Ameriška Domovi m NO. 123 le/l'Hi—HOIWIC AM6RICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NCWSPAPGR CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 6, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Sporazum o delitvi olja med 12 državami Skupina 12 držav se je sporazumela o delitvi olja v slučaju potrebe. Končni dogovor prčakujejo v novembru. BRUXELLES, Belg. Spomladi so se v Washing tonu sporazumele udeleženke konference za reševanje energijske krize za razgovore in izdelavo dogovora o delitvi razpoložljivega olja, če bi prišlo znova do slične stiske kot lani. Francija je sodelovanje odklonila, pa je svoje stališče pod novo vlado predsednika Gisearda nekaj omilila. Skupina držav, skupno 12, je ha 3-dnevnem posvetu pretekli teden dosegla načelni sporazum in upa, da bo mogoče pred novembrom rešiti tudi vse podrobnosti in dogovor uveljaviti. Precej pomislekov in pridržkov je izrekla Norveška, pa upajo, da jih bodo rešili. Posebna delovna skupina bo o Vseh preostalih podrobnostih in težavah razpravljala ta mesec in jih predložila konferenci na splošni seji, ki bo 19. in 20. septembra v Bruxellesu. Če ne bo prišlo do kakih posebnih novih težav, računajo, da bo dogovor v novembru lahko uveljavljen. NOVI GROBOVI Jožef Štepec Na svojem domu je včeraj zjutraj umrl 90 let stari Jožef 'Štepec z 21151 Vine St., rojen v ! Zubini, Veliki Gaber, v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA (pred 25 leti, mož Jožefe, roj. Medved, oče Slavka, Lojzeta, Mirka in Franka (vsi pokojni), Mrs. Joseph (Pepca) Kastelic (Toronto, Kan.), Mrs. Frank (Mara) Hren, Mrs. Ivan (Vida) Jakomin, Cirila Štepca, Tonija Štepca in Mrs. Karl (Ana) Zajec, stric Slavka Štepca, ki je živel z njim skozi 18 let in mu bil kakor sin, 16-krat stari oče, brat pokojnih Franka, Tereze, Marije, Jožeta in Ančke. Pokojnik je bil član Društva Najsvetejšega Imena pri Mariji Vne-bovzeti. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Družina ^priporoča darove v dobrodelne namene v njegov spomin. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Ma ukinila 0DST0P ALI ODSTRANITEV HTJ'wTZaa.lS^sSs^2U STVAR ČASA? K a nad S 'a V ac j p I pretekli teden v Moskvi sprejet teden dovolila znova uyo ^ Rnri-sa Ponomareva, člana Predsednik Nixon je včeraj izročil pravosodnemu odboru Jordanijski kralj na prvi obisk v Kanado OTTAWA, Kan. — Tu je bilo Pretekli teden objavljeno, da bo jordsnijski kralj Husein prišel jutri, 6. avgusta, na svoj prvi Uradni obisk v Kanado. Ostal bo dva dni, tekom katerih se bo izgovarjal s predsednikom vlade p g. Trudeaujem in z zunanjim ministrom M. Sharpom. Kanada in Jordanija nimata dosti skupnih zadev, stiki med njima so omejeni, zato bo večji del razgovorov posvečen položa-Jn na Srednjem vzhodu, kateri 2anima Kanado, ko je eno naj-k očiji ve j šib vprašanj mednarodne politike. Od njegove rešitve Zavisi mir ne le izključno v tem delu sveta, ampak tudi drugod. Kovi zapl eti na Srednjem vzhodu bi utegnili spraviti v nevarnost redno dobavo olja iz nrabskih držav in s tem nove težav. Novi. Nixonov gospodarski svetovalec za varčevanje WASHINGTON, D.C. — Alan Greenspan, ki je bill imenovan goveda in govedine iz ZD, ki je bil 9. aprila letos u-stavljen. OTTAWA, Kan. — Ko je vlada ZDA pristala na izpolnitev kanadskih zahtev glede prevzema odgovornosti za pregled goveda in govedine, ki je namenjena v Kanado, da ni bila hranjena z drožmi, prepovedanimi v Kanadi, je vlada Kanade ukinila prepoved uvoza goveda in govedine iz ZDA. Obnova uvoza goveda in govedine je omejena, pa bo le imela vpliv na ceno govedine, ki je bila v zadnjih mesecih v Kanadi višja od one južno od meje. Da ne bi bili rejci goveda v Kanadi preveč prizadeti, je uvoz | goveda in govedine omejen na od Borisa Ponomareva, člana Politbiroja, ki mu je obljubil, da bo Sovjetska zveza priznavala Palestinsko osvobodilno or-ganzacijo, ki ji Arafat načeluje kot edino upravičeno zastopati palestinske Arabce na konferenci v Ženevi, ko bo ta verjetno prihodnji mesec znova začela razpravo o Srednjem vzhodu. Tukajšnji list, ki velja za nekako glasilo gverilcev, je trdil, Predstavniškega doma in sodniku J. Sirici prepis razgovorov, ki jih je imel 23. junija 1972 v Ovalnem uradu v Beli hiši s Haldemanom. Iz njih je razvidno, da je predsednik osebno naročil skrivanje ozadja vloma v Watergate. To razkritje je po vsem sodeč Nixonovo usodo kot predsednika ZDA zapečatilo. WASHINGTON, D.C. — V o-kviru odločitve Vrhovnega sodišča ZDA, da mora izročiti sodniku J. J. Sirici posnetke 64 razgovorov v Beli hiši s svojimi so- da je Sovjetska zveza obljubila , delavci) je predsednik Nixon vče Arafatu, da bo gverilce oskrbe- raj poslal temu in pravosodne_ la z orožjem, tudi s protiletal-. mu odbom Predstavniškega deškimi raketami in protitankov- ma prepis treh svojih razgovo_ skim orožjem. rov s Haldemanom 23. junija 82,835 glav goveda in na 125,8 PaIe?t;nski,h Arabcev- “ kar ’ & , .. , , Arafat s svojim svetom ~ milijonov funtov govedine let- . 1 no. Taka omejitev je bila v veljavi že v preteklih 5 letih. Domačim rejcem goveda je kanadska vlada zajamčila $45,42 za 100 funtov žive teže za A 1 in A 2 goveda in nekaj nižje za živino drugih razredov. Vesti iz Moskve same kažejo, m2 u njih je jasno razvidn0j da je ta sicer priznala Arafata, l da je predsednik naročil prikri. j pa vendar ne v celoti, kar bi vanje ozadia vloma v Watergate mu dajalo značaj nekake vlade ne le z “narodno-varnostnih”. sam ampak prav tako tudi iz politič- nih razlogov. To dejstvo je Nixon doslej skrival pred svojimi sodelavci, pred svojim odvetnikom, pred pravosodnim odborom Predstavniškega doma in seveda pred vso ameriško jav- V glavnem mestu Francije nostj°- SO eksplodirale tri bombe, Nixon priznava ki bi jih naj nastavili arab- Predsednik Nixon pravi v ski gverilci. svoji izjavi, da je 29. aprila PARIZ, Fr. — V soboto zgo- letos, ko je objavil prepise raz- predstavlja in smatra. Bombni napadi v Parizu Castro misli na obnovo p-drdT; diplnmalskih vezi Z ZDA daj ri^aj^ so pred tTemiTuradi govorov” v BeU hiši, ki"zalevaTo WASHINGTON, D.C. — Pred-j v Parizu eskplodirale tri bombe Watergate dejal: Kar je predsednik Kube Fidel Castro pred- 1 v avtomobilih, izposojenih pri sednik osebno vedel in storil v videva obnovo rednih diplomat-. istem podjetju, in narejene na zvezi z Watergate in njegovim skih stikov z Združenimi drža-1 enak način. To je privedlo poli-' prikrivanjem, bo to gradivo — vami ter obnovo trgovskih sti- cijo do sklepa, da so vse tri de- skupno z že objavljenim — pe- škega gospodarskega sveta na mesto odstopivšega H. Steina, je vnet zagovornik varčevanja v zvezni vladi in uravnovešenih proračunov. Zakladni tajnik W. E. Simon, ki se sam zavzeba za omejitev zveznih izdatkov, je baje dejal: V primeri z Alanom sem jaz gospodarski razsipnež! V Moskvi se zanimajo za demokrate WASHINGTON, D.C. — Nekdanji pravosodni tajnik E. Richardson je po svojem povratku ! kov in tujskega prometa. Tako je sam dejal dvema obiskovalcema iz ZDA v razgovoru v dneh 17. do 20. julija. “On je brez dvoma veliko razmišljal o tem.” je dejal Frank Mankiewicz, ki se je skupno s lo iste skupine, oziroma organi- vedalo vse. Ko je kmalu nato v zacije. maju pregledal na hitro 65 zah celo napačnega. Nixon pravi v svoji izjavi, da za vse to sprejema polno odgovornost in da to globoko obžaluje. Podporniki ga zapuščajo Objava prepisov razgovorov Nixona s Haldemanom 23. junija 1972 razkriva predsednikovo odgovornost za prikrivanje ozadja Watergate, pa tudi Nixonovo osebno tajitev tega in zavajanje javnosti ter Kongresa v pogledu njegovega lastnega deleža. Res je, da skuša Nixon ustvariti vtis, da on tega ni delal namerno, da je te “podrobnosti” pozabil in to sedaj obžaluje, toda le malo je verjetno, da bi mu Kongres in javnost to verjela. Ko Nixon priznava prikrivanje ozadja vloma v Watergate in zlorabljanje predsedniške oblasti v ta namen, priznava, da je impeachment v Predstavni- /z Clevelanda in okolice Na piknik Federacije Klubov slov. upokojencev— Vsi člani Kluba slovenskih upokojencev za St. Clair Avenue okrožje so prošeni, da so' pred Slovenskim narodnim domovom točno ob 12. uri (opoldne), ker bo avtobus takoj nato odpeljal proti prostorom, kjer bo piknik Federacije Klubov slovenskih upokojencev. Preskrbite si vozni listek še danes! List bodo dobivali poslej po pošti— Ker ni mogoče dobiti razna-šalca, bodo naročniki AD na E. 74, 76, 788, Myron in Donald Avenue dobivali Ameriško Domovino poslej po pošti. K molitvi— Člani Društva Naj sv. Imena pri fari sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlega člana Johna Mlakarja. Zbirališče ob sedmih pred šolo sv. VVida. Članstvo Dramatskega društva Lilija je vabljeno nocoj ob 8.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlega Jožeta Štepca. škem domu gotova in neizbežna M_ p ^0/ stvar, upa le, da Senat tega ne DFvZpOSSinOS! lefl «)■ J 0 bo smatral za dovoljšen vzrok _____ za njegovo obsodbo in odstrani- Brezposelnost je v juliju po-tev s predsedništva ZDA. , Izjave kongresnikov — posebno še tistih, ki so Nixona doslej i rastla na 5.3% in ostala precej stalna, kljub temu, da je narodno gospodarstvo v zastoju. ki za svetovno gospodarstvo, se svet s težavo in vsemi na-k°ri skuša rešiti iz sedanjih. podpirali — in senatorjev, tudi: Pr«, bomba je eksplodirala' tevanih posnetkov je pri poslu- ^tovrupanjev^tem’polled' WASHINGTON, D.C. - De-pred uredniškimi prostori zna-(sanju onega^ od .3. junija 1972 slabo utemel;jen0_ Pritisk na 1 lavsko tajništvo je pretekli pe-nega desničarskega lista L Au- spoznal možne težave zanj, pa Nixona; da prostovoljno odstopi; tek objavilo, da je brezposelnost rore , druga pred uradi Judov-( o tem m me povedal ne svojemu v dobro dežele jn svoje lastno, v iuliju dosegla povprečje 5.3%, skega socialnega sklada m tret- štabu ne pravnemu svetovalcu se k . ,n h - v pravi yal j eno desetino odstotka nad ono v Kirby jem Jonesom pogovarjal ja pred uradi tednika “Minute”, in ne tem, ki so zagovarjali nje- k. se ^ bo _ po ySern sodeč J' juniju. Položaj v zaposlitvi je skupno 25 ur s Fidelom Ca- (ki je zadnjič v posebni izdaji ob- gov slučaj. Prav tako ni spre- Nixon ali sl. da] oziro ' prilično trden m ustaljen, če u- strom. Dodal je še, da se mu je sodil nov val alžirskih priseljen- menil svojega stališča do zahteve ma d .im kfonil : { peštevamo zastoj narodnega go- zde! kubanski predsednik manj cev v Francijo. Urednik tednika pravosodnega odbora po izro-, " Yčera' so Nixona' 0zvali -rer'| sP°darstva. z nedavnega obiska v Sovjetski | sovražen do ZDA kot pred ne-. Francois Brignau je dejal, da je čitvi posnetkov. 'drugihh k° prostovo^nemu Td Do letošnjega aprila je bila zvezi dejal, da so se sovjetski j kaj leti. j dobil po objavi te posebne izda- Tedaj, trdi Nixon, ni še v ce- ° namfJnik vodnik-, ronnh-: brezposelnost na 5', , pa se dvig- predstavniki, s katerimi je go-| Pat Holt, načelnik štaba zuna- je vrsto grozilnih telefonskih loti spoznal obsega škodljivosti bkancev v Senahi r'p Griffin j mla v maju na 5,2', Tam je o-voril, bolj zanimali za sen. H. j njepolitičnega odbora Senata klicev. , teh razgovorov za njegov Po10', ^dnik VfL-CIC)1 G. Meanv Tn i stala skozi junij, v j ulju pa se Jacksona, ki je znan kot demo- ZDA, ki je tudi govoril pretekli Dva telefonska klica pred eks- žaj v odnosu na impeachment, kratski predsedniški kandidat, mesec s Castrom na Kubi, je v plozijo bombe pred uradi “L’Au- Tako tisti, ki so ga branili kot kot za republikance, ki kažejo pred par dnevi izdanem poroči- rore” sta omogočila pravočasno tisti, ki so morali izreči sodbo, namen nastopiti kot predsedni- lu prišel do zaključka, da “Ku- izpraznitev uradov francoske niso imeli na razpolago vsega ški kandidati leta 1976. band žele boljše odnose z ZDA”, narodne televizijske mreže. gradiva, v nekaterih ozirah pa :kong. C. E. Wiggins, ki je bil v%e dvignila na 5.3',. Porast je SENATNI ODBOR OGIBLJE 0 OZADJU VLOMA V WATERGATE pravosodnem odboru Predstavniškega doma njegov najtrdnejši zagovornik. Zadnje vesti Sen. J. W. Fulbright za poslanika ZDA? Washington, d.c. — Ne- pateri prijatelji sen. J. Williama ulbrighta so se po njegovem ^razu pri primarnih volitvah j Začeli zavzemati za to, da bi bil • j%enovan za poslanika ZDA na ^ ako važno mesto. Bela hiša k doslej ni rekla nobene be- sede. Senator sam je svojim prija- j kot poroča U.S. News & i .°rW Report ta teden, dejal, da 1 sel rad za poslanika v Veliko v^tanijo ali na Kitajsko. Ker je ^ dobrih odnosih z državnim ajnikom H. Kissingerjem, sodi- da njen£ mu bo nemara želja izpol- (imenski prerok :fv. ^asno in milo, naj višja tem-yeibtura 79 F (27 C). Vse od začetka, ko- je prišla v javnost vest o vlomu v glavni urad demokratsike stranke v Watergate poslopju, iščejo oblasti in se sprašuje javnost, kaj naj bi bilo v ozadju tega, kaj naj bi bilo tako važno, da bi opravičevalo tolikšno tveganje. Nekaj časa je veljalo mnenje, da je bil to del splošnega program zbiranja podatkov o demokratskih načrtih in zbiranje gradiva :z.a boj proti posameznim demokratskim kandidatom in če seveda bi bila taka potreba, proti stranki sami. Udeleženci vloma so govorili o Osrednji obveščevalni službi, ki naj bi sumila, da so demokrati dobili podporo za volivni boj proti Nixonu iz komunističnih virov. Prav govori o tem sumu naj bi bili pripravili Barkerja in njegova kubanska tovariša k sodelovanju. Senatni odbor, ki je proučeval Watergate zadeve, je prišel do zaključka, da je bilo verjetno vzrok celotnega programa skupine prisluškovalcev in vlomilcev “Gemstone” x Nixonovi volivni kampanji $100,000, ki jih je daroval Howard R. Hughes v dveh obrokih po $50,000 Charlesu G. Rebozu v 1. 1969-1970. Ker je bil Lawrence F. O’Brien, predno je sprejel načelstvo narodnega odbora demokratske stranke, 16 mesecev zaposlen pri H. R. Hughesu kot dobro plačan svetovalec za odnose z javnostjo, so se v Nixonovi okolici bali, da bi utegnil kaj vedeti o darilu $100,000 Rebozu za “volivno kampanjo”. Senatni odbor je svoje ugotovitve s podpornim gradivom pripravil za objavo, pa je 42 strani obsegajoče poročilo zadržal na zahtevo pravnega zastopnika manjšine v Senatnem odboru Freda D. Thompsona. Sedaj pravijo, da bo poročilo v kratkem le objavljeno. Charles Rebozo naj bi bil privatno priznal, da je od $100,000, ki jih je prejel od Hughesa, dal ali posodil večji vsoti Donaldu in Edwardu Nixonu, bratoma predsednika Rose Mary Woods, Nixonovi tajnici v Beli hiši, in še nekaterim drugim. Podatki, ki jih je zbral senatni odbor, naj bi kazali na možnost, da je bilo od teh 100,000 porabljenih o-koli $30,000 za izboljšave Ni-xonovega doma v Floridi. Prvič je teh $100,000 omenil v svoji koloni avgusta 1971 Jack Anderson nekako eno leto potem, ko je Rebozo denar sprejel. V Beli hiši so se začeli bati, da bi nekatere podrobnosti o tem utegnile postati mučne za predsednika Nixona, če bi prišle v javnost. Ta skrb je bila potrjena, ko je nekaj kasneje Herman M. Greenspun, izdajatelj lista The Las Vegas Sun, vprašal nekega uradnika Bele hiše, če je bilo “kampanjsko darilo” Hughesa uporabljeno pri nakupu Nixonovega doma San Clemente v Kaliforniji. Ko je vest o poizvedovanju Greenspuna dosegla Johna D. Ehrlichmana, tedaj Nixonovega glavnega svetovalca za domače zadeve, je ta poslal v Las Vegas Herberta W. Kalm- bacha, Nixonovega osebnega odvetnika, da bi zagotovil Greenspuna, da ni bil noben tak sklad vpleten v nakup San Clemente posesti. Ker je znano dejstvo, da sta Greenspun in Jack Anderson poslovno in osebno povezana, je verjetno, da je Anderson dobil podatke za svoje poročilo od Greenspuna, kateremu naj bi prišli v roke po sporu med Hughesom in njegovim dolgoletnim s o d e 1 avcem R. Maheuom. Vlomilci v Watergate so imeli s seboj aparate za fotografiranje listin, ki so jih upali dobiti v O’Brienovih miznih predalih. Iz poročila, ki ga je dal senatnim zasliševalcem J. Ma-gruder, naj bi ‘bilo razvidno, da se je Mitchell, načelnik Odbora za ponovno izvolitev predsednika, zanimal samo za načrte o poskusu ‘vstopa’ v pisarne Greenspuna in O’Brie-na. Tb naj bi kazalo na iskanje podatkov o Hughes-Rebo-zo darilu $100,000, v kolikor so ti prodrli izven pooblaščenega kroga. sorazmerno majhen, kaže pa smer. Število nezaposlenih poročenih mož je ostalo na 2.5%, kjer se drži že precej dolgo. Ta kategorija delavcev je na splošno najbolj stalna. Tudi skupno število vseh zaposlenih se ni bistveno spremenilo. Pretekli mesec je bilo skupno zaposlenih 76.95 milijo- NIKOZIA, Ciper. — Včeraj je prišlo do spopadov med Turki in Grki v Famagosti na vzhodni obali otoka. Čete ZN ne . , , , . , . . nov, v preteklem maju pa 77.14 morejo vzdrževati reda m skr- .... „ , v ... milijonov. Sprememba v stevi- beti za varnost obkoljenih gr- . , . v, . , v, .... .. m zaposlenih ima vzrok največ skih m turskih naselij, ker jim . 1 v strajkih, ki so po vsej deželi kar številni. tega nobena stran ne dovoli. WASHINGTON, D.C. — Zuna- . . Vseh prijavljenih brezposelnih njepohticni odbor Senata je je bilo y juli;ju okoli kritiziral poslaništvo ZDA v 100 00() več kot y juniju Saigonu, ker se skozi leta pre- j _____________ več drži stališč vlade v Sai-■ , n v., . . ■ mxon je moral odložiti gonu m svoja poročila prireja ^ njenim premalo upoštevajoč pri tem stvarnost. WASHINGTON, D.C. — Sen. potovanja v tuje dežele WASHINGTON, D.C. — Razprava o impeachmentu v Kon- Robert Dole, republikanec iz gresu je prisilila predsednika Kansasa, o katerem so računali, da bo eden med glavnimi branilci Nixona, je dejal včeraj: Mislim, da izgublja. Vse izgleda, drvi navzdol. BEIRUT, Lib. — Šalah Khalaf je tu kritiziral vodnike arabskih držav zaradi odmikanja od Palestinske gverilske organizacije in jih svaril, naj ne Nixona, da je opustil ali vsaj odložil načrte za potovanje v Latinsko Ameriko in v Afriko v letošnjem letu. Za enkrat je še vedno na sporedu Nixonovo potovanje na Japonsko. Modrost bi Nixonu velela, naj tudi na Japonsko ne hodi, dokler njegov položaj doma ni jasen, kajti nihče ne sprejema rad skušajo slabiti njena oporišča, političnih in državnih vodnikov, v Libanonu. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so zavzeli v zadnjih dneh večje število oporišč in vasi na področju južno od Da Nanga, katerih bodočnost je na tehtnici. Danes je vlada objavila, da je vladnim silam uspelo dve vasi osvoboditi. 'AMERIŠKA DOMOVINA-, AUGUST «, 1074 '$tM Ameriška Domovi wi /H- f%/l' g; i*l a kljub temu znova in d-a odvzete. Naši ljudje v teh ljeti.ah se morajo vse svoje živelo ^ za čisto osnovne j0 Veoanske pravice, ki pripada-2av^Sa|cemu človeku. Borba se e takoj ob rojstvu in rod je I'0^°iru mora trpeti to silo tu-®a gospodstva. Toda tudi do-v matični domovini so Iju-SVo, 0(lvzete pravice. Politične ska tie vers^a ln gospodar- ja sla tako okrnjeni, da ne ha 7 Prill do pravega razma-Vgl aHranje teh osnovnih člo-vs , ^ Pravic, ki so zapisane v spre- javnih zakonodajah in ter podpisane od vseh jja- cv> Združenih narodov, je Uar ®cia nesreča za slovenski bi v;! V stoletju. Zato ni, da rok 0Vencl'sv°lb)0iClnj aki držali Prav'^rii2em' ^veta ie borba za bož'lGe’ ^ tudi Slovencem po dajol človeški postavi pripa- djjg r ^'^r a m XV. slovenskega ’ a^el se je s sv. mašo ob Sl0v ° ^ne- Za vse žive in mrtve g, 2;eriCe 1° le daroval jezuit č. Vaj 7ančič- ^ njim je somaše-Hadi ve^st°jnik lazaristov v Ka-^asJU?nik §• J- Kopač. On je hem ki SeVal ie bil 2a pok. Ivana Peterlina, %"' ‘j11 vedno duša slovenskih J Cerk NoPač >tvu ^ave veni govor je imel g. ki je svoje misli o slo- in o slovenski besedi ^al na ok , ^aši “Polde molitev “Očenaša”. so množice posedle k ^ ijJa?skem prigrizku. Za lač-| skrbp 2eine Je bdl6'izborno preko s^no- Ko se je bližala ura, navadno začenja popol-t>op 1 Pl0gram, to je ob 2h koij’ So Se začele množice pomi-se tla roti stadionu. Nastanili so Odej, P^očjih. V ravnini je bil tel0vZ,a nast0pajoče, orodje za sle Ce’ tribune za častne go-g0vorniški oder. Zvočne i'jiih Ve 50 odlično delovale. Pri Ob'1 j Pomagal g. Janez Švab. ^PŠtvUlk ie predsednik Piar j?1 Slovencev Baraga g. Ot-hfogv, auser začel z uradnim Občinstvo je stoje 1 kanadsko in slovensko av • kimno. Sledil je po-Pika ^ -°*ne besede predsed-ko^dra riUlstva- Častne goste je kel • Vl1 §• Peter Markeš. Izrekli jk P°zdrave 0ci bliz >n0 I Paul Keller CVET NAŠE VASI I E ! /iiiimimmiiiiiimiuiiJiiiiiimiiimirmuiimtiilmimmimiiiiimiiimimim Mož se je željno ozrl na steklenico žganja, ki je stala na mizi; Boštjanka mu je dala vso steklenico in dejala: “Brž — brž — tak pojdite, no!” Komaj je oni odšel, je prišla Mina s steklenico, jo odmašila in poiskala troje kozarcev. Tudi zdaj ji ni bilo mar razburjene matere. “Pojdite v senčnico,” je rekla in šla naprej. Brez moči je sedela mati na stolu v kuhinji. Nekemu kmetiču, ki je bival dve milji od Loke, so bili Boštjanovi pred leti posodili pet tisoč dinarjev. Zdaj je mož prinesel denar nazaj in zahteval zadolžnico. A zadolžnico je imela Mina v blagajni. Boštjanka pa je hotela imeti denar. In pregovorila je kmetiča, da ji odštel denar, ona pa mu je dala navadno potrdilo. In nato je prišla Mina domov. Ženica je globoko zavzdihnila, da se je vse tako posrečilo. Nasmehnila loškem šolskem škandalu. In on mi je tudi kar mimogrede omenil, da bo še pred počitnicami preiskal to stvar. Živčno bolni nadzornik, ki ga dobro pozna, je po njegovem mnenju že zdavnaj zrel za pokoj. Pa se bo o vsem še osebno prepričal.” “čudoviti ste, Alina!” Zmajala je z glavo. “Čudovita je le strahopetnost, izbegavanje in bojazen. To je zame čudovito. Moj Bog, kaj pa je vse skupaj, kaj je tudi življenje in smrt? Kdor se ne boji, se mu ne more ničesar pripetiti!” Sitno mu je bilo, ko je dejal: “Veliko sem vam dolžan. Brez vas bi bil izgubil igro s krčmarjem. Šel bi bil na sprehod, medtem bi me pa občina odstavila. Čutim, da imam dosti manj moči ko vi, Mina.” “Rajši pijte!” je dejala rezko; “vino tako in tako ni bilo na ledu.” Dvignil je čašo, rekoč: “Iz kaj narediti za nas, pa mi svetujte zaradi Toneta. Nekoč bo on gospodar na Boštjanovini, sicer nimamo nikogar, ki bi bil tega zmožen. A prej mora v kako šolo. Kmetje bi morali biti vsi bolj izobraženi, to bore malo strokovnega znanja ni nič. Življenje jim brez izobrazbe premalo nudi. Ali bi mi svetovali?” “Z veseljem! Da bi n&pravil maturo in študiral, na to ne mislite, kajne?” “Ne!” “Torej naj dovrši nekaj razredov realne gimnazije, dokler ne bo enoletni dobro volj ec. Tako sicer ne bo dokončal nobenih študij, a za svoj namen bo dovolj izobražen.” “Kako naj bi se to pametno začelo?” Dejal je: “Tone je za začetek i dovolj star. V vsem je dobro podkovan, le jezikov ne zna. Dajte mi fanta vsak dan za dve uri in poskrbel bom, da mu pri- V prvi razred. Veselilo me bo poučevati to bistro glavico.” Ona ni ničesar odvrnila, le hvaležno se je ozrla nanj. On je trčil z njo in radostno dejal: “Pijva na dobro prihodnost najinega ljubega fantiča!” Ko je izrekel “najinega ljubega fantiča”, je Mina prebledela. Kakor val nepopisne sreče ji je planila vsa kri k srcu. Podzavestno in vendar mogočno je občutila, kako se je nekje v dalji zablestela ko zlata jutranja zarja sreča žene in matere. Zdelo se ji je, da se je odprlo nebo in da je za tem nebom življenje nepopisnega veselja. “Najinega ljubega fantiča!” “Hočete?” je vprašal učitelj. “Da!” Zdelo se ji je, kakor da se je s to besedico zaročila ali poročila z njim. Tedaj je prišla mati. Ko je zaslišala, da pojde tudi Tone z doma in ne samo Bernard, je zaječala ko očak Jakob v stari bodnje leto ne bo treba vstopiti zavezi: “Vsi moji otroci so me zapustili, popolnoma sama ostanem.” Mina jo je nežno objela in dejala: “Tako se godi vsem materam! In dosti sreče je že bilo, da ste smeli postati žena in mati.” Ko je odhajal Novak domov, je videl, kako je Tone postajal na cesti. Fant jo je hotel brž popihati, a učitelj ga je poklical k sebi. “Zakaj pa ne greš domov, Tone? Sestra in mati te čakata!” “Saj bi šel rad domov,” je odvrnil pobito fant, “ker sem hudo lačen. A bojim se Mine. Bil sem namreč na shodu in doma ne bo ničesar za smeh.” “Kaj si pa napravil na shodu?” “Oh, nič takega! Le krčmarja sem malo udaril, pa mu je precej nos zakrvavel in vsega shoda je bilo konec.” “Pojdi še malo z menoj, Tone, in mi pripoveduj, kako je bilo!” (Dalje prihodnjič) se je. V žepu je imela pet tisoč j srca si želim, da bi mogel kdaj dinarjev. j kaj velikega storiti za vas, Mi- Ti so bili za Lojzeta! Cez dva J na.” dni je s pol funta masla podkupila pismonošo, da je poslal teh pet tisočakov Lojzetu v Hamburg. V senčnici je Mina natočila dvoje kozarcev in dejala: “Na vaše zdravje — gospod Novak! Do spomenice ni prišlo.” “Ah!” Zagorelo lice je zažarelo. “Ah — kaj se je občina vendarle izrekla zame?” “To ne, gospod Novak, žal — da ne!” Na kratko je poročala o vsem, se svojega govora komaj dotek-nila, a z ljubeznijo omenila govor učenika in povedala, da je prišlo do smešnega izida le zato, ker je Tone spet eno zagodel. “Nb,” je odvrnil, “to pač ni bila zmaga, ki bi bila izšla iz prepričanja navzočih. Tone je pa le navzlic vsemu in marsičemu imeniten tič. Le zakaj je udaril krčmarja?” “Ker je bil krčmar zelo nosat.” Rajši bi bila umrla, ko pove- j dala, zakaj je Tone krčmarja | napadel. “Krčmar bo še enkrat sklical shod.” “Ne! Bilo bi brez pomena. To ji je bilo zoprno, čemu izgubljati toliko besedi. Saj ni niti slutil, kako rada je vse storila zanj! Prvikrat v življenju je bila potrebna človeka, ki bi ga malo popestovala in božkala, kateremu bi mogla dati vse najboljše, kar premore, ne da bi se bilo treba izpraševati zakaj. Pa je bil tako plah, tako tuj, da jo je bolelo. Slednjič je dejala: “Če že na vsak način hočete no- POSEBNA VRSTA — Slika kaže Piper Cheyennne potniško letalo, ki je sposobno siti 9,000 funtov bremena in 6 potnikov z brzino 321 milj na uro v višini 11,000 čevljev. Na zunanji strani je zarisana sestava in ureditev letala, kar naj bi takoj pokazalo njegovo vrednost in uporabnost za posamezna podjetja in družbe. ROSE KENNEDY JE BILA VEZ VSE DRUŽINE Rose Fitzgerald Kennedy, mati predsednika J. F. Kennedyja in senatorjev Roberta ter Edwarda, je bila rojena 22. julija 1890 v Bostonu, kjer je bil njen oče župan. V študentovskih letih se je seznanila z Josephom P. Kennedy jem na nekih počitnicah v državi Maine ter se 9 let kasneje z njim poročila (1914). Joseph P. Kennedy je bil tedaj s 25 leti najm lajši bančni predsednik v ZDA in že na poti k velikemu premoženju, ki mu ga je uspelo ustvariti v na slednjih letih. Od 9 otrok je najstarejši Joseph Jr. padel v drugi svetovni vojni, John F. je bil kot predsednik ZDA umorjen, prav tako Robert F. kot zvezni senator, njena starejša hčerka Rosemary pa je duševno bolna. Rose Kennedy je ostala močna žena in trdna vez med vsemi člani družine. Rada bi vam nekaj povedala. Še enkrat vas pridejo nadzorovat. Prošli četrtek sem bila na Vladi.” “Vi ste ...” “Seveda. Pred leti je neki vladni in okrajni svetnik prebil s svojo nečakinjo počitnice pri nas. A odkar jaz vodim gospodinjstvo, nočem nobenih počitniških gostov. S svojim postajanjem in svojimi zahtevami ne spadajo v naj večjem delu na deželo. Ko je vladni svetnik spet pisal glede počitnic, sem mu stanovanje odklonila. V četrtek pa sem bila pri njem in mu dejala, naj le pride spet s svojo nečakinjo k nam. Pa sem mu tudi mimogrede povedala o CHICAGO, ILL. Na tej sliki je zbrana vsa rodbina Josepha in Rose Kennedy dni po izvolitvi Johna F. Kennedyja za predsednika ZDA. nekaj HELP WANTED MACHINISTS Want Opportunity Responsibility Knowledge New operation needs machinist with good mechanical background. Will train in some phases. Start at the beginning and progress. Work with a leader. Make application to: Consolidated Cork Bldg. NATIONAL CAN CORP. Rt. 287 South Randolphville Road Piscataway, N.J. or call: T. Hyland at 201-752-4062 (130) Z.enini in neveste! f Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-U628 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn°> da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk0-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 431-2088 531-6300 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 531-1235 15301 Waterloo Road Rose Kennedy v trenutku zadovoljstva. NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI stv® ah Na tej sliki jo vidimo s sinom Edwardom šest mesecev po umoru sina Roberta F. v Los Angelesu leta 1968. Kljub umoru dveh bratov še vedno računajo nekateri, da bo sen. Edward M. Kennedy kandidiral za predsednika ZDA. Rose F. Kennedy s svojima hčerkama Kathleen (na levi) in Rosemary v Londonu leta 1938, ko kot hčerki poslanika ZDA z materjo čakata na predstavitev kralju in kraljici Velike Britanije v Buckinghamski palači. I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOT* I! < i i: <> <► «* D < ► D < ► | * J ► J I | j J * 1 ► ; * ; | j I j» < l i! U ; > ; > I * j! j» I k j | <> jk