Leto LXVI
Poštnine plačane v gotovini
V LJubTJanT, v torelč, dne TI. januarja 1938
Slev. 7 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^ ^^^^^^^^	__^^^^^^ Cek. račun: Ljub-
•tTo 40 - ne- ^^^^^ т ^fe ^ ШШ	§ ШЛ ^ 10.344 za
ce- ^^^^^^ ^^Л ШШШ Ш ЈИВвн^^	ш ^^Ннв^
шш ш^ш шш M w	^HV
inozemstvo »20 Din VflM Ш^К Ј^Ш Ш	^^В
Uredništvo je т JL^ ^^Г WÊ^^ ЈШкшШшфЈ	ЈШш/в^Ф ^^^^^ U prava: Kop.tar-
Kopitarjew «L 6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja veak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Velika razgibanost v Srednji Evropi
Micescu v Pragi — Konferenca v Budimpešti — Izjava polkovnika Becha
Praga, 10. jan. c. Romunski zunanji minister Micescu je dopoldne v spremstvu zunanjega mini-etra Krofte obiskal meetno hišo, kjer je bil elo-vesno eprejet. Položil je venec na grob neznanega vojaka, nato pa eta oba ministra odšla v predsedstvo vlade, kjer je imel Micescu daljši razgovor z dr. Hodžo.
Micescu se je nato ob 11.45 odpeljal na Grad k predsedniku republike, kjer ga je takoj sprejel dr. Beneš. Po razgovoru je dr. Beneš romunskega zunanjega ministra pridržal na kosilu. Kosila eo 6e udeležili še predsednik vlade dr. Hodža, zunanji niinieter dr. Krofta in vojni minister Mahnik.
Z Gradu se je Micescu odpeljal na poetajo in ob 13.45 odpotoval v Belgrad. Na postaji so se od njega poslovili zunanji minister Krofta s številnim uradništvom zunanjega ministrstva, romunski in francoski poslanik ter zastopnik jugoslovanskega poslaništva.
Po Micescovem odhodu je bilo objavljeno uradno poročilo, ki poudarja, da sta oba zunanja ministra proučila mednarodni položaj v zvezi z januarskim zasedanjem Sveta ZN. Oba zunanja ministra sta tudi izmenjala misli o tem, kaj se bo govorilo na prihodnjem zasedanju Sveta Male zveze. Oba ministra sta zelo srečna, da sta ugotovila v vseh vprašanjih popolno soglasnost, ki veže tudi vse države Male zveze do vseh bodočih vprašanj. Tudi razgovori romunskega zunanjega mini-
stra s predsednikom republike in predsednikom vlade so imeli isti cilj in so rodili iste sadove.
Preko Belgrada v Ženevo
Kakor je »Slovenec* že poročal, bo jutri dopoldne dospel v Belgrad novi romunski zunanji minister g. Micescu. G. Micescu bo prispel z jutranjim subotiškim vlakom na zemunsko postajo. Tu bodo odpeli njegov salonski voz ter bo ostal na postaji do 9. ure. Ko bodo sestavili posebno kompozicijo, se bo odpeljal v Belgrad. Na belgraj-ski postaji ga bo pričakoval predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič s svojimi pomočniki in višjimi uradniki ministrstva. S postaje se bo odpeljal v romunsko poslaništvo. Po kratkem odmoru se bo vpisal v dvorsko knjigo, ob 11 pa bo obiskal v zunanjem ministrstvu predsednika vlade dr. Stojadinoviča, s katerim bo imel prvo konferenco Konferenca bo trajala do 1. ure, nato mu bo dr. Stojadinovič priredil kosilo v prostorih zunanjega ministrstva. Popoldne med 5. in 6. uro bo g. Micescu obiskal jugoslovansko-romunski klub, nato pa se bo zopet sestal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Zvečer pa bo na čast novemu romunskemu zunanjemu ministru prirejena slavnostna večerja na romunskem poslaništvu. Po večerji bo g. Micescu s spremstvom s Simplon-eks-presom nadaljeval svoje potovanje v Ženevo.
Micescu pri zunanjem min. Krofti
Praga, 10. jan. TG. Zunanji minister g. dr. Krofta je romunskemu zunanjemu ministru Micescu na čast priredil slavnostno večerjo, ki so se je udeležili vsi člani vlade in šefi diplomatskih odposlanstev. Pri tej priložnosti je imel dr. Krofta velik zunanjepolitični govor, v katerem je med drugim dejal:
„Skupnost MZ ni oslabela"
»Zahvaljujem se vam. da ste smatrali za potrebno, da takoj poudarite trdnost ustanove Male Zveze, v kateri se nahajajo Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija. To je za mene dokaz, da nova romunska vlada hoče nadaljevati politiko globokega zaupanja do svojih zaveznic po načelih
Romunija — Po'jska
Krakov, 10. jan. ЛА. Pat.: Tukajšnji list »Kurier Ilustrovany Codzieni« objavlja izjavo romunskega ministrskega predsednika Goga, ki jo je dal dopisniku tega lista:
»Prepričan sem, da je prijateljstvo med Romunijo iri Poljsko nujnost, ki se je globoko vsadila v srca obeh narodov. To prijateljstvo sloni na najtrdnejši podlagi, to je na zemljepisnem položaju obeh držav. Poljska vojska je sijajno opremljena ker se zaveda stiske, v kateri živimo. Konca teh stisk često ne moremo videti vnaprej. Gotovo je. da je danes močna vojska najboljše jamstvo za bodočnost.«
Zakaj je v Romuniji
prišlo do izpremembe
V nekem intervjuvu je kralj Karel izjavil dopisniku »Daily Heralda« da želi ohraniti prijetne odnose Romunije do Anglije. Na vprašanje dopisnika, če se Romunija s svojo vlado oddaljuje od demokratskega režima ter prehaja v diktaturo, je kralj Karel odgovoril, da so naziranja o pojmu diktature v vsaki državi drugačna. Razmere v Romuniji zahtevajo, da vladar obdrži v svojih rokah usodo države, ker nekatere stvari še niso tako urejene kot bi morale biti. Zaradi tega prevzema kralj vso odgovornost na svoja ramena. Romunski narod mora končno uvideti, da je romunska vlada bila prisiljena v interesu reda in miru ukiniti svobodo tiska. Glede ži dovskega vprašanja pa je dejal, da ukrepi, ki se bodo izvajali proti Židom, zadevajo samo one, ki so prispeli v Romunijo po svetovni vojni iz Rusije in Galiriie. Pravice onih Judov, ki so bili še pred letom 1919 v Romuniji, ostanejo nedotaknjene.
in željah romunskega vladarja, ki je že večkrat naglasil, da so življenjski interesi Romunije trdno povezani na oustoj Male zveze. V Ženevi boste to Malo zvezo zastopali in boste brez dvoma imeli priložnost naglasiti, da spremembe v Romuniji ne pomenijo nikakih sprememb v medsebojnih odnosih med državami Male Zveze, kakor tudi ne v
Konferenca rimske trozveze
Sodelovanje se razširi na sosedne države
^ Budimpešta, 10. jan. b. Prvi dan konference držav rimskega sporazuma se je pričel z izka-zanjem časti v vojni j>adlim junakom. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg in italijanski zun. minister grof Ciano sta se odpeljala pred spomenik in položila venca v imenu svojih vlad. Ker je bilo zelo mrzlo in je padal tudi sneg, ni bilo na ulicah nikogar. Prvi je ob 10 položil venec avstrijski kancler dr. Schuschnigg, četrt ure nato pa grof Ciano. Ob 10.43 je grof Ciano obiskal grob italijanskih vojakov, ki so ga stra-žili uniformirani fašisti. Nato sta dr. Schuschnigg in grof Ciano najprej obiskala madžarske-skega zunanjega ministra Kanvo, pozneje pa ministrskega predsednika Daranyija. Gostje so bili potem sprejeti pri regontu Hortyju. Stvarna jjogajanja se bodo pričela šele jutri.
Rimska razlaga
Konferenca držav rimskega sporazuma, ki se je pričela danes v Budimpešti, ima namen potrditi dosedanje rezultate politike, ki jo vodi Italija že štiri leta po sporazumu z Avstrijo in Madžarsko. Tukajšnji listi poudarjajo. da rimski protokoli niso imeli namena ustvariti zaprtega sistema sodelovanja, pač pa dajejo odprto pot tudi ostalim [»donavskim državam za širše sodelovanje. Delovni krog teli protokolov se je razširil, odkar so bili sklenjeni sporazumi z Avstrijo in Nemčijo ter Italijo in Jugoslavijo. Ker so ti sporazumi razjasnili ozračje tako v podonavju kakor tudi po jugovzhodni Evropi, sklepajo italijanski listi, da je bilanca dela italijanske diplomacije v organizacijskem, gospodarskem in političnem sodelovanju v Podonavju bila vsa 4 leta pozitivna.
Zunanja politika Poljske
Beck o vzrokih oslabi enja „Zveze narodov4
Našemu narodu
narodno šolo!
Če je v naši državi kaj potrebno temeljite reforme, je tega potrebno naše šolstvo, naša prosvetna politika, ves ustroj izobrazbe, ki jo daje naši mladini država. Zakaj ta šolska politika je v svojem bistvu proti duhu našega naroda, mladina se uči in vzgaja v nasprotju s tem, kar ljudska duša hoče in potrebuje, smernice šolskega pouka in vzgoje se ne vjemajo z onimi, katere kaže našemu narodu njegova bit, tradicija in razvoj njegove kulture.
Tudi hrvatskemu in srbskemu ljudstvu naš državni šolski sistem ne ustreza, ker so naše šolske postave umetni plod male razum-niške plasti, šolske birokracije, ki se je narodu popolnoma odtujila, med njim sploh ne živi, ampak je prikrojila za našo državo tuje učne in vzgojne nazore in načrte v smislu pretekle dobe liberalizma in jih kroji po tem preživelem vzorcu dalje. Jugoslovanski narodi so globoko verni, naše šolske postave slone na liberalnem načelu verske brezbrižnosti, češ da je vseeno, kaj kdo veruje. Slovenci, Srbi in Hrvati so prešinjeni krščanskega nravstva, ki mora oblikovati vse narodovo življenje, naš šolski ustroj zida na neki versko nevtralni državljanski korektnosti, ld dopušča vse mogoče samovoljne opredelitve, tako da velik del mladine v Jugoslaviji ni zadostno zavarovan proti sodobnim rušečim naukom in jim zlasti tam, kjer drugi vzgojni činitelji ne storijo svoje dolžnosti, podlega kar epidemično. Naše ljudstvo hoče, da se mladina vzgajaj po trdnih načelih, da bo znala obvladati življenje v prid vsemu narodu in državi, da bo varno prestala vse pretrese časa, naš šolski vzgojni sistem, kolikor ga v praksi ne popravljajo dobri učitelji in mu ne vlivajo kolikor toliko svojega duha, je navdihnjen tistega svobodnja-karstva, ki je razrahljalo vse nravstvene, socialne in tradicionalne vezi in ustvarilo na vseh področjih brezvladje, ki mu človeštvo danes komaj odoleva.
Posebej pa moramo Slovenci odklanjati naše liberalno državno šolstvo, ker je v polnem nasprotju z našim narodnim značajem, miselnostjo in omiko. Šolske postave in uredbe v Jugoslaviji so se rodile iz duha centralizma in unitarizma, se opirajo na vidovdansko ustavo, s katero smo bili Slovenci majorizirani in so bile končne izdelane za časa diktature, ko ljudstvo v Jugoslaviji sploh glasu ni imelo, ampak so mu te postave bile vsiljene. Naš šolski postavni ustroj slovenskega naroda sploh ne pozna, čeprav je ta narod globoko državotvoren,- slovenska kultura, ta integralen del jugoslovanstva, zanj ne obstoja in temu primerno naša šolska postava tudi našega ljudstva ne upošte\a, ampak je ves državni šolski ustroj, od učnega načrta in vzgojnih smernic preko vse šolske uprave do imenovanja šolskega sluge v rokah osrednje prosvetne uprave, dočim imajo vse druge krajevne instance, ki so z ljudstvom in njegovimi kulturnimi potrebami v živi zvezi, pri šoli kvečjemu posvetovalno opravilo: koliko ljudske želje in smeri ter zahteve pri merodajnih činiteljih tehtajo, nas uči žalostna dvajsetletna izkušnja. Avtonomnega šolstva, sadu več kot polstoletne narodne borbe slovenstva za lastno šolo, je bil slovenski narod v lastili državi po unitarističnem centralizmu in njegovih pokornih slugah oropan, naše ljudstvo v šolstvu, ki mu je zaupan narodov naraščaj, nima nobene odločilne besede in naša slovenska narodna kultura se danes razvija in mora razvijati izven šolstva. Razume se, da taka centralistična šola, ki jo vodijo ljudje in institucije, ki našega naroda ne poznajo, ki jim je njegova du-ševnost tuja in se v njegovo miselnost in nrav ne morejo vmisliti in z njo sočustvovati, tudi ne more ustrezati gospodarskemu stroju in razvojnim potrebam našega naroda. Ta nepriredni značaj našega šolstva je seveda v kvar tudi vzgoji pravega in pristnega čustva politične in kulturne vzajemnosti jugoslovanstva, ker taka v protiljudskem duhu ustrojena šola ne more vzbujati in utrjevati tistega duha vzajemnosti, ki sloni na medsebojnem priznavanju in spoštovanju enakovrednih in enakopravnih, marveč svoje ideje vsiljuje, kar idejam nikoli ni v prid in je jalovo delo. Tudi zavoljo iskrenega, resničnega in trajnega jugoslovanskega čustvovanja, ki Slovenca vrednoti in mu daje mesta prav tako ko Hrvatu ali Srbu, nam je potreba korenite reforme našega šolstva v smislu pametne avtonomizacije in prave demokracije.
To poudarjamo ob priliki nedeljskega zborovanja društva »Krščanske šole« zategadelj, da ne bi se morebiti kje vgnezdila zmotna misel, da je naše ljudstvo na to prevažno vprašanje svojega narodnega življenja v lastni državi pozabilo. Geslo: krščanskim otrokom krščansko šolo, katoliškim otrokom katoliško šolo, slovenskim otrokom slovensko šolo! ki se je na tem zborovanju tako krepko nagla-šalo, se mora slišati tudi ua merodajnem mestu in se mora tam upoštevati, da bo naša šola res narodna, da bo v prid neporušljivi državljanski zavesti in da bo izpolnjevala svojo vzgojno nalogo v času, ko so vsi demoni na delu, da iz srca mladega človeka izrujejo vero v božanske ideale, v večne moralne postave in v krščansko kulturo ter pošten, pra-
vičen in človečanski družaben red na zemlji, ki ne bo zidal na sovraštvu, brezboštvu in nasilju. Šola ne sme v naši mladini omajati dedne katoliške vere, je ne sme omalovaževati ali jo iz lažisvobodoljubja izročati »svobodni« opredelitvi nedozorele duševnosti, marveč jo mora zavestno in odločno postaviti za temelj vsemu pouku in vzgoji sploh. Rodoljubje in ljubezen do države, do njenih vekovnih institucij in njeno zgodovine mora biti bistveno neločljivo zvezana s krščanskim značajem našega naroda in njegove kulture. Ljudstvo mora po starših, po svoji narodni cerkvi in po svojih narodnih zastopnikih imeti v šolstvu prvo in glavno besedo, birokracija tnora biti v službi ljudstva. Vrhovno prosvetno vodstvo — to je osrednjega pomena — pa mora likvidirati svoj liberalni nazor, da je šolska izobrazba naroda zgolj zadeva višjega šolskega uradniškega aparata. Dokler se centralizem in unitarizem, ki temeljita na liberalizmu preteklega stoletja, ne bosta umaknila zahtevi po avtonomizaciji narodnega življenja, bo naš šolski ustroj in njega duh zaviral vsak resnični kulturni napredek in ga oteževal — naš narod pa no bo nehal glasno klicati po svoji šoli v duhu naroda, njegove vere in onnke ter prave I državljansko zavesti t
Varšava, 10. januarja. AA. (Pat.) V svojem govoru, ki ga je imel dane« dopoldne pred poslanskim odborom za zunanje zadeve, je zunanji minister Beck orisal dobo zadnjih let kot dobo temeljnih sprememb v mednarodni politiki, dobo, ki jo označuje podiranje doslej veljavnih metod. Po Beckovi sodbi pa ta proces še ni končan.
Glede poljske zunanje politike je Beck poudaril, da kaže zelo jasrço sliko glede problemov, ki se tičejo Poljske. Zamerijo nam, je dejal Beck, da kanemo posebno nagnjenost k dvostranskim pogodbam. Mi si prizadevamo, da ravnamo tako, da ne bo splošna kriza sodelovanja prizadela nobenega izmed bistvenih poljskih interesov. Naše razmerje s sosedi, čigar najbistvenejši del temelji na nenapadalnih pogodbah s sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ni povzročilo nikakega postopka v mednarodnem pogledu in ima še nadalje svojo vrednost. Naši zvezi s Francijo in Romunijo, sklenjeni še tedaj, ko se še ni organizirala Zveza narodov, so takisto dejstvi, ki nista odvisni od nobene druge obstoječe pogodbe. Mi si prizadevamo, da utrdimo in razširimo naše prijateljske dogovore. Mednarodno življenje je bolj oslabelo po svojih oblikah kakor po svoji vsebini. Poljska ne odklanja novih oblik. Stremeč s pogodbo z nemško vlado za utrditvijo dobre soseščine, smo našli v izjavi z dne 5. novembra 1937 nov način poroštva za notranjo strnjenost posameznih držav, ki naj zajamči za dobro razmerje med državo in njenimi narodnostnimi manjšinami.
Razmerje s Sovjetsko Rusijo se ni spremenilo. Го razmerje temelji na nenapadal-nem paktu iz leta 1932, ki omogoča ureditev tekočih problemov v ozračju stvarnosti Usta-
odnosih med Malo zvezo in Zvezo narodov. Našo tri države bodo tudi v naprej skupno iu v polnem sporazumu pretresale vsa velika mednarodna vprašanja v namenu, da okrepijo mir in da odklonijo vse nevarnosti, ki hi mogle nastopiti za varnost njihovih državnih meja. Oh nastopu nove romunske vlado sem izrazil željo, da bi kmalu prišlo do osebnih stikov. Ta želja se je uresničila prej kakor pa sem se nadejal. I)ajc mi jamstvo, da skupnost Male zveze ni oslabela in bo uaila-ljevala svojo mirovno poslanstvo.«
Istrate Micescu:
Zunanjemu ministru dr. Krofti je odgovoril Istrate Micescu z daljšo napitnico, v kateri je med drugim tudi dejal:
»Zahvaljujem se vam za ljubeznive pozdrave, s katerimi ste pozdravili novo romunsko vlado, ki jo prežeta z željo, da brez ozira na kakršnekoli spremembe v notranji politiki nadaljuje neomajno sodelovanje v Mali zvezi. Življenjska odpornost te mednarodne ustanove, ki je danes opora evropskemu miru, se mora še okrepiti. Moj sedanji obisk v Pragi je nov dokaz za trajnost našega sodelovanja, in moja največja želja je bila, da vam v Pragi in jugoslovanski vladi v Belgradu takoj sporočim tozadevno nazore nove romunske vlade. V Ženevi l>om Malo zvezo zastopal v duhu pakta, ki je strnil naše tri države v nepremagljivo zavezniško skupino. Zahvaljujem se vam. da sto položili toliko vrednosti na mojo odločitev, da obišrem češkoslovaško in jugoslovansko vlado, preden odpotujem v Ženevo. Rad hi ostal še daljo časa v Pragi, toda dolžnosti, ki me čakajo drugod, so mi dobo obiska skrajšale. Toda povem vam. da je ta prvi stik začetek še bolj plodonos-nega sodelovanja in vas prosim, da mojo prisotnost v Pragi tolmačite kot dokaz glolioke ljubezni romunskega naroda do češkoslovaškega naroda, v katerega čast in rast dvigam svojo čašo.«
Lepe izjave	^
kanclerja Schuschnigga
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg je podal izjavo dunajskemu dopisniku varšavskega lista >Kurier Varszavski«. Schuschnigg je rekel, da julijski sporazum z Nemčijo nikakor ni uvod v kak Anschluss. V češkoslovaškem ministrskem predsedniku dr. Hodži vidi dr. Srhusrlniigg zelo velikega državnika in prijetnega »partnerja« v razgovorih. Avstrija zelo ceni dr. Hodžov podonavski načrt. Schuschnigg je šo rekel, da vprašanje sn-detskih Nemcev za Avstrijo sploh ni politično vprašanje. Napram Madžarski pa Avstrija ne zagovarja revizionističnih namenov.
Ciano vesel sprejema
v Jugoslaviji
Sprejem groTa Ciana v Budimpešti je bil prisrčen, prav tako j>a poudarjajo dopisniki italijanskih listov, da je bil Ciano na j>oti skozi Jugoslavijo sprejet nad vse prisrčno. Na meji je grofa Ciana pozdravil ban druvske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki ga je spremljnl do Ljubljane, ban savske banovine dr. Ružič pa je pozdravil grola Ciana na obmejni postaji v Koto-ribi. Grof Ciano se je obema banoma prisrčno
I zahvalil za sprejem, poleg tega pa je poslal pozdravno brzojavko predsedniku vlade zunanjemu ministru gosp. dr. Milanu Stojadinoviču, kateremu se je nadvse prisrčno zahvalil za izkazano pozornost.
novitev veleposlaništva v Tokiu in Varšavi jo izraz medsebojne naklonjenosti med Poljsko in Japonsko. Tu je treba tudi podčrtati čedalje večje zanimanje, ki ga kaže Poljska baltiškim državam, in važnost, ki jo pripisuje nadaljevanju sodelovanja z državami na tem morju
Glede podonavske kotline si prizadevamo, da ohranimo naše staro prijateljstvo in razširimo nnše zveze. Od vseh pojmovanj o tem delu Evrope uživajo načela frnurosko-italijan-skega načrta, zasnovana pri obisku francoskega zunanj. ministra meseca januarja 1935 v Rimu, naklonjenost Poljske.
Nadalievanie na 2. strani
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno in deževno vreme 5 precej hudimi južnovzhodnimi in južnimi vetrovi. Toplota se 11a severu ne bo posebno spremenila, na jugu lio pa precej poskočila.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno in deževno.
Dunajska vremenska napoved. Pretežno oblačno z redkimi padavinami. Čez dan topleje, ponoči pa izpod ničle.
Splošno omiljenjc vremena sc je še razširilo. Nebo je povsod zelo oblačno brez padavin. Tudi na Madžarskem se je ril/širil toplejši val, in sicer sedaj še z vzhoda Evrope. Milejše vreme l>o torej trajalo dalj časa.
Letna vremenska na|M>ved: Schafflerjev vremenski koledar za 3 din iz Cirilove v Mariboru. Preprodajalci popust.
Na Vzhodu še vedno vojna brez vojne napovedi
Tokio, 10, janunrja. AA. Havas: Dobro pouče-ni krogi trde, da bo japonska vlada na evoji današnji seji razpravljala o tem, ali naj odpokliče veleposlanika Kavagoja. Temu odpoklicu bi nato sledila napoved vojne. Japonska vlada meni, da je eedaj vlada maršala Čankajška samo lokalna vlada. Na seji se bo govorilo tudi o veliki japonski ofenzivi proti Hankeuu in Kantonu. Vlada je tudi sklenila predlagati cesarju, naj skliče konferenco vsega imperija, da bi tako ves imperij podprl japonsko vojsko pri njenih borbah na Kitajskem. Notranji minister admiral Suečugu je prvi predlagal, naj se slednijč Kitajski napove vojna, ker je ona končno odklonila, da bi spremenila svoje stališče napram Japonski. S tem bi se doseglo, da bi Japonska lahko preprečila dovoz potrebščin na Kitajsko. Drugi ministri so samo predlagali, da naj Japonska odpokliče svojega veleposlanika na Kitajskem.
Agencija »Domej« je izvedela, da so na dopoldanski seji članov vlade in cesarskega glavnega štaba sklenili, da bo Japonska predlagala mir. Če bi pa Kitajci ne opustili svojega stališča do Japonske, se bo vojna nadaljevala do popolnega uničenla Čankajškove oblasti. Zunanji minister je izjavil časnikarjem, da so razpravljali v glavnem o stališču, ki ga naj zavzame japonska vlada do nesprav-ljivosti kitajske vlade. Ista osebnost je dodala, da mora Japonska strmoglaviti sedanjo kitajsko vladavino, da je nevarna za mir in red v vzhodni Aziji.
4. râpons'a imperialna konferenca
Na današnji seji vlade ie bilo tudi že sklenjeno, da ee jutri sestane japonska imperialna konferenca pod mikadovim predsedstvom. Na tej konferenci bodo spreieti zelo važni sklepi. Japonska imperialna konferenca se je sestala samo trikrat,
Terue! v rokah rdečih
Sevila, 10. januarja, AA. Havas: V zvezi s padcem Teruela je general Queipo de Liano enoči rekel po radiu:
Branilci mesta so se podali, ker naše čete ni-»o mogle priti pravočasno na pomoč. Zemljepisne okoliščine so biie posebno neugodne. Dasi smo zavzeli vee višine okoli mesta, bi nam reka, ki je v teh časih zelo nevarna, presekala zveze. Mraz in sneg sta bila naša največja sovražnika.
in sicer leta 1892 pred začetkom vojne med Kitajsko in Japonsko, leta 1904 na predvečer vojne z Rusijo in leta 1914, ko je Japonska «topila v svetovno vojno.
Sfirb Angležev
Vsi jutranjiki poročajo o napetem položaju na Daljnjem vzhodu. Ministrski predsednik Chamberlain, ki se je vrnil sinoči v London, je dal v tem 6mialu potrebna navodila. »Daily Express« poroča, da hoče angleška vlada poslati neposredno apel japonskemu cesarju, da prepreči nadaljnje izgrede japonskih čet. Lsti list pa opozarja, da bo zato treba prebroditi še velike težave, Bodoče stališče Anglije do zadnjih dogodkov v Šanghaju bo odvisno od izida posvetovanj, ki se vodijo med Wa-shingtonom in Parizom. Angleški listi že eedaj trdijo, da britanska vlada ne bo storila drastičnih korakov, pri tem pa poudarjajo, da se Šanghaj iz dneva v dan spreminja v nevarnejši vulkan.
Položaj v Honkongu je vedno bolj napet. Vojaške oblasti so pripravljene za primer najhujšega. Vsi zdravniki so bili opozorjeni, da se morajo brezpogojno staviti v službo angleških oblasti. Angleži se najbolj bojijo, da bi Japonci ne vzeli za bodoči cilj novo avtomobilsko cesto Honkong—Kanton, ki je bila odprta šele pred nekaj dnevi. Po tej cesti vozi dnevno na stotine motornih avtomobilov mu-nicijo in orožje za osrednjo kitajsko vlado.
Zahvala N'. Vel. hral a
Belgrad, 10, januarja. AA. Za božič in novo leto so poslale osebe in ustanove doma in na tujem čestitke Nej. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vis. knezu-namestniku in kraljevskemu domu, Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel, kralja čast zahvaliti se posameznikom in ustanovam za poslane čestitke in vsem, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.)
Zahvala Ni. Vel. kraljice
Belgrad, 11. januarja, AA. Nj. Vel. kraljica Marija je dobila na svoj rojstni dan čestitke, ki ji izrekajo rodoljubne želje za dolgo življenje in srečo. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast. zahvaliti se vsem, ki eo poslali čestitke, in tistim, ki so ee pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.)
Knez-namestnik v Atenah
Atene. 10. januarja. AA. Po kosilu na poslaništvu je Nj. Vis. knez-namestnik sprejel v posla-niških salonih odposlanstvo jugoslovanske kolonije v Atenah. V odposlanstvu so bili predsednik Tomič, g Vaverl in častni konzul Stajič, Dalje je Nj, kr, Vis. knez-namestnik sprejel predsednika grško-jugoslovaneke lige v Atenah, bivšega ministra Kofina.sa v družbi g. Manditisa in dr. Jatiide-sa. Nj. Vis knez-namestnik Pavle in princesa Oiga sta ee dolgo in prisrčno pogovarjala s člani obeh delegacij in izrazila svoie zadovoljstvo s prizadevanjem vrednim vse pohvale, ki ga razvijajo za čim tesnejše prijateljstvo in sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo.
Konec žitne bitke v Italiji
Mussolini sprejel 2000 duhovnikov
Rim, 10, jau. TG. Ministrski predsednik Mussolini se je ob zaključku letošnje »bitke za povečanje žituegd pridelka«, ko je sani osebno delil nagrade onim kmetovalcem, ki so se najbolj izkazali, hotel zahvaliti tudi katoliški duhovščini za sodelovanje pri tej bitki za gospodarsko osamosvojitev Italije Lansko leto je Italija pridelala 80 milijonov ccntov več žita in s tem dosuglu, da je postala od inozemstvu glede žita neodvisna. Letošnji uspeh bo brez dvoma še večji. Mussolini je odposlanstvo duhovščine — HO škofov in nadškofov ter okrog '2000 duhovnikov iz vseh krajev Italije — sprejel v Beneški palači. Mussolinlja ]e nagovoril videmški nadškof Nogaro, ki je izrazil veliko vesolje nad tem, da je »žitna bitkn< tako uspešuo končana, a tudi svoje veselje, da Mussolini priznava zasluge, ki jih je pri tem imela katoliška duhovščina. Mussolini je med drugim odgovoril, da je srečen, da lahko sprejme katoliško
duhovščino Italije. s-Sporazum med cerkvijo in dr žavo bomo z desetletnico proslavili prihodnje leto. To pomirjenje med Italijo in sveto stolii-o je uaj odločneje želel sv. oče. Zato poziva, da naj vsi navzoči v leni tieuutku mislijo na svetega očeta. Tistega dne so se odnošaji med državo in cerkvijo postavili na temelje sodelovanja, ki je rodilo, rodi in bo še rodilo zmerom lepše sadove.
Nato se je Mussolini zahvalil duhovščini za njen delež v borbi za gospodarsko osamosvojitev posebno med kmeti. Nato je Mussolini pozval, da naj sodelujejo še v borbi za zdrav razvoj mest. to je, naj čini več zdravih ljudi ostane na kmetih. Prav tako naj sodelujejo, v borbi za dvig rojstev in družin. Italija kot katoliška država inia pravico, da bolj kot drugi narodi s svojo silo in svojim narodnim zdravjem postavi branik za zaščito krščanstva iu njegove omike.
Drobne domače in tuje
V severni Franciji grozi stavka
Pariz, 10. ianuarja. AA. (DNB.) »Matin« piše, da se bo v okolici Lilla širila agitacija za stavko med zastopniki 48 delavskih zvez, v katerih je včlanjenih 90.000 tekstilnih delavcev. Dasi eo bile mezde podvojene, zahtevajo delavci zvišanje mezd. Delavske zveze so sklenile zahtevati od predsednika vlade Chautempsa odločilno besedo. Če Chau-temps ne bi вргеје! delavskih zahtev, tedaj bo najbrž izbruhnila stavka v francoski tekstilni industriji.
Grška odlikovan}a
Atene, 10. januar jn. A A. V zvezi s poroko grškega prestolonaslednika so dobili odlikovanja. Minister dvora Antič, red Jurija L stopnje, poslanik Lazarevič red Feniksa prve stopnje, general Ilrietič red Feniksa prve stopnje, general Do kanova red Jurija druge stopnje, poslaniški svet nik Ljotič in vojaški ataše Prezelj red Feniksa druge stopnje; poslaniški tajnik Arneri in tiskovni ataše Rankovič red Feniksa tretje stopnje, posla niški ataše Petrovič red Feniksa četrte stopnje.
Predsednik vlade Metaxas in tajnik zunanjega ministrstva Mavrudis sta pri tej priložnosti poslaniku Lazareviču čestitala k odlikovanjem v znak njegovih zaslug za diplomatsko delovanje, ki je v tako kratkem času rodilo tolikšne uspehe.
Razpis dobave 200 ton premoga
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje dobavo 300 ton premoO"-kosovca z najmanj 4500 kalorijami. Premog je treba dobaviti iz domačih rudnikov. Dobavni rok je takoj, odnosno v toku 10 dni po odobritvi dobave. Ceno za premog je treba ponuditi za tono
(Nadalievan'e s t. sfrani)
V	razmerju do svete S t o 1 i c e smo razširili in poglobili medsebojno spoštovanje.
Nato je g. Beck govoril o delovanju poljske vlade glede palestinskega vprašanja, ki ni po njegovi sodbi v nobenem primeru krajevno, temveč evropsko
Potem je podal kratek opis delovanja polj-eke vlade pri zulitevah ozemelj za kolonizacijo i n surovin.
V	svojem zaključku o sedanjih razmerah jo g Beck ugotovil, da ni poslabšanje mednarodne krize prav nič vplivalo na poljsko politiko. Mednarodna kriza je predvsem zvezana z Zvezo narodov. V Ženevi sta prišli na dan dve nasprotni struji Toda ne pomeni, da je zaman stremljenje za odkritjem najboljših ureditev sporov Nemogoče razmere so, da statute neke ustanove, ki naj služi vesoljnoeti, Izključno izvajajo samo nekatere države. Tu je vir krize Zveze narodov, ki se je še poslabšala z izstopom nekaterih držav, ki imajo velik pomen. Nemogoče je, da bi spmo nekatere države izpolnjevale dolžnosti. Izvirajoče iz pakta, in da ni bile v danem primeru prisiljene ga izvajati Prav tako ne sme Zveza narodov, kakor je popolnoma točno po-uduril g Eden, postati blok proti drugim blokom Mi ne želnno otežkočiti krize Zveze narodov vedeti pa moramo dolžnosti, ki so nam odrejene, in načela, na podlagi katerih so te mednarodne ustanove sklepale. Oslabitev Zveze narodov mora le še povečati pri vladah zavest osebne odgovornosti. Zato Poljska z živim zanimanjem nadaljuje poskuse za začetek pogajanj z raznimi vladami, prepričana, da no zaslugi izkušenj in objektivnem pojmovaniii položaja po evropskih državah Poljska ne »o postavljena pred pogoje mednarodnega sodelovanja, ki bi bili v nnsprotjii z nesprejemljivimi načeli njene politike in njenih življenjskih interesov.
franko vagou železniška postaja Ljubljana - glavni kolodvor. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirane z 10 dinarskim državnim kolkom je predložiti do 22. januarja t. I. ekonomatu kraljevske banske uprave. Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi uranu v ekonomatu kraljevske banske ujirave, Blehveisova cesta št. 10. soba št. 153.
Iz pisarne kraljevske banske upravo.
Ljubljana, dne 10. janauarja 1938.
M nister Ku undž č predlagan za senatoria
Banjaluka, 10. ianuarja, m. Banovinski odbor JRZ za vrbasko banovino je imel sejo, na kateri je določil svojega kandidata za bližnje senatne volitve, Bogoljuba Kuiundžiča, ministra za gozdove in rudnike.
Nadal'evanje sej finančnega odbora
Belgrad, 10. januarja, m. Jutri dopoldne ee bo spet sestal finančni odbor Narodne skupščine ter bo nadaljeval proračunsko razpravo. Na dnevnem redu je proračun za gradbeno ministrstvo. O proračunu bo podal obširno poročilo minister Dobri-voj Stoševlč.
25.000 din za kmeti ske tečaje
Beigrad, 10 januarja, m Kmetijski minister je odobril podporo 25.000 din za kmetijske tečaje v dravski banovini.
Dva prosvetna večera v Behradu
Belgrad. 10. jan. b, Prosvetno društvo v Bel-gradu bo priredilo v petek, 14. in v soboto, 15.
t. m. ob pol 9 zvečer v zgornjih prostorih Ruskega doma, v Ulici kraljice Natalije, dva prosvetna večera, na katerih bo predaval dirigent Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane g. F. Marolt. Na pro$vetnem večeru v petek se bo belgrajsko jirosvetno društvo oddolžilo spominu Antona Foer-sterja 1er bo imel g. Marolt predavanje o vsem njegovem poslanstvu med Slovenci in kulturnem pomenu njegovih ustvaritev. Prosvetni večer v soboto pa ho posvečen slovenski narodni pesmi. Obe predavanji bodo pojasnjevale skioptične slike. Oba večera bo nastopal tudi Akademski kvintet iz Ljubljane. Vslopnina 5 din. Na prosvetna večera opozarjamo vse belgrajske Slovence.
„Jugoslovanska ahcija" se je ločila od „Zbora"
Ziif/reb, 10. |an. b. Včeraj je bila v Varoški pivnici v Zagrebu seja osredujega odbora Jugoslovanske akcije. Ta seja je bila potrebna zaradi zadnjih dogodkov v gibanju »Zbor«. Na zahtevo večine članov osrednjega odbora jugoslovanske akcije je bila sklicana ta konferenca, katere se jc udeležilo 37 delegatov iz raznih krajev države. Po vsestranski proučitvi položaja je »jugoslovanska akcija« sprejela resolucijo, j>o kateri izstopa iz -Zbora», in prenaša svoj delež v Zagreb. Za predsednika Jugoslovanske akcije jo bil izvoljen dosedanji podpredsednik Zbora dr. Korenič. Delo Zbora se je gibalo na čisto političnem polju. Poudarjali so, du Dimitrije Ljotič ni pokazal dovolj elana iu odločnosti v svojoin desničarskem stališču. Poleg tega ni pokazal dovolj zanimanja in razumevanja za prečanske kraje. V konkordatski borbj se je. eksponiral na način, da je spravil člane zbora Hrvate in Slovence v neprijeten položaj. Razen lega je imel zvezo z nekaterimi arbi-junskimi predstavniki združene opozicije v tre-nutku, ko je bilo to politično najmanj primerno Zaradi vsega tega so sklenili, da se sedež Jugoslovansko akcijo prenese v Zagreb in da se izvoli novo vodstvo. Z gibanjem »Zbor« so prekinjene vse zveze o formalni pripadnosti.
O prometni stavki v Parizu
O prometni etavki v Parizu piše glaeilo krščanskih socialistov »Delavska pravica«, kakor da je bila popolnoma upravičena in da jo Je izzval emo slab socialen položaj francoskega delavstva. Obenem se huduje, da je kapitalistični tisk v Franciji, drugod in pri n«s iz tega spet brž napravil komunisličen pučr, kakor vedno, kadar »delavstvo kaj zahteva«, in se čudi. da se tudi slovenski ta-koiinenovani katoliški tisk ob lakih prilikah popolnoma ujema z žurnali francoskega in mednarodnega velekapitala«. — Moramo pa že povedati, da se »Delavska pravica« sedaj ni obrnila na pravi naslov. Ni bil katoliški tisk tisti, ki je stavki v Parizu odrekel pošten namen, ampak predeednik vlade ljudske fronte Cchautempts, ki je javno povedal, da je to stavko sprožila kominterna, ne pa socialni razlogi, zato jo je francoska vlada tudi tako energično zadušila. Chautemps je torej tisti, ki je v tem spoznal komunisličen puč. in notranji minister Dormoy je tudi po tein ravnal, pa se niti eden niti drugi ne prišteva med »katoliške kroge*. Sicer naj pa »Delavska pravica« raje nekoliko posvari tiste zastopnike delavstva v Kranju, ki so ve-lekapitalu nesli seznam tistih deklet, ki so v tovarni ngitirale za to, da na praznik Brezmadežnega Spočetja tovarna ne bi bila v obrati^
Od slovenstva do jns-arstva
Med »Slovenskim narodom«, ki velja za popoldansko glasilo JNS. in med zagrebškim »Ob-zoronu se je vnel tak spor, da je moral »Slovenski narod? zbrati vse svoje zagovorniSke sile, da reši svojo čast. »Narod« je namreč »Obzoru« očital, da si neslogo in nezaupanje med glavami JNS samo izmišljuje, »Obzor« pa je takoj odgovoril, da ie vse to res in da hrvatski del JNS v praksi vodi drugačno politiko kakor pa srbski in slovenski, za nameček pa ga je še pozval, naj pojasni, kako se more naslov tega popoldanskega jnsar-'ke.ga glasila spraviti v sklad z ideologijo »ene, edinstvene jugoslovenske nacije«. Na ta poziv je »Slovenski narod« vzrojil in brž zavpil, da je vseskozi ostal zvest svojim idealom, pač pa, da se jim je izneveril ->Obzor«. »Slovenski narod« poudarja, da so ga ustanovili slovenski rodoljubi in nacionalisti, ki so mu dali »slovanski in jugoslo-venski progranu (slovenskega torej ne!) in hiti naštevati svoja velika dela. Pravi, da je on, »Slovenski narod«, že v času Petra Mrkonjiča pošiljal v Bosno vstašem v pomoč gmotna sredstva, orožje in dobrovoljce. Nato je leta 1903 dal pobudo za veličastne protikhuenovske manifestacije in demonstracije. Nato je bil desetletja tribuna hrvatskih javnih in političnih delavcev. Za časa balkanske vojne je tudi skušal služiti Jugoslovenski ideji, zbiral je denar, blago in zdravila za srbske, črnogorske in bolgarske ranjence. Pri vseh teh akcijah je imel, kakor v letu 1938 sam pravi, sijajno uspehe. Slednjič s ponosom ugotavlja, da je ostal od svojega rojstva do danes na »isti liniji, ki so mu jo začrtali njegovi ustanovitelji, zvest slovanskim in jugoslovanskim idealom«. — Čudno, da Je pri vsej tej samohvali pozabil omeniti, da je imel svojega zastopnika v slavni »mafiji«, ki je odkrila največji nemški kanon »debelo Berto«, in da je že |>esnik Koseski mislil nanj, ko je pel: »•Deset Jih pade, kjer porine.«
Mi smo pa mi...
V tedniku »Virovitičan« se neki »štMiTflan ILSS« bridko pritožuje nad »hrvatstvom« nekaterih Hrvatov, zlasti w. najbližje dr. MaokQvo okolice, ki vsakogar, ki se upa le črhtiitl»-Uuj samostojnega, proglase za izdajalca domovine in sovražnika hrvatskega naroda in razdiralca njegovega discipliniranega nastopa. V doka/, nestrpnosti te okolice navaja tale dogodek: V pisarno dr. Mačka je prišel ugleden univerzitetni jirofesor iz Zagreba in prosil, da bi ga prijavili dr Mačku Tajnik njegove pisarne, prof. Jakob Jelačič, »veliki Hrvat«, je zahteval od profesorja legitimacijo, ki mu jo je ta tudi izročil. Nato pristopi drugi »veliki Hrvat« posl. Kemfelja in začne uni v profesorju preiskovati žepe, če nima s seboj kakega orožja. To je bilo profesorju preveč, šel je iz pisarne z nejevoljno besedo: »Nikoli več v to hišo.«
Kabšen je pokvarjen kmet
Vilderjeva »Nova riječ«, glasilo srbskega Pribičevičevega dela bivše MHS, takole označuje »pokvarjenega kmeta«, ki je političnemu delu v kvar: »To jo tisti kmet, ki je cerkveni ključar. Redno ie v cerkvi, križ dola s «rokimi kretnjami, da bi ga bolj videli. Če ni cerkovnika, on zvoni, drži kadilnico, knjigo... Po službi božji šteje denar iti ga vpisuje v knjigo, če jo ima. Vedno je točno obveščen, kaj dobiva kmet in to diskretno iu pazljivo sporoča duhovniku. Če kdo duhovnika zaničuje, ga ta naš prijatelj vedno brani. Je v stalni in zaupni zvezi z gospodom bogom. Smatra se za njegovega zaupnika Pri spovedi je vedno prvj. Pride k spovednici in privleče svojo vrečo grehov, ki je zvrhoma polna. Tu jo iztrese, dobi pokoro, ki jo goreče opravi, potem pa vzame svojo vrečo za grehe, sedaj prazno, in jo odnese, da jo napolni do druge spovedi. Tiste brezbožnike, ki ne hodijo v cerkev in k spovedi, strašno sovraži, ker misij, da nihče nima nikdar vroče grehov prazne, kakor je on nima.«
Tako označevanje »pokvarjenega kmeta« je seveda v vseli katoliških hrvatskih krogih vzbudilo veliko nevoljo »Hrvatska straža« zameri »Hrvatskemu dnevniku«, da se niti z eno besedo ne obrne do toga svojega |)olitičnega tovariša, ki je »srpski prirepek hrvatske seljačke stranke«, ko vendar na drugi strani tako budno pazi na vsako besedo katoliških listov.
Združenost združene opozicije
Poročali smo že, da se bo hrvatski del združeno opozicije, brez ozira na srbski del, udeležil volitev v senatu. Srbski del se v moravski in var-darski banovini volitev ne bo udeležil, glede du-navske in drinske banovine pa se še niso mogli odločiti Med političnimi krogi vzbuja pozornost, dn so te volitve v senat po podpisu tako imenovanega sporazuma prva ugodna prilika, pri kateri bi se mogel dejansko pokazati združen in enoten nnstop vseh »sporazumaSev«. Toda o takem enotnem nastopu nI govora, ampak gre vsaka stranka svojo pot.
Osebne vestt
Belgrad, 10. januarja, m. Na pogodbeno pošto Jarenina je postavljena za pogodbeno poštarico Pavla Fabiani, stalna pomočnica iste pošte.
Za predsednika disciplinskega sodišča pri Stolu sedmorice, oddelek B v Zagrebu, je poetavljea dr. Jakob Konda, predsednik kasacijskega sodišča, oddelek B v Zagrebu. Za disciplinske sodnike 60 med drugimi imenovani: dr. Avgust Munda in dr. Fran Pihler, za namestnika pa Anton Lajovlc in dr. Josip Fišlnger, vsi kasacijeki eodniki v Zagrebu.
Moja preljubljena žena oziroma naša preblaga, zlata mama, sestra, stara mama, tašča, teta itd., gospa '
Terezija Trampuš
je danes po kratki težki bolezni, stara 82 let, previdena s tolažili svete vere. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 12. januarja 1938 ob 3.30 popoldne iz mestne hiše na Poljanah št. 15 na pokopališče k Sv. Križu. Vsem prijateljem in znancem jo priporočamo v pobožno molitev. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, Saloc, Praga, dne 10. januarja 1938.
Sebastijan, mož; Lucija, Amalija, Vali, hčere; družine inž. Alojzij Štrancar, višji svetnik banske uprave; dr. Davide Cosi, zdravnik; inž. Joško Lorenc, tovarnar - vnuki in
vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Kjer domuje beda
Če hodiš po lepih ljubljanskih ulicah s ponosnimi palačami, sijajnimi trgovinami in opazuješ ljudi, moške in ženske, oblečene v tople kožuhe, se ti zdi, da v tem lepem mestu ni bede in gorja. Po ulicah je živahno vrvenje, vsakdo hiti za svojim opravkom; ta stopi v trgovino, oni v gostilno, tretji v restavracijo, v urad, banko in hranilnico. Po cestah vidiš živahne delavce, ki odmetavajo sneg, drugi se gibljejo na novo nastajajočih stavbah. Vse jo v najlepšem, najživahnej-šem tempu življenja.
Toda nameri svoj korak dalje, venkaj, na rob Ljubljane. Morda te zanese pot tja v Mestni log, v tako imenovano »Sibirijo«, ali pa na drugi strani za Bežigrad v zloglasno Gramozno jamo, kjer se kakor od sramu pred lepimi palačami in vilami, ki rastejo vseokrog, stiskajo revne, raztrgane koče in bajte, kot da bi se hotele pogrez-niti še globlje v zemljo. Morda te zanese radovednost celo na častitljivi Ljubljanski grad, ki s svojo mogočno zunanjostjo pač ne kaže, da se za sivimi, starodavnimi zidovi skriva toliko revščine in gorja.
V „Sib ffji"
Mestni log. V delavski koloniji stopiš v revno, leseno kočo. Ze pri vratih ti udari v nos zatohli, vlažni duh po plesnobi. Vhod je brez veže ali predsobe, naravnost izpod milega neba (ki ta čas pač ne izkazuje posebne milobe, temveč kruto
Stanovanjska delavska koča v »Sibiriji«.
hladnost) naravnost v stanovanje. Ob stenah stojita dve ozki postelji z raztrgano odejo, ob tretji steni pa majhen železen štedilnik. Stara, napol zarjavela in desetkrat začinjena posoda stoji v neredu po policah. Na vrvici nad štedilnikom vise stare, zakrpane cunje, iz katerih bi težko spoznal, v kakšne namene so bile ukrojene. Več kot dveh korakov ne moreš napraviti po sobi. In tudi vzravnati se ni priporočljivo, ker bi takoj zadel ob poševni strop iz lepenke, obložen z okajenim papirjem. O kaki urejenosti je sploh nemogoče govoriti, saj bi podoba vedno ostala enaka.
Sprejme te številna družina; dečad z bledimi, suhimi lici, za silo oblečena v njej neumerjeno, zakrpano obleko, obuta v nekake opanke, iz katerih predrzno kukajo v svet umazani prsti in pete. Z materjo vred radovedno zro vate, češ, kaj neki išče tujec v tem domu človeškega ponižanja in sramote.
»Dober dan!« — —
»Oprostite — ni prav, da prihajam nepoklican v vaš dom — toda slišal sem, da stanuje v tej koči številna družina in mi je bilo nerazumljivo, kako je kaj takega mogoče.«
»Zdi se mi, da vam je vendar razumljivo,« vpade žena s trpkim, ironičnim nasmehom; »kajti sicer bi se večkrat potrudili med nas, da bi nekoliko pogledali to našo revščino. Morebiti bi bilo potem bolje za nas. Toda sem nihče ne najde poti, je predaleč, pa tudi prezopmo za meščana. Mi pa moramo noč in dan živeti v tejle revščini, pa naj nam bo to neprijetno ali ne!«
Na njenem obrazu je trpka bolest in prezir.
»Tu poglejte: osem članov družine živi v tem ozkem prostoru! Dve postelji sta tu, a spati nas mora osem!«
>Saj to ni mogoče!«
»Mora biti mogoče! Po tleh, pod posteljo, kjer je prostor. Poleti je laže. Takrat greš lahko tudi pred kočo. Pozimi in ob deževnih dneh je neznosno. Kuriti moraš noč in dan. tudi ponoči. Vso noč. Bog ne daj, da bi v teh mrzlih dneh ugasnil ogenj samo za eno uro. Najhujše je ob deževju. Dolgo deževje razmoči lepenko na strehi in teče voda v kočo. Najhujše pa je kadar pride bolezen.«
	
	аИИвкШј ЕМ K
	ШшШШШШк
	' Ш Шш Ér
	i
	WÊÊÈÈèêëHÊË. ш ' - i
	"Hm^lJ
	
Notranjščina revnega delavskega stanovanja.
»Je mnogo bolezni v tej koloniji?«
»Mnogo, saj ni čuda! Največ škoduje vlaga. Poglejte po drugih kočah! Ponekod ni niti poda v koči. Na golih tleh spijo. Mi smo še srečni.«
»Kako pa živite? Imate kak stalen zaslužek?«
»Kako živimo? Sama ne vem. Živimo, ker moramo živeti. Stalnega zaslu*ka ni. Kolikor utegnem, grem sanm v mesto čistit in pomivat kake pisarne. Mož dolgo ni imel pravega zasiu/. ka. Zdaj ga je dobil nn magistratu pri kidanju snega. Zima, sneg je naša nesreča, vendar ga težko čakamo, ker da vsaj zaslužek.«
»Kaj pa otroci, ali so medtem sami doma?«
»Na srečo hodijo v dnevno zavetišče. Za božič smo dobili tudi nekaj podpore v obleki in obutvi na mestnem socialnem uradu. Nekaj premoga nam je podelil Rdeči križ. Dnevi takih daril so veseli dnevi v našem težkem življenju — vendar so tako zelo redki...«
Pri sosednji koči cepi star možak hrastove štore. Invalid.
»Kje dobite drva?«
»V Mestnem logu. Sreča, da imamo vsaj to dobroto. Izkopal sem nekaj hrastovih štorov. Kmetje nam to radi dovolijo, ker jim s tem čistimo travnike in smo tako oboji na koristi.«
„i ; -
Ш&Шл.? ! >s * ;< •8 * OsKSMi« » " * *
H«t- • .y
Del kolonije v Gramozni jami za Bežigradom.
»Ste sami? Imate družino?«
»Pet otrok.«
»S čim jih živite?«
»Dobivam 250 din pokojnine na mesec.«
»Ali |e mogoče s tako majhno vsoto preživljati tolikšno družino?«
iMora biti, gospod! Včasih je treba manj vreči v lonec, včasih tudi samo sol ali pa nič.«
»Kaj pa obleka, obutev, odeja?«
»Naberačimo.«
vA če pride bolezen?«
^Bolnika že imamo. Starejši leži. Včeraj nas je obiskala zaščitna sesti a z magistrata. Včasih pade kaka podpora. A to so drobtine. Vi bi ne vzdržali, gospod!« — — —
V gramozni jami
Na Galjevici je nekaj bolje. Slabše v gramozni jami. Tu ni Mestnega loga in njegovega blagoslova v obliki drv. Rekli so, da ni varno hoditi v to »peklo«, češ da človek ni varen življenja. Toda pojdi s človeškim srcem in obrazom med ljudi, pa bodo tudi v tebi videli človeka! Na vprašanja v uradnem tonu seveda ne odgovarjajo radi. Na ljubezniv razgovor pa dobiš tudi ljubeznive odzive. Smeh je sicer grenek, besede jedke, toda za zagren jenostjo se vendarle skriva nekje prava človeška duša, četudi ponižana in razžaljena.
»Saj smo vendar vsi ljudje. Ali nismo vsi enakovredni državljani? Vsi opravljamo državljanske dolžnosti in služimo vojake; ko je bilo treba, smo darovali svoje zdravje, svoje ude in bomo morali na oltar domovine darovati tudi svoje življenje, če bo treba. Nismo sami krivi svojih razmer. Te nam niso dale prilike za potrebno izobrazbo. Srečen, kdor ima od mladih nog zadosti kruha, toplo sobo, denar za knjige, šolo. Tam zgoraj vidite vile, tu pa golo bedo in ponižanje. Neprestana borba in skrb za kruh; morda ga imaš danes, za jutri ne veš, kaj boš nesel v usta, kaj boš oblekel... V obupu se včasih zatečeš k alkoholu. Ni prav, vem. A vsaj za trenutek se zatopiš v pozabo, čeravno je naslednji dan še obupnejši. Ta ali oni je morda res kriv sam svoje usode, toda v večini je krivda izveu nas...«
Beda za debelimi zidovi
Na Gradu je beda skrila za debelimi zidovi. Najhujša je v temni »viteški dvorani«. Tu se gnete šest družin v temnem, obokanem prostoru, pre-grajenem z lesenimi ograjami. Ena družina domuje kar na hodniku. Druga ima na hodniku štedilnik. Peči v stanovanjih ni. Otroci se pode po hodniku, na prosto ne morejo. Ni obutve, ni obleke, a zunaj je mraz in sneg. Nikoli ne posije sončni žarek v to duplino. Na otroških licih je bledica in plahost. V očeh mater trpka skrb in negotovost. Iz vseh kotov vpije beda, revščina, beda. Kaj bodo dale v lonec za te vedno lačne, male želodčke, s čim bodo oblekle te šibke, premra-žene ude? Omare so prazne, shrambe se krčijo.
Po lepih mestnih ulicah pa hite ponosne dame, oblečene v tople kožuhe, za svojo edino skrbjo, kako se bodo oblačile po najnovejši modi, kako se bodo opravile za večerni ples...
Pogled v »Viteško dvorano« na Ljubljanskem gradu.
Važna mednarodna cesta,
na katero smo pozabiti
Naikrarša cestna zveza med Madžarsko in Italijo
gre čez Slovenijo
Maribor, 10 januarja.
V preteklem letu so se tudi v naših krajih pričela dela za modernizacijo najvažnejše naše cestne žile, po kateri prihaja mednarodni avtomobilski promet v našo državo. Moderniziral se je sicer samo kratek košček te ceste od državne meje pri Sv. IIju pa do Maribora, vendar so že lani napravili podrobne načrte za nadaljevanje cestnih dej od Maribora proti Celju in Ljubljani. V nekaj letih bo, kakor upamo, cesta od avstrijske do italijanske meje na moderen način urejena. Delajo tudi načrte za modernizacijo ceste, ki vodi od Slovenske Bistrice preko Rogaške Slatine proti Zagrebu. Popolnoma pa se je dosedaj pozabljalo, da imamo pri nas tudi važno prometno žilo, ki je mednarodnega pomena. To zvezo so nam odkrili šele inozemski avtomobilisti, ki se vozijo iz Italije na Madžarsko To je cesta: madžarska meja—Ča-kovec—Ormož—Ptuj—Slovenska Bistrica, oziroma Ptuj—Maribor Če bi bila ta cesta primerno urejena, bi postala prvovrstna mednarodna transver-zalka, ki bi v pogledu tranzitnega prometa med Italijo in Madžarsko prav z lahkoto konkurirala sloviti avstrijski moderni novozgrajeni cesti, ki pelje iz Celovca čez sedlo Pack v Gradec ter so jo Avstrijci gradili nalašč zaradi tega, da bi izpeljali tranzitni avtomobilski promet iz Madžarske
v Italijo čez svoje ozemlje. Kljub temu, da ima sedaj z omenjeno avstrijsko cesto avtomobilist možnost, da pride iz Italije po asfaltirani cesti do Budimpešte, vendar uporablja veliko avtomobili-stov mnogo raje našo cestno zvezo od Planine čez Ljubljano, Celje, Slov. Bistrico, Ptuj in Čakovec, ker je mnogo krajša. Seveda potem obžalujejo, da so se podali po tej poti, saj se nahaja cesta v neznosnem stanju Zlasti v poletnem času srečujemo na cesti vsak dan francoske, angleške in druge inozemska avtomobiliste ter avtobuse, ki so namenjeni iz Trsta v Budimpešto. Nekaj časa je uporabljala cesto tudi italijanska avtobusna linija, ki obratuje v poletnem času med Trstom in Budimpešto, vendar so zaradi slabe ceste preložili potem progo čez Avstrijo, četudi je mnogo daljša. Velik mednaroden pomen te proge je razviden iz števila inozemskih motornih vozil, katerih so v času od 1. aprila do 30. septembra lanskega leta našteli na Letenjskem mostu okrog 1000 z okoli 6000 potniki. Večinoma so bili to potniki-turisti iz Nemčije, Francije in Anglije. Po primerni ureditvi ceste bi se ta promet gotovo silno dvignil, pridobila pa bi zs njim vsa naša mesta, ki leže ob cesti, zlasti pa Maribor in Ptuj. Iz tujskoprometnih in gospodarskih ozirov bi bilo tedaj treba to cesto na vsak način vzeti v poštev v načrtu za bodoče modernizacije cest v Sloveniji.
Huda poledica v Ljubljani
Ljubljana, 10. januarja.
Pritoževali smo se okoli novega leta čez mraz, ki je bil res hud, toda vsaj znosen. Nebo nam je po svetih Treh kraljih poslalo nekoliko milejše vreme, toda v nedeljo zvečer pa smo prišli še na slabše, kakor pa je bil oster mraz. V nedeljo zvečer je namreč nastala po ljubljanskih cestah nepopisna poledica, ki je pešcem in kolesarjem skoraj onemogočila vsak promet. Pred leti smo imeli prav tako poledico in posledica je bila, da si je vse polno ljudi zlomilo roke ali noge. Ljubljančani imajo od tistega nesrečnega leta žalostno skušnjo ter vedo, kaj jih čaka, če po tako neugodnih tleh hite z običajno ljubljansko naglico. Resnično je, da so ljudje le v malokaterem mestu iste velikosti kot je Ljubljana, tako nestrpni Snočnja in današnja poledica pa jih je zopet privadila na zmeren tempo.
V nedeljo je čez dan snežilo, jiopoldne pa se je sneg spremenil v dež, ki je na tleli sproti znir-zoval. Nastala je poledica, trda kakor steklo. Pre-teto nakovane gojzerice je moral imeti človek, da je mogel snoči ali danes zjutraj po ljubljanskih ulicah Prehod čez Često ali čez most je pomenjal pravo življenjsko nevarnost. Ljudje so hodili z največjo previdnostjo, tako kakor da bi stopali po samih kurjih jajcih. Padcev je bilo nešteto. Tu in lam se je prevrnila dobrodušna gospodinja, ki je šla davi na trg, tam se je prevrnil učenček. ki je hitel v šolo, pa je ncltoliko zamudil uro, tudi moški so padali. Pomilovanja vredni so bili stari ljudje, ki že tako in tako težko hodijo in ki so bili v stalni nevarnosti pred padci. Največje poledice so bile na tramvajskih postajah, kjer so ljudje čakali na vozove, ni bilo pa nikogar, ki bi ta postajališča posul z žaganjem, pepelom ali vsaj s peskom Največ padcev je bilo zato predsinoč-njim in snoči ob stopanju z zamrzlih postajališč na prav tako spolzke tramvajske stopnice. Kaj pri unravi tramvaja res ni nikogar, ki bi mislil tudi
na to malenkost? Občinstvu bi bilo s tem zelo ustreženo.
Grajati moramo tudi mnoge ljubljanske hišne posestnike, ki se še v nedeljo zvečer niso spomnili, kaj je njihova dolžnost 1er niso dali očistiti in posuti zamrzlih hodnikov. Davi je morala posredovati v nekaterih primerih celo policija, da so se hišniki in hišni posestniki zganili ter očistili hodnike in jih dali posuti. Mesto samo je dalo davi nekatere važnejše prehode in bolj prometne ceste posuti s peskom. Vso čast pa zaslužijo tisti hišni posestniki, ki niso posuli s peskom samo svojih lastnih hodnikov, temveč tudi cestišče okoli svojih hiš. Nekje v ljubljanskem predmestju ima neki posestnik večjo hišo in zelo obsežen vrst, mimo katerega vodijo tri važne ceste. Posestnik je videl, kako se ljudje opotekajo nimo njegove hiše in vrta ter je dejal: »Pred mojo hišo se ne нте nihče ponesrečiti zaradi ledu!« Poklical je svoja dva hlapca in jima velel, naj krog in krog hiše potrosita pesek, ki ga je imel sicer pripravljenega za neko novo stavbo Toda posestnik je pravilno mislil, da je sleherno človeško življenje neštetokrat več vredno, kakor pa nekaj trug peska.
Pravi junaki pa so nekateri ljubljanski kolesarji. Pristna ljubljanska srajca ni brez kolesa tudi v najhujši zimi Tudi sedaj, ko je najbolj nevarno voziti se s kolesom, se mladi fantje kar vozarijo ali boljše rečeno, s kolesi kar drse po poledici. Sem In tja pride seveda tudi do nezgod zakaj če kolo znvozi v žleb ali na rob ceste, spo drsne in kolesar zleti na trda tla ter odnese več ali manj bušk na telesu. Takih dogodkov je bilo snoči ali danes v Ljubljani vse polno. Trpe zlasti delavci, ki se vozijo s periferije ali okolice v Ljubljano na delo. Po Ljubljani so se raznesle govorice tudi o raznih nesrečah in celo o neki smrtni nesreči, vendar po naših ugotovitvah do večje nesreče do danes popoldne nikjer ni prišlo.
"KINO UNION Tel 22-21""
Danes nepreklicno zadnjič! Ob 16., 19-15 in 21.15 uri
GASPARONE
Marika Rôkk, Joh. Heesters
Jutri nov spored! Veselo zabavna opereta »Poštni kocijaž iz Lonjunicau-a«
Kraljev tenor
Willy Eichberger, Leo Sleznk, Lucie Englisch
Obsojeni „pohodovci"
Ljubljana, 10. januarja.
Zanimiva obravnava je bila v soboto ob pol 9 zjutraj pred okrožnim sodiščem v znani sobi 39. Na obtožni klopi so sedeli nekateri simpatizerji in so-trudniki bivšega nacističnega glasila »Pohoda«, znanega po svoji surovi pisavi in strupenem sovraštvu do vsega, kar ni nacistično. V času, ko ee vlada trudi za pomirjenje političnih strasti v državi, je to glasilo še prav posebno beeno napadalo slovensko ljudstvo, ki bi ga najraje proglasilo vse za protidržavno. Iz razumljivih razlogov je bila temu listu odvzeta preventivna cer.zura ter je bil list zaplenjen, dokler ni bil ustavljen. Številko 35. »Pohoda« je okrajno glavarstvo prav tako zaplenilo zaradi bujskajočih člankov. Toda nekateri pohodovci so kljub temu list razširili. Pri tem so uporabili avto ravnatelja ljubljanskega velesejma g. Milana Dularja, predsednika Narodne odbrane v Ljubljani, ki je bil tedaj tudi aretiran, pa pozneje izpuščen. V soboto so se na obtožni klopi zagovarjali: Franc Kokolj, urednik »Pohoda«, Zdravko Deleja, tajnik bivše Narodne odbrane v Ljubljani, šofer veleseimske uprave v Ljubljani Josip Pribu-šič, Anton Osovnik, zasebnik iz Domžal, njegova žena Frančiška in sin Anton, akademik, Franc Fermentin, dimnikarski pomočnik in Janko Lip-nik, dimnikarski mojster iz Ljubljane.
Obravnavo jc vodil sodni svetnik dr. Kokalj, tožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Goslar. Obtožence je branil dr. Cepuder.
Obtoženci so bili zaradi ilegalnega razširjanja »Pohoda« obeojeni po § 34 kaz. zak. m čl. 4 zak. o javni varnosti in zaščiti države: Franc Kokolj na 5 mesecev etrogega zapora, na 300 din globe ter 500 din povprečnine; Zdravko Deleja na tri mesece zapora, 300 din globe in 500 din povprčnine; Anton Osovnik ml. na 2 meseca zapora, 300 din globe in 500 din povprečnine, kar pa smatra sodišče za neizterljivo. Ostali obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Vsi so sodbo sprejeli ter ni nihče prijavil ugovora ali revizije. Javni obravnavi, ki je trajala od pol 9 do pol 1 popoldne, ie prisoetvovalo okoli 50 ljudi, po večini simpatizerjev obtožencev in prietašev bivše Narodne odbrane ali bivše Orjune.
Velikodušna ustanova
Majšperg, 9. januarja.
Pred božičem so v ljudski šoli blagoslovili in odprli kuhinjo za revne šolske otroke. Sedaj dobiva 38 najsiromašnejših otrok v šolskih dneh izdatno toplo kosilo brezplačno Gospod in gospa Novak, solastnika tovarn strojil in Vuualeks, sta v spomin na svojega sina edinca g. Teodorja, ki je pred nekaj meseci umrl v Gradcu, pa so njegovo truplo prepeljali domov, založila potrebno glavnico, od katere obresti se bo hranilo leto za letom ustrezajoče število najrevnejših šoloobveznih otrok v Majšpergu skozi zimsko dobo, ko je potreba največja. — Oba dobrotnika sta nn lastne stroške dala prezidati kuhinjo in potrebne pritikline in sta nabavila ves potreben pribor. Gospa Novakova tudi sama nadzoruje kuhinjo in razdelitev obedov. S tem velikodušnim dejanjem sta gospod in gospa Novakova postavila svojemu blagopokoj-nemu sinu najlepši, pa tudi najtrajnejši spomenik. Še pozni rodovi se bodo s hvaležnostjo spominjali na onega, čigar ime nosi ustanova, in ua ustanovitelja ter bodo molili za nje.
Ljudsko gibanje v 1.1937
Sv. Ana v Slov. goricah. Rojenih je bilo 82 otrok (v letu 1936 94). Umrlo je 52 oseb (v letu 1936 43). Poročenih je bilo 21 parov (28). Župnija Sv. Ana v Slov. goricah šteje nad 3050 prebivalcev.
Skocijan pri Mokronogu. Rojenih je bilo 97 otrok (v letu 1936 99), umrlo je 57 oseb (v letu 1936 59). Najstarejši med umrlimi je bil Jelene Jože z Ivančvrha, ki je dočakal 88 let. Oklicanih je bilo 38 parov, porok pa je bilo 24. Obhajil je bilo 15 360
Podzemelj. Rojenih je bilo 71 otrok, umrlo je 26 oseb. Oklicanih je bilo 18 parov, doma je bilo 12 porok. Sv. obhajil je bilo razdeljenih nad 18.000.
Iz Julijske krajine
Duhovniške vesti. G. Ivan Mozetič, župnik v Ravnah nad Cerknom, je imenovan za cerkljanskega prodekana. G. Ivan Matelič, župnik v Snmrt-nem v Brdih, bo začasno upravljal tudi župnijo Kojsko
Dopisovanje z goriškim ordinariatom. Decembrski uradni list goriškega ordinariata prinaša odlok, s katerim so naprošeni vsi gg. duhovniki, da dopisujejo z nadškofijsko kurijo v zadevah, ki se tičejo gospodarskih vprašanj, v italijanskem jeziku; ukrep se utemeljuje s tem, da pomeni drugačno dopisovanje izgubo časa in sitnosti. V drugih zadevah je dovoljeno častiti duhovščini dopisovanje v latinščini.
Nesrečno je padel in zmrznil. Pred dnevi se je vračal iz Tolmina proti domu na Praprotnem 45 letni posestnik Anton Janež. Bil je v Gorici pri invalidni komisiji in bi bil moral drugi dan v Videm. Ko je šel iz Tolmina, mu je na klancu, ki pelje od Tolminke proti Poljubinju, na ledeni cesti zdrsnilo — bil je invalid — in je na izbočenem tlaku tako nesrečno padel, da ga je zaneslo pod cesto, kjer je hudo ranjen obležal in zmrznil Zapušča vdovo 7. nedoraslimi otročiči. — Pokoj njegovi duši!
Težak padec na delu. Anton Mihelič, delavec iz Bovca, je pri nekem delu v bližini Soče tnko nesrečno padel, da si je pretresel možgane. Odpeljati so ga morali v goriško bolnišnico.
Druga elektrarna na Soči. Kakor smo zvedeli iz poučenih krogov, bodo v kratkem začeli z grad-bo druge elektrarne na Soči. Centrala te elektrarne bo v Plavah, jez bo pa nad kanalskim železniškim mostom pri Ajbi. Od tam ho podzemeljski odtok Soče na desnem bregu pod Goren ji m poljem do centrale v Plavah. Ljudstvo se veseli novega dela in upa na primeren zaslužek.
Drobne novice
Koledar
Torek, 11. јгшиагја: Higin, papež; Pavlin Oglejski, škof.
Sreda, 12. januarja: Alfred, opat; Arkadij, mučenec.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je mirno v Goepodu zaspala gospa Ana Toinažin roj. Draško, vdova poštnega kontrolorja v p. Pogreb bo v sredo ob 2 popoldne. Naj ji eveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje!
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi. utripanjem srca in
glavobolom te naravna »Franz-Josetova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Joželova« voda milo učinku)e in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
OjTl. res 3. t». «0474/!»
—	Pogreb bana Davidoviča. V soboto dopoldne je bil v Sarajevu pogreb umrlega bana drin-ske banovine dr. Dušana Davidoviča, ki je bil poprej ravnatelj sarajevske mestne hranilnice ter je bil za bana imenovan šele pred kratkim. Pogreba eo se udeležili med drugimi zastopnik kralja general Pekič, mestni župan Ethem Bičagčič, prometni minister dr. Spaho, bivši minister za pošte Ka-ludjerčič ter mnogi drugi odličniki.
—	Vložitev prijav za znižanje dopolnilnega davka k cemljarini v smislu čl. 1 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 21. 6. 1029 in pravilnika k tenni zakonu. Dopolnilni davek k zemljnrini se zniža samo pod naslednjimi pogoji- 1) da se davčni zavezanec bavi samo s kmetijstvom, 2) da obdeluje svoje posestvo sam ali s člani svoje rodbino, 3) da Šteje rodbina takega davčnega zavezanca več kot 5 članov, 4) da dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5000 din in 5) da predloži v odrejenem roku prijavo na predpisani tiskovini. V smislu omenjenega zakona se ne smatra za člana hišne zajednice: 1) osebe, ki so staluo odsotne: za stalno odsotne pa se ne smatrajo osebe, ki odslužujejo vojaški rok, ki se šolajo, uče obrta, zdravijo in slično. 2) osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva z industrijo, trgovino ali kakim drugim poslom, ki se zanj plačuje pri-dobnina, 3) osebe, ki so v javni ali privatni službi.
4)	žene in otroci oseb, omenjenih v toč. 2 in 3,
5)	domača služinčad in nameščenci. Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja, morajo vložiti prijave na predpisanih obrazcih do 31. I. 1938. Prijave, ki se bodo vložile po tem roku v naslednjih 15 dneh se no bodo upoštevale, če se ta zakasnitev tie bo obenem z vloženo prijavo s posebno tehtnimi razlogi opravičila, pozneje vložene se ne bodo obravnavale Prijave «o morajo vložiti pri pristojni občini, v Ljubljani pri mestnem poglavarstvu na predpisani tiskovini, ki se dobi isto-tam. Vložiti mora prijavo zavezanec zemljarine sam ali pa njegov zastopnik, ki pa mora prijavi priključiti tozadevno pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca izpolni prijavo tudi občina po pro-silčevi napovedi Za resničnost števila članov hišne zajednice, kakor tudi podatkov po točkah 1 do 5 je odgovorna razen davčnega zavezanca tudi občinska oblast (mestno poglavarstvo). Davčna uprava za mesto Ljubljana.
—	Pridnbnina. Tiskovine za prijavo pridob-nine. katero je treba letos vlagati do konec januarja. ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola slane 1 din. Kot priloga 1< Pridob-nini je Davčna prijava za splošni davek na poslovni promet in davek na Iuksus, pola stane 1 din. Dalje priporočamo: Pripomoček za sestavo pridob-nine komad 1 din 1er Pripomoček za sestavo pri-dobnine z ozirom na — gostllničarski obrt komad
1 din.
—	Prošnja Zveze šoferjev dravske banovine. Zveza šoferjev dravske banovine vljudno naproša vse gg. službodajalce, kateri imajo zaposleue poklicne Šoferje, ki so se javili za tečajni pouk o Dieslovih motorjih na srednji tehnični šoli v Ljubljani, ki bo trajal pet tednov vsak torek in četrtek ob 18 in četrt zvečer, da po možnosti urede in dovolijo službeni čas tako, da bo šoferjem omogočen redni obisk pouka. Prepričani smo, da bodo tudi službodajalci imeli korist od tega, ako si bodo njihovi poklicni šoferji pridobili večjo izobrazbo
0	gori navedenem predmetu. Za dobrohotno naklonjenost se vnaprej zahvaljuje Zveza šoferjev dravske banovine
—	Usmiljenja vredno dekle. V škocijans-ki župniji pri Mokronogu živi 19 letno dekle, ki je res usmiljenja vredno. Dovršila je meščansko šolo in enoletni trgovski tečaj. Nato je služila v trgovini, kjer pa ee jc prehladila. Prehlad je imel strašne posledice. Obe nogi sta ji popolnoma ohromeli in sedaj je že cela tri leta priklenjena na posteljo. Njeni starši so sila revni in ii ne morejo pomagati.
V samoti preživlja uboga deklica dolge dneve in ee seveda silno dolgočasi. Morda bi se našel dobrotnik, ki bi ji daroval kak slar radio-aparat, ki bi ubogemu dekletu krajšal dolge ure. Tudi za druge darove toplo priporočamo ubogo trpinko. Vseh dobrotnikov se bo hvaležno spominjala v molitvi. Darove sprejema župni urad v Škociianu pri Mokronogu.
—	Nesreča otroka. V ljubljansko bolnišnico eo včeraj prinesli triletno Marijo Štojčevo, hči delavca iz Tacna. Otrok je padel na razbeljen štedilnik ter se opekel po vsem telesu.
—	Huda nesreča v Zagrebu. V Palmotičevi ulici v Zagrebu se je v soboto popoldne pripetila huda nesreča. Dva otroka delavca Stjepana Ha-lenbeka sta hotela zakuriti v štedilniku, da bi se ogrela. Da bi čim prej zagorelo, sta polila drva z bencinom in zažgala. Bencin je izbruhnil v velik plamen, ki je objel oba dečka. 11 letni Peter je dobil hude opekline po vsem telesu, tako da je njegovo stanje nevarno. Starejši brat pa je dobil opekline po obrazu in na Tokah, vendar njegove poškodbe niso nevarne. Takoj so bili poklicani gasilci, ker |e ogenj zajel tudi pohištvo.
—	Bolgarske likovne umetnice so v nedeljo odprle v Zagrebu v Ullrichovem salonu razstavo svojih del. V Zagreb eo jih povabile organizacije hrvatskih žena.
_Ugotovljena žena, ki je skočila pod tramvaj.
Poročali smo o neki neznani ženski, ki je pred dnevi skočila z dvema otrokoma v Zagrebu pod tramvaj. Sedaj je ženska prišla v bolnišnici k zavesti ter je policija ugotovila, da je to 40 letna Marija Magdič, doma iz Josipdola. Preživljala se je
1	beračenjem.
—	Naš novi trgovinski parnik. V splitsko pristanišče je priplul v soboto novi jugoslovanski trgovski parnik »Ntkolina Matlcovič«. Parnik je priplul z Dugega Raka ter bo v Splitu naložil 1000 ton koruze in mekinj za Anglijo.
_ Za ureditev splitskega pristanišča. V Splitu ie bila te dni glavna skupščina tamkajšnjih inženir-
jev in arhitektov. Obravnavali so razna tehnična vprašanja, zlasti pa novo ureditev splitske luke. Split potrebuje novo luko na severu in boljšo železniško postajo ter boljšo železniško zvezo. Spli-čani zahtevajo dalje ureditev bližnje obale okoli svojega mesta. Kaj bi rekli šele Ljubljančani, ki že desetletja zshtevamo rešitev našega železniškega vprašanja!
—	Krivda katastrofe »Srdja«. Zaradi parnika »Srdja«, ki ee je potopil na reki Sel vi pri Anversi, so v javnosti še vedno živahne obravnave. V Split je prišel s šestimi člani moštva kapitan ladje Nar-delli, ki je izjavil, da je vse nesreče kriv švedski parnik »Haga«. Ta parnik je imel na napačnem mestu postavljene svetilke, zaradi čeear je tudi prišlo do nesreče. Za parnikom »Srdja« je plul nemški »Consulcord«, ki je takoj spustil reševalne čolne ter tako rešil skoraj vse moštvo. Trupli dveh mornarjev, ki sta utonila, do sedaj še niso potegnili iz vode.
—	Hud mraz v Bosni. Iz Bosne poročajo, da tam mraz še vedno ni popustil. Temperatura znaša tam še vedno 11—20 stopinj pod ničlo. V soboto je tam še snežilo. Na planinah je do 2 m visoko snega. Na progi Sarajevo—Višegrad—Belgrad so velike prometne motnje ter imajo vlaki velike zamude. Zaradi hudega mraza silijo v mnogih krajih krdela volkov v vasi in povzročajo veliko škodo, V Jagodini pri Višegradu je neko krdelo napadlo stajo ter raztrgalo 30 ovc in dve kravi. Pastir Vitez Jovanovič ee je postavil volkom v bran s sekiro ter pobil dva volka, drugi pa so pobegnili. V Palah pri Sarajevu je zmrznil pod drevesom sodni izvršitelj Jovan Veselinovič.
—	Karlovec, ki ima okoli 40.000 prebivalcev, ima samo pet pismonoš, torej približno ista tnize-rija, kakor v Ljubljani.
_ Predrzna goljufija ua sejmu. Na predrzen uačin je bil na zadnjem sejmu v Križevcih na Hrvaškem ogoljufali kmet Nikola Bcnc.. Prodal je kravo za 1500 din neznaucu, ta pa mu je dal hitro Iri bankovce po 500 din, vse pošteno zmečkane. Ko je šel kmet z izkupičkom na golaž in četrtinko vina v gostilno, je hotel plačati e takim bankovcem. Gostilničar pa mu je bankovec vrgel nazaj, češ, da je zelo preprosto ponarejen. Goljuf je namreč dal kmetu za kravo tri navadne koščke papirja, na katere je s svinčnikom nekoliko prerisal vzorec za 500 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne vFranz-Joeel grenčice«.
L:uhtiana
v torek It. januarja 1938
Predavanja
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, li t m., ob 8 zvečer na svojem rednem XVIII. prosvetnem večeru skioptično predavanje: Evharistični kongres v Budimpešti. Vstopnina za člane 2 din, za ostale po 3 din, stojišča za èlaue 1 din. ostali 2 diu
Prosvetno društvo Sv. Krištof. V Četrtek 13. januarja bo v dvorani predavanje »V deželi polnočnega sonca«. Predava prof. Mlakar. Že ime samo nas vse vabi.
Moste. Moški odsek prosvetnega društva vabi na važno predavanje o naši socialni zakonodaji, zlasti pa o starostnem zavarovanju, ki ga bo imel v sredo, ob 8 zvečer, v dvorani župnišča ir. R Smersu Pridite, da sc seznanite z zakonom, iti je to'.ike važnosti!
Društvo rokodelskih mojstrov vabi svoje člane kakor tudi druge obrtnike in rokodelce k predavanju o davčnih zadevah, ki bo v sredo, 12. t. ni.ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Ko-menskega ulica 12. Predaval bo g. Ogrin. Vstop prost!
Društvo Bela krajlna«v Ljubljani priredi v četrtek, 13. t. m., ob 20 v prostorih restavracije •-Zvezda« predavanje s skioptičnimi slikami v zdravstvu na deželi in sanaciji vasi s posebnim ozirom na Belo krajino. Predaval bo direktor Higienskega zavoda dr. Ivo Pire.
Društvo > Pravnik«. V sredo, 12. t. m., ob 18 predava v dvorani št. 79 justične palače g. dr. Aleksander Biilimovič, univerz, profesor in pr<>-dekan juridične fakultete, o temi: Organizacija ekonomskega pouka na visokih šolah glavnih evropskih držav,
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 12. t ш. bo predaval prof. Albin Zalaznik o »Problemu življenja z vidika evdaimonizma. Predavanje bo v uiali dvorani Filharmoničnega društva, Kongresni trg. Vstop prost.
FilozoTsko društvo in Društvo za pravno filozofijo in sociologijo bosta priredila v soboto 15. t. m. predavanje o »Filozofskih osnovali prava in čisti pravni filozofi ji«. Predaval bo g. univ. prof. dr. L. Pitamic. Predavanje bo ob f> zvečer v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani vabi k predavanju s skioptičnimi slikami v sredo, 12. t. m., ob 19 v predavalnici mineraloškega iinstituta na univerzi. — Govoril bo ravnatelj mestne vrtnarije g. Anton Lap o vrtovih Italije.
Sestanki
Dekliški krožek Prosvetn. društva Trnovo
ima drevi ob R svoj redni sestanek. Predaval bo g. prof. Košir.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Našla se je ženska urica pod šmarno goro. Zglnsiti se je pri Tereziji Molan, Krekov trg 10.
Otroške nogavice, Karnlčnik, Nebotičnik.
1 Uspeli oficirski ples. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljicc Marije so v nedeljo zvečer priredili častniki ljubljanske garnizije v Kazini ples, ki po se ga udeležili vsi javni prodstav-uili ljubljanski, med temi divizijski general Tonit in njegov pomočnik general Dodič ter ves častniški zbor. vsi v paradnih uniformah ter v spremstvu svojih dam. Dalje so se plesa udeležili ban dr. Mnrko Natlačen z gospo, predsednik apelncij«kega sodišča dr Colin, pomočnik bano dr Majcen z gospo, ljubljanski župan dr. Adleilč z ролро. načelniki vseh bnnovinskili oddelkov direktorji drugih oblasti v Ljubljani, predstavniki naših prosvetnih, gospodarskih ter drugih ustanov, vsi zastopniki tujih držav v Ljubljani jn drugi. Ples jc otvoril general To-nič r gospo banovo, nakar se jc družabna zabava razvila v vsem dostojanstvu jn prijetnosti. Častniški ples v Ljubljani obeta postati ona najbolj
Tudi najkrltičnejši obiskovalci kinov si hodijo filmsko čudo
BELNORGOVAN
ponovno ogledat. Predvajan bo samo Se par dni. Vsi, ki ga še niso videli, naj se prepričajo o lepoti H glasbenih točk.
Predstave danes ob 16,19 in 21.15
Elitni kino Matica
Telefon 21-24
Rezervirajte in dvignite pravočasno vstopnice'
uspelih in najbolj uglednih prireditev v našem mestu.
1 Prihod čeških književnikov v Ljubljano.
Z brzim vlakom iz Prage, ki prihaja v Ljubljano ob 17. sta prispela sem zastopnika čeških književnikov pasn i.k J osel H o r a in romanopisec Karel N o v y. Od Maribora do Zidanega mosta sta ju spremljala zastopnika mariborske ČSJ-lige g. dr. Reisanan in dr. Stojan, od Zidanega mosta do Ljubljane pa pisatelj B. Kreft. V Ljubljani so ju sprejeli češkoslovaški konzul g Minovskv, žand. polkovnik jï. Barle, predsednik čSJ-lige g. dr. E. Stare, ki ju jc v imenu vseh organizacij pozdravil, zastopniki PEN-kluba, Čeeke obc.i ter prijatel jev češkoslovaško države in kulture. Na pozdrav g. dr. Stureitu so je zahvalil pesnik J. liora. Nato ju jc množica spremljala do hotela »Union«, kjer bosta v času svojega obiska stanovala. Jutri bosta napravila obisk predstavnikom našega javnega življenja ter bosta položila venec tudi na grob Ivana Cankarja, da s tem počastita spomin slovenskih pisateljev.
DR. ŠAVNIK
ne ordinira do 20. januarja
1 Komemoracija za pokojnim praškim županom dr. Вахот. Ceškoslovaško-jugoslovanska liga je na svoji plenarni seji svečano proslavila spomin pokojnega prvega primatorja mesta Prage dr. Baxe v lepem govoru, ki ga je govoril predsednik lige v Sloveniji g. dr. E. Stare, spominjajoč se njegovega sodelovanja pri ustanavljanju lig ter njegove velike ljubezni do Slovencev.
1 Obrtna zveza vabi svoje člane, da se udeleže predavan ja v Rokodelskem domu, Kome-u-skoga ulica 12, v sredo, 12, t. m., ob 8 zvečer. Predaval bo g. Ogriu o davčnih zadevah.
1 Dar mestnim revežem. G. Franjo Novak, trgovec z manufakturo na Kongresnem trgu v Ljubljani je nakazal mestnemu socialnemu uradu 500 dinarjev kot prispevek za zimsko pomoč. — Namesto venca na grob pokoj. Očka Alojzija je daroval g. Mlakar Rudolf, trgovec iz Jernejeve ulice 35, živila za mestne reveže v vrednosti 100 din. — Mestno poglavarstvo se za plemeniti dar obema darovalcema iskreno zahvaljuje,
1 Darujte obleko in obutve za uboge! Mestna občina ljubljanska vabi usmiljene ljubljanske občane, da darujejo za revne soobčane obleko, perilo in obutev, ki so jo odložili ali je več ne potrebujejo. Mestna občina pomaga siromakom z nabavo teh predmetov po svoji moči. Toda sila in potreba je večja. Občani, v svojih omarah najdete gotovo kak kos obleke ali obutve, ki ga ne rabite, marsikomu bo pa napravil veliko veselje. Prinesite ali pošljite take predmete na socialno-politični urad v Mestni dom, levo, II. nadstropje. Socialni urad bo vse hvaležno sprejel in pravično razdelil. Mislite, da mnogo soobčanov kruto trpi v tem hudem mrazu in ne prezrite te prošnje.
I Kuharski in šivnlni tečaji Nabavljnlne zadruge uslužbencev državnih železnic se zopet na novo prično. Sprejmejo sc tudi hčerke ne-železničarjev. Cena nizka. Prijaviti sc je v pisarni Železnicarske menze, Pražakova 19.
1 Tečaj poklicnih šoferjev. Zveza šoferjev dravske banovine nam poroča, da se je tečaj o Dieslovih motorjih za poklicne šoferje, kakor je objavljeno, pričel dne 7. januarja 1938. Ker se je pa za tečaj prijavilo tako veliko število udeležencev, smo biii primorani že zaradi omejenega prostora in iz higienskih ozirov število obiskovalcev tečaja omejiti. Vsi prijavljenci, ki niso prišli sedaj na vrsto, ostanejo v evidenci za drugi tečaj, kateri bo v kratkem. Na vsak način se bo skušalo tečaj z ozirom na čas tako urediti, kakor bo večini prijavljencev bolje ustrezalo. — ZŠDB.
M ar'bor
m Za Zupančičevo 60 letnico pripravlja ma-rilwrsko gledaliSče njegovo odlično »Veroniko
Deseniškoc.
m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico opozarja vse svoje člane iu članice, da so od 1. januarja uradne ure v društveni pisarni na Slomškovem trgu (Stolno župnišče) veako sredo od 8 do 10 in od 14.30 do 16.30.
m Marijinega spomenika na Glavnem trgu ni mogoče prestaviti. Kakor smo svoječasno poročali, je predvideval načrt za ureditev Glavnega trga tudi prestavitev Marijinega spomenika bolj proti zapadni strani. Spomoniški strokovnjaki so vprašanje prestavitve spomenika proučili ter so prišli do zaključka, da je neizvedljivo, ker bi bil spomenik v nevarnosti, da se poškoduje. Kipi so iz peščenca, ki je zelo občutljiv. Zaradi tega bi dovolili prestavitev spomenika samo v slučaju, da se nudi potrebna garancija, da ne bodo nastale kakšne poškodbe. Ker pa te garancije nihče ne more nuditi, je gradbeni urad izpremenil načrte za I ureditev zahodnega dela Glavnega trga v tem smislu, da ostane sedaj Marijin spomenik na sedanjem mestu.
m Zadnja pot plemenite žene. V nedeljo popoldne je bila pokopana na pobrežkeni pokopališču gospa Marija Kravos, soproga uglednega mariborskega trgovca g. Kravosa. Pogreb je pričal, kako priljubljena in cenjena je bila pokojnica. Nepregledna množica jo je spremljala na zadnji poti. Med pogrebci je bilo zlasti veliko mariborskih trgovcev. Pevski zbor »Jadrana« ji je ob odprtem grobu zapel turobne žalostinke. Pokojnico, ki je bila izredno plemenita ln srčno dobra žena, bodo ohranili Mariborčani v trajno lepem spominu.
tu Gasilci v Studencih so imeli v nedeljo dopoldne občni zbor, kl ga je vodil predsednik čete Kaloh. Poveljnik MajheniČ je podal obsežno poročilo. Poročni Je, da je gasiln četa v preteklem letu 9 večjih in 5 manjših požarov. Tajniško poročilo je podal tajnik Scheiber, poročilo o kulturnem delu v četi poveljnikov namestnik Kirblš, blagajniško poročilo Omulec. o delu samarijanske-gn oddelka pa je poročal Ullrlch. Občni zbor je pokazal, da ie studenška gasilska četo nenavadno aktivna in delavna in da diči studenške gasilce velika požrtvovalnost v službi za obrambo imetja fn zdravja studenikih občanov.
m Dridihe, livrfth«, delniaclje. Pri mariborskem okrajnem sodišču .je bilo v preteklem lotu precej posl.s * izvribaml, deložacljaml ln dražba
lili. Tako je imolo to sodišče sodnih izvršb 9422 (predlansko leto 9244), deložacij je bilo laui 145 (predlani 85) in prisilnih dražb posestev lani $20 (predlani 279). Kakor je iz naslednjega razvidno, so ti sodnijski posli, ki niso prav nič razveseljivi za naše gospodarske razmere, v lanskem letu v primeri s predlanskim znatno narastli. Sodni depoziti, ki so naloženi pri državni hipotekami banki, so znašali lansko leto 3,597.469.45 din.
m Viničar obsojen zaradi požiga. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal včeraj Franc Fe-konja, 38 letni viničar iz Zg. Voličine. Obtožen je bil, da je iz sovraštva zažgal uto posestnika Alojza Potočnika. Ogenj se je razširil tudi na hlev ter je povzročil Potočniku veliko škodo. Fçkonja, ki je dejanje tajil, je bil obsojen na 2 leti robije in 4 leta izgube častnih pravic..
m 2 leti zapora za rop. Mladoletni Franc Z. je stal včeraj pred sodniki zaradi roparskega napada. Dne 2. decembra se je pridružil na cesti, ki vodi proti Ptuju, krošnjarju Izidorju Dukasiču pod pretvezo, da ga je ponoči strah. Dukasovič ga je res vzel v družbo, spotoma pa je mladi sopotnik navalil nanj z nožem, rekoč »Daj ml denar, ali te boni pa zaštihak ter ga je prisilil, da mu je izročil listnico z 207 din gotovine. Z. je bil obsojen na 2 loti strogega zapora.
m Mlada begunka. Ferdinand Kožar iz Jati Kolarjeve ulice 6 je prijavil policiji, da je njegova 16 letna hčerka Štefika že v prejšnjem tednu izginila od doma ter se še do sedaj ni povrnila. Dekle je srednje jiostave, črnolasa in zagorelega obraza. Kdor bi o mladi begunki kaj vedel, naj javi policiji.
Gledališče
Torek, U. januarja, ob 20: »Poljski balet Par-nelk. — Sreda, 12. januarja: zaprto. — Četrtek, 13. januarja, ob 20: »Cvrček za pečjo«. Red C.
Celie
c Sestanek Fantovskega odseka bo jutri ob pol 8 zvečer v Orlovskem domu. Na sporedu dve zelo zanimivi predavanji. Pridite točno!
c Četrta predstava »Kralj i neba«. Gledališka družina v Celju je uprizorila v mestnem gledališču v nedeljo že tretjič veličastno Gregorinovo igro. Predstavi v četrtek in soboto nista niti z daleka dosegli tak učinek, kakor je to dosegla nedeljska predstava. Gledališče jo bilo res do zadnjega kotička napolnjeno. V nedeljo, dne 16. jan. ob 4 pop. bo Gledališka družina že četrtič ponovila to imenitno in ravno današnji dobi tako primerno igro. Vstopnice se dobe po zelo znižanih cenah v Slomškovi tiskovni zadrugi.
KINO UNION
prinaša danes ob 18.30 in 20.30 grandiozen film
»Vest človeštva«
Življenje Emila Zola < 4
V	tem filmu je prikazano veliko delo človeka-borca za resnico in pravico. Posebna pažnja je posvečena v tem filmu aferi Dreyfusa, ki je bil po nedolžnem obsojen na dosmrtno ječo na »Hudičeve otoke«.
c Ne vemo ne ure, ne dneva! Na Bregu je Bog poklical k sebi 28-letno zaeebnico Vehernik Ano.
V	soboto je zaspala v Goepodu 1 leto stara Majdica, hčerka prof. Knapa iz Celja in 69-letni dninar Hro-pat Filip iz Grušovlja pri Sv. Petru. V Novem Celju je umrl v 63. letu starosti celjski slikarski mojster Grudnik Vinko. Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje.
c Patrona mu je eksplodirala v roki. V soboto popoldne je eksplodirala v roki 18-letnega učenca v tekstilni tovarni »Elka« v Celju Odra Franca patrona. Na srečo je držal patrono proč od sebe in mu je krogla obtičala v levi dlani.
c Nesreče pri smučanju. V nedeljo je padel pri smučanju 23-letni posestniški sin Bobnič Anton in ei zlomi! levo ključnico. Na Trati pri Sv. Jurju se je ponesrečil pri smučanju in si zlomil desno ključnico lS-letni sin železničarja Karner Franc. Pred dnevi je padel pri smučanju 13-letni posestniški sin Podvršan Karel iz Klanca pri Dobrni in si zlomil levo nogo nad kolkom.
c Vol ga je sunil t rogom. V Bovšah je sunil vol z rogom 40-letnega posestnika Kramerška Alojzija in mu prizadejal nevarno poškodbo pod desnim očesom.
KINO METROPOL
Danes ob 16.15 in 20.30 zabaven film, poln lepih pesmi in plesov s Pavlom HOrbigerjem in Liane Haid v glavnih vlogah: GOSPOD PODNAJEMNIK Besuch am Abend.
c S topim predmetom jo je pobil. Po mestu in
okolici se razširjajo vesti, da je neki moški v gostilni Klanjšek na Bregu e topim predmetom udaril natakarico Pristovšek Ivano in da je ta v bolniSnici že umrla. V petek okrog 7 zvečer se je napadalec maščeval nad natakarico, ker je ta naprosila nekega gospoda, da izterja od dolžnikov 50 din. Udaril je ubogo levico, ki je samo zahtevala plačilo, da je padla na tla. Prepeljati eo jo morali v celjsko bolnišnico. Njeno stanje je resno, vendar še ni umrla.
c Umetniška slikarska šola na gimnaziji v Celju b0 pričela « poukom 16. jan. ob 9 dopoldne. Prijave se sprejemajo v risalnici gimnazije ob delavnikih ter med poukom, ki bo ob nedeljah od 9 do 12 dopoldne, šolo vodita gg. prof. C. Ščuka in A. Sirk.
Lil Ha
Delavsko zborovanje. V nedeljo emo imeli ob 0 dopoldne v novi dvorani Prosvetnega doma lepo uspelo delavsko zborovanje, ki ga je sklicala tukajšnja podružnica Zveze združenih delavcev. Zborovanje je vodil predsednik tov. Lenarčič. Govornik iz Ljubljane tov. Smersu nam je razložil novejše eociaine zakone, zlasti pa še zavarovanje za onemoglost, starost in smrt ter pravilnik o višjem prostovoljnem zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Nato je bil razgovor o volitvah obratnih zaupnikov. Iz poročila tov. l.enarčiča je delavstvo videlo, da so sedanji naši obratni zaupniki v polni meri izvrševali svojo dolžnost, ščitili so delavske koristi, posredovali vedno in za vsakega (čeprav ni član ZZD) pri ravnateljstvu ter pri oblastvih. Zato bodo letošnje volitve ponovna z mat'a ZZD.
Podražitev tiskovin
zaradi povišanja plač delavstvu
Že neka] mesecev so se vršila pogajanja med zastopniki tiskarskih podjetij in tiskarskega delavstva za zvišanje plač, ker so se življenjske potrebščine v zadnjem času procej podražile. O poteku pogajanj javnost ni bila poučena, ker so se vršila v okviru obeh strokovnih organizacij, borba pa ie bila kljub temu zelo ostra in je le malo manjkalo, da ni med pogajajočima se strankama prišlo do preloma, šele ua Silvestrov večer, torej zadnji dan odpovednega roka tarifne pogodbe, je prišlo med strankama do sporazuma in se je takoj nato sestavil zapisnik o njem. Zastopniki ti&icarskih podjetij so morali deloma ugoditi delojemalskim zahtevam glede povišanja njihovih prejemkov in tudi na to, da se dotolc novih vajencev v tiskarski stroki deloma omeji, ker je skoraj v vseh panogah te obrti velika brezposelnost.
Tiskarska podjetja so zaradi povišanja plač in zaradi omejitve števila vajencev zelo prizadeta in je umljivo, da teh bremen ne morejo vzeti na svoje rame, ker že itak večina podjetij komaj životari. Povišanje plač tiskarskemu delavstvu obremenjuje podjetja samo v naši banovini za več sto tisoč dinarjev letno tako, da so tiskarne prisiljene cene tiskovinam zvišati v net reza jočem razmerju s svojimi večjimi izdatki za produkcijo.
Tiskarski izdelki v naši državi so itak cenejši od takih izdelkov drugih, tudi večjih narodov (v Nemčiji n. pr. so tiekurske cene od 25 do 80 odstotkov višje od naših), vrh tega pa je treba upoštevati, da smo ravno mi toliko na slabšem, kolikor so pri nas v splošnem manjše na-
Plačilne bilance 1936
Zveza narodov, odsek za gospodarska proučevanja, je ravnokar izdal svojo študijo o plačilnih bilancah 36 držav v letu 1936. Za leto 1935 je odsek obdelal plačilne bilance 29 držav. Bila pa j« med njimi tudi naša država, za katero pa v letu 1936 ni objavljenih podatkov.
Uvodno analizira odsek bilance ekupno ter podaja pregled mednarodnega denarnega ia kapitalnega trga. Nato podaja ekupni pregled posameznih ekupin predmetov in plačil v plačilnih bilancah: kapitali, blagovni promet, tujski promet, pošiljatve izseljencev itd. Končno analizira podatke za posamezne države.
Iz uvodnih besedi k tej študiji, ki obsega 245 strani, posnemamo te-le podatke:
Trgovinska bilanca treh največjih upniških držav na svetu: USA, Anglija in Francija je izkazovala v letu 1936 deficit v znesku 259 milij. dolarjev, dočim je znašal v letu 1934 aktivni saldo 134, v letu 1935 pa 237 milij, dolarjev. To gibanje pa je bilo na drugi «tirani kompenzirano z nasprotnim razvojem skupne bilance dolžniških držav. To je poltazajo izboljšanje razmerja med obema skupinama držav.
Vprašanje pa je, če se je ta razvoj nadaljeval tudi v letu 1937. V prvih 8 mesecih leta 1937 je znašal deficit trgovinske bilance 210 milij. dolarjev (5 manjših upniških diržav je izkazovalo 53 milijonov dolarjev), toda to zvišanje je bilo kompenzirano e povečanjem dohodkov teh držav od divi-dend in pomonskih prevoznin.
Nove emisije za dolžniške države so bile tudi naprej slabe in dohodki upniških držav od amortizacije prejšnjih posojil so bili večji kot so bili zneski novih posojil, ki so jih dale te države.
Pač pa so bile znatne izpremembe med posameznimi upniškimi državami. Posebno je bil v letu 1936 odtok zlata znaten iz Francije v USA. To je imelo tudi za posledico dvig tečajev delnic v severnoameriških Zedinjenih državah.
Od 1934 na 1936 so 6e mednarodna plačila di-vidend in obresti povečala, preračunano na zlato za 10%. Ker pa se ie znižal znesek obresti, je pripisovati povečanje le povišanju dividend.
Ugodnejše pa so razmere za tujski promet, katerega upoštevajo vse države v večji meri. Od 1931 na 1936 se je namreč zlata vrednost mednarodnih plačil za tujski promet povečala za okoli 35—40%.
Statistike mednarodne Imovine 1936. Odsek za gospodarska proučavanja je izdol »Statistike mednarodne trgovine. 1934-1936«, ki prinašajo podatke o zunanji trgovini 66 držav za ta leta. Knjiga (384 strani) obsega tabele o izvozu in uvozu po mesecih, po državah, po glavnih predmetih, izvoz in uvoz zlata, nato pregled po bruseljskem seznamu. Dodan pa je tudi izkaz po minimalni listi proizvodov, katere izdeluje tudi naša, država od leta 1935 dalje. Ta lista obsega 456 predmetov v trgovini 20 držav. Knjiga prinaša tabelarne preglede teh rezultatov, tako da je skupno v njej nad 300 tabel.
klade, ki jih v sosednjih državah presegajo deset- in stokratno. Naše ceno pa so vzlic temu še nižje, ker delajo naša tiskarska podjetja res le z najmanjšim dobičkom, neštetokrat pa samo za režijske stroške v stremljenju, da bi stem omogočila raznim založbam izdajati nova dela.
Tiskarska industrija v naši državi, zlasti pa v naši banovini, je močno prizadeta tudi zaradi mnogih državnih tiskarn in tiskarn samoupravnih teles, ki prevzemajo skoraj vsa dela državnih ter sumouprnvnih uradov, vrh tega pa segajo celo po privatnih delih s skrajno umazanimi cenami, ne glede na to, da nastaja s tem neposredna škoda za prizadeta upravna telesa, jemljejo privatnim podjetjem, ki so veliki davkoplačevalci, eksistenčno možnost in zaslužek, tiskarskemu delavstvu pa vsakdanji kruh.
Pravkar je izdelan osnutek zakona v Državni tiskarni v Belgradu. Baje bo to eno največjih
potrebuje Jugoslavija s svojimi 16 milijoni prebivalcev največji grafični zavod v Evropi, je pač uganka vsakomur, ki ni poučen, da se zastavlja-
jo zopet vse sile za monopolizacijo šolskih knjig in centraliziran je vseh ter. del v Belgradu. Uresničenje tega načrta bi pomenilo ta tiskarska podjetja in delavstvo v dravski in sosednjih banovinah največji udarec, ki si ga moremo misliti. Enako bodo prizadeta tudi vsa naša založništva.
Upamo, da bodo merodajni činitelji še pravočasno uvideli, kam to vede in rla do tega morda vendarle ne bo prišlo.
Sporazum za odrejanje osnove za davek na poslovni promet. Oddelek za davlie finančnega ministrstva je preteklo leto odredil, da se odtlej ne odreja več davčna osnova za prometni davek sporazumno z zavezanci, ker je promet pri davčnih zavezancih v večini primerov narastel, pa je za fi6kus ugodneje, če se plača davek po stvarno opravljenem prometu. Zagrebški »Jutarnji list« z dne 9. januarja 1938 pnobčuje tozadevno daljši članek, v katerem pravi, da je dvomljivo, če je etališče finančnega ministra merodajno ali pa če je potrebna tudi izprememba same uredbe v to svrho, kakor to predpisuje zakon o davku na poslovni promet (v soglasju z merodajnimi ministri za poeamezne gosjxxiarske panoge). Po uredbi št. 3096 z dne 23. marca 1936 so davčne uprave mogle sklepati eporazume brez ozira na višino njih prometa in brez ozira na to, če je šlo za eploàni ali skupni davek. List smatra, da je uredba še v veljavi in da niso menjane tudi druge uredbe in predpiei, tako da ima v konkretnem primeru vsak iangirani davčni zavezanec pravico ugovora.
Cene v svetu. Nemški zavod za proučevanje Konjunkture je sestavil pregled gibanja cen na debelo in življenjskih stroškov od 1934 na 1937, iz katerega je razvidno, da je indeks cen na debelo v Nemčiji lani narastel za 1.2%, v Ameriki celo samo za 0.1%, nadalje so se zvišale cene v Angliji za 10.4%, na Japonskem za 16.8%, v Italiji za 22.2%, v Franci za 26.3%. Življenjski stroški eo lani naraeli v Nemčiji za 0.5%, v Ameriki za 5.9, na Japonskem za 13.2, v Italiji za 13.4% in v Franciji za 24.9%.
Semenj za kmetijstvo in konje. V Veroni (Italija) bo 42. velesejem za kmetijstvo in konje od 13. do 21. marca 1938.
Dobave: Prometni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 12. januarja t. 1, ponudbe za dobavo 22 ur nihalk v lesenih omaricah in do dne 15. januarja za dobavo klešč za ščipanje voznih listkov.
Licitacija. Dne 3. februarja bo v intendanturi štaba dravske divizijeke oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 900.000 kg ovsa.
Borza
Dne 10. januarja 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 8.55—8.65, v Zagrebu pa je popustil na 8.525-8.625, v Belgradu na 8.5141—8.6141.
Gršlu boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 27.90-28.60.
Za italijanske lire je bilo v Zagrebu povpraševanje po 2.27.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni nn 13.90 do 14.10, nadalje so v Zagrebu beležili za konec januarja 13.915—14.115, za sredo februarja 13.93 do 14.13, za konec februarja 13.96—14.16.
qHpa,
da i te bolni kom
Aspirin
ASPIRIN
^ f TABLETE!
Ogla* i« r«gliirlr*n »od S. IL «41 od 34. III. 1936.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,281.242 din, v Belgradu 5.087 000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu živahen, v Belgradu je dosegel 340.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom
Amsterdam 100 h. gold..... 2397.66—2412.20
Berlin 100 mark...... 1733.02—1746.90
Bruselj 100 belg...... 730.65— 735.71
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.96— 217.02
Newyork 100 dolarjev .... 4271.00—4307.32
Pariz 100 frankov...... 145.84— 147.28
Praga 100 kron....... 151.03— 152.14
Trst 100 lir........ 225.&1— 228.73
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.655, London 21.60, Newyork 431.75, Bruselj 73.31, Milan 22.72, Amsterdam 240.50, Berlin 174, Dunaj 80.80-81.55. Stockholm 111.35, Oslo 108.55. Kopenhngen 96.425. Praga 15.16, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Aten» 3.95, Cnrigrod 3.50, Rukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Buenos Aires 126.625.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% inv. posojilo 96.50—100, agrarji 51—57, vojna škoda promptna 427.50—428, beglu-ške obveznice 80 denar, 4% severni agrarji 51 do 53, 8% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 blago, Trboveljska 205 denar.
Zagreb. Državni papirji: 1% invest. posojilo 95 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna
427-428	(428), begluške obveznice 79 denar, 4% sev. agrarji 55 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50 do 94.50 (91), 7% Blerovo posojilo 85—86 (85). — Delnice: Trboveljska 210 denar, Narodna šumskn 20 blago, Gutmann 51.50 — 60, Tov. sladkorja Beč-kerek 650 blago, Osij. sladk. tov. 163—165, Jadranska plovba 405 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 55—55.25, voj. škoda promptna 428 —429, za konec februarja
428—429,	za konec marca 427.50—428.50, begluške obveznice 60.75—81.25, daim, agrarji 78.75—79.50, 8% Blerovo posojilo 93—93.50, 7% Blerovo posojilo 84.25- 85, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 do 101. — Delnice: Narodna bauka 7600 denar, Priv. agrarna banka 216.50 denar.
Dunaj. Tendenca je danes nekoliko oslabela, vendar nazadovanja tečajev niso bila znatna. Zaključni tečaji (v oklepajih tečaji z dne 8. januarja) : Donavskosavskojadranska 58.70 (59.75) ; d e 1 -niče: Creditanstalt-Bankvereiu 276.25 (279), Narodna banka 104.50 (163.50), Graz-Koflach 18, Steg 20.15 (22.15), Steweag 27.90 (27.80), Magnesit 82 (83), Trboveljska 24.60 (24.60), Alpine 38.35 (39.10), Berg - Hiitten 521, Rima Muranv 66.15 (08.10), Steyr-Doimler-Puch 213.75 (213.75). Ley-kam 62, Semperit 78.10 (79).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč. 175—176, srem. 175 do 177, slav. 176-178, ban. 169—178, bč. potiska 176—178. — Oves neizpr. Rž ne notira. Ječmen neizpr. Koruza bč. in srem. nova 95— 97, ban. nova 92—94, bč. nova sušena 112—114. — Otrobi bč., srem. in ban. 96—100, bč. ladja ne notira. — Tendenca stalna Promet srednji.
Živina
Dunajski goveji sejem dne 10. januarja 1038. Prignanih je bilo 699 volov, 420 bikov in 582 krav, skupno 1701 glava, od tega iz Avstrije 1397, iz inozemstva pa 304. Povpraševanje je bilo zelo živahno ter so cene narasle pri prvovrstnih volih zn 2—3, srednjih in slabših za 3—5, dobrih kravah za 2—3, klavni živini tudi za 2—3 groše, dočini so cene bikov ostale čvrste. Cene so bile naslednje: voli 0.93—1.52, biki 0.90—1.12, krave 0.82 do 1.10, klavna živina 0.60—0.81 šil. za kg žive teže.
Izredni prispevek h uslužbenstoemu davku
Finančni zakon za leto 1934-1935 je v kritje neizogibnih državnih potrebščin začasno uvedel »izreden prispevek« (doprinos) za zavezance uslužbeiiskemu davku v izmeri 1% od kosmatih prejemkov. Od plačevanja tega prispevka je iz-vzel: hišno služinčad, delavce in dninarje, orožnike, graničarje, jiodčasfni.ke in kronske upokojence.
Za proračunsko leto 1935-1936 je zakon o proračuskih dvanajstinali za leto 1935-1936 iz prav tistih razlogov prevzel tudi izredni prispevek ter mu dal glede njega pobiranja v § 44. novo besedilo.
Pri budžetni razpravi tega zakonskega predloga o proračunskih dvanajstinali je gospod finančni minister takrat izrccno izjavil, da sicer uvidevn težak položaj državnega in zasebnega tislužbenstva, ki ga zadene ta izredni prispevek, da pa mu je nemogoče odpovedati se donosu tega prispevku, ker v tem kratkem času ne more najti in uveljaviti nadomestila za ta bndžetni izpudek.
Pri tej izjavi si moramo biti na jasnem, da ie bil predlog tega budžetnega zakona sestavljen in skupščini predložen od vlade režima JNS in dn je vlada današnjega režima izvršila na budžetnem predlogu le neizogibno potrebne izpremembe.
Po izjavi finančnega ministra v budžetni debati leta 1935 se je moralo z vso gotovostjo sklepati, da bo vlada novega režima opustila pobiranje izrednega prispevka k uslužbeiiskemu davku vsaj v enem prihodnjih budžetnih predlogov.
Toda finančna zakona za budžetno leto 1936-193? in 193Г-1938 sta v polnem obsegu reeipiralu v SS 24. oziroma !9. določila o jiobiranju izrednega prispevka. Da se je ta izredni prispevek pridržal v budžetnih letih 1936-1937 in 1937-1938 je pač zn vsakogar, ki pozna ustroj gospodarstva. povsem razumljivo; kajti na eni strani ni dopuščalo gospodarsko stanje, da bi se viri državnih dohodkov izpremenili, na drugi strani pa vlada — pri stolni denarni stiski — absolutno ni mogla se odreči že obstoječemu davčnemu viru.
Povsem drugačno pa je postalo budžetno stanje za prihodnje proračunsko leto 1938-1939. Prihodnji proračun je za eno milijardo in 270 milijonov večji od tekočega (1937-1938). Tn ogromni porast državnih izdatkov omogočajo in ustvar-jajo izključno le dosednnji davčni viri, ne da bi se katerakoli vrsta davkov na novo uvedla ali pa povečala.
Pri takšni budžetni situaciji pač moramo našo vlado opozoriti na izjavo, ki jo je dal gospod finančni minister v teku budžetne debate leta 1935 glede izrednega prispevka k uslužben-skemu davk u. Gospoda finančnega ministra pa moramo prositi, da se z ozirom na izredno visoko povišan dotok iz carin in ostalih duvkov odpove dohodku iz izrednega prispevka k usluž-benskemu davku ki težko obremenja pod eksistenčni minimum padle prejemke državnih in privatnih uslužbencev ter upokojencev in s tem tako izpolni svojo besedo iz leta 1935.
ШШШЗЖТЕИИ
Predvaja veselo in zabavno robinzonado
Peter v snegu
z malo priljubljeno Traudl Stark
- 0ХехШаах. об 16.,19."oi 21.1'* W Г
Kulturni obzornik
Breznik - Ramovš : Slovenski pravopis
Mala izdaja. Ljubljana 1937. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. 26 din, vezon 40 din.
Ta izdaja Slovenskega pravopisa (SP) je v prvi vrsti namenjena šolani. Zato je do neke mere razumljivo, da je skrčena. Prireditelja sta — kakor sama pravita v uvodu — . izpustila vse, kar se tiče samo izgovora, in vse, kar se v pisavi le redkokdaj rabi. Vendar se meni zdi Skoda, da je oznaS'vonje izreke popolnoma izpadlo, saj je ta reč prav za šolo močno potrebna. Posebno izgovor trdega i pogrešam. Kdor izmed učiteljev ima veliko izdajo pri roki, si bo lahko pomagal. V zadregi bo pa tisti, ki velike izdaje nima in je tudi ne more kupiti, ker je pošla. Zato mislim, da je potrebno, da se polagoma začne pripravljati nova, izpopolnjena izdaja velikega SP. K delu bo po možnosti treba pritegniti vse stroke. Dokler pa nove velike izdaje ne bo, si bomo pač morali pomagati s pričujočo malo, šolsko izdajo. Saj ima tudi ta za pravopis silno dosti gradiva.
Oglejmo si jo, kakšna je. Po obsegu je le za 60 strani krajša od velike.
Poglavje o kraticah je nekoliko razširjeno. Pogrešam pa бе vedno kratico za inženirja (ing. ali inž.). Poglavje o rabi velikih in malih črk je nekoliko izpopolnjeno. Slede pojasnila o pisavi in sklanji tujih lastnih imen. Zal pa v knjigi ni določil o pisavi in sklanjatvi domačih osebnih imen in priimkov in sploh lastnih imen. In vendar je to vprašanje še prava ledina, kjer si v vsakdanji rabi večina ljudi ne zna pomagati.
Pisava tujih lastnih imen je v osnovi pač pravilno rešena, vendar bo vsakdanja raba pokazali! Se mhrsikak zanimiv problem, ki morda ne bo šel v določeni okvir.
Novo ie poglavje o rabi nekaterih pripon.
Marsikaj je tukaj načelno rešenega, da se s tem skrči slovar. Pravila o razzlogovanju niso nič bolj jasna kot v veliki idaji. Malenkostno dopolnitev so doživeli paragrafi o pisavi sestavljenih imen. Sledijo predpisi o ločilih. Tukaj me je presenetilo določilo, da v primeru V Ljubljani dne 1. jan. 1937 za V Ljubljani ne pišemo več vejice, ko smo jo pisali, kar pomnim. Sicer pa so določila o rabi vejice precej predelana. V paragrafu o piki je sedaj ven ' enkrat točno povedano, da je za letnico treb; ejej pisati piko, ne pa — kakor smo bili doslej vajeni — samo tedaj, kadar je pred letnico bila beseda leto, bodisi izpisana ali kratica. Pri narekovaju pa manjka določilo, kako se rabi narekovaj pri vejici, ali se piše v vseh primerih za vejico ali pred njo. Po mojem stalno za vejico, kadar napovedni stavek pretrga premi govor.
Tem splošnim pravopisnim določilom sledi 234 strani pravopisnega slovarja. Slovar, najvažnejši del pravopisa, je Se zmeraj precej obširen, da se torej nihče ne sme ustrašiti prlpiska v naslovu: Mala izdaja. Slovar je temeljito pregledan in kljub temu, da sta prireditelja marsikaj črtala, vendarle v mnogoteri stvari izpopolnjen. V bistvu torej ne gre za golo skrčeno izdajo velikega SP, marveč prej za predelano drugo izdajo.
Novi SP ima že dobro dvoletno tradicijo za seboj. Vpitje slovenskih Pigmejcev je v glavnem utihnilo in SP se Je že zdravo ukoreninll. Pa se bo še bolj, ker Slovenci pač hočemo biti kulturen narod, ki ve, da' je mogoče samo г disciplino doseči potrebno Jezikovno stalnost. R. Kolarič.
Jezikovno gibanje v Prekmuriu
Prekmurje je dvajseto leto združeno s Slovenijo v Jugoslaviji. Ce pregledamo prekmurski tisk, dobimo zdaj tole sliko. Prekmurski kulturni delavci, ki so zrostb г Jugoslavijo, kakor Miško Kranjec, Vilko Novak in drugi, piSeJo v knjižni slovenščini v tisku izven Prekmurjn. Na prekmurskih tleh pa izhajajo mesečniki in tedniki. Pri teh je zdnj v tem oziru velik napredek, da so vsi pisani v slo-4 venskem pravopisu. Pred Jugoslavijo so namreč
Prekmurci pisali v svojem slovenskem narečju z madžarskim pravopisom, ker niso imeli niti ene slovenske šole in so zato poznali iz Sole samo madžarski pravopis, n. pr. »sz« za slovenski »s«, ali »s« za slovenski »S«, ali »cz« za slovenski »c« itd. Po prevratu je Jožef Klekl takoj uvedel slo venski pravopis v svojih listih. Evangeličnni pa so še dolgo časa pisali svoje liste z madžarskim pravopisom, zdaj imajo tudi že slovenskega.
Posebna novost pa je ta, da izdajajo prekmurski srednješolci in visokošolci že drugo leto dijaško revijo »Mladi Prekmurec« v M. Soboti v knjiini slovenščini. Lansko leto jo je izdajalo So-kolsko društvo v Murski Soboti, letos jo izdaja »Konzorcij Franc Cor«. Urednik, akademik Ferdo Godina, piše, da bo »Mladi Prekmurec glasilo mlade prekmurske realistične generacije, ki ima voljo do dela in polnega, zdravega življenja — edino merilo mu je človek«. Tn list torej pišejo dijaki, ki so že izšli iz slovenskih osnovnih ih srednjih šol v Prekmurju. Celo naravno je, da ti ne pišejo več v prekmurskem narečju, ki itak ni enotno, ampak piše vsak pisatelj v narečju svojega kraja.
Druge prekmurske liste pa še pišejo v narečju. Pri tem je zanimivo opazovati, kakšen je v katerem listu jezik. Klcklovi katoliSki listi, No-vine, Marijin list in Koledar, se vedno bolj približujejo knjižni slovenščini, v kateri prinašajo tudi že cele članke Redko se najdejo kake nenavadno besede, n. pr. »veroborri« za vojake, ki se borijo za vero.
Nekako sredino glede jezikn ima »Murska krajina« In »Dober Pi'jdas kalendfirlum«. Ta koledar, ki ga ureja in izdaja Taliinyi Franc iz Gor. Radgone v M Soboti, ima sicer v naslovu še madžarski pravopis »pajdaš«, v tekstu po že piše »pajdaš«. Ima pa še Iz tujih jezikov okorno prevedene besede, n. pr. »notri spoznati« zn »priznati«, gori stanot'. vopoglednoti, doli plačati, viiplačnti, vozpustitl, vtividetl, gorvstanenje.
Evangeličanski mesečnik »Dtlševni lisi« in •»Evangeličanski kolendari«, ki Jih urejata LuthAr Adiim, ev. duhovnik v Puconcib, In Flisiir Jiinoš, upok. učitelj v Soboti, pa Imata še najbolj starin-
ske oblike. Nekatere izmed teh so prav lepe slovenske besede, ki bi jih bilo vredno uvesti v knjižno slovenščino, precej pa Je tujk in slabili tvorb po tujih jezikih. Take nenavadne besedo eo n. pr. »Naprejplačilo gorivzeme« za »naročnino sprejema«, potem še nedosledno: »napreplačuik« za »naročnik«; gorizdignoti oče, dolispadnoti, gori povedati za slovenski »odpovedati«, dojspisati, vere boritel za tistega, ki se bori zn vero, verebratje, nnprôdavanje za predavanje, goridržanje Dtiševno-ga lista, vktipdelavci, goriprimlenje, Japonci so notrivzčli varaš Nanking, goriosloboditi, dolizma lati, »taovzetl« za »udeležiti se«, »notrijemanje« za »dohodke«, gornôjditel Marconi, gori zrasti, ženitvi ali k-mSži idftnja poti, vopreminoti, •>№ pohranitit za »poko|>ati«, gori .zetje, oblônanjo za nemški Belohnung, trtljoinânje za nemški Telltiahme, mo-ralnoga Kitka i zapoved notri spelanje včinijo vere-vrôloga proteštantskoga človeka, gori naiti, gori-danje, naprčldenje, ôevetek li samo pri onoj gmfi-ni (Gemeinde), bože rčči vu srdce vzčtje i obarvanje, boj tečč z-vragâ skušavanjem, dala notri speloti pri Bože ččsti odprâvlanji, gori ostanjeue indušnje formule, je sam pomftgno missionAriuši pri LukAč evangeliotna dajobriičanji, doli obrno Janoša evangeliom, gorivzčo krščanstvo, vkilperpri-hAjanje, grilntnnje rimpApeštva (nemški Ortlndung za ustanovitev), gorinAjdcnje pttkšenoga praha, gorinnjdenje knigštnmpanja, gorinajdenje Amerike, notriprinešenjč krumpišov v Europo, prvo pro-bunje železnice lokomotiva itd.
V vsakem oziru pa je prekmurščino v teh 19 jugoslovanskih letih napredovala, se čistila, spopolnjevala in približala knjižni splošni slovenščini.	mks. *
Jugoslovansko-čeikoslovaika liga, Čeikosloven-ska nber in Penklub pri rede dones v dramskem gledališču ob 20 literarni večer, nn katerem bosta brola Iz svojih del zastopnika češkoslovaške književnosti gg. pesnik Jod p Horn in romanopisec Karel Novv. Slovenske prevode njunih del bosta hrnln ga. Mira Danilova in g. Slavko Jan, člana Narodnega gledališča. Sedeži v drami so od 13 din navzdol
Roman rdeče diplomathinje Kolontajeve
Sovjetska diplomatinja gospa Kolontajeva je zastopala sovjetsko Rusijo v raznih mestih Evrope, nazadnje pa je bila trgovska pooblaščenka na Danskem. Kakor so poročali listi, je nazadnje tudi ta rdeča gospa dobila povel je, naj se vrne v Rusijo, kjer jo čaka menda enaka usoda, kakršne so bili deležni vsi. ki so bili poklicani nazaj. Gospa Kolontajeva pa se menda ne misli odzvati temu prijaznemu povabilu in namerava ostati v Evropi. S tem pa je končan njen življenjski roman.
Sedaj bo tudi gospa Kolontajeva deležna brezdomovinstva, kakor toliko drugih Rusov, ki jih je rdeči režim poslal kot begunce po širnem svotu Življenje te komunistične izobraženke pa je tako zanimivo, da se izplača o tem malo spregovoriti. Kot dekle so jo doma klicali »Sta-ša«. Bila je hčerka ruskega carskega generala in njena mati je občevala na ruskem carskem dvoru. Brla je deležna vzgoje vseh visokih plemiških hčera. Ko je bila še mlado dekle, so jo omožili s plemičem, s katerim pa ni bila srečna. Zakon je bil kmalu ločen. To osebno razočaranje in ogorčenje, da se je morala možiti z možem, ki ji je bil vsiljen, ker je bil plemič, jo je tako zagrenilo, da je kot mlada žena šla v vrste revolucionarjev. Najprej je stala v taboru Korenskega. po/neje pa se je pridružila bolj radikalni struji. Medtem se je poročila z možem, ki je bil njenega prepričanja.
Ko je prišel na vrh boljševizem, je bila Ko-lontajka vneta Ivojevnica za radikalne ideje. Lenin in Trocki sta spoznala njene sposobnosti ter jo docela vpregla v svoj voz Ko so se v Kronstadtu znčeli upirati mornarji, je šla tja Kolontajka, oblečena v rdečo obleko in pokrita z ruto ter je po mornariških bcznicah tako ognjevito prepevala ruske pesmi, da je pridobila
Od doma izgnani prebivalci
Poljsko časopisje obširno poroča, kaj se je te dni zgodilo blizu rusko-poi jske meje. Posebno obširno poroča o tem vilnski list »Slovo« Ta
poroča, da so sovjetski oblastniki pol prebivalcev obmejnega mesteca Drysaa čez noč odpeljali ter jih naselili nekje v notranjosti Rusije. Kakor poroča imenovani list, se je to zgodilo pred dvema tednoma sredi noči. Kar naenkrat so pridrdrali v mestece tovorni avtomobili, ne da bi bil poprej kdo kaj slutil. Iz avtomobilov so poskakali rdeči stražniki, ki so kratkomalo naložili vse sumljive prebivalce, da so jih odpc-IjaLi kdo ve kam. Pregnanci so smeli vzeti s seboj samo eno obleko in nekaj živeža. Vse to se je baje zgodilo zaradi tega, češ da so bili ti ljudje preveč prijazni s Poljaki. Te dogodke so v sosedni poljski vasi lahko natančno opazovali.
mornarje. Sveto je verovala, da se bo izpolnila obljuba revolucionarjev, da bodo rdeči prinesli na zemljo raj.
Vendar je kljub tej svoji veri še ohranila smisel za resničnost življenja. Tako je v svojem književnem delu popisala revščino otrok v Rusiji in bedo tovarniške ruske delavke. Vse te nesreče je imela sicer le za prehodno zlo. vendar jih je ostro bičala. Pozneje je napisala roman, ki je deloma izšel v francoskih listih. V tem romanu opisuje mlado revolucionarko, ki se ob strani ljubljenega moža bori za socialistične ideje. Ko je zmagal komunizem, si je tudi on hotel privoščiti sladkosti tega sveta. Ona pa je bila zaradi tega razočarana ter ga je zapustila ter je šla raje sama v mraz in temo, kakor da bi se bila izneverila svojemu idealu. V tem romanu je mnogo bridkega spoznanja. Morda so prav te knjige vzbudile nezaupanje do nje. Slorda pa so bili do nje že poprej nezaupni, ker je pač rojema plemkinja carskega kova. Kdo ve, kaj je bilo vzrok, tla je padla v nemilost.
Zadnja leta je bila bolj molčeča. Zadnjikrat so listi poročali o njej, ko je bilo govora o velikem diplomatskem plesu v Ženevi, kjer je ona imela najbol j elegantno obleko. Sicer pa je tudi na diplomatske sprejeme vedno na obleki nosila velik rdeč trak. Sedaj se je ženska že postarala. Njena duša prav gotovo rusko zemljo še bolj ljubi, kakor jo je ljubila kdaj poprej. Danes pa so ji vrata v domovino zaprta. To je silna tragika, ki pa dokazuje, da človeško življenje ven-darje uravnava nekaka izravnalna pravica, katere ona doslej nikdar ni hotela priznavati. Sedaj pa jo v tragiki svojega življenja občuti.
Potomka indijanskega poglavarja
Vnukinja glasovitega poglavarja Indijancev iz rodu Sioux, ki se je imenoval Sitting Buli, se je vpisala na ameriško športno šolo, da bi se tamkaj naučila streljati z lokom in metati kopje. Njen indijanski ded je slovel zaradi svoje hrabrosti, s katero se jc bojeval zoper vsil jive belce, ki so zasedali kos za kosom indijanske domovine. Ti boji so bili v današnji iužuozahodni Montani. Dekle se je pozneje vpisalo na univerzo v Willamette v državi Oregon. Dekletu je po indijansko ime »Vaste Agidivihn«, kar bi ee po slovensko reklo »Pričaraj ljubeznivost«. Toda dekletu, ki je že precej ameriško vzgojeno, se je to zdelo premalo ameriško, ter je svoje lepo indijansko ime spremenila v ameriško »Evelina Welsh<. Morda se je svojega indijanskega imena dekle malo zbalo, ker bi bila po indijanskem običaju morala storiti nekaj takega, zaradi česar bi bil njen indijanski rod deležen velikega odlikovanja Dekle je sedaj zgodovinarka in se zelo odlikuje v organizaciji ženskega gibanja. Bila je dvakrat predsednica mednarodnega kluba na univerzi. Posebno pa jo veseli petje in godba.
Angleška vojna ladja Ladybird«, ki je reševala ameriške mornarje iz potopljene ameriške topničarke »Рапау«, katero so potopili Japonci. Toda tudi angleško vojno ludjo so japonski topovi obstreljevali, kar se jasno vidi na naši sliki
Speče življenje živali po zimi
jajca, ki so obdana z močnejšo kožo. Ta jajca pa se kaj počasi razvijajo. Zimsko jajčece povodne bolhe je tako odporno proti mrazu, da nikakor ne zmrzne. Vendar je za ta jajca druga nevarnost. Zima je lahko še kolikor toliko mila, toda jesen ali pa pomlad je včasih sila mrzla. Če se v mili jeseni ali zimi jajčeca izležejo, jih potem zamori pomladanski mraz. V tem oziru pa je lepo preskrbljeno s tem, da se jajca ne
Živali, ki spe zimsko spanje, že davno spe v zimskih brlogih in skrivališčih. Svizec, jazbec, hrček, polh, medved in druge podobne živali prespe nekatere vso zimo in ves mraz, zaradi česar jih človek včasih kar zavida. Ko bi siromak, ki nima denarja ne za obleko ne za kurjavo in ne za hrano, mogel kaj takega, to bi bilo imenitno! Med zimskim spanjem živalim ni treba nič skrbeti za vsakdanjo hrano
Poleg omenjenih štirinožcev pa je še mnogo več manjših živalic, ki zimo kar prespe Zlasti velja to za živalce, ki žive kje v jezerskih vodah ali pa v morju Kadar napoči zima, živalce otrpnejo in zaspe Niti najhujši mraz jim ne more do živega, kakor eo dognale preiskave. Če živalce žive nekje v jezerskih ali morskih vodah, se zimskemu mrazu še nekam lahko umaknejo in izognejo Če pa take živalce žive v lužah, zamrznejo in so vse spremenjene v debel led, v tem ledu ostanejo tudi živalce. Velika je torej nevarnost, da zmrznejo Zato jih je mati narava, kakor tako radi pravimo Stvarniku!, obdarila s posebno napravo, ki se z njo lahko izognejo smrti v ledu.
Naj navedemo za zgled le tako imenovano vodno bolho! To ka j radi love akvaristi za svoje ribice v akvarijih. Vodna bolha leže dve vrsti jajčec. Spomladi izleže tako imenovana poletna jajca. Ta jajca imajo nežno kožico ter se hitro ! razvijajo. Jeseni pa /.leže vodna bolha Ziiinska
Mestni zrak ni škodljiv
Navadno ljudje mislijo, da je zrak v velikih mestih človeškemu zdravju hudo škodljiv in da ie poln bolezenskih bakterij. Pred kratkim pa je higienski zavod univerze v LLpekem napravil v tem oziru važen poskus. Po mestnih trgih, ulicah in parkih je natančno preiskal zrak. To je naredil tako, da je po teli krajih razpostavil steklene posodice, v katerih je bila taka tekočina, ki jo imajo bakterije zelo rade in se v njej goje. Te stekleničice je 60 cm od tal razpostavil in jih tam pustil |x) pol tire stati. Nato so j>osode pobrali ter jih zaprli. Zaprte posode so nato hranili 24 ur v gorkih prostorih, kjer je bilo 37 stopinj toplote. Nato so jih zopet za 24 ur prenesli v temne prostore, da bi bakterije dozorele. Šele tretji dan potem so skodelice odprli ter začeli
Št. 26.
Razdedinjeni vitez
V veliko začudenje vseh je mladi vitez takoj pojezdil k šotoru tem-plovskega viteza in je s konico «ulice udaril po vitezevem ščitu. To je pomenilo boj na življenje in smrt. Ta drznost pa nikogar ni bolj presenetila kakor templovca ea-mega.
»Ali ste se že spove-dali,« se je rogal, »ker ве tako drzno igrate s svojim življenjem?«
»Mislim, da «em na smrt bolje pripravljen kakor vi,« ga je zavrnil neznani vitez, ki se je dal v turnirske knjige vpisati pod imenom »Razdedinjeni«.
»Prav, pa še enkrat dobro pogleite sonce, saj ga vidite zadnjikrat,« jc renčal tcmplovec, »ker jutrišnjega dne ne uča-kate več.«
»V zahvalo za vaš nasvet vam jaz dajem drug nasvet,« je odgovoril razdedinjeni. »Izberite si svežega konja in vzemite ei novo kopje, ker obojega boste hudo j>o-trebni.«
Po teh besedah je potegnil vajeti in evojega konja ritenski spretno vodil nazaj na prejšnji prostor. To je naredil tako mojstrsko, da je bilo vsem dokaz, kako velik mojster je ta vitez na konju.
Nasvet neznanega viteza je viteza Brianda seveda silno ogorčil. Ker pa v takih okolnostih nikakor ni smel tvegali poraza, je moral vendarle, dasi hudo nerad, ubogati neznančev nasvet.
Oba viteza ata stala na svojih mestih in čakala, kdaj zadoni trobenta. Gledalci eo bili do ekrajnoeti razburjeni, vendar eo bili vsi na strani mladega viteza.
šteti bakterije v njih. In so dognali, da v njih niti ob dežju, niti ob suhem vremenu, niti ob snegu ni bilo kaj prida človeškemu zdravju škodljivih bakterij, ki bi zdravje resno ogrožale. Iz tega je razvidno, da zrak modernih velemest nima v sebi toliko bakterij, kakor so domnevali. Pač pa je škodljiv bolj zaradi tega. ker je pre-nasičen drugih snovi, ki ga kvari jo. To je predvsem dim.
Kralj avtomobilov in kabaretna pevka
Na Angleškem imajo starodavno navado, da kralj za novo leto posebno zaslužnim državljanom podeli plemstvo ali vsaj kak visok red. Letos je kralj izbral za to avtomobilskega kralja lorda Nuffielda, ki mu je podelil naslov viskonta, in kabaretno pevko Gracijo Fileds, ki jo je imenoval za komanderja reda britanskega imperija Kralj je to svojo izbiro tako utemeljil, da je kabaretna pevka Graciia Ficld v Londonu zaradi svojih popevk sila priljubljena ter da jo vsak večer posluša tisoče Londončanov. Gospodična Gracija Fiekls pa je poročevalcem londonskega časopisja izjavila, da nikakor ni prva pevka, ki jo je doletelo tako odlikovanje. Povedala je, da ie pred 20 leti predsednik francoske republike Poincure imenoval za komanderja francoske častne legije francosko pevko Ivetto Guilbert.
razvijejo poj)rej, preden niso dodobra že enkrat bila zmrznjena. Sele potem ko se odtajajo iu nastopi gorko vreme, se iz jajčec izležejo živalce.. Tudi jajčeca, ki so jih hoteli imeti izleženo v laboratorijih, so morali poprej dati zamrzniti, proden so se izlegla.
V lužah pa žive še druge male živalce, razni mali črvi in glistice. Tudi te zmrznejo kakor zmrzne blato, prst ali rastlina v vodi. Če iz kakega zamrznjenega potoka ali luže vzameš kako rastlino in jo potem doma odtajaš, se bodo istočasno odtajale tudi male živalce in bodo začele švigati po vodi, kakor bi se nikdar nič ne bilo zgodilo Poskušali so in dognali, da so ti mali črvički po lužah prenesli brez škode za svoje zdravje in življenje do 60 stopinj mraza.
Na ozemlju okoli južnega tečaja so našli majcene gliste, kakor las debele, ki preneso mraza nad 70 stopinj. Preskušali so te živalce in jih dali celo v tekoč zrak, ki ima 192 stopinj mraza Pač so hitro otrpnile. Kakor hitro pa se je toplota povišala, so živalce zopet zaživel«'. Nazadnje so napravili tako hud umeten mraz v laboratoriju, da je bilo 272 jx>d ničlo Tak mraz narode v laboratorijih tako, da napravijo plin helij tekoč In celo v tem strašnem mražn živalce niso [Kiginile. Kakor hitro se je zrak zopet segrel, so bile živahne in vesele. Iz tega vidimo, koliko bolj trdoživa je mala živalca kakor \va človek.
*
»Ali misliš, da je princ tudi kdaj tepen?« »Seveda, čemu neki bi sicer kralj potreboval svoje žezlo?«
V tej hiši, ki pa je strogo zastražena, čaka nevesta egiptovskega kralja Farida Znlfirar nn svojo poroko. Pred poroko nevesta ne sme zapustiti svojega doma
blev. 7.
•oLJVEKliC: dne il. lanunrja IV'jS
31 p .il'

PO SLOVENSKI DOMOVINI
Krani
Po pogrebu so se stepli. V nedeljo, 9. 1. m., se je udeležilo pogreba nekega delavca v StražiŠČu več delavcev iz Kranja. S pokopališča eo delavci krenili v gostilno, kjer so ee napili. Proti večeru eo šli v gostilno Benedika Josipa in zahtevali pijače, vendar je niso dobili, ker so se zdeli gostilničarju že preveč pijani. Delavci so se začeli zaradi tega razburjati in razgrajali po gostilni, da eo pregnali nekaj gostov. Poleg gostilničarja je mini razgrajače tudi 40 letni delavec Rozman Anton, doma iz Stražišča, katerega eo fantje zaradi tega napadli. Eden izmed njih ga je udaril z vilami tako močno poglavi, da mu je razbil kost. Ponesrečenca «o pripeljali v Kranj k zdravniku. Razgrajače eo pa odvedli orožniki v kranjeke zapore.
Kraji Prebačevo, Trboje in Smlednik, ki so sedaj, odkar je odprta cesta Kranj-Medvode-Ljublja-na izgubili stalno avtobusno zvezo z Ljubljano, bi radi, da bi spet vsaj en redni avtobus vozil skozi te kraje v Ljubljano. Zvedeli smo, da eta obe avtobusni podjetji Goričan in Pernuš iz Tržiča zaprosili, da bi lahko obdržali staro progo, vendar še doslej nista dobili odgovora. Ti kraji v resnici potrebujejo redne avtobusne zveze, ker so precej oddaljeni od železnicce.
t Ahačič Jožef. V Seničnem pri Križah je umrl v visoki starosti 84 let g. Ahačič Jožef. Pokojni je bil oče g. Franca, trgovca iz Kranja in polkovnika g. Janka. Umrl je po štirinajstdnevnem bolehanju, previden s svetimi zakramenti. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iekreno sožalje.
m v, w
Trtic
Društveno življenje so že marsikje spravili v napačni tir ponesrečeno izbrani programi. Pravijo, da se zlasti opereta v podeželju ne obnese, ker rada ubije drugo resno delo. V Tržiču je v tem precej drugače. Že nekaj let ima prosvetno društvo sv. Jožefa redno pred pustom večkrat predvajano opereto, ki je seveda vedno skrbno izbrana in navadno še prikrojena ciljem katoliškega društva ter zmožnostim Igralcev. In tnka opereta društveno življenje le dviga In pokaže na višku zmožnosti igralcev. Naš vestni g. organist Martin Planinšek se bavi s pripravami kar pol leta. Pripravi sam vse note za pevce in orkester in ima pri tem zmožnosti vsakega v vidiku, prireja številne skušnje za skupine in posameznike in to vemo vsi, da bo v dvorani udaril na klavir in dvignil obenem svojo roko za začetek šele tedaj, ko bo vse do zadnjega opiljeno in naučeno. V dolgi pripravi je bilo opereti dodeljenega le toliko odmora, da je pripravil še mogočno petje za božične praznike, ko je orglal in dirigiral g. organist sam številnemu zboru in zraven še orkestru. Straussova opereta >Cigan baron« je bila predvajana na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo, naslednja predstava bo v nedeijo. 16. januarja popoldne ob pol štirih. Nemogoče je označevati posamezne pevce, kako izvrstno so rešili svoje vloge, ker je bil vsak na mestu. Vodilne vloge bi delale vsekakor čast vsakemu velikemu odru, pa tudi zbor je bil prvovrsten. Upravičeno jo polna dvorana vriskala navdušenja večkrat, ko so peli posamezni in ko je kazal zbor viške svoje (iipoeh: Orkester je že pri uvodu zbudil splošno pozornost in deloval je brezhibno. Scenerija je bila povsem nova in originalna. Zamislil in naredil je vse kulise naš neumorni g. Blaž Šter. — Svetla ,;toôka- našega društvenega življenja je vsekakor tudi letošnja opereta in hvaležni smo zanjo predvsem g. organistu, orkestru in pevcem, kakor tudi tistim, ki so ob nastopih za kulisami.
Trbovlje
Za boljšo cestno razsvetljavo. Na novi bano-vinski cesti od Španca do stare občine, ki je bila zgrajena že pred dvema letoma, še do danes niso postavljene obcestne svetilke. Potrebno bi bilo, da bi občina to čim prej uredila. Zelo priporočljivo bi tudi bilo, da bi se razsvetljava potegnila do mizarja Cestnika zaradi velikega promola, posebno sedaj ob zimskem času, ko prihajajo smučarji od večernega vlaka na Sv. Planino in se ne morejo orientirati v temi, kje se pot odcepi v hrib.
Dobrote inraza. Zaradi hude zime, katera je
St. 5161/1937.
Razglas
Šuinska uprava v Bohinjski Bistrici odda v petletni zakup samosvoje lovišče Martinček na Jelovci na pismeni dražbi, ki bo pri Direkciji šum v Ljubljani v uradnih prostorih (Blelwelsova ceste št. 1) dne 10. februarja 1938 do 11 dopoldne. Lovske zakupne pogoje, razglas ln potrebna pojasnila daje Šumska uprava v Bohinjski Bistrici ln Direkcija šum.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 3. januarja 1B38.
pritisnila, ee pozna tudi pri TPD, ki ima sedaj toliko naročil, da je dala nalog, da se to nedeljo polno obratuje, kar se že par let ni.
Nove zaposlitve. Včeraj je bilo razglašeno na vzhodnem in zapadnem obratu, da je med nešteto prosilcev sprejetih v službo po l(i delavcev na omenjena obrata. Ozirali so se pred vsem na najpotrebnejše domače rudarske sinove. Tisti, ki so že prej delali pri rudniku, so bili sprejeti v tretjo kategorijo po 28.50 din, novinci pa v četrlo jx> 24 din. Upanio pa. da z ozironi na dobro konjunkturo TPD pridejo v doglednein času tudi ostali prosilci na vrsto za delo.
Zago rie
Ravnatelj Biskupski — častni občan. Težko je katero ime v tako lesni zvesi s senčnimi dnevi vi zgodovini Zagorja, kot ime g. Vit. Biskupskega.1 G. ravnatelj je služboval v našem rudniku od leta 1931 do 1937. To 60 bili najhujši časi. Že itak skrčenemu številu delavstva je grozil odpust, ker eo nameravali ukiniti Kieovški revir. TPD je nameravala združiti ravnateljstvi Trbovlje in Zagorje v eno samo. Dolini se je obetal neizogiben gospo-
darski polom. G. ravnatelj pa ni obupal. Znal je z njemu prirojeno vztrajnostjo nastopati. Prosil je, dokazoval in prepričeval tako v Ljubljani, kakor tudi v Belgradu. Po njegovi zaslugi je šla največja nevarnost mimo nas ln ohranil se je obstoj rudnika, kateremu se obeta še bodočnost. Občinski od bor je soglasno Imenoval g ravnatelja za častnega občana. Te dni so izročili člani občinske uprave s ravnatelju Biskupekciuti v Trbovljah diplomo. Diploma je krasno umetniško delo okad. slikarja g. Bamhica. Diploma naj bo g. ravnatelju viden In trajen dokaz za izraze simpatij, katere uživa pri ogromni večini prebivalstva. K zasluženemu imenovanju iskreno čestitamo!
Ivanjkovci
Kakor že objavljeno, Imj vinski sejem in razstava v četrtek, dne JO. januarja t 1 IV prireditve so pri vinogradnikih kakor pri vinskih kupcih izredno priljubljene. Čeprav letos ni
njegovo notranjost. Celo trdi se lahko, da je življenje boksarja zelo moralno, oziroma bi moralo biti, ako hoče doseči kak uspeh. Kar se pa tiče trditve, da je boks surov šport, se lahko reče, da je tako mišljenje možno samo pri ljudeh, ki boksa up poznajo. V resnici spada ta šport med plemenite telesne vaje, ki medtem, ko razvija snusel samoobrambe, tudi v boksarju goji smisel za usmiljenje. To velja seveda za prave boksarje in ni s tem misliti onih izjem, ki jih pri vsakem športu najdemo in k'i so v sramoto samim sebi in drugim. Pač lahko trdimo, da je inteligentni boksar dostojen fant. V Franciji, Italiji, Nemčiji in drugih državah je boks v kratkem času storil za telesno iu moralno zboljšanje mladega rodu več kot bi kdo pričakoval.
Ne glede na to se lahko trdi, da ima boks vse koristne lastnosti, ki morejo napraviti iz mladeniča pravega moža. V inozemstvu so to dejstvo že davno spoznali, kjei boksarji niso, kakor se godi pri nas — izpostavljeni zasmehovanju in zastare-
bila vinska letina posebno obilna, lx> vendar i lim predsodkom; tam žanje vsak boksar priznanje razstavljenih okoli 80 vrst izključno iz ormoško-Ijutomerskih vinogradov in bo kupcem na razpolago 2.000 do 3.000 lil vina To bodo izvrstna sortirana vina kakor tudi mešani nasadi. Prireditev bo v dvorani tik kolodvora in so železniške zveze prav ugodne, vinogradi pa so tudi v neposredni bližini.
Spoti
Naši fonlfe so tekmovali
Alpska kombinacija na Kureščku.
Zveza fantovskih odsekov, barjansko okrožje, je priredila na Kureščku v nedeljo tekmovanje v smuku in slalomu za prvenstvo B. O V konkurenci je tekmovalo 13 tekmovalcev izven konkurence pa 12 (ASK Korotan, Celje),
V	smuku so bili doseženi sledeči rezultati:
1.	Berlot Bogdan (F. 0. sv. Jakob) v času 2,10;
2.	Ješe R. (F. O. Trnovo) 2,18,2; 3. Lipušček (F. O. Trnovo) 2,46.
Izven konkurence: 1. Dobovšek (ASK) 2,6.2; 2. Pezdlrc (ASK) 2,24; 3. Beranek (Korotan) 2,32.
V	slalomu: 1. Lipušček I. (F. O. Trnovo) 2,40,9; 2. Krušič (F. O. Trnovo) 2,43,18. Najdaljša tekmovalca v smuku sta bila v tej disciplini diskvalificirana.
Izven konkurence: 1. Dobovšek (ASK) 1,48,8; 2. Pezdirc (ASK) 2,38,8; 3. Blaznik F. (Korotan) 2,30,8.
V	kombinaciji: 1. Lipušček (F. O. Trnovo) 269,74 točk; 2. Krušič (F. O. Trnovo) 274,40. Izven konkurence: 1. Dobovšek (ASK) 180,98 ; 2. Pezdirc (ASK) 236,28 ; 3. Blaznik (Korotan) 284,98 točk.
Kljub skrajno neugodnemu vremenu so se tekme izvedle v najlepšem redu. za kar se imamo zahvaliti zastopnikoma ASK gg. Dobovšku in Klaužu ter oskrbnici na Kureščku. ki je vse tekmovalce in udeležence v vsakem pogledu zadovoljila s solidno postrežbo.
II. salezijanshi iable-ienis turnir v Zagrebu
Mladina v salezijanskih domovih goji vsakovrstni šport. Med vsemi panogami je povsod najbolj razširjen table-tenis. Da se zanimanje še poživi, se prirejajo turnirji, kjer se različni klubi [»merijo med sabo. Lan6ko leto je Omladinski dom v Zagrebu priredil I. salezijanski table-tenis turnir, na katerem so nastopili samo člani salezijanskih klubov.
V	nedeljo 9. t. m. je bil II. salezijanski turnir v Zagrebu. Udeležili so se ga: Korotan in Mladika iz Ljubljane, Sava iz Sevnice, Modestija, Spes in Mladost iz Zagreba. Vseh tekmovalcev je bilo nad 70.
Borba v finalu je bila med najmočnejšima kluboma t. j. med Korolanom (Ljubljana) in Mladostjo (Zagreb). Po hudi borbi je moral Korotan kapitulirati in prepustiti pokal senioriev Korpar Borisu, Najlepša pa je bila partija, ki naj bi odločila, komu naj pripada pokal juniorjev. Gahrov-šek (Korotan) in Fink (Mladost), oba sta hotela biti prvaka. Toda v tretjem setu je Gabrovšek podlegel. V disciplini naraščaja si je Gabrovšek (Korotan) pokal z lahkoto osvojil.
Organizacija turnirja je bila odlična. Zahvaljujemo se gg. salezijancem iz Zagreba, prav tako tudi prijaznim družinam, ki so nas tako prijazno sprejele.
Pravi boks!
Zdi se, da povprečen športnik premalo upošteva psihologijo boksanja kljub temu, da je često-krat to točka, okoli katere so vse suče. Vzemimo za primer boksarja Maks Schmelingovega formata. Takšni ljudje kot on se morajo za svoj uspeh zahvaliti predvsem delu svojih možganov med borbo, dobremu preračunavanju obstoječih slučajev in njihovih resničnih vplivov ter uporabi istih v borbi (čestokrat velikim rizikom).
če je boksar prežet tega duha in ima obenem potrebno borbeno spretnost, bo gotovo žel uspeh napram onemu, ki — čeprav je obdarjen z izrednimi tehničnimi zmožnostmi in fizičnimi lastnostmi — nima potrebne inteligence, da bi vse te činitelje pravihio izrabil.
Tak boksar namreč smatra za potrebno, da bi dosegel duševno Izobrazbo, ki je prvi pogoj, da postane popoln boksar. Doseči se da to samo tako. da se čisto osredotočimo na boks. Splošno mišljenje je, da je boks šport, pri katerem igra glavno vlogo udarec, zvezan s surovo močjo. Nihče se bolj ne moti kot tisti, ki tako misli. Boks je v resnici umetnost, ki more doseči najvišjo stopnjo. Zal bodo to višino mogli doseči le maloštevilni boksarji, ki bodo spoznali in se potrudili, zajeli to stran umetnosti pravilno; dokler pa temu no bo tako, dotlej bodo nepoznavalci lega športa še vedno majali z ramami.
V nobeni drugi panogi ni trenutna človeška preračunjanost tako potrebna kot pri boksu.
čuditi se moramo, da boks v splošnem ne velja kot (zborna telovadba. Tu imamo opraviti s športom, ki ne razvija samo telesa, ampak tudi
kot ga zasluži.
V Ljubljani goji to športno panogo tudi SK i Slovan, ki pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne more delovati, čeprav je med njimi mnogo talentiranih boksarjev. Zato prosimo merodajne činitelje. da pomagajo temu športu v Ljubljani do pravega napredka.	B. E.
tlotoklub *llirija< Uredila seja odbora in vese-ličnega odseka bo daiioe, 11. t. Ш. ob 'JO.30 v kavarni
«Mikliî .
SK Slovan. V Četrtek. 13. t. m. oh 8 zvečer bo redna odborova seja pri g. Mencingerja, Martinova uests.
Uradna vremenska poročila
Tujskopromctnlh zvez Slovenije. JZSS, SPD
po stanju z dne 10. januarja 193S
Ratefe-Planiea. 870 m: —i. oblačno, mirno, pršič, lflll c m Kranjska џога. S10 m: —3, barometer pada, megleno.
pršič, 70 cm, .sankališSe in drsališče uporabno. Dovje-M ojstrana, esom: 0«, mirno, megle.no, prSCa 3 cm
na 113 podlage. rtled. 510 m: 0°, burometer pndn, snega 30 om, drsališče na jezeru uporabno, ; Pokljuka ■ Sporthotel, mow: (№, oblačno, 25 cm prSiča na 100 em podlage. Sv. .lance v Bohinju. 53o m: t», oblačno, 5 cm novega snega na podlagi. I Pohorski doni, 10:10 m: —S, pooblačeno, mirno, snef.i, 70 cm snega.
Mariborska kota. 1080 nt: —3, pooblačeno, mirno, sneži, 70 cm snega.
Programi Radio Liubllanai
Torek, II. januarja: 11 Šolska ara: Japonska ln Japonci Iga. Marija Tsuneko-Skušek) — 12 Reproduo. koncert na wurliških orgluh — 12.15 Vreme, poročila
—	13 Cas, spored, obvestila — 13.20 Vesel okoldauski koneert RndiJskegB orkestra — 14.15 Vreme, borza — 18 Klavirski koneert štiri ročno (iprrntn gdč. Ilerta Sei-Tert in k Gojmir Demšar) — 18 4(1 Usoda Judovstva (g. JTr. Terseglav) — 19 Cas. vreme, poročila, »porod, obvestila - 10.30 Nse. ura: Slovenska operna produkcija (skladatelj Matija Bravnlčar) — 10..VI Zabavni zvošnl tednik — 'JO Narodne pesmi (poje kvarlet .Fantje na vasi») — 20.45 1'nul Dukas: f'rnošolec, simf. pesni-tnv (plošče) — 21 Gnlovin-Leskovlc: Odlomki iz opereto
Iteltear, izvajajo člani Nar. gled., in sicer: gdč. Maša Slavčevn, gdfl. Aida Nollijeva, gg. V. Janko In Gorski — 22 Cns, vreme, poročila, spored — 22.15 Voscli zvoki (alidijskl orkester).
Sreila, 12. januarja: 12 Kmečka godba, kmečki ples (plošče) — 12.45 Vromo, poročila — 13 Cas, »porod, obvestila — 13.20 Opoldanski koneert Radijskega ork.
—	14.15 Vreme. Iiorzs — IS Mladinska urn: Jannar v naravi (a. Miroslnv Zor) — 18.20 Mod igraftkami (pl.)
—	18.4(1 Razširjenje pokojninske^ zavarovanj» (pr. IÎ. Smersu) — 10 f'as, vreme, poročila, spored, obvestila
—	10.3Г, Prenos simf. koncert n z Dunaja. Dirigent: Он-wald Kahasta. Beethoven: Simfonija v B in Chopin: Klavirski koneert v f molu (Nikolaj Orlov) — 20.50 Nac. predavanju — 31.10 Nadaljevanje prenosa z Dunaja: Bela Bartok: Koneert za crodala. tolkala in Ге-lesto, fnjkovsklj: 1S121 slnvnostnn uvertura — 22 Tas, vreme, iioročila, spored — 22.15 Radostni zvoki (Rud. orkester).
Г	" .-j!
впШхв I
Umrla nam jo v noči na 10. januar 1938 po krnlkem, a hudem trpljenju naša zlata tetn, stara tetka, moja najlioljša druga mamica, gospa
Ana Tomaiin roj. Draško
vdova poštnega kntrolorja v pokoju
K večnemu počitku jo spremimo izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu v sredo, d"c 12. januarja 1938 oh 2 popoldne.
Sv. muša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, due 17. januarja 1938 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Maribor, Pulj, LoSinj Veliki, dne 10. januarja 1938.
Jože B a r i č e v i č , sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani v imenu ostalih sorodnikov.
K. škulj:
f Fr. Jakliču
Vsak človek 'ee ukorenini kolikor toliko^ v svojo okolico, ožjo ali širšo, in ko ga izruje močna smrt, zaboli vee sosedstvo loč.ilev za zmerom. Nad-učitelj Fr. Jaklič ec- je tako globoko usidral v dušo Dobrepoljcev, da bo žive! od roda do roda vedno v jasni luči in v lepem, hvaležnem s|>omiiiu. Pa če bi ga ljudstvo pozabilo, bodo Jakličevo dolo pričale najmogočnejšo stavbe v Dobrepoljah, ki so njegova ustanovitev, njegova zamisel: Kmetijsko društvo, Posojilnica, Društveni dom! Pa ne le ožji njegovi rojaki, ves kočevski okraj je začuden po-sluhnil ob žalostni vesti, da Jakliča ni več. Tu kot organizator, tam kot politični voditelj, tam spot kot gospodarski delavec je prepotoval naše vasi in vasice, da ga je (»znala v okraju predvojna generacija kot svojega političnega javnega deJavca, ki ni nikoli iskal sebe, pač pa svoj ideal, osrečiti svoj narod čim bolj. Kdor ga je gledal od blizu in čutil njegov vodilni vpliv, ga je vzljubil. Jaklič ni bil močan govornik, ne inipetuozen voditelj, po-eebne sugestivne «ile nn ljudstvo ni imel, pa vendar so ga mase ljubile, videč njegovo pošteno delo in povsod |>oniagajočo roko.
Ko je politično prodrl v množice, se je vzdržal sam, brez umetne agitacijske sile, še manj pa kakih volivnih fondov, Politik, ki doseže to, je dokazal. da ima svoj kader, ki ga drži, verujoč v njegovo delavnost in sigurnost. I i i 1 pa je Jnklič iin-pulzivna narava, ki je dni idejo, jo sam ostvarjal. pa nikdar ne s silo ali celo vsiljivostjo, pač pa s svojo vztrajnostjo. Sedanji rod rad omalovažuje dela starejših, posebno v predvojni dobi, misleč, da je takrat bilo javno delo. bodisi politično ali kulturno, veliko lažjo kot danes Pa smelo trdim.
da je bilo v mnogočem težje. Tako omalovaževanje je Jakliča močno bolelo, kar mi je potožil lani, ko je bil objavljen načrt vodovoda za Suho Krajino, kjer je pisec trdil, da se v tem pogledu ni nič napravilo. »Pa saj veš, ko si bil deželni poslanec, jaz pa v državnem in deželnem zboru, kaj smo bili dosegli. Dunajska vlada je bila pristala na 33%. deželni zbor kranjski na 33% podpore za vodovod dobrepoljski in euhokrajinski. Prispevki od hiše bi bili 3K letno, in četudi se je ljudstvo temu neznatnemu prispevku prolivilo. bi bilo šlo, ko bi ne bila udarila po načrtih svetovna vojna.« — Ko in videl njegovo užaljenost, sem ga nagovarjal, it v Slovencu« udariva z resnico na dan, pa je po svoji krotki navadi odmajal, češ, »se bo že kako enkrat pojasnilo!«
Radi njegove krot kosti, preprostosti In skromnosti sva prišla česlo navzkriž. Je kako delo uspelo mu v korist ljudstvu, jaz sem bil zato. »udari na zvon, daj v javnost«, bo lažje odbijati nasprotnike, on pa je zavrnil, češ, >saj ljudje vedo sa ni i, pa bodo že upoštevali«. Dobra duša ni prenesel ničesar, kar bi kazalo na samohvalo. To je pa v politiki napačno, kajti nesramnost ljudi je tako grda, da oni. ki bo mnogo dobil, se bo najbolj repenčll, kaj je pa naredil!« In ko sem mu lo dokazoval v posameznih primerih, je spet zamahnil, "i, kaj hočeš, taki so ljudje!« — Da, ložje je bilo v marsičem delo takrat kot danee! Kako Je bilo težko ljudem dopovedati, zakaj naj se oprimejo zadružne misli. Dane« že vsak vrabček čivka o socialnem vprašanju, kako. je seveda drugo vprašanje; kdo je pa takrat mogel jasno spoznavati nove ideje, ko še oni, ki so danes hrbtenica in temelj socialnega udejstvovanja, niso imeli pravih pojmov, o libora-
Illzniu sploh ne govorim.
Jaklič je bil iznajdljiv. Kako je nas male do-brepoljske študente znal privabiti! Tudi lo ni bilo
lahko delo: vsak iz svoje vasi, še hujše pa ona nepremostljiva distança med prvošolcem in šeslošol-cem, osmošolcem. Pa nas je Jaklič povabil na študijsko potovanje na Stari grad pri Čušperku, ki igra veliko vlogo v njegovi »Ljudski osveti« in na grajskih razvalinah nam vlival zanimanje za domačo zgodovino. Za to je imel Jaklič tako veliko ljubezen, da se zrcali v vseli njeuovih leposlovnih delih. Malo zgodovine, malo narodnih pesmi z dobro malco, ki jo je Jaklič v Zadrugi naložil močnejšemu na hrbet, po izletu pa spet v zadrugo, kjer nas je založil v mlekarni s sirom in skuto. Njegov harmonij nam je bil na službo, v nepozabni Štihovi hiši pa oder, In že smo bili spel na odru, kjer smo uprizarjali prvence podeželske slovenske dramatike. Takrat je bila senzacija lak javen dramatičen nastop. Ljudje često niso ločili med igro samo in življenjem, pa se je razvil dialog med Igralcem in gledalcem; ob takih prizorih je šegavi .faklič užival, da mu je srce igralo. Pevski zbor študentov je pa uporabil v nedeljo popoldne. Po njegovem predavanju ali razgovoru v dvorani je planila umetna slovenska pesem med občinstvo, ki se je pridružilo pevcem, s katerim je potem ustanovil domači pevski zbor brez študentov.
Tako je potekala njegova setev med veseljem in živahnostjo, sami nismo vedeli, kdaj smo postali razorana brazda, ki je sprejemala njegova semena, sami nismo vedeli, da smo njegovi 'Polet« (Dobre-poljci) prva parcela, za katero naj pridejo na vrsto še druga polja pod črtnlo Jakličeve, Krekove. Zitnikove besede. Ni čuda, če so njegova dela zasnovana v takem nilljeju. nognala lako mogočne korenine, da jih najhujši viharji eodohja "iso niti malo omajali. Ni čuda če Je oče lega dela s tako skrbno ljubeznijo čuval nad njimi, dn ni bilo svidenja, ko ne bi Jaklič vprašal, kaj pa Dobrepolje, kai posoiilnira. pa zadruga? Kaj smo mi mali štu-
dentje slutili, da smo v Jakličevih rokah aparat, s katerim je razgibal množico, ji z mladim materialom oslajal takrat revolucionarne pojme novega družabnega in gospodarskega življenja, privabljal preprosto ljudstvo, da se je začelo oprijemati novih idej. Iniciativen duh živi od inipuleov, ki mu jih daje življenje samo. Tak je bil Jaklič.
Ni oslal le v Dobrepoljah, ni ostal le v zadrugi in posojilnici, šel je na ono polje, ki omogoča najširšo uelvarilev politično. Zasnoval je Kmečko zvezo in s čudovito vnemo je oral brazde na leni terenu. Imel je v evidenci ves okraj in kadar jo prišel z Dunaja, je šel po okraju kot budnik kmečkega stanu. Žal, da je ludi na lo lako lepo se raz-cvilajočo organizacijo bil padel bojni vihar. Tako je iniciativni delavec s svojo vnemo objel kočevski okraj. Bas ta okraj je posvoji socialni strukturi eden najtežjih v Sloveniji, eaj ima skoraj vsaka občina svoje socialno lice. Kol se preliva teren, lako se menjii|e tudi značaj kroja, pa vendar se je Jaklič znal usidrati v okraju, da ga ljudstvo ne pozabi. Mnogi politiki, organizatorji so ,irišli iu odšli, Jaklič pa ima v srcu naroda odločeno etalno mesto.
Da, naš okraj hrani dragocene živo delujoče spomenike prvih počelkov nn socialnem gospodarskem polju v Sloveniji, pred vsem zemlja dobre-poljska. na kateri ti je tekla zibelka, dragi France I In da je kočevski okraj navzlic neprestanemu ro-varjenju nasprotnika v okraju vedno kompakten kader v političnem udejslvovanju. predvsem zopet zvesto Dobrepolje lo |e sml trdega dela in znoja Franceta Jakliča! Kako si se oddolžil dobri France, zemlji, na kateri ti je tekla zibelka! Poslednje posteljo li pa niso v njej skopali! Zalo ti je pa zagotovljeno odlično nieslo v srcu ljudstva, ki moli k Očetu za tvoje večno plačilo!
Zatvûla
Podpisani Jernej BITENC, posestnik, Sostro, št. 5, sem imel večjo požarno škodo. Bil sem zavarovan pri ugledni zavarovalni družbi
»»
JUGOSLAVIJA
4€
v Ljubljani, ki je škodo likvidirala v moje popolno zadovoljstvo.
V resnici se čutim dolžnega, da se družbi javno zahvalim za izkazano kulantnost in jo vsakomur najtopleje priporočam,
Sostro, dne 10. januarja 1938
BITENC JERNEJ, posestnik
MALI OGLASI
V malib oglasih vetja vsaka beseda Din I'—: žent-tovanjskt oglasi Din 2-—. Najmanjši r.nusek tn malt oglas Din 10' — . Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega enačaja ee računa enoliolunska. 3 mm visoka petitna vrstica pc Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
II
Službe isçeio
Jabolka
prvovrstna. namizna, kupim 5—6000 kg. Ponudbe z navedbo vrste ln cene poslati Ivanu Valesklnl, pre šivat na dom. Naslov j Koroška c. 99, Maribor, v upravi »Slovenca« pod St. 335.	(a)
Dobro izučena šivilja
16 let staro dekle
močna, delovna, hči železničarja, išče mesto trgovske vajenke. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Va-jenka« št. 333.	(a)
Dekle
vešča šivanja in pospravljanja sob, želi primerno namestitev s 1. februarjem ali pozneje. Naslov v Upr. »Slov.« v Celju, (a)
Vzgojiteljica
c perlektnlm znanjem nemščine - Išče službo '/.a ter. dan v boljšo družino. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vzgojiteljica« P 221.
илгсгптп
Štajerska a jabolka
lepa. Izbrana : kanada, bobovec, jçambovci itd. od 2 do 3 din kg — dobite v skladišču
Ivan Oblak
Glinška ulica št. 3
Najboljši
trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva 1. Pogačnik
Benji.ie»a5 Telefon ao-5£

Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Ilifžbodobe
Za hišnika
sprejmem zakonca srednjih let. Predstaviti se od 9 do 11. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 336. (b)
Stalno službo dobi
kdor posodi 40.000 din proti 10% obrestlm in vknjižbi na posestvo. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Posodim« št. 339. b
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
V najem:
Rudniško restavracijo
odda Udruženje rudniških nam. v Velenju 1. marca 193S v najem. Ustna licitacija bo 14. januarja ob treh popoldne na rudniku Velenje. Reflcktanti naj predložijo osebno dokumente o obrtni pravici. Togojl navpogled pri licitaciji.	(n)
\шш\


ZAHTtVAJTE BRE/PlAČEtl KATMOG
ПЕШ* HEROLD ^
MARIBOR it ш
POZOR DAME! UGODEN NAKUP!
Damske zimske plašče s kožuhovino ali brez si lahko nabavite po zelo nizkih cenah pri
F. I. GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
ZAHVALA
Vsem, ki ste moji ljubljeni ženi, naši nepozabni mamici, lajšali trpljenje, vsem gg. zdravnikom, čč. kuratom in sestram splošne bolnišnico, predvsem č. sestri Jedert. vsem, ki ste ji po prerani smrti poklonili cvetje in jo spremili na poslednji poti — iskrena hvala.
Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 14. t. m. ob 8 v stolnici.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1938.
Rodbina Milan Bleiweis-Trsteniški.
Zahtevajte povsod naš list!
Kupujte lepa in trajna darila novoporočencem
TRGOVINA
H. NICMAN, LJUBLJANA
Vam nudi Vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'—dalje, slike najrazličnejše velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna.
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našega očeta na zadnji poti — se iskreno zahvaljuje žalujoča družina
Majcen

Zapustila nas je po hudem trpljenju naša predraga
Majdica
Umrla je dne 8. januarja 1938 ob pol 9 zvečer v celjski bolnišnici, stara komaj eno leto. — Pogreb je bil v ponedeljek ob 3 pojwldne. — Vsem gg. zdravnikom, čč. sestram in gosp. upravniku prisrčna hvala za vse prizadevanje in ves trud. Celje, dne 10. januarja 1938.
Rodbina Knapova.
Zahvala
Vsem, ki ste izkazali poslednjo čast ob smrti ljubljenega soproga, očeta, gospoda
Jurija Krašovica
veletrgovca in posestnika
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za izkazano naklonjenost preč. duhovščini, občinskemu odboru, odboru Savinjske posojilnice, vodstvu hmeljarne, Žalskim pevcem za žalostinke, ravnateljstvu Celjske posojilnice, Sokolu in gasilskim četam Žalec-Braslovče v krojih, deputaciji Združenja trgovcev in Celja in Ljubljane, vsem ostalim stanovskim tovarišem, kakor vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili svoja sočutja. Žalec, dne 9. januarja 1938.
Žalujoča rodbina Krašovic
!1
нД!
Maurice Leblanc:	7
Izredne pustolovščine Arsena Lupina.
Otok tridesetih krst
In moj sin?«
>VideIi ga boste danes, v nekaj urah!«
Veronika se je naglo zaemejala:
>V nekaj urah! Velika neumnost! Kako! Že štirinajst let je, kar nimam sina. Sedaj nenadoma zvem. da je še živ in vi mi ukazujete, naj še počakam, preden ga objamem. Niti eno uro ne! Rajši bi tisočkrat tvegala življenje, kakor da bi le trenutek čakala.«
Honorine jo je gledala in spoznala, da je Veronika tako trdno odločena, da bi bilo vsako pregovarjanje brezuspešno. In odnehala je. Tedaj ee je že tretjič prekrižala in rekla preprosto:
»Naj se zgodi božja volja!«
Obe sta zavzeli prostor med zaboji, ki jih je bil čoln skoraj poln. Honorine je pognala motor, zgrabila za krmilo in zelo spretno vodila čoln med s' lami in pečinami, ki so molele iz vode.
III.
VORSKIJEV SIN.
Veronika je sedela na desni strani čolna na zaboju, obrnjena proti Honorini in se smejala. Bil je ta smeh sicer nemiren in negotov ter omahljiv kakor sončni žarek, ki skuša prodreti zadnje oblake nevihte, ali vendar srečen smeli.
Njeni črni lasje, nekoliko sivi na «enceli, «o bili nizko na tilniku povezani. Imela je južnjaško medlo polt in svetlo plave oči. Bila je visoke postave, širokih ramen in lepega gornjega telesa.
Njen lepo zveneči, nekoliko moški glas je bil lahek in vesel, če je govorila o sinu, ki ga jo zopet našla. In Veronika ni govorila nič drugega. Zaman je ekušala Bretonka preiti k problemu, ki jo je tako mučil in tedaj je začela:
»Glejte, dve stvari sla, ki si jih ne morem razložili. Kdo je postavil sled, f>o kateri ste prišli iz Faouëta točno do kraja, kjer vedno pristajam, iz česar se da sklepati, da je bil kdo iz Faouëta na otoku Sareku. In dalje, kako je oče Maguenoc odšel z otoka. Ali prostovoljno? Ali je kdo odnesel njegovo truplo? In s kakšnim sredstvom?«
»Ali vas lo tako zanima?« jo je prekinila Veronika.
»Seveda. Pomislite torej! Razen mene, ki vsaka dva tedna odhajam s čolnom jx> živež, bodisi v Beg-Meil, ali pa v Pont-Abbé, eta samo še dve barki ribičev, ki vedno ob obali do Audierne prodajajo ribe. Kako torej je mogel Mamuenoc j>riti čez? Razen tega je bil samo 011 ubit? A zakaj je izginilo njegovo truj>lo?<
Ali Veronika je ugovarjala:
»Lepo vas prosim... sedaj ni važno to. Vse bo prišlo na dan. Govorite o Francu. Rekli sle torej, da je prišel na Sarek? ...«
lu Honorine ee je vdala prošnjam mlade žene.
Prišel je na rokah ubogega Maguenoca nekaj dni potem, ko so vam ga ugrabili. Maguenoc je nri-j povedoval, da mu je neka tuja ženska izročila otroka; hranila ga je njegova hči, ki je že umrla. Jaz sem bila medtem deset let v službi v Parizu. Ko som se vrnila, je bil že čeden dečko, ki je tekal po travnikih in obali. Tedaj sem začela služiti pri vašem očetu, ki se je nastanil na Sareku. Ko je Maguenocova hči umrla, smo sprejeli otroka k sebi.«
>S katerim imenom?«
»Z imenom Franc... čisto kratko Franc. Gospodu d'IIergemonlii je illie Anton, otrok ga je klical: stari oče. Nihče ni proti temu ugovarjal.«
»Kakšne narave je?« je vprašala Veronika bojazljivo.
-Oh! kar se tega tiče. je res vzoren,« je odgovorila Honorine. »Nič očetovega... in nič starega očeta, kar gosjx>d Hergemont sam priznava. Blag ljubezniv in |K>koren je Nikoli se ne jezi ... vedno je dobre volje. Prav zato si je pridobil naklonje-
nost starega očeta in tako ga je vnuk spominjal 11a vas, da se je začel za vas zanimati, dasi vas je prej zatajil. »Popolna podoba matere,« je govoril. »Veronika je bila kot 011 blaga, prijazna in ljubka.« In fiotem vas je z menoj, ko mi je polagoma zaupal, začel iskati. «
Veronika je žarela od veselja. Sin ji je podoben! Njen sin je priden in zdrav!
»Toda,« jo rekla, »ali me pozna? Ve, da njegova mati živi?«
»Ce bi vedel! Hergemont mu je hotel najprej prikrivati, ali jaz sem mu kmalu vse razodela.«
»Vse?«
»Ne. Prepričan je, da je njegov oče mrtev, in da ste zaradi brodoloma stopili v samostan, ne da bi vas mogli potem najti. In kako želi novic, kadar ee vrnem s [wtovanja! Kako tudi on upa!... Oh! kako ljubi svojo mater! Vedno poje tisto pesem, ki ste jo slišali, katere ga je učil stari oče.«
»Moj Franc!., moj mali Franc!...«
»Ah, da! ljubi vas,« je nadaljevala Bretonka. Ima sicer mene za mater, ali vi ste prava mati, čisto kratko — mamica. I11 zato hiti, da bi |x>stal velik in da bi končal svoje študije, da bi vas potem iskal.«
»Svoje študije? On dela?...«
»S svojim starini očetom in z vrlim mladeničem, ki eem ga jaz pripeljala i? Pari?" Maronxom, ki je vojni invalid, odlikovan z raznimi odlikovanji 111 obenem odpuščen od nadaljnjega Vojskovanja, že dve leti študira. Franc se je nanj z vsem srcem priklenil.«
Čoln je hitro tekel po morski gladini in globoko rezal brazdo, poerebreno od pen N-zontu so se oblaki razpršili. Pričakovati je bilo miren in jasen konec dneva.
>še, še!« je ponavljala Veronika, ki je poslušanje ni utrudilo. »Kako je moj sinko oblečen?
■^Kratke hlače, ki puščajo meča gola, debelo srajco iz mehke tkanine s pozlačenimi gumbi in čepico kot njegov prijatelj Štefan, le da je njegova rdeča in mu zelo pristoja. «
»Ali ima še drugega prijatelja poleg Ma-rouxa?«
»Prej je imel vse dečke z otoka, toda razon treh ali štirih eo vsi drugi odšli z otoka in z materami delajo na obali v Concarneau, Lorientu, odkar so očetje odšli na vojpo; na otoku pa ostanejo le starčki. Samo trideset nas je.«
»S kom se igra? S kom se sprehaja?«
>0, za to ima najboljšega izmed tovarišev.«
»Ah! in koga?«
»Majhnega psa, ki mu ga je dal Maguenoc.«
»Psa?«
»In kako smešno čudnega! Tako je zabaven, da vsakega človeka spravi v dobro voljo. Ime mu je Veselko.«
»Veselko?«
»Franc ga tako imenuje in nobeno ime mu ne bi bolje pristojalo. Vedno je vesel in zadovoljen. Sicer pa je prost in izgine za cele ure ali tudi dneve, toda vedno priteče, kadar ga potrebujete, če ste žalostni in vam stvari ne gredo tako, kot si želite. Veselko sovraži solze, zmerjanje in prepiranje. Brž ko kdo joka, ali če hoče jokati, ee usede павргоН njemu, zapre eno oko in drugo na pol odpre in 6e zdi, da se tako lepo smeje, da tudi njega pripravi do emelia. Tedaj pravi Franc: »Prav ima, prijatelj, vee je dobro. Ne smemo se jeziti, ali ne?« in ko ste potolaženi, se Veselko stopicajoč oddalji. Njegova naloga je izvršena.«
Veronika se je jokala in smejala hkrati. Dolgo je molčala in obup jo je prevzemal, ki ji je uničil vee veselje. Premišljevala je, koliko sreče je izgubila v teh štirinajstih letih, ko je bila mati brez otroka in je žalovala za sinom, ki je živel.
Vseh skrbi, ki jih daje mati bitju, kateremu je dala življenje, vse ljubeznivosti, ki jo eprejema in s katero ga vedno obdaja, vsega ponosa, ki ga ima, ko vidi, kako raste, ko ga sliši govoriti, vsega tega. kar razveseljuje mater in napolnjuje njeno srce z obnovljeno ljubeznijo, vsega tega ona ni poznala.
»Sedaj smo že na pol poti,« je rekla Honorine.
Za Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izriaiateli: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič