene in so zelo jasno povezane s človekovo dejavnostjo. To so nitrati, pesticidi, organska topila, poleg tega se v >surovi< vodi predvsem v severnih vodnjakih pojavljata še železo in mangan. Vendar gre za nizke vsebnosti teh snovi, ki v >surovi< vodi tudi pred čiščenjem ne presegajo dovoljenih koncentracij.« Ker gre za zdravju škodljive snovi,
Pravilnik o pitni vodi določa zelo stroge mejne vrednosti. V podjetju zato menijo, da je ključnega pomena tudi tehnološka oprema. »Po naših izkušnjah je zelo učinkovit ukrep za odstranjevanje večine teh snovi filtracija skozi aktivno oglje, ki je zelo primeren preventivni ukrep, ko ocenimo, da bi se v >surovi< vodi lahko pojavile nevarne kemijske spojine, kljub temu da jih še nismo zaznali. Filtre z aktivnim ogljem imamo v uporabi na vseh treh večjih vodnih virih v vodarni Medlog, na Frankolovem in v Vitanju, na Svetini in Dobrni. Kljub temu da iz nadzorov >surove< pitne vode izhaja, da je njena kakovost ustrezna, se zavedamo, da obstoječa tehnika ne omogoča odstranitve težkih kovin in nitratov. Zato je zelo pomemben nadzor, s katerim redno ugotavljamo prisotnost in koncentracije težkih kovin v vodi,« pojasnjujejo v Vo-ka.
Podtalnica kot glavni vir pitne vode
Štiri slovenska strokovna društva s področja varstva voda (Slovensko društvo za zaščito voda, Mednarodno združenje hidrogeologov, Društvo vodarjev Slovenije in Globalno partnerstvo za vodo) so pred svetovnim dnem pripravila razpravo in oblikovala sporočilo o pomenu podzemnih voda, ki so vir pitne vode za polovico svetovnega prebivalstva, pomemben vir tehnološke in termalne vode ter nujne za namakanje v kmetijstvu. So del svetovnega vodnega kroga, ki je tesno povezan z drugimi ekosistemi na našem planetu.
V Sloveniji so podzemne vode glavni vir pitne vode (v več kot 95 odstotkih). Vire onesnaženja predstavljajo zlasti neustrezna raba rastlinskih hranil ter rastlinskih zaščitnih sredstev na kmetijskih in drugih površinah, nenadzorovani izpusti odpadne vode zaradi neustreznosti kanalizacijskih sistemov in tudi razlitje večjih količin nevarnih snovi ob ne-
srečah. Dodaten vir nevarnih snovi v podzemni vodi prispevajo tudi izpusti z odlagališč odpadkov in iz prometa ter tudi v preteklosti onesnažena območja. Podzemna voda se obnavlja s padavinami, z njimi pa vanjo prodirajo tudi onesnaževala s tal in iz površinskih voda.
S prepovedjo nekaterih nevarnih snovi in z nadzorom se je kakovost podzemne vode pri nas izboljšala, a ne povsod ali vsaj ne dovolj hitro, saj okolje vseh obremenitev samo ne zmore rešiti, so ugotavljali strokovnjaki. Po mnenju nekaterih je država ustrezno poskrbela za varovanje podtalnice. S temi trditvami se ni strinjal prof. dr. Mihael J. Toman, priznan biolog in ekolog z biotehniške fakultete. Opozoril je, da nimamo pravega vpogleda v kakovostno stanje podzemnih voda. »Na področju kmetijstva, rabe gnojevke, fitofarmacevt-skih sredstev, zdravil in še česa, sploh na podeželju, se
ni zgodilo skoraj nič. Vodotoki resda niso več kalni in redko opazimo poginule ribe. Se pa ne morem strinjati, da so razmere dobre in da je država naredila marsikaj. Trdim, daje na področju kmetijstva naredila zelo malo. vedno gremo v smeri 2 be o trajnostnem razvoju, kar z naravo nima nič, ampak je to povezano zgolj s človeško družbo. To se kaže tudi v našem odnosu do podzemnih voda, kjer živijo tudi organizmi, ki jih poznamo ali pa ne. Primer je belokranjski kras, območje črne človeške ribice, kjer je onesnaževalec znan, posledice tega delovanja prav tako, narejeno pa ni bilo nič. Pomembno je, da ob dneh, posvečenih vodi, pogledamo realno na razmere, in to ne samo z vidika našega zagotavljanja zdrave pitne vode. Ciste zagotovo ne, ker je ni.«
Podzemna voda je tudi pomemben vir toplote ter pripomore k blaženju podnebnih sprememb. Mineralne in termalne vode ogroža predvsem pretirano črpanje.
Nataša Sovič iz Arsa je ob tem povedala, da so ponekod v podtalnici še vedno ostanki atrazina, čeprav je bil ta herbicid pri nas prepovedan že pred desetletjem, zato z razmerami ne moremo biti zadovoljni. Vedno več težav je tudi zaradi sodobnih onesnaževal, kot je mikroplastika.
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
Varilec (m)
Opis delovnega mesta: varjenje zvarjencev po tehnični dokumentaciji in načrtih, od preprostih 1-kg kosov do kompleksnih kosov z več sto pozicijami (1 kg-30 t), druga dela po nalogu nadrejenega. Od kandidata pričakujemo: varjenje po MAG-postopku (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali
priučitev varjenja, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni
in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Strugar na klasični stružnici (m)
Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo smeri strugar ali primerljive strokovne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bo-
nusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Šoštanj)
Zakaj bi postal »taglavni« v našem skladišču? Nudimo stabilno, dolgoročno zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Ker imamo urejen plačni sistem - redna izplačila, izplačano morebitno nadurno delo, uspešnost pa dodatno nagrajujemo! Ker je naš delovnik med 7. in 15. uro, popoldne pa ste prosti! Ob-
časno je delovna tudi kakšna sobota, a jo pošteno izplačamo! Ker je delo razgibano in zanimivo - pod nadzorom imaš vse, nič ne pobegne tvojemu očesu in si »tata-mata« naših zalog! Prijave zbiramo do 21. 4. 2022. Krevzel instalacije, d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri
(ni pogoj), vsaj dve leti delovnih izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja (ni pogoj), osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnimobdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, stabilnost, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA ZA GOSTINSKO DEJAVNOST V CELJSKEM DOMU
JKP ŠENTJUR, €D
javno komunalno podjetje, d.o.o.
VODOVOD
Prevorje
Planina pri Sevnici
Loka pri Žusmu
Šentjur
Šentjur Dramlje
Šentjur Ponikva
Šentjur Kalobje
Šentjur Hruševec
SKUPAJ
10
10
10
10
10
10
10
74
Št neskladnih vzorcev
KEMIJSKE PREISKAVE
Št. odvzetih vzorcev
35
Neskladnost je bila ugotovljena na odvzemnem mestu, in sicer kot posledica manjše količine porabe vode in dotrajani interni v odovodni instalaciji znotraj objekta. Do merilnega mesta je bila voda skladna.
(S) https://www.jkp-sentjur.si/	https://www.facebook.com/jkpsentiur/ A info@jkp-sentjur.si Q 03/ 747
16 20
Št. neskladnih vzorcev
u
M
Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje je na svojih spletnih straneh objavil javno ponudbo za najem poslovnega prostora v stavbi Celjskega doma Celje, Krekov trg 3, 3000 Celje. Prostor je primeren za izvajanje gostinske dejavnosti.
Več informacij: www.celje.si, 03 42 87 930 - tajništvo.
Ponudbo z obveznimi prilogami je treba oddati na naslov Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, Krekov trg 3, 3000 Celje, v zaprti pisemski ovojnici z oznako »NAJEM POSLOVENGA PROSTORA ZA IZVAJANJE GOSTINSKE DEJVNOSTI NA LOKACIJI KREKOV TRG 3, CELJE - CELJSKI DOM CELJE« do vključno 8. aprila 2022 (velja poštni žig za priporočeno pošiljko).
KRONIKA
15
Naj bo motoristična sezona varna!
Od odrgnin do invalidnosti
Smo tik pred začetkom motoristične sezone, čeprav je na cestah že mogoče opaziti motoriste. Lani je bilo na slovenskih cestah več kot 136 tisoč enoslednih motornih vozil, kar je skoraj 20 tisoč več kot pred petimi leti. To kaže na strm porast števila voznikov motorjev v Sloveniji. Prav tako se je lani zgodilo skoraj 20 odstotkov več prometnih nesreč motoristov kot leto prej. Na območju celjske policijske uprave so lani umrli štirje vozniki motornih koles.
Statistika kaže, da so najbolj tvegani meseci ob začetku in koncu motoristične sezone. Aprila povprečno v vsaki 32. prometni nesreči umre voznik enoslednega motornega vozila, maja v vsaki 27. nesreči in oktobra v vsaki 26. nesreči.
SIMONA SOLINIC
Agencija za varnost prometa je letos začela tudi novo kampanjo Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv. Z njo želi pred motoristično sezono osvestiti voznike, kako pomembna je ustrezna priprava na začetek vožnje z motorjem, ki mora biti tudi brezhiben.
Kdaj se zgodi
največ nesreč?
Značilno za motoristične prometne nesreče je, da se jih največ zgodi v toplih mesecih oziroma med aprilom in oktobrom, največkrat od petka do nedelje. Petletna statistika kaže, da je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini od 35 do 44 let. Kot glavni vzroki pro-
metnih nesreč izstopajo neprilagojena hitrost in nepravilna stran ter smer vožnje. V agenciji opozarjajo še na en zaskrbljujoč podatek, in sicer da se je v zadnjih dveh letih povišalo število smrtnih nesreč, ki so jih povzročili predvsem motoristi, ki niso imeli vozniškega dovoljenja, ter tisti, ki katerih vozniški staž je krajši od petih let.
Statistika nesreč ne more biti spodbudna, a zaenkrat ne kaže izboljšanja prometne varnosti, prej nasprotno. Lani se je namreč zvišalo tudi število vinjenih povzročiteljev nesreč motoristov.
Ne izsiljujte
»Motoriste pozivamo, naj vožnjo prilagodijo svojim
Vzdrževano in tehnično brezhibno enosledno motorno vozilo je eden pomembnejših pogojev za varno vožnjo. Prav tako je nujna dobra psihofizična kondicija. Nujno je, da motoristi poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema živahnih ter opaznih barv, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči.
Prijeli pobeglega voznika in sostorilce
Policisti so minuli petek na železniški postaji v Kopru prijeli 24-letnega državljana Severne Makedonije, ki je osumljen, da je med prevažanjem prebežnikov 12. marca letos na avtocesti zunaj Tepanja povzročil prometno nesrečo in pobegnil. V nesreči je ena oseba umrla, 11 oseb je bilo poškodovanih.
Kot je znano, so bili v nesreči udeleženi nezakoniti pre-bežniki. Eden - njegova identiteta še ni potrjena - je umrl na kraju nesreče, izredno hudo je bil poškodovan turški državljan, lažje se je poškodovalo šest državljanov Indije, v nesreči so bili poškodovani tudi trije državljani Turčije in en državljan Afganistana. Ena oseba je po navedbah policije zaradi hudih poškodb še vedno na zdravljenju v bolnišnici, druge so zaprosile za mednarodno zaščito in so jih nastanili v azilnem domu. Policisti so po nesreči odvzeli prostost dvema državljanoma Kosova, starima 18 in 21 let, ki stanujeta na območju Celja in naj bi sodelovala pri prevozu nezakonitih prebežnikov. Osumljena naj bi z osebnim vozilom spremljala kombinirano vozilo. Nato so policisti prijeli še enega 21-letnega državljana Kosova, ki prav tako stanuje na Celjskem in naj bi sodeloval pri kaznivem dejanju. Vsi trije so ostali v priporu. Voznik, ki so ga v petek prijeli, je osumljen povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči in prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja. Za navedeno mu grozi večletna zaporna kazen. Tudi zanj je preiskovalni sodnik odredil pripor. Policisti so še ugotovili, da so prebežniki mejo med Hrvaško in Slovenijo prestopili peš na območju Ljutomera, kjer so jih v tovorno vozilo sprejeli osumljeni in jih nameravali nezakonito čez ozemlje Slovenije prepeljati v Italijo.
Od leta 2017 do 2021 je bilo v Sloveniji največ povzročiteljev prometnih nesreč z motoristi starih od 35 do 44 let. Največ umrlih motoristov je bilo starih od 45 do 54 let, sledili so mlajši motoristi.
sposobnostim obvladovanja motorja, ki najverjetneje niso takšne, kot so bile lani jeseni. Motoristična sezona naj ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa zmogljivosti motornega kolesa in lastnih sposobnosti na cesti, ampak predvsem varno uživanje v vožnji. Motoristi in mopedisti v prometu naj ravnajo samozaščitno in naj ne precenjujejo svojih motorističnih izkušenj in ne podcenjujejo razmer na vozišču. Za varno prevožene kilometre na dveh kolesih naj predstavljajo vodilo razsodnost, izkušnje, strpnost in treznost. Vse druge voznike pozivamo k dodatni pozornosti na cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu in jih drugi vozniki lahko spregledajo. Pozorno naj spremljajo promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa naj vedno preverijo t. i. mrtvi kot. Vedno se je treba prepričati, da ne izsiljujejo prednosti motoristom,« pravi direktor agencije za varnost prometa Jože Hribar.
Največ prometnih nesreč se pripeti v osrednjeslovenski, obalno-kraški in savinjski statistični regiji. (Foto: arhiv NT)
Danes, 24. marca, bodo policisti na približno šest-sto lokacijah po vsej državi izvedli t. i. maraton nadzora hitrosti.
Med poškodovanimi motoristi je največ takšnih, ki so se poškodovali brez trčenja z drugim vozilom oziroma so bili v nesreči udeleženi sami. Gre za težje poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, odtrganine ...
Kot pravi trener varne vožnje pri agenciji Igor Mihaj-lik, so motoristična oprema, brezhibno motorno kolo in telesna pripravljenost ter treningi motorističnih znanj in spretnosti nujni elementi pred začetkom motoristične sezone: »Analize prometnih nesreč in opažanja na treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačni odzivi lahko usodni. Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila. Ne pozabimo, da smo v primeru prometnih nesreč z drugim motornim vozilom motoristi praviloma tisti, ki jo odnesemo slabše. Za varno in užitkov polno sezono naj se motoristi ves čas izobražujejo in obnavljajo praktične spretnosti pri upravljanju motornega kolesa.«
Podali ovadbo za trideset kaznivih dejanj
Kriminalisti Generalne policijske uprave so zoper Celjana, šlo naj bi za Teodorja G., zaradi pošiljanja grozilnih pisemskih pošiljk visokim političnim predstavnikom podali več kazenskih ovadb. Sumijo ga, da je grožnje politikom pošiljal tako oktobra lani kot januarja letos.
Kot so spomnili na Generalni policijski upravi, je med 19. in 20. oktobrom lani takrat še neznan storilec poslal devet pisemskih pošiljk z grozilno vsebino, in sicer predsedniku vlade, trem ministrom, trem poslancem in eni poslanskih skupini. V vsaki pošiljki je bil naboj, v šestih so bili tudi listi z različnimi grozilnimi vsebinami in dodanimi fotografijami, na katerih so bili čez posamezne obraze narisani križi, ki ponazarjajo tarčo. Vse pisemske pošiljke so bile poslane z ljubljanskega območja. Po navedbah policije so bila omenjena kazniva dejanja storjena v času, ko je Kazenski zakonik določal, da se takšno kaznivo dejanja preganja na predlog oškodovanca. Od prejemnikov pošiljk so štirje podali predlog za pregon.
Grozilna pisma je storilec pošiljal tudi 11. januarja letos, in sicer jih je prejelo 41 politikov. Med njimi so bili predsednik vlade, predsednik DZ, trije ministri, dva državna sekretarja in 34 poslancev. Te pošiljke so vsebovale grozilno vsebino: »Vemo, kje živite.« Zraven so bili narisani naboji in vislice. Vse pisemske pošiljke so bile naslovnikom poslane z območja Vranskega.
Celjski kriminalisti so tehnično zavarovali vseh 41 pisemskih pošiljk in jih predali v pregled v Nacionalni forenzični laboratorij.
V	sklopu preiskave so uspeli prepoznali možnega storilca, ki so mu odvzeli bris ustne sluznice in prstne odtise, so na GPU še zapisali v sporočilu za javnost.
V	forenzični preiskavi so nato ugotovili, da je tako pisemske pošiljke oktobra 2021 kot tudi januarja letos poslala ista oseba.
V	začetku februarja so opravili hišno preiskavo prostorov in vozila, ki jih uporablja osumljenec, ter našli in zasegli več različnih predmetov.
Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj grožnje so na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo za 30 kaznivih dejanj, na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani pa dopolnitev že podanih ovadb za sedem kaznivih dejanj.
V	preiskavi so ugotovili še, da je osumljenec podal tudi predlog za pregon kaznivega dejanja grožnje kot oškodovanec. Omenjeni sicer ni bil prejemnik pisemske pošiljke, ampak se je prepoznal na eni od fotografij, ki so bile priložene pisemskim pošiljkam z grozilno vsebino. Zoper osumljenca so zato podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje krive ovadbe. Za kaznivo dejanje grožnje je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, za kaznivo dejanje krive ovadbe pa zaporna kazen do dveh let.
Prijeli roparja teharske pošte
Celjski kriminalisti so prijeli roparja pošte na Teharjah. Naj spomnimo, da je bila pošta oropana 30. avgusta lani.
Takrat še neznani storilec je zaposlenemu zagrozil s pištolo in zahteval denar. Danes je znano, da je ropar star 33-let in da ga policisti do zdaj še niso nikoli obravnavali zaradi takšnega tovrstnih kaznivih dejanj.
33-letnik je lani iz pošte odnesel dobrih 800 evrov in pobegnil. Gre za moškega z območja Celja, ki so ga izsledili pretekli teden in mu tudi odvzeli prostost. Zaradi ropa mu grozi od enega do desetih let zapora.
Požar zaradi dimnika
V soboto je zagorelo v kurilnici gospodarske stavbe v Šmarju pri Jelšah. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi preboja dimnika. Ogenj je poškodoval lesen tram. Lastnik in sosed sta uspela požar pogasiti še pred prihodom gasilcev. Kriminalisti so tujo krivdo za nastanek požara izključili.
16
AKTUALNA PONUDBA
Tri napake pri nakupu sončnih očal,
s katerimi škodite svojim očem in denarnici...
Dipl. ing. optometrije Lili Sovinc
Sonce je vse močnejše in s tem tudi sezona sončnih očal. Danes jih lahko kupite na vsakem koraku. Na primer v večji živilski trgovini, na stojnici ob morju, na spletu, v športni trgovini, na pošti, v optiki in še bi lahko naštevali. Načeloma z mestom prodaje ni nič narobe. Narobe pa je to, da ljudje nimajo dovolj znanja o tem, na katere stvari morajo biti pozorni ob nakupu.
Posledično se zgodi, da so kupci s sončnimi očali nezadovoljni in jih zato ne želijo nositi. S tem delajo nepopravljivo škodo svojim očem, saj ima lahko to dolgoročno izjemno hude posledice. Ker ne želim, da se to dogaja tudi vam, razkrivam tri glavne napake, ki se jim morate pri nakupu sončnih očal izogniti.
1: Sončna očala s slabo UV-začito
UV-zaščita je prvi in glavni razlog za nakup sončnih očal. Ta mora biti obvezno 100-odstotna tako za UVA- kot za UVB-žarke. Če pri
nakupu tega ne upoštevate, potem je veliko večja verjetnost za:
-	nastanek sive mrene,
-	nastanek snežne slepote (začasen pojav),
-	pterigij (zadebelitev veznice),
-	degeneracijo rumene pege,
-	kožnega raka očesnih predelov (manj pogost),
-	vnetje očesne vezenice,
-	vnetje roženice.
2: Nekakovostna, poceni stekla
Večinoma so očala narejena serijsko. Velike kose plastike razrežejo na različne velikosti in nato »na silo« vstavijo ter ukrivijo stekla, da se prilagodijo okvirju.
Kakovostna sončna očala so izdelana posamično, kar pomeni, da so leče zbrušene na neko velikost sončnih očal in tako tudi ustrezno centrirane. S tem kakovostni proizvajalci dosežejo, da se svetloba lomi pravilno.
Poleg tega ta očala zdržijo dlje in njihovi ponudniki običajno ponujajo večletno garancijo.
3: Lepa, ampak prevelika oz. premajhna
Pri izbiri sončnih (in tudi korekcijskih) očal moreate biti pozorni na to, kako se okvirji prilagajajo vaši obliki glave in da so očala prave velikosti. Očala so lahko najlepša, kar ste jih kdajkoli videli, ampak če so prevelika za vas, potem se jim raje odrecite. Pozorni bodite tudi na to, da ustrezajo našemu slogu oblačenja, vaši pričeski in načinu življenja.
Če ste med branjem tega besedila ugotovili, da nimate sončnih očal, ki bi vas ustrezno zaščitila, ali se morda pri njihovem nošenju ne počutite udobno, potem se lahko oglasite v Optiki Oftalmos. Pred kratkim smo prejeli nove kolekcije najkakovostnejših znamk sončnih očal (Tom Ford, Guess, Adidas, Lacoste, Hugo Boss, LIU JO, Furla...), za katera vsem bralcem Novega tednika do četrtka, 31. marca, nudimo 20 odstotkov popusta.	Lili Sovinc, vodja Optike Oftalmos
PRODAJA
NALOŽBENEGA
ZLATA
ODKUP
LOMLJENEGA
ZLATA
Optika
OFTALMOS
070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.opti ka-ofta I mos.si
CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA
ADAMAB
Ljubljanska cesta 8 Tel.št: 03 5442 180
"ZANZIBAR IZ LJUBLJANE - 10 dni
ŽE OD 1.399€
Odhod: 22.6.-1.7.
Relax turizem d.d., PE CITY CENTER CELJE, 03 428 83 43
BRdOP
VSE ZA PISARNO
• Prodaja nojem In »rrit rnuhtfunkcijuklh naprav »Celovito ponudbo pieornlflkogo mutoriaia
MHroMjIlnto 6lM||tlnfc*elroW.(l
Л fintera
POSOJILA
za podjetja in samostojne podjetnike
do 20.000 €
ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO
064 281 377
www.fintera.si info@fintera.si
V._FINTERA d.P.O.. Ulica 11. maja 21. Radeče__
ŠPORT
17
Slovenski rokometaši po pričakovanjih boljši od italijanskih
Uroš Zorman: »Vzdušje nad pričakovanji«
Slovenska moška rokometna reprezentanca se je uvrstila v tretji krog kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu. Po zmagi nad Italijo na sredini prvi tekmi v Padovi z 29 : 28 je na povratni tekmi v Celju slavila z 28 : 21. Njeni člani se zavedajo, da čas za trkanje po prsih ni primeren.
DEAN SUSTER
Prevečkrat so v zadnjem obdobju razočarali svoje navijače, tudi na prvem obračunu v Padovi.
Zahvala občinstvu
V dvorani Golovec je bilo marsikaj drugače. Novope-čeni selektor Uroš Zorman je primerjal oba obračuna z Italijani in se ozrl proti Srbom, tekmecem v tretjem krogu: »Prostora za napredovanje je veliko. Spet smo igrali zakrčeno. Res pa je, da smo prejeli le 21 golov. Od igralcev pričakujem samo-
kritiko. Proti Srbom težav z motivacijo ne bo.« Zorman je spregovoril še o občinstvu v dvorani Golovec: »Zelo dolgo nisem bil tu. Zahvaljujem se občinstvu, vzdušje je bilo nad pričakovanji.«
Dovolj časa pred
Srbijo
Predsednik Rokometne zveze Slovenije je Celjan Franjo Bobinac: »V legendarni dvorani je Slovenija po tridesetih letih spet premagala Italijo. Celjani se tega radi spominjamo. Naša zmaga ni bila ogro-
žena, kar je bilo pričakovano. Mislim, da smo na pravi poti. Selektor bo še natančneje določil vloge, obris nove reprezentance se že kaže.« Celjski desnokrilni igralec Gašper Marguč je še vedno v odlični formi: »Na drugi tekmi je bila naša obramba izrazito boljša. Z novim selektorjem nismo dolgo skupaj, upam, da bomo imeli pred obračunoma s Srbijo dovolj časa, da bomo dorekli, kako priti do izboljšav v igri. Srbi so v prejšnjih kvalifikacijah premagali Francoze doma in v gosteh igrali neodločeno. Še vedno menim, da je kakovost na naši strani, kar pa bo treba dokazati na igrišču.« Marguč se bo v dresu Veszpre-ma v osmini finala lige prvakov pomeril z Vardarjem. Prvi obračun Slovenije s Srbijo bo v dvorani Zlatorog, povratni bo v Zaječarju.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Slovenska obramba na čelu z Matejem Gabrom je dobesedno trgala.
Ob selektorju ženske mladinske slovenske reprezentance Sebastjanu Oblaku sta nekdanja reprezentanta Uroš Šerbec (levo) in Robi Šafarič.	Tudi mlada grla so bila zelo glasna
V naši izbrani vrsti so bili trije Celjani, Gašper Marguč (na fotografiji), Tilen Kodrin in Blaž Blagotinšek.
18
ŠPORT
Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje tretjič osvojil prvo mesto v ligi Waba
Dve članici in najstnice osvojile Jadransko ligo!
Članica Kladivarja Tina Šutej je osvojila bronasto medaljo v skoku s palico na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Beogradu, Timi Zajc iz Hramš je zmagal na tekmi svetovnega pokala na letalnici v Oberst-dorfu, slovenski rokometaši so v Golovcu nadigrali italijanske in se uvrstili v tretji krog kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu, celjske rokometa-šice so visoko zmagale v Žalcu, a še najbolj so nas razveselile košarkarice Cinkarne, ki so tretjič postale prvakinje Jadranske lige.
DEAN SUSTER
V finalu v Podgorici so premagale domačo Budunost, ki je bila prva po rednem delu prvenstva, z 58 : 51. Dan prej so v polfinalu izločile prvakinje Bosne in Hercegovine, igralke ekipe Orlovi, s 74 : 58. Američanka Katrina Pardee, ki je bila v prvem delu sezone najboljša igralka Cinkarne, je bila na parketu približno pol ure, nakar si je hudo zvila gleženj.
Najboljša je celjska
Brazilka
Trener Damir Grgić v finalu ni imel pomoči poškodovanih Pardeejeve, Sare Garić in 20-le-tne Lee Debeljak. No, slednjo je na parket poslal osem sekund pred koncem, ko je bilo vse že odločeno. In če odmislimo Debeljakovo, potem je Cinkarna v peklu podgoriške dvorane zmagala z dvema članicama, kapetanko Marušo Seničar (24 let) in Isabelo Lyro Ramono (28), ter z najstnicami. To so Nigerijka Jite Sophia Gmebuotor, ki se ji obeta slovensko državljanstvo (17 let), Lea Bartelme (16), Mojca Je-lenc (19), Vita Čater (17), Blaža Ceh (18), Ana Nuša Anžič (17) in Zoja Štirn (17). Za najboljšo igralko zaključnega turnirja je bila izbrana članica Cinkarne Isabela Lyra Ramona. V finalu je dosegla 16 točk.
Sofijinih 12 skokov
in trojka
Za najboljšo mlado igralko sezone so določili Sofi Gbe-muotor (Cinkarna), v finalu je zbrala pet točk in kar 12
skokov. Njena ekipa je imela že 16 točk prednosti. V nekaj minutah se je stopila na štiri točke. Po nekaj napakah na obeh straneh je Sofi v 36. minuti zadela trojko in soigralkam vrnila samozavest. Druge strelke v finalu so bile: Lea Bartelme 9 točk, Mojca Jelenc 7, Blaža Čeh 12, Maruša Seničar 5 ter Ana Nuša Anžič in Zoja Štirn po 2. Celjanke so ponovile uspeh izpred petih let, ko so bile v mednarodni regionalni konkurenci najboljše prav tako v črnogorski prestolnici. Ob vsem tem je žalostno, da tako kakovosten trener, kot je Damir Grgić, ni več selektor slovenske reprezentance. Po zmagoslavju je povedal: »Čestitam in se zahvaljujem igralkam, najboljšemu strokovnemu štabu, ki je košar-karice odlično pripravil za napor, vodstvu kluba in vsem tistim, ki so nas podpirali in nas še vedno podpirajo na naši poti. Mislim, da je to lepa nagrada za vse skupaj. V tem trenutku težko najdem primerne besede. Vzdušje v finalu je bilo fantastično, v takšnem še nikoli nisem vodil svoje ekipe. Liga Waba je izjemno primerna za razvoj mladih, a tudi vseh drugih igralk. Mislim, da je prav naš klub to najbolje dokazal. Budućnost je v rednem delu prikazala najboljšo igro med vsemi ekipami, mi pa smo kljub ožjemu kadru s pridom izkoristili priložnost, ki se nam je ponudila.«
Trinajsterica na trinajstem zaključnem turnirju Cinkarne v ligi Waba. V zgornji vrsti z leve so Isabela Ramona, Katrina Pardee, Sofi Gbemuotor, Sara Garič, fiziotera-pevtka Althea Gwashavanhu, Maruša Seničar, Lea Bartelme in Lea Debeljak, v spodnji vrsti pa Mojca Jelenc, Blaža Čeh, Ana Nuša Anžič, Vita Čater in Zoja Štirn.
Poplačano trdo
delo
Celjski »otroški vrtec« se je fotografiral, najizkušenejši košarkarici sta zbrali misli. »Zelo sem vesela in ponosna na vsa dekleta. S tem je poplačano naše trdo delo od začetka sezone. V užitek mi je delati s to mlado ekipo. Hvaležna sem trenerju Damirju Grgiću, da mi je zaupal in mi pustil, da igram najboljšo košarko v svoji dosedanji karieri,« je novo pohvalo odličnemu strategu izrekla Isabela Ramona. Kapetanka Maruša Seničar je dodala: »Vse dogovore iz slačilnice smo prenesle na igrišče. Vedele smo, da bo težko, a smo tudi v oslabljeni zasedbi zdržale celotno tekmo. Izjemno sem ponosna na našo ekipo. Res
Drugi z leve je glavni trener Damir Grgić. Desno od njega sta Althea Gwashavanhu in njegov pomočnik Jure Krajnc, levo pa trener za telesno pripravo Benjamin Ograjšek.
smo vesele, da naslov prvakinj odhaja z nami v Celje.«
Marec skoraj
pravljičen
Klub ima ogromno srečo, da sta se v košarko zaljubila najprej Uroš Kranjc in kasneje še Borut Kop, ki je predsednik ZKK Cinkarna Celje: »Velik poklon in čestitke gredo igralkam, strokovnemu štabu, vsem mojim sodelavcem ter seveda pokroviteljem in lokalni skupnosti, brez katerih vseh teh uspehov ne bi bilo. Za nami je sanjski konec tedna v Podgorici, ki je bila še enkrat izjemna gostiteljica zaključnega turnirja, za kar ji iskreno čestitam. Letošnji marec je skoraj pravljičen, saj smo v treh tednih prepričljivo osvojili tri lovorike, in to z najmlajšo ekipo med vsemi tekmicami.« Uroš Kranjc je športni direktor Cinkarne, a tudi direktor lige Waba: »Zagotovo je ta naslov ob tistem prvem, ko smo iz slovenskega prestola uspeli izriniti ljubljansko Ježico, moj naj dražji, odkar delujem v celjskem klubu. Mislim, da se večina sploh ne zaveda, da smo regijo, ki spada med najbolj košarkarske v Evropi, pokorili s kadetsko-mladin-sko ekipo ob izdatni pomoči izjemnih Maruše Seničar in Isabele Ramone, kar doslej ni uspelo še nikomur. Ta finalni turnir je še en dokaz, da sta bila selekcija igralk, rojenih v letih od 2003 do 2005, in nato večletno strokovno delo z njimi opravljena na vrhunski ravni. Tisto, kar to generacijo dela drugačno in posebno v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi, sta izjemen značaj
Uroš Kranjc (levo) je športni direktor celjskega kluba, priznanje za delo v vlogi direktorja lige Waba mu je izročil predsednik ŽKK Budućnost Zoran Vujičić.
in njena neverjetna povezanost.« Celje ima ekipo, ki je osvojila »jugoslovansko« ligo, kar je bilo pred približno tremi desetletji nepredstavljivo.
Po natanko petih
letih
Finalni obračun si je v dvorani Bemax Arena, ki je bila zgrajena ob dvorani Morača za potrebe črnogorske ženske košarke in ŽKK Budućnost, ogledalo več kot 2.500 obiskovalcev. Čeprav so pričakovali zanesljivo zmago svojih ljubljenk, so zelo mirno in športno sprejeli razplet tekme. Ogledal si jo je predsednik države Milo
Đukanović, v častni loži je bil tudi župan Podgorice Ivan Vuković. Budućnost se je osmič zapovrstjo uvrstila na zaključni turnir, od leta 2018 je vedno igrala v finalu. Celjanke so svoj tretji naslov osvojile na isti dan in pet let kasneje kot drugega, prav tako v Podgorici. Celjski klub je edini odigral vseh 21 sezon v mednarodni regionalni ligi, tokrat je bil že trinajstič na zaključnem turnirju. Šibe-nik ostaja na vrhu lestvice s petimi naslovi prvaka. Med zasledovalci, ki imajo po tri lovorike, je zdaj tudi Cinkarna ob Budućnosti in Gospiću.
Foto: DENIS ČEH
ŠPORT
19
Predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop z osvojenim pokalom: »Letošnji marec je skoraj pravljičen ...«
Srčno Sofi Gbemuotor so malo nepričakovano izbrali za najboljšo mlado igralko.
Šutejeva in Kranjc korakata naprej
Na svetovnem dvoranskem prvenstvu v atletiki v Beogradu so bili postavljeni trije svetovni rekordi. Ljubitelji slovenske atletike so se veselili bronaste medalje Tine Šutej v skoku s palico, ki je svoj največji uspeh dosegla s pomočjo trenerja, Celjana Milana Kranjca.
Triintridesetletna članica celjskega Kladivarja je preskočila 4,75 metra.
Je to šele začetek?
»Navzven sem bil miren, a v sebi sem čutil napetost. Takoj je bilo mogoče opaziti, da ni bil njen najboljši dan. A sem verjel in vedel, da se lahko zbere. Pred tistim zadnjim skokom se v glavi plete milijon scenarijev, a sem verjel v najboljše, ker je Tina tudi v preteklosti rekorde dosegala v tretjih poskusih,« je izpostavil trener Milan Kranjc, v vlogi trenerja serijski osvajalec medalj na velikih tekmovanjih z Robertom Rennerjem in zdaj še s Tino Šutej. S Tino sta dokazala, da sta sposobna poseči po najvišjih mestih tudi na velikih tekmovanjih, tako da optimistično pričakujeta tudi svetovno in evropsko prvenstvo v poletni sezoni.
Tretji poskus brez
tuhtanja
Šutejeva je s preskočeno višino 4,75 metra osvojila tretje mesto. Naslov svetovne prvakinje je s 4,80 m ubranila Američanka Sandi Morris,
Tina Šutej v družbi ameriških tekmic, zmagovalke Sandi Morris in Katie Nageotte.
srebro je osvojila njena rojakinja Katie Nageotte z istim izidom kot slovenska predstavnica. »Na svetovno prvenstvo sem šla z jasnim ciljem, torej da osvojim medaljo. Nisem razmišljala o žlahtnosti, vedela sem, da sem dobro pripravljena, imela sem najboljšo sezono doslej. Čutila sem
malo pritiska. Zbrala sem se, čeprav nisem imela najboljšega dneva. Ko je bila letvica na višini 4,70 metra, sem se osredotočila na svoj cilj. Vesela sem, da mi je letvico uspelo preskočiti. Tretji skok sem opravila brez preveliko razmišljanja.«
Letvico, ki je bila na višini 4,70 metra, je Tina Šutej preletela v tretjem poskusu in si zagotovila medaljo.
Čutila podporo s
tribun
Tine optimizem ne zapušča. »Naslednji skok ni bil popoln, a je bil v redu. Nato mi je malo zmanjkalo, mogoče me je skok na 4,70 metra malo izčrpal. Vedela sem, da imam medaljo. Mogoče moram še delati na tem, da ko imam medaljo v rokah, poskušam osvojiti zlato,« je dodala najboljša slovenska atletinja. Zdelo se ji je, kot da tekmuje doma. »Veliko je bilo v zeleno oblečenih naših navijačev in tudi sicer sem čutila podporo s tribun. Po začetnih višinah, ko sem letvico podirala, sem zadovoljna, da sem se zbrala, ko je bila postavljena na višino 4,70 metra, kar je bilo ključno v boju za zmagovalni oder,« je zaključila Šutejeva, ki jo njeni nedeljski nogometni soigralci na kultnem igrišču Kladivarja že močno pogrešajo.
DŠ, foto: PETER KASTELIC
Na Reki izstopala Gašper in Izabela
Tekmovalci prve ekipe Plavalnega kluba Neptun Celje so nastopili na zelo močnem mednarodnem mitingu Victoria Primor-je Grand Prix na Reki, ki se ga je udeležilo več kot sedemsto plavalcev iz sedmih držav. V nedeljo so se jim pridružili tudi plavalci druge ekipe.
Izkazal se je Gašper Pevec, ki je v mladinski konkurenci osvojil tretji mesti na 100 in 200 metrov prsno. Med mladinkami je bila na 200 metrov tretja tudi Izabela Pa-kiž Rumpf. S to tekmo sta trenerja Martin Karlin in Robert Kekec uspešno odprla dolgo letno sezono v petdesetmetr-skih bazenih, ki se bo končala šele v prvi polovici avgusta z državnim prvenstvom.
V ljubljanskem Tivoliju je bilo tudi tekmovanje 33. Pokal Ježek, namenjeno najmlajšim kategorijam plavalcev. Pod taktirko trenerja
Mateja Čretnika se je najbolje odrezala štafeta v postavi Mark Kokol Svenšek, Ante Jakša Marić, Veronika Lesjak in Isabella Hubner, ki je zasedla četrto mesto. Drugi
dan se je med najmlajšimi izkazala Gea Lozer, ki je zmagala na 25 metrov delfin in bila tretja na isti razdalji v disciplinah prsno, hrbtno in prosto. V skupnem seštevku
vseh štirih disciplin je osvojila drugo mesto. V ekipnem seštevku obeh dni je Neptun prejel pokal za drugo mesto.
DŠ
Foto: PK NEPTUN
Z leve so Nikola Milenović, Gašper Pevec in Sebastjan Jug, pred njimi stojijo z leve Lena Bornšek, Izabela Pakiž Rumpf, Laura Knez in trener Martin Karlin.
NA KRATKO
Bo spet glavni v Planici?
Oberstdorf: Smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš je zmagal na tekmi svetovnega pokala na nemški letalnici. Na prvo mesto se je prebil z odličnim, 232 metrov dolgim poletom v drugi seriji, ko je napredoval s sedmega na prvo mesto in navdušil tudi številne Slovence med deset tisoč navijači. S 160 točkami si deli prvo mesto v posebnem seštevku za mali kristalni globus v poletih z Avstrijcem Kraftom. V skupnem seštevku sezone je Zajc po zmagi napredoval na 10. mesto. »Za nami je odličen dan, zmaga Timija, res vrhunsko letenje. Končno si je prislužil najvišjo stopničko. Mislim, da je trenu-
tno najboljši letalec. Pred nami je samo še vrhunec sezone. Vsi vemo, kaj si želimo, naj se veselica začne,« je pred planiško prireditvijo dejal glavni trener Robert Hrgota.
Nespametni kapetan
Maribor: Nogometaši Celja so v 28. krogu prve slovenske lige izgubili v Mariboru z 1 : 0 in so še naprej v nevarnem območju glede boja za obstanek v ligi. Novopečeni kapetan Celja Tomislav Tomić je upravičeno že v četrti minuti prejel rdeč karton (Mariborčane je ponovno rešil Var) in pustil soigralce na cedilu. Celotno tekmo so se odlično upirali, nekajkrat so zelo nevarno zapretili, žal pa so v 68. minuti prejeli zadetek. Na dnu lestvice ima Aluminij 22 točk, pred njim so Tabor (26), Kalcer (31) in Celje (32). (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACI JE
Mojstri pajki	1
O
Slikanica Mojstri pajki postaja glasbena pravljica, ki jo pripravljajo avtor glasbe Tomaž Trop,	ш
pevka in glasbena pedagoginja Nuša Ofentavšek in pripovedovalka Nuša Komplet Peperko	«S
s pevci Kreativne glasbene šole eNota.	=
29. 3. 2022 i 18.00 | POKRAJINSKI MUZEJ CELJE, KNEŽJI DVOR
Nastopajo Nuša Komplet Peperko, Urška Majcen, Nuša Ofentavšek, Teja Peperko, Tara Prodnik in Janja Sivec.
VABLJENI! VSTOP PROST
ODPIRALNIČAS: TORE.. - NEDELJA 10.00 -18.00
INFOLMACIJC: WWW.COKMUZ-NE.SI MNZEJ@PEKMUZ-CE.si 03E42 80 962 Ol N12 E18
VOZILA
PRODAM
YAMAHO virago čoper 250, 15 kW, prevoženih 26.250 km, rdeče barve, prodam. Telefon 041 710-193.	898
OSEBNI avto Toyota yaris 1,0, prevoženih 55.000 km, prodam. Telefon 5416-499.
240
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.	85
STROJI
PRODAM
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747.
85
TRAKTOR in kiper prikolico Tehnostroj kupim. Telefon 041 230-682.	p
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
POSEST
ODDAM
TRAKTOR Steyr, 18 KM, obnovljen, letnik 1960, prodam. Telefon 041 758-819.233 DOBRO ohranjen obračalnik Kuhn, 4 m delovne površine, hidravlični dvig, prodam. Telefon 031 490-299.	237
PREDSETVENIK Ludvik Stare, širina 180 cm, malo rabljen, in travniške brane za manjši traktor, prodam. Telefon 070 864-120.
238

\Zddm г штј!
ZEMLJIŠČE (17 arov), za pašo ali rejo drobnice in drugih živali za domačo rejo, dajem v najem. Telefon (03) 5774-174 ali 031 349-527.	228
VRT na sončni legi v okolici Vojnika oddam v najem. Telefon 070 169-797. p
90,6 95,1 95,9 100,3
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, ter breje in nebreje mladice, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 203 MLADE kokoši nesnice, rjave, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
DVE telički simentalki, težki 330 in 210 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408. l 26 KOKOŠI, mlade jarkice, bele, rjave, črne, prodajamo vsak delavnik od 8. do 16. ure in v soboto do 12. ure na kmetiji Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 7001446.	p TELICO simentalko, težko 120 kg, prodam.
Telefon 5716-516.	p
KUNCE (samce), črno bele (lisce), za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 766-467.
241
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031.	p
novi tednik
KUPIM
Vedno Pru LOj/
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
JALOVE krave za na pašo (boljše plačilo kot v klavnici) in debele krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 041 544-270. p
rad io celie
OSTALO
PRODAM
PRODAM
SENO v kockah in suhe bale prodam. Telefon 041 793-916.	232
KAKOVOSTNO belo vino prodam. Telefon 031 892-154.	229
SENO in otavo v rinfuzi in kocke ječmenove slame prodam. Telefon 041 631-230.
234
LLOVENSKA bu kova dova, na palzti dolžine 2K, 33,80 cm, možna dostava, prodam. Tel efon 031 625-479.	p
STENSKO obešalo za 4 pare smuči, testirano pri SZ Slovenija, za 28 LUR in stensko obešalo za 4 avtomobilske pnevmatike, p i-odamzal5E UR. TAefon 040 897-979.
225
POČITNIŠKO prikolico, starost in model nista
pomBmbna, kupim. Telefon 031 391-972.
p
HLODOVINO: smreka, bor, jelka in bukev, za drva, plačilo takoj, kupim. Telefon 068 681-374.	2 3 6
IŠČTM starejšo soplasalko za tečaj piesa v Plesnem valu (Celje). Telefon 040 306497.	235
KUPIM
CRIKOLI2O za hmpiraij^ od letnika 1990 naprej, kupi m. Te l afon 0411 567-747. 85 OOZE!! CVTTOVO peč kupim ali samo pogle-Rnm E zavono za nagoado. Telefon 0° 3K3-090.	224
Poroke
Laško
Poročili so se: Mateja ZU-PANEC iz Trbovelj vn Dejan ArandeloviT iz Velenja, ŠpeJa BOHORČ iz Velikega Mrja in And raž SELIČgz Leskovae.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata
IVANA in MARIJE
(2. i. 1935-6. 3. 2022)	(26. 1. 1932-7. 3. 2022)
TOVORNIK
iz Velikih Gorele 10, Laško
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetili maš.
Hvala za izražena ustna in pisna sožalj a. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospodu Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna zahvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini
Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali.
Smrti
Celje
Umrli so: Terezija DOMJA-NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JAKOB iz Celja, 94 let, Leopoldina KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra-slovč, 89 let, Slavko VRHOV-NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine. 75 let, Ferdinand HERMAN iz Galicije, 90let, Marija FE LI CI JAN iz Klanca, 333 let, Stanislava HRI-BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 lete Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ-MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja,
62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, AAngela BOŽIČNIK iz (Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠ IČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr-ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let.
Laško
Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let.
Šentjur
Umrli so: Marija PONGRA-ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZAMOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let.
Žalee
Umrli so: Aljoša DONČ EC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca. 73 let, S0a-nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HERMAN iz Žalca, 75 let, Marija
KMALU NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK PROFILU RADIA CELJE

8 SEZONA . PROJEKTA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Generalni pokrovitelj
LUn05
CJe
Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan.
O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May)
ZAHVALA
Ob bolečiizgubi dragega moža, očeta, 2edka, pradedka, strica in svaka
BRANK A VERGLESA
iz Košnice priCelju Г16. 7. 1950-2. 3. 2022)
se iskreno zahvrljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in rocedom za izrečene °esede sožalja in tolažbe ter darovano cvetje, sreče in rvete maše. Zahvala velja gastro oddelku SB Celje in Onkolsški ambulanti UKC Maribor. Hvala gospedu župnikuMaejanu za lepo (opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno jj ogrešali.
Ne bom vas več pozdravil na domačrm pragu, ttudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na našeskupna srečne dni...
ZAHVALA
V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast
FRANC KLINAR
iz Škofe (16. 12. 1929-8. 3. 2022)
Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar-jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hvala Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo
našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremitkvečnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi, Iti ga bomo močno pogrešali.
novi tednik
Vedno? г илжој/
SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj-mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje
Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
Zapustila nas je draga mama, babica in tašča
ANA LEŠEK
iz Celja (8. 9. 1940-20. 3. 2022)
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža
Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga
MARIJA SALOBIR
iz Trobnega Dola (17. 7. 1926-24. 3. 2021)
Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih.
Vsi njeni
naroänpza^TVoääajaJ
ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgornje Hudinje, 79 let.
Velenje
Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA-LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89
let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN-ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Velenja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let.
I
9
5AZAS
V četrtek, 24.3.2022 ob 20.00 uri
ans. Mikola
/azanerija ECOAGRO,
CB CINKARNA STOREQSTEEL
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
p
239
L 27
p
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
CINEPLEXX
Spored od 24. do 30. 3.
Don Carlos - opera, prenos v
živo
sobota: 17.00
Badman - akcijski, drama, kriminalni
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 nedelja: 14.30
Batman - akcijski, drama, kriminalni
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.40, 19.30 petek, sobota: 15.50, 17.40, 19.30, 20.40
Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični četrtek: 15.30, 17.45, 20.00, 21.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00, 20.15, 21.00 sobota, nedelja: 13.30, 15.45, 18.00, 20.15, 21.00 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.30, 17.30 sobota: 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30
nedelja: 13.30, 14.20, 15.30, 16.30, 17.30 Pes - komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.30, 20.30 petek: 16.10, 18.30, 20.30 sobota: 13.45, 18.30, 20.40 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40
sobota, nedelja: 13.40, 15.40 Poročiva se - komedija, romantični
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 petek: 18.15 sobota: 14.45
Prasica, slabšalni izraz za žensko - drama, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.15, 21.10 petek, sobota: 19.15 Smrt na Nilu - kriminalni, drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 petek, sobota: 21.10 Uncharted - akcijski, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 19.45 sobota: 14.00, 18.15, 20.50 nedelja: 15.00, 17.20, 19.45 V senci zarote - akcijski, triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.50 sobota: 16.20, 18.40 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota: 14.15, 16.15 nedelja: 13.50, 14.40, 16.40
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
SOBOTA
10.00 Peter Zajec 2 - družinski, sinh.
20.00 Izgubljeno mesto - komedija
KINO ROGAŠKA SLATINA
SOBOTA
18.00 Tudi miši gredo v nebesa
- animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Izgubljeno mesto - akcijska komična avantura
PETEK
19.00 Vzporedni materi - drama SOBOTA
17.00 Prvi sneg - mladinski 20.00 Prasica, slabšalni izraz za
žensko - slovenska drama NEDELJA
16.00 Jaz rdeča panda - animirana družinska komedija, sinh. 19.00 Izgubljeno mesto - akcijska romantična komedija PONEDELJEK
19.00 O naključju in domišljiji
- drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 24. 3.
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu
z mladim pevcem Tilom Čehom in glasbenim gostom presenečenja
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana
Gušto gre na romanje
predstava ob zaključku bralne značke za odrasle; vstop prost
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Velenjski plesni oder 2022
območno srečanje plesnih skupin Šaleške doline
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Kaj hoče ženska
literarno pogovorni večer z avtorico knjige Ireno Štaudohar
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Pomladni koncertni cikel pri Didiju: Katarina Leskovar & Lea Orož
koncertu sledi »pokoncertni« pogovor z ustvarjalci, ki jih vodi Luka Juhart
ll.tHMcoin.lO
Popove* % M/ttnica Ca veki*. Нњјл** \Coiu4io
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert mediteranskih pesmi
nastopajo: citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Histri s Hrvaške, pevca Teja Saksida in Klemen Torkar in klaviaturist Tadej Vasle
19.30 Gledališče Celje_
Tadej Toš: Spet Toš
zaključek festivala Dnevov komedije in podelitev nagrad
nedelja, 27. 3.
10.00 Cerkev sv. Martina Ponikva
Zgovornost tišine
vokalni ansambel Elinor, koncert
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Kriza srednjih let
monokomedija Ranka Babića
OSREDNJA
Knjižnica Celje
19.30 Gledališče Celje
Dnevi komedije: Eugene Labiche: Slamnik
Mestno gledališče ljubljansko, abonma Tretji mali, Veliki in izven
petek, 25. 3.
10.00 do 17.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat ob materinskem dnevu
brezplačen ogled razstav za vse ženske in družine
19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Greva na izlet?
džez koncert skupine Chaves
19.30 Gledališče Zarja Celje Miloš Mikeln: Pod svobodnim soncem
gledališka predstava v izvedbi združenih ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev kulturnih društev ZKD Celje; IV. repriza za izven
19.30 Gledališče Celje
Dnevi komedije: Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori
SLG Celje, abonma Tretji mali, Srednji, Veliki in
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Striptiz
stand up komedija Matjaža Javšnika, King Kong Teater
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Help! A Beatles tribute
koncert zasedbe
sobota, 26. 3.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Glasbena sobotnica: Mojstri pajki
ustvarjalci: Tomaž Trop, Nuša Komplet Peperko, Nuša Ofentavšek, pevci Kreativne glasbene šole eNota, Hiša kulture Celje in MNZC
10.00 Dom kulture Loče
Mini: Račka Olivija gre v svet
igra: Urška Cvetko, Gledališče Zapik
10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Bobek in barčica
lutkovna predstava, LG Ljubljana, Maksi in Mega Pikin abonma ter izven
torek, 29. 3.
17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Snaha
predstavitev knjige avtorice Majde Petan, glasba: Majda in Marjan Petan, literarno glasbeni večer ob materinskem dnevu
18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Isti zrak dihava
pripovedovalska predstava
18.00 Center Noordung Vitanje Niti koraka več
knjižna čajanka z Janjo Vidmar, vodi: Maja Furman; vstop prost
SREDA, 30. 3.
16.15 Osrednja knjižnica Celje, v 1. nadstropju Odprtje razstave 35. Roševih dnevov in razstava nagrajenih glasil
18.00 Celjska kulturnica
Čudoviti svet Andreja Ivanuše
predstavitev njegovih zadnjih del
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana 14 dni
drama SLG Celje, predstava ob svetovnem dnevu gledališča
Druge prireditve
ČETRTEK, 24. 3.
9.00 Ljudska univerza Šentjur Francija pod Pireneji
potopisno predavanje Brede Jančič
9.00 Knjižnica Kozje
Vzgoja paradižnika
delavnica z Metko Ternjak Gomboc za UTŽO
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Zeliščne pastile, zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube
9.00 do 10.00 Hiša generacij Laško
Na tesno s tesnobo
delavnica
10.00 Večnamenska dvorana Term Zreče
Lokalna oskrba - kratke dobavne verige ekoloških produktov
posvet/izobraževanje, z vami bosta: Suzi Kvas in Andreja Žolnir
15.15. do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00 Galerija Velenje Roža za mamo
vodi: Nina Cvirn, delavnica je primerna za otoke od 7 leta starosti; prijave: info@galerija.si
17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek
Pogovori za dušo na aplikaciji Zoom
pogovore psihološke podpore vodi mag. Drago Tacol; prijave: info@jozef. si
18.00 Celjski mladinski center Mavrično druženje -Celje
DIC legebitra v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom, namenjena vsem mladim LGBT + osebam
18.00 Knjižnica Podčetrtek Japonska
potopisno predavanje Klemna Senice
PETEK, 25. 3.
10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja
Gost: Branko Žličar, pogovarjali se bodo o
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 24. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 25. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 26. marec
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 27. marec
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-plov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 28. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 29. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 30. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
njegovem knjižnem prvencu Prazni prostori vodita: Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Beremo v naročju staršev: Masaža dojenčka 1/5
delavnica s fizioterapevtko Mašo Šramel
15.00 Dom kulture Velenje, mala dvoran
Fotografiranje mamic z otroki ob materinskem dnevu
ob spremljevalni delavnici si boste lahko izdelali tudi okvir za sliko
17.00 Kozjanski park Podsreda O opraševalcih in zeleni infrastrukturi
predavala bosta doc. dr. Danilo Bevk in dr. Blanka Ravnjak, pred predavanjem bodo ob 15. uri ob križišču glavnih cest v Podsredi zasadili cvetlično gredo z medovitimi rastlinami
18.00 Celjski mladinski center
MCC-jeva DJ delavnica
prijave: info@mc-celje.si
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek
Mami, kdaj prideš?, pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube
SOBOTA, 26. 3.
5.30 Zbor: Avtobusna postaja Gorica pri Slivnici Baška grapa
PD Slivnica pri Celju
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig
8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani Žalec Podeželska tržnica Žalec
8.00 do 10.00 Letališče v Kaplji vasi
Občinski test hoje
prijave: krepitev.zdravja@ zd-zalec.si
9.30 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Postna duhovna obnova, duhovno srečanje priprave na Veliko noč preko Zoom aplikacije voditelj: msgr. France Šuštar; prijave: info@ jozef.si
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
11.00 Tehnopark Celje
Ta nora znanost - šov z
Waw efektom na temo
znanosti v sklopu ogleda
Tehnoparka
prijave na spletni strani
Tehnoparka
11.15 do 12.15 Tehnopark Celje Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse v sklopu ogleda Tehnoparka izdelava ptičje hiške
18.00 do 19.00 Društvo Lariyoga Laško
Kako čustva vplivajo na bolezni in zdravje
predavanje
NEDELJA, 27. 3.
11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
PONEDELJEK, 28. 3.
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Pečene banane s sladoledom, kuharska delavnica s Slavico Javornik
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica S Kolesom od Mehike do Paname
potopisno predavanje Aleša Juvanca v okviru
utZo
TOREK, 29. 3.
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Jordanija
potopisno predavanje Darka Šelekarja za UTZO
17.00 Galerija Velenje Okrasek za dom
delavnica male plastike za odrasle bo vodila Uršula Skornšek; prijave: info@ galerijavelenje.si
17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Šaleški forum: kakšna naj bosta pot za izstop iz premoga in prestrukturiranje SAŠA regije
brezplačno regionalno podjetniško srečanje
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami
gost marčevskega pogovornega večera bo Jože Krajnc, pogovor bo vodil Damijan Kljajič
SREDA, 30. 3.
9.00 do 11.00 TIC Laško_
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
14.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Spletne prevare in pasti
delavnica za UTZO
15.00 Društvo Novus Velenje Izdelava spomladanske dekoracije
delavnice za otroke do četrtega razreda; prijave: sabina.lebar@drustvo-novus.com
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljične dogodivščine z Mojco
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Peta olimpijada
psihološki večer s slovensko olimpijko Tadejo Brankovič
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Nekoč je živela ..., pravljica za odrasle
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 24. 3.
19.00 Galerija Mozirje
Dobrodelna slikarska razstava za Mozirsko kočo
odprtje razstave, likovna dela in avtorje bo predstavila Blanka Božič
TOREK, 29. 3.
18.00 Celjski mladinski center Fedir Halatii
akustični dobrodelni koncert
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Ženske zgodbe - mit-ske podobe in realnost skozi muzejske predmete; do 31. 3., Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4.
Celjska kulturnica: 2. razstava 4. Ex-tempora jesen III. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 30. 3.
Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Savinov likovni salon Žalec: razstava Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tarta-glia; do 7. 5.
Dom II. slovenskega tabora Žalec, avla: V glavi zidam mesto, razstava originalnih ilustracij Done Pratnekar; do 31. 3. Galerija Zgornji trg Šentjur: Najini stili, slikarska razstava Iva in Marinke As; do 6. 4. Knjižnica Šentjur: likovna razstava Pogrešam jih! Avtorice Marije Artiček - Marjane; do 15. 4. Mestna galerija - Kulturni center Rogaška Slatina: razstava ob svetovnem dnevu voda; do 9. 4. Vrtni center Rogaška Slatina: likovna razstava Pomlad, del DLLU Mavrica; do 26. 3.
Anina galerija Rogaška Slatina:
likovna razstava Pot do modrosti, avtorice Ksenije Ferenc; do 3. 4. Aškerčev trg Laško: razstava na prostem, Živali našega mesta; do
30.	4.
TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega
Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 3.
Muzej na Velenjskem gradu:
razstava slik Olge Ulokine, Hiša cvetja; do 31. 3.
Velenjski grad: razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Auschwitza; do 22. 5.
Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 3.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do 31. 3. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 31. 3. Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Jaz sem droben, droben list, kaligrafski zapisi Kajuhove zapuščine članov UTŽO; do 31. 3. Knjižnica Velenje, sončna stena: Pa bo pomlad prišla, razstava cvetja v klekljani obliki članov UTŽO; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lojzka Špacapan; do 31. 3. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ., razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do
31.	3, Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejele znak Zlata hruška; do 31. 3., in razstava 70 let zbirke Sinji galeb; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, oddelek za odrasle: razstava Ful se mi spi, namigi za boljši spanec; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenj-
ske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 3.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 3.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 3. Avla Mestne občine Velenje: Šport in življenje v barvi, slikarska razstava Alberta Copella, do 19. 4.
Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 3. Razstavišče Vila Bianca Velenje: razstavi Osnove tehnike in grafika Zlata paleta; do 17. 4. Galerija Mozirje: (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka; do 18. 3.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe
do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini
Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje
razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
FOTO TEDNA
Put out!
Foto: Andraž Purg - GrupA
Digitalizacija na Aljaževem hribu
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 12/ Leto 77 / Celje, 24. marec 2022
^ I	■	■	V	■ V ■ ■
»Skupaj smo najmočnejši!«
str. 30-31
Foto: Andraž Purg - GrupA
Zdenka Kosaber,
prostovoljka str.
28-29
Preskrbljen, če bo
konec sveta str. 39
Za Tima se je odprlo
nebo nad Roglo str. 40-41
26
INTERVJU
Jedrski fizik Stanko Manojlovič iz Celja: »Vsak pretiran strah je trenutno odveč«
Meja med varno
jedrsko
V
V
in unicuioco lahko tanka
Spomin na jedrsko nesrečo v Černobilu je pri marsikaterem Slovencu še zelo svež, zato ob novicah, katerih del so nuklearne elektrarne v Ukrajini in ruske vojaške sile, zagotovo ne moremo ostati ravnodušni. Meja med najbolj varno in najbolj uničujočo jedrsko energijo je namreč lahko zelo tanka. Kako zelo moramo biti zaskrbljeni glede tega, smo se pogovarjali z jedrskim fizikom Stankom Manojlovičem iz Celja, ki je zadnjih deset let zaposlen v Nuklearni elektrarni Krško.
SPELA OZIR
»Vsak pretiran strah je trenutno odveč. Sodobne nuklearne elektrarne so grajene varno in imajo vzpostavljene dodelane varnostne mehanizme, zaradi česar jih ne moremo primerjati s tisto v Černobilu. Drugače je z jedrskim orožjem, za katerega niti ne vemo, koliko natančno ga ima Rusija, hkrati tudi ne vemo, kaj se Putinu plete po glavi. O razsežnostih tovrstnih katastrof lahko samo ugibamo,« pravi Celjan, ki si želi, da bi jedrskim elektrarnam pozornost namenjali tudi v mirnih dneh, saj gre za eno najbolj čistih energij, s pomočjo katere je Slovenija bistveno bolj energetsko neodvisna, kar je v tem času še posebej pomembno.
Dnevno spremljamo novice o ruskem obstreljevanju zgradb in infrastrukture v Ukrajini. Nemalokrat pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi bila v katerem od napadov namerno ali nenamerno poškodovana katera od jedrskih elektrarn. Kako kot fizik in uslužbenec Nuklearne elektrarne Krško gledate na dogajanje v tem delu vzhodu Evrope?
Kolikor v medijih spremljam dogajanje, sem opazil, da tako Ukrajinci kot Rusi na jedrske zgradbe gledajo zelo resno. Mednarodne organizacije morajo seveda razmere skrbno spremljati. V javnosti je odmeval požar v zgradbi za strokovno usposabljanje v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje. Na srečo so ga uspeli hitro pogasiti. Trenutno vso jedrsko infrastrukturo upravljajo ukrajinski strokovnjaki, ki so za to usposobljeni, zaradi česar je kakršenkoli pretiran strah odveč.
Med vašimi sodelavci pogosto nanese pogovor na razmere v Ukrajini v luči tamkajšnjih nuklearnih elektrarn in njihove varnosti? Verjetno ne morete mimo tega ...
Tako je. To je v zadnjem času ena od tem na naših operativnih jutranjih sestankih, katerih osrednja rdeča nit je sicer delovanje naše Nuklearne elektrarne Krško. Seveda ne moremo
mimo pomembnega svetovnega dogajanja. V Evropi imamo več pomembnih ustanov, ki spremljajo jedrsko dogajanje in radioaktivno sevanje. Če bi do njega prišlo, bi ga takoj zaznale in to sporočile javnosti. Obenem bi vedele, ali je do tega prišlo zaradi težav v kakšni nuklearni elektrarni ali zaradi jedrskega orožja. Mrežo za merjenje sevanja imamo razpredeno tudi po Sloveniji, nad njo bdi Uprava za jedrsko varnost, kjer sem se najprej zaposlil po koncu študija.
Kot ste se že omenili na začetku, gre pri nuklearnih elektrarnah in jedrskem orožju za dve različni zadevi. Zakaj?
Jedrske bombe z eksplozijo poškodujejo neko točko in območje okrog nje. Ob tem povzročijo radioaktivno sevanje, zaradi česar so skriti strah vseh ljudi. Sevanja namreč ne vidimo, ne zavohamo in ne okusimo, le izmerimo ga lahko. Običajno se najbolj bojimo tistega, česar ne zaznamo in ne poznamo. Kako zelo nevarno je, smo videli med drugo svetovno vojno na Japonskem. Kakšne bi bile posledice, je odvisno od velikosti bombe, zato je na pamet o tem zelo težko govoriti. Rusi sicer govorijo, koliko tovrstnih izstrelkov imajo, a to so zgolj njihove informacije, zagotovo pa je, da imajo jedrsko orožje pripravljeno kot tisti zadnji izsiljevalski adut. Na drugi strani so nuklearne elektrarne zelo varne, če delujejo v skladu s predpisanimi pravili in varnostnimi protokoli.
Lahko primerjamo Nuklearno elektrarno Krško z ukrajinskimi jedrskimi elektrarnami?
Nuklearne elektrarne izdelujejo različni proizvajalci po svetu. Naša krška elektrarna je ameriška, medtem ko so ukrajinske ruskega tipa. Še posebej težko je našo elektrarno, v kateri imamo tlačnovodni reaktor, ki je glede na statistiko med najbolj zanesljivimi in najbolj varnimi, primerjati s tisto v Černobilu, ki ima povsem drugačno zasnovo.
»Jedrske bombe so skriti strah vseh ljudi, ker sevanja ne vidimo, ne zavohamo in ne okusimo. Lahko ga edino izmerimo. Ljudje se najbolj bojimo nečesa, česar ne zaznamo in ne poznamo.«
Če bi se v Ukrajini zgodilo kaj podobnega, kot se je leta 1986, kako ogroženi bi bili zaradi tega v Sloveniji?
V Černobilu se je takrat zgodil eden najbolj črnih scenarijev, kar se je lahko. Tamkajšnja nuklearna elektrarna je imela z vidika jedrske nesreče zelo neugoden tip reaktorja, zato je prišlo do res ogromnih količin izpustov. Z gibanjem zračnih mas so prišli tudi do nas, kjer so jih zaznale naprave za merjenja, a vidne škode niso pustili. Zavedati se je treba, da radioaktivnost lahko izmerimo že v zelo nizkih količinah, zato je nemogoče, da bi v Ukrajini prišlo ponovno do kakšne takšne nesreče in da zanjo ne bi izvedeli.
Pred časom je bila zelo priljubljena serija Černobil, ki je bila posneta po resničnih dogodkih in je pritegnila ogromno gledalcev. Kaj menite o njej?
Snemalna ekipa je serijo posnela po resničnih dogodkih, a jih je, kot je za takšno produkcijo značilno, dramatizirala. Serija se mi je zdela sicer zanimiva, predvsem zato, ker smo dogodke Černobila predelali že večkrat med šolanjem. Večina dogajanja je resničnega. Morda je tu in tam kakšna malenkost, ki se ne ujema, a to so že res podrobnosti.
Kako morate ukrepati, če pride do nesreče?
Vsaka elektrarna, tudi Nuklearna elektrarna Krško, ima za primer nezgod točno predpisan načrt ukrepov, ki jih morajo uslužbenci izvesti. Če bi prišlo do nesreče, bi v bližnji okolici elektrarne evakuirali ljudi. Druga območja so razdeljena na pasove in od tega je odvisno, kakšni ukrepi pridejo zanje v poštev. Med njimi je zaklanjanje, kar pomeni, da ljudje ostanejo v zaprtih prostorih, dokler radioaktivnih izpustov ne odnese veter. Pred časom se je veliko govorilo tudi o jodovih tabletkah. Tudi zaužitje teh je eden od ukrepov. A zavedati se je treba, da sta to že res skrajna ukrepa in da je pred njima še veliko takšnih, s katerimi skrbimo, da do nesreče sploh ne pride.
Kako torej skrbite za varno delovanje?
Vsaj enkrat letno imamo vajo za primer jedrske nezgode. Del osebja gre v elektrarno, drugi gredo v tri podporna središča, ki jih ima elektrarna. Na simulatorju, ki je popolna kopija komandne sobe, simuliramo nesrečo. Pri tem pripravimo kolikor se da zapleten scenarij. Obra-
»Jedrske elektrarne, če se jih upravlja strokovno in odgovorno ter je varnost na prvem mestu, so najboljši kompromis. Ne nazadnje je tudi vožnja z avtomobilom, če je za volanom lahkomiselnež, lahko zelo nevarna.«

tovalno osebje, ki sodeluje pri vaji, se na to odzove po postopkih, ki jih ima pripravljene, in poskuša preprečiti nesrečo. Načrtno mu »nagajamo« tako dolgo, da se nesreča le zgodi. Takrat pridemo na vrsto še vsi drugi, ki v sodelovanju z Upravo za jedrsko varnost natančno sledimo načrtu ukrepov, o katerem sem govoril pri prejšnjem odgovoru. Pomembno je, da pri tem spremljamo smeri vetra, ker je od tega odvisno, kam bo odneslo največ izpustov. Opravili smo celo analizo, v katero od slovenskih statističnih regij bi vetrovi z izpusti največkrat dosegli, a pri tem ni izstopala nobena smer.
Kako sploh deluje nuklearna elektrarna? Kateri so najbolj radioaktivni elementi?
Delovanje Nuklearne elektrarne Krško je, če povem zelo preprosto, zelo podobno delovanju Termoelektrarne Šoštanj, a s to razliko, da v njej paro ustvarjajo s pomočjo kurjenja premoga, medtem ko mi delamo paro iz jedrskega goriva. Osnovni element je uran, ki ga za našo elektrarno v gorivo spreminjajo Američani. Izvor radia-cije so izrabljene uranove gorivne tabletke. Ko te gorivne elemente izrabimo, jih damo za najmanj pet let v bazen, kjer se ohlajajo. Od tam jih lahko prestavimo v suho skladišče. Izrabljeno jedrsko gorivo lahko ponovno uporabimo, medtem ko nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki so spravljeni v sodih, ne moremo.
Glede na to, da gre za velik sistem, pri katerem ničesar ne smete prepuščati naključju, imate verjetno delo natančno razdeljeno. Kakšna je vaša naloga?
V Nuklearni elektrarni Krško, ki je začela komercialno obratovati leta 1983, je zaposlenih 630 sodelavcev, od tega večina strojnikov in električarjev. Zavzemamo se, da je primerljiva z novimi nuklearnimi elektrarnami po svetu. Zato smo zadnjih deset let posebno pozornost namenjali programu nadgradnje varnosti, ki stane nekaj sto milijonov evrov in je eden od pogojev za podaljšanje obratovalne dobe elektrarne, ki bi se sicer iztekla konec naslednjega leta. Smo tik pred začetkom dolgoročnega obratovanja, s čimer se ukvarjam kot vodja službe podpore dolgoročnemu obratovanju. V prvi vrsti skrbimo za opremo, ki jo imamo natančno pod nadzorom. Najbolj pomembno je, da od vijaka naprej spremljamo njeno staranje. Pri
INTERVJU
27
»Nesreča v Černobilu je bila eden najbolj črnih scenarijev, ki se je lahko zgodil. Izpuste so zaznale tudi naprave za merjenje v Sloveniji, a večjih zaznavnih posledic ni bilo.«
tem upoštevamo vplive okolja, kjer se ta nahaja. Razlika je, ali je vijak na dežju in se po cevi pretaka voda ali ne ... Kot sem omenil, smo v procesu podaljšanja obratovalne dobe elektrarne, kar pomeni, da bo lahko delala nadaljnjih dvajset let, torej do leta 2043.
Kaj menite o nekaterih razvitih državah, ki so proti proizvajanju energije v nuklearnih elektrarnah?
Če želimo nadomestiti jedrsko energijo, je za to treba najti nadomestek. Trenutno v Sloveniji ne vidim alternative. Ne gre zgolj za težnje po brezogljični družbi, temveč tudi za energetsko neodvisnost, ki je, kot še posebej dobro vidimo zdaj, zelo pomembna. V Sloveniji imamo zelo dobro izkoriščene hidrološke vire. Na Savi in Dravi sta verigi hidroelektrarn. Veliko energije ustvarimo v termoelektrarni. A za tem, če izvzamemo nuklearno elektrarno, nimamo drugih
možnosti, kako proizvesti večje količine elektrike. Sončne elektrarne delajo samo podnevi. Za nameček je njihova energija bistveno dražja. Elektriko, ki se je ne da skladiščiti v velikih količinah, potrebujemo tudi ponoči. Ena od možnosti je še, da bi jo proizvajali na plin, a smo potem spet popolnoma odvisni od drugih. Ob tem je treba upoštevati, da je tudi poraba elektrike zaradi električnih vozil, ki lahko potrošijo toliko kot gospodinjstvo, vedno večja. Dodaten porabnik so toplotne črpalke, ki jih ima vedno več hiš. Zaradi vsega tega je za Slovenijo Nuklearna elektrarna Krško tako pomembna. Jedrske elektrarne, če se jih upravlja strokovno in odgovorno ter je varnost na prvem mestu, so najboljši kompromis. Ne nazadnje je tudi vožnja


rt

Stanko Manojlovič (1985)
se je po končani splošni Gimnaziji Lava, ki deluje v sklopu Šolskega centra Celje, odločil za študij fizike v Ljubljani. Z jedrsko fiziko se je prvič podrobneje srečal v tretjem letniku študija. Pridobil je kadrovsko štipendijo Uprave za jedrsko varnost, kjer se je po študiju zaposlil. Nekaj časa je delal še v Gen Energiji. Karierno pot je nadaljeval v Nuklearni elektrarni Krško, za katero je značilno, da mora vsak zaposleni, preden začne samostojno delati, opraviti triletni izobraževalni program, katerega je opravil tudi Manojlovič, ki je zdaj v tem pomembnem slovenskem energetskem podjetju, „^дјјИ ki je v posredni lasti Slovenije in Hrvaške, zaposlen že približno deset let. Obenem je član upravnega odbora Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, združenja, v katerega so prostovoljno združeni znanstveni delavci in strokovnjaki s področja miroljubne uporabe jedrske znanosti in tehnologije.


Foto: osebni arhiv
z avtomobilom, če je za volanom lah-komiselnež, lahko zelo nevarna. Torej v tovrstnem pridobivanju elektrike vidite vrsto prednosti ...
Tako je. Izkoristili bi jo lahko tudi za ogrevanje. V času, ko so energenti vedno dražji, se z vsakim dnem bolj izkazuje, kako pomembno je, da je država energetsko neodvisna. Odpadno toploto v nuklearni elektrarni bi lahko izkoriščali za ogrevanje domov, kar Madžari že počnejo. V času gradnje elektrarne v Krškem Slovenija še ni imela takšnih potreb. Danes je drugače, zato bi ob načrtih za dolgoročno uporabo jedrske energije, predvsem ob novi jedrski elektrarni, veljalo upoštevati tudi ta vidik.
»Ni prav, da se o nuklearnih elektrarnah govori samo takrat, ko nas je strah, ne pa tudi v mirnih dneh, ko zaradi njih lahko uporabljamo čisto in poceni elektriko.«
V
:SHERPA
28
SKRB ZA SOČLOVEKA
Prostovoljka Rdečega križa, hospica in prostoferka
»Nazaj dobim več, kot dam«
Da zaradi hudega rastemo, je prepričana Zdenka Kosaber iz Jelc v bližini Gorice pri Slivnici v občini Šentjur. Življenje ji je na pot prineslo veliko težkih preizkušenj. Na srečo ji je bila dana tudi sposobnost, da je v največji temi vedno našla svetlobo. Izšla je iz nezdravega odnosa, premagala zdravstvene težave in zaživela v miru. Njen notranji svet je bogatejši zaradi njenega razdajanja za sočloveka. Rada si vzame čas za starejše in ranljivejše, prinaša jim veselje in prisluhne njihovim tegobam. Pomoč in podporo jim med drugim nudi kot voznica v mreži Prostofer. S stiskom dlani in z bližino obogati tudi zadnje dni umirajočih. »Človek, ki odhaja, potrebuje le našo prisotnost,« pravi.
TINA STRMCNIK
Da lahko pomaga drugim, se trudi biti iskrena in poštena najprej do sebe. Veliko ji pomeni hvaležnost. Ta občutek neguje vsako jutro, ko si skuha kavo in uživa v njeni dišeči aromi. »Hvaležnost začutim v prsih, zahvalim se bogu, da lahko v miru uživam ob tisti skodelici kave. Velikokrat pomislim, da mnogim ljudem to ni dano. Ko si pričaram tako lepo jutro, vem, da me čaka tudi lep dan, čeprav ga poskušam čim manj načrtovati.«
Pomembno se ji zdi, da spoštuje sama sebe in da se ima rada. »Zaznati, da je vsak posameznik v redu točno takšen, kot je, še zdaleč ni samoumevno. Govorjenje, naj se ima človek rad, se morda sliši egoistič-no. Vendar se mi zdi, da lahko prav s tem, ko izhajamo iz sebe, živimo veliko lepše.« Ob tem opozarja, da
ljubezen do sebe nima ničesar skupnega z nezdravimi odnosi v partnerstvu ali na delovnem mestu, ko skušajo imeti nekateri posamezniki prevlado nad drugimi. Pozorna je tudi na to, da nikogar ne sodi, saj to v duši budi le občutke krivice in bolečine.
Na poti odpuščanja
K učenju na področju osebnostne rasti jo je med drugim spodbudilo soočanje z zdravstvenimi težavami. Grozil ji je odstop mrežnice, kar se ji je nekajkrat ponovilo. Takrat se je znašla na dnu, v sebi je čutila fizično bolečino. Zelo težko ji je bilo, ko ni smela opravljati nobenih opravil, čeprav je želela delati. »Nisem se smela skloniti, dvigniti nisem smela niti kilograma bre-
Vsak večer premisli o svojem dnevu. Vedno ji uspe v svojih ravnanjih poiskati vsaj drobno dobro delo. Marsikdaj ljudi osreči s tem, da jih zapelje po opravkih in jim pomaga med obiskom zdravstvenega doma ali bolnišnice.
»Papež je pozval k sinodi, ki pomeni, da skupaj hodimo takšni in drugačni, veliki in majhni, bolni in zdravi, otroci in starejši. V našem kraju to že velja, domačini res sodelujemo. Med seboj odlično sodelujejo tudi krajevna skupnost, cerkev, društva. Tudi naš župnik Marko Šramel med nas širi sodelovanje, spoštovanje, ljubezen. In to mu zelo dobro uspeva.«
»Umiranje je del življenja. Družine, ki zmorejo to, da njihov svojec umira
doma, da so ob njem, dobijo izjemno popotnico, njihov pogum je res neverjeten,« pravi prostovoljka hospica.
ms
»Vsi ljudje nosimo s seboj bolečine iz otroštva, a sploh ženske jih predelamo veliko težje kot moški. Moški s težkimi občutki hitreje opravijo, ženske pa jih še poglabljamo, vrtamo vase in same sebi velikokrat povzročamo še večje rane.«
mena. Ob vsem tem sem se res počutila nemočno,« je dejala. Uteho je našla v veri, molitvi, obiskovanju maše. Da bi se pozdravila, je več pozornosti posvetila svojemu duševnemu počutju, iskanju notranjega miru. Pomagalo ji je, da je razmislila o vseh ljudeh, ki so jo v življenju
prizadeli. Ko se je osredotočila nanje, jim je odpustila in se jim tudi sama opravičila. Veliko pozornosti je posvetila še celjenju ran iz otroštva. »Včasih je bilo v družinah drugače kot danes. Starši otrokom niso znali izkazovati čustev. Moja starša sta bila dobrega srca, vendar mi oče na primer ni znal pokazati, da sem zaželena. Ni me znal objeti, me stisniti, me potolažiti, ko mi je bilo hudo. Tega mi ni dal, saj takšne topline sam ni bil deležen, ko je bil otrok.«
Zaradi hudega rastemo
Sogovornica ugotavlja, da ženske, ki nimajo očetove zaščite in ljubezni, te občutke iščejo vse življenje. In hrepenijo po tem, da bi jih nekdo imel rad. Sama je praznino v sebi skušala zapolniti tudi tako, da je vrsto let vztrajala v zakonu z možem, ki je imel težave z odvisnostjo od alkohola, a si tega ni priznal. »Kdor tega ne pozna, res ne ve, kako je. V očeh okolice je bil moj mož krasen človek. A naša družina je zaradi njegovega alkoholizma močno trpela. Sinova
je odrival, saj mu je bil alkohol pomembnejši.« Ko sta otroka odraščala, je v njej živel strah, da ne bi šla po isti poti kot njun oče. Hvaležna je, da sta ubrala drugačno smer. Oba sta zaposlena v zdravstvu, oba imata razvit čut za sočloveka, eden si je že ustvaril družino. »Ko gledam, kako krasen oče je, mi je res toplo pri srcu. Včasih bi se od sreče kar razjokala. Družine, kjer oče odigra svojo vlogo, res delujejo. Tudi ženske se moramo zavedati, da moramo moškim prepustiti del skrbi za družino. Ko želimo same imeti vse pod nadzorom in mislimo, da moramo vse narediti same, jim veliko odvzamemo in jih odrivamo.«
Zdenka je sicer vrsto let mislila, da mora vse potrpeti zaradi otrok. Prepričevala se je, da morata njena fanta najprej odrasti, nato bo odšla. Ko je bil starejši sin star osemnajst let, je med enim od očetovih izpadov mami dejal, da tako ne gre več. Tisti trenutek so svoje stvari pospravili v avto in odšli. »Že to, da smo odšli, je bilo težko. A najtežje je šele prišlo. Dolgo sem se spraševala, ali sem naredila dovolj, da bi ohranila zakon in pomagala možu. Danes sem res hvaležna, da lahko živim v miru. Da je konec ljubosumnih in pikrih izpadov, zaradi katerih sem prej vedno zanemarjala svoje želje in se prilagajala volji nekoga drugega.«
Čut za soljudi
Na kmetiji, kjer je preživela otroštvo, je bilo zatočišče za ljudi s posebnimi potrebami. Njena mama je v rejništvo vzela trimesečnega dojenčka, gluhonemo dekle in hudo invalidno deklico. Z družino je skrbela še za štiri starostnike. Ker delo z ranljivimi skupinami Zdenki Kosaber nikoli ni bilo tuje, se je že pred tremi desetletji pridružila krajevnemu odboru Rdečega križa,
»Življenje nam na pot prinaša učitelje, čeprav najprej ne prepoznamo njihove vloge. Učimo se v dobrem, a tudi v slabem. Če se zgodi, da te kdo ošvrkne z >gajžlo<, je dobro, da se ob tem vprašaš, kaj se lahko iz tega naučiš.«
SKRB ZA SOČLOVEKA
29
Neznansko uživa v delu na majhni njivi in ob preživljanju časa v naravi. Pred dnevi si je vzela »dopust« in se v gozd odpravila po čemaž in zvončke, na travnik pa po regrat.
kjer je zdaj v vlogi predsednice. »S starejšimi in socialno šibkejšimi mi ni težko navezati stika. S tistimi, ki pridejo po prehrambene pakete, smo res že domači. Od nekdaj imam rada ljudi, v svojem kraju poznam skorajda vse.« Kam sodi kakšen krajan in s kom je v soro-
pravim, naj le sprejmejo pomoč, ki jo imajo na voljo.«
Ko starejše pripelje do bolnišnice, s tem njeno delo še ni končano. Ker gre za ljudi, ki se težje gibljejo in se težje znajdejo, jim z veseljem pomaga poiskati pravo ambulanto. Pospremi jih do vrat, pomaga jim
»Skozi težke preizkušnje se človek uči in na življenje nato gleda drugače. Takšne preizkušnje oblikujejo našo osebnost in vplivajo tudi na to, kaj je za nas pomembno in kaj ne. Učijo nas, kako ločiti zrnje od plev.«
du, je spoznavala tudi na svojem delovnem mestu, saj je bila še do pred štirimi leti tajnica v Osnovni šoli Slivnica pri Celju.
V veliko veselje ji je, ko prostovoljci Rdečega križa obiščejo starejše ob njihovih okroglih jubilejih. Rada si vzame čas in srka zgodbe iz starih časov. Medtem ko mladi rečejo, da so njihovi svojci že desetkrat povedali eno in isto, Zdenki ni težko prisluhniti. »Pomembno se mi zdi, da človeka poslušam in ga tudi slišim. Takrat se mu posvetim in z mislimi nisem drugje.« Opaža, da starejši hrepenijo po družbi, veseli so obiskov. Ob okroglih jubilejih jim posebno vzdušje pričarata dvojčka Kristina in Benjamin, ki ob takšnih priložnostih zaigrata, vsi skupaj pa zapojejo. Med epidemijo koronavirusa so marsikateremu slavljencu pripravili podoknico. »Skupaj širimo veselje in tega nam res manjka,« dodaja.
Za volanom
Ko je slišala, da je občina kupila avtomobil in da išče šoferje prostovoljce, se je takoj prijavila. S pomočjo navigacije na telefonu odkriva še neznane kotičke lokalne skupnosti. Ni ji žal niti ene ure, ki jo preživi za volanom, ko pomaga starejšim. Slednji so na podeželju marsikje zelo oddaljeni od javnega prevoza. Ob zdravstvenih težavah je za mnoge odhod do zdravnika, trgovine ali pošte velik zalogaj. »Po naših krajih je marsikje še veliko skromnosti. Starejši ne želijo obremenjevati svojih otrok, ki imajo svoje obveznosti. Veliko je takšnih, ki na jesen življenja živijo sami. Marsikdo, ki pokliče za prevoz, ima slabo vest. Jaz pa jim
pripraviti dokumente ali izvide. Med vožnjo ji marsikdo pove svojo zgodbo. Ko avto vijuga po cestah, se med potniki pletejo vezi.
Med eno od voženj, ko je gospo in njenega sina peljala do zdravstvenega doma, sta jo uporabnika storitve prosila še za prevoz do Celja. Čeprav to ni bilo na potnem nalogu, je začutila njuno veliko željo. Poklicala je odgovorne in se dogovorila za izjemo. Potnika sta se odpravila na čaj, zavila po trgovinah in se vrnila presrečna, da sta doživela izlet, ki si ga ne moreta privoščiti vsak dan. Njuna voznica je bila hvaležna, da je namesto uradniškega odnosa in obsojanja zmagala srčnost.
Največ šteje bližina
O tem, da ima Zdenka Kosaber izjemen čut za sočloveka, priča tudi to, da marsikoga spremlja v zadnjih
moža. Težka bolezen se navzven ni videla, vendar gospod ni mogel več sam jesti, prav tako ni mogel govoriti. V sobi z njim je bila še njegova žena, ki je okrevala po kapi. »Obiskovala sem ju v času kosila, da sem lahko gospoda hranila, medtem ko je njegova žena lahko jedla sama. Ko hraniš obnemoglega, je to poseben občutek. Med kosilom je gospa zadremala
»Imela sem velike težave s tem, da sem sama sebe priganjala in vedno hitela. Veliko truda sem vložila v to, da sem se umirila. Stokrat na dan sem sama sebi ponavljala, da se mi nikamor ne mudi.«
in v sobi je nastala blažena, sveta tišina. Gospoda sem prijela za roko in se z njim povezala. Res je bilo nekaj posebnega. Čez tri dni je odšel,« je dejala. Poudarila je, da za umirajoče največ šteje to, da je nekdo ob njih, da čutijo bližino in razumevanje. Radi imajo stisk roke, dotik dlani. Besede velikokrat niso potrebne, je pa pomembno, da je tisti, ki spremlja neozdravljivo bolnega, prisoten, umirjen in da svoje skrbi pusti doma.
Poslanstvo hospica se glasi dodajati življenje dnem in ne dneve življenju. A sogovornica opaža, da se tega v obdobju, ko nam še nič ne manjka, premalo zavedamo. Zdi se ji, kot da se ljudje v sodobnem času bojimo biti srečni in raje poudarjamo trpljenje. A če smo zadovoljni in nam je lepo, lahko te občutke delimo naprej. Pravi dokaz za to je srčna šentjurska upokojenka, ki pravi, da ob vsem svojem prostovoljnem delu več dobi, kot da.
Foto: SHERPA
dneh življenja. Z odhajanjem se je prvič srečala, ko je doma umiral njen oče, ki je zbolel zaradi raka. Sedela je ob njegovi postelji, ga držala za roko, poslušala je njegovo pojemajoče dihanje in si želela, da bi se pretrgala mučna nitka življenja. Notranji klic jo je dolgo nagovarjal, naj se pridruži prostovoljcem hospica. Takoj ko se je upokojila, je opravila izobraževanje.
V štorskem domu upokojencev je na primer obiskovala nekdanjega rudarja, velikega in močnega
»Med prostovoljnim delom srečam preproste, nikakor pa ne slabe ljudi. Življenje mi ne prinaša več slabih ljudi na pot. Kot oseba sem dozorela in zdaj srečujem samo dobre duše.«
Bogati jo tudi delo v krajevni organizaciji Rdečega križa Gorica pri Slivnici. (Foto: Andraž Purg -GrupA)
30
ODMEVI VOJNE
44-letna Alyona Cherniak: »Ne samo vojna, to je grozota!«
^	I	■	■	V	1 V 1 i
»Samo skupaj smo najmočnejši!«
»Prihodnost Ukrajine bo lepa. To je izjemna država, samo s pšenico, ki raste na naši zemlji, lahko nahranimo pol sveta! Spominjam se neskončnih polj ... Iz situacije, v kateri sta se zdaj znašla moja država in moj narod, je samo en izhod, in to je zmaga. Samo to je možna rešitev, druge ni,« pravi 44-letna Alyona Cherniak iz Žalca. V Sloveniji živi že sedemnajst let, sem se je preselila iz Kijeva, kjer sta trenutno njena mama in brat z družino. »Kako se počutim? Zelo hudo mi je. To, kar se dogaja v Ukrajini, je grozota, ne samo vojna,« doda s solzami v očeh.
SIMONA SOLINIC
Pred dnevi je pomagala prijateljicama, da sta z vojnega območja prišli v Slovenijo. Njena mama in brat z družino sta se zatekla v počitniško hišico nekaj kilometrov iz Kijeva, saj v mestu ni bilo mogoče več bivati. Z njimi je ves čas v stiku, kolikor je lahko, saj občasno tudi telefonske ali internetne zveze ne delujejo. »Zaenkrat je pomembno, da so živi,« doda.
Ravno zgodba te družine kaže bistvo razmišljanja Ukrajincev. Nihče si ni mislil, da se bo vojna tako razmahnila, do zadnjega so upali, da ne bo potrebe po zapuščanju domov. »Mnogi niso vedeli, kako reagirati, kaj storiti, tudi danes marsikdo upa, da ne bo treba bežati. Ampak varnosti ni več. Mama bi morala na drugo operacijo noge, pot bi bila zanjo predolga, mučna, številne železniške povezave so uničene. Tudi za prijateljici, ki sta na meji več ur čakali, da sta lahko prišli na vlak, je bila pot težka in utru-
jajoča. Upam samo, da se bo to čim prej končalo,« doda. Na vprašanje, kako je s člani njene družine, ki je ostala na širšem območju Kijeva, pravi, da zaenkrat še imajo hrano, težava je z elektriko. »Nekaj
zdaj sem spoznala, da mi te vrednote dajejo moč. Vera, ljubezen, sočutje, toplina, razumevanje. S tem se človek gradi, materialne stvari niso pomembne. Ko se zgodi vojna, vzameš nahrbtnik in greš. Kaj ti takrat ostane? Materialne stvari? Ne. Vrednote in moč, ki izhaja iz njih. In to daje trenutno pogum tudi mojemu narodu. Takšnega ga poznam. Ta čas je pokazal, kako pomembno je samozavedanje,« pojasnjuje.
Doda, da smo vsi eno, vsaj morali bi biti. »Človek se je v preteklosti pustil zatirati, pri čemer je pozabil na svojo pravo človeško naravo. Vojna je pokazala, da lahko večina
»Želim se zahvaliti vsem Slovencem in tistim, ki živijo v Sloveniji, za podporo, pomoč, lepe besede, sočutje. Lahko ste ponosni nase. Gojite te vrednote še naprej in jih nadgrajujte. In sploh ni pomembno, kdo je kdo po narodnosti. Pomembno je, da v vsaki
• a	••• •	V« I •	•	a	V VI	I
situaciji in v življenju ostaneš človek.«
hrane je še mogoče dobiti, da lahko preživijo,« doda.
Moč in upanje
Ves čas ima v očeh solze. A zdi se, da ima izjemno moč in upanje. Na življenje gleda s posebnim odnosom. »Vsi imamo na svoji življenjski poti različne izkušnje. Bog mi je dal empatijo, čut do ljudi, verjamem, da zaradi tega tudi bolj trpim. A do
V nastalih razmerah poskuša ostati mirna, čeprav je težko: »Hudo je, ker ne morem fizično pomagati. Vsak dan molim, pozitivno mislim. Mama pravi, da vsako jutro, ko se zbudi, moli za narod, naše vojake, za našo zemljo, nato reče, naj Putin dobi tisto, kar zdaj počne drugim.«
ljudi stopi skupaj. Spremenila je pogled vsega sveta, ki upam, da bo začel razmišljati drugače o vrednotah, kjer ni prostora za vojno in sovraštvo. Ker samo skupaj lahko to premagamo,« odgovori na vprašanje, zakaj so Ukrajinci pri pogledu na vojno tako povezani. Skoraj nihče od tistih, ki so morali zapustiti svoje domove, namreč ne želi ostati drugje. Trdno so prepričani, da se bodo vrnili domov. Čeprav so ostali brez vsega.
»Mislim, da smo se začeli zavedati sebe. To je moč naroda. Ljudje smo različni, vsak hrepeni po nečem,

=■ да.зВпГ
S ■:: 85:
Kijev. Alyonino mesto. (Foto: Osebni arhiv)
ODMEVI VOJNE
31
»Rešila nas bo samo enotnost. Človek ne sme nikoli biti sam. In ta enotnost se je pokazala zdaj, v času vojne v Ukrajini. Morda nimamo toliko orožja, ampak imamo moč v sebi. To se kaže tudi tako, da se starejše ženske postavijo pred oklepnike in jih ciljajo celo s kumaričnimi kozarci. Zakaj to počnejo brez strahu? Ker je ukrajinski narod potisnjen v kot in ker razume, da ni drugega izhoda kot boj za zmago. Za svobodo, prihodnost naših otrok.«
tudi po materialnem, to je prisotno v vseh, ampak kot sem dejala, treba je osvestiti svojo človeško naravo. Ukrajinci smo čustveni, mnogi se zavedajo, da ni večje sile od ljubezni. Vse to zatiranje je povzročilo, da se ljudje ne znajo več izražati. Ta vojna je prva vojna, ki je vplivala na pogled celega sveta in večino združila v enotnost. Ljudje so pripravljeni pomagati, drug do drugega so bolj razumevajoči. Časi se spreminjajo. Kot bi se zbudili iz dolgega spanca,« dodaja.
Tudi njeni prijateljici, ki sta zdaj v Sloveniji, ne razmišljata, da bi tukaj ostali. »Morate razumeti, da so to ljudje, ki imajo v Ukrajini svoje domove, svoje kariere, vedo, da ni preprosto ponovno začeti drugje. Razumljivo je, da želita nazaj,« doda. Cherni-
akova jima je ne le pomagala organizirati pot do Slovenije, ampak ju je usmerjala, jima uredila nastanitev, pomagala pri urejanju birokracije. »Moja naloga je, da poskrbim, da se tu počutita dobro. In izredno sem hvaležna Slovencem, ki ste krasen narod. Ta situacija je dokaz, kako neverjetno ste stopili skupaj tudi vi, nam pomagali. V teh dneh sem doživela toliko dobrega odnosa, toliko pomoči, sočutja. Znanci so me klicali, kaj vse potrebujem, prinašali so stvari in izjemno sem hvaležna za to,« doda.
»Ukrajina, njen
dom«
Na vprašanje, ali smo Slovenci osebnostno podobni Ukrajincem, odgovori, da ne: »Presenečena sem bila, ko sem slišala, da Slovenci
zase kdaj pravijo, da so nevoščljivi, ampak do zdaj nikoli nisem imela težav, vedno sem srečevala dobre ljudi. Morda ste resnično nekoliko bolj zaprti, vendar vsak človek potrebuje čas in varnost, da se lahko odpre. S tem ni nič narobe.«
Cherniakova je v Slovenijo prišla zaradi ljubezni do partnerja. »Nikoli nisem nameravala živeti v tujini, a usoda je tako želela. Za otroka so tukaj boljši pogoji. Rada imam Kijev, ki je moje mesto, rada imam svojo državo, svoj narod, svojo kulturo. Zame bo Ukrajina vedno moj dom, a ponosna sem, da živim v Sloveniji. Ko sem prišla, sem se morala naučiti jezika, saj ne morem živeti po svojih pravilih, čeprav imam svoje meje, principe, toda morala sem sprejeti tu-
kajšnjo kulturo in ponosna sem na to. Včasih smo bile Ukrajinke obravnavane nekoliko drugače, ampak nikoli me ni bilo sram, kdo, kakšna in od kod sem. Tudi Slovencev, ki so odšli s trebuhom za kruhom, je veliko po svetu. Ko pa govoriva o vojni, pa je druga zgodba. Vojna preganja ljudi, jih prisili, da se umaknejo na varno,« še pojasni.
Glede razlik med Ukrajinci in Slovenci pravi, da Ukrajinci hitreje in lažje izrazijo čustva. »S tem ne mislim, da Slovenci tega ne počnejo, ampak da morda potrebujejo malo več časa. Zadnja situacija je pokazala, da ste Slovenci izredno srčen narod. Vsakemu posebej sem hvaležna. Tudi stranke so me klicale in spraševale, ali kaj potrebujem,« dodaja.
»Vemo, za kaj se borimo«
Sogovornica je izredno čustvena, a o politiki ne želi veliko govoriti. Pravi, da spremlja vse, kar se dogaja v Ukrajini, vendar televizije ne želi gledati. Razlog? »Ne gre samo za fizično vojno, gre tudi za medijsko,« pojasni. Dodaja, da je pred leti, ko je v Kijevu
kaj v Sloveniji živeči Rusi menijo enako. Ukrajina je živela v miru, diktatura je v Rusiji. Tam ne smejo niti protestirati, saj jih ima, če to storijo, država za izdajalce,« pojasni.
Vprašanje je, dodaja, kaj menijo tisti, ki so zdaj ostali v Ukrajini. »Moja prijateljica je ostala v Kijevu, nekaj dni je bila brez elektrike, brez hra-
»Svet zdaj spoznava Ukrajino. Spoznava tudi našo moč in pogum, da zaščitimo svojo prihodnost, svoje mnenje, svojo državo. S takšnim narodom lahko spet zgradimo lepo državo. Svet nas spoznava kot narod, ki je lahko vzor marsikateri državi.«
»Naj noben človek ne misli, da ga jutri ne more doleteti podobna usoda. Želela bi, da se začnemo vedno bolj zavedati človeške narave, svoje vrednosti, ljubezni, ki je največja, topline, dobrote. Samo tako bomo skupaj še močnejši. Vojna je pokazala, da lahko stopimo skupaj, da lahko pomagamo drug drugemu. In če presežemo strah, ki je v resnici največji sovražnik človeka, se lahko povežemo. Samo v tem vidim prihodnost ljudi, ne samo Ukrajine.«
»Naj bodo ljudje enotni, svobodni, naj ne živijo v strahu, ampak naj si upajo. Naj se zavedajo notranjega potenciala in živijo osveščeno. Človek ima v sebi posebno moč. In ta moč je nepremagljiva, če smo skupaj.«
urejala potne listine za selitev v Slovenijo, čutila, da se zadeve v Ukrajini ne bodo dobro končale. »To je bilo v času, ko so v Lugansku in Donecku že bile napetosti, nato tudi na Majdanu v Kijevu. Brat mi je takrat dejal, da vojne zagotovo ne bo. Da brat brata ne bo napadel. A se je zdaj zgodilo točno to,« pojasni.
Rusov ne obsoja. »Vem, da to ni vojna Rusov proti Ukrajincem, ampak gre za Putinovo vojno. A ne razumem, zakaj ruske matere ne povzdignejo glasu, ker v vojni umirajo njihovi sinovi. Imam kar nekaj ruskih prijateljev, vsi so proti vojni. Jočejo, ko vidijo, kaj se dogaja. Tudi tu-
ne. Videla je grozote, kako umirajo otroci. Zanjo ni več pomembno, kaj kdo misli, kakšen je Rus in kdo dobro govori o Ukrajini. Zaveda se, kaj se dogaja. Da nekdo po-siljuje ženske, ubija otroke ... To ni le vojna, to je groza. Ukrajinci se borimo, ampak nam zmanjkuje moči. Zato predsednik Zelenski vsak dan kriči >zaprte nebo<. Ravno zato, ker smo enotni, ampak ne moremo se ubraniti, ko rakete po zraku napadejo bolnišnice in otroke. Ne morejo se tako izživljati nad ljudmi. Mi vemo, zakaj se borimo, a vprašanje je, ali to ve ruski narod,« dodaja.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Zastavica, ki jo drži v roki, ji je še posebej pri srcu. Narisal jo je namreč njen mladoletni sin.
Alyonini starši in brat. Fotograije večkrat vzame v roke in jih pogleda. Še posebej v tem času, ko fizična razdalja še toliko bolj boli kot v času, ko je vladal mir.
32
GLASBA Z ULICE
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Z avtomobilom, nekaj prtljage in s kitaro je prišel Fe-dir v Slovenijo po izkušnje in pustolovščino. Prišel je kot glasbenik in turist. Februarski obisk Slovenije zanj ni bil prvi. Našo deželo je namreč obiskal že pred dvema letoma, takrat povsem po naključju. Kot ulični glasbenik namreč precej potuje po Evropi in ko je pred dvema letoma nastopal v Italiji, v Bergamu, kjer so zabeležili prve primere takrat novega in neznanega virusa, se je umaknil v Slovenijo. Všeč mu je
bila pokrajina, predvsem pa srčni ljudje. Zato se je vrnil.
V Slovenijo je prišel le pet dni pred začetkom vojne. Novico, ki je zarezala v njegovo srce in mu življenje v trenutku obrnila na glavo, je izvedel med glasbenim nastopom na eni od ljubljanskih ulic. Čeprav je bil daleč od doma, na varnem, se mu je do takrat brezskrbno življenje, ki ga je v celoti posvetil glasbi, v trenutku spremenilo. To, kar je viselo v zraku, a tega nihče ni verjel, se je zgodilo. Njegovo domovino je zajela vojna vihra.
Fedir igra violončelo, klavir, kitaro in poje. Glasbeno se je izobraževal v Lvovu, zadnji dve leti je živel v Kijevu. Preživljal se je z organizacijo različnih koncertov in igranjem na ulici. To počne tudi, kadar potuje po Evropi. Zdaj se je za nekaj časa ustavil v knežjem mestu. Med igranjem na celjskih ulicah je srečal in spoznal veliko srčnih ljudi, ki so mu bili pripravljeni pomagati, za kar jim je zelo hvaležen. Ob tem pravi, da skuša s svojimi nastopi in svojo glasbo ljudi opominjati na težko situacijo, v kateri se je znašla njegova domovina. Verjame, da bo Ukrajina v tej vojni zmagala, predvsem pa si želi, da bi orožje čim prej utihnilo in bi spregovorila glasba.
Podpora, stanovanje in nastopi
Prve dni v Celju je Fedir bival v hostlu Celjskega mladinskega centra. Že takrat so se številni odzvali na prošnjo za pomoč in podporo.
Ljudje so se tudi s pomočjo družbenih omrežij povezali ter prispevali za plačilo bivanja.
Njegov talent je hitro prepoznala uveljavljena celjska violinistka ruskih korenin Inga Ulokina in ga kot gosta povabila na koncert ob odprtju razstave na Velenjskem gradu ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk. Zbrane sta ganila z izvedbo skladbe Johna Lennona Imagine. »Človečnost ne pozna narodnosti in meja. Politični spor v Ukrajini, katerega ceno plačujejo nedolžni ljudje, ne more vplivati na sočutje in prijateljstvo med ljudmi. Glasba ima splošno veljavo in nikoli ne dela razlik,« je skupni nastop pospremila Ulokina.
Nastope in glasbeno nadarjenost 26-letnega Ukrajinca sta opazila tudi gimnazijska profesorica Ana Pečnik in ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja, ki sta se v duhu slogana šole -enostavno drugačni - takoj odzvala in mlademu glas-
beniku ponudila pomoč. Ta je zdaj nastanjen v preurejenem nekdanjem hišni-škem stanovanju gimnazije, ki je sicer namenjeno tujim učiteljem, a teh trenutno v Celju ni. Prav tako mu celjska gimnazija, ki ima veliko mero posluha za umetnost in dobrodelnost, omogoča uporabo glasbene sobe in vsega
potrebnega za nadaljnji razvoj razkošnega glasbenega talenta. Gregor Deleja mu je pomagal urediti tudi vse potrebne birokratske zadeve, hkrati se trudi v Celje pripeljati tudi Fedirjevo dekle, ki za zdaj še ostaja v Ukrajini. Kot je dejala Ana Pečnik, upajo, da bodo lahko kmalu v Celju spoznali tudi njo.

Ob mednarodnem dnevu žena je Fedir kot gost nastopil z violinistko Ingo Ulokino, glasbenico ruskega porekla, ki ima tudi ukrajinske korenine. Ulokina, ki je rano mladost preživela v St. Peterburgu in zdaj že nekaj let živi ter ustvarja v knežjem mestu, pravi: »Naj pomlad, glasba in ljubezen prinesejo čim več svetlobe in radosti v srca vseh, ki to najbolj potrebujejo.« Razkrila je, da bosta s Fedirjem še večkrat nastopila skupaj. Pripravljata tudi skupen projekt, skladbo v slovenskem jeziku. (Foto: osebni arhiv Inge Ulokine)
Ukrajinski kantavtor osvojil srca Celjanov
Z glasbo opominja na vojne grozote
V vsaki vojni trpijo ljudje. Najbolj tisti, ki so za razvoj žalostnih dogodkov najmanj krivi. Tudi nesmiselno rožljanje orožja v Ukrajini piše številne tragične zgodbe. Vsak dan Ukrajino zapusti več tisoč ljudi. Nekateri so zavetje našli tudi pri nas. Nekateri so iz Ukrajine odšli že prej in zdaj od daleč z grozo opazujejo, kaj se dogaja v njihovi domovini. Med njimi je tudi mlad kitarist in kantavtor Fedir Halatii, ki je iz Kijeva v Slovenijo prišel približno teden pred začetkom vojne. Začasen dom je ob pomoči prostovoljcev in ob podpori Gimnazije Celje - Center našel v Celju, kjer vsak dan z glasbo polni celjske ulice.
Fedir Halatii je 26-letni glasbenik, ki je v Slovenijo prišel le nekaj dni pred začetkom ruske invazije na Ukrajino. S solzami v očeh pripoveduje, da če takrat ne bi poslušal svojega notranjega glasu, ki ga je kljub napetim razmeram v domovini gnal na pot, bi danes namesto kitare verjetno v rokah držal puško. »Če bom začutil, da me domovina potrebuje, se bom vrnil. Sem glasbenik, ne vojak, ampak če bo treba, se bom tudi tega naučil,« pravi. Namesto orožja uporablja glasbila, glas in glasbo. Z njo zdaj prepričuje ljudi, naj Ukrajincem in Ukrajini pomagajo. »Verjamem, da bo Ukrajina v tej vojni zmagala. Ne more biti drugače. Mora zmagati. Svet mora zmagati in končati to katastrofo. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo.« (Foto: SHERPA)
Praznik poezije z dobrodelno noto
Foto: SHERPA
V čast svetovnemu dnevu poezije in začetku pomladi sta Gimnazija Celje -Center in Društvo GCC minuli četrtek, v celjskem Narodnem domu pripravila že 14. prireditev Praznik poezije. Tokrat so se ustvarjalci posvetili tudi dogajanju v Ukrajini.
Prireditev, s katero celjska gimnazija že vrsto let poudarja pomen medkulturnega dialoga, je bila tokrat posvečena medsosed-skemu dialogu, hkrati pa je v ospredje postavila aktualno dogajanje v Ukrajini. Častni pokrovitelj prireditve je bilo Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana. Ob dijakih in gostih iz Avstrije in Slovenije je nastopil ukrajinski
kitarist in kantavtor Fedir Halatii, ki je zavetje pred vojno vihro našel v nekdanjem hišni-škem stanovanju Gimnazije Celje - Center.
Na Gimnaziji Celje - Center so ne glede na vse trdno prepričani, da umetnost lahko premosti še tako trdno in neomajno fizično mejo, in tako so v sodelovanju z dijaki in učitelji iz partnerske šole Borg iz avstrijske Radgone zasnovali prireditev, s katero so želeli v teh nenavadnih časih poudariti pomen sobivanja, razblinjati meje, se dvigovati nad jezikovne ter miselne prepreke, ki bremenijo današnji svet, in poudariti pomen vsesplošne govorice umetnosti, ki mora (p)ostati temelj sobivanja prihodnosti.	LKK
SOLIDARNOST
33
Na begu pred vojno
Potrebujejo objem in streho nad glavo
Vsak nov dan vojne povzroči nove tragedije in posledično je vse več razseljenih ljudi. Večinoma gre za ženske in otroke, ki pred bombami bežijo iz Ukrajine. Čeprav je uradno za begunce pristojen urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, je večina tistih, ki so za zdaj sami pribežali v Slovenijo, nastanjenih pri zasebnikih. Glede na vedno bolj zaostrene razmere lahko pričakujemo, da bo tudi v Celju zatočišče poiskalo več ljudi. V občini pravijo, da je Celje na njihov prihod pripravljeno.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Kar nekaj ljudi, ki so v zadnjih tednih uspeli z vojnih območij priti v Slovenijo, je zavetje poiskalo tudi v širši celjski regiji. Namestitev so
jim v največji meri ponudili njihovi rojaki, ki so k nam prišli že pred leti in so si tukaj ustvarili družine. Mnogi imajo svojce še vedno v
Ukrajini. Ti zaradi različnih razlogov svoje domovine ne morejo zapustiti. Ker mnogi ne morejo pomagati svojcem, so vrata domov odprli tistim, ki so pred vojno vihro lahko ušli.
Med njimi je tudi Olga, ki že od začetka vojne v Ukrajini na različne načine pomaga svojim rojakom. V Slovenijo je prišla pred trinajstimi leti in si tukaj ustvarila družino. Njeni najbližji zaradi starosti in bolezni v Slovenijo ne morejo, zato je najprej želela sama oditi k njim. Želela je pomagati, nemoč zaradi razdalje jo je povsem vrgla
iz tira. Sorodniki in prijatelji iz Slovenije in Ukrajine so jo vendarle uspeli prepričati, da bo največ naredila, če bo ostala na varnem in poskrbela za svoja otroka. Takrat se je odločila, da bo pomagala vsem, ki bodo v teh dneh potrebovali njeno pomoč. Najprej je s prijateljicami in z nevladnimi organizacijami ter društvi zbirala materialno pomoč, namenjeno v Ukrajino. Ker ima v hiši, v kateri živi z otrokoma, dovolj prostora, se je odločila, da bo odprla tudi vrata svojega doma. Tako je pred časom že sprejela štiri mamice in pet otrok,
ki so kasneje pot nadaljevali proti Litiji, kjer so dobili nastanitev, saj je ena od mam v slovenski podružnici mednarodnega podjetja, za katerega je delala že v Ukrajini, dobila priložnost za delo.
Pomoč damo, ne
prodamo
A sobe za goste niso dolgo samevale. S pomočjo družbenih omrežij je navezala stik z družino, ki je bila na poti iz Ukrajine brez pravega cilja. Prišla je k njej na obrobje mesta, kjer si lahko človek vsaj nekoliko spočije in na kratko ubeži pred groznimi slikami vojne ter njenih posledic. »Ti ljudje bežijo pred vojno. Sem niso prišli na počitnice in vse, kar potrebujejo, je streha nad glavo z osnovnimi dobrinami. Večina ljudi, ki so na poti več dni, pride v stresu, zato so lahko kdaj njihovi prvi odzivi nekoliko nenavadni. Prav je, da jim pomagamo,« razlaga in razkrije, da morajo biti tisti, ki begunce, predvsem mlade mamice z otroki, usmerjajo do zasebnih namestitev, vseeno pazljivi.
Ljudje z nečednimi nameni so namreč na preži tudi v takšnih situacijah. »Ženske, ki prihajajo k nam, ne iščejo moža. Njihovi možje so ostali v vojni, one z otroki bežijo na varno,« je dejala sogovornica in priznala, da so se tudi nanjo že obračali s tovrstnimi ponudbami.
Olga prebežnikom poleg domače topline in rame solidarnosti ponudi tudi pomoč pri urejanju vseh potrebnih dokumentov, s katerimi si lahko ti ljudje uredijo začasno mednarodno zaščito. »Nihče ne želi biti begunec,« pravi in doda, da za zdaj vsi, ki jih je v teh tednih srečala in spoznala, želijo čim prej nazaj domov, čeprav so fotografije iz ukrajinskih mest zgovorne in bo preteklo še kar nekaj časa, preden bo tam spet mogoče normalno zaživeti. Ob tem ljudi v Sloveniji poziva, naj ljudem na begu pomagajo, kolikor lahko. »Ampak iskreno, brez izstavljenih računov,« pravi. Trenutno pri njej živijo 53-letna gospa, tridesetletnica z dveletnim otrokom in devet-najstletnica.
Olga je pred dnevi v svoji hiši gostila štiri mamice in pet otrok. Čeprav so kasneje dobili nastanitev v Litiji, so ji neizmerno hvaležni za prijaznost in vso Otroci so se pri Olgi zelo dobro počutili, tudi zato, ker njena otroka poleg pomoč, ki jim jo je nudila.	slovenskega jezika govorita ukrajinsko. Hitro so se ujeli.
Po podatki celjske občine je v Celje v zadnjih dneh prispelo približno petnajst ukrajinskih beguncev. Gre predvsem za matere z otroki in ženske, vsi pa so nastanjeni v zasebnih nastanitvah. V občini zagotavljajo, da so tudi na morebiten prihod večjega števila beguncev dobro pripravljeni in da bodo za vse, ki bodo pomoč poiskali v knežjem mestu, dobro poskrbeli. Za zdaj so skladišča občinske civilne zaščite polna, saj so se ljudje množično odzvali pozivu zbiranja materialnih dobrin v preteklih dneh. »Če bo treba, bomo zbirni center v Celjskem mladinskem centru ponovno od-
prli in o tem javnost pravočasno obvestili. Ker se potrebe na terenu spreminjajo, begunci pa prihajajo tudi v naše mesto, bomo del zbranih sredstev namenili tudi njim. Pomoč jim bo razdelilo območno združenje Rdečega križa Slovenije.
Ne samo z materialnimi dobrinami, ljudje so pomagali tudi finančno. Kot so sporočili iz celjske občine, so občani in podjetja do 14. marca na računu zbrali 8.095 evrov. »Namenili jih bomo za nakup sanitetnega materiala, zdravstvenih pripomočkov, kompletov prve pomoči, osnovnih živil in podobnih izdelkov,« so še zapisali v sporočilu.
»Hvala za vašo toplino, ljubezen in skrb. Naj bo mir z vami. Radi vas imamo,« so Olgi pred odhodom zapisali otroci, stari štiri, pet, šest, sedem in devet let.
Pri razvrščanju zbranega materiala je sodelovalo veliko prostovoljcev. (Foto: MOC)
34
ZGODBE PRETEKLOSTI
Etnologinja in kulturna antropologinja je doslej nabrala že več pisateljskih izkušenj. Eni od njenih pravljic v zvočni obliki lahko prisluhnejo obiskovalci Geoparka Idrija. Napisala je tudi dve pravljici na temo božičnega kruha, ki ga poznajo predvsem na notranjskem in dolenjskem koncu.
S članicami Društva Legende in ustvarjalkami pravljičnega večera, ki je bil namenjen vsem generacijam.
Del ljudskega izročila ohranila v slikanici
Kjer živijo ajdovske deklice
Ste vedeli, da v Šmarju pri Jelšah živijo ajdovske deklice? Če jih še niste videli, je to zato, ker imajo med cerkvama sv. Roka in sv. Tomaža speljane rove, po katerih se lahko neopazno gibljejo. Glede na to, da se rade maščujejo vsiljivcem in radovednežem, najbrž ni dobro kaliti njihovega miru. Tako svetuje Janja Sivec, ki je zaradi želje po ohranitvi domačega ustnega izročila staro povedko ujela med platnice slikanice.
Avtorica zgodbe je dala ilustratorki nekaj iztočnic, katere najpomembnejše poudarke v zgodbi naj podkrepi s svojimi podobami. »V takšnem delu je risba marsikdaj bolj pomembna kot zapis. Zelo pomembno se mi zdi, da so ilustracije povedno izpovedne. To je še posebej pomembno
za otroke, ki jim besede ne pomenijo toliko kot odraslim. Otroci zgodbo včasih bolj dojemajo glede na to, kar vidijo,« je dejala.
Delo je izšlo pod okriljem društva Legende, ki pripravlja najrazličnejše projekte in sprehode ter ga
TINA STRMČNIK
Etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljenicami iz Društva za razvoj interpretacije dediščine, turizma in umetnosti Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.
S kolegicami iz omenjenega društva je vedno pozorna na ustno izročilo, ki še živi med ljudmi. Pred časom je nanjo vtis naredila zgodba, ki jo je povedala domačinka iz Bre-cljevega. Pripoved Marije Bališ govori o ajdovskih deklicah, ki živijo v gozdovih okoli kalvarije, torej v oklici cerkev sv. Roka in sv. Tomaža. Članice društva so zgodbo oživljale na tako imenovanih Sprehodih z legendami. Da bi jo ohranila tudi v pisni obliki, jo je Janja Sivec vzela kot osnovo za pripravo zgodbe o Katki, ki s pomočjo babice in soseda Matevža odkriva ta pravljična bitja.
Dobro in zlo
Beseda ajdi je staro poimenovanje za velikane. Ajdovske deklice, ki nastopajo v zgodbi, so gozdne vile, ki se skrivajo pred ljudmi. Za človeško oko so nevidne, predvsem zahvaljujoč rovom, speljanim med cerkvama sv. Tomaža in sv. Roka. Morda so ljudje o rovih govorili, ker je kalvarijski hrib zelo vodnat, ugiba Janja. »Ko so v Šmarju pred leti gradili muzej baroka, so imeli izvajalci težave z vodo in s plazovi. V preteklosti so si ljudje obilje vode najbrž razlagali po svoje.«
Ajdovske deklice se torej pred ljudmi skrivajo. Zgodba Marije Bališ govori o tem, da jih lahko človeško oko uzre le na poseben dan in na točno določenem mestu. Če deklice zaznajo vsiljivca, ki jih želi videti, se mu ne piše dobro. Za ta mitološka bitja so namreč značilne tako dobre kot slabe lastnosti. Tistim, ki so ranljivejši, ter tistim, ki jih pustijo pri miru, rade pomagajo. Medtem ko se radovednežem in vsiljivcem kruto maščujejo, in sicer tako, da ti ljudje izginejo za vedno.
Zgodbe nas učijo
Enako kot druge je tudi ta zgodba poučna. Uči nas, da ni dobro biti pretirano radoveden in da je treba biti doma pravočasno. »Tako so starši svoj podmladek nekoč učili, da ni dobro okrog tavati po temi. Gospa, ki nam je zgodbo povedala, se še spominja, da je pripoved v otrocih budila strah. Včasih je bil slednji v vzgoji otrok bistveno bolj prisoten kot danes. Danes vzgajamo drugače,« je pojasnila sogovornica. Dodala je, da so zgodbe nekoč služile tudi kot ljudske razlage za naravne pojave. »Sploh v kraškem svetu, kjer se je zaradi jam nevarno potikati po gozdu, so znane številne krute zgodbe. Če so ljudje izginili, so si nato domačini v zgodbah zamišljali, kaj vse se skriva pod zemljo.«
Za otroke in odrasle
Ilustracije za slikanico je pripravila Špela Cvajnar, ki jo z društvom Legende povezujeta dolgo letno poznanstvo in sodelovanje.
»Vsaka zgodba ima moralni nauk, iz katerega se lahko ljudje učijo. Včasih so ljudje kot vzgojno sredstvo bistveno bolj kot danes uporabljali strah.«
»Danes imamo znanstveno razlago za vsako ped naše zemlje. Nekoč so ljudje naravne pojave na ljudski način razlagali s pomočjo zgodb.«
že več let podpira šmarska občina. Izdajo knjige je podprla šmarska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Janja Sivec je vesela, da je za slikanico, ki se dotika najpomembnejše kulturne dediščine v tamkajšnjem lokalnem okolju, veliko zanimanja. Dodala je, da z vsebino in obliko nagovarja otroke. Z nostalgijo, vpetostjo v lokalno okolje, s promocije kulturne dediščine pa predvsem odrasle.
Foto: Andraž Purg - Gr upA
»Ajdovske deklice so zanimive, saj so po eni strani dobre, ljudem pomagajo, po drugi strani pa se jih je treba bati.«
»Slikanica je lahko lep nostalgičen spominek na Šmarje pri Jelšah. Mislim, da bo zanimiva vsakemu, ki ima korenine v teh krajih. Da jo bo vzel v roke ali jo komu podaril.«
»Pri prvi slikanici sta založnica knjige in ilustratorka sami uskladili vse potrebno, jaz sem prispevala le zgodbo. Tokrat sem veliko bolj dejavno sodelovala tudi pri usmerjanju likovne podobe knjige. Opozorila sem lahko na številne podrobnosti iz našega okolja.«
Janja Sivec s svojo slikanico z naslovom Ajdovske deklice. Knjiga, ki še diši po tiskarski barvi, je izšla v nakladi tristo izvodov.
NA PLESIŠČU
35
Prvi koncert skupine LPS po zmagi na Emi 2022 je navdušil občinstvo.
S pomladjo prihajajo druženja in doživetja
Za darilo »zadnji kos pice«
Sredi marca praznuje največje nakupovalno središče v regiji. Po dveh nekoliko bolj umirjenih letih, ko je zabave in nepozabna druženja onemogočil koronavirus, je sproščanje ukrepov eno najlepših daril, ki so ga za sladkih 16 let prejeli v Citycentru Celje. Praznovanje so tako razširili na ves teden, nepozabna doživetja obljubljajo tudi v prihodnjih mesecih. Kot češnjo na torti letošnjega praznovanja, ki ga je spremljal slogan Moj svet, tvoj svet, s tabo že 16 let, je vodstvo družbe obiskovalcem podarilo »zadnji kos pice«. Ta je vedno najslajši.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Sredi prejšnjega tedna je tako v okviru praznovanja 16. rojstnega dne največjega nakupovalnega središča na Celjskem skupina LPS s svojim prvim koncertom po zmagi na letošnji Emi poskrbela za odlično zabavo v mladostnem vzdušju sladkih 16. Člani najstniške celjske zasedbe, ki so dodobra pretresli ozadje slovenskih evrovizijskih izborov in si brez strokovne podpore priigrali vozovnico za nastop na največjem evropskem odru, ki bo to pomlad stal v Torinu, so veseli in hvaležni, ker jih je tudi občinstvo v domačem mestu tako lepo sprejelo. »Vzdušje je bilo odlično. Veseli smo, da nas je prišlo poslušat toliko ljudi in da nas podpirajo,« je po nastopu povedal pevec Filip Vidušin.
Citycentrova praznovanja, nad katerimi bdi vodja marketinga Nena Horvat, so vedno nekaj posebnega. Če se je morala ekipa v preteklosti kdaj odločati med najprimernejšimi izvajalci, se je letos ime osrednjih gostov ponudilo samo po sebi. »Veseli smo, da smo lahko o pripravi dogodka končno spet razmišljali bolj sproščeno. Ponosni smo na 16 let uspešnega poslovanja. Število 16 je bilo torej vodilo. Delovni naslov, ki je bil potem podlaga za izvedbo celotnega dogodka, je
bil Sweet 16 ali Sladkih 16. V mladostnem duhu torej,« je o začetnih korakih in pripravah povedala Nena Horvat in
razkrila, da skupino LPS, ki jo je letos spoznala vsa Slovenija, v podjetju poznajo že od prej, saj so se fantje lani že prijavili na natečaj za neuveljavljene glasbene skupine Cityband. »Ker so domačini in za nameček še zmagovalci letošnje Eme, se je ideja, da bo njihov koncert vrhunec našega praznovanja, res ponudila kar sama od sebe,« je priznala sogovornica.
Nad razigranim vstopom v pomlad je bila navdušena tudi vodja celjskega nakupovalnega središča Darja Lesjak: »Ponosna sem, da lahko spet praznujemo z obisko-
valci. Ponosna sem, da že 16 let s trgovinskimi partnerji skrbimo za kakovostno in atraktivno ponudbo priznanih domačih ter svetovnih blagovnih znamk in za dobro počutje obiskovalcev. Prav tako že vsa leta sodelujemo z lokalnim okoljem, za obiskovalce pripravljamo številne edinstvene dogodke - od dogodkov za najmlajše, kulturnih in športnih dogodkov do nepozabnih koncertov ter modnih spektaklov. V 16 letih smo našteli skoraj 74 milijonov obiskovalcev, kar potrjuje naše mesto največjega in najbolj priljubljene-
»Pomlad je čas, ko se narava prebuja. Zato je zdaj priložnost, da izkoristimo pozitivno energijo in obudimo dogodke in druženja, ki smo jih tako pogrešali. Verjamem, da z dogodki vnašamo svežino v Citycentrov vsakdan in da nas tudi zato obiskovalci radi obiščejo. Pri nas vedno doživijo nekaj novega, zabavnega ali poučnega ter se ob tem počutijo dobro,« pravi Nena Horvat, vodja marketinga v Citycentru Celje.
ga nakupovalnega središča v širši celjski regiji. Verjamem, da je to rezultat dobrega dela celotne ekipe sodelavcev in strateške usmeritve koncer-na SES (Spar European Shopping Centers), ki skrbi, da smo ves čas v dobri kondiciji in sledimo oziroma postavljamo smernice v trgovski in modni panogi. Zavzeto in odgovorno bomo delali tudi v prihodnje.«
Za vse okuse in
generacije
Da je obisk nakupovalnega središča že dolgo več kot zgolj nakupovanje, se zavedajo tudi v Celju. »Verjamem, da z zanimivimi dogodki obogatimo vsakdanjik prebivalcev širše celjske regije,« pravi Nena Horvat in izpostavi, da je celjsko središče znano tudi po edinstvenih dogodkih tako s področja mode, glasbe, športa, zabave kot tudi izobraževanja.
Po dveh letih mirovanja se v knežje mesto vračajo nekateri tradicionalni dogodki. »Na začetku junija bomo ponovno obudili družinsko kolesarjenje, ob koncu šolskega leta bo zdaj že tradicionalno koncert Cityband, zagotovo eden nepozabnih dogodkov leta, na začetku poletja bomo pred glavnim vhodom v naše središče gostili mednarodni plesni dogodek Brake The Floor, poletje bo predvsem v znamenju doživetij za otroke, ob koncu poletja pa se bomo veselili tradicionalnega koncerta narodnozabavne glasbe. Jesen bo z začetkom šole prinesla zanimivo dogodivščino za otroke, praznični konec leta pa je pri nas tako vedno zanimiv in pester,« je prihajajoče dogajanje strnila vodja marketinga. Ob tem je spomnila, da se že vseh 16 let trudijo, da so čim bolj vpeti v lokalno okolje, s katerim ves čas tudi zelo dobro sodelujejo.
Pomemben del dejavnosti tudi v tem in vseh prihodnjih letih ostaja dobrodelnost. »S pomočjo humanitarnega sklada Citycentrovo srce pomagamo na različne načine celo leto,« zaključi sogovornica.
Foto: Citycenter Celje
Za sladkih 16 je bilo nekoliko več sladkih presenečenj. V vseh oblikah.
36
NEFORMALNO UČENJE
Živahno delo v skupinah na zadnjem srečanju v okviru projekta Mladi in mediji v Celjskem mladinskem centru
Projekt Mladi in mediji
Ne le roboti s telefoni
pogosto odvisni od telefonov in slab zgled mlajšim. Podatek, da mladi preživijo dvesto minut dnevno s telefonom v roki, se jim zdi zaskrbljujoč. Več poudarka učenju o medijskih vsebinah in varnosti na spletu bi po njihovem mnenju morala zagotavljati šola, kjer bi lahko imeli posebne dneve, posvečene medijski pismenosti, v okviru razrednih ur pa bi se lahko pogovarjali o nevarnosti na spletu ter tudi o koristnih spletnih vsebinah. Mladim so všeč tudi delavnice in ekskurzije o teh temah, kar je bolj zanimivo kot pouk v razredu.
Pričakovali bi, da o medijih največ vedo dijaki, ki v okviru Šolskega centra Celje nabirajo znanje, da bodo postali medijski tehniki, a se je izkazalo, da ni tako. Kritično so ovrednotili učni program in opozorili na več pomanjkljivosti, ki jih opažajo, od tega, da področja medijev niso enakomerno zastopana, da je preveč poudarka na tisku in premalo na novejših medijih ter na spletu, da imajo v času šolanja premalo prakse in ne dobijo izkušenj ter da nekaterim profesorjem manjka sodobnega znanja.
Kristina Petrej, prvi letnik ekonomije, MFDPŠ, udeleženka projekta:
»Projekt je združil mlade, saj se sicer premalo družimo in skupaj ustvarjamo. Dal nam je tudi material za razmišljanje o medijih, o tem, kdaj in zakaj jih uporabljamo. Problematika se dotika vseh, mladi pa imamo premalo znanja in orodij, kako prepoznati kakovostne informacije, vire ... Spoznala sem, da je pri branju pomembni, da vključimo kritično mišljenje in da ne verjamemo vsemu. Sicer pa pričakujemo, da nam bodo šole bolj pomagale pri tem.«
predmetov, ampak dodajanja aktualnih vsebin pri vseh predmetih. »Učitelje skušamo naučiti, naj upoštevajo vaše mnenje in predloge, s čimer se tudi vaša odgovornost poveča,« je mlade opozorila Drstvenškova in jih pri predlogih, ki so se nanašali na konkretno šolo, usmerila k vodstvu šole. »Vse se ne da
Kako naj se mladi znajdejo v današnji medijski džungli, v kateri se izgubljamo tudi starejši? Kakšna znanja bi potrebovali, da bi znali kritično sprejemati poplavo različnih informacij in ločiti verodostojne od lažnih? Ali mladim pri tem pomaga šola? Kako pomemben je lasten premislek o vsem, kar preberejo? Te teme so mladi minule mesece odpirali v okviru projekta Mladi in mediji, ki ga je zasnoval Celjski mladinski center (MCC) v partnerstvu z Mladinskim svetom Celje in s Klubom študentov občine Celje (KŠOC).
TATJANA CVIRN
Projekt, za katerega so pridobili sredstva v okviru programa Erasmus+, so v MCC začeli razvijati konec leta 2019, saj so v pogovorih z mladimi ugotavljali, da ti v poplavi informacij ne vedo, kaj od vsega je res. Zlasti družabni mediji so polni novic, ki so lahko tudi izmišljene. »Če naj bi mladi aktivno delovali v svojem okolju, morajo biti obveščeni, ob čemer morajo imeti znanja, kako prepoznavati verodostojne medijske vsebine. Sami morajo razviti kritično razmišljanje, da si bodo lahko ustvarili svoje mnenje in ga zagovarjali pri svojem delovanju,« meni mag. Katja Kolenc, vodja programov, mednarodne koordinacije in projektov v MCC. K sodelovanju je MCC povabil šole v regiji in odzvali so se številni dijaki in študenti, ki so na štirih srečanjih spoznavali osnove medijske pismenosti ter pri skupinskem delu oblikovali veliko konkretnih predlogov, kako mladim olajšati delovanje na tem področju. Izdelali so celo aplikacijo, kako prepoznati lažne novice.
Premalo znanja
Na zadnjem srečanju pred tednom so mladi v petih skupinah predstavili svoje ugotovitve v okviru tematik, s katerimi so se ukvarjali: medijska pismenost med mladimi, mediji kot vir pridobivanja informacij, lažne novice in prenapihnjene vsebine, medijske vsebine v šolah ... Prepoznavali so težave in is-
kali rešitve. Svoje ugotovitve so predstavili štirim sogovornicam, ki delujejo na področjih, kjer lahko prispevajo k razreševanju težav mladih. Razpravljali so z mag. Špelo Drstvenšek, predstojnico celjske enote Zavoda RS za šolstvo, mag. Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ Lava in vodjo aktiva ravnateljev osnovnih šol ter glasbene šole v Celju, Aljo Založnik, strokovno sodelavko Mestne občine Celje, ter Ines Gabriel, predstavnico KŠOC.
Mladi imajo pogosto premalo znanja, da bi vedeli, kje dobiti kakovostne in zaupanja vredne informacije. Po njihovem mnenju bi morala biti medijska vzgoja obve-
zen predmet v šoli. »Oblegani smo z različnimi mediji, a ne znamo ločiti kakovostnih vsebin od lažnih novic. Pripravili smo predlog, kako bi se dalo z vajami tega naučiti pri pouku,« so povedali.
Od šole pričakujejo več
Po rezultatih ankete med mladimi večina verjame novicam na družbenih omrežjih, kjer lahko vsak napiše, kar želi. Udeležencem projekta se zdi težava, ker dobijo pametne telefone v roke že
Na prvem srečanju so mladi s pomočjo novinarke in urednice Sonje Merljak Zdovc spoznavali, kaj je medijska pismenost in kako prepoznavati lažne novice. Pripravili so spletni anketni vprašalnik za dijake in študente, da bi podrobneje spoznali njihove navade in potrebe na medijskem področju. Na drugem srečanju je novinarka Metka Pirc spregovorila o tem, komu zaupati v poplavi medijev, kako novinarji pripravljajo poročila, kje dobivajo informacije ... Mladi so analizirali rezultate spletne ankete. Tretje srečanje je bilo namenjeno obisku v naši medijski hiši NT&RC in spoznavanju dela na radiu ter pri časopisu.
zelo majhni otroci, ki pri tem nimajo pomoči oziroma nadzora starejših, saj so tudi ti
Ines Gabriel je ob tem dijakom ponudila možnost organizacije različnih tečajev v okviru KŠOC, kar bi jim pomagalo pri nabiranju novih znanj in praktičnih izkušenj.
Tudi brez posebnega predmeta se da
Predstavnice odločevalcev so z zanimanjem prisluhnile predstavitvam mladih in bile presenečene ob nekaterih temah, ki so jih izpostavili. Ocenile so, da so nekateri predlogi izvedljivi brez večjih težav, pri drugih pa bi to zahtevalo več časa in truda. To na primer velja za uvedbo novega predmeta v šolah. »Postopek spremembe učnega načrta je zelo zahteven in dolgotrajen in bi bilo prej treba najti druge poti,« je dejala Špela Drstvenšek. Napovedala je, da bodo učni načrti doživeli spremembe, vendar ne v smislu dodajanja novih
takoj, a nekaj boste lahko spremenili,« je prepričana.
Marijana Kolenko se je
strinjala, da v šolah ni toliko medijskih vsebin, kot bi jih lahko bilo. »A veščino kritičnega mišljenja je mogoče krepiti vselej in za to ni potreben poseben predmet. Medijska pismenost je povezana tudi z branjem, s katerim imajo mnogi težave.« Zato je mladim svetovala: »Sami pri sebi lahko ugotovite, koliko ste pripravljeni poglobljeno brati in raziskovati. Na to lahko vplivate takoj, to ni stvar šolskega predmeta.« Povedala je, da bo predloge mladih posredovala v okviru neformalne skupine, ki pripravlja predloge sprememb v učnih načrtih. Pohvalila je pripravljenost mladih, da na glas izpostavljajo svoje težave in da so pripravljeni delati. »Včasih je treba kakšno stvar povedati stokrat in še večkrat, da si slišan,« je dejala.
Alja Založnik je mladim svetovala, naj v teh časih medijske džungle poslušajo tudi svoj notranji glas, ki jim bo povedal, ali je nekaj res ali ne. Zato je po njenem mnenju pomembno imeti stik s seboj, kar sama najlažje doseže v naravi. »Všeč mi je, da niste roboti, ki le gledajo v telefone, ampak ste tudi kritično razmišljujoči,« jih je pohvalila.
Foto: TC, arhiv MCC
ALTERNATIVNA GRADNJA
37
Miha Lamovec in njegova hiša iz konoplje v času gradnje leta 2016
fe-
♦ s-

»Država bi morala spodbujati takšne stvari, saj so to preproste rešitve: z njive dobiš vsestransko uporaben material, zlasti to velja za konopljo. Miskantus je poleg tega energetsko učinkovit, v Franciji imajo pelete iz njega, pri nas pa to ne gre.«
; .	• v.	:•>;.!
" „ '-'tV : Г* 1 •
шшт- m
.- fl- V >•■ . .-
, . 4 '
■ -^rn шм %> : : ■
"if 'i?' V ' i,
'«ШШ'
Prijetno bivanje v hiši iz konoplje
Posnemovalcev žal manjka
Ko je pred desetletjem nenadoma skokovito naraslo zanimanje za uporabo vsestransko zanimive in uporabne, a žal pozabljene industrijske konoplje, je bilo mogoče pričakovati velik razvoj na tem področju. Leta 2013 je zanesenjak Borut Šket v Bio parku Nivo v Žalcu celo postavil piramido iz konopljinega betona, namenjeno predvsem za meditacijo in druge programe parka, in napovedi so bile, da se bo tovrstna gradnja razmahnila. A danes lahko še vedno na prste ene roke preštejemo hiše, ki so zgrajene iz tega naravnega materiala, čeprav ima dokazano vrsto prednosti pred klasično gradnjo. Leta 2016 je bil eden prvih graditeljev konopljine hiše pri nas Konjičan Miha Lamovec, ki je v naselju Vešenik gradil hišo, v katero se je njegova štiričlanska družina vselila jeseni naslednje leto. Danes je prepričan, da je bila odločitev pravilna. Žalosti ga le, da država ne spodbuja tovrstne gradnje, a hkrati verjame, da bo nekoč drugače.
TATJANA CVIRN
Na zunaj se hiša v ničemer ne razlikuje od klasično zgrajenih. Na armiranobetonsko ploščo so graditelji postavili leseno skeletno konstrukcijo, v katero so brizgali zmes konoplje, vode in apna kot veziva. Za razliko od klasične gradnje jim torej ni bilo treba razmišljati, kako toplotno izo-
lirati hišo, saj to nalogo izvrstno opravlja rastlinski beton.
Hiša ima 170 kvadratnih metrov uporabne površine in čeprav je njena prostornina velika zaradi galerije nad bivalnim delom, je energetsko zelo varčna. V teh časih je to še posebej pomemben
podatek. »To je nizkoener-gijska hiša, ki jo ogrevamo s toplotno črpalko. Za elektriko za njeno delovanje mesečno odštejemo sto evrov,« pravi Miha Lamovec. Prijetno toploto v hiši daje talno gretje. Pomembno je tudi to, da hiša diha, da je paropropustna, kar pomeni, da so njene stene pozimi prijetno tople in poleti hladne. »Negativnih izkušenj ni, bivanje je še bolj prijetno, kot sem pričakoval. Če bi se še enkrat lotil takšnega projekta, bi uporabil konopljo še pri drugih delih hiše, ne le pri stenah. Ko spoznaš material in vidiš, kaj vse je mogoče, lahko narediš karkoli.«
Znanje in material
iz Francije
Lamovca je zanimala alternativna gradnja, o kateri v času študija gradbeništva ni izvedel veliko, zato pa je bilo več podatkov na spletu.
Konoplja ni edini material, primeren za rastlinski beton. Miha Lamovec je pri urejanju vrtne hiške uporabil mešanico s slonjo travo ali z miskantusom.
Kot gradbenemu inženirju mu je bilo pri marsičem lažje kot navadnim smrtnikom, ki se lotijo gradnje hiše. A
hiša iz konoplje je vseeno zahtevala znanja, ki jih ni imel. Prva težava je bila, da ni točno vedel, koliko materiala bo potreboval in kje ga bo dobil. Pri nas je bila takrat ponudba industrijske konoplje slaba in tudi danes ni nič boljša, zato nekateri posegajo tudi po slo-nji travi ali miskantusu, ki je podobno učinkovit material.
Beton iz konoplje zagotavlja zdravo bivalno okolje, je lahek in trden material, negorljiv in potresno varen ter izredno izolativen.
Današnja podoba hiše, ki zarad№aravriih j materialov zagotavlja veliko ugodje bivanja. „
Lamovec je tako material nabavil v Franciji, kjer je našel tudi povezavo s tovrstnim graditeljem, ki je razvil svoj stroj za brizganje konopljinega betona. Ko je bilo v Slovenskih Konjicah pripravljeno ogrodje za hišo in je bil postavljen enostranski opaž iz trstike, sta iz Francije prispela delavca s strojem in v približno petih dneh končala delo. »Delali smo vse dni, tudi zato, da strošek najema ne bi bil previsok,« se spominja graditelj, ki se je medtem tudi sam naučil skrivnosti tovrstne gradnje. Nekajkrat je obiskal okolico Pariza, kjer je gradnja s konopljo zelo uveljavljena, medtem ko brat pri omenjenem gradbincu dela že dve leti.
Brez širše podpore
V sodelovanju s Francozi lahko pomaga tistim, ki bi prav tako želeli hišo iz konoplje. Sogovornik, ki ima svojo spletno stran z vsemi uporabnimi podatki o gradnji, z veseljem sprejme na svojem domu vse, ki jih tovrstna gradnja zanima. Njegova hiša je vzorčni primer, da je učinkovita gradnja mogoča kljub številnim oviram. Na tihem upa, da se bo na tem področju kaj spremenilo in da se bo tudi pri nas končno razširila gradnja s konopljo. Za zdaj zanimanja žal ni veliko, prevladujejo materiali, kot so beton, les in klasična opeka. Težava je namreč, da v Sloveniji ni na voljo dovolj konoplje za gradnjo. Pridelovalci nimajo dovolj spodbud za pridelavo te rastline in niti ne vedo, komu bodo na koncu lahko prodali svoj pridelek. »Vsak konopljin pezdir tudi ni primeren za strojno obdelavo,« pravi sogovornik, ki se zaveda, da je gradnja v primeru uvoza vsega materiala in stroja dražja od klasične. S tehnologijo, ki jo ima na voljo, bi lahko postavil tudi večje stavbe, kot so šole ali vrtci. Primerna je tudi za prenove starih stavb.
Sam medtem počasi ureja manjšo hišo pri vhodu, kjer bo prostor za vrtnarsko orodje. Pri tem uporablja miskantus, kjer je metoda dela drugačna. »Material je na voljo pri nas, a je metoda takšna, da je treba veliko ročnega dela, saj moraš zmes miskantusa, vode in apna tlačiti, >butati< s posebnim kladivom med opaže,« razlaga in dodaja, da za mešanje uporablja kar dvajset let star mešalec za estrihe. Material je cenejši kot konoplja in če imaš na voljo delovno silo, je mogoče marsikaj narediti, je prepričan.
Foto: Andraž Purg - GrupA
38
DIGITALNI SVET
Mlad žalski programer, ki ima velike cilje
»Ne igram računalniških iger, gradim svojo prihodnost«
V današnjem tehnološko obarvanem svetu je računalnik že skoraj nepogrešljiv pripomoček v veliko gospodinjstvih. Nekaterim ta naprava večinoma služi za igranje iger, za druge predstavlja delo za službo, Žan Luka Artič pa s pomočjo računalnika razvija svoje programerske sposobnosti in o tem poučuje druge.
LUKA DIMITRIJEVIĆ
Žan Luka Artič je 18-letni dijak iz Žalca, ki rad programira. Za to ga je že v otroštvu navdušil avtor operacijskega sistema TempleOS. Žan veliko časa porabi za programiranje, z nalaganjem video-posnetkov na spletno stran Youtube pa ljudi poučuje o igralni platformi Roblox. Med vrsto dosedanjih dosežkov je zelo ponosen na aplikacijo za odkrivanje disleksije. Aplikacijo sta s sošolcem Janom Sajtlom izdelala na podjetniškem tekmovanju Popri marca lani. Žan ob vsem tem ne počiva na lovorikah, ampak že stremi proti prihodnjim ciljem.
Programiranje ga je začelo zanimati že pri rosnih desetih letih. Takrat je imel že dovolj znanja angleščine, da se1 je lahko naučil programi-
ranja sam preko spletnih vaj. Pritegnilo ga je, ker je lahko ukazal računalniku, kaj naj naredi. Prvi ukaz je bil izpis »Zdravo, svet!«. Ukazati takšno nalogo računalniku je bilo zanj osupljivo.
Napisal je knjigo
Žalčan objavlja posnetke programiranja na spletni strani Youtube. Cilj teh videov je prikaz igre, ki sta jo izdelala s prijateljem iz Francije, in jo imenovala Future Vibe. Dosedanji odziv občinstva je zelo pozitiven. Januarja letos je Žan izdal avtorsko knjigo Basics of Roblox scripting. Tematika knjige je poučevanje mladostnikov o osnovah skriptiranja. Knjigo priporoča vsem, ki bi radi izdelali svojo prvo skriptno kodo na spletnem igralnem portalu
Roblox, namenjenem spletnim igram in kot sistem za ustvarjanje iger. Uporabnikom omogoča programiranje in igranje iger, ki so jih ustvarili drugi uporabniki. Roblox sta ustvarila David Baszucki in Erik Cassel leta 2004, portal pa je izšel leta 2006.
Med svoje dosedanje največje uspehe Žan šteje izdelavo svojega prvega Roblox »exploita«, imenovanega GT3. Razgovoril se je tudi o temi pogleda starejših generacij na to, da so mladi ves čas »na računalniku«. Po mnenju mladega programerja sta-
rejše generacije mečejo vse najstnike v isti koš. Nekateri ves dan igrajo igrice in od tega nimajo nič ter zapravijo čas, sam res veliko časa preživi pred zaslonom, toda pove, da ne igra videoigric, ampak
Programiranje ga je začelo zanimati že pri rosnih desetih letih, ko je že imel dovolj znanja angleščine, da se je lahko naučil programiranja.
Sara Konščanski dokazuje, da delo pismonoše ni le za moške
Vedno več žensk se odloča za delo poštarke
Vsak dan nas v poštnem nabiralniku pričakajo pisma, paketi in reklamni oglasi. Za to, da so vedno ob pravem času na pravem mestu, skrbijo zaposleni na Pošti Slovenije. Neposredno s poštnimi pošiljkami rokujejo pismonoše, ki imajo zelo zanimiv in razgiban delovnik. To delo uspešno opravlja tudi vedno več žensk. Trenutno je v Sloveniji skoraj dvesto poštark, med njimi je tudi Sara Konščanski. Po izobrazbi gradbe-nica in po srcu ljubiteljica adrenalina pravi, da ji je poklic dostavljavke pošte pisan na kožo.
Delo poštarke je terensko in razgibano, kar je pritegnilo tudi Saro Konščanski: »Najbolj mi je všeč, da dneva ne preživim v pisarni, temveč zunaj. Hkrati dobim še vsakodnevni odmerek adrenalina, ko se s skuterjem voziš po ulicah mesta.« Sara se je najprej prijavila za delo na pošti v Preboldu, od koder tudi prihaja, a ker so potrebovali poštarko v Žalcu, zdaj prav tam skrbi za dostavo pošiljk v centru mesta. »Vem, kakšne so moje dolžnosti, vse drugo lahko prilagodim, tako da sem tudi malo sama svoj šef,« pove Sara, ki uživa v tem poklicu.
Delo pismonoše ni samo vožnja z motorjem
Ko marsikdo še spi, Sara že začne svoj delovni dan. Ob 5.40 prispe na delovno mesto in prične z vsakodnevnimi opravili: »Najprej razdelimo pošto po delovnih območjih, potem
»Dober poštar je tisti, ki je - kot zaposleni pri katerem drugem poklicu - predan svojemu delu, resen, discipliniran in dobre volje.«
Sara Konščanski delo začne ob pol šestih zjutraj in konča ob pol dveh: »Kljub temu da moram zgodaj vstati, mi je takšen delovnik zelo všeč. Tako lahko potem izkoristim še popoldne.«
vsak pripravi pošiljke za svoje območje. Pripravimo še priporočeno pošto in manjše pakete ter reklame.« Priprava je za poštarje zelo pomembna, saj jim omogoča, da ne izgubijo preveč časa z iskanjem pošte pred vrati prejemnika. Šele nato sledi odhod na teren: »Pošto raznašam približno štiri ure na dan, so pa dnevi, ko je dela več in je delovnik daljši. Takšen je recimo ponedeljek, saj nas takrat čakajo še paketi od sobote.«
Vendar Sara svojega dela še ne zaključi s tem, ko pred pošto v Žalcu parkira motor. »Ko je vsa pošta dostavljena, moram narediti še zaključek. To pomeni, da pregledam pošto, ki ni bila
vročena prejemniku, preštejem denar in odložim pošto, ki mi jo je morebiti predala neka oseba, na za to namenjeno mesto,« pove Preboldčanka, ki svoj delovnik navadno konča ob približno pol dveh.
Izzivov na terenu ni malo
Sara je na Pošti Slovenije zaposlena deset mesecev. Na začetku jo je čakalo štirimesečno uvajanje: »Najprej mi je veliko časa vzelo, da sem našla pravo pošto in jo dala v pravi predalček, zdaj pa že točno vem, kam kaj spada, in sem tako hitrejša.« Zdaj že dobro navajena ulic in ljudi, Sara
»Delo poštarja je zelo zanimivo in raznoliko, kar mi je pisano na kožo. Poleg tega je to delo z ljudmi in nekateri mi res znajo polepšati dan.«
pravi, da slabe izkušnje še ni imela: »Na mojem območju so ljudje zelo prijazni in z njimi nikoli nisem imela težav, pri čemer pošto vročam tako v blokih, stanovanjskih hišah kot tudi v podjetjih. Ravno nasprotno, sploh pozimi so mi ljudje pripravili topel čaj ali kavico.«
Čeprav se delo pismonoše lahko zdi preprosto, Sara priznava, da imajo na terenu kar nekaj izzivov: »Če zapade veliko snega in so pogoji za vožnjo z motorjem slabi, imamo navodila, da se na teren ne odpravimo. Varnost je vendarle na prvem mestu. Sicer pa moram ob dežju in močnejšemu vetru prilagoditi vožnjo ter tudi paziti pri rokovanju s pošto.« Še dobro, da Sara nima težav z dobro znanim prizorom iz filma, ko so poštarji žrtve domačih živali: »Imam srečo, da je moje območje dostavljanja v središču mesta, kjer so sami prijazni psi. Imajo pa več srečanj s psi sodelavci, ki pošto dostavljajo po vaseh.«
Postani poštar!
Če si raje na terenu kot v pisarni, se nam pridruži. Izberi dinamično in zanesljivo službo, ki je primerna za moške in ženske.
Več na www.posta.si/zaposlitev
Dodatne informacije in prijave na: zaposlitev@posta.si Pošta Slovenije. Zanesljivo z vami!
TEORIJA ZAROTE
39
Trinamensko plovilo
Preskrbljen, če bo konec sveta
V naselju Breg pri Polzeli v eni od ulic med hišami z običajno urejenimi dvorišči hitro opaziš nenavadno veliko zeleno skulptu-ro. Ta spodbudi domišljijo opazovalca in poraja vprašanja. Prva misel mimoidočega je, da gre za neznani leteči predmet. Zvonec na ograjenem dvorišču se kar sam ponuja, da ga pritisneš in postaviš vprašanja lastniku nenavadnega predmeta.
BINA PLAZNIK
Pozvonimo pri vratih omenjene parcele. Že zvonec je posebno doživetje, saj je zelo glasen in spominja na trobljo večje ladje. Odpre nam moški, ki šteje približno štirideset let in nas gostoljubno sprejme ter iskreno odgovori na vsako vprašanje z vso resnostjo. Erik Krajnc v pogovoru pove, da je opravljal službe na vseh možnih rokodelskih področjih - od zidarskih del, električnih napeljav, strojništva, vodovoda ... Prijazno nas povabi na ogled svojega življenjskega projekta.
Že od rane mladosti
Pove, da smo priča plovilu, namenjenemu za kopno, vodo in zrak. In kako se mu je utrnila ideja za ta projekt: »Idejo in načrt nosim v glavi že od rosne mladosti, od leta 1976. In ker nihče ni imel posluha za to idejo, sem gradnjo začel sam. Pokojni starši so me podpirali, oče mi je celo svetoval vgradnjo štirih rotorjev na streho.« Pravi, da vse kupi sam in nima sponzorjev, saj ne želi, da bi mu kdo narekoval, kako naj gradi,
in se vmešaval v njegov načrt. Gradi iz aluminija, stirodurja in lahkih materialov. Ko bo hiša končana, bo tehtala približno štiri tone.
»To plovilo bova s sestro najprej uporabljala kot hišo, potem kot barko, helikopter ...« Vse skupaj gre zelo postopoma. Sam je vlagatelj. Da bo projekt lahko končal, bo moral prodati svojo hišo, da bo v plovilo lahko vgradil motorje. Zato se zdaj, ko je opravil že večino del, posveča tudi obnovi hiše, da bo zanjo dobil čim več denarja in kupil vse potrebno za vzlet. »Zamislil sem si štiri rotorje na strehi, spodaj bodo turbine, ki bodo plovilo potiskale, le-to bo lahko šlo v zrak.« Pojasni, da ne bo poletel z domačega dvorišča, temveč bo vse skupaj razstavil in odpeljal na mesto poleta.
»Zanima me samo samooskrba.«
Na vprašanje, kaj menijo o njegovem projektu prijatelji, odgovori, da nima prijateljev, ki bi ga obiskovali, a da ga veliko o plovilu
»Odločil sem se plovilo prebarvati v zeleno barvo. Ta je že od nekdaj moja najljubša barva, saj predstavlja naravo.«
sprašujejo mimoidoči, pri čemer vsakemu rade volje razloži, za kaj gre: »Vsi mislijo, da je to vesoljska ladja. Ampak ni. V osnovi je hiša. Večnamenska hiša in plovilo, tri v enem.« Večinoma se ukvarja s svojim projektom, ki je njegov konjiček, ter pazi na sestro, ki ima posebne potrebe. Med epidemijo pa je imel čas in je zgrajeni objekt že spremenil v dom. Rad poudari,
da je to njegov življenjski načrt, da bi bil samooskrben in da bi lahko plul kjerkoli, saj nas čakajo težki časi. Hiša plovilo je v celoti samo-oskrbna. Na strehi ima sončne celice ter svojo elektriko, ob straneh zbiralnik vode, v notranjosti čistilno napravo, kemijsko stranišče, ... Njegova želja je, da bi kupil hektar zemlje in imel svoje koze ter da bi pridobil dovoljenja tudi za vzlet.
Pogled na vhod ter osrednji prostor plovila, kjer sta trenutno nameščena gašperček ter ventilator, ki razpiha toploto v vse prostore.
»Vsi mislijo, da je to vesoljska ladja. ampak ni. V osnovi je hiša. Večnamenska hiša in plovilo, tri v enem.«
V plovilu je urejen tudi informacijski center.
Plovilo kot bivalni prostor
Sredi notranjosti objekta je površina za bivalne prostore, ki jih je že uredil. Ob strani bodo na obeh straneh motorji. V tleh ima loputo, od koder bo mogoč prehod v vodo, skoznjo lahko tudi skoči s padalom, v primeru nevarnosti, ko bo v zraku. Ima prostor tudi za manjši avto. Spredaj je prostor za pilota, za njim je šest sedežev. Zadaj načrtuje še montažo reševalnih čolnov, v njih pa bo voda za rezervo: »Da bom imel svoj rezervoar.«
Kdor bo imel plovilo, bo preživel
Njegov načrt je bil, da bi do današnjega dne že moral poleteti, a mu je zmanjkalo denarja. Ko bo hiša prodana, bo kupil zemljo in se preselil. Pove, da je za leto 2065 predviden konec planeta, in se nasmeji, da bo takrat že starček, ampak bo preskrbljen tako, kot je treba. Kaos na planetu se je že začel, zato svetuje: »Naredite si trinamenski avto - zemlja, zrak, voda. Sam sem imel že pripravljen program za masovno izdelavo plovil, vendar so mi ga uničili. Kdor bo imel plovilo, bo lahko preživel. Želel bi odpreti veliko podjetje, da bi serijsko izdelovali sto plovil na dan, ampak je predrago.«
Foto: BP
Tudi kopalnica je čista, zelo uporabna, oblečena v pralne tapete.
Za pilotom je prostor za šest potnikov.
40
REPORTAŽA
Celjski deskar Tim Mastnak osvojil tretje mesto v skupnem seštevku veleslaloma za svetovni pokal
Končno se je za Tima odprlo nebo nad Roglo
Celjski deskar Tim Mastnak se je na domači tekmi svetovnega pokala v veleslalomu prvič uvrstil na stopničke zmagovalnega odra. Olimpijski podprvak je bil tretji, prehitela sta ga Italijan Edwin Coratti, ki je bil na Rogli najboljši že tretjič, in Poljak Oskar Kwiatkowski. Mastnak, drugi v kvalifikacijah, se je sedmič uvrstil na zmagovalni oder, zagotovil si je tretje mesto v vele-slalomski razvrstitvi svetovnega pokala, Sloveniji pa je priboril sedme stopničke na domači tekmi.
DEAN SUSTER
Na Rogli je bil na stopničkah že tudi Celjan Rok Mar-guč, ki je imel pred letošnjo tekmo preveč zdravstvenih težav, da bi lahko računal na odmevnejšo uvrstitev. Zadovoljiti se je moral z 22. mestom. Velenjčanka, zdaj meščanka Celja, Gloria Kotnik je zasedla 17. mesto; izločilne boje je zgrešila za pičlih šest stotink sekunde. Svetovni pokal se je končal konec tedna v Berchtesgadnu s slalomom. Mastnak je bil enajsti v kvalifikacijah, nato je izgubil dvoboj osmine finala z Avstrijcem Andreasom Prommeggerjem, ki je kasneje osvojil prvo mesto.
Doma najtežje in
najlepše
»Uvrstitve v izločilne boje v Berchtesgadnu sem bil vesel enako kot tretjega mesta na Rogli. Preboj med najboljšo šestnajsterico v slalomu mi že dolgo ni uspel, nazadnje se je to zgodilo pred dvema letoma. Zdaj imam slabo startno številko v kvalifikacijah, kar vpliva na razplet,« je po vrnitvi iz Nemčije priznal Tim Mastnak. Privoščil si bo prijeten dopust, po njem ga čaka usposabljanje v Slovenski vojski, nakar se bo vrnil na sneg, saj ga čakajo testiranja nove opreme. Sredi prejšnjega tedna se mu
Nerazdružljiva sta Tim in njegov trener, oče Robert.
Timovega uspeha se je seveda najbolj veselila njegova mama Roza.
je smejalo na Rogli. Končno se je povzpel na stopničke na domači tekmi svetovnega pokala. »Kdor čaka, dočaka. V medijih sem bral, da mi na Rogli še ni uspelo. Toda vedno sem dobro vozil, a ni bilo dovolj za stopničke. Nikoli tega nisem doživljal kot tragedijo. Letos sem storil korak naprej. Po razpletu v malem finalu sem bil zelo vesel. Domač uspeh je nekaj posebnega. Prisoten je psihološki pritisk.« Čemu pripisuje poraz v polfinalu? »Podlaga je bila že zelo mehka. Nikoli ni prijetno, ko izgubiš. Sovražim poraze. Tekmo sem kasneje le končal z zmago v boju za tretje mesto. Prinesla mi je uvrstitev na oder za zmagovalce in zadovoljstvo. Rešil sem dan.«
Vsaj še enkrat na
olimpijske igre
Mastnak je v zadnjih dveh sezonah edini tekmovalec, ki
se je vedno uvrstil v izločilne boje v veleslalomu. Trikrat je zmagal v kvalifikacijah, dvakrat je bil drugi. »Izjemna sezona. Bil sem zelo hiter, redno sem se visoko uvrščal. Bilo je vrhunsko. Takšen želim biti tudi v naslednji sezoni.« Po koncu Timove najboljše sezone seveda ne bi bili »zdravi«, če ne bi iskali dlake v jajcu. Zmagi je imel kot na dlani tako na Ro-gli kot na olimpijskih igrah v Pekingu ... »Odločale so malenkosti, stotinke. Ne morem biti nezadovoljen s sezono. Bila je izjemna, okronana z olimpijsko medaljo. Priznam pa, da nekaj drobnih stvari še lahko izboljšam. To mi daje motiv za naslednjo sezono.« In najbrž tudi za celoten olimpijski ciklus? »Ko pogledam na startno listo, sem med mlajšimi tekmovalci. Želim ostati zdrav. Če se mi bo
ta želja izpolnila, bo pred menoj vsaj en olimpijski ciklus.«
Takoj bo zavihala
rokave
Glorii Kotnik je boginja Fortuna celoten paket daril izročila v Pekingu, kjer se je vse sestavilo kot naročeno, in sicer z osvojitvijo bronaste medalje, ki je skoraj nihče ni pričakoval. Zadnjič je v tej sezoni nastopila v sredo na ve-leslalomski tekmi za svetovni pokal na Rogli in zasedla 17. mesto. »Ni se izšlo po željah, toda s sezono sem izjemno zadovoljna. Glede na vse okoliščine sem s pomočjo ekipe izvlekla največ, kar se je dalo. Motivirana sem za vadbo pred začetkom naslednje sezone. Takoj bom zavihala rokave in se posvetila izboljšavi telesne pripravljenosti. Pričakovanja, ne le javnosti, tudi moja, bodo zdaj večja.
REPORTAŽA
41
Mastnak je dokaj prepričljivo dobil dvoboj za tretje mesto proti v tej sezoni najboljšemu v svetovnem pokalu, Južnokorejcu Sangho Leeju.
Vse je šlo kot po maslu do polfinala, ko je Tim Mastnak storil napako v dvoboju s Poljakom Kwiat-kovskim.
Z dobitnico olimpijske medalje Glorio Kotnik se je fotografiral mlad oboževalec.
Moram uporabiti zavoro in uporabiti recept, ki mi je prinesel olimpijski uspeh. Ostati moram skromna in marljiva.« Ni pozabila omeniti, kako privošči tretje mesto na Rogli Nizozemki Michelle Dekker. Gloria jo je namreč v Pekingu premagala v boju za bronasto odličje. Omenila je tudi Tima Mastnaka: »Na Rogli sva skupaj trenirala pred odhodom na Kitajsko, tam pa sva se srečevala na vrhu proge tistega nepozabnega osmega februarja. Na Rogli je le še potrdil svojo kakovost.« »Fiziki« se bo posvetila tudi zaradi težav s kolenom, ki so se pojavile ob hitro pridobljeni mišični masi in kasneje po hitro izgubljeni. S sestavo strokovnega štaba ne hiti, odločila se bo po težko pričakovanih počitnicah. Njen Željko počasi končuje plačevanje »rund« za olimpijsko proslavljanje.
Foto: SHERPA
Tolkalna skupina je tudi letos dodala svoje za boljše vzdušje.
Levo od Tima Mastnaka sta zmagovalec tekme Italijan Edwin Coratti in Poljak Oskar Kwiatkowski.
Tim je v znak zahvale za podporo pomahal svojim navijačem.
Vihrale so slovenske in še zlasti celjske zastave.
42
PODLISTEK

www.kamra.si
kamra
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
»Na pomoč«: 140 let od ustanovitve Požarne
brambe Žalec (3)
Ustanovni občni zbor zveze slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko je bil 30. oktobra 1898, takrat so tudi sprejeli sklep, da izdajo slovenski vežbovnik za gasilce, ki naj upošteva vse predpise deželne gasilske zveze v Gradcu. Nalogo je prevzel Josip Širca in v sodelovanju z bratom Friderikom Širco ter tajnikom zveze Ivanom Kačem - Savinjskim sestavil Vežbenik zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem, ki je izšel julija 1899. Knjižica je doživela ponatis že leta 1908. V Vežbovniku so bila slovenska povelja za redovne vaje, vaje za gasilnim orodjem, vaje za polaganje cevi, vaje s plezalnim orodjem in vaje z rešilnim orodjem ter znaki. Po tem učbeniku so vsa v zvezo včlanjena društva vpeljala slovensko poveljevanje.
Z ustanovitvijo Zveze slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko v Žalcu je doživelo gasilstvo večji razmah. Ustanovljena so bila nova gasilska društva. Skupaj je bilo včlanjenih v zvezo 63 gasilskih društev.
Leta 1904 so v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih gasilskih društev za vso Slovenijo. Tako so se tudi takratne požarne brambe preimenovale v Prostovoljna gasilska društva ali čete. Josip Širca in dr. Rihard Bergmann pa sta postala predstavnika žalskih gasilcev. Zveza slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko v Žalcu je tako leta 1904 prenehala delovati.
Žalski gasilci po
prvi svetovni vojni
Po koncu prve svetovne vojne so se prostovoljni gasilci znova zbrali in ustanovili Jugoslovansko gasilsko zvezo s sedežem v Ljubljani.
Za celjsko območje je bila ustanovljena Gasilska župa Žalska kot naslednica zgodovinske zveze slovenskih požarnih bramb. Za župne-ga starešino so izvolili dr. Riharda Bergmanna, ki je bil hkrati tudi prvi podsta-rosta Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. Dr. Rihard Bergmann je imel velike zasluge pri organizaciji in združevanju slovenskega gasilstva, svoje vidne funkcije je izvrševal do smrti leta 1926.
Po koncu druge svetovne vojne je tudi gasilsko društvo
v Žalcu obnovilo svoje vrste in okrepilo svoje delovanje. 22. junija 1945 je 29 prostovoljnih gasilcev v Domu ljudske prosvete Žalec položilo nove temelje za delo v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Žalec. Leta 1946 so ustanovili svoj 19-članski pevski zbor, ki ga je do leta 1952, ko je zbor prenehal delovati, vodil Franjo Rizmal. Na mestu, kjer je danes prizidek občinske stavbe, so si člani postavili skromen gasilski dom. Takrat je bila to bivša Kukčeva hmeljska sušilnica. Odprtje doma je
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
bilo leta 1951. Že kmalu so ugotovili, da je dom premajhen za vso opremo, orodje, vozila in pisarno. Povečati ga niso mogli, leta 1979 pa so morali dom zaradi širitve občinskih prostorov podreti.
Leta 1952 so žalski gasilci začeli z načrtnim delom z mladimi gasilci. V svoje vrste so vključili lepo število mladih, ki so se združevali v desetine.
Se nadaljuje ...
Karmen Kreže Medobčinska splošna knjižnica Žalec
♦♦♦ ♦	®	♦ ♦♦
Uežbenik Zaveze slovenskih požarnih bramb na Sp. Štajerskem		
		
	Sestavil i, Sirca. Izdala in založila Zaveza slov. l)ož. bramb na Spodnjem Štajerskem, mm Tiskala Zvezna lisicama v Celju	
	U Žalcu 1908. II. izdaja	

Naslovnica knjižice Vežbenik Zaveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem, prvič izdana 1899. Ponatis je doživela že leta 1908. Hrani Gasilski muzej Žalec.
ALBUM S CELJSKEGA
Spomini na mamo Doro
Moja mami se je kot tretja od štirih deklet rodila leta 1925 na domačiji Arzenškovih, po domače pri Zaverjek, v vasi Bodrež v takratnem Sv. Vidu, danes v Šentvidu pri Grobelnem. Otroštvo je preživela v družbi mame Rotije in očeta Jožefa in sester Karline, Lizike in najmlajše Julijane, ki je februarja dopolnila častitljivih 94 let in jesen življenja preživlja na rojstni domačiji v Bodrežu.
Kot je bilo za takratni čas povsem običajno, so vse štiri ob otroški igri pomagale pri lažjih kmečkih opravilih. Družina se je ob živinoreji in poljedelstvu ukvarjala še z gozdarstvom in vinogradništvom.
Moja mami se je med drugo svetovno vojno leta 1942 izučila za šiviljo v damskem modnem salonu Josefine Legnat v Šmarju pri Jelšah. Pri štiriindvajsetih se je leta 1949 poročila z Ivanom Žmaherjem (1926-2004), ki je bil prav tako doma iz Bodreža. Mlada družina je živela v Celju, kjer se je najprej rodil brat Marijan (1949-2012) in nato leta 1955 moja malenkost. Mama je doma skrbela za gospodinjstvo, naju z bratom vzgajala s predano ljubeznijo in tako oba skrbno pripravila za življenje. Jesen življenja je ob težki bolezni do smrti leta 2010 preživljala v našem domu, kjer smo se ji z mojo družino skušali vsaj malo oddolžiti za vse dobro, ki sem ga bila od nje deležna.
Prispevala: Cvetka Škoflek
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
www.reporter.si
POHOD NA OBLAST
Kaj še lahko prepreči Golobu, da s prestola vrže Janšo
SILVESTER PEČJAK
Skrivnost zgodbe o uspehu družinskega podjetja Pekarna Pečjak
BOGOMIL FERFILA
Putin bo odšel iz Ukrajine kot vojni zločinec, na njem bo kri nedolžnih Ukrajincev
DUŠAN HOČEVAR
Nepremičninski imperij vodje Janševega volilnega štaba
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
ZA ZDRAVJE
43
Dober spanec, bister um, vse dobro
Slovenci premalo spimo

Pretekli petek, 18. marca, je bil svetovni dan spanja, ob katerem strokovnjaki vsako leto opozarjajo na pomen spanca in njegovega vpliva na zdravje. Spanje je ključno za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje. Je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih.
Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da glede na priporočila za odrasle, ki priporočajo od 7 do 9 ur spanja dnevno, v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih in le malo več kot petina otrok ter mladostnikov. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo v skladu s priporočili, upada. V raziskavi so na inštitutu preverjali tudi subjektivna stališča o kakovosti spanja odraslih v času epidemije. »Raziskava je pokazala, da se je pri šestdesetih odstotkih anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala. Enako tudi pri študentih. Študenti, ki so poročali o slabši kakovosti spanja, so doživljali tudi več stresnih, depresivnih in tesnobnih simptomov,« so sporočili iz NIJZ.
V zadnjih dveh letih je pandemija močno povečala tudi kronično nespečnost v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije sta na slabo spanje vplivala tudi šolanje in delo od doma, ki sta še dodatno poslabšala ritem spanja in budnosti. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi, narasla je uporaba elektronskih naprav pred spanjem. Z neurejenim ritmom spanja se porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar lahko vodi v različne kronične bolezni. Zato je treba za kakovostno spanje skrbeti tudi v času dela od doma, saj nam le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogoča dobro psihofizično delovanje.
Del zdravega sloga
Skrb za dober spanec je nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga. Med spanjem se utrjujejo spominske sledi, iz možganov se pospešeno »izplavljajo« produkti presnove. Pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje, vodi do motenj zbranosti, pozornosti in spomina, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi skozi srčno-žilni, hormonski in imunski sistem.
Deset zlatih pravil za dobro spanje
Vedno pojdite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri.
Če imate navado zadremati čez dan, naj bo počitek kratek do 45 minut).
Izogibajte se pitju alkoholnih pijač in ne kadite.
Izogibajte se kofeinu šest ur pred spanjem. Vsebujejo ga kava, pravi/zeleni čaj, energijske in nekatere osvežilne pijače ter temna čokolada.
Izogibajte se mastni, pekoči ali sladki hrani. Morebiten obrok pred spanjem naj bo lahek, lažje prebavljiv.
Redno se ukvarjajte s telesno dejavnostjo, vendar ne tik pred spanjem.
Uporabljajte primerno ležišče, vzglavnik in posteljnino.
Ugotovite, katera je najbolj prijetna temperatura spanja za vas in spalnico vedno dobro prezračite.
Ugasnite vse moteče zvoke in zatemnite sobo.
Posteljo namesto
jo namenite sa sto delovne sob
samo spanju in spolnosti. Ne uporabljajte je
be ali telovadnice. ^-
Spanje:
izboljšuje odpornost in imunske odzive, kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni,
znižuje krvni tlak ter blagodejno vpliva na srce in ožilje,
okrepi vrsto možganskih aktivnosti, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir,
uravnava energijsko ravnovesje,
blagodejno vpliva na duševno zdravje in čustveno razpoloženje, izboljša presnovo telesa,
uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo.
Spanje otroka se precej razlikuje od spanja odraslega človeka. Med spanjem se izločajo številni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, zato lahko pomanjkanje spanja pri otroku pusti posledice tako pri telesnem kot spoznavnem razvoju.
Novorojenček, čigar možgani so v fazi intenzivnega razvoja, spi približno 15-17 ur na dan. Njegova obdobja budnosti in spanja se izmenjujejo v 3- do 4-urnih ciklusih, ki so enakomerno razporejeni v dnevu in noči. Pri novorojenčku, ki še ne razloči dneva in noči, tako govorimo o večfaznem oz. ultradi-anem ritmu budnosti in spanja. Ritem budnosti in spanja, ki je značilen za odraslega človeka, se začne nakazovati šele ob koncu prvega meseca starosti. Cirkadiani ritem budnosti in spanja, ki je usklajen s 24-urnim ciklusom dneva in noči, naj bi se v celoti vzpostavil pri starosti od treh do štirih mesecev.
Za dober spanec so pomembni:
TRAJANJE (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam),
KoNTINuITETA (spanje mora biti neprekinjeno in nerazdrobljeno),
Globina (le dovolj globok spanec obnavlja).
44
BRALCI POROČEVALCI
Zmagovalke v družbi mentorice
Zmagovalec je Šolski center Velenje
Kot uvod v Evropski teden denarja, ki je namenjen dvigu finančne pismenosti prebivalstva po vsej Evropi in ki ga letos obeležujemo od 21. do 27. marca, je bil pred nekaj dnevi v organizaciji Združenja bank Slovenije državni kviz mladih za uvrstitev v finale Evropskega denarnega kviza. Združenje bank Slovenije je nacionalno tekmovanje, na katerega se vsako leto prijavi vedno več šol in učencev, uspešno izvedlo že petič zapored.
Letošnji zmagovalci, ki so se pripravljali pod mentorstvom Sonje Sušin, prihajajo iz Šolskega centra Velenje. Prvo mesto je osvojila dijakinja Lejla Ameti. Drugou-vrščeni učenec Mare Trošt, ki prihaja iz Osnovne šole Dušana Muniha, z Mosta na Soči se je na kviz pripravljal pod vodstvom Agnes Kozorog. Tretje mesto je zasedla dijakinja Manca Beričnik Feucht in peto mesto Ajshe Vezaj, obe sta iz Šolskega centra Velenje. Šole in prve tri uvrščene tekmovalce je Združenje bank Slovenije
nagradilo z denarno nagrado, ki je namenjena spodbujanju nadaljnjega izvajanja dejavnosti šole na področju finančnega opismenjevanja. Verjamemo, da z vsebinami za pripravo na kviz pripomo-remo k boljšemu razumevanju upravljanja denarja in tudi k razumevanje posledic, ki jih finančne odločitve prinašajo vsakemu posamezniku, njegovi družini in širši družbi.
Letos so bili sodelujoči na državnem nacionalnem kvi-zu pri odgovarjanju na vprašanja 60-odstotno uspešni. Tekmovalca, ki sta zasedla 1. in 2. mesto, sta se uvrstila na finalni vseevropski kviz, ki bo 10. maja na spletu in na katerem bodo sodelovali mladi iz več kot 35 evropskih držav.
Več kot petsto
v
učencev
Na letošnjem nacionalnem preizkusu finančnega znanja mladih, ki so stari od 13 do 15 let, je sodelovalo 22 slovenskih šol, prijavljenih je bilo skupaj 551 učencev in dijakov. Odgovarjali so na 18 vprašanj s področja financ in digitalne varnosti. Kako izboljšati finančne veščine, povečati varnost poslovanja, kako upravljati denar, kako biti previden na socialnih omrežjih.., Vse to in še mnogo več se mladi naučijo, ko se pripravljajo na kviz. V razmerah, ko se finančni produkti ter načini poslovanja zelo hitro spreminjajo in so pogojeni z digitalizacijo družbe na vseh področjih, sta tako za mlade kot tudi za vse druge generacije nujna razumevanje osnovnih finančnih pojmov in dobra usposobljenost za varno ter ustrezno upravljanje financ. Zagotovo se krepitev odgovornega odnosa in ravnanja na tem področju na dolgi rok najbolje obrestuje. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da se zavedanje in zavzetost za poznavanje financ pri mladih ter njihovih mentorjih krepita. Veseli smo tudi spodbude zavoda za šolstvo, ki podpira naše vsebine in dejavnosti na tem področju.
ZBS
»Erševci« že nekaj let zapored zlati
Za Cankarjevo priznanje že vrsto let tekmujejo tudi na elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje. Dijaki pridno prebirajo literaturo, predpisano za tekmovanje, in so vsako leto zelo uspešni tudi na državnem tekmovanju.
V tem šolskem letu so dijaki prvih in drugih letnikov prebirali sodobni roman Ferija Lainščka Kurji pastir, dijaki tretjega in četrtega letnika pa dramska dela Alenke Golje-všček Kermauner Pod Prešernovo glavo in Pigmalion, avtorja Georgea Bernarda Sha-wa. Šolsko tekmovanje je bilo 9. novembra. Bronasto priznanje so prejeli Lara Zaverla,
2. Tra, Timotej Kompare, 2. Tra, Danaj Čebu-lar, 4. Trb, Lovro Napotnik, 4. Tra, in Tadej Rebernjak, 4. Trb.
Na regijsko tekmovanje, ki je bilo 9. decembra (na spletu), sta se uvrstila Lara Za-verla in Danaj Čebular. Organizatorka tega tekmovanja je bila letos naša šola. Oba sta se uvrstila še na državno tekmovanje, ki je bilo 12. februarja. Za odlično uvrstitvijo sta prejela zlato Cankarjevo priznanje. Obe mentorici (Nataša Meh Peer in Bojana Vrbnjak) sva ponosni na njuna dosežka ter jima čestitava. Izvrstna sta.
NATAŠA MEH PEER, BOJANA VRBNJAK
Danaj Čebular o
svoji izkušnji:
»Letos smo že drugo leto zapored pisali Cankarjevo tekmovanje na daljavo. Takšno pisanje ima svoje izzive, ki pa smo jih z lahkoto rešili. Tekmovalci in tekmovalke smo se prijavili na DMFA-stre-žnik in pod videonadzorom odpisali svoj spis. Letošnje knjige so bile dramska dela slovenske pisateljice Alenke Goljevšček Kermauner Pod Prešernovo glavo in Srečna draga vas domača ter drama Pigmalion, avtorja Georgea Bernarda Shawa. Državna komisija je tekmovanje poimenovala Vedre bližine med nami. Knjige so bile zanimive, njihove teme in motivi so izpostavili vprašanje o oblasti, razlikah med družbenimi razredi in kapitalizem.«
Lara Zaverla o svoji
izkušnji:
»Že lani je bilo Cankarjevo tekmovanje na daljavo in letos ni bilo prav nič drugače. Vendar nam, zahvaljujoč tehnologiji, ni postavljalo precejšnjih preglavic. Vseeno bi lahko rekla, da je kar nenavadna izkušnja, saj se bolj zaveš, kako se tvoje pisanje spisa spremlja. Izbrano delo za vse ravni tekmovanja je bila letos knjiga Kurji pastir, prvi del trilogije avtobiografskih del Ferija Lainščka. Pisali smo pod vtisom naslova letošnjega tekmovanja Vedre bližine med nami. Epsko delo je bilo letos res samo eno, zato ga je bilo treba v treh spisih podrobno obdelati, kar ne bi bilo tako preprosto, če ne bi bil izhodni roman več kot vsebinsko zadovoljiv.«
Kajuhovci odlični v debati tudi na mednarodni ravni
Med 11. in 16. marcem je bil spletni debatni turnir International Debate Tournament Ljutomer, ki velja za enega največjih na svetu. Udeležilo se ga je več kot 160 ekip iz celega sveta. Ekipi I. gimnazije v Celju sta se odrezali odlično, saj sta bili 2. in 3. najboljši slovenski ekipi.
Ekipa Deodamnatus, v kateri so debatirali Art Špegel, Nik Verstovšek in Eva Leskovar, se je uvrstila v osmino finala, kjer je izpadla proti izjemno močni kitajski ekipi. Skupno je tako zasedla 14. mesto. Art je dosegel naziv najboljšega slovenskega govorca in se uvrstil na 5. mesto govorcev, ki imajo angleščino kot tuji jezik. Ekipa Insania, ki so jo sestavljali Nina Ellen Blake, Lan Gradišek, Marisa Zorec in Ajda Ušen, se je uvrstila na 29. mesto.
Turnirja sta se kot sodnici udeležili tudi Metka Vodušek in Nika Gradišek, nekdanji dijakinji. Metka je sodila celo v polfinalu.
Art se je z državno ekipo udeležil tudi dveh drugih izjemno prestižnih turnirjev - Harvard College World Schools Invitational in Chinese Schools Debate Championship. Na kitajskem turnirju je postal 2. najboljši evropski govorec.
NP
Ekipi I. gimnazije v Celju sta se na mednarodnem debatnem spletnem turnirju odrezali odlično, saj sta bili 2. in 3. najboljši slovenski ekipi.
BRALCI POROČEVALCI
45
Dan se je začel s pozdravi, ki so bili pristno razveseljivi, saj so se srečale prvič v živo po posvetu v Zrečah novembra 2019, ter s kratkim klepetom ob kavi in pecivu.
Ta veseli dan - gasilke smo se zbrale v Brežicah
Skladno z letnim načrtom dela za leto 2022 smo se gasilke iz celotne Slovenije v soboto, 19. marca, zbrale v Domu kulture Brežice, kjer smo izvedle izobraževanje za predsednice in namestnice predsednic komisij za delo s članicami v gasilskih zvezah in regijah. Dan se je začel s pozdravi, ki so bili pristno razveseljivi, saj smo se v živo srečale prvič po posvetu v Zrečah novembra 2019, ter s kratkim klepetom ob kavi in pecivu.
V uradnem delu, ki ga je začela predsednica sveta članic Jasmina Vidmar, so nas najprej nagovorili predstavniki lokalne skupnosti, gostujoče Gasilske zveze Brežice in Gasilske zveze Slovenije. Sledila je tema, ki je bila pomembna že v letih 2015 in 2016, zaradi vojne v Ukrajini pa je posebej aktualna tudi zdaj. Zdenka Močnik, vodja izpostave UR-SZR Brežice, nam je približala podrobnosti dveh valov migracij, tako z vidika priprav na prihajajoče tujce kot tudi z vidika njihove oskrbe ter nadaljnjega prevoza iz sprejemnih centrov. Nato je Gašper Janežič, poveljnik regije Posavje, predstavil nesrečo na gradbišču današnje
HE Arto-Blanca, ki je pretresla Slovenijo in svet, še posebej pa Posavje, saj so v t. i. »zadnjem spustu po Savi« 3. julija 2008 tragično preminili znani Sevni-čani. Prisluhnile smo tudi operativni predstavitvi dogajanja ob požaru v Termah Čatež, ki je izbruhnil 8. februarja 2020 sredi noči. Darko Leskovec, poveljnik GZ Brežice, je kot prvo dilemo izpostavil natančno mesto dogodka, saj so najprej izvedeli le, da gori lesen objekt, zato so bile odprte tri možnosti.
S humanitarno
noto
Izobraževanju smo gasilke po ustaljeni navadi dodale humanitarno noto - tokrat smo zbrale živila in higienske pripomočke za Rdeči križ Brežice, kar je predsednica Martina Živič, sicer tudi dolgoletna gasilka in namestnica predsednika GZ Brežice v tem mandatu, hvaležno sprejela in povedala, da bo podarjeno prejelo 36 ukrajinskih begunk z otroki, ki so nastanjeni v brežiškem večgeneracijskem centru.
Za piko na i smo se podale še na ogled Posavskega muzeja Brežice, kjer so nas z domači-
mi dobrotami pričakali nasmejane članice Društva kmetic Brežice in gostoljubni kustosi. Ogledale smo si znamenito viteško dvorano, izvedele več o Posavju pod devetimi zastavami. Posebno pozornost gasilk je pritegnil ogenj v razstavnem ciklu Štirje elementi, kjer je svoje mesto našlo tudi gasilstvo v Posavju.
Tudi predstavnice s
Celjskega
Sto gasilk, ki v gasilskih zvezah opravljamo vodstvene dejavnosti, je tako z lepimi vtisi, s številnimi novimi znanji in z novimi informacijami zadovoljno zapustilo Brežice ob približno l5. uri in se vrnilo v svoj domači konec.
Celjsko gasilsko regijsko smo predstavljale Danica Oštir in Irena Novak iz GZ Celje, Doroteja Jazbec iz GZ Radeče, Martina Dornik Snoj in Slavica Skrebiš iz GZ Laško, Zlatka Ogrinc in Doroteja Dovnik iz GZ Slovenske Konjice ter Ana Jakop iz GZ Zreče - Vitanje, od koder prihaja tudi Jasmina Vidmar, ki je bila prisotna v dvojni vlogi, predvsem kot predsednica Sveta članic GZS.
DOROTEJA JAZBEC
Čebelica priletela s srebrnim priznanjem
Dijakinja Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje Eva Lavbič je prejela srebrno priznanje na Mednarodnem natečaju čebelarske fotografije 2022.
Na Mednarodnem natečaju čebelarske fotografije 2022 je dijakinja Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje Eva Lavbič prejela srebrno priznanje med šolarji in dijaki iz vse Slovenije.
Med šolarji in dijaki iz vse Slovenije je na natečaj prispelo 41 fotografij. Žirija je pri natečaju šolarjev in dijakov ter splošnem natečaju iz vsake od kategorij nominirala najboljše tri fotografije ter izmed teh izbrala tri zmagovalne fotografije za zlato, srebrno in bronasto priznanje. Mentor Danijel Berden in Eva Lavbič sta bila tudi na podelitvi priznanj, ki je bila v sklopu 45. dnevov čebelarstva v Celju na sejmu Api Slovenija.
PETRA MRZDOVNIK
Tematski večer
nadstandardnih
programov
N. A. S. T. O. P, tematski večer nadstandardnih programov, je v sredo, 16. marca, napolnil Koncertno dvorano Glasbene šole Celje.
Na odru so se zvrstile plesalke s koreografijami Naga-
jive mucke (1. razred plesne pripravnice), Pomladne rožice (4. razred plesne pripravnice in 1. razred baleta) ter ob taktih Piazzolovega Liber-tanga in zimzelene Sepetove Zemlja pleše tudi plesalke
3. razreda sodobnega plesa. Glasbene točke so izvedli različni komorni sestavi nad-standardnih programov dže-za, bas kitare, elektronskih klaviatur in bobnov za vse generacije ter s plesnimi ritmi navdušili občinstvo v dvorani. V Glasbeni šoli Celje s ponosom predstavljamo novo glasbeno džezovsko skupino Space band, ki bo s svojimi nastopi zagotovo še večkrat razveseljevala na odrih. Iskrene čestitke vsem nastopajočim in njihovim mentorjem.
ML
Utrinek s tematskega večera nadstandardnih programov
Širimo solidarnost!
Kako zelo nepredvidljiv je svet, se lahko prepričamo vsak dan, če le pogledamo svoje vsakodnevno življenje in ožje okolje, kaj šele širše. Zato se je bolj kot kadarkoli prej treba proti barbarstvu in diskriminaciji boriti z razumom. 21. marec je prvi pomladni dan, svetovni dan poezije, a tudi mednarodni dan boja proti rasni diskriminaciji. Praznujemo ga že 53 let.
Žal se v vseh teh letih človeštvo ni veliko spremenilo, se kaj naučilo. Spreminjanje zaznavanj in stališč je tek na dolge proge tako za mlade kot za odrasle, ki vzgajamo in izobražujemo. To je torej priložnost za vse, da razmislimo o lastnih vrednotah in pogledih na svet.
OŠ Frana Kranjca Celje se je letos pridružila mednarodnemu Erasmus+ projektu Širimo solidarnost, katerega nosilka v Sloveniji je nevladna organizacija za globalno učenje Društvo Humanitas. Izvajamo ga z delavnicami spoznavanja aktualnih družbenih problemov, kot so rasizem in diskriminacija, družbene neenakosti, podnebne spremembe, duševno zdravje, solidarnost in migracije ter enakost spolov, pri čemer učenci analizirajo umetniške fotografije. V literarnem delu delavnic spodbudimo kritično razmišljanje in ustvarjalnost, učenci pa na razglednice zapišejo svoja sporočila solidarnosti v obliki pesmi, pozivov, misli, kratkih sestavkov ... Po-
šiljanje sporočil solidarnosti ljudem v lokalni skupnosti spominja na koncept sporočila v steklenici, ki poudarja pomen sobivanja v vsej svoji širini različnosti in tako osvešča prejemnike k razmisleku o lastnih predsodkih. Razglednice s fotografijami obravnavanih tem bomo poslali naključnim ljudem lokalnega okolja. Seveda pričakujemo tudi kakšen odgovor.
V ponedeljek, 21. marca 2022, v dopoldanskem času so na stojnici v središču mesta naši prostovoljci predstavljali cilje in vsebino projekta. Še naprej vas vabimo, da se nam pridružite v naših prizadevanjih za boljši svet - družbo solidarnosti.
DRAGICA MILOJEVIĆ
OŠ Frana Kranjca Celje se je letos pridružila mednarodnemu Erasmus+ projektu Širimo solidarnost, katerega nosilka v Sloveniji je nevladna organizacija za globalno učenje Društvo Humanitas.
46
RAZVEDRILO
Parkirno mesto za nas bolj okrogle, ki imamo radi žar!
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Odpiram fitnes center. Vsi člani imate do konca meseca prost vstop. Prilagam fotografijo nekaterih naprav.
Odlično žganje
Tole je razlog, da me včeraj ni bilo v službo: pospravljal sem klet ženinega dedka in našel dvanajst steklenic njegovega domačega žganja. Žena mi je naročila, naj jih zlijem stran in tako sem se lotil tega neprijetnega opravila. Potegnil sem zamašek iz prve steklenice in vsebino zlil v korito, samo en kozarček sem natočil zase in ga izpil. Potem sem odprl drugo steklenico in naredil isto, spet sem popil le en kozarček. Zanimalo me je, ali se je stari zares spoznal na kuhanje žganja. Spoznal se je.
Nato sem odmašil tretjo steklenico in jo izlil, a še prej sem spil en kozarček, da bi preveril kakovost žganja. Bilo je odlično. Enako je bilo s četrto steklenico. Kozarček zase, drugo v korito.
Potegnil sem steklenico z naslednjega zamaška, spil eno korito, drugo pa zlil v kozarec. Potegnil sem korito z naslednjega kozarca in si nalil steklenico iz zamaška, kozarca v steklenico in zamašil korito. Ko sem vse spraznil, sem z eno roko ustavil hišo, z drugo pa preštel steklenice, zamaške, korita in kozarce in jih naštel vsega skupaj 29. Ko se je hiša spet privrtela mimo, sem jih še enkrat preštel in nazadnje sem imel vso hišo v eni steklenici, ki sem jo spil. Prav trapasto sem se počutil, da nisem mogel gor po stopnicah, da bi ženi čestital, ker je njen ded kuhal tako odlično žganje, ampak to bom naredil takoj, ko bodo stopnice spet prišle mimo ...
Trije razlogi
Nekega dne je gospodinjska pomočnica od gospe zahtevala višjo plačo. To je gospo zelo razjezilo in je vprašala: »No, Marija, povej mi razlog, zakaj misliš, da si zaslužiš povišico.«
Marija je odgovorila: »Nimam samo enega razloga, ampak tri.«
Presenečena gospa je vprašala: »Dobro, pa mi povej prvi razlog!«
»Prvi razlog za povišico je, ker lepše likam kakor vi!«
»Kdo to pravi?« je vprašala gospa.
Marija je mirno odgovorila: »Tako pravi vaš mož.«
»Kaj pa je drugi razlog?« je nejevoljno vprašala gospa.
»Boljše kuham kakor vi.«
Jezna gospodinja je rekla: »Ne reci mi, da je to rekel moj mož!«
Marija se je nasmehnila in ji rekla: »Zares, tako je rekel vaš mož.«
Gospa je bila že pošteno jezna: »Povej še tretji razlog!«
Marija je z vso resnostjo pojasnila: »Tretji razlog je, ker sem boljša ljubica v postelji kakor vi.«
Gospa, rdeča kakor puran v obraz, je histerično zakričala: »Ali boš tudi tokrat rekla, da to trdi moj mož?«
Marija se je zasmejala in rekla: »Ne, gospa, to trdi vaš vrtnar .«
Ni logično
Kamelji mladič vpraša svojega očeta:
»Ati, zakaj imamo mi dva grebena na hrbtu?«
Oče: »Tam imamo shranjeno hrano, da ne umremo, ko gremo čez puščavo .«
Mali: »Zakaj pa imamo tako dolge trepalnice?«
Oče: »Da nam zavarujejo oči pred peskom, ko gremo čez puščavo.«
Mali: »Zakaj pa imamo kopita?«
Oče: »Zato, da se nam ne ugreza in lahko hodimo čez puščavo.«
Mali malo tuhta in vpraša: »Kaj pa potem delamo v živalskem vrtu?«
Spoštujte ljudi z očali. Oni plačajo, da nas lahko vidijo!
Tole je za vse, ki ste nedavno pokupili vso olje
in moko: če se bo začela atomska vojna, se najprej namažite z oljem in se nato povaljajte v moki. Neumno bi namreč bilo, da bi bil vsi enako pečeni. Bolje, da bo nekaj tudi ocvrtih...
»Sosed, imaš rad seks v troje?« »Seveda!«
»Potem pa pohiti domov, mogoče ti uspe.«
Ko želiš dišati po nečem res dragem...
Prihodnji dnevi vam res ne bodo dajali prevelikega navdiha za delo. Najnujnejše boste opravili, saj boste želeli imeti čim manj obveznosti. Mars, vaš vladar, biva v znamenju vodnarja in vam prinaša obilo energije, ki jo boste predvsem usmerjali v delovno področje. Na vsak način boste želeli napredovati. Rezultati bodo odlični.
3\k

Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Neverjetno resni in odgovorni boste, zdelo se bo, kot da želite narediti vse v enem dnevu. Z obveznostmi boste opravili odlično. Na potezi bo nekdo v vaši bližini, ki vam je več kot prijatelj. Bivanje vaše vladarice v znamenju vodnarja vam prinaša razburkano čustveno in intimno življenje. Ljubezen je na poti.
škorpijon
Če je le mogoče, pustite obveznosti ob strani in si privoščite več časa zase. Če oddih v tem času ne bo mogoč, si čas krajšajte z okrepljeno telesno dejavnostjo in s pestrejšim družabnim življenjem. Vaša vladarica v zračnem znamenju vam daje obilo energije in moči, privlačni boste za ljudi, s čimer boste osrečevali sebe in druge. Obetajo se vam pozitivne spremembe na delovnem področju. Čas je za premik naprej.
Na denarnem področju skušajte biti bolj skromni. Zgodilo se bo, da bodo odlivi večji kot prilivi, zato previdnost ne bo odveč. Veliko energije boste usmerjali v delovno in finančno področje, zato bodo rezultati vidni kmalu. Vaše počutje bo umirjeno, več pozornosti boste tokrat namenjali svojemu zdravju, zdravemu načinu življenja in zdravi prehrani.
Strelec
Dvojčka
Naredili boste vse, kar bo v vaši moči, da si boste izborili nekaj prostih uric, vleklo vas bo od doma. Mikale vas bodo daljave, hrepeneli boste po pestrejšem družabnem življenju, zato se boste lahko mimogrede odločili za kakšno večjo spremembo, ki bo predvsem vezana na delovno področje. Bivanje Marsa in Venere v znamenju vodnarja vam bo prineslo nekaj odličnih zamisli, kako naprej. Odlične ideje boste uspešno tudi uresničili.
Rak
Vaš značilen borbeni duh bo popolnoma splahnel, počutili se boste mogoče celo nebogljeno. Če ne veste, kako ravnati, je pravi čas, da se posvetujete s prijateljem. Čas je, da naredite korak naprej in prenehate gledati v preteklost. So zadeve, ki jih razumete šele zdaj, nekatere stvari pa se še niso zgodile, a bodo prelomno vplivale na vašo prihodnost. Pustite času čas in plavajte s tokom brez strahu.
Kozorog
Če ne boste pazljivi, boste hitro pridobili sloves naporne osebe. Če dobro razmislite, nimate vzroka za nezadovoljstvo. Razmislite, kaj vas v resnici tako zelo moti, kje je razlog za vašo slabo voljo. Močan vpliv treh planetov v vodnarju bo tudi vam prinašal potrebo po spremembah na vseh področjih življenja. Marsikaj lahko obrnete sebi v prid.
Občasno se boste prepustili malodušju. Tisti, ki vas ne poznajo dobro, bodo zelo presenečeni, saj nikoli ne poka-žete svojih čustev, ko vam je težko. Močan vpliv planetov v vašem znamenju je odlična novica, da lahko presežete sami sebe. Zadeve morate samo vzeti v svoje roke in malodušju obrniti hrbet. Več previdnosti in pozornosti v tem času namenjajte svojemu zdravstvenemu stanju.
Vodnar
Ste v obdobju, v katerem bodo prišle do izraza vaše najlepše značajske lastnosti. Polni energije, dobre volje in notranje moči boste znali prinesti svetlobo povsod, kamor boste namenjeni. Delovno vnemo prinaša v tem času predvsem močan vpliv kozoroga, zaradi katerega boste naredili kar nekaj odličnih potez, predvsem na delovnem področju.
Načrtovanje je izredno pomembna postavka v vašem življenju. Vse boste preverili, saj res ne želite kasnejših nepričakovanih presenečenj. Pri tem vam bo v odlično oporo Mars, ki biva v vašem znamenju. Dal vam bo nekaj odličnih idej in vam kazal pot, kam usmeriti korak in energijo. V ljubezni boste previdni in taktični.
Ribi
Devica
Končno si boste lahko privoščili nekaj trenutkov samo zase. Nekaj vam bo še vedno odzvanjalo po glavi, saj boste imeli občutek, da ste pozabili na neko pomembno zadevo. Sprostite se in se predajte uživanju, bivanje Marsa v vodnarju vam bo prineslo nekoliko več sproščenih trenutkov, ki jih boste imeli samo zase. V ljubezni prihaja do sprememb, počasi, korak za korakom, vendar neizbežno.
V prostem času, ki ga bo na žalost bolj malo, boste počeli vse, kar vas veseli. Še malo bo treba počakati, da boste uresničili enega od večjih načrtov. Pri tem vam bo v odlično oporo Mars, ki biva v zračnem znamenju. Ideje se bodo rojevale druga za drugo, a le ena vas bo popeljala iz začaranega kroga. V ljubezni se vam obetajo pozitivne spremembe.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 510
Nagradna križanka
RIŽAH E AMERIŠKA & HEAVY METAL UGAM E SKUPINA
RAZSTRE-LJEVALKE
SKAL, OBJEKTOV
VERGIL JE NAPISAL ...
POSNEMA
GLAS LAHKEGA UDARCA
ZNIZANI TON A
KRAJ PRI RADOVLJICI
STOJI KOT ... BOG
POBIRALEC CESTNINE
... BABA IN 40 RAZBOJNIKOV
NEMŠKA PISATELJICA
MEDNARODNA OZNAKA NEPALA
PISNI IZDELKI UČENCEV
INFRARDEČ
IZJEMEN, IZREDEN
OSTRA SKALA V MORJU
AMERIŠKI REVOLVER (ORIG.)
12
IZPUŠČAJ
POMILOVANJA VREDNE
NEKD. AM. WRESTLER
(HULK) JABOLČNI, VINSKI
ZITNI IZDELEK
ILEGALEN
MORSKA RIBA
ŠPANSKA TELEVIZIJA
NEKDANJI AVSTRALSKI PLAVALEC THORPE
ILIRSKA BISTRICA LEZI POD ...
PREDEL LJUBLJANE
POD ŠMARNO GORO
ODSTRANIM S POLOZAJA
ICKO IBEN VILI RESNIK
2
PRISTAŠ BONAPAR-TIZMA
MADZAR (STAR.)
GLAVNO MESTO KUBE
10
DORA PLESTENJAK
DARE ULAGA
RZENI KRUH (NAR.)
18
STAREJŠA
DOBA KVARTARJA
NAJPOMEMBNEJŠA TAJSKA REKA
POUČUJEVA
ZIVA EMERŠIČ
ODMRZUJE (ZIVILA)
BRUTO NARODNI PROIZVOD
KAR SE ULOVI
MAJHNA ZELENA ZABA
AMERIŠKI PISATELJ VONNEGUT
STARI OČETJE AMERIŠKA IGRALKA (OLIVIA)
ZVIŠANI TON H
JUZNO-AMERIŠKA KUKAVICA
PREDP. KI POMENI ZA
TAKI KOT KAKTUS
19
JUDOVSKI KRALJ
PAMELA REED
SEZNAMA IMEN
ŠVICARSKO TURISTIČNO SREDIŠČE
AMERIŠKI PEVEC (FRANK)
15
MUSLIMANSKA DUHOVNIKA
17
1		7						
			4	5	1			
						3	9	
7						8	4	2
			8	9			5	
3	8			4	6			
	5	9		7	2			
								8
	2				3	5		6
SUDOKU 201
	4				7		2	
	2						4	
				3		7		
				1	3			7
		5				2		1
		6						5
			1	7	2			
6						5		
7						3		8
REŠITEV SUDOKU 509
REŠITEV SUDOKU 200
3	6	1	2	7	5	4	8	9
5	8	4	3	9	1	6	2	7
9	2	7	6	4	8	5	1	3
1	3	5	7	2	6	9	4	8
4	9	2	8	1	3	7	5	6
8	7	6	9	5	4	2	3	1
6	4	3	5	8	7	1	9	2
2	5	8	1	6	9	3	7	4
7	1	9	4	3	2	8	6	5
1	4	6	5	2	7	3	8	9
5	7	8	9	3	4	6	2	1
3	9	2	8	6	1	4	5	7
7	2	9	4	1	6	5	3	8
6	1	5	3	8	9	7	4	2
8	3	4	2	7	5	9	1	6
9	8	3	6	5	2	1	7	4
4	5	1	7	9	8	2	6	3
2	6	7	1	4	3	8	9	5
REFOŠK
4
8
9
PISEC IDIL
11
5
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. marca.
Geslo iz številke 11: Dnevi komedije v Celju.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Roman Je-zernik s Polzele, Nik Horjak iz Šentjurja in Vesna Cencen iz Griž.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
TA PISANI SVET
Ljubljanski kolesar spozna celjskega
Slavni celjski fotograf Josip Pelikan, ki je s kolesom prevozil številne kraje okrog Celja ter iskal motive za svoje fotografije, si zagotovo ni mislil, da bo nekoč kolesarjenje postalo simbol protesta. Več o tem bi mu lahko povedal eden vidnejših predstavnikov petkovih protivladnih kolesarjev Jaša Jenull, sicer diplomirani režiser. Pred dnevi se je mudil v Celju na festivalu, ki spodbuja k udeležbi na volitvah. S Pelikanom bi imela zagotovo marsikaj skupnega, poleg veselja do vrtenja pedal tudi pogled na dogodke in ljudi z druge strani objektiva.
NT
Eden vidnejših predstavnikov petkovih protivladnih kolesarjev Jaša Jenull se je pred dnevi mudil v Celju na festivalu, ki spodbuja k udeležbi na volitvah. (Foto: SHERPA)
Nastopila bo v muzikalu
Pevka, igralka in koreografinja Tanja Pečenko, ki zadnja leta živi v Vojniku, bo nastopila v novem pop-rok muzikalu Povodni mož, ki je postavljen v sodobno okolje.
Tanja Pečenko, ki je vrsto let poučevala balet v glasbenih šolah Žalec in Nazarje, ima od nekdaj rada muzikal, saj je to zvrst, kjer lahko pokaže več svojih talentov. Pohvali se lahko z vlogami v predstavah Jožef in njegova sanjsko pisana obleka, Uscana vas, Mamma Mia, Veronika Deseniška, Druščina in Nune v akciji. Med epidemijo koronavirusa je sodelovala pri snemanju reklam in serij, nedavno je vskočila v vlogo ene od dam v muzikalu Cvetje v jeseni. Ustvarjalka, ki je dejavna še v zasedbi Muzikalci, s katero je med drugim nastopila v zadnji sezoni oddaje Slovenija ima talent, bo v novem muzikalu Povodni mož prevzela vlogo Urškine prijateljice. Koreografijo bosta pripravila Maša Kagao Knez in Željko Božić, za režijo bo skrbela Sara Lucu, besedilo je napisal Ambrož Kvartič, pod glasbo se je podpisala Neisha.
TS
Med tistimi, ki si je v minulih letih prizadeval za gradnjo prizidka k šoli jn si ga je zato še posebej z veseljem ogledal, je bil tudi Željko Cigler (levo). Preden je postal državni poslanec, je bil namreč svetovalec v oddelku za družbene dejavnosti MOC. Na odprtju je v novi računalniški učilnici poklepetal z ravnateljem celjske glasbene šole Simonom Mlakarjem. Ker slednji nima več prostorskih težav v šoli, sta verjetno govorila o kakšnih vsebinskih temah.
S prvim duetom
Simpatičnega pevca Tila Ceha iz Lokovice pri Šoštanju, ki prisega na lahkotne zabavne ritme, je širša Slovenija spoznala v zadnji sezoni šova Slovenija ima talent. Tokrat je združil moči s Polkaholiki in predstavil skladbo Moja. Za Tila je to prvi duet. V svet glasbe ga je že kot majhnega dečka popeljal oče, sicer pevec in harmonikar. Triindvajsetletnik se je z glasbo začel resneje spogledovati kot osnovnošolec, ko je začel obiskovati glasbeno šolo in ure solopetja pri Ireni Vrčkovnik. Prve izkušnje tako z nastopi pred občinstvom kot pred televizijsko kamero je pridobil s prepevanjem v njenem zborčku Sonce.
ŠO
Pomlad na Hudinji
V OŠ Hudinja so prepričani, da se je letos pomlad pri njih začela že 16. marca. Na ta dan so namreč dočakali odprtje težko pričakovanega prizidka, ki ima kar dvanajst novih učilnic, pet kabinetov in dve igralnici.
Lepe, svetle in sodobne prostore v treh nadstropjih prizidka so zasnovali v celjskem arhitekturnem biroju Ernst. Novost, ki je stala malo več kot dva milijona evrov, je navdušila prve obiskovalce, učitelji pa upajo, da bodo novi prostori spodbudni tudi za učence in da jih ne bodo preveč mikali kotički s kavčem, kjer se bodo lahko družili med odmorom. Zanimive so tudi tri avle v novem delu šole: v prvi je na steni fotografija nove šole, v drugi je upodobljeno Celje s Pelikanovo skulpturo v ospredju in v tretji je na ogled zemljevid Slovenije z Alminim kipom popotnice. S Hudinje poti torej vodijo po Celju in Sloveniji ter v svet!
NT
Pevec Til Čeh je tokrat združil moči s Polkaholiki. Na dan žena je skupaj z njimi predstavil skladbo Moja.
Na dogodku v režiji Boštjana Odra je Kajuhove pesmi interpretiralo osemnajst Velenjčanov. (Foto: Ksenija Mikor)
Verjel je v boljši svet
Pesnik Karel Destovnik - Kajuh se je s svojo poezijo za vedno zapisal v srca Slovencev. Samo milijon, Drobna pesem, Kje so mati ... so pesmi, ki jih znamo na pamet ob vsaki priložnosti.
V letu 2022 obeležujemo stoto obletnico pesnikovega rojstva. Zveza kul-
turnih društev Šaleške doline, velenjska izpostava JSKD in tamkajšnja knjižnica so ob svetovnem dnevu poezije pripravile Kajuhu in poeziji v čast literarni večer Kajuh v drugih jezikih. Ob tej priložnosti je njegove pesmi interpretiralo osemnajst Velenjčanov. Številni
obiskovalci so Kajuhove pesmi poslušali v slovenščini, bosanščini, hrvaščini, srbščini, makedonščini, ruščini, češči-ni, angleščini, nemščini, italijanščini, francoščini, španščini, poljščini, albanščini, madžarščini in latinščini.
NT