primorske
novice
KOPER, 8. novembra 1983
VSEBINA
Občina Koper
-	ODLOK o določitvi imen u!ic v naselju Pridvor
-	SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v S!ovenija!esu 'Stil. tovarni pohištva v Kopru
-	SKLEP o spremembi sk!epa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper, v Samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper, v Samoupravni komunalni interesni skupnosti Koper, ter v delovnih skupnostih strokovnih s!užh samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti Koper
Občinska stmpnost sodatnega varstva Piran
-4 STATUT občinske skupnosti socialnega varstva Piran
Občina Sežana
-	ODLOK o spremembah odloka o cenah za geodetske storitve Geodetske uprave
Samoupravna komunaina — cestna interesna skupnost občine Piran
-	SKLEP o novih cenah za luške storitve v luki Piran in Portorož
OBČtNA KOPER
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS. št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb ( Uradni list SRS, št. 11/80) in 238. člena statuta občine Koper je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1983 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI IMEN ULIC V NASELJU PRIDVOR
1.	člen
V	naselju Pridvor se odpravi dosedanji sistem hišne numeracijc in sc uvede ulični sistem.
2.	člen
V	naselju Pridvor se posameznim cestam in potem ter skupinam str-' njenih hiš določijo naslednja imena:
1.	CESTA SVOBODE je glavna cesta, ki poteka od meje KS Pobegi Cezarji do skupine strnjenih hiš Dvori:
2.	FARANCAN je skupina strnjenih hiš ob meji s KS Pobegi Cezarji z desnim odcepom s Ceste Svobode proti jugu:
3.	CESTA IV. ARMADE se odcepi od Ceste Svobode na sever in sega do meje s KS Dekani:
4.	CESTA PREKOMORSKIH BRIGAD se odcepi s Ceste Svobode na jugozahod in sega do meje s KS Vanganel:
$. CEREJ je skupina strnjenih hiš ob zahodni meji KS Pridvor tn se razprostira južno in severno ob Cesti Prekomorskih brigad,
6.	TOMAŽIČI je skupina strnjenih hiš, ki meji na zahodu na Cesto Prekomorskih brigad, na severu ga obdaja Vrtna pot na jugu pa Raz
glednapot:	....	^
7.	RAVNE je cesta, ki se levo odcepi od Ceste Prekomorskih bngad
in sega do Ceste Aleksandra Novaka;
8.	VRTNA POT se odcepi proti jugu od Ceste Ravne tn se konca
kot slepa ulica;
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 24
9 MARAŠKOVEC je ulica, ki se severno-vzhodno odcepi od Ceste Ravne proti Cesti Svobode;
10. RAZGLEDNA POT se odcepi od Ceste Ravne, teče proti zahodu in se priključi na Cesto Aleksandra Novaka na jugu;
! 1. CESTA ALEKSANDRA NOVAKA poteka od Ceste Prekomorskih brigad do skupine strnjenih hiš Gregoriči;
12.	CESTA TALCEV se odcepi od Ceste Svobode proti severozahodu do skupine strnjenih hiš Pečki;
13.	PEČKI je skupina strnjenih hiš v podaljšku Ceste Talcev na severni meji KS Pridvor s KS Dekani;
14 GREGORIČI je skupina strnjenih hiš južno od Ceste Svobode, ki na vzhodu meji na Cesto Brdič in na jugozahodu na Cesto Aleksandra Novaka;
15.	BRDlC je cesta, od skupine strnjenih hiš Gregoriči na zahodu do Ceste Svobode na vzhodu;
16.	TURKI je skupina strnjenih hiš južno od Ceste Svobode;
17.	FIKONI je skupina strnjenih hiš južno od Ceste Svobode;
18.	CESTA LAZARJA KAVREClCA se odcepi od Ceste Svobode proti severovzhodu in sega do skupine strnjenih hiš Kortina;
19 ŠUŠTETI je skupina strnjenih hiš jugozahodno od Ceste Lazarja Kavrečiča;
20.	KORTINA je skupina strnjenih hiš v podaljšku Ceste Lazarja
Kavrečiča:
21.	CESTA LJUDSKE OBLASTI se odcepi od Ceste Svobode proti jugozahodu in poteka ob meji v KS Marezige;
22.	KA VALICI je skupina strnjenih hiš ob južni meji med KS Prid-vor in KS Marezige;
23.	CESTA XIV DIVIZIJE se odcepi od Ceste Svobode proti jugozahodu in poteka do križišča s Cesto Ljudske oblasti in odcepa za Kavaliče;
24 BUŽARJI je skupina strnjenih hiš na pobočju na južni strani KS Pridvor med Cesto Ljudske oblasti na zahodu in Cesto XIV. Divizije na jugovzhodu;
25.	ŠKOFARJI je prva skupina strnjenih hiš desno od Ceste Ljudske oblasti;
26.	DVOR! jc skupina strnjenih hiš v podaljšku Ceste Svobode;
27.	CESTA NA POTOK poteka od skupine strnjenih hiš Turki do naselja Potok.
3.	člen
l a odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 025-2/8!	Predsednik
Koper. 26. oktobra 1983	BRUNO KORELIČ, l.r.
Na podlagi 617,618.622,628. in 631. člena zakona o združenem delu ( Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper, jc skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1983 sprejela
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V SLOVENIJALESU - *STIL. TOVARNI POHIŠTVA KOPER
1.
Skupščina občine Koper ugotavlja:
1 da so v Slovenijalesu - 'STIL. tovarni pohištva Koper huje oškodovani družbeni interesi po 6. točki 620. člena zakona o združe-
334
URADNE OBJAVE
8. novembra 1983 — Št. 24
nem detu. ker je v prvi po!ovici teta 1983 potekato postovanje v nasprotju s predpisi, saj je v detovni organizaciji nepravdno ugotovtjen cetotni prihodek za ugotavtjanje pozitivne tečajne raztike, nepravdno je povečan postovni sktad, izkazani so večji materiatni stroški od resničnih, nepravitno so obremenjeni stroški prodanih proizvodov in z zamudo so bite ptačane obveznosti do upnikov;
2.	da so v tej detovni organizaciji nastate bistvene motnje v samoupravnih odnosih po !., 6., in 9. točki 619. čtena zakona o združenem detu:
—	ker detovna organizacija nima dogovorjenih osnov in meri! za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in ker te niso uskta jene z družbenimi dogovori in usmeritvami s tega področja,
—	ker ni zagotovtjeno pravočasno, resnično in popotno obveščanje dctavcev o vprašanjih in odnosih, ki so potrebni za uredničevanje njihovih samoupravnih pravic gtede na to, da je bita po periodičnem obračunu za prvo pottetje 1983. teta nepravitno prikazana izguba v višini ! 5,078.009, ! 5 din, ki v resnici znaša 4,870,763.05 din.
—	ker individualni postovodni organ detovne organizacije ni v redu opravtja! zadev iz svojega detovnega področja.
—	ker ni poskrbe! za izbotjšanje organizacije in usktaditev detov-negu procesa, da ni bit v cetoti reatiziran sanacijski program, sprejet po poprejšnji obravnavi na detavskem svetu dne !6. juti ja !98t, to je izbotjšanje disciptine, ukstaditev samoupravnega akta. ki ureja nagrajevanje po detu ? metodotogi jo in anatitično oceno, uvedba dvoizmenskega deta ter da ni poskrbet za pravitno izdetavo periodičnega obračuna za ! t. trimesečje 1983. teta in za pravočasno plačevanje obveznosti po zakonu o zavarovanju ptači! ter je s tem huje prizadeta družbena tastnina.
S tem so v Stovenijatesu - »ST! L« tovarni pohištva Koper hudo kršene dotočbe 6t9. in 620. čtena zakona o združenem detu, zato se v Stovenijatesu - »ST!L« tovarni pohištva Koper uvedejo nastednji ukrepi družbenega varstva:
—	odstavitev individualnega postovodnega Jrgana,
—	odstavitev detavca s posebnimi poobtastiti in odgovornostmi.
—	začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic,
—	imenovanje začasnega organa.
' ' .	' i -	\!fi
Santin Barut se odstavi kot vršitec doožnosti individuatnega postovodnega organa Stovenijates - »ST! L* tovarne pohištva Koper.
3.
Dušan Primožič se odstavi kot vodja gospodarsko-računskega sektorja.
Omeji se uresničevanje samoupravnih pravic detavcev gtede odtoča-nja pri sktepanju in prenehanju detovnih razmerij, razporejanju detavcev in v disciptinskih zadevah na !. stopnji.
5'
Začasni organ se imenuje kot kotegijski začasni organ v nastednji sestavi:
—	za predsednika: BROZ!NA Zdravko, dipt. oec. iz Ankarana, Vtahovičeva 50,
—	za čtana: NOVAK Martin, dip! inž., iz Kopra, Cesta na Markovec 2/a,
PUCER Anget, ekonomist, iz Kopra. Cesta na Markovec 2.
6. , .
Začasni organ prevzame vse pravice in dotžnosti individuatnega postovodnega organa, ki izhaja iz ustave, zakonov in samoupravnih sptošnih aktov, pravice odtočanja o sktepanju in prenehanju detovnih razmerij razporejanju detavcev in v disciptinskih zadevah na !. stopnji ter poskrbi za opravtjanjc de! in natog tehničnega vodje, vodje gospodarsko-računskega sektorja in vodje sptošnega sektorja.
Obenem je začasni organ dotžan še:
—	takoj preučiti in predtagati ustrezne ukrepe za uspešno ekonomsko sanacijo postovanja DO ST!L Koper,
—	predtagati uvedbo ustreznih postopkov za usktaditev samoupravnih sptošnih aktov z zakonom o združenem detu in družbenimi dogovori,,
—	uvesti disciptinske postopke proti vsem, ki so odgovorni za na-stato stanje v detovni organizaciji,
-	tekoče poročati izvršnemu svetu o izvajanju ukrepov družbenega varstva, občinski skupščini pa vsake tri mesece,
-	poskrbeti za razpis nato in opravi! individuatnega postovodnega organa v zakonskem roku ter za razpis natog in opravit tehničnega vodje, vodje gospodarsko-računskega sektorja in vodje sptošnega sektorja sktadno s samoupravnimi sptošnimi akti detovne organizacije.
\ t !-TOd'. '!	! !: :
' - ,	' 7'
Predsedniku in čtanoma kotegijskega začasnega organa se dotočijo nadomestita osebnih dohodkov v višini kot so jih prejemati pred imenovanjem za te funkcije ter jih še nadatje prejemajo za ves čas oprav-tjanja funkcij po osnovah in meritih za detitev sredstev za osebne dohodke organizacij združenega deta, iz katerih prihajajo. Te organizacije jim tudi izptačujejo nadomestita osebnih dohodkov: detovna organizacija ST!L Koper pa jim je dotžna izp!ačana sredstva povrniti.
8.
Začasni ukrepi družbenega varstva trajajo najdtje eno teto.
9.
Za čas trajanja začasnih ukrepov preneha z de torn disciptinska komi-sija.	jo.
imenovanje začasnega organa in njegova poobtastita se vpišejo v sodni register.	^ ^
Ta sktep začne vetjati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 023-15/83	Predsednik
Koper, 26. oktobra !983	BRUNO KORELIČ. !.r.
Na podtagi 6!7., 622., 627., 628. in 631. čtena zakona ozdruženem detu (Uradni tist SFRJ, št. 53/76), 9. in 10. čtenazakonaosprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene tastnine (Uradni tist SRS. št 32/MO), 87. in 89. čtena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave deta (Uradni tist SRS. št. 17/79) in 238. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopohtičnega zbora dne 26. oktobra 1983 sprejeta
r ! : ' /
SKLEP
O SPREMEMB! SKLEPA O ZAČASN!H UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V SAMOUPRAVNI STANOVANJSK! SKUPNOST! OBČINE KOPER. V SAMOUPRAVN! !NTERESN! SKUPNOST! ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIM ZEMLJIČEM OBČINE KOPER, V SAMOUPRAVN! KOMUNALN! !N-! ERESN! SKUPNOST! KOPER TER V DELOVN! SKUPNOST! STROKOVN!H SLUŽB SAMOUPRAVN!H !NTERESN!H SKUPNOSHH GOSPODARSK!H DEJAVNOST! KOPER
!.
! retji odstavek 6. točke sktepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper, v Samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemtjiščem občine Koper, v Samoupravni komunatni interesni skupnosti Koper ter v Detovni skupnosti strokovnih stužbsamoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti Koper (Uradne objave, št. 5/83 in 17/83) se spremeni, tako da se gtasi:
»Za začasnega vodjo sptošno-pravnega odtoka se imenuje Mi!an !vančič s Ptavij 35.
Začasni vodja sptošno-pravnega oddetka prevzame vse pravice in dotžnosti odstavtjenega vodje sptošno-pravnega oddetka sktadno s samoupravnimi sptošnimi akti detovne skupnosti do imenovanja vodje po razpisu «
Ta sktep začne vetjati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 023-3/83	j'i. ^	Predsednik
Koper. 26. oktobra !983	BRUNO KORELIČ, t.r.
8. novembra 1983 — št. 24
URADNE OBJAVE
335
OBČtNA SEŽANA
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št 23/76) in na podlagi 155. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78,30/79 in 9/82) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. oktobra 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O CENAH ZA GEODETSKE STORITVE GEODETSKE UPRAVE
1.	člen
3.	člen odloka o cenah za geodetske storitve geodetske uprave (Uradne objave, št. 23/8!) se spremeni tako, da se glasi:
"Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odloka znašajo:
-	terensko delo geodetskega strokovnjaka, ura — 360 din
-	pisarniško delo geodetskega strokovnjaka - 310 din
-	delo katastrskega referenta in risarja 210 din
-	delo kopiranta in pomožnega delavca — 190 din
Stroški potrošnega materiala ter prevoza se zaračunavajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi.*
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 38-7/81-1.	Predsednik
Sežana, 14. oktobra 1983	! 1HOM1R KOVAČIČ, l.r
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA PIRAN
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Piran ( Uradne objave št 18/83) in v zvezi z 10. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS. št. 80/80) je skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Piran na svoji seji dne 28. decembra 1981 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA PIRAN
. '	.	--	.... \ i - .*	!'*.:/ ! ' *	:	<
). SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega varstva Piran (v nadaljnjem besedilu: Skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili Občinska skupnost socialnega skrbstva Piran, Občinska skupnost otroškega varstva Piran. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji -enota v Piranu, Občinska skupnost za zaposlovanje Piran in Samoupravna stanovanjska skupnost Piran (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Piran.
2.	člen
Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena zato, da bi delavci, drugi delovni ljudje in občani občine Piran v njej oblikovali, usklajevali in spremljali uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajevali programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajevali in oblikovali osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljali enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Piran.
3.	člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja enotne politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo pokojninskega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zapos osanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, S upnostjo po kojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, S upnostjo
starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
4.	člen
Skupnost socialnega varstva deluje v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi in s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
5.	člen
Skupnost socialnega varstva je pravna oseba.
Ime skupnosti socialnega varstva je: "Občinska skupnost socialnega varstva Piran*.
Sedež skupnosti je v Piranu, Kidričevo nabrežje 2.
Skupnost socialnega varstva ima pečat okrogle oblike z besedilom: "Občinska skupnost socialnega varstva Hiran*. Besedilo je napisano v slovenskem in italijanskem jeziku.
H. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
6.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Piran.
V	skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
-	skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne:
-	programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic,
-	načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb:
-	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč:
-	minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev,
-	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov:
-	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom
-	osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine:
-	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti;
-	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči ža čas brezposelnosti:
-	merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev:
-	osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetov za starostno zavarovanje:
-	socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice:
-	naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanje posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti:
-	izhodišča za vodenje evidence o socialnih dajatvah in prejemnikih socialnih dajatev za spremljanje učinkov sprejetih osnov in meril za uveljavljanje socialnih pravic, upoštevaje pri tem socialne razmere posameznika in njegove družine ter družbeni pomen socialnih dajatev pri razvoju sistema celovitega socialnega varstva.
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo s posameznih področij zlasti:
1. Na področju socialnega skrbstva:
-	programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov:
-	kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode:
-	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje:
-	osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom:
-	programi razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroškov teh storitev;
-	osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine:
-	načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju;
336
URADNE OBJAVE
8. novembra 1983 — št. 24
—	naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravijanja posledic alkoholizma ter drugih zasvojenosti;
—	osnove in merila za nudenje postpenalne pomoči občanom po prestani zaporni kazni, zapornikom in pogojno obsojenim osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor.
2.	Na področju družbenega varstva otrok:
—	programe družbenega varstva teže prizadetih otrok in mladine;
—	kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije;
—	osnove in merila za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic;
—	nadomestila osebnih dohodkov materi ali cčetu v času porodniškega dopusta;
—	predlog o udeležbi staršev pri pokrivanju stroškov ekonomske in dogovorjene cene vzgojnovarstvenih storitev.
3.	Na področju zaposlovanja:
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb;
—	minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev,
—	osnove in merila za uveljavitev denarnih pomoči osebam v času brezposelnosti, višina pomoči ter drugi socialno-varstveni ukrepi.
4.	Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	osnove in merila za odmero varstvenega dodatka;
—	kriterije za določanje višine dodatka za pomoč in postrežbo;
—	ukrepe, ki zadevajo usposabljanje in zaposlovanje delovnih in validov.
5.	Na področju starostnega zavarovanja kmetov:
—	izhodišča za določitev dajatev v starostnem zavarovanju kmetov
—	pogoje in kriterije za določitev socialne ogroženosti kmetov borcev NOV;
—	osnove in merila za odpis prispevkov kmetov za starostno zavarovanje.
6.	Na področju stanovanjskega gospodarstva:
—	merila za delno nadomeščanje stanovanjskih najemnin;
—	minimalne standarde stanovanj namenjenih invalidom, borcem starejšim občanom, za delo nesposobnim občanom, družinam z večjim številom otrok in mladim družinam, ki s svojimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja;
—	osnove in merila za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnih sredstev.
S.	člen
Ko se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski izboraževalni skupnosti dogovorijo o osnovah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v podaljšanem bivanju v osnovni šoli ali celodnevni osnovni šoli, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
9.	člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovorijo o osnovah za nadomestilo osebnih dohodkov v času bolezni in o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev ter vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne.
V	skupnosti socialnega varstva usklajujejo tudi programe in naloge s področja socialne varnosti borcev, ki jih uresničujejo občinska zdravstvena skupnost, občinska skupnost socialnega skrbstva, samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije — enota v občini Piran.
Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom — borcem NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov -borcev NOV.
. 11. člen
Skupnost socialnega varstva na podlagi usklajenih mnenj in programov Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enota v Piranu in občinske zdravstvene skupnosti
—	sprejema programe ustanavljanja in razvoja zavodov za usposabljanje invalidnih oseb in daje soglasje za ustanovitev teh zavodov:
—	usklajuj programe ustanavljanja in razvoja invalidskih delavnic;
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter za druge organizacije združenega dela in zasebne delodajalce, ki zaposlujejo invalidne osebe;
—	določa merila za ugotavljanje gmotnega stanja invalidnih oseh oziroma njihovih družinskih članov, ko gre za uveljavljanje pravic iz zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb.
!!! POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA SOCIALNO-VARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOST! SOCIALNEGA VARSTVA
Postopek planiranja
12.	člen
Postopek priprave samoupravnega sporazuma o usklajevanju socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana (v nadaljnjem besedilu: priprava sporazuma) se začne na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialno-varstvene elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti).
13.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti v skladu s svojimi sklepi predlagajo način in roke za pripravo sporazuma v skupnosti socialnega varstva.
14.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov ustanoviteljic in drugih skupnosti s sklepom določi način in rok za pripravo ter skupni organ, ki bo pripravi! sporazum.
15.	člen
V skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo:
-	katere analize in drugo analitično-dokumcntacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne prediogc za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd.) ter kakšno enotno metodologijo naj bi pri tem uporabili:
-	katere strokovne podlage naj bi zavoljo kar najbolj smotrnega postopka pripravili skupno \ skupnosti socialnega varstva.
Ib. člen
Skupni organ spremlja oblikovanje skupnih strokovnih podlag in ocenjuje njthovo ustreznost
17. člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti na podlagi skupnih strokovnih podlag oblikujejo socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana.
IS. člen
Skupni organ pripravi samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti, upoštevaje pri tem družbeno-ekonomske možnosti, uskladijo socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
-	obseg socialno-varstvenih pravic.
-	pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic.
programe socialno-varstvenih pravic, za katere delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti.
-	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
19.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva sprejme samoupravni sporazum iz prejšnjega člena tega statuta, ga predloži v sprejem skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti.
g novembra 1983 — Št. 24
URADNE OBJAVE
337
20.	čien
Skupni organ spremija pripravo samoupravnih sporazumov o teme-)jih pianov ustanoviteijic in drugih skupnosti ter ugotavlja njihovo skiadnost s samoupravnim sporazumom iz !8. etena tega statuta.
Če skupni organ ugotovi, da samoupravni sporazum o temeijih piana posamezne ustanoviteijice aii druge skupnosti ni skiaden s samoupravnim sporazumom iz i S. čiena tega statuta, prediaga skupščini skupnosti sociainega varstva, naj izpeije uskiajevaini postopek
obiiko mnenja oziroma priporočila, pošije skupnost sociainega varstva v obravnavo ustanoviteijicam.
Če na tak prediog ne dajo soglasja vse ustanoviteijice, sc smiseino uporabijajo doiočbe 25., 26. in 27. čiena tega statuta.
!V. SKUP$CiNA SKUPNOST! SOCIALNEGA VARSTVA !N SKUPN! ORGAN!
Postopek usklajevanja sociaino-varstvenih eiementov
21.	čien
Ko ustanoviteijice uskiajujejo v skupnosti sociainega varstva programe deia na posameznih področjih sociainega varstva, sociaino-varstvene eiemente za samoupravne sporazume o temcijih pianov, osnove in meriia za posamezne sociaino-varstvene pravice in druge socialnovarstvene korektive, se postopek praviioma začne na prediog skupnosti, ki ima te sociaino-varstvene eiemente v svojem programu deia.
22.	čien
Skupnost iz prejšnjega čiena tega statuta mora postati prediog za zu-> četek postopka uskiajevanja sociaino-varstvenih eiementov v skupnosti sociainega varstva najmanj 6(i dni pred sprejemanjem odiočitev v svoji skupščini.	/
Če skupnost iz prejšnjega čiena ne da pravočasno pobude za postopek uskiajevanja v skupnosti sociainega varstva, iahko postopek začne skupnost sociainega varstva.
Skupnost sociainega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteijice o roku in načinu obravnave predioga v organih skupnosti in o skiicu skupščine skupnosti sociainega varstva, ki bo prediog obravnavata.
23.	čien
Prediog o uskiajevainem postopku obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti sociainega varstva, ki ga ocenijo, ugotovijo njegovo skiadnost z drugimi obiikatpi sociainega varstva, po potrebi prediagajo spremembe in dopoinitve predioga ter dotočijo rok. v katerem se moraj o ustanoviteijice izreči o prediogu.
Ustanoviteijice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega čiena obravnavati prediog uskiaditve sociaino-varstvenih eiementov in o njem sprejeti staiišče.
24.	čien
Skupščina skupnosti sociainega varstva obravnava staiišča ustanovi-tcijic na seji in po obravnavi ugotovi če ustanoviteijice sogiašajo s pred-iogom.
Šteje sc. da je prediogoskiajen, če so sogiasje daie vse ustanoviteijice.
25.	čien
Deiegati ustanoviteijic, ki s prediogom ne sogiašajo. obraziožijo svoje staiišče, iahko pa zahtevajo tudi dopoiniine obraziožitve.
Če navkijub dopoiniinim obraziožitvam deiegati ne morejo dati so-giasja k prediogu skupščine skupnosti sociainega varstva umakne prediog z dnevnega reda.
26.	čien
Ustanoviteijice so doižne o prediogu ponovno razpravijati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina skupnosti sociainega varstva ponovno sestane in ugotovi, če je biio doseženo sogiasje.
27.	čien
Če tudi po ponovni obravnavi v skupščini skupnost, sociainega varstva ni prišio do sogiasja, skupščina obvesti ustanoviteijice, da stahsc nt mogoče uskiaditi.
Če bi biio zavoijo neuskiajenosti staiišč bistveno ogroženo uresmee-vanje sociaino-varstvenih deiov programov, skupnost soctainega varstva prediaga Skupščini občine Piran, naj začasno uredi to vprašanje
28.	čien
Ko skupščina skupnosti sociainega varstva uskiajuje zadeve, ki so \ pristojnosti druge skupnosti, se postopek začne na prediog druge s up
nosti aii na pobudo skupnosti sociainega varstva.	.
Skupnost sociainega varstva iahko pred obravnavo za eve zap pristojne skupnosti za potrebne podatke. O prediogu nato razprav jaj pristojni organi skupnosti sociainega varstva. Prediog ure ttve.
Poobiastiia in odgovornosti skupščine
29. čien
Skupnost sociainega varstva uprav!ja skupščina. Skupščina ima na-siednja poobiastiia in odgovornosti;
-	uskiajuje sociaino-varstvene programe posameznih področij sociainega varstva in spremija njihovo uresničevanje;
-	obravnava probiematiko posameznih področjih sociainega varstva:
uskiajuje programe razvoja posameznih področjih sociainega varstva za območje občine Piran;
-	doioča skupne prednostne naioge sociainega varstva in spremija dinamiko njihovega uresničevanja:
-	spremija skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih sociainega varstva.
-	sprejema statut in druge samoupravne spiošne akte skupnosti sociainega varstva;
-	skiepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
-	sprejema skiepe in akte v zvezi s svojim deiom na področju !jud-ske obrambe in družbene samozaščite:
sprejema načrt deia skupnosti sociainega varstva.
-	obravnava in skiepa o finančnem poslovanju skupnosti sociainega varstva in upravija s sredstv^ združenimi za njeno dejavnost;
-	voii in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in čianc skupnih organov in odborov skupnosti sociainega varstva.
-	oprav! ja druge naioge. doiočenc z zakonom, družbenimi dogovori. samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in z drugimi samoupravnimi spiošnimi akti Skupnosti sociainega varstva:
-	vo!i deiegate za skupščino skupnosti sociainega varstva Sioveni-
je
3ti. čien
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Piran odioča o poiitiki sociainega varstva in o razvoju posameznih področij sociainega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja sociainega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Piran.
3!. čien
Ko skupščina odioča enakopravno z zbori skupščine Piran se za njeno deio smiseino uporabijajo določbe poslovnika skupščine občine Piran.
Sestava skupščine
32.	čien
Skupščino sestavljajo deiegati. ki jih deiegirajo skupščine ustanoviteijic iz vrst uporabnikov in izvajalcev
Način deiegiranja delegatov v skuščino in v skupne organe ter način njihovega odpoklica doiočijo ustanoviteijice v svojih samoupravnih spiošnih aktih.
33.	čien
Skuščino sestavija 30 delegatov.
Ko skupščina obravnava posamezna vprašanja iz sociaino-varstvenih programov druge skupnosti, sodeiuje deiegat te skupnosti pri deiu skupščine.
Pravice, obveznosti in odgovornosti deiegatov v skupščini
34.	čien
Deiegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih doioča jo ustava, zakon o voiitvah in deiegiran ju v skupščine, ta statut in posiovnih skupnosti sociainega varstva, ziasti pa:
-	da se udeiežujejo sej skupščine in da na sejah izražajo staiišča skupščin ustanoviteijic. ki so jih deiegiraie,
-	da prediagajo. obiikujejo in sprejemajo staiišča in skiepe skupščine.
338
URADNE OBJAVE
8. novembra 1983 — §t. 24
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev. drugih delovnih ljudi in občanov.
—	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in skupnih organov.
—	da skrbijoobveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega v ar-stva o delu skupščine in skupnih organov .
35.	člen
Delegati sov mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti. ki so jih delegirale
-i-	'
Predsednik skupščine
36 člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dve leti. pri čemer ju lahko izvoli za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
37. člen
Predsednik skupščine;
—	predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva;
—	sklicuje in vodi seje skupščine	t
—	odgovarja za zakonitost dela skupnosti;
—	skbi. da skupščina dela v skladu s poslovnikom.
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine.
—	podpisuje sklepe in akte. ki jih sprejema skupščina in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina
3M. člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupščine Skupnosti socialnega varstva.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
39 člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko leta ne more opravljati svoje dolžnosti.
—	pomaga predsedniku skupščine pri oprav ljanju njegovih nalog in
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oz. skupščina
Postopek sklicevanja sej	*
v.
4(1. člen
Skupščina dela in alloca na sejah
4 ! člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na svojo pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge občinske skupnosti.
Zaradi enotnega uresničevanja socialno-varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih v prašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, kar velja zlasti za pripravo in usklajevanje izhodišč za socialno-v arstvcnc dele programov ustanov iteljic ter drugih skupmtsti. za določanje prednostnih nalog, pa tudi za druge naloge.
42.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine
Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektiv nih razlogov skliče v krajšem roku. mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
43.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejet, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic, sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov oz. ob izvolitvah ali imenovanjih
Ko skupščina usklajuje programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov. osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in druge socialno-varstvene korektive, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
44.	člen
(e ni bi! sprejet sklep, stališče, priporočilo, mnenje ali samoupravni splošni akt. se na predlog predsednika skupščine zadeva, o kateri se delegati niso mogli sporazumeti, umakne z dnev nega reda skupščine in se začne usklajevalni postopek.
45.	člen
Za usklajevalni postopek se smiselno uporabljajo določbe !!!. poglavja tega statuta
Skupni organi
46.	člen
Za oprav Ijan je skupnih nalog ter za izpolnjevanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic za opravljanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
Predsednika in člane skupnih organov izv oli skupščina za dobo štirih let.
47.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
4M. člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed članov organa.
Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje zadeve:
-	sklicuje in vodi seje skupnega organa;
-	podpisuje sklepe skupnega organa;
-	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupnega organa in skupščine;
-	opravlja druge naloge, za katere sta ga pobolastila skupni organ in skupščini).
49. člen
Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupščine skupnosti socialnega varstva.
5tl. člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
-	koordinacijski odbor za v prašanja socialne varnosti borcev ;
-	odbor za usklajevanje programov socialnega varstva, samoupravno organiziranost, normativno dejavnost in splošne zadeve.
odbor za vprašanja socialne varnosti invalidov
51.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev:
-	razpravlja o vprašanjih socialne varnosti in usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti, ki zagotavljajo socialno varnost borcev;
-	predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev:
-	proučuje socialne probleme borcev, ki nastajajo zlasti zavoljo starosti, bolezni in drugih težjih okoliščin in oblike družbene skrbi za te skupine borcev ;
-	sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji različnih dejavnosti s tem v zvezi;
-	opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice.
Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga dva delegata
skupnosti socialnega v arstv a in po en delegat iz Občinske skupnosti socialnega skrbstva Piran. Samoupravne stanovanjske skupnosti Piran. Občinske zdrav stvene skupnosti Piran. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enote v občini Piran in Občinske odbore za Zvezo združenj borcev NOV Piran.
52.	člen
Odbor za vprašanja socialne varnosti invalidov :
-	spremlja programe usposabljanja in zaposlov anja inv alidov. delo invalidskih delavnic, delav nic za delo pod posebnimi pogoji in zav odov za usposabljanje ter programe dela invalidskih organizacij in društev ;
-	pripravlja predloge za izdajo soglasij o ustanovitvi invalidskih
g, novembra 1983 — Št. 24
URADNE OBJAVE
339
delavnic, delavmcza de!o pod posebnimi pogoji in zavodov za usposab-!janje, ki jih je dolžna izdati Skupnosti sociatnega varstva
-	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide;
-	sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri reševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov;
-	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Odbor ima 9 članov, sestavlja pa ga 5 delegatov ustanoviteljic in po en delegat Občinske izobraževalne skupnosti Piran, Občinske zdravstvene skupnosti Piran. Občinskega odbora RK Piran ter delegat invalidske organizacije.
53.	člen
Odbor za usklajevanje programov socialnega varstva, samoupravno organiziranost, normativno dejavnost in splošne zadeve:
-	spremlja programe Občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov občine Piran in njihovo izvajanje;
-	sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov:
-	pripravlja predloge za usklajevanje programov:
-	pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva:
-	oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in merilih za uveljavljanje socialnih pravic;
-	proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izvedbo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov socialnega varstva:
-	pripravlja tudi samoupravne splošne akte skupnosti socialnega vatstva.
-	spremlja pripravo zakonov s področja socialnega varstva, obravnav druga sistemska vprašanja:
-	obravnava programe dela, vprašanja tekočega poslovanja skupnosti — socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve;
-	problematiko združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva;
-	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Odbor ima 9 članov, sestavljajo pa ga delegati ustanoviteljic.
54: člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnitev določenih nalog ali sklepov.
V. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOST!
SOC!ALNEGA VARSTVA V !ZJEMN!H RAZMERAH
55.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
-	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
-	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Piran, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva;
-	sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, v zvezi z delovanjem socialnega varstva v razmerah
neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
-	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izpolnjevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe s področja dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere.
Odbor ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let, po položaju pa so člani odbora še predsednik skupščine, predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev in predsednik odbora za usklajevanje programov so cialnega varstva, samoupravno organiziranost, normativno dejavnost in splošne zadeve.
Predsednik odbora je predsednik skupščine.
56.	člen
Če bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo organizacijo iti delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno zsi nemotehO delo (er za odstranjevanje posledic takega stanja.
57.	člen
Skupnost socialnega varstva še za usklajeho in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi skupnostmi. družbenimi in družbeno političnimi organizacijami.
58.	člen
Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva potrebna za njeno delo v izjemnih razmerah.
VI. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
59.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani prek ustanoviteljic zagotovijo materialne pogoje za delo skupnosti socialnega varstva.
Ustanoviteljice na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva vsako leto s posebnim samoupravnim sporazumom določijo višino sredstev, potrebnih za njeno delovanje.
VH. STROKOVNA SLUŽBA
60.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in skupnih organov ustanovi skupnost socialnega varstva skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti občine Piran.
Zagotovitev določenih opravi! si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnost jo, organizacijo ali z upravnim organom.	: "
61.	člen
Skupna strokovna služba:
-	neposredno izpolnjuje sklepe in odločitve skupščine in skupnih organov:
-	pripravlja informacije in poročila;
-	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov, mnenj, poročil in stališč skupnosti socialnega varstva;
-	opravlja administrativna in strokovna dela za skupščini in skupne organe:
-	opravlja druge tekoče zadeve za skupnost socialnega varstva.
62.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in skupno strokovno službo ureja poseben samoupravni sporazum.
63.	člen
Delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
64.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, k programu njenega dela. k razvidu de! in nalog ter k imenovanju vodje skupne strokovne službe mora dati soglasje skupščina skupnosti socialnega varstva.
V!!! NADZORSTVO
65.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in skupnih organih.
66.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole:
-	nadzira uresničevanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva:
-	nadzira uporabo sredste\; s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva; .
340
URADNE OBJAVE
8. novembra 1983 — $t. 24
—	nadzira delo skupnih organov;
—	oprav!ja druge zadeve.
67.	č!en
Odbor samoupravne de!avske kontro!e ima pet članov, ki jih izvolijo skupščine ustanoviteljic.
68.	člen
Odbor samoupravne delavske kontroie lahko določi način svojega delovanja s poslovnikom.
IX. JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
69.	člen
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in skupnih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
7(1. člen
Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic o celotnem delu skupnosti o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republiki, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagal in o drugih zadevah, ki so pomembne za delo ustanoviteljic.
71.	člen
Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva poteka:
—	preko delegatov v skupščini;
—	preko * Delegatskega poročevalca Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije*;
—	z gradivi za seje skupnih organov;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov;
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine.
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72.	člen
Ko ho ustanovljena Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije — enota Piran, lahko pristopi k temu statutu in dobi vse pravice. obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo ustanoviteljice.
73.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina.
74.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb tega statuta je pristojna skupščina
75.	člen
Ta statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Piran in je objavljen v Uradnih objavah.
Številka: 02-13/80-83
Piran. 28 decembra 1981	PREDSEDNIK SKUPŠČINE
SKUPNOSTI Slavko Rogelja 1. r.
K temu statutu je dala soglasje Skupščina občine Piran s sklepom 21. oktobra 1983 številka 022-8/83 z dne 27. junija 1983.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNO — CESTNA tNTERESNA SKUPNOST OBČ!NE P!RAN
Na podlagi 38. člena statuta Samoupravne komunalno — cestne interesne skupnosti občine Piran sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva skupščine Samoupravne komunalno — cestne interesne skupnosti občine Piran na sej) dne 18. aprila 1983 sprejela naslednji
SKLEP
Potrdi se predlog novih cen za luške storitve v Luki Piran in Portorož in sicer:
LUKA Piran	din
a)	luške pristojbine:
pristojbina za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov - v jugoslovanski obalni plovbi	potnik	1,00
—	v mednarodni plovbi	potnik	2,00
—	samostojni brodarji, ki opravljajo	prevoz turistov v
obalnem prometu, ne glede na obseg poslovanja plačajo letni pavšal za vsak registrirani	sedež	sedež	80.00
b)	ladijska ležnina za uporabo obalne ali luškega vodnega
prostora v druge namene, razen za vkrcavanje potnikov
ali blaga, plačajo dnevno od vsakega začetega metra
ladijske dolžine:
—	domače ladje m/dan	20.00
—	tuje ladje m/dan	40.00
—	kadar ladja uporablja samo luški vodni prostor plača
ležnino zmanjšano za 20%	*
—	organizacija združenega dela. pravne osebe ali občani, ki uporabljajo luko za svojo poslovno dejavnost, plačajo pristojbino za uporabo luke v višini 2% od doseženega brutto prometa v luki
LUKA PORTOROŽ
a)	pristojbina za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov:	din
—	v jugoslovanski obalni plovbi	potnik	1.00
—	v mednarodni plovbi	potnik	2,00
—	samostojni brodarji, ki opravljajo	prevoz	turistov v
obalnem prometu, ne glede na obseg poslovanja plačajo letni pavšal za vsak registrirani sedež	80.00
b)	ladijska ležnina za uporabo obale in luškega vodnega
prostora v druge namene, razen za vkrcavanje potnikov
ali blaga, plačajo dnevno od vsakega metra ladijske
dolžine:
—	domače ladje	m/dan	20.00
—	tuje ladje	m/dan	40.00
—	kadar ladja uporablja samo luški	vodni	prostor plača
ležnino zmanjšano za 20%
—	organizacije združenega dela. pravne osebe ali občani, ki uporabljajo luko za svojo poslovno dejavnost, plačajo pristojbino za uporabo luke v višini 2% od doseženega brutto prometa v luki.
Št.:20/)-24/82-83 Piran. 18. aprila 1983
Predsednik skupščine 1. r., Vladimir PRELC