CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 56
KRANJ, petek, 26.7.1985
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
«9%
Kaj morje! Slano, mlakužasto, polno meduz, zraven pa drago kot žafran! Je kaj lepšega kot se takole nastaviti soncu ob jezercu sredi triglavskega pogorja ... — Foto: G. Šinik
Žičničarji zavračajo prisilno upravo*
fj^niskogorski
rj ,7*Ma*"gorsKi žičničarji so o ukrepu družbenega varstva izve-Uri raa"iu — Na seji centralnega delavskega sveta, ki se je ni nll. ežil niti predstavnik občinskega sindikalnega sveta, so zavr-,U| vse obtožbe
K.r
fcegf**tolttt t;oiu Kot strela z jas gore Je doIetel žičničarje Kranjske stya z^asni ukrep družbenega var-sj< ' ga je izrekel izvršni svet Uaj u- ne občine Jesenice. Ta sklep včeraj sprejeli na zborih skup-g0f ? občine, vendar so se kranjsko-vjje 1 žičničarji in z njimi vsa sesta-W& 0r8anizacija ABC Pomurka, in _?r Gorenjkine žičnice tudi sodi-
odloč
eno unrli ukrepu.
Žičničarji na sejah delavskih svetov niso skrivali ogorčenja nad nenadnim ukrepom in zavrnili vse obtožbe, ki jih očita predlog družbenega varstva. Le-ta pravi, res nadvse splošno, da v temeljni organizaciji ni bilo premikov v smeri boljšega gospodarjenja, da žičnica ni našla po-vezujočih elementov z ostalim delom turističnega gospodarstva, da je bilo gospodarjenje s sredstvi malomar-
1^*° Večanje slovenskih ie\euurje\ — Minulo soboto je bilo na Polja-o nad Jesenicami prvo srečanje slovenskih železarjev. Slavnostni gornik je bil Vinko Hafner, ki je okoli 1.500 železarjem govoril o po-,e nu stavke pred 50. leti in o velikih žrtvah za svobodo. Med drugim ^ P0udcmi, da je gradnja nove jeklarne nujnost, kakor je nadvse pote m    • ^a &c naPreJ razvijamo in krepimo naše samoupravne odno-
ho
srečanju so podelili več priznanj slovenskim železarjem. Meda-
K.*' Prejel Janez Bratina iz železarne Kavne, plakete pa: Božo Pan-Ij^1* jeseniške Železarne, Ferdinand Haler iz Železarne Štore, Ivan j^'fnifc iz Žične Celje, Milan Marolt iz Železarne Jesenice in delovna
Racija Čelik iz Beograda. — Foto: D. Sede]
nu, aa so samoupravni odnosi skaljeni. Žičničarji dokazujejo, da so med slovenskimi žičničarji daleč najbolje gospodarili in zaslužili, da poslovne skupnosti, ki nikdar ni mogla zaživeti, niso ustanavljali sami in da nikdar ni prišlo do prekinitev dela. Tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi niso mogli niti slutiti, da jih čaka tako nenapovedani ukrep — vse probleme so reševali sproti, ABC Pomurka pa zagotavlja, da je sposobna vse notranje dileme sama reševati.
Cemu torej prisilna uprava, ki je po nadvse hitrem postopku prihajala kot dodatna točka na zbore skupščine, katerih delegacije se niti teoretično ne bi zmogle ponovno sestati in razpravljati o ukrepu družbenega varstva? Misli hite kajpak na smučarski poligon v Podkorenu, dragi naložbi, ki propada, čeprav ga vsesplošna obrazložitev ukrepa niti ne omenja. Žičničarji žele čiste račune: poligona v takem smislu ni v nobenih njihovih razvojnih načrtih, saj ob določenih cenah in odvisnosti od snega ne morejo — kot vsi ostali slovenski žičničarji — kaj prida vlagati Za poligon je imenovala odbor občin ska skupščina, poligona, ki je v gradnji, niso žičničarji še prevzeli, zatra vitve, zaradi katere nastaja škoda Kovinar razumljivo noče opraviti saj za smučišče ni več niti dinarja.
Na seji centralnega delavskega sveta, ki se je ni udeležil nihče od občinskega sindikata, zveze komunistov ali izvršnega sveta, je šlo delavcem na jok. Družbeni pravobranilec, ki se je udeležil seje samoiniciativno, saj je o ukrepu izvedel po radiu, se je tako kot vsi le čudil. Nihče o ukrepu ni bil obveščen: ne delovna organizacija, ne ABC Pomurka.
Gorenjkini delavci, ki se samokri-tičnosti ne branijo, se sredi turistične sfzone, ko imajo največ dela, ubudajo pač z ukrepi, o katerih se jim niti ne sanja. Kako je sploh mogoče izreči tako nezaupnico ljudem, delavcem, ki ob tako napornem delu zaslužijo tako malo?
D. Sedej
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Zaloge blaga na vratu
Čeprav imajo v nekaterih delovnih organizacijah zalog toliko, da mrzlično iščejo zanje nove in nove skladiščne prostore, na našem trgu noče in noče zapihati svež ekonomski veter. V vsakem učbeniku ekonomije lepo piše, da velika ponudba blaga znižuje cene, kar dobro vedo prodajalci in kupci na vsaki mestni tržnici, kjer prodajajo sadje in zelenjavo.
Toda s pralnimi stroji, šivalnimi stroji je kot kaže drugače. Temu blagu nikakor noče pasti^cena, pa čeprav se prodaja zaradi obubožanega potrošnikovega žepa dobesedno ustavlja. Ne, proizvajalci so se namesto pocenitve raje domislili drugačne ponudbe, navidezno ugodnejše — na kredit. V ta posel so zapletli trgovce in tudi sindikate v nekaterih delovnih organizacijah. V stilu akcije »kupujte danes, jutri bo dražje« so ponudili delavcem »ugodne« kreditne pogoje, po katerih seveda kupec plačuje 67 odstotne obresti. Ni treba biti ravno velik matematik, pa vsak lahko izračuna, da s takim načinom nakupa pride do želenega blaga neprimerno dražje.
Svojevrsten absurd torej. Blaga na kupe, kupec pa ga dobi dražje. Na ta način seveda proizvajalcem ni treba zniževati cen, saj jih lahko še naprej drže na »svetovni ravni«. S takim načinom so tudi zavarovani pred morebitnimi presenečenji, kot so na primer zamrznitve cen. Pri tem pa proizvajalce očitno ne moti, pa tudi trgovce ne dosti, da so ubrali povsem svoje kreditno prodajne pogoje, povsem drugačne kot pa so trenutno veljavni. Morda so sedanji predpisi res že manj življenjski, toda veljajo pa še, zato ni opravičila za pisanje pogojev, kot si jih predpisujejo sami. Inšpektorji seveda ne stoje ob strani in pišejo kupe ovadb zoper te kršitelje. Morda je prav značilen odgovor, ki je prišel iz neke trgovske organizacije: »Saj smo vedeli, da kršimo predpise, pa smo čakali, da nas inšpekcija odkrije!«
Kupec se res morda kislo drži ob visokih cenah. Toda nauk iz te ekonomske basni so doslej dobro uporabljali proizvajalci, ne kupci. Dokler bo kupec kupoval s takimi ali drugačnimi pogoji blago po astronomskih cenah, jih nikomur ne bo treba znižati. To lekcijo proizvajalci dobro poznajo, kupci žal še ne.
L. M.
J
Nagrajenci vstaje slovenskega naroda
Ljubljana — Na osrednji proslavi ob dnevu vstaje slovenskega naroda v veliki dvorani slovenske skupščine v Ljubljani so podelili nagrade vstaje, posebna priznanja in plakete zveze združenj borcev NOV Jugoslavije.
Nagrade vstaje so prejeli Janez Kuhar za življenjsko delo, Petar S. Brajovič za knjigo »Konačno oslobodjenje«, Emil Cesar za knjigo »Boj brez puške«, Velimir Kraševec za knjigo »Dolenjski puntarji« in Jože Vidic za knjigo »Krik v Dragi«. Posebna priznanja so podelili skupini avtorjev (Ruži Germ-Šegedin, Pavli Jerini-
Lah, dr. Davorinu Valentiju, dr. Viktorju Volčjaku in dr. Veli-miru Vukičeviču) za »Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne službe v NOB na Slovenskem«, Koroški osrednji knjižnici »Dr. Franc Sušnik« na Ravnah in Gojku Zupanu za študijo »Javna obeležja NOB v Ljubljani«. Podelili so tudi plakete ZZB NOV, ki so jih med drugimi prejeli tudi zamejci. Med dobitniki so tudi Karel Ahačič iz Tržiča, Franc Pu-har-Aci iz Kranja, osnovni šoli Gorenjskega odreda iz Žirovnice in Padlih prvoborcev iz Žirov ter skupnosti borcev Gorenjskega in Kokrškega odreda.
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE
13. STRAN:
Ob prazniku nov zdravstveni dom
MEDNARODNI
35. GORENJSKI SEJEM kranj, 9.-19. 8.'85
velika izbira blaga po sejemskih cenah
kmetijska mehanizacija bogat večerni zabavni program gostinske posebnosti: žar, raženj, morske ribe, domače vino
bančne in špediterske storitve
(^IMISSJMESGLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 26. JULIJA 1*
PO JUGOSLAVIJI
\CK ZKJ o svoji vlogi
Minuli petek je zasedal CK ZKJ. Govorili so o vlogi CK in njegovega predsedstva ter o uveljavljanju ustavnega položaja delavcev pri odločanju o dohodku. O stališčih, ki jih je oblikovala seja CK ZKJ, bo zdaj beseda v bazi, dokončno pa bodo o vlogi CK ZKJ in njegovega predsedstva sprejeta konec tega meseca, o problematiki odločanja o dohodku pa jeseni.
Razprava je iskala vzroke za neučinkovitost CK ZKJ, ki so v težnji ZK po federalizmu, v oportunizmu in v praksi, da nikogar ni moč poklicati na odgovornost. Kaj je bistvo krize, je jasno, vendar ZK ne kaže dovolj moči spremeniti položaj. Dejavnost ZK mora biti nujno učinkovitejša, imeti mora jasna stališča, da ne bi prišlo do neenotnosti, dolžna je hitro dajati odgovore na pomembna družbena vprašanja. Odgovorna je tudi za iskanje konkretnih rešitev, ki naj nas približajo dolgoročnemu stabilizacijskemu programu. Da se le-ta prepočasi uresničuje, je krivda etatizma, ta pa se »hrani« tudi z delavčevim odtujenim dohodkom in duši samoupravljanje na tem najpomembnejšem področju. Ko so razpravljali o delavčevem odločanju o dohodku, so se člani CK ZKJ zavzeli za svobodnejše delovanje ekonomskih zakonitosti, za izenačevanje razmer, v katerih delavci ustvarjajo dohodek, za ustreznejšo motivacijo za delo, kar mora postati trajnejši sistemski dejavnik.
Delo pravne posvetovalnice
Delavci še doživljajo krivice
Srečanje v Žirovskem vrhu
Gorenja vas — V nedeljo, 28. julija, bo na Žirovskem vrhu (Javorču) proslava ob 40. obletnici osvoboditve. Borci, mladina in ostali krajani se bodo srečali ob 11. uri dopoldne. Prevoz do spomenika bo od črpalke v Gorenji vasi organiziran s kombijem. Poskrbljeno bo za dobro razpoloženje. Igrali bodo fantje ansambla Čadež. (vp)
Kranj — Pred tremi leti je v Kranju zaživela pravna posvetovalnica pri gorenjskih občinskih sindikalnih svetih. Namenjena je delavcem in osnovnim organizacijam sindikata, kadar potrebujejo pravni nasvet, pismene vloge za postopke na sodiščih združenega dela ali samoupravnih interesnih skupnostih, zahteve za varstvo pravic pred samoupravnimi organi tovarne, pritožbe zoper odločitve sodišča in samoupravnih organov ali zastopstvo pred sodišči. Ustanovitev posvetovalnice je med delavci sprožila veliko zanimanje za njihove pravice (manj za dolžnosti), kar je spodbudilo tudi napredek dela samoupravnih organov. Z zastopstvom pred sodiščem so ublažili marsikatero krivico, zadano delavcem. Sicer pa pogrešajo enakopravno obravnavanje delavcev: vodilnim delavcem in onim s posebnimi pooblastili se zgodi manj krivic kot onim brez moči in vpliva, prvi se ta-korekoč ne pojavljajo pred sodišči združenega dela, niti v pravni posvetovalnici.
O delu pravne posvetovalnice smo se pogovarjali z njenim edinim pravnikom Francem Skodlarjem.
# Lani je bilo prvikrat nekaj primerov, da so se na vas obračali tudi iz osnovnih sindikalnih organizacij. V katerih zadevah?
»Ob ustanovitvi smo poudarili, da je posvetovalnica namenjena zlasti sindikalnim organizacijam, da bi laže opravljale svoje samoupravne naloge. Lanski prvi odziv je bil skromen. Svetovali smo v glavnem, kako naj se opredelijo v posameznih primerih. Največ zanimanja je bilo za postopke sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja samoupravnih splošnih aktov, pa za to, kako ravnati ob prenehanju delovnega razmerja, spraševali so o dohodkih, dopustih, regresu. Zanimalo jih je, kakšna stališča naj imajo v raznih disciplinskih postopkih do kršitve in delavca kršilca.«
# Ste s pravno pomočjo uspeli doseči, da delavci raznih sporov niso gnali prav do sodišč združenega dela?
»Ta naloga ni bila uresničljiva, kajti delavci so se na nas obračali v glavnem v primerih, ko so spor že
Še enkrat: toplotni udar v Kranju
Sindikat se zavzema za postopno podražitev
Za prvi avgust napovedana 10 do 80-odstotna podražitev ogrevanja stanovanj (in poslovnih prostorov) bo ogrozila gmotni položaj domala tretjine stanovalcev, zato se predsedstvo občinskega sindikalnega sveta zavzema za postopno — dvakratno ali trikratno povišanje cen.
Kranj — Na Planini bo ogrevanje kvadratnega metra stanovanja stalo 185,77 dinarja na mesec ali 63 odstotkov več kot doslej, na Zlatem polju 246,08 dinarja ali 79 odstotkov več, v Preddvoru 206,75 dinarja ali 80 odstotkov več. Na Golniku se bodo greli za 188,10 dinarja ali za 30 odstotkov dražje kot doslej; v Cerkljah, kjer predvidevajo 23-odstotno podražitev, za 117,78 dinarja. V naselju Vodovodni stolp bo treba odšteti za ogrevanje kvadratnega metra stanovanja !53 dinarjev ali 39 odstotkov več kot do sedaj, na cesti JLA 129,21 dinarja ah 48 odstotkov več, v H-8 na cesti JLA 145 dinarjev ali 11 odstotkov več, v Kanarčku 159,65 dinarja ali 10 odstotkov več kot doslej.
V Domplanu razlagajo, da je v podražitve vračunan nakup zalog, ki so lani zaradi dolge in hude zime pošle, dražje kurivo in zaposlitev sedmih novih delavcev, kar zahteva novi pravilnik o upravljanju energetskih naprav. Na visoko ceno ogrevanja vplivajo tudi razvejanost sistema — 9 kotlovnic, od katerih vsaka zahteva posadko delavcev, in 60 toplotnih postaj — ter uporaba različne kurjave, od mazuta, ki prevladuje, do kurilnega olja in premoga. Iz leta v leto manjša poraba mazuta za ogrevanje enega kvadratnega metra stanovanja dokazuje, pravi direktor Domplana Franc Rihtaršič, da dosedanji varčevalni ukrepi le niso bili brez učinka. Najboljše varčevanje je dobro vzdrževanje naprav, predvsem redno odstranjevanje obloge v kotlih in ustrezno kemično pripravljanje vode. Na vprašanje, zakaj ne vgradijo kalorimetrov, je odgovoril, da bi naložba veljala 20 milijonov dinarjev in da jih je ob sedanjem načinu ogrevanja možno vstaviti le pri toplotnih postajah. Veliko je bilo ugibanj o tem, zakaj v Kranju ne bi prešli na kurjenje s cenejšim premogom. Rešitev tehnološko ne bi bila tako enostavna in poceni, kot se zdi: v okoljih, kjer so kotlovnice, ni primernih shramb za premog niti ne deponij za odlaganje pepela pa tudi izdatki za ureditev naprav, s katerimi bi preprečili onesnaževanje zraka, bi bili precejšnji.
Ko so predlog podražitve ogrevanja stanovanja obravnavali člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta, so menili,*da bi tako velik skok cen ogrozil gmotni položaj domala tretjine stanovalcev, predvsem v okoljih, kjer bo treba za ogrevanje odšteti največ. Predsedstvo je predlagalo, da bi ogrevanje podražili postopno — dvakraj ali trikrat na leto. Obrazložitev podražitve, kakršno je Domplan pripravil za stanovalce, ne ustreza, zato sindikat zahteva, da pripravi natančnejšo in razumijivejšo informacijo. Predsedstvo je tudi predlagalo, da bi za zaloge prispevala denar stanovanjska skupnost in da bi občanom, ki ne bodo zmogli plačevati visokih stroškov ogrevanja, pri tem pomagala družba v obliki subvencij. Od Domplana je zahtevalo, da do 1. septembra letos pripravi program varčevalnih ukrepov, izvršnemu svetu pa je predlagalo, da se opredeli do podražitve in da v dolgoročnem načrtu občine predvidi možnosti cenejšega ogrevanja (in izgradnje toplarne).
C. Zaplotnik
sprožili, ali ko so v rokah že imeli sporno odločbo.«
# V kolikšni meri so bili delavci, ki so se lani oglašali v pravni posvetovalnici, upravičeni do varstva pravic?
»Če je delavec zahteval nekaj, kar mu po zakonu ali splošnem aktu ni pripadalo, smo mu svetovali, naj ne začenja spora pred sodiščem združenega dela, ker je njegovo početje že vnaprej obsojeno na neuspeh. Vselej nam niso prisluhnili. Zlasti pri disciplinskih zadevah smo se največkrat omejili na ustni nasvet, če je bil delavec nesporno kršitelj in je bilo zato nesmiselno zadevo gnati pred sodišče. Večina, kakih 70 odstotkov, zahtev pa je bila upravičena. Delavci so v delovni organizaciji doživeli krivico, običajno ne zato, ker samoupravni akti ne bi bili izdelani, temveč zato, ker so jih napak uporabljali. Delavci se velikokrat pritožujejo tudi nad nagajanjem.«
# Kateri primeri prednjačijo?
»Največ je bilo disciplinskih zadev, tudi sporov v zvezi z osebnim dohodkom, plačilom po delu in uporabo ustreznih samoupravnih aktov. Tudi vprašanj v zvezi z razporejanjem delavcev na druga dela, zlasti v zvezi z razlogi razporejanja in v zvezi z nadomestili OD, ki jih na drugih delih dobivajo. Spori se na sodiščih lahko zelo zavlečejo. Dolgotrajnost postopka v nekaterih primerih predstavlja že prav j socialno ogroženost, zlasti pri delavcih, ki uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Četudi je spor za njih ugodno rešen, veliko izgubijo. Tudi razna odškodninska razmerja povzročajo probleme in spori o njih se utegnejo zelo zavleči.«
. D. Z. Žlebir
Popravek
V zadnji, petkovi, številki Gorenjskega Glasa je bil v prispevku Skrb za delavski turizem napačno objavljen izvajalec gradbenih del pri počitniških bungalovih. Izvajalec je namreč SG Gorica — gradbena operativa Koper, (vp)
Možnosti za zasebno gradnjo
Jesenice — V okviru stanovanjske zadruge Železar bo zdaj precej več graditeljev lahko začelo z gradnjo, kajti zadruga je pridobila več zemljišč.
Za 28 stanovanjskih hiš v Mostah je že pripravljena lokacijska dokumentacija, na Bregu za 41 hiš in na Belem polju na Hrušici za 21 vrstnih hiš, za dva dvojčka in 4 zasebne hiše.
Na Hrušici bodo lahko začeli graditi že letos, v Mostah pa bo letos priložnost za sedem graditeljev. Na Bregu bo letos lahko zasadilo lopate sedem graditeljev, če pa bo večje zanimanje, bo zadruga takoj začela s postopkom za pridobitev ostalih zemljišč.
Največje možnosti za hitro gradnjo pa se ponujajo na Belem polju na Hrušici. Tam bo cena zemljišča s plačanim prispevkom za spremembo namembnosti le 241 dinarjev za kvadratni meter. Stroški komunalne ureditve za dvojček znašajo 325 tisoč dinarjev, za zasebno hišo pa 400 tisoč dinarjev. Vsa odškodnina za ko munalno opremljeno zemljišče za dvojček ali za vrstno hišo bo okoli 420 tisoč dinarjev, za zasebno hišo pa okoli 550 tisoč dinarjev.
Cena za zemljišče na Bregu in v Mostah bo znatno večja. Večina zemljišč je velikih okoli 600 kvadratnih metrov in za nakup takega zemljišča bo treba v roku 30 dni odšteti 620 tisoč dinarjev. Komunalna ureditev pa je slabša kot na Hrušici, saj ne zajema prispevkov za priklop elektrike in vode in ne odvajanja fe-kalnih voda, saj ni kanalizacije. V ceno zemljišča na Hrušici pa so ti prispevki že vključeni.
D. S.
NAŠ SOGOVORNIK
Ksenija Bidovec:
Večina kmetov v četrtem zavarovalnem razredu
Kranj — Slovenski kmetje so vrsto let opozarjali na socialno vaf nost in na posledice, ki jih na kmetiji lahko povzroči dolgotrajna bol^ zen ali invalidnost. Z odobravanjem so sredi leta 1983 sprejeli »oVl zvezni in republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarov*' nju, ki vključuje v obvezno zavarovanje tudi kmete in njihove člane' katerim predstavlja kmetovanje edini ali glavni poklic. Zakon je up0, števal minulo delo in priznal zavarovancem starostnega zavarovanj*' možu in ženi, dvanajst let pokojninske dobe, ne pa tudi zakoncem naj' naprednejših kmetov, ki so se prostovoljno zavarovali že 1972. leta.
Kako je zakon zaživel v praksi — o tem smo se pogovarjali s K^e* nijo Bidovec z Visokega, ki se v Gorenjski kmetijski zadrugi najv^ ukvarja s pokojninsko-invalidskim zavarovanjem kmetov.
»čeprav je zakon obvezujoč, je v Sloveniji še vedno 5600 kmet°v' ki se doslej niso zavarovali. So med njimi tudi iz vaše zadruge?«
»V Gorenjski kmetijski zadrugi se je pokojninsko in invalidsko z8' varovalo 1067 kmetov: 132 iz tržiške temeljne zadružne organizacir' 388 iz cerkljanske, 460 iz kranjske Sloge in 219 iz nakelske. 166 km* tov se je prostovoljno zavarovalo že pred trinajstimi leti, ostali sof zavarovali predlani, ko jih je primoral zakon. V zavarovanje so vkUu čeni vsi kmetje. 114 se jih je tudi že upokojilo. Za moške je pogoj sj* rost 60 let in 20 let delovne dobe oziroma 65 let in 15 let dela, za žens*. starost 60 let in 15 let delovne dobe oziroma 55 let in 20 let dela. kmečki upokojenci prejemajo od 10 do 15 tisoč dinarjev pokojnine*
»Kmetje, ki so se 1972. leta prostovoljno pokojninsko in inval*'1' sko zavarovali, lahko izbirajo med desetimi zavarovalnimi razre*' ostali med šestimi. Za katere so se kmetje največ odločili?« j
»Največ zadružnikov, kar 779, je izbralo četrti zavarovalni razrer kar je najnižja osnova, ki jim zagotavlja enake pravice, kot jih imaJ. delavci vpodjetjih: plačan porodniški dopust (21 tisočakov na mes^jj denarno nadomestilo za čas bolezni, za invalidnost... Za peti in še*, zavarovalni razred so se odločili kmetje, ki so tik pred upokojitvijo;', šje osnove so si izbrali zavarovanci, ki izhajajo iz večjih in gmotno v° lje stoječih kmetij. V sedmem razredu je 14 kmetov, v osmem štirje\-devetem in desetem le po eden. Za najnižje osnove (prvi, drugi in tre?.' zavarovalni razred), so se odločili kmetje z najnižjimi dohodki. BaJ-ke v plačilu so precejšnje: zavarovanci iz četrtega razreda morajo le*}« prispevati samo za pokojninsko zavarovanje 43 tisočakov, v šestem v osmem 120 in v desetem 210 tisoč dinarjev.« a
»V praksi se je pokazalo, da ima zakon številne pomanjkljiv0 . Že dlje časa potekajo burne razprave v delegatskih klopeh in v km? . skih organizacijah, kaj storiti z zakonci prostovoljno zavarovan^ kmetov. Problem so tudi preužitkarji in strici.'..?« 0
»V zadrugi se jih je oglasilo že več kot trideset, pa jim ne more1^ pomagati. Vse življenje so delali (in še delajo) na bratovi ali ses^ kmetiji, a so ostali praznih rok. Teoretično bi sicer lahko prišli do T kojnine, če bi jim gospodarji kupili 15 let delovne dobe. Ob dejstvu, . leto odkupa stane blizu 70 tisočakov, je jasno, da si tega ne morejo P voščiti niti gmotno bolje stoječe kmetije.« «e,
»Pomembna novost zakona je določba, po kateri morajo del narja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov zagotovit« di kmetijske in gozdarske organizacije, s katerimi kmetje sodeluj*" Kolikšen je pri tem delež zadruge?«
»Gorenjska kmetijska zadruga je za lani prispevala enemu rovancu z vsake kmetije, ki je izpolnila pogodbene obveznosti, od ' g do 7700 dinarjev. Če bi letos hoteli pomagati vsem zavarovancem *J nekaterih kmeujah so tudi po trije — bi potrebovali več kot 15 miw. nov dinarjev, vendar že zdaj ugotavljamo, da bomo zbrali le okr°» milijonov.«
C. Zaplotnik/
Letni dopust PZ Kranj
KRANJ — Počitniška zveZa Vodnik Kranj obvešča vse svoje člane, da bodo prostori zveze v Kranju zaradi letnega dopusta zaprti od 22. julija do 10. avgusta.
Redno dela v Premanturi, kjer ima Počitniška zveza Kranj svoj počitniški tabor, in tudi mladinski dom Bledeč na Bledu je odprt. V obeh teh prostorih so na voljo delavci zveze. Tako kot v Premanturi je tudi na Bledu še dovolj prostora za letovanje.
Reka turistov
Konec minulega meseca J*" ^ 1 vinasta reka napolnila aV ^ j 24. junija je prek cestninske P fy9 j Torovo peljalo prek 7.900 voll\,n f prvem konci kot 12 tisoč.
počitnice, so na Torovem za prehod 15 tisoč vozil. Do zdajr jj no minulo soboto jih je tod r prek 22 tisoč.
biV
prvem koncu tedna jih je p
bel*
Radovljica — V sredo jc radovljiško občino obiskal republiški a
za ljudsko obrambo Martin Košir. S predstavniki občine se je pos/^jp jal o revitalizaciji višinskih in obmejnih kmetij v pogledu reze ' ^e.^ V živem m o drugih vprašanjih materialne baze splošnega ]u.^0tf\v. odpora. S kooperanti Kmetijske udruge Bled Jankom Slivn^^tfe^ V.g. (iorij, Zdruvk >m 'Zupanom i: Rudovnc in Matijam •^}noT!Ll,\na1ie\ niče si je Martin Košir ogledal kmetijo v Radovni, planinp \rf^n0 b1*' rot in Javornik. Na Vskornici pa se je srečal z mladinsko di gado, ki pnpravlju in čisti pašnike. — (T. B.)
PETEK, 26. JULIJA 1985
GOSPODARSTVO
.3. STRAN
•IE2GLAS
Koksa je premalo.
Jeseniška železarna ima že zdaj hude težave z nabavo koksa, kajti varčujemo pri uvozu črnega premoga, ki ga rabijo koksarne — Sprememba energetske bilance?
, Jesenice — Jeseniška železarna |rna Spet težave s koksom, saj imajo 'zred.no majhne zaloge — 3500 ton namesto minimalnih 8.000 ton. Po-manjkanje je ob nerednih dobavah zelo zaskrbljujoče, saj jim preti ustavitev plavžev. Pred dvema letoma so-Prav zaradi pomanjkanja koksa morali plavž ustaviti za dva meseca in Obeležili veliko izgubo.
Oskrba s koksom je na jugoslovanskem tržišču zelo problematična. Vrni premog, ki ga pri nas ni, morajo koksarne uvažati, za to pa potrebujejo devize. Z devizami pa hudo varčujemo.
Letos bomo v Sloveniji potrebovali *'1.000 ton koksa, za kar bi morali ^v°ziti 4 milijone ton premoga. Ven-Qar se bo morala jugoslovanska in-
Iskra
na Slonokoščeni obali
Iskra bo že letos začela dobavljati
enofazne števce na Slonokoščeno
°balo, kjer je sklenila pogodbo z za-
*e°no firmo Afrimag. Stik z njo je zpostavila prek predstavništva Lju-
!$anske banke v Abidjanu. Gre za u tisoč števcev, kar predstavlja let-
?° Potrebo te afriške dežele po enojnih števcih, vrednost izvoznega
Posla pa je okoli dva milijona franco-
SKlh frankov.
dustrija zadovoljiti le s 3,5 milijona-mi ton premoga, kar bo med drugimi prizadelo tudi jeseniško železarno.
V železarni so mnenja, da uvoz 500.000 ton premoga ne bi v zvezni energetski bilanci predstavljal bistvene devizne obremenitve, pomanjkanje koksa pa bo povzročilo velike zastoje v delovnih organizacijah. Zato je splošno združenje črne in barvaste metalurgije Slovenije predlagalo Zveznemu združenju v Beogradu, da bi izdelalo analizo na osnovi dejanskih potreb, ki so mnogo večje kot lani. Lani je imela železarna tudi dvemesečni remont na plavžu in porabila manj koksa, na osnovi te porabe pa bodo dobili 152.000 ton koksa namesto 173.00 ton.
Na plavžu naj bi bila v drugem polletju mesečna proizvodnja 15.700 ton belega surovega železa, za kar bi porabili 690 kilogramov koksa na tono. Do konca leta bi skupaj potrebovali 78.200 ton koksa. Če jim ga ne bo uspelo dobiti, to pomeni izredno hude zastoje v vsej reproverigi.
Zdaj se nekako še dogovarjajo s koksarnama Bakar in Lukovac, vendar je to le začasen izhod v stiski, kajti količine koksa so za letošnjo porabo premajhne. Edini izhod je v spremembi energetske bilance ali dodatni uvoz 50 tisoč ton premoga za koksiranje.
D. Sedei
kakršna setev, takšna žetev
Kitka za polne kašče, za naš kruh, vsakdanji
zlat ^n°ino čelo kombajnista na stroju, ki golta žitno klasje in lušči lel zrnje, iz katerega bodo mlinarji jutri, pojutrišnjem nam-
1 rnoko za kruh ... Ropot snopovezalke, ki brez reda raztresa pove-skl e Pšenične bili... Bolečine v križu žanjic, ki se v julijski pripeki 2 anJajo h krušnemu zlatu ... Žetev ... Bitka za polne kašče, silose,
naš kruh, vsakdanji, prt,   Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske so z žetvijo pšenice Ce eh sredi tega tedna; na zasebnih njivah, kjer je videti še tudi žanj-
s Srpi in kosilnicami, že nekaj dni prej.
§TlHlDESET STOTOV NA HEKTAR?
Pridelek bo povprečen. V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenj-stotr>V ^nneljni organizaciji Kmetijstvo, napovedujejo povpreček 40 njih na nektar. V Gorenjski kmetijski zadrugi zatrjujejo, da se tudi tiiu 0v* kmetje počasi, a vztrajno približujejo navedenemu hektarske-v0 pridelku. Največ pričakujejo od sort mačvanka 2, Jugoslavija, no-
~ska rana in superzlata. Ceič       tetos so na zasebnih njivah, posejanih s pšenico, vidne pre-vei ^e r&zlike. Na nekaterih bo hektarski pridelek le malenkostno * ki h     dveh ton in pol. Med povprečneži so tudi odlični pridelovalci, ren k° na hektaru »namlatili« šest ton pšeničnega zrnja, kar je za go-Vpjj^ke vremenske in podnebne razmere že odličen dosežek. Resda
J? !VaJo na količino in kakovost pridelka tudi zemlja, lega njive (in še /J), toda poglavitna pri tem sta znanje in kmetova skrb za posevek. JlanJe je še vedno pomanjkljivo, a navzlic temu so predavanja, na ka-Jrih zadružni pospeševalci razlagajo sodoben način pridelovanja pše-Ce (in ostalih poljščin), slabo obiskana.
r*0Ti
IN STRANPOTI
Hj2 ^°venski kmetijski »vrh« zahteva od gorenjskih kmetijskih orga-
tfe ClJ vsako leto več pšeničnega zrnja za prehrano ljudstva — pred ' Vj0j leti blizu tisoč ton, lani še enkrat toliko in letos že blizu 2500 ton.
Ceign.°ST-i. da bi Gorenjska še več primaknila v družbene silose, so pre-' !*Jsk^e' ne da m zavoljo tega trpela govedoreja — prevladujoča kme-\ i&Se^ javnost. Samo v Gorenjski kmetijski zadrugi, kjer so lansko " tt^J} Posejali s pšenico več kot 500 hektarov njiv, bi lahko ob povpre-* j0 nektarskem pridelku 4 tone odkupili več kot dva tisoč ton zrnja ) 0rnala toliko, kolikor je obveza vsega gorenjskega kmetijstva. Iz-\ <J0Sen.Je povsem teoretične narave, saj ni moč pričakovati, da bi kdaj P PŠen' 1 Sux)dstotni odkup. Kmetje namreč ob vsaki žetvi dajo nekaj
Prj lQ£ na zalogo za (morebitne) hude čase. V vaseh, kjer trgovina ni ' je še vedno zelo razširjena peka kruha. Veliko zrnja navzlic
8u«\?Ve(h konča v živinskih jaslih — zato, ker je koruza na »črnem tr-Predraga in je cenejše krmljenje s pšenico.
*^NA« in »bela« pšenica
el5ruv se v kmetijstvu (bolj na papirju kot v praksi) prizadevajo, ifa ^brisali meje med zasebnim in družbenim kmetijstvom, imamo w jj, a z »belo« in »črno« pšenico. Medtem ko kmetje lahko zamenja-^hlžrfn*c° /a koruzo (v vrednostnem razmerju 1:1,1), kombinati in h?r!* posestva nimajo te možnosti. Glede na velike težave in stroko^ 1 Jih imajo mlevsko-predelovalne organizacije z zagotavljanjem ^Odrf' Se lahko primeri, da bodo ob naslednji žetvi ob to možnost in ^kii °ut tud' kmetje. Kakšne bodo posledice, ni treba posebej ugibati. jP bo zanesljivo upadel. i ^r"rYulZ''k''     '' /as<>')mm m družbenim kmetijstvom so kažejo tudi v Km  •nosti 7 zetveno mehanizacijo in v izkoristku tovrstnih strojev. &J^neuJsko živilskem kombinatu Gorenjske bo vsak kombajn pov v*** k° ^° hektarov pšenice, ječmena, oljne ogrščice in rži, med
^ku»° k° v Gorenjski kmetijski zadrugi vsak »/.mlatil« le okrog 20 ^ov žita.
r Si>uca?
Ijl? bfvPfemc°. gledano z očmi gospodarstvenika, vredno sejati? Odgo-"^am ~~ da m ne ^h tem- da je z njo v primerjavi z ostalimi polj-^'^ah mal° dela, je izkupiček s hektarja kar precejšen. Izračun ka-Jij^j    1 kmet iz kranjske občine, ki bi na hektarju pridelal pet ton zr-
rrarnV'dtgQ oddul ZitU( dobU
zanj 201 tisoč dinarjev (30 dinarjev za ki j^koijA ru8ovrstne pšenice, 2 dinarja regresa, 5 dinarjev doplačila in bl^enc-^e nuc^ 3'M)Q kilogrami še 30 dinarjev premije iz občinskega in-^lj^:l^kega sklada). Če iztržek primei jamo z dohodkom od ostalih ^e D '    J kmalu ugotovimo, da katera med njimi »vrže« na hekate-Q?receJ več. Krompir, na primer, d ^aftn •   ' du J(' hrana v svetovnem merilu postala orožje, močnejše |.*rle ^ ln raket, in da pšenico potrebujemo za osnovno živilo, bi ven sko°ra'' zuKoloviti, da bi jo kmetje in posestva sejali in oddaiali za Pr°hrano. C. Zaplotnik
Table pa ne!
Oaza miru pod Liubeliem ali kako pri nas učinkovito zaviramo turizem
Pravijo, da novinarji pišemo neprizadeto, da pač napišemo tisti svoj članek, da opravimo dolžnost, da obvestimo javnost, nič pa ni v naših člankih »soka« in »soli«, ki bi spodbodla, vrgla ljudi pokonci, da bi jih zgrabila sveta jeza in bi s člankom prilili goriva na svoj ogenj in tudi kaj spremenili. Mogoče je kdaj pa kdaj naše pisanje res mlačno, vedno pa ni. Verjemite, da se nam razburi žolč ali udari kri v glavo kot le malokomu. Kot je meni v soboto, ko sem obiskala kamp v Podljubelju. Človek preprosto ne more razumeti, da so takšne stvari pri nas sploh mogoče. Pa so. Le berite!
Kdor je že bil v podljubeljskem kampu, ve kako lepo je tu. Turistično društvo Podljubelj ureja kamp in skrbi zanj. Lepo očiščen je, nova pomivalna korita so prizidali k mali turistični pisarni pa tuš in toplo vodo napeljali. Električne priključke imajo za prikolice, lepe tesane mize in klopi, kjer je prijetno posedeti, tudi senca se najde. In prostrano športno igrišče vabi na odbojko, nogomet, badminton. Z obeh strani kamp oklepa voda, na desni Beli potok, na levi Mošenik. Pod kampom se oba potoka združita v zajetje za malo elektrarno. Blizu je Tominčev slap, od tu so prekrasne gorske ture na Zelenico, Kofce, Veliki vrh, Dobrčo, Begunjščico in drugam.
Vse je urejeno, vse nebeško lepo, a turistov ni. Le dva starejša Ho-landca s psom sta prikolico postavila ob ograjo pri Belem potoku in od tod hodita v hribe. Pet let že prihajata. Na sredini, pri drevesu, pa sameva nemški počitniški avtomobil. Brigitte Ernst in Peter Hau-ser iz Calvva pri Stuttgartu sta se tu ustavila po sili razmer. Avto se jima je pokvaril, pa so jima v Tržiču nasvetovali, da na potrebni del počakata v tem kampu. Zdelo se je že Brigitti, da je videla majhno tablo
Idiličen kamp je v Podljubelju in vse možnosti ima, da bi se razširil tudi čez mostiček v smrekov gozdič. Drugi Šobec bi bil lahko.
PODUUBEU^
Le tale mali kažipotek in še ena tabla malo višje opozarja na kamp v Podljubelju. Veliko premalo, da bi jo turist, ki zdrvi mimo, sploh opazil. — Foto: D. Dolenc
NA DELOVNEM MESTU
S predelavo poceni do novega nakita
Kranj — Obrtniška Vodopivče-va ulica v Kranju (z dvema frizerskima salonoma, tremi butiki, urarsko in čevljarsko delavnico) je od maja bogatejša še za eno storitev. Na Mohorjevem klancu je zdaj tudi zlatarna, v kateri družno delata prekaljena zlatarja Boštjan Valič in Jože Dolinšek, prvi še do nedavnega samostojni zlatar na Jahačevem prelazu, drugi pa prihaja iz ljubljanskega ateljeja za zlatarstvo Celjskih zlatarn. Mojstra sta se odločila ponuditi storitev, ki pri kranjskih zlatarjih sicer ni v navadi in za katero se bodo v obdobju draginje ljudje kmalu množičneje odločali. Poleg popravil nakita namreč nudita zlasti predelavo žlahtne kovine.
»Staro zlato, ki ga stranka prinese v predelavo, najprej pošlje-va na čiščenje v Ljubljano,« pripoveduje Jože Dolinšek. »Nato se stranka po slikah iz revij, po lastni ali najini zamisli odloči, kakšen nakit bi rada. Če je starega zlata premalo za izdelek, mora dokup zlata doplačati, če ga je preveč, ji ostanek vrneva ali pa po želji odkupiva. Ker so najine
za kamp ob cesti pod Ljubeljem. Sigurna pa ni bila. No, potem sta ga le našla. Zdaj tu čakata, sedita, pijeta kavo, se ogledujeta po zeleni vodi v urejeni strugi Mošenika, po zelenih smrekah onstran vode, po visokih hribih, ki vabijo, vabijo. Sedita, se čudita vsem tem lepotam in sprašujeta, kako, da za ta kamp nihče n» ve. V katalogu turistične agencije ADAC, ki izhaja v Munch-nu, bi ga morali objaviti ali pa v nemški reviji Camp, pa bi ljudje bolj vedeli zanj. Samo tabla pri cesti, kjer avto zdrvi mimo s sto kilometrov na uro, je pa premalo. Enostavno je ne vidiš. In tako, ko sta šla mimo onadva, čeprav sta vozila počasi, ker jima je v ležaju kolesa škripalo, jih gre mimo na tisoče. Pa je tako pripravno, da bi se ustavil vsaj za čez noč in se spočil za preostali del poti do morja. Veste, v Nemčiji je veliko društvo upokojencev, ki organizirano potujejo s prikolicami. Zanje bi bilo kot nalašč ... Zdaj, ko vesta za ta kamp, bosta zagotovo še prišla in tudi vse tele vrhove bosta oblezla ...
In kaj pravijo pri Turističnem društvu Podljubelj o tej eni sami tabli, ki stoji ob cesti in opozarja na kamp? Ze dolgo vedo, da je ta tabla premalo. Lani so imeli večjo tablo pri odcepu za Podljubelj, a so jim jo cestarji vsak dan hoteli s puliti. Vsak dan so jo vaščani do desetih zvečer pazili, da jim je niso vzeli. No, končno je le obveljala cestarska. In odkar ni table, je tudi gostov v kampu manj. Toliko so že prosili, da bi postavili tablo na Ljubelju, pa jim ne puste. Lahko je tam tabla za Postojno, za kamp Šobec, za motel Medno (ta rjasta tabla zagotovo ne dela dobrega vtisa!), zanje pa ni prostora. O, prostora je dovolj, več kot preveč. Lepše bi bilo, da bi bile v bregu nad carinarnico lepe pisane table, kot pa grd, naurejen breg. Tujec bi dobil potrebno informacijo že v avtomobilu, ko čaka na carinske formalnosti. Izvedel bi, da je v bližini kamp, kjer se bo lahko odpočil, o
Le redki turisti se ustavljajo tod, ker le malokdo ve za kamp pod Ljube-ljen, a ko ga spoznajo so nad njim navdušeni.
nakupovalnem centru na Deteljici, o bazenu z ogrevano vodo pod njim, o starem delu Tržiča, o gorskih postojankah, o Begunjah itd. O vsem bi lahko spregovorila ena sama tabla. Pa je ni, ker je neki birokrati, ki se ali drže predpisov kot pijanci plota ali pa čakajo na mastno podkupnino, ne dovolijo postaviti. Ali  bo treba zamenjati predpise ali pa ljudi in po zdravi kmečki pameti reševati stvari. Z eno samo tablo, ki bi ne bila nikomur napoti, le ustregla bi tujemu gostu in ne nazadnje tudi našemu žepu, bi rešili ogromno. Ne bi bilo v dobro le Podljubelju in Tržiču, temveč vsej Gorenjski. Se bo zbudil tisti nekdo tam zgoraj, ki ne dovoli postaviti te uboge table? Če se ne bo sam, ga bo moral zbuditi nekdo drug. Nikar ne vpijmo, kako potreben nam je tuji turizem, kako potrebne so nam devize, če naredimo vse, da tujce spodimo naprej. Potem se pa dogaja, da neki Šved, ki slučajno odkrije kamp, ki je urejen, pa prazen, sicer ostane tu, toda z debelo verigo pripne svojo prikolico k drevesu, ko z avtom odhaja na izlet, da bi jo kdo ne ukradel. Kaj veš, čemu je takle kamp prazen, če ne zato, ker tu kradejo ... Bi se vam ne razlil žolč?
D. Dolenc
Boštjan Valič, zlatar
odkupne cene za 10 odstotkov višje od uradnih, se veliko strank odloči prodati ostanek. Za naju je to seveda dobrodošlo, saj z več zlata laže oblikujeva nakit in celo komplete.«
»Tudi za nakit veljajo modne zapovedi,« dodaja Boštjan Valič. »Sicer se ne spreminja vsako leti, pač pa se dopolnjuje z drobnimi novostmi. Miselnost ljudi še ni takšna, da bi star nakit dali predelat, več se jih odloči za odprodajo. Toda če se stranka naveliča nakita, ker ji njegova oblika ni več všeč, ga je moč predelati. Za sprejemljivo ceno dobi takorekoč nov nakit. Nova verižica stane, denimo, 30 tisoč dinarjev, če jo predelamo iz stare, je okoli osem tisočakov. Tretjino končne vrednosti izdelka je vredno delo.«
Cene zlata se nenehno spreminjajo, zato so tudi Valičeve in Do-linškove cene takšne. Poleg spremenljive cene zlata na ceno izdelka vpliva tudi bolj ali manj zahtevno delo. Mojstra sta prepričana, da sta za zdaj kar konkurenčna, to pa zato, ker cene svojega ročnega, ustvarjalnega dela, nista postavila previsoko.
Njuna delavnica bo tudi v prihodnje predelovala nakit po naročilu, čeprav bodo najbrž kmalu na voljo tudi gotovi izdelki. V prihodnje pričakujeta več strank, ki jih kanita zadržati s posebnimi prijemi. Ko dobita telefon, bosta stranke sama obveščala, kdaj naj pridejo iskat popravljen ali predelan nakit. Posnemanja vredna pozornost!
D. Z. Zlebir
(mmmmmciLAS 4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
ČRTOMIR ZOREČ
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH _, V KRANJU
r
Krajevna skupnost Podbrezje praznuje
Telefon v 155 hiš
Podbrezje — V spomin na 27. julij pred triinštiridesetimi leti praznuje Krajevna skupnost Podbrezje krajevni praznik. Takrat so namreč partizani napadli motorizirano policijsko enoto, zato so Nemci ustrelili devet domačinov in požgali domačije. Čez dva dni so iz Begunj pripeljali petdeset talcev in jih tam ustrelili. Kres, ki ga vsako leto pripravijo ob tem dnevu, simbolično spominja na težke dni med vojno.
Krajani Podtabora, Britofa, Srednje vasi, Dolenje vasi, Bistrice in Gobovcev bodo septembra prenehali plačevati samoprispevek, ki so ga pet let namenjali izboljšanju življenja v Podbrezjih. Denar so namenili predvsem izboljšanju in alsfaltiranju cest v vaseh, izboljšanju kanalizacije z odvajanjem površinskih voda, novem igrišču, popravilu kulturnega doma in razširitvi pokopališča.
»Doslej smo asfaltirali precej krajevnih poti, predvsem tistih, ki povezujejo zaselke. Tudi igrišče smo asfaltirali, vendar še ni opremljeno. S pomočjo ZTKO in Partizana ga bomo skušali čimprej opremiti. Pri kulturnem domu smo uredili notranjost, potrebno pa bo urediti še streho, žlebove in peč. Razširili smo pokopališče za
1000 kvadratnih metrov. Največ težav imamo z ureditvijo kanalizacije, kjer so bile težave v projektu, dela so vedno dražja, vendar mislim, da bomo tudi to kmalu uredili,« pravi Jernej Jeglič, predsednik gospodarske skupnosti pri svetu krajevne skupnosti.
V štiridesetih letih so Podbrezje zrasle iz zaostale vasi v sodoben kraj s sodobnimi cestami, vodovodom, letos pa so dobili tudi telefon. Izgradnja telefonije je trajala tri
Jernej Jeglič
leta, letos spomladi pa so končali zaključna dela. Denar za telefon so krajani večino prispevali sami. Tako ima telefon v Podbrezjih 155 družin, kar pomeni več kot polovico vseh gospodinjstev.
Eno najaktivnejših društev je športno društvo Partizan. Njegovi člani tekmujejo v občinski nogometni ligi, dobri so tudi kegljači, največ pa se ukvarjajo s smučanjem, ki je v Podbrezjah tradicija. Imajo dve skakalnici, pozimi prirejajo tekme v smučanju, teku in skokih. Delavni so tudi gasilci, ki letos praznujejo 60-letnico. Ponovno je zaživelo tudi delo v kulturno umetniškem društvu. »V okviru kulturno umetniškega društva pripravljamo vse slovenosti ob pomembnejših datumih. Mladi se radi vključujejo v delo društva, uspeli smo tudi sestaviti moški in mladinski pevski zbor,« pravi Viktor Jesenik, predsednik društva in sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v Podbrezjih: »Pomembno pa je poudariti, da mlade težko pridobivamo v članstvo v zvezi komunistov, zato smo v njej le starejši krajani. Tudi mladinska organizacija ne zaživi, mladi raje delajo v društvih, predvsem v Partizanu.«
Letošnji praznik bo v znamenju športnih tekmovanj. Pomerili se bodo kegljači, igralci namiznega tenisa in nogometaši. V soboto pa bo ob 20. uri osrednja prireditev ob spomeniku pri Podbreški šoli.
V. Primožič
Obnova planinskih postojank
Pred štirimi leti so v Sloveniji sklenili družbeni dogovor o vzdrževanju in gradnji visokogorskih planinskih postojank, vendar pa denar nakazujejo le slovenski izvršni svet, telesno kulturna skupnost Slovenije in Planinska zveza Slovenije. Nekatere občinske skupščine pa so svoja planinska društva oprostile plačevanja občinskih prometnih davkov na promet z alkoholnimi pijačami in tako dale svoj prispevek. Ostali pod-
PISMA BRALCEV
IDEJA
V soboto sem bila na Bledu. Prekrasno je bilo. Ko je bilo konec proslave, smo si še malo ogledovali direndaj, kar zaslišim nemškega turista, ki ni verjel, da so na jezeru res jajčne lupinice. Zato sem premišljevala, da bi predlagala, naj naslednje leto na eni izmed stojnic razstavijo nekaj teh lučk, da bi se nejeverni turisti prepričali o resničnih lu-pinicah. Lahko bi lučke tudi prodajali kot spominke.
Kaj mislite o tem? Čeprav imam že čez osemdeset let, premišljujem o marsičem in tako sem prišla tudi do te ideje. Lep pozdrav! Greta Ahačič
Srečanje invalidov v Hotavljah
škofja Loka — Srečanje invalidov občine Škofja Loka bo 28. julija v Hotavljah, pričelo pa se bo ob 11. uri. Zato bo ob pol enajstih odpeljal iz Škofje Loke poseben avtobus, ki je namenjen predvsem težjim invalidom. Avtobus se bo vračal ob 21. uri. Ostali invalidi se lahko poslužijo rednih avtobusnih vez. Za zabavo bo poskrbljeno, (vp)
pisniki pa so bili več ali manj le moralno za obnovo planinskih koč.
V minulih štirih letih je slovenski izvršni svet prispeval 23 milijonov dinarjev, telesno kulturna skupnost Slovenije 13 milijonov, Planinska zveza Slovenije pa s prostovoljnim delom svojih članov 47 milijonov dinarjev, kar je veliko več kot je znašal planirani delež. Vendar pa ves ta denar izgublja svojo realno vrednost, zato se posamezna planinska društva otepajo s hudimi finančnimi težavami. Na vse mogoče načine zbirajo denar iz lokalnih virov in tako so združila še dodatnih 44 milijonov dinarjev.
Slovenski planinci so v minulem obdobju za visokogorske planinske postojanke in planinska pota namenili 128 milijonov dinarjev. Za gorenjske postojanke so 9 milijonov zbrali za kočo pod Golico, 671 tisoč dinarjev za zavetišče pod Špičko, 3 milijone za Pogačnikov dom, 18 milijonov za Triglavski dom na Kredarici. Dozidava Prešernove koče na ♦Stolu je veljala 5 milijonov 900 tisoč dinarjev, žičnica na češki koči 641 tisoč dinarjev, dozidava doma na Kof-cah 5 milijonov dinarjev, bivaka v Vratih 90 tisoč dinarjev. Obnova koče pod Bogatinom je bila milijon dinarjev, doma na Uskovnici 619 tisoč dinarjev, Vodnikovega doma 520 tisoč dinarjev, koče na Gozdu 216 tisoč dinarjev. Za kočo na Ratitovcu pa so združili 917 tisoč dinarjev.
Skupaj so na novo zgradili, adaptirali ali obnovili 28 visokogorskih postojank, kar je manj kot v prejšnjem obdobju, saj so imeli tudi manj denarja.
Letos naj bi denar iz družbenega dogovora namenili za zbiralnik pri Aljaževem domu, za kočo pod Golico, Vodnikov dom, Kočo pod Bogatinom, Prešernovo kočo, Staničev dom, Kočo na Gozdu, dom na Kof-cah. Obenem naj bi namenili nekaj denarja tudi za pripravo dokumentacije za obnovo Slajmerjeve vile planinskega društva Dovje-Mojstrana. D. Sedei
V koraku z modo
Anita Krivokuća, prodajalka v Jugoexportu na Bledu
Bled — Lansko jesen so v pritličju Park hotela na Bledu odprli prodajalno, v kateri je moč kupiti najmodernejša oblačila: obleke, krila, bluze, kostime, hlače in modne dodatke. Trgovina Jugoexport ponuja najbolj iskane stvari in to po zmernih cenah.
»V naši trgovini spremljamo modo, prodajamo izdelke modnih proizvajalcev iz Beograda, pa tudi Mure, Laboda in drugih, ki znajo prisluhniti modi. V glavnem imamo
Hu/hopane ulice — Minilo je že tri mesece, odkar je moral Domplan zaradi okvar na toplotnem ogrevanju prekopati asfalt v Šorlijevcm naselju. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp se zdaj sprašujejo, kdaj bodo ceste in zelenice spet tako urejene kot prej. Večkratne zahteve ne zaleže jo Krajani celo pravijo, da to ni edini primer razkopane ulice, saj so jih ponekod razkopali tudi zaradi popravil vodovoda. Foto: G. Šinik
butične izdelke iz modernih tkanin. Veliko je bombažnih, volnenih in usnjenih oblačil,« je povedala Anita Krivokuća, prodajalka v Jugoexpor-tu.
Anita je z možem, ki je našel službo na Bledu, prišla iz Niša. Čeprav je naredila gimnazijo in hodila v višjo pedagoško šolo sedaj rada dela v trgovini: »V začetku kupci niso vedeli za našo prodajalno, sedaj pa so se že navadili in kar dosti kupujejo. Več prodamo domačim kupcem kot turistom, čeprav si vsi veliko ogledujejo. Cene niso posebno visoke, krila so trenutno okrog 4 tisoč dinarjev, moderne hlače okrog 6 tisoč, obleke za slovesnejše priložnosti pa med 20 in 30 tisočakov. Včasih dobimo tudi kaj cenejšega, vendar hitro prodamo.«
»Ali prodajate tudi moško konfekcijo?«
»Pri nas je veliko bolje poskrbljeno za ženske, od moške konfekcije prodajamo le srajce, kravate in pasove. Temu je najbrž kriva velikost trgovine, saj je trgovina precej majhna. Vem pa, da drugod po Jugoslaviji v Jugoexportovih trgovinah prodajajo tudi moško konfekcijo.«
V. Primožič
Srečanje žena zadružnic
škofja I<oka — Centralni odbor žena zadružnic Kmetijske zadruge iz Škofje Loke, še posebno pa aktiva Poljane in Javorje, vabita kmečke žene na tradicionalno srečanje na Blegoš. Srečanje je bilo preteklo nedeljo zaradi slabega vremena odpovedano, zato bo v nedeljo 28. julija ob 11. uri na jasi pod planinsko kočo na Blegošu. (vp)
(26. zapis)
Jakob Aljaž, znani triglavski župnik na Dovjem, pa je ohranil spomin na Rezo Janševo, ki je služila v gostilni »pri Stari pošti« prav v času Prešernovih kranjskih let. Pozneje, 1. 1860, se je poročila z gruntarjem Šetino z Dovjega in se vrnila v domač kraj. Ker je umrla šele 1. 1913, je svoji okolici marsikaj povedala o Prešernu, saj ga je poznala in se ga dobro spominjala.
Celo to je vedela povedati, da je Prešeren prišel večkrat na »j ago« v Vrata in da je tedaj ona kuhala gospodom, ko so se vrnili z lova.
Poročala je še, da je bil doktor vsakodnevni gost pri Maverjevih. Odlični gospodje so hodili v to imenitno gostilno, med njimi sleherni dan tudi doktor Prešeren. Gostilničarka je bila precej izobražena in ni bila tako pobožna kot Jalnova.
Prešeren, pripoveduje dalje Reza, je bil dostikrat v kuhinji in se šalil z dekleti. Kdaj pa kdaj se je globoko zresnil; z zadaj prekrižanimi rokami je hodil gor in dol in nenadoma rekel: »Ko bo moje truplo gnilo, moje bo ime slovilo!«
Aljaž je še zapisal tale podatek: da je Reza rada in dostikrat pripovedovala o pesmi, ki ji jo je posvetil Prešeren. A da jo je izgubila. In tudi lepo pismo da
kavarno in vrsto hotelskih sob. Seda] ima v tej stavbi svoje trgovske prost0-re tovarna »Sava«.
Vsem, ki imajo radi Kranj in Prešef na, se zdi nerazumljiv ukrep, kije ^ dil do porušenja »Stare pošte«. Četu* bi na levi in desni zrasle moderne stav' be; lepo, v klasicističnem slogu grajaj0 staro poslopje prav gotovo ne bi kazl)0 mesta. Saj tudi na najsodobnejšo žefl' sko obleko pristoja starinski okrase*; Še prav posebno poplemeniti jo, &® ne? Tako bi tudi »Stara pošta« med s£ dobnimi poslopji lahko ostala kot žla"' ten spomin na nekdanje dni, na ^ šernove čase v Kranju! Sedaj pa ^ Jelenovega klanca popotnika ne P0-zdravlja več prijazna »Stara pošta«''.
Za sklep naših kramljanj o tej 1J^D nekdanji kremi, povejmo še vedr° zgodbo o Prešernu in jezuitih!
Naduta gospoda, najsi je bila svet»* ali duhovna, ponosnemu pesniku, f nikoli kaj dosti imponirala. Večkrat f rekel: »Saj smo vsi glih,« če se je kdo1* previsoko nosil. Svojo sestro Lenko r je Prešeren poučil: »Kadar boš kate^ ga prav ošabnega človeka videla, to & sli, da je prav gvišno neumen.«
Takrat, v prvi polovici prejšnjem, stoletja, še ni bila speljana po Gore^ ski železnica. Ljudje so potovali iz ^8 j a v kraj s poštnimi kočiiami. Ker Pa
Poslopje gostilne pri »Stari pošti« med podiranjem (rušenjem).
ji je ob neki priložnosti pisal, pa so ga ji domali vzeli, ker se je z njim preveč »štemala«.
Spomin na Prešernove obiske v gostil« pri »Stari pošti« je ostal še dolga letaziv. Gostje so vedeli povedati marsikaj zanimivega o pesniku, ki je znal biti ure in ure resno zamišljen pa spet v trenutkih šegav, da se je kar iskrilo. Iz roda v rod so pri gostih »Stare pošte« živele pesmi-zabavljice in razni slani reki, ki jih je doktor menda kar iz rokava stresal, če je bil prave volje in družba za to.
Še to: navada je bila, da so imeli stalni gostje pri »Stari pošti« vsak svoj poseben vrček za pijačo. Morda je katera teh posod vendarle še ohranjena? Kdo bi to vedel?
Po smrti Janeza Nepoumka Maverja (1. 1871) se je njegova vdova Neža poročila s tedaj tudi že ovdovelim Jakobom Jalnom. Tako sta prišli obe najimenitnejši kranjski gostilni, »Stara pošta« in »Jalen«, v roke ene same družine. »Stara pošta« pa je iz leta v leto imela več gostov; zato so 1. 1930 k stari stavbi dozidali novo večnadstropno poslopje in uredili v njem poleg restavracije tudi
teh vozeh pač ni moglo biti dosti P.^ štora za potnike, je bilo treba sede J nekaj dni prej rezervirati na en poštnih postaj. -9-
No, in tako si je tudi naš pesnik t' vočasno zagotovil prostor za pot v bljano, kamor je moral zaradi ne^e^&' slovne zadeve. Kot potrdilo za.re.^f cijo v kočiji je dobil poseben listift let«. y v
Naslednjega dne, ko bi moral se p poštni voz, opazi na trosedežni k'°^stf dva, precej obilna jezuita, ki pa ^ bila kar nič voljna, da bi dala Pr0 e\ li še tretjemu potniku, čeprav je »""^d stič zanj. Tedaj pa je, sicer vedno ^ mirni, morda celo »cagovi« pesn1/1 pel in jima povedal nekaj gorkih- ^
Jezuita pa na noge, češ, mar °^ kdo sta? Da sta iz Družbe Jezusov iW)
o*
trO'
zuitski red)! Prešeren pa hitro, "g K šegavo, nazaj: »Le iz katere druz p^fl zusove sta, iz prve ali zadnje- J družba Jezusova, ob rojstvu, ^ osel in vol; zadnja družba, ko je „r^ žan, pa sta bila dva razbojnika- £ p* tako na križih, eden na levi, e<VeSji'1' desni.) — Kako pa se je potomP^jU' razumel z jezuitoma na poti do bljane, sporočilo ne pove ...
Z denarjem iz občinskega ta^°^^Qf0Š gradijo'vMojstrani prizidek k šoli. V prvi fazi bodo delavci^ ^
Gradnja šole v Mojstrani
rani prizidcK k sou. v pruiju^v        "7""rfi va v*n binec Jesenice zgradili kuhinjo, klet in jedilnico, v drugi J^Jstav^.
niči z ustre Vrednost del
ICC zgiaaui Mm...;.-,     < " ... „ •* h'   ,'ki .W „li
znimi kabineti, garderobo ter popravili •*™^1aggm „elje 98 milijonov dinarjev. Samoprispevek ooao v ^ še do konca junija prihodnjega leta, mesečno pa se bodo «J>
zbere 10 milijonov dinarjev. Dolconcaju ^Y7^d^Stvegl^^ ko zbrali še precej denarja, vendar pa bodo tudi Podnul\\'l)rispe^ del in opreme precejšnje, tako da bo za ves program samopn zmanjkalo denarja. - Foto. D. Sedej
PETEK. 26. JULIJA 1985
KULTURA
_5. STRAN MMIMJ^IEIEGLAS
Ob novih arheoloških najdbah v Zasipu pri Bledu
Dr. arh. Andrej Pleterski:
Kot bi iskali iglo v senu
Leta 1975 so slovenski arheologi začeli z dokončavanjem izkopa grobišča na Pristavi pri Bledu in Pri tem je bila odkrita tudi slovanska naselbina, ki je bila izkopana, v letih 1981—84. Odkritih je bilo šest staroslovanskih hiš, skromnih dimenzij. Gre za prvo raziskano slovansko naselbino v Vzhodnih Alpah. Okrog tega najdišča je bilo skoncentrirano prejšnje raziskovanje in 1984. leta so arheologi raziskovali še zadnji del — poti. Ko je bil ta naselbinski sklop raziskan, je bilo treba raziskovati naprej. Kopali so na različnih mestih, ki so jih narekovale razne arheološke hipoteze, teorije, pa tudi arheološke topografije, pogovori z ljudmi, ogled in proučevanje terena in podobno.
»Ena od osrednjih arheoloških t°čk je Breg v Zasipu,« pripoveduje dr. arh. Andrej Pleterski. »Na zemlji Martina Jensterleta je bilo že iz starejših podatkov poznano, da gre to za nek zgodnjesrednjeveški objekt, lanska izkopavanja pa so tu odkrila romanski stolp v velikosti ?x7 metrov, poleg njega pa še neko pozno antično stavbo z dobro ohranjenim ognjiščem, tlakom in številnimi fragmenti keramičnih Posod. Stolp je v bistvu zgodnja oblika gradu. S tem stolpom je bilo odkrito bivališče ene od zasipskih ministerialskih družin, malih ple-mičev.
D* arh. Andrej Pleterski je eden od zagnanih slovenskih arheologov, fci so se odločili temeljito raziskati stari Bled — Foto: D. D.
Ne stolp ne rimska stavba nista oil& izkopana dokončno. Ležita na lzredno pomembni razgledni točki, £a prehodu iz blejske ravnine preko Save na arheološko bogato območje med Begunjami in Žirovnico ^Vidna, Moste, Žirovnica, Smokuč, Godine, Begunje).
Pri izbiranju teh točk smo imeli tooretičen pristop. Zgodovinski viri |P kazali, da je razvoj polja in vasi asip po svojih razvejanih znakih na j starejša od vseh vasi v Blejskem kotu. Ker so bila že prej pri nekaterih od teh poznana stara slo-
7\ j ' '
cjQ 1 nova izkopavanja so potrdila, »fce*0 imeli na&i predniki v Blej-n0 I!1, kofu lepo oblikovano lonče-
Posodje.
ornik ob 750-letnici ^mnika
stav*Innik ~ kratkim so v razvil; j!ču Veronika slovesno predstavi am"iški zbornik. Snov zanj |e preds*mPozij o zgodovini Kamnika bela y timi leti, za izdajo sta poskr-in V'godovinsko društvo Slovenije *boP -L.lstiCno društv0 Kamnik. V avto?- S00*'111)*' s 25 prispevki 22 predJev. večina pa se je t njimi /♦■ na simpoziju. Doslej je
^hi Z? 12 zvezkov zbornika o zgodo-1 mesta.
vanska grobišča, smo predvidevali, da je bil tudi Zasip poseljen že v staroslovanskem obdobju. Ta poselitev bi morala imeti dve obliki arheoloških preostankov in sicer naselbinske preostanke in grobišče, ki naj bi pripadalo tej stari slovanski naselbini.
Lani in letos smo izkopali tri poskusne izkope v vasi, s katerimi
bišče. Napotilo, kje ga iskati, smo dobili iz podatka Jožefinskega katastra izpred 200 let, ki omenja južno od Zasipa ledino »Na Žalah«. Ker poznamo že vrsto Žal s staro-slovanskimi najdbami (Žale, v Srednji vasi v Bohinju, Žale pri vasi Grad na Bledu), je bilo mogoče pričakovati tudi na tem prostoru iskano grobišče. Ker pa se ledine razprostirajo nekako 300 metrov v dolžino in 150 metrov v širino, je bilo, kot bi iskali iglo v senu. Ožji prostor v okviru tega širšega predela, na katerem smo pričakovali grobišče, smo določili na podlagi primerjave z oblikovitostjo zemljišča, na katerem so ležala druga staroslovanska  grobišča v Blej-
V Zasipu so arheologi odkrili tloris poznoantičnega objekta. V ospredju so temelji rimske stavbe, v ozadju pa se vidi vogal romanskega stolpa iz 12. ali 13. stoletja — Foto: Milan Sagadin
smo poskušali ugotavljati in dokazati, da je stala že v staroslovanskem obdobju na istem mestu, kot današnja vas, tedanja naselbina. Od tega sta bila dva izkopa narejena na zemljišču župnišča župnika Franceta Oražma, tretji pa na posesti Černetovih — Omruževih v Zasipu (»pri lipi«). Poleg številnih srednjeveških in novoveških najdb, ki so bile pričakovane zaradi kontinuirane izrabe prostora, smo našli tudi prepričljivo število odlomkov slovanske lončevine, ki so potrdili naša pričakovanja o sta-roslovanski poselitvi.
Ostala je še naloga poiskati gro-
skem kotu. Pri teh so bile opazne tri danosti: prisojen breg, naravna gomila, mimo vodeča pot.
Mimo ledine Žale pelje stara pot med Bledom in Zasipom. Večina ledine obsega južni breg ledeniške morene in v bližini poti, na vrhu brega, pa je neizrazita naravna gomila. Tik pod vrhom te gomile smo letos zastavili izkopavanja in v njem našli 10 staroslovanskih grobov, ki predstavljajo del večjega grobišča, ki ga bomo raziskovali v prihodnje. Lastniki zemljišča so Ambrožičevi (pri Kladvo) iz Mužij, ki so nam prijazno dovolili izkopavanje.« D. Dolenc
Stara glasba tudi v delih gorenjskih likovnikov
Ta petek se bo v Radovljici končala 1. likovna kolonija, vezana na 4. poletno akademijo za staro glasbo v Radovljici. Na njej so Melita Vovk z Bleda, Alenka Kham-Pičman iz Kranja, Boni Ceh iz Radovljice, Črtomir Frelih iz Nomenja in Franc Vozel iz Kranja skušali v krokijih zajeti glasbenike pri muziciranju v slikovitih ambientih blejskega otoka in gradu ter radovljiške graščine in Šivčeve hiše.
V štirih letih se je poletna akademija za staro glasbo v Radovljici jasno zapisala v zavest meščanov, zdaj pa naj bi v likovnih stvaritvah postala njihova trajna dediščina, saj bo galerija Šivčeva hiša odkupila od vsakega umetnika po eno delo, po eno pa bodo avtorji galeriji odstopili. 2. avgusta bo v Šivčevi hiši ob občinskem prazniku odprta razstava na koloniji nastalih del, nakar bo le-ta
prenesena se v grad Grimšče in v prostore LIP na Bledu.
Muzej sko-galerijski odbor pri Kulturni skupnosti Radovljica, ki je pobudnik kolonije, si želi, da bi ta postala vsakoletna likovna prireditev, nič manj pa si tega ne želijo turistični delavci na Bledu, ki se zavzeto trudijo za dobro počutje in kulturno razvedrilo svojih gostov. Organizatorji kolonije si želijo predvsem umetniškega uspeha in prijetnega sožitja dveh umetnostnih vej, ki sta si kljub različnim medijem, zelo sorodni.
Kot prva »poskusna« kolonija, trajala je tri dni, prireditev nima svojega mentorja, vendar ji je že ob rojstvu priskočilo na pomoč nekaj delovnih organizacij v občini. Če naj bi ostala in se razvijala dalje, bo potrebovala bolj organizirano in večjo družbeno podporo. ..     _   . ...
K   y       Maruša Avguštin
V soboto se dobimo četrtič v Tržiču
Tržič — Preteklo soboto so se v atriju SO Tržič predstavili v okviru kulturne akcije Občinske kulturne skupnosti Tržič v SOBOTO SE DOBIMO člani tržiške Glasbene mladine, ki so predstavili svoj pester program. Čeprav so v teh dneh v Tržiču po delovnih organizacijah kolektivni dopusti, se je na prizorišču zbralo prek 100 obiskovalcev, ki jih je z aforizmi v prevodu B. Kuburiča in satiričnimi songi Ervina Frica vodil skozi program nastopajočih napovedovalec Bojan Veselinovič. Med vsemi nastopajočimi v 45 minut dolgem programu je publika najbolj zaploskala harmonikarju iz Podljubelja Poldetu Naratu in starosti tržiške Glasbene mladine in pedagogu Glas bene šole Tržič, Stanetu Bitežniku. Oba sta, vsak s svojega zornega kota, Narat I harmoniku in Biteinlk z akustično kitaro, izvabila iz instrumentov maksimalno moč, vedrino in kakovost izražanja.
To soboto, 27. julija, ko se bodo tr-žiški gledalci dobili že četrtič s kulturniki mesta, se bodo v atriju predstavili člani zbora Društva upokojencev Tržič, ki jih že vrsto let uspešno vodi Edo Ošabnik, ter kitarski duo Stane Bitežnik in Oliver Ogris, ki sta svojo kvaliteto potrdila že na številnih občinskih in regijskih prireditvah. Nedavno tega sta nastopila tudi na koncertu v Ljubljani ob letošnji Kmečki ohceti. Oba izvajalca sta pripravila za sobotni večer pester program, ki ga bo povezoval znani tržiški igralec Slavko Primožič. Vse, ki bodo na koncert prišli, vabimo še na ogled razstave fotografij Nikole Jovanoviča v galeriji Kur-nikove hiše v Tržiču. Razstava je odprta tudi v soboto od 17. do 19. ure. V soboto se torej dobimo v Tržiču ob 19. uri na koncertu v atriju SO Tržič.
Boris Kuburič
Festival IDRIART — Bled 1985
Simfonični orkester Slovenske filharmonije je z gostujočim vzhodnonemškim dirigentom Hartmn+om Hanchenom in dvema odličnima solistoma trobentarjem Antonum Gračarjem in violinistom Mihom Pogačnikom sklenil letošnji prvi del drugega Festivala IDRIART. Odlični seriji številnih in najboljših glasbenih prireditev zadnji dve leti na Gorenjskem IDRIART priključuje še razgovore, uvode h glasbenim koncertom, gledališke predstave, folkloro, predavanja in tečaje, seveda vse ob glasbi, za glasbo in z glasbo. Slovenska filharmonija se je na tem drugem festivalu IDRIART prav gotovo pokazala kot izjemen interpret Sostakoviča in Mahlerja (oboje na prvem orkestralnem večeru) ter Petriča, Schumanna in Brahmsa (troje avtorjev na petkovem—sklepnem koncertu Festivala IDRIART '85).
Uvodno preigravanje domače Burleske za trobento, godala in tolkala Iva Petriča so opravili solist—trobentar ANTON GRČAR, simfonični orkester in dirigent Hanchen in že z uvrstitvijo tega dela na tako pomembnem Festivalu, ko je IDRIART, opravičili oziroma vsaj opozorili na trenutno stanje v slovenski instrumentalni glasbi. Izvrstni violinist, vodja in utemeljitelj festivala IDRIART ter nenazadnje gorenjski rojak — Kranjčan MIHA POGAČNIK pa je nato igral Schumannov Violinski koncert v d-molu, sicer manj pomembno delo v dokaj številnem skladateljevem opusu. Pogačnikova violinska igra za Schumanna pa je ponovno opozorila na izjemne muzikalne odtenke tega dela, ki mu je solistova igra navdihnila vse najsubtilnejše ustvarjalne in pou-stvarjalne odtenke. Violinist Pogačnik ji je ob letošnjem slovesu z blejskega koncertnega odra dodal še najbolj popularno solistično violinsko delo — popularno Bachovo Ciaccono iz Partite št. 2 v d-molu (BWV 1007). Serije odlične violinske igre prav gotovo ne bi bilo ne konca ne kraja, če ne bi Filharmoniki s Hanchenom dodali še eno letošnjih ponovnih in zglednih interpretacij Brahmsove Prve simfonije v c-molu.
Violinist Miha Pogačnik se letos poslavlja s slovenskega koncertnega odra šele v soboto in nedeljo (27. in 28. julij), ko bo v okviru letošnjega 33. mednarodnega poletnega festivala LJUBLJANA 1985 v Kri-ževniški cerkvi v Ljubljani igral na dveh zaporednih solističnih recitalih vseh šest violinskih solo sonat—partit.
FRANC KRIŽNAR
Jasna sled časa
Zemunski likovniki razstavljajo v Kranju
Sodelovanje na likovnem področju s pobratenim mestom Zemunom je pognalo svoje korenine že pred leti, ko je Gorenjski muzej pripravil izredno dobro obiskano razstavo Male grafike v galeriji Pinki v Zemunu. Obisk Kranjčanov v mestu ob Donavi je kmalu zatem vrnil slikar in arhitekt Dragan Rumenčič s svojimi razgibanimi lepljenkami. Na pobudo Društva likovnih umetnikov Zemuna, še posebej njegove predsednice akademske slikarke Mir jam Repič-Lekič so stiki med Zemunom in Kranjem zopet oživeli.
Rezultat teh prizadevanj je razstava del 26 zemunskih umetnikov, akademskih slikarjev in kiparjev, diplomantov likovnih akademij v Beogradu, Rimu in drugod. Razstava nam na zanimiv način prikazuje pestro podobo likovnega snovanja v Zemunu v širokem razponu od realističnih vzorcev do abstrakcije. Razstavo je pripravila predsednica društva akademska slikarja Mirjam Re-pič-Lekič, ki je skupaj s predsednikom SO- Zemun Gojkom Bearo in akademskim slikarjem Slobodanom Stefanovičem obiskala Kranj. Spremno besedilo k razstavi je napisal predsednik žirije, ki je izbrala dela za razstavo v Kranju, umetnostni zgodovinar Bratislav Ljubišič: »Izbor del .ekspedicije', ki naj Kranju prikaže presek skozi ustvarjalnost današnjega Zemuna, je priložnosten. Namenoma ni delan tako, da naj bi predstavljal neko ustvarjalno celovitost, ampak hoče biti le presek skozi njo. Ima vse vrline in hibe, izraža spremembe in nagnjenje k tradicionalnemu, prav kakršno je stanje v trenutku njegove izdelave. Takšen pristop zagotavlja živost in aktualizira pojem umetniškega in civilizacijskega. Odnos do izbrane teme je seveda pri umetnikih različen, vendar jih v mnogih določilih, pogojih in potrebah zbližuje. Očitno je, da se umetniki trudijo, kako bi vnesli v svoja dela jasno sled časa, v katerem ustvarjajo, kako bi njihovo nagnjenje in stil, za katerega so se opredelili, v največji meri prikazal splet dilem, nasprotij in različnosti v dojemanju, ki jih narekuje sodobna umetnost. Zastopani so umetniki, ki z različnostjo in kakovostjo opozarjajo, da je takšna vrsta ustvarjalnosti še kako pomembna. Iskanje osebnega izhodišča je očitno. Po drugi strani pa si ni treba zatiskati oči pred dejstvom, da veliko tega predstavlja samo del neke celote, ki bi pokazala zaznaven pečat osebnosti in značilnosti, ki bi vplivala na druge in za druge. Vendar je to poseben problem. Kaj bo od tega delca umetniške prakse, ki smo ji priča v Zemunu, preživelo tok časa, nam ni dano presojati.
Od realizma, razumljenega v najširšem pomenu, preko poetizacije, stilizacije, uporabe fotografije kot izhodišča, do raziskovanja možne igre v kombinaciji več tehnik, do skulpture, ki je obenem preverjanje prostorskih definicij kot tudi znakovnih dedukcij, to je širok razpon tega izbo-
ra. Ekspresivno in lirično, simbolično in neposredno prevzeto črno-be-lo in barvno — vse v slavo videnja, čustvenega odzivanja in ročne spretnosti. Že jutri bo marsikateri umetnik odstopil od tega, kar je razstavljeno in krenil bo v novo, negotovo dogodivščino. Verjetno bo prihodnja razstava potrdila te moje slutnje. Do tedaj pa naj nam ta dela služijo kot kar se da dobra in neposredna oblika komuniciranja in stika. Nekatere izkušnje bodo pripeljale do drugih, širi se polje spoznavanja, marsikaj je tako laže razumeti in tudi izpostaviti pristnejši stik. Končno pa je prav to ena izmed dimenzij umetno-
sti« (-ca)
KULTURNI KOLEDAR
Kranj — V Galeriji Mestne hiše bo danes ob 19. uri otvoritev razstave del akad. slikarja Vinka Tuška, v Mali galeriji pa odpirajo razstavo grafik koroškega slikarja VVernerja Berga. V razstavnih prostorih Prešernove hiše pa bo od petka dalje razstava slik starih mojstrov iz depojev Gorenjskega muzeja. Razstave odpirajo v počastitev praznika občine Kranj.
Kranjska gora — V prostorih hotela Larix je na ogled razstava likovnih del Rudolfa Arha in sicer na temo »Planšarski stani in staje«. Razstave bo na ogled do 31. avgusta.
Bled — V Blejski koči na planini Lipanca bodo pod pokroviteljstvom Planinskega društva Bled 1. avgusta odprli likovno razstavo Rudolfa Arha na temo »Planšar-ska arhitektura«. Razstava bo odprta do 31. avgusta.
Škofja Loka — Komorni pevski zbor Loka obvešča, da bo dreviš-nji koncert za lutnjo Loških poletnih večerov zaradi zadržanosti Andrasa Kecskesa žal odpadel. Prosijo za razumevanje.
Kranjska gora —1 V soboto, 27. julija ob 18. uri bodo v razstavišču Cevder v Liznjekovi hiši odprli prodajno razstavo del akademskega slikarja Franceta Slane, ki se bo predstavil z akvareli, in del zagrebške slikarke Mire Zamagna-Weller, ki nadaljuje tradicijo slikanja na les. Razstava bo odprta tri tedne, vsak dan razen ponedeljkov od 17. do 21. ure.
Kranj — Ob prazniku Občine Kranj j> GORENJSKI MUZEJ v Kranju pripravil vrsto razstav: v galeriji mestne hiše razstavo del slikarja Vinka Tuška, v mali galeriji razstavo grafik koroškegasli-karja VVernerja Berga, v Prešernovi hiši razstavo slik starih mojstrov iz muzejskih depojev.
Razstave bodo odprli v petek, 26. julija, ob 19. uri v galeriji Mestne hiše.
V_
mmm^mGLAs 6. stran
ZANIMIVOSTI
PETEK. 26. JULIJA 1985
Pri devedesetih »čez lužo«
Prejšnji teden je prišel na obisk v Škofjo Loko Matija Tavčar — Pred več kot sedemdesetimi leti ga je pot za zaslužkom ponesla v Ameriko — Naslednji obisk napoveduje čez deset let
Škofja Loka — Revščina pred pr
mm
Koča na Gozdu — Planinsko društvo Kranjska gora bo obnovljeno kočo na Gozdu dalo v upravljanje kranjskogorskemu Kompasu. — Foto: D. Sede j
Kočo na Gozdu prevzema Kompas
Planinsko društvo Kranjska gora je ob pomoči številnih delovnih organizacij lepo obnovilo kočo na Gozdu
Kranjska gora — Planinsko društvo Kranjska gora upravlja z Mihovim domom, kočo v Krnici in kočo na Gozdu. Koča na Gozdu je bila dolgih šest let zaprta, kajti načel jo je zob časa in nujno jo je bilo treba obnoviti.
Za kočo na Gozdu sta se zavzeli tudi Planinska zveza Slovenije in skupščina občine Jesenice. Tako so začeli s široko akcijo zbiranja denarja za temeljito obnovo, ki je do zdaj veljala 20 milijonov dinarjev. Pri tem je pomagala Pivovarna Union, vse turistične delovne organizacije v Kranjski gori, Gozdno gospodarstvo Bled, LIP Bled, Zavarovalna skupnost in Kompas v Kranjski gori.
Kočo so nato podrli do prve plošče, ves leseni del in zgradili sodobno nadstropje, v katerem je šest lepo opremljenih sob ter 25 skupnih ležišč. Svoj prostor ima tudi gorska reševalna služba, nova je restavracija, nova je kuhinja. Predvidevajo, da bodo izgradnjo koče na Gozdu končali do letošnje jeseni, saj zdaj že oblagajo fasado z lesom in napeljujejo inštalacije.
Zanimivo pa je, da so se planinci Planinskega društva Kranjska gora odločili, da bo s kočo upravljala delovna organizacija Kompas iz Kranjske gore. S Kompasom so pod-
Mimogrede:
Uredili pašnike
Žirovnica — Predsednik pašne skupnosti Žirovnica je že peto leto Feliks Triplat, ki se skupaj z ostalimi žirovniškimi kmeti trudi, da bi kar najbolje uredili pašnike na ži-rovniških planinah. »Uspelo nam je« , pravi Feliks Triplat , da smo s pomočjo denarnih prispevkov skupščine občine in zemljiške skupnosti uredili čredinke v Završnici, na žirovniški in zahre-ški planini. Zdaj se lahko pase 150 glav živine, ki je v lasti kmetov iz Most, Brega, Sela in Žirovnice. Najeli smo tudi pastirja, tako, da se nam poleti za živino ni treba bati.
Credinška paša je vsekakor najboljša, zato imamo v načrtu, da bi uredili še dve čredinkt. Najbrž nam ne bo težko, saj se prostovoljnega dela na planinah udeležijo prav vsi kmetje. Ko smo napeljali vodo, postavljali ograjo in pokrivali hlev, je sodelovalo kar 36 ljudi. Takšen je hil odziv tudi tedaj, ko smo čistili go/.d. Tako prihranimo precej denarja, delo pa je tudi dobro opravljeno.«
D S
pisali pogodbo, tako, da je Kompas dolžan kočo redno oskrbovati.
Vsekakor posnemanja vredna odločitev, še posebej, če vemo, kakšne težave imajo planinska društva z oskrbniki. Prav gotovo bo postrežba v tej koči na primerni kvalitetni ravni, obisk pa več kot zadovoljiv, posebno tujih gostov. Na takšen način bi si lahko tudi druga planinska društva zagotovila večji in stalni promet ter se znebila vsakovrstnih težav, s katerimi se srečujejo domala po vseh visokogorskih postojan-
kah.
D. Sedej
vo svetovno vojno in želja po boljšem kosu kruha sta najstarejšega Tavčarjevega sina pred več kot sedemdesetimi leti pregnali v Ameriko. Na Luši v Selški dolini, od koder je doma, je bilo osem otrok, dela in zaslužka pa premalo za vse.
»Ko smo šli fantje v Ameriko smo mislili predvsem na to, da bomo hitro obogateli in prišli nazaj. Vendar je bilo tudi tam težko, trdo je bilo treba delati, življenje je bilo vseeno boljše kot v stari Avstriji in tako smo ostali. Sprva sem delal v rudniku, nato v kovačnici, pa spet v rudniku, dokler si nisem polomil noge. Potem sem do upokojitve delal v kovačnici. Sedaj sem že več kot dvajset let upokojen,« pripoveduje Matija Tavčar v lepi slovenščini, le kakšna beseda mu uide angleška.
»Letos sem tretjič doma. V Virgini-ji, kjer živim, imam družino. Žena mi je umrla lani, imam pa hčerko, ki ima pet sinov, ti pa imajo že vnučke. Sedaj pri meni živi hčerkin sin z družino, imam dobro pokojnino, pa tudi z zdravjem nimam težav. Edino berem težko, ker slabo vidim. Včasih pa sem veliko bral, saj sem le preko časopisov in knjige ostal povezan z domačimi kraji.«
Ko je zdaj odhajal v rodne kraje, mu je zdravnik komaj verjel, da ima v načrtu tako dolgo pot. Vendar ima srce zdravo in živahno kot mladenič in nič mu ni bilo pretežko, da ne bi videl rojstnih krajev.
»Vsaka ptica rada leti tja, kjer se je izvalila in tudi jaz sem želel videti rojstni kraj. Živi imam še dve sestri in veliko sorodnikov, ki jih te dni obiskujemo. Sicer pa sem na Gren-cu, pri bratovi družini.«
Pod Skalco se vrste prireditve
Lovski praznik, kresna noč, veselica gorske reševalne službe in 30. kravji bal v Bohinju
Bohinj — Turistični delavci Bohinja so za letošnjo poletno sezono priredili vrsto zanimivih prireditev. Tako so Bohinjci junija gostili pare ljubljanske kmečke ohceti. Vasovanje so imeli pod Skalco in tekmovanje za neveste in ženine. Neveste so rob-kale koruzo, ženini so pa »trideset« žebljev zabijali v klocne. Prisrčno, lepo doživetje je bilo to za mlade pare pa za turiste in Bohinjce tudi.
14. julija je bilo v Bohinju srečanje radovljiških folklornih skupin, v petek, 19. julija, pa je bilo tu vasovanje za blejsko kmečko ohcet, v nedeljo pa ohcet sama. V soboto bi morala biti ohcet, pa niso hoteli skakati v zelje Blejcem, ki so organizirali blejsko noč, pa so bili Bohinjci udarjeni, kajti, kakor je bila sobota lepa, da je Blejcem resnično uspela njihova turistična prireditev, pa je Bohinjce v nedeljo pral dež, kolikor je le mogel... Upajo, da bo v bodoče kaj bolje.
V nedeljo, 28. julija, bodo imeli
lovci svoj praznik pod Skalco. Tekmovanje v streljanju in srečolov bodo organizirali pa srnin golaž in gamsovo juho bodo pripravili. Lani
je vsega zmanjkalo, pravijo Bohinjci.
10. avgusta, v soboto, bo v Bohinju kresna noč. To je v Bohinju poleg kravjega bala najbolj obiskana prireditev. Lani je zvabila v Bohinj preko 4000 ljudi.
Naslednjo soboto, 17. avgusta, pa bo priredila veselico gorska reševalna služba. Zanimiv program pripravlja. Obiskovalci bodo v steni pod Skalco lahko opazovali, kako planinci v gorah rešujejo ponesrečence.
Intenzivno pa se Bohinj pripravlja na 30. jubilejni kravji bal, ki bo v nedeljo, 15. septembra. Takrat bodo nastopili plesalci in muzikantje, ki so nastopili na kravjem balu pred 30 leti. Še so toliko poskočni in pri močeh, da bodo navdušili staro in mlado.
D. Dolenc
r
Gorska straža rože »vahta«
Pri Planinski zvezi Slovenije deluje tudi odsek gorske straže, odsek marljivih alpinistov in planincev, ki na svoj način varujejo gorsko naravo. Skupaj z delavci Triglavskega narodnega parka si prizadevajo, da bi preprečili nevai no in škodljivo ruvanje gorskega cvetja, zdravilnih zelišč, množično nabiranje gorskih sadežev.
Znano je, da so se na območju Triglavskega narodnega parka v minulih letih pojavljali nabiralci, ki so plenili gorska zdravilna zelišča za tujega preprodajalca. Težko jih je bilo odkriti, kajti pojavljali so se posamično, vendar pa so nabrali ogromne količine. Zdaj posebno nadzorniki Triglavskega parka skrbno pazijo, da se kaj takega ne bi zgodilo.
»Zaskrbljujoče je, da je posebno mladina tja do dvajsetega leta nenavadno objestna,« pravi član gorske straže Matjaž Raženi i/. Ljubljane. »Planike so varne pred njimi le na nepristopnih krajih, sicer
pa bi jih nabrali na koše, če bi jih le mogli. Pred neodgovornimi planinci ni varna nobena murka, zaščitene gorske cvetlice ruvajo s koreninami vred in mislijo, da bodo rasle na domačem vrtu. Mislim, da je bila nekdaj zavest, da je treba naravo ohraniti, večja in da vse premalo storimo za osveščanje ljudi, predvsem mladih.
Moram priznati, da je v Triglavskem pogorju vedno manj odpadkov, po vseh kočah je opazna skrb za čisto okolje. Vendar pa se še najdejo ljudje, ki jim narave ni mar, zato neredko naletiš tudi nu vrečke in konzerve, poleg njih pu na šope ovenelih rož.
Iz gorskega sveta odnašajo v večjih količinah clusijev svišč, iz katerega delajo encian, tiso, alpsko mužino, črno in rdečo murko, navadni volčin, ki je izredno strupen. Ljudje se ne zavedajo uli ne vedo, da navadni volčin ni užiten, čeprav je nenavadno podoben brusnici. Samo šest jagotl je za nekatere ljudi lahko že smrtno nevarnih ...«
Prav bi bilo, ko bi dobronamerna opozorila gorsko straže ljudje bolj upoštevali, tako pa se večkrat sploh ne zmenijo ali pa silno razbu-rijo. Člani gorske straže resda nimajo posebnih pooblastil, njihovo (lilo je povsem ljubiteljsko, kar pa nikakor ne pomeni, da ne bi njihovih opozoril jemali resno, v prid naravi in nam samim.
I). Sedej
»Ko ste se po toliko letih vrnili domov ste gotovo opazili dosti sprememb?«
»Največ sprememb sem opazil v gradbeništvu. Veliko je novega, tako da sem se komaj znašel. Tudi med ljudmi je nekaj sprememb. Sedaj tukaj dobro živite, imate podobno hrano kot v Ameriki. Le na kmetih se mi zdi, da jedo nekaj več zelenjave, vendar je to dobro. Preveč mesnatih jedi namreč ni zdravo jesti. Opazil sem tudi, da liudie dosti bolj podobno govorijo kot nekdaj. Včasih je imela skoraj vsaka vas svojo govorico, sedaj pa ni več velikih razlik.«
»Zelo dobro govorite slovensko. Se tudi v Ameriki še s kom slovensko pogovarjate?«
»Ko sem prišel v Ameriko je bilo v okolici mojega kraja kakih dvesto Slovencev. Danes poznam še tri. Pa še ti se redko srečamo, morda le en-
\
ig
gov*
krat na leto. Takrat pa seveda rimo slovensko.«
»Dobrega zdravja ste še. Boste* kdaj prišli domov?«
»Ce prej ne, bom prišel takrat, W bom star sto let. Morda bom celo & vo ženo pripeljal s seboj,« pravi inf zasmeje, kajti dobra volja mtl» ostala in če se smejiš doma, je veJ* lje še večje.
V. Primo:
Od petka je spet odprt bife Živil na kranjski tržnici. Iz zanikrne luknje je nastal lep, prijeten lokal. — Foto: D. Dolenc
Inšpektorjem ne bo treba več mižati
Kranj — Lep primer, kaj se da narediti iz starega zanikrnega lokala je prav gotovo obnovljen bife Živil na kranjski tržnici. Saj se še spominjate, da je tu Nagličeva Majda, ki že dolgo let cvre sardelice na trgu in postreže s pijačo, postregla ljudem kar skozi okence ali pa v malo stransko vežo, kjer so kar stoje pojedli svoje ribice, popili dva deci. Majhno, utesnjeno, brez sanitarij in sanitarni inšpektorji so raje zamižali, da bi ne delali pridnim ljudem problemov. Zdaj pa je na tržnici lep, prijeten lokal, kjer še vedno streže Majda, le da ima zdaj lepo urejeno kuhinjo, prodajni pult, prostor za goste, kjer se da posedeti ob veliki okrogli mizi.
Bife ima tudi sanitarije. Marca sot začeli obnavljati in mu priključili tw di prostor, kjer je bila včasih ribari* ca. Pričakovali so, da bo bife ob«1^ vljen že maja, pc se je zavleklo kar julij. Bife je odprt vsak dan od J? 14. ure, ob sobotah pa od 7. do ^ ure. Poleg ocvrtih sardelic, ki gostje najraje naročajo, bo Majd8. e imela tudi vroče hrenovke, kraflJ5 klobase, krofe, kavo in pijače. Bi opremljal arh. Marko Šenk z ^ei^. skega, ki je opremljal tudi ribj° .cj stavracijo Delfin v Tavčarjevi w in bife Živil v Cerkljah. Zdaj, ?T*\L pri Živilih, pa bo prva na vrsti Sld,no carska delavnica, ki se zdaj še ved stiska v Tavčarjevi ulici. „ D. Dolenc
Špela in pohištvo
Alenka Kalan, nagrajenka prvega kola žrebanja za veliko nagradno igro izseljenskega piknika
je meni, naj jo pošljem, če no«
Kranj — Samska soba Triglav je bila prva nagrada na žrebanju prvega kola velike nagradne igre izseljenskega piknika, ki jo organizira odbor za organizacijo izseljenskega piknika pri skupščini občine Škofja Loka. IVvo žrebanje je bilo na izseljenskem pikniku v Škofji I oki, koder pa ni bilo glavne nagrajenke. Kajti ravno takrat je v kranjski porodnišnkii rodila prvo hčerko Špelo.
.J
»Tisti dan, ko sem odhajala s Spelo iz porodnišnice mi je mož povedal, da sem dobila pri žrebanju Alplesovo pohištvo. Sprva sem se komaj spomnila, da sem poslala srečko. Srečko je kupil brat, vendar je nekaj časa ni poslal. Dal jo
Res sem jo poslala, toda da bi ^tL. la nagrado nisem niti pomi* jj^ Zato sem bila še bolj preseneČe »Sta sobo že dobila?« »S Spelo stanujem še pri star* g mož pa pri teti. On dela v Sf^jj dal je prošnjo za stanovanje. Se% res ne moreva biti skupaj, ker s v sobi še z mlajšo sestro. Ko p* \ va dobila svoje stanovanje J° 5 bolj potrebovala spalnico, kot in samsko sobo, ki sem jo dobila F , žrebanju. Zato sva šla v Mp1^ salon v Železnike in se tam dog ^ rila, da nekaj doplačava in. ktwjd<7 spalnico. Pripeljali nama jo konec meseca, vendar bo rno _ še nekaj časa ostati zapak,r ^. Postavila jo bova šele v svoje novanje.«
»Torej je nagrada pomen" ^ vaju še dodatni strošek. Sta j° vseeno vesela?«
»Seveda sva bilu zadovoljna.^'^ veva, da jo bova rabila, da ni,nLj.« prišla prav. Upam le, da činipr j^, Šc nekaj želja ima Alenk«* ?r mladi jo končala srednjo ara ^ sko šolo. Morda bo dobila sluZ^,jfl Tekstilindusu, kjer sta *"l,0'VrUtf-tudi njena starša, morda kj<" a uj je. Pa da bi bila Špela zdrava, o dobro rasla«
»Ste za nuslednje kolo *rcD kupili še kakšno srećko?«
»Seveda, kupiiu sva jo in Pjjjj 0n na moževo ime. Morda bo tu» imel srečo.«
V. Prnnoi,c
PETEK. 26. JULIJA 1985
ZANIMIVOSTI
.7. STRAN (KDIMM^IMGLAS
Erjavčeva koča čaka na obnovo
n°vaw!n **or sta nekaj več kot eno leto skrbnika Erjavčeve koče • Vršiču — PD Jesenice namerava kočo v letu 1987 povsem ob-°Vltj -- Za prave planince je Vršič sicer zmeraj dostopen, tako
jpNeti kot pozimi, toda letos se onemogočena avtobusna poveza-a iz Trente že pozna na obisku tudi v Erjavčevi koči
Vršič - Erjavčevi koči se že pošte- letih povsem prenovili. 84 let staro
n° Pozna zob časa, zato so se pri pla- leseno kočo bo zamenjala popolno-
mnskem društvu Jesenice, ki kočo ™a enaka, vendar pa bo imela zida-
uPravlja, odločili, da jo bodo v dveh ne stene obite z lesom. Tudi lezisc bo
čefe0* m **°r ~~ Pred dobrim letom sta prevzela skrbništvo Erjavčeve koče in
na«.
vse po sreči — tako pravita — bosta tu gori ostala najmanj do »penzjo-
Foto: L. M.
Drag nakup za še dražji kredit
fako kupiti belo tehniko — z varčevanjem ali pa z dragim kreditom? Oboje je danes dokaj slab način, še posebej pa, če Vemo, da se teh proizvodov drži za naše žepe previsoka svetoma cena — V marsikateri sindikalni organizaciji se zdaj spra-Suiejo ali so ravnali v prid delavcem ali ne Kranj
skih*T,» ~ ^a Upravi inšpekcij-£a služb Gorenjske so v zadnjem meM naP»sali na desetine ovadb te-VSe|^ernu javnemu tožilstvu. "a ovadbam je skupen enak
j^estopek — in sicer kršitev ured ške i.Spi0!sam Pogojih za potrošni 'ji
redite. Vendar pa med kršite •o k
??je, ki
_!s° le trgovske delovne organi-
so blago prodajale po dru-
n kreditnih pogojih kot sicer 5 ršilni odbori sindikatov v več de-
^Jjajo,
Pač pa so med kršilci tudi
lO'
vnih
organizacijah. Samo na Je-y lcah se je spustilo v posel, ki ga ni likalnem statutu prav gotovo dr.^aJti — namreč trgovino na
oro   0 ~~ več kot 30 sindikalnih |anizacij.
Proa kaj gre? Prodaja nekaterih str ?Vo<*0v> kot so gospodinjski bla°ji' šivalni stroji, pa tudi drugo tiof° Se 7aradi upadanja kupne Rov VSe bolJ ustavlja. Kupci v tr-vse bolj _ le ogledujejo,
p^nJ Pa kupujejo. Če pa hočejo kulja,, na kredit, velja sedanja ve-stot a Uredba- kl zahteva 80 odčita*1' Polog in le dva meseca odpla 2ft,ega roka, kot to velja na primer Hi( 0 tehniko. Za kupca vsekakor ialCjV*JlJivega. Zato pa so proizvajala s*upaj s trgovino naredili ovitih'' ten volJavnin in res zel° ^ "skupnih pogojev.
dn     ifc proizvajalcem povedal.
proizvodov ni re-fii Kim.eni tržna inšpektorica Hri-Hitv ttJnik. »Tuda namesto poce-krt(J. So se odločili za prodajo na k.'pj1' P°KOJe pa prikrojili po SVO-
u^dV>0l,'0'i niso ta^1 kot v vt>,Javni l>i>k "'. tega pa s prodajo
stv„'Vs.,ndikatov izločajo prebival-
Uj^; *' ni član sindikata, kot so
Vt:')J',u '< študenti in še kdo. Gre
V'i.!!*'' /u nelojalno konkurenco
m. Kazen tt'ga
rja jo / dejavnost -
obrokov, po datumih pa jih je potem trgovina vnovčila pri banki. Tak način je poleg vsega drugega tudi kršitev zakona o poslovanju s čeki.
Takšen način prodaje, ki je tovarniške sindikate spremenil za nekaj časa v trgovce, je na videz morda res bil v »interesu« delavcev. Toda ali so pogoji, na katere so v nekaterih sindikalnih organizacijah slepo pristajali, ne da bi vzeli svinčnik v roke, res bili tako idealni? Bagatov šivalni stroj, samo na Jesenicah so jih v kratkem prodali 429, je na primer stal 54.741 din, na kredit in z obroki pa je za stroj treba odšteti 69.782 din, dobrih 15.000 din več — za obresti seveda. Zato ugoden nakup ni vedno najcenejši nakup. Tak način seveda zadržuje cene proizvodov na taki višini, ko jo kupec le še s težavo zmore. S prodajo na kredit pa se seveda načenja tudi kreditno monetarna politika, i katero smo se sicer zavezali, da bomo imeli le toliko, kot smo sposobni kupiti. S krediti pa gremo po poteh stare prakse, za katero smo že ugotovili, da ni ekonomska pot.
Take prodaje inšpekcija ni prepovedala, razen tiste prodaje na kredit, ki se je plačevala s čeki napisanimi vnaprej. Napisali pa so cel kup ovadb. IVIorda bodo v trgo-vinnh, kjer so pristali na tako prodajo, ki sicer povečuje promet in s tem dohodek, tak način opustili in se s proizvajalci dogovorili kaj drugega — kakšno občutnejšo pocenitev hlugu nu primer.
L. M.
imela več, lahko bo sprejela kar 130 planincev.
Vendar pa dotrajanost sicer vzdrževane Erjavčeve koče ni prav nič motila Jelke in Zlatka Cesar, ki sta aprila lani prevzela skrbništvo ene najstarejših koč pri nas. Hojca in Bor, kot ju kličejo stalni obiskovalci gora, sta prišla kot oskrbnika v petek, pa še 13. je bilo, za povrh pa sta imela s seboj še črnega mačka. Toda za zdaj ne kaže, da sta ravno imela življenjsko smolo, ko sta se nastanila na 1515 metrih nadmorske višine. Prej obratno — kot »ta zaprisežena« planinca, ki sta celo pred matičarjem dahnila »da« oblečena v planinsko obleko, sta praktično dolga leta samo čakala na kaj primernega v gorah.
»Med tednom je sicer mirno, bolj malo izletnikov je zadnje čase, toda
konec tedna je navadno vse polno. Toda planinska sezona se začne šele čez dober mesec, takrat bo v koči vse polno planincev in alpinistov, ki z Vršiča začenjajo kako večjo plezari-jo,« pravi oskrbnica Jelka, ki je sicer najbolj zadolžena za sukanje okoli štedilnika. Na njene gorenjske krape, ki slove med planinci, se je treba poprej najaviti, toda planinci ob vsaki uri dobe toplo juho in enolončnico, tudi golaž se kuha, vampi, sege-din, pa tudi nadevane paprike občasno. V zamrzovalnih skrinjah ima koča dovolj hrane, da brez težav sprejema planince tudi preko zime, ko sneg prekine oskrbovanje iz doline.
Kljub visoki starosti ima Erjavčeva koča takorekoč luksuzno opremo: elektriko, vodo, zamrzovalne skrinje, pralni stroj, telefon, tuš — a žal le z mrzlo vodo. Vse to bo imela tudi nova oziroma obnovljena koča, ki pa tudi med gradnjo ne bo prenehala obstajati. V sedanji depandansi, kar je sicer malce preveč imenitno ime za skromna planinska ležišča, je namreč mogoče tudi kuhati; tako bo koča tudi čez dve leti, ko jo bodo znova postavljali od temeljev navzgor, nudila gostoljubje planincem štiriindvajset ur na dan.
»Pri nas je poceni,« trdi oskrbnik Zlatko Cesar. Pri planinskem društvu Jesenice so namreč menili, da letos ne kaže kaj posebno povečevati cen, tako da je v Erjavčevi koči mogoče nočiti od 200 do 360 din, s planinskim popustom pa še ceneje. Tudi pri hrani in pijači so zmerni. Zato so v Erjavčevi koči pozimi tečaji, poleti pa šolske izletniške skupine; žal jih letos ni veliko, ker je s primorske strani cesta zaradi popravila neprevozna za avtobuse.
Večno mlada Francka Gogala
Za zajetno knjigo spominov
Francka Gogala, danes upokojenka, nekdaj pa mladinka povojne izgradnje, bi s svojimi spomini lahko napolnila zajetno knjigo — Najlepši sežejo štiri desetletja nazaj, ko se je kot predsednica mladine v Savi srečala s Titom
Kranj — Minila so desetletja. Obraz so zaznamovala leta grenkobe, revščine, odrekanja. Hrbet je klonil spričo bolezni. A za zgu-banim čelom je jasna mlada misel, iz oči sije vedrina. Besede kar prehitevajo druga drugo, ko nizajo vtise iz preteklosti. To je Francka Gogala.
Vredno je prisluhniti njenim spominom. Onim iz otroštva, ki ga je preživela v rodni Sodražici v mračnjaških časih zatiranja vsega naprednega in svobodomiselnega, iz tesnobnega vojnega časa, ali tistim ki jih obuja z največjim žarom. »Skoda, ker si nisem zapisovala,« pravi, ko se spominja mladosti izpred štiridesetih let. »Po tolikih letih je današnji mladini težko pojasnjevati, kaj je tedaj pomenilo biti mlad. Življenje je bilo razgibano, akcijsko, delovno. Ko smo mladi ob dveh končali šiht za stroji, se je mnogokrat kar brez kosila začela druga 'izmena' na tovarniški ekonomiji. Kar lačni smo se vrstniki povzpeli na vojaški tovornjak s klopmi in se prepevaje odpeljali delat. Obnavljali smo v vojni porušene vasi, gradili, ustvarjali...« To obdobje je bilo njena politična šola.
Med najlepšimi spomini je srečanje s Titom. Fotografije in zapisi so se porazgubili, lešemisel na tisti delovnik, ko je morala ob dvanajstih s šihta domov, da se nauči pozdravni govor, je še živa. »Nobene naloge se nisem ustrašila,« pripoveduje. »Tedaj pa me je skrbelo. Srečanje s Titom, vzornikom mladine, bi še kakšnemu bolj korajžnemu omajalo kolena. Kakšen ponos me je prevzel, ko sem Titu izročila šopek, izrekla pozdravne besede in potem sprejela njegovo pohvalo, da smo mladi vredni svoje domovine.«
Žar, zagnanost, vznesenost, občutek svobode so v mladih prekipevali ... Kot da je ves svet njihov. Vsepovsod jih je bilo polno. Prirejali so skeče, igre, telovadne nastope (Francka je bila že pred vojno pri Sokolu), s tovornjakom so se vozili na proslave, nastope, delovne akcije, parade, praznovanja. Francka se spominja ene prvih povojnih prvomajskih parad. Z vrstniki v delovnih oblekah, ovešenih z gumijastimi plašči koles, je korakala skozi Ljubljano, in vzklikala gesla, ki so tedaj spodbujala k delu. Tudi prve povojne volitve so ji še živo pred očmi. V tovarni so tedaj izdelovali gumijaste volilne kroglice in delavcem se je delavnik včasih raztegnil tudi pozno v noč.
Čeravno je Francka ob družini in gradnji doma sčasoma dala slovo političnemu delu v mladinski organizaciji, je v mnogočem ostala blizu mladim. Vsa leta sta z možem nudila streho nad glavo mladim iz tovarne, ki niso imeli kam iti. Iz njihove in svoje mladosti Francka ve, da je bila nekoč mladost norost in zaletavost in da je to tudi še danes. Danes mladi resda niso lačni in tudi udarniško jim ni treba delati, vendar niso brezdelni. Ravno v Savi, kjer se Francka še živo zanima za mlade, je videti, da je današnja mlada generacija podedovala veliko delavnosti, zagnanosti in energičnosti iz časov po vojni.
D. Z. Žlebir
Bohinj v senci Bleda
Slabe ceste in malo kvalitetnih zasebnih turističnih sob je značilnost bohinjske turistične ponudbe — Domačih gostov vse manj — Vodnik za planinske ture — Bolje plačati domačega delavca pa ne bo silil drugam
Bohinjsko Bistrico vred. Vendar le 600 od slednjih je komercialno zanimivih, kvalitetnih, ki jih mirne duše lahko ponudijo tudi tujcu. Veliko je bilo takih oddajalcev sob, ki so sprejemali le domače turiste, ki so k njim prihajali kot domov, zadovoljni z vsem. Gospodarji niso obnavljali
Bohinj — Iz enega žaklja gre denar za turizem tudi v radovljiški občini. In če ga nekam nameniš več, ga zmunjka drugje. Bled so uredili, to je res, zato je pa zmanjkalo denarja za Bohinj in Lesce. Niti za barvo za cestne prehode ga ni ostalo, se pri-duša dolgoletni poklicni tajnik Turističnega društva Bohinj Cene Re-sman. Delegacije prihajajo, gledajo, ugotavljajo, narejenega pa ni nič. Zdaj obljubljajo, da se bodo Bohinja lotili avgusta.
S cestami je v bohinjskem kotu najhuje. Slaba je cesta proti Stari Fužini, proti Zlatorogu, Ribčevemu
V'i " 1 za nelojah J\ JgJ^ti ukvarja
to<maj UUr° "is<» pristojni. Takšna ^'injik "e je na Gorenjskem v
JjfcSv me8eclh kur ""»"»hnila. S,NiLtt?° Se občinske organi/.i« ii<
republiškega in
I', /'"^'Ha odločile proti
d^'tUrr in<iPekciju tudi ugotu V*}!5, ki       u'1' pravi le POKOJ' Pro
to
so jih proizvajalci nareko
o^leDa,'01' letu Pu J,h Je ^Prejela **u£,    P°Rodbe s sindikalnimi
«iJsCwJa,ini pri prodaji ttval-*o olfv Hagat M celo ugotovili,
to
■zracunane napačno.
enota na Jeseni P^č spo/.najo na svoj 11 so bile namreč i/ta kot da sc /. odplaec-
^k^i So »"špektorje opozorili v mu W[Jl organizaciji Ljubljansk tft ?• Poslovna
Sv
Sft <*ko
Kv 10 ^»koil enake, kar nt
HjjJJ     kredit. Kupce je za ne l"u iJj°' 7a kuterega so mu v tltfo-k0 A..r**Unali obrok, napisal toli
»j, kot naj bi bilo
Ov
ŠkofJH lAtku Veliko občudovanja mludih, pa furfi sterejsth l.nčamtv je te dni požel Dragan Malesikič i.~ Reke, ki pred Namo prodaja zlate ribice, papagaje, hrčke, želve in opremo za hišne ljubimce Vse živali vzreja sam, ]>nivi pa, da je poleg radovednežev oh njegovi stojnici tudi rehkn kupi <•>        FotO. V himožlč
lazu. Preoblekli naj bi tudi novo cesto, ki drži v Bohinj, ker je tudi že načeta. Na Ravne vodi delno še makadam, Kobla nujno potrebuje boljšo cesto, da o makadamu do Savice ne govorimo. To je slovenska nacionalna sramota, pravijo Bohinjci. V 30 letih tu nismo mogli položiti asfalta, pa vsako leto Savico obišče čez sto tisoč ljudi!
Vendar se bohinjski turistični delavci trudijo, da bi kar se da zboljšali svojo turistično ponudbo. Trgovce so le pregovorili, da imajo zdaj odprto tudi ob sobotah, trgovine Ribčev laz, Ukane, Stara Fužina in Bistrica pa tudi ob nedeljah dopoldne. Spet je odprt Planšarski muzej v Stari Fužini. In zdaj so v Bohinju zaposlili tudi človeka, ki vodi turiste v hribe. Veliko zanimanja je za planinarje-nje med tujimi turisti. Tudi z Bleda in s Si.I« .t pridejo s tem namenom v Bohinj. Pričeli pa so tudi z ukom surfanja in vožnje s kajaki. Na pomoč so jim priskočili študentje fakultete za telesno kulturo.
Bohinjski turistični delavci ugotavljajo, da je v Bohinju letos spet več Holandcev in Nemcev, domači gostje pa upadajo. Statistika kaže, da bodo lanske nočitve v zasebnem sektorju za kakšhih 10 odstotkov presegli. Tudi hoteli imajo polno. Konec maja in začetek junija pa je bilo manj obiska, ker ni bilo toliko šolskih skupin, kot ponavadi. Včasih je bilo v Bohi nju po 300 otrok na noč v zasebnih sobah, zdaj pa se tudi pri tem izletniškem turizmu kaže pomanjkanje denarja. Pozna pa se tudi pri izvenpen-zionski ponudbi, posebno pri pijači.
Število domačih gostov vztrajno pada. Dolga leta je bilo v Bohinju poprečje 00 tujih in 40 odstotkov domačih gostov. I ani je bilo to razmerje /e 70 proti 30, letos bo pa zagotovo se slabše
Bohinj Ima danes 700 postelj v .štirih hotelih in 1200 zasebnih postelj z
hiš, opremljali sob s kopalnicami. Zdaj so ostali brez vsega — brez vabljivih sob in brez turistov. In ker so krediti predragi, Bohinj še naprej ostaja brez kvalitetnih sob. So pa seveda tudi izjeme. Ribčev laz, na primer, ki je imol pred 30 leti 60 postelj, jih ima zdaj čez 200, samo prve in druge kategorije. Tu so imeli lani čez 100 nočitev na posteljo!
Danes, ob tako neugodni kreditni politiki, je brez smisla pričakovati, da se bodo ljudje odločali za adaptacije sob. Sicer je v Bohinju imenovana skupina za dolgoročni razvoj Bohinja, v kateri so zastopani vsi nosilci turizma. Morda se bodO domislili česa dobrega, naredili kakšen zanimiv program. Predvsem, poudarjajo bohinjski turistični delavci, pa bi morali doma zadržati Bohinjce. Danes se 400 mladih ljudi vozi na delo drugam, predvsem na Bled, kjer je osebni dohodek višji, doma pa primanjkuje gostinskega in turističnega kadra. To se bo moralo obrniti, pa bo za vse bolje. Enkrat bi vendarle že morali vsi skupaj spoznati, da je le dobro plačani delavec dober delavec in ob poštenem plačilu bo tudi rad ostal doma.
D. Dolenc
GLAS 8. STRAN.
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 26. JULIJA 19
ta mesec na vrtu
Julija dodajamo drevju hranilne snovi. Pri pečkarjih in ko-ščičarjih pospešuje to nastavek cvetnih brstov za naslednje leto, ki nastajajo že sedaj. Julija ne gnojimo le špalirne oblike, temveč vse sadno drevje. Gnojilo raztrosimo na obod krone in prek njega tako,, da pride na kvadratni meter 50 do 60 g gnojila. Gnojilo moramo zakopati in
Vsak človek si želi dolgo živeti, nihče pa se noče starati.
Svvift
Nič ne postara bolj, kot neprestana misel, da se staramo.
Lichtenberg
Redki ljudje se znajo starati.
La Rochefoucauld
v sili z zalivanjem spraviti v območje korenin. Najboljša mešanica gnojila je raztopina fertiso-la ali ekaphosa in čilskega soli-tra ali kalkamonsalpetra. Na 1 kvadratni meter potrosimo 30 g gnojila ali zalijemo z 10 litri 0,3 odstotne raztopine.
Gnojila, ki jih dodajamo julija, so koristna tudi za rastoče plodove. Zato s tem gnojenjem nikakor ne kaže odlašati. Tako bomo na drevesu obdržali mar-sikakšen sad, ki bi ga sicer zaradi pomanjkanja hranilnih snovi drevo odvrglo. To je posebej važno pri močno obloženih drevesih.
Letna rez češenj je potrebna takoj po obiranju. Pri nji nastale rane drevo še toliko zaceli, da ne nastanejo poškodbe zaradi mraza. S tem preprečimo tudi smoli-kavost.
Kdor mora na orehih odrezati kakšno vejo, naj to stori julija. Orehov ne obrezujemo radi, večinoma tudi ni potrebno. Zims.ke rezi nikakor ne prenesejo in bi se zaradi tega lahko posušile cele veje. Julija pa lahko brez pomislekov odstranimo narobe rastoče veje ali take, ki so nam na-
NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO
I   iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..........li.............      i...........i........   i............i...........     • 1
poti. Tudi vse odmrle veje odrežemo sedaj ob njihovi osnovi. Vse rane, ki jih povzročimo z žaganjem, moramo z nožem zgladiti in skrbno zamazati z drevesnim voskom.
Drevje, močno obloženo s sadjem pravočasno podprimo. S tem preprečimo, da se ne lomijo veje. Podpore moramo namestiti tako, da ob vetru ne nastanejo rane zaradi drgnjenja. Med oporo in vejo položimo kos starega gumijastega plašča za kolo ali kaj podobnega. Pribijmo prečno letvo, tako se podpora zaradi težke veje ne bo pogreznila.
Beličnik je navadno zrel za obiranje že julija. Najboljši okus ima, če ostane na -drevesu do užitne zrelosti. Zato odlagamo obiranje kolikor se največ da. Če ga prezgodaj oberemo, zgubi ta sorta svoj okus. Poleg tega se plodovi, ki ostanejo teden dni dalj na drevesu, znatno odebele. Užitno zrela jabolka beličnika pa so zelo občutljiva na pritisk.
Zelene orehe lahko obiramo za vlaganje že konec junija ali v začetku julija. V tem primeru jih ne smemo sklatiti, temveč ročno obirati. Delati moramo skrbno. Na vejah ne smemo poškodovati skorje.
GORČICA
i
NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO
NOVO V KINU
S. P. U. K.
je naš film, režiserja Milivoja Puhlovske-ga. Dogaja se v
mladinski brigadi. Tu se namreč nekega dne pojavi napis, s katerim anonimni brigadir sporoča, da je nesrečen. Ambiciozni komandir Vlado začne lov na
nesrečnika s parolo
»sreča posameznika — uspeh kolektiva«! (S. P. U. K.). A namesto enega samemga nesrečnika se jih javlja množica, ki pišejo slične napise. Komandir se odloči za drugo taktiko: njegovi poskusi, da osreči brigado, porajajo nove in nove komične situacije. Komedija, ob kateri se bomo od srca nasmejali.
Divje življenje je ameriška filmska drama s komičnimi elementi. Glavni junaki so maturantje srednje šole, ki preživljajo zadnji teden počitnic. Christopher Penn igra mladeniča, ki je že 10 let v šoli, a mu je tako všeč, da mu niti na pamet ne pade, da bi šolo dokončal. Režiser Linson je v film vključil vrsto elementov, kot vandalizem in vse druge možne deviacije mladih ljudi v moderni družbi.
Tudi ameriški film Times Square je mladinski film. To je moderna zgodba o nasprotjih med generacijami, o trinajstletni deklici, ki se na svoj način uči življenja. Prijateljico ima, ki je otrok ulice. Film je opremljen s številnimi pesmimi, vrhunskih rok grup novega vala. Nekakšna dovršena združitev muzike in filma.
V gorenjske kinematografe pa prihaja tudi fenomen ka-rateja »Pet udarcev Shaolina.
V Kranju bodo filmi Shaolina na sporedu v kinu Storžič in sicer ob 18. in 20.. uri.
29. julija 36 celic Shaolina
30. julija Bojevniki iz templja Shaolin
31. julija Bes Shaolina
1. avgusta Morilec iz templja Shaolin
2. avgusta Roka smrti
3. avgusta Dvoboj močnih
V kino Tržič bodo na sporedu filmi Shaolina ob 18. uri: 30. julija 36 celic Shaolina
1. avgusta Bojevniki iz templja Shaolin
2. avgusta Bes Shaolina
3. avgusta Morilec iz templja Shaolin 4 avgusta Roka smrti
. 5. avgusta Dvoboj močnih
V kinu Plavž na Jesenicah bodo filmi Shaolina na sporedu ob 18. in 20. uri:
26. julija 36 celic Shaolina
27. julija: Bojevniki iz templja Shaolin
28. julija Bes Shaolina
29. julija Morilec iz templja Shaolin
30. julija Roka smrti
1. avgusta Dvoboj močnih
V kinu Dom Kamnik bodo filmi Shaolina na sporedu ob 18. uri:
1. avgusta 36 celic Shaolina
2. avgusta Bojevniki iz templja Shaolin
3. avgusta Bes Shaolina
4. avgusta Morilec iz templja Shaolin
5. avgusta Roka smrti
6. avgusta Dvoboj močnih
Pomen pora v prehrani
V zimskem času por lahko raste na prostem, še boljše pa je, če ga pred nastopom mraza zavarujemo s folijo v tunelu. Cenjen je zlasti pozimi in zelo zgodaj spomladi.
V poru je 87 % vode, 1,3 % beljakovin, 0,37 % maščob, 7 % ogljikovih hidratov, od tega je večina sladkorja. V 100 g sveže snovi je 23 mg vitamina C, 0,12 mg vitamina Bi, 0,5 mg nikotinske kisline, 37 mg eteričnega olja, ki vsebuje žveplo; od mineralov je 347 mg kalija, 52 mg kalcija, 50 mg fosforja in 1,1 mg železa.
Por so cenili zlasti v času cesarja Nerona, ki ga je užival po večkrat na dan, da bi dobil lep glas.
Eterično olje pospešuje izločanje želodčnega in črevesnega soka ter žolča, žene na vodo, preprečuje gnitje in vrenje v prebavilih, kar vpliva na boljše počutje. Por pomaga pri pikih čebel in os, obkladke iz zmečkanih listov pa polagamo na boleče revmatične sklepe. Kašelj ublažimo, če narezan por zavremo, ohladimo in dodamo med. To dobro zmešamo in pijemo po žličkah.
dr. Mihaela černe, dipl. ing. agr., Kmetijski inštitut Slovenije
domača lekarna
(nadaljevanje in konec)
Dolžni smo še svetovati v zvezi s shranjevanjem zdravil, ki jih stalno jemljejo bolniki s kronično boleznijo. Običajno gre za več vrst zdravil, tudi tri, štiri vrste hkrati. Strokovnjaki menijo, da več kot štiri vrste zdravil istočasno bolnik ne potrebuje; to misel kaj malo cenimo, saj najdemo neredko doma tudi po šest do osem vrst zdravil pri starejšem bolniku. Prej ali slej bodo tolikšni porabi sledile posledice.
Svetujemo, da so zdravila vedno na istem mestu, zavarovana pred malimi otroci, ki jih kaj rade zamikajo svetlo barvaste kroglice s sladkim okusom. Za vse zastrupitve otrok z zdravili smo odgovorni odrasli! Nekateri menijo, da je boljše, če imamo danes obravnavana zdravila ločena od omarice za prvo pomoč, o kateri smo brali zadnja dva petka. Zato si velja zapomniti, da je treba zdravila hraniti v kartonskem zabojčku, ki ga "zapremo v omaro. Plastik Meze Jože iz Lesc izdeluje posebne plastične predalčke, v katere razporedimo dnevne doze zdravil, ločeno zjutraj, opoldne, zvečer in ponoči. Taka razporeditev je neprecenljive vrednosti predvsem pri starostnikih, ki že slabo vidijo in ne morejo sami pripraviti predpisanih zdravil, so pa še pri moči, da jih zaužijejo ob določenih in naročenih urah. Svojci lahko bolniku s kronično boleznijo pripravijo zdravila že zjutraj za ves dan.
So nekatera zdravila, ki jih moramo hraniti na hladnem (npr. svečke, inzulin) in taka sodijo v hladilnik, kjer je v spodnjih razdelkih približno +4 stopinje Celzija, kar je za hranjenje predpisano. Zato preberite navodi-
la o uporabi zdravila in se držite navodil o hranjenju!
Zaloge zdravil se nabirajo in kopičijo doma prav iz tistih, ki jih stalno jemljejo bolniki s kronično boleznijo. Ko ugotovite, da vam gredo h koncu, prepišite manjkajoča na listek, za ostala pa napišite tudi zalogo. Iz podatkov bo zdravnik lahko presodil, koliko zdravil naj vam predpiše ob obisku v ambulanti. Nekateri bolniki vzamejo s seboj škatlice zdravil. To je sicer nepotrebno, če poslušamo zdravnika, ki je vpisal vaša zdravila v ambulantni karton, koristno pa postane vselej, kadar ne porabite vseh zdravil istočasno.
Ko pride zdravnik ali patronažna medicinska sestra na obisk v družino, ga prosite, da pregleda tudi vašo domačo zalogo zdravil. Pomagal vam bo izločiti taka, ki jih ne potrebujete več ali jim je potekel rok uporabnosti oziroma so že neuporabna zaradi sprememb.
Posebno morate biti pozorni pri jemanju zdravil, ki jih ne jemljete stalno ampak le ob nekih težavah, na primer ob napadih krčev ali bolečin pri srcu itd. Taka zdravila običajno obležijo v domači lekarni. Neuporabna so, čim se dražeji, ki so obarvani, ne svetijo več, se kapsule lepijo med seboj, tablete izgubijo lesk in se prašijo, kapljice postanejo motne. To navodilo naj velja, čeprav bi na ovitku pisalo, da zdravilu še ni potekel rok uporabnosti. Taka zdravila je treba uničiti, enako tista, ki jim je potekla uporabnost, čeprav so na pogled še povsem v redu.
Kadar morate po nasvetu zdravnika stalno jemati neka zdravila, pojdite na kontrolo k zdravniku že nekaj dni prej kot ste porabili zadnjo tabletko. Mogoče se vam bo zdravje poslabšalo že prvi dan brez predpisanih zdravil.
dr. Tone KOŠIR
šentjanževo olje
Pripravimo ga preprosto tako, da na cvetje in listje v steklenico s širokim vratom nalijemo 3- do 4-kratno množino dobrega olivnega olja, dobro zamašimo in pustimo nekaj tednov stati na
soncu. Če ni sončnih dni, naj stoji posoda na zapečku. Dobro je, da steklenico večkrat pretre-semo. Olje se svetlo rdeče obar-vđ. Precedimo skozi krpo in ostanke dobro ožmemo. Tako imamo pri roki eno od najboljših domačih zdravil, ki naj bi bilo v vsaki družini. Zdravilno moč ohrani do dveh let.
Olje, ki ga jemljemo po žličkah, odpravlja brez bolečin gliste. Ker pa nekoliko zapira, naj k zaprtju nagnjeni ljudje jemljejo nato še kako odvajalo.
Olje uporabljajo tudi za sončne opekline. Pravijo, da v olje namočena vata omili bolečine in brazgotine po operaciji. Priporočajo ga pa tudi za zdravljenje svežih ran, zmečkanin in za zdravljenje tvorov, čirov in bul... Ni pa to samo zunanje zdravilo za rane in vtiralo pri protinu in revmatizmu, pri izpahih in bolečinah v hrbtu; po 10 kapljic na sladkorju ga jemljejo pri bolečinah v trebuhu, pri krčih, pri vnetju črevesa in ga dajejo otrokom, ki močijo posteljo.
grah tako in drugače
Grahova juha
Potrebujemo 400 g svežega graha, 20 g maščobe, 30 g čebule, 15 g moke, sol, poper, zelen peteršilj.
Na maščobi prepražimo drobno nasekljano čebulo, nato še
marelična marmelada
Tržnice so prav ta čas polne marelic, tudi cena je že malce padla, pa bi bilo prav, da družino razveselimo z ma-relično marmelado. Marelična marmelada velja namreč še vedno za najbolj žlahtno od vseh marmelad.
Na 1 kg marelic damo 50 do 75 dkg sladkorja, odvisno od zrelosti in sladkosti plodov.
Oprane, zdrave in zrele marelice razpolovimo in jim izločimo koščice. V lastnem soku jih dušimo, da razpadejo. Tedaj jim postopoma začenjamo dodajati sladkor. Ko je marmelada dovolj gosta, jo zdevljemo vrelo v pogrete kozarce in takoj žave-žemo. Marelična marmelada se v kozarcu še zgosti, zato je lahko nekoliko redkejša.
Tako kuhamo tudi breskve. Ker so bolj vodene, traja kuha nekoliko dlje.
moko, dodamo kuhan grah z do vred in zmeljemo. Juho P^ vremo, solimo, popramo i° ~ koncu dodamo še seseklja0X, teršilj. Postrežemo jo z 0.cV^X grahom ali zlatimi kroglici'
Kremna grahova juha
i 1'
Potrebujemo 500 g svežega luščenega graha, 11/41 vode, J a
šno kocko, 1 dl kisle smej? 30 g surovega masla, 1 žemU.
tane'
jo.
Mlad  izluščen  grah n\e skuhamo v slanem kropu. ^T^r nega pretlačimo z vodo vrj^., v juhi dobro raztepemo s jo Juho močno segrejemo, a ne ,fl vrenja, in vanjo zamešamo smetano ter postrežemo z op nimi Zemljinimi kockami. ^ Zemljo narežemo na maj v enako velike kocke, jih daII^9. ponev, na vrhu obložimo slom in v vroči pečici posuS oziroma opečemo.
Če ljubiš, ti nihče || more do živega.
Cezar Kleopatn . Ljubezen je ključ' pri človeku vse odptf ' HipPel
KINO
KRANJ - CENTER 26. in 27. julija: amer. barv. pust. film smaragdni led ob 16., 18., 20. uri; premiera amer. barv. glas. filma times square ob 22. uri; 28. julija: amer. ital. barv. pust. film BUD jezdi na zahod ob 15. uri, amer. barv. pust. film smaragdni LED ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. film divje Ž1VIJENJE ob 21. uri; 29. in 30. julija: amer. barv. glasb, film times souare ob 16., 18. in 20. uri; 31. julija: amer. ital. barv. akcij, film bud jezdi na zahod ob 16., 18. in 20. uri; 1. avgusta: amer. barv. pust. film dirka kononbal ob 16., 18. in 20. uri.
KRANJ STORŽIC - 26. julija: nizoz. barv. akcij, film seks na motorju ob 18. in 20. uri; 27. julija: premiera jug. barv. komedije s. p. u. k. ob 16., 18. in 20. uri, 28. julija: jug. barv. komedija s. p. u. k. ob 14., 18. in 20. uri, nem. barv. erot. film andreja ob 16. uri. Film ni primeren za otroke! 29. in 30. julija: pet udarcev shaolina ... - 36 celic shaolina ob 18. in 20. uri, 31. julija: pet udarcev shaolina ... - BES SHAOLINA ob 18. in 20. un, /. avgusta: pet udarcev shaolina ... -morilec iz templja ob 18. in 20. uri.
TRŽlC — 26. julija: ital. amer. barv. akcij, film par. - nepar ob 18. in 20. uri, 27. julija: nem. barv. erot. film šest svedinj na bencinski Črpalki ob is. m 20. uri
Eilm ni primeren za otroke! premiera amer. filip. barv. akcij, filma mladi bojevniki ob
22. uri.28. julija: amer. burv. akcij, film ob 15. uri, nem. barv. erot. film
Sest svedinj na bencinski
črpalki ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. glasb, film times souare ob 21. uri; 29. julija: premiera jug. barv. komedije s. p. u. k. ob 18. in 20. uri; 30. julija: pit udarcev shaolina... - 36 celic shaolina ob 18. uri, nizoz. bani akcij. ljub. film seks na motorju ob 20. un, 31. iullia: Ni
Kinopredstav! 1. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA ... - BOJEVNIKI IZ TEMPIJA ob 18. uri, amer. barv. erot. film DEKLETA IZ PLAŽE ob 20. uri;
DOM KAMNIK - 26. julija: amer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri; 27. julija: amer. ital. barv. akcij, film PAR — NEPAR ob 18. in 20. uri, premiera hongkon. barv. akcij, filma NEPREMAGIJIVI JUNAK ob 22. uri; 28. julija: amer. ital. barv. akcij, film PAR — NEPAR ob 15. in 17. uri, nizoz. barv. akcij. ljub. film SEKS NA MOTORJU ob 19. uri, premiera nem. barv. akcij, filma ZGODBA O LEPOTI-ČKAH ob 21. uri; 29. julija: jug. barv. komedija O MRTVEM VSE DOBRO ob 18. in 20. uri; 30. julija: nem. barv. erot. film ZGODBA O l.EPOTIČKAH ob 18. in 20. uri; 31. julija: Ni kinopredstav! 1. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA ... -t CEUC SHAOLINA ob 18. uri. ital. barv. erot. komedija RAJ ZA KAMIONA RJE ob 20. uri.
JESENICE RADIO - 26. julija, amer. barv. wester. film LEGENDA O CUSTERJU ob 17. in 19. uri, premiera jug. barv. erot. film UGRIZ ANGELOV ob 21. uri, 27. In 28. julija: umi 1 burv srhljivku POLIER GEIST ob 17. in 19. uri; 29. julija: jug. barv. erot. film UGRIZ ANGELOV ob 17. in 19. uri, 30. julija: amer. barv. komedija DEKLETA S PLAŽE ob 17. in 19. uri; 31. julija: nizoz. barv. akcij. ljub. film SEKS NA MOTORJU ob 17. in 19. uri; 1. avgusta: Xt kinopredstav'
JESENICE PLAVŽ - 26. julija: PET UDARCEV SHAOLINA ... -36 CELIC SHAOLINA ob 18. in -u un, 27. julija: PET UDARCEV SHAOLINA... — BOJEVNIKI I/ TEMPIJA SHAOLINA ob 18. in 20. uri; 28. julija: PET UDARCEV SHAOLINA ... - PES SHAOLINA-Ob II (ti M m 1. 29. julija: PJ / UDARCEV SHAOLINA ... - MO-RILEC IZ TEMPIJA SHAOLIN ob 18. in 10 uri. 30. julija: PET l DAR CEV SHAOLINA ... - ROKA SMRTI ob 18. in 20. uri; 31. julija: Ni kinopredstav! L avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA ... - DVOBOJ MOČNIH ob 18. in 20. uri;
radovijica - 27. julija: franc barv. film CENA NEVARNOSTI ob 18. uri, amer. barv. zgod. film OKRUTNI KAL1GUIA ob 20. uri; 28. julija: amer. barv. zgod. film OKRUTNI KALIGULA ob 18. uri, franc. barv. frilm CENA NEVARNOSTI ob 20. uri; 29. julija: amer. barv. film SATANOVA OST ob 20. uri, 30. julija: slov. barv. film LETA ODLOČITVE ob 20. uri; 31. julija: amer. barv. film SATANOVA OST ob 20. uri; 1. avgusta: slov. barv. film LETA ODLOČITVE ob 20. uri.
bled - 27. julija: jug. barv. film ZADRŠKI MEMENTO ob 18. uri, fin. barv. film MILKA PO MENI TABU ob 20. uri; 28. juliji,, amer. barv. film MODEL ob 18. un, fin. barv. film MILKA POMENI TABU ob 20. uri; 29. julija:/rune. bun\ film CENA NEVARNOSTI ob 20. uri; 30. julija: amer. barv. zgod. film   OKRUTNI   KALIGULA ob
20. uri; 31. julija: franc. barv. film CENA NEVARNOSTI oh 20 un, 1. avgusta: amer. bani film SATANOVA OST ob 20. uri.
bohinj-bohinjska bistrica — 27. julija: amer. barv. film MODEL oh -.0 uri. 28. juliju: ,ug barv. film ZADRŠKI MEMENTO ob 18. uri, slov. barv. film LETA ODLOČITVE ob 20. uri;J. avgusta: franc barv film ( 'ENA \EVARNO sil ob 20. uri.
poijane - 26. julija: franc. erot. film CATERINE CIIERIE ob
21. uri; 27. julija: umn film MORI l.EC URE/. OBRAZA  ob 21. un; 30. julija: amer dok film I A   \ MI RIKA ob 21. uri.
sora Škofja loka - 26. ju
lija: franc. film OPERACIJA BAN /Al ob 18.30 in 20.30; 27. In 28. juli ja: amer. film KRULI, ob 18.30 in ■u M: M in 31. julija, amtr drama
•h IS m 20.30. I. avgti-
•>tn: amtr, <l»k. film m AMERIKA
II ob 20.30.
ŽELEZNIKI - 26. julija amer film KRULI, oh 10.901 27. julija: franc. erot film CHAIEKINE CHE RIE Ob 20 30; 28. julija: fraiu ko mediju OPERACIJA BEN/.AI oh 18.30 m 20.30. 31. julija: amer. film MORILEC BRE/ OBRAZA ob 20.30
Popravek
Pri oglasu prostih del 1 nalog
ISKRA - SREDNJA SOIA KRANJ, p. o. Savska loka 2, ^
se je v zadnji odstav vrinila napaka.
Pravilno se glasi:
t.l>
»kandidate bomo obv e. o izbiri v 30 dneh od » ka roka za vložitev PriJ $e Za   nastalo napa*0 opravičujemo!
RJ'
dr
ISKRA KLEKTKOMOTO ŽELEZNIKI
Komisija za me
dsebojn*^.
lovna razmerja f' n()Vjeia *n pisuje sledeča prosta naloge:
VODJE .o«aV^ TEHNOIX>SKE PR",H3 PROIZVODNJE
Pogoji:
— visokošolska
izo
hI**1
strojne smeri, raK' - nad 4 leta ustrezne v
se lnjr Prijave z dokazili o izP^ Kfl-vanju pogojev sprejen p drovska služba flM< Elektromotorji ^.fl;
Otoki 21, In sicer w bjri 1985. Kandidati bodo o ^ ohvesčoni v roku 3U o preteku razpisa.
*TEK, 26. JULIJA 1985
RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA
.9. stran mms
GLAS
TELEVIZIJSKI SPORED  RADIJSKI SPORED
NJTA.27. julija
J.4°5 Poročila - 14.10 N. Si-,°nCič: Čmrlj iz Kolorada, 1120 V. Podgorac: Beli Ci-- 14.50 Naš prijatelj ilt0-15.05 Miti in legende-»eveški miti - 15.20 °ietavček, 5. del nanizan-*TV Beograd - 15.50 TV ;^rija: Juraj Matejev Dal-£Jtinac, - 16.20 Živi planet: JJ'edeneli svet - 17.15 De-jjj^most, jugoslovanski
(u,' J8.45 Boj za obstanek: Ij^lni korak, angleška 1q ol!mentarna serija • -3° TV dnevnik - 19.50
WS " 2000 Velika avan-xla- francoski film - 22.05 *£tl° tedna - 22.25 Video-
Odd
'a ~ 23.15 Poročila
ajniki II. TV mreže:
film Zmeden, kanadski |3 ' 15.00 Izseljeniško po-!j3 dokumentarno-infor-ike •Vna oddaja - 15.45 Veli-|jeu?°rtne prireditve in ob-(L11" 16.30 Razgibana mla-IF* Varaždin-85 - 17.30 ^tn- it&lijanskega komika •JJto: Neznanec iz Collo-naV,l9-°0 Silhuete, glasbe-^daja - 19.30 TV dnev-19.55 Tuzla: EP v koza kadetke - 21.25
;Port,
°- 2. del italijanske na
Ote^n* sobota - 21.50 Lepa
2320vnke " 2250 PoeziJa " Kronika puljskega fe-
ala
UA, 28. julija
8.25 Živ žav:
hn
i£'^ročila
%iS ke- Tom Sawyer - 9.25 delai °.valci- ponovitev 2. Ion« Ceškoslovaško-zahod-
55 A
nadaljevanke Silva-D. Comparato:
1q3"''JW in lepa Marija -sa&>k miui ansambli: An-lam- Henček in njegovi u3e - 11.10 625, pregled umskega sporeda - U.30 Sska oddaja - 12.30
vić7lla "1515 M-Uskuko"
"ttift rušić Cedomir Ilič itali- MaJskl poker, 2. del tie lanske zabavnoglasbe-
dle n " lGr'5 Yankee Do°" l8^andy. ameriški film
iJJZT* - 20.00 M. ltkovic: memento - 20.55 k. ,na ekranu: Dr. Umezu C " 1-oddaja - 21.25 »Sm Pogled - 21.55 Po-
,8 Jniki II. TV mreže: Poti°Test - 17.05 Po Titovi H' * ^a'on prihodnosti,
*Uth " 1740 FantJe iz lHft uSha* ameriški film -Vi   Risanke Walta Disne-
^OOt9'30 ^ dnevnik ' ^1 rt stran sveta, 2.
^5* bkum«ntarne seriJe " fctirt Poročila - 21.00 Propasti oddaja - 21.05 TV «ki f-fka" Najlepša, italijan-
PONEDELJEK, 29. julija
17.55 Poročila - 18.00 Pole-tavček - 18.25 Če ladja zboli... - 18.45 Vse je lepo, ko si mlad -19.30 TV dnevnik I
- 20.05 M. Grillandi: Lepa Otero - 21.10 Mostarska operacija, liško-primorska operacija in sarajevska operacija, oddaja TV Sarajevo iz dokumentarnega niza Dnevi zmage - 22.00 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test - 17.30 Beograj ski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Znanost in mi - 20.50 Poročila - 20.55 Mali koncert - 21.10 Propagandna oddaja - 21.15 Dinastija -22.05 Premor - 22.10 Hit me-
TOREK, 30. julija
18.00 Poročila - 18.05 Ljudski plesi in pesmi iz Istre -l.del, oddaja TV Koper -18.25 Miti in legende: Srednjeveški miti - 18.40 TV galerija: Meštrovič v Zagrebu - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 W. Shakespeare: Ukročena trmoglavka - 22.40 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja -18.45 Thommy's pop show extra - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kdo tako lepo poje -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Poročila - 20.55 Tisto noč jih je bilo sedem - 21.40 Življenje knjige
SREDA, 31. julija
17.55 Poročila - 18.00 F. Rudolf: Kuža laja mjav . .. -18.15 V. Podgorac: Beli ci-ganček - 18.45 Želeli ste, poglejte - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 Činda-rasa-findarajsa-čindrasa, • MMM Kilm tedna: Zgodba o ljubezni in prijateljstvu, italijanski film - 22.25 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test.- 17.55 TV dnevnik - 18.15 Legende sveta, otroška serija - 18.45 Na rodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dubrovni-ške poletne prireditve 85: Koncert pianistke Dubravke Tomšič - 20..45 Poročila -20.50 Petdeset let pozneje: Don Frano Bulic, - 21.30 Medigra - 21.35 Jazz na ekranu: Vocal Summit
Četrtek, i. avgustu
17.55 Poročila - 18.00 Mira Mihelič: Moj mili Ariel -
18.25 Slikar Jožef Petko-všek - 18.45 Mozaik kratkega filma: Dobrodošli v Nepalu, švicarski film - 19.30 TV dnevnik I - 20.05 Formula I, zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Č. Amiredžibi: Bregovi - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Retrospektiva domače TV drame posvečene življenju znamenitih Slovencev — F. Žižek: Ipavci-Gustav
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Na črko, na črko - otroška serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, 1. del francoske nad. - 20.55 Poročila -21.00 Umetniški večer - Du-brovniške poletne prireditve - Pogovor z mladimi skladatelji
PETEK, 2. avgusta
17.55 Poročila - 18.00 Nepomembno in pomembno, 1. del nanizanke TV Zagreb -18.15 Obiskovalci, 3. del če-škoslovaško-zahodnonem-ške nad. - 18.45 Želeli ste -poglejte - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Živi planet— Džungla, 4. del angleške dok. serija - 20.55 Ne prezrite - 21.10 R. A. Sim-mons: Gansterska kronika, 6. del ameriške nadaljevanke - 22.00 TV dnevnik II -22.10 Bonnie in Clyde, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Glasbena srečanja, otroška oddaja - 18.45 Z beograjskega jazz festivala - 19.30 TV dnevnik -20.00 Ohridsko poletje 85: Koncert del makedonskih skladateljev - 20.45 Poročila
- 20.50 Svoj na tuji zemlji -21.35 Nočni kino: Kaj se je Zgodilo s teto Alico, ameriški film
TV Zagreb l. program:
14.30 Poletno popoldne: od našega dopisnika iz Bang-koka, Žur - zabavna oddaja
- 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Glasbena srečanja, otroška serija - 18.45 Z beograjskega jazz festivala -19.30 TV dnevnik - 20.00 Hobotnica, 2. del italijanske nadaljevanke - 21.10 Dva ilindena, oddaja narodne glasbe - 21.55 TV dnevnik - 22.10 V petek ob 22\ kulturni mozaik - 23.40 Program plus: Benny Hi 11, prijatelji glasbe, poročila
Visoke
obrestne
toere
ki jih nekaj časa ne boste uporabili, lahko vezete, saj so za vezane
l 'ne vloge obrestne mere znatno višje:
?s!Ja obrestna mera
'0 \ za vloge na vpogled
^<yQ za vloge, vezane nad 3 mesece
'3% za vloge, vezane nad 12 mesecev
|| za vloge, vezane nad 24 mesecev
banka pri hranilnih vlogah, vezanih nad 3 mesece, obračuna in izplača Pred potekom enega leta, uporablja diskontirano obrestno mero, ki
r*sti
C5674
aet *nesek 20.000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po 3 mesecih pri 0^   75 dm obresti,
^5 din obresti, isti, vezan za 3 mesece, pa kar 2 837 din
z/*stne mere za devizne hranilne vloge:
'% za vloge na vpogled
1% za vloge vezane nad 12 mesecev
za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev
SOBOTA, 27. julija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Pionirski tednik - 9.00 Poročila - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.00 Poročila - 10.05 Sobotna matineja - 11.00 Poročila - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.00 Poročila — Na današnji dan - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.000 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -19.00 Radijski dnevnik -19.35 Za naše najmlajše -19.45 Minute s klaviaturi-stom Miho Kraljem 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Literarni nokturno - Rolf D. Brinkmann: Pesmi - 23.05 Od tod do polnoči - 24.00 Poročila -00.05-5.00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 28. julija Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.07 Veseli tobogan - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - Derviš Sušič: Jaz, Danilo - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci 16.30-17.50 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.00 Radijski dnevnik 20.00-22.00 V nedeljo zvečer
- 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 24.00 Poročila - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
PONEDELJEK, 29. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Počitniško popotovanje 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan 10.05 Rezervirano za ... 11.05 Znano in priljubljeno
- 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radij skih postaj - 14.30-15.25 Po poldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljud sko temo - 18.25 Zvočni si gnali - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom s pihalno godbo -20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami -21.05 Češka filharmonija in dirigent Karel Ančerr -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Ob domačem ognjišču
- 22.50 Literarni nokturno -23.05 Zimzelene melodije -00.05 4.30 Nočni program -glusba
TOREK, 30. julija Prvi prodnim
4.300-8.00 Jutranji program glusba  8.00 Poročilu - 8.35 Mladi koncortant    9.05 Z glasbo v dober dan 11.05 Znano   in   priljubljeno -1 I .:<!) Nii .c pe ;mi in plesi -12.30 Kmetijski nasveti -13.00  Danes do  13.00-ih -13.30 Od melodije do melodije   13.45 Mehurčki 14.05 Odrasli tako, kako pa nu? -14.35    Iz    mladih grl 15 Ki 15.26 Popoldanski mozaik    15.30 Dogodki in od mevi    15.55 Zabavna glas ha    16 00 Vrtiljak želja in EP    17 00 Studio ob 17.00 I  glusba    1800 Sotočja 1000  Radijski dnevnik 10 45 Minute t ansamblom Milan,i IWIez.u - 20.00 Slovensku zemlja v pesmi in besedi   20.39 Mladi na glas bernh revi|ah in tekmovu
njih   21.05 Radijske Igrt
22.30 Slovenski pevci zaba-
vne glasbe - 22.50-Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 31. julija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila -8.05 Popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.30 Zabavni zvoki - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00-ih - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 do 15.25 Popoldanski mozaik -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 -f glasba - 18.00 P. Merku: Tri majhne kantate« -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča - 20.00 Koncert za besedo - Ljubezen -20.25 Muzicira Pihalni kvintet RVT Ljubljana -21.05 Peter Iljič Čajkovski -22.05 Zimzelene melodije -23.05 Jazz za vse - 24.00 Poročila - 00.05-4.30 Nočni pro gram - studio Maribor
ČETRTEK, 1. avgusta Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poroči H - 8.05 Za šolarje - 8.35 Igraj kolce
- 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 13.00 Danes do 13.00-ih - 14.05 Enajsta šola
- 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 do 15.25 Popoldanski mozaik -15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Lahke note -18.30 Harmonika na koncertnem odru - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Minute z ansamblom Franca Pu-harja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
- 21.00 Poročila - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 24.00 Poročila -00.05-4.30 Nočni program -glasba
PETEK, 2. avgusta Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05
Za šolarje - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 »Povabilo na ples!« ...- 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS!
NAGRADNA KRIŽANKA
PRAZNIČNA KRIŽANKA
Rešitev praznične križanke /. dne . julija: Pakistan, Dan vstaje, diktatorka, Svarun, Psi, AA, Antika, op. Liscu, Nina, Sumo, TNT, Cota, Lovran, Odra, čer, protje, Vardar, derbi, kantilenu, Ozim, SJ, Hrasti;", Daka, smuk, Albino, rebrače, Tallinn, OT, Sime noti, ()K, diodu, nuv, Kirk, ujdovcek, Rebula, rum, Rimesa, Olav, Oleron, trn, jeza, dinar, Manta, ter, Ajaja, Kraul, ami.
Prejeli smo 146 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (1.000,00 din) prejme Vida Prinčič,
Mošu Pijade 4, Krunj; 2. nagrado (600,00 din) prejme Ksenja Leber, Mencingerjeva l, Kranj; 3. nagrado (400,00 din) prejme Anica Perne, Mlakarjeva 24, Kranj; 5 nagrad po 200.00 din pa prejmejo Rrigita in Remigij I-angerholc, Podlubnik 335, Škofja Loka, Jože Sink, Sp. Brnik 37, Cerklje, Slane Polak, Mestni trg 22, Škofja Loka, Tone Frantar, Gosposvetska 13, Kranj, Robert Premrov, Zg. Bitnje 274, Žubnica.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 31. julija do 9. ure na naslov: ČP Glas, Moša Pijade I — z o/.nako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 dui_
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
(mm^m^miGLAS 10. stran.
PRAZNIČNI BLED POLN GOSTOV
ia turiste in
REPORTAŽA
PETEK, 26. JULIJA
Bled — Sobotna Blejska noč je za številne goste in domačine pomenila vrhunec praznovanj' krajevnega praznika in štiridesetletnice osvoboditve, pa tudi višek turističnih prireditev na Bledu. Seveda je večino domačinov in turističnih delavcev praznovalo delavno, saj je Bled te dni obiskalo toliko gostov kot še nikoli.
»Mislim, da se ne motim dosti, če pravim, da je na Bled prišlo okrog štirideset tisoč ljudi. Polno je bilo od hotela Park, do Festivalne dvorane, ob jezeru in po vseh lokalih. Trenutno je na Bledu okrog štiri tisoč turistov, kar se je prvič zgodilo avgusta lani,« pravi Marko Potočnik, tajnik turističnega društva Bled.
Ena izmed najbolj obleganih je bila stojnica Linhartovega hrama iz Radovljice, za katero so kuhali domače specialitete. — Foto: G. Šinik
Program se je začel ob 19. uri, vendar je bilo gostov polno že ves dan. Nekateri so se kopali v toplem jezeru, drugi so si le ogledovali kraj in čakali na večerno prireditev. Z večernim koncertom ob Blejskem jezeru se je resnično začela prava »Blejska noč«. Prižgali so 14.610 lučk, po eno za vsak dan svobode. Najteže pričakovan je bil ognjemet z Blejskega gradu in jezera. Nebo nad jezerom se je svetilo, obiskovalci so obstali. Spraznile so se celo cel večer oblegane stojnice.
»Danes gre1 vse v prodajo, najbolje pa se prodaja pivo. Na naši stojnici prodajamo stare kmečke jedi: žgance, zelje s klobaso, ki ga kuhamo kar tukaj. Žgance pripravljamo ob šanku in zabelimo jih z ocvirki. Prodajamo pa tudi medico. Blejski turistični delavci so nas povabili na prireditev, ker že vrsto let sodelujemo na kmečki ohceti,« pravi Marko Pristavec iz Radovljiškega Linhartovega hrama, ki je imel eno najbolj obiskanih stojnic na Bledu. Seveda pa se je tudi drugod trlo ljudi, saj je sedem stojnic težko zadovoljilo vse potrebe. Veliko občudovanja je požel tudi mešalec cocktailov Avgust Trampuš, katerega specialiteta je bila ta večer gotovo cocktail »Blejska noč«.
Številni obiskovalci na Bledu so bili zadovoljni. Pesem in ples je odmevala pozno v noč, čeprav je veliko gostov odšlo po ognjemetu.
Težak Darja iz Tržiča — »V Tržiču nimamo prireditev in restavracij, kamor bi lahko mladi zahajali zvečer. Morda edino Taverna, pa še to nam ni preveč všeč. Zato se večkrat pripeljemo  na   Bled. Danes
AVTOCESTA N^l
Kažipot
juto
Pomanjkljivi kažipoti cinska črpalka, ki je odvzela precej njenega Pal
Navdušenje po
smo prišli okrog sedmih ko se  Koncert na jezeru in lučke v jajčnih lupinicah so pritegnile šteje začela prireditev. Večkrat  vilne turiste na Bledu. že bila in mi ie všeč.«
ton, 24. avgusta pa triatlon. Vmes bodo še različne glasbene, športne in gledališke prireditve, letos bo prvič organiziran tudi teden baročne glasbe. Največja težava prirediteljev je sprotno obveščanje gostov. Preko radija in časopisov obveščajo domače goste, za tuje goste pa turistični delavci pripravljajo plakate s seznami prireditev.
krat predvsem zaradi »Blejske noči«. Ves dan smo se kopali, saj je voda čudovita, pa tudi vreme je bilo krasno. Na prireditvi smo bili že večkrat, všeč nam je, zato smo prišli tudi danes.«
V. Primožič
renjske avtoceste Naklo, ki je na nadv^ ( gruče radovednih 1^ se je polagoma P° •^jfo nik je minil, vsakda^ pira tudi nekaj n^Llon razgledov na gorenjs co. Ze od prvega dne pa nekatere slabosti     jfi i že hitro in učinkov^0 ^ li), konica turistične^ ko po Iliriki dnevno P. 20 tisoč vozil, pa jih5 jim odkriva. _ . Javi
Kot je razumeti Jya vanja domačih c nekaterih neprijetni^ a poučnih izkušenj s tm
Jože Fabijan iz Ljubljane —
»Zdi se mi, da je v Ljubljani premalo reklame za »Blejsko noč«. Na Bled sem z dekletom prišel že dopoldne, bila sva tudi na otočku. Tudi sicer večkrat prideva, saj nama je všeč. Le cene so malo zasoljene in tudi več stojnic bi bilo lahko.«
Z »Blejsko nočjo« pa letošnje poletne prireditve na Bledu še zdaleč niso zaključene. Konec tedna se bodo pričele prireditve ob kmečki ohceti, 11. avgusta bo plavalni mara-
Urh Mirko iz Kranja — »Danes smo prišli z družino na Bled že dopoldne. Seveda to-
Pravijo, da avtocesta ni namenjena lokalnemu promet"'\[ tablah tudi ni imen krajev kot sta Tržič in Bled. ln*efi\i prehodov pa ne bi smela manjkati, prav tako bi lahko ^ nejsa državna oznaka Avstrije. c
M
»Mi nič ne vprašamo, mi pridemo, pa špricamo .
*ii
h
V vasi, v bližini Kranja, je zagorelo. Prihiteli so poklicni gasilci, prihiteli so gasilci okoliških vasi. Nazadnje je prihrumela še domaČa  gasilska  četa,  vidno ogorčena, da je bilo napeljano že toliko tujih gasilskih cevi. Poveljnik domačih se ni mogel zdržati, zato je zav pil nad vsiljivci: »Stran! To je naš ogenj!«
VILI TOMAT, predsednik medobčinske konference SZDL za Gorenjsko: »Gasilci so najbolj delavna družbena organizacija ...«
Pokljuški medved sporoča
Tistim, ki so me zadnjic čakali pri Šport hotelu, sporočam, da me v tako zasvinjano bližino hotela ne bo nikoli. Meni se obrača želodec ob vsej tisti nesnagi, ki jo nočejo pospraviti ...
Bohinjcem sporočam, da se jim čez dan ni treba zaklepati v domove, ker jaz nisem mesojedec ...
Na Pokljuki bom vse dotlej, dokler vrli Blejci, ki me vsako leto opazijo, ne obe-rejo vseh borovnic, gob in jagod, potem bom šel strašit v druge kraje ...
V stilu
Pri kranjskem Gradbincu so pravka'j pili najbolj moderen in najdražji sluZp
avtomobil. $ V Kranju so tudi stanovanja rr\eo dražjimi v Sloveniji..
rJ0i
Srečko Mlinaric predsednik izvr»n sveta Jesenice
JA^TEK, 26. JULIJA 1985
REPORTAŽA
11. STRAN d®3S®SSS©)SIGLAS
N^UBUANA
)i'«Jo slabosti
jf gfcff klic v sili, nedograjene varovalne ograje, razdrapana okolica, ben-> še "v8 drugih slabosti, je lepi, hitri in varni avtocesti Naklo—Ljubljana
a
odp4°?niki so menda zašli že v Liubl^arjih, ker s table niso 7brali, kako do Ljubelja. Tu-f na Polici pri Naklem so jo oleg'Vci sPrva množično ubirali lanW° stari cesti proti Podbrez-a0j fm m Dupljam, tako da so si njs^5;mačini že zamislili razvoj lne s^nega turizma. Ta vizija
(neVC ]e bila hitro porušena, ko >Cp°d tablo na Polici pritrdili čne kukajoči smerokaz z ro-l0 Pe!io , napisom Avstrija. Tega ji šef 2daj zamenjali z uglednej-jr; vse table pa opremili z dr-i iz ffjlmi oznakami za Avstrijo. /oi*% ^bli bi lahko bila omenje-nih» *V °   kraka, v katera se izte-;tui'^^ocesta, proti Ljubelju in sirL    Jesenicam,   pa tudi iH^ki K?ba mejnih prehodov ne lvtDlla odveč. Ko bi dostop do CC6ste opremili še s kako t*0 več, najbrž ne bi bilo več O' kako preostale turiste
^.eriti na pravo pot. ft,an^ahzacija je nasploh po-
\ A    a" ^e &re s'cer zame-a nobena od tabel ne
*H^a proti Tržiču, da pa ^Dal? -ine omenia B,eda» Je Vh       g° vPraSanJe. Ob iz-
%ez avtoceste manjka tudi n> kam vse izvozne ce-
ste vodijo. Tega bi nas lahko naučila modro urejena starejša sestra gorenjske Ilirike, avtocesta proti Razdrtemu, ki denimo ob izvozu Unec omenja tudi naselji Cerknico in Rakek. Tudi pri izhodu Kranj—vzhod ne bi bil v napoto denimo pripis Preddvor. Upravljalec je cesto opremil po predpisih, vse ostalo pa bi lahko storili iznajdljivi turistični delavci.
Tudi gostinci, razen dveh, ki sta si ob cesti postavila kioska, se niso znašli. Še bolj kot okrepčevlanico, počivališče in sanitarije (teh ob avtocesti tudi še ni) pa turisti pogrešajo bencinski servis. Med Šenčurjem in Brnikom je zanj sicer že predvidena lokacija, kjer obetajo tudi motelske storitve. Toda zgolj s projektom si turist, ki mu med Ljubljano in Naklom zmanjka bencina, ne more kaj dosti pomagati. Tank si voznik lahko napolni v Ljubljani, naslednja bencinska črpalka pa je šele na Jesenicah, če kajpak ne naredi ovinka ali pa v Radovljici tvega kazen ali nesrečo in zavije na levo.
Telefoni na stebričkih za »klic v sili« so gluhi.
Komur se na avtocesti pokvari vozilo, mu je z enega od stebričkov s telefonom, ki stoje na vsakem kilometru, omogočen »klic v sili«. Med Naklom in Ljubljano je zaradi okvare telefonskega omrežja žal le »klic v prazno«. Če se nesreča zgodi blizu Torovega, je pomoč hitra, ker jo delavci cestninske postaje pokličejo prek brezžičnih zvez. Na drugih odsekih pa je voznik prisiljen čakati, da se mimo pripelje prometna patrulja ali dežurni AMD — pomoč informacije. Slednji v Kranju zdaj dežurajo tudi ponoči. Na avtocesti namreč vsako noč doživijo okvaro tri vozila. Zadnja možnost pa je pot pod noge do najbližjega naselja in telefona, vendar ni priporočljiva, ker je pešcem hoja po avtocesti prepovedana.
D. Z. Žlebir
H Mark diši po pšeničnem Kruhu
^°vnjakov na Vrhovju se sadje trklja po strmih bregeh, ki jih s stroji ni moč obdelovati — ^izboljšali električno napeljavo, letos pričakujejo, da bo nared vodovod — Že zaradi tega ludje, ki sicer hodijo na delo V dolino, ostali v teh dolga leta na pol pozabljenih vaseh
Vrh •
"— Tisto, kar vam i (ja J Povedo Vrhovjani, je ' *atoSe nJ|nov kraj piše brez \\i asq. Jim nikakor ne zdi aJo' n ^e na Pošti, če jo dobi-W^'tna.P»sano Vrhovlje. Tako bi«. udi v specialki, ki jo je za
j^čje kranjske občine izda-h   n^ska Geodetska upra-
Vrhovje z 1 ali brez 1, ^VaT/^h kmetij na majh-t#!°-ki    m P°d Šenturško go-ru^ZadnJimi metri še sega »^Jsko obč ino, imajo ze %. rjp8u dokaj sitnosti s poli0. Pot Se poštarji kdaj zmoti-"%l rjem n.i'hova pošta roma Odi    8am. No, to se sicer j$eredkokdaj in še takrat Ift g^f4Poštarji zamenjajo.
^»kor ^akointako poštarjev „ \?a ob(' kmetiji so na-
t
f«o d abll'alniki v Tunjicah, I^r jv,P°što pobirajo sami, Jo. -j,Jln Pot zanese tam mi-}\ 8£, Pu je praktično vsak %vVe do nedavnega Tine
I^KatL     hodil na de,° v Ti*
Ct n,k'pu tudi otroci-tri" ^e hodijo na delo na sko
It l&Mi   i  F  luul UUXH1
5Ni.sk0     dijo na del° fi\U *° stran, jeseni jim bo
«*ti
najmlajša 16-letna
v jJje lahko hoditi na de-
iNk Lnik,tt pravi Tlne Vf"
C^MslT Se 'e Pred kratkim UVV      K° "pukojil, »zadnja po delavce v avtohus. Ponrei »a le
moral dolga leta, posebno pozimi, pešačiti poldrugo uro do Kamnika. Poleti je s kolesom kar blizu, toda zima tu gori ni prijetna. Še najboljša je sicer povezava na kamniško stran, na kranjsko pa proti Zalogu, a je bila vsa leta bolj slaba. Pozimi sicer pota malce zorjejo, toda preozko za avtomobile, poleti, pa je cesta sem gor razrita zaradi tovornjakov, ki čez Vrhovje ubirajo bližnjico do Kamniške Bistrice, od koder vozijo pesek za gradnjo gozdne ceste od Viševce do Smartna.
Toda cesta vendarle toliko služi svojemu namenu, da po njej vendarle pride tudi veterinar, če je kaj v hlevu narobe. Pri Mark, tako pravijo Vrhovnikovi kmetiji, so v hlevu le štiri krave in konj, več krme ne morejo pridelati. Od strojev stoji na skednju le kosilnica, /.a traktor, pa če bi bil le »ta mal«, pa pri hiši ni bilo nikoli dovolj denarja. No, zdaj bo še najmlajša šla v tovarno, pa bo staršem lažje. V strminah Vr-hovja, kjer s stroji ni moč obdelati njiv, pač ne zraste veliko. Še sadje, nekaj jabolk in hrušk, se rado strkija dol v grapo proti strugi Dobliča, kar pa ga ostane, ga Vrhovnik na moči v sodove in skuha /ga nji'.
PETKOV PORTRET
Bernard Svetlin
Bernard Svetlin je eden tistih jeseniških železarjev, ki je vse svoje življenje posvetil železarstvu, v prostem času pa se je nadvse aktivno predal vzgoji mladih po jeseniških telovadnicah.
Na plavžu je delal 33 let, večinoma kot delovodja in asistent. Z uporno mislijo jeseniškega kovinarja pa se je seznanil že kot mlad fant, saj je prebival na delavskem Ja-vorniku. Bil je udeleženec stavke pred 50. leti, o kateri Bernard Svetlin pravi:
»Spominjam se, kako smo se na predlog Venclja Perka odločili, da bomo vsi stavkali. Hoteli so nas spraviti iz tovarne, vendar smo vztrajali pet do šest dni. Vsak večer je prišel med nas Perko, na žerjav in nam poročal, kaj so dosegli. Za samo stavko jeseniških kovinarjev mislim, da se je že tedaj pokazala izredna   solidarnost  vseh treh f  strank, da je predvsem skupil ni in enotni nastop kovinar-[ jev rodil uspehe. Vendar pa i; moram tudi reči, da so bili nekateri delavci po stavki odpuščeni in da bi morali ; vztrajati tudi pri tem, da * nihče ne bi bil ob kruh in de-I lo.«
Delavska solidarnost se je i na Jesenicah izkazala tudi ? ob začetku vojne. Delavci so i se skrivaj sestajali, pomagali S prvim partizanom in tvegali jj aretacije, zapore in taborišča.
»Bilo je zelo, zelo nevarno,« pravi Bernard Svetlin, »mi smo se sestajali pri Ko-niču. Dobro se spominjam, kako smo bili izdani. Tedaj so aretirali mojega strica, ga poslali v Begunje, nato v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer so ga utopili. Bili so zares hudi čas*.
Dobro se še spominjam nekega delovnega dne na plavžu, ko so prišli Nemci in iskali našega poverjenika Mišica. K sreči ga prav tisti dan ni bilo v službi, vedel pa sem, da se bo pripeljal s kolesom ob dveh. Takoj, ko sem ga zagledal, sem pohitel k vratarju in ga obvestil. Pri sebi je imel imena vseh plav-žarjev, ki so pomagali partizanom. Nemudoma je odvrgel kolo in se zapodil proti »apnenici«, da bi se iz železarne izmuznil pri drugem vratarju. Obvestil sem vratarja Slamnika, naj Mišica brez besed spusti. A fantu usoda ni bila naklonjena, kasneje je padel v Kočevju.«
Svetlina Jeseničani poznajo tudi kot neumornega trenerja. Začel je pri Sokolu, sodeloval je pri prvem telovadnem zletu kovinarjev leta 1928 pri Peričniku. Telovadbo je imel izredno rad in v tem duhu vzgajal jeseniško mladino. Bil je med ustanovitelji TVD Partizan na Ja-vorniku, ima številne sodniške izpite in vaditelj ske tečaje.
»V prostem času sem se res popolnoma posvetil vzgoji mladih športnikov, želel sem si, da bi mladi spoznali prednost in vrednost športa. Užival sem, če so bili vidni sledovi mojega dela in dela drugih trenerjev. Nikakor mi ni žal, kot mi ni žal številnih delovnih ur, ki smo jih v prid železarstvu na Jesenicah opravili jeseniški kovinarji. Vesel sem, da se gradi nova jeklarna, kajti brez nje železarna nima dolgega življenja.«
D. Sedei
na majhni kmetiji, kot je Vrhovnikova, je vedno
Fot '*'«. S'    7 h° >V lu*'V vst' lHtiMuti< ko J1' Tmt' Vrhovnik MH'tU> <in ,H> ",r"vJv- pravita gospodarja pri Murk.
Tako Vrhovje kot sosednja Viševca doslej nista imela zdrave pitne vode. Ne, vode v teh krajih res niso ženske na glavi nosile iz grape, pač pa vsa leta uporabljajo kapnico. Tudi pri Markovih jo v sušnih poletjih zmanjka, takrat pokličejo gasilce, da jo načrpajo iz Dobliča. Že to jesen — če bo vse po sreči — pa bo iz zajetja pod Sidražem pritekla po vodovodnih ceveh zdrava pitna voda. Bazen nad Sodnikom na Viševci je že izkopan, treba ga bo še zabetonirati, položiti al-katenske cevi, speljati vodo v hiše. Potem bodo v teh krajih tudi v največji suši brez skrbi, da bi ostali brez vode za živino in za ljudi.
Vrhovnikovi se zdaj pripravljajo na žetev. Če bo vreme ugodno, bodo v naslednjih' dneh poželi pšenico. Čeprav lepo kaže, pa kakšnega tržnega viška ne bo, vso namreč porabijo za kruh, pa še kakšno kilo moke morajo dokupiti. »Drugače ne gre,« pravi Vrhovnikovu Justinu, ki vsak teden zakuri v kmečki peči in speče toliko hlebcev, da je dovolj za ves teden. »Ne, za živino je nimamo, je predraga. Nekaj koruze še zraste, pa krompir in nekaj druge krme za prašiče, pa nekaj solate v ohišnici.« Vrhovnikova se jezi na srnjad, ki ji popase zelenjavo na vrtu, najraje solato. Žival se ne boji strašil, lovcev pa (udi ni od nikoder. Lani jim je veliko škode napravil tudi skobec, 30 pišk je odnesel. Letos so jih spravili kar na skedenj, kaj se hoče, drugače ne gre, sicer bi lahko s piškami vse poletje le skobce hranili.
Napredek le počasi, toda vendarle le/.e (udi v (e odmaknjene kraje. Lani so vendarle zamenjali električno napeljavo, dotrajane /.ice je /.anienjul kabel. »Ce so prej pri sosedu imeli vključen pralni stroj, pri nas le radio ni igral,« je povedala Vrhovnikova, /d;.j pa se v kuhinji veselo vrti pralni stroj, piske bodo končale v zamrzovalni skrinji. Sfe vodovod dobe na Vrhovje, pa se nobeno dekle i/ okoliških ravninskih krajev ne bi branilo sem gor priti /a »ta mlado«.
L. M.
Vse po zakonu — kot pribito
Vaščani Spodnjih Oanj in Zabrda ne morejo preboleti, da nimajo več pravice koristiti nekdanjih srenjskih gozdov. Gozdno gospodarstvo Kranj je pripravljeno pomagati, vendar le v skladu z določili zakona o gozdovih.
Spodnje Danje — Po prvem členu zakona o agrarnih skupnostih so bili gozdovi bivše srenje dve leti po končani vojni razglašeni za splošno ljudsko premoženje, vključno z vsemi pripadajočimi stavbami, napravami, pritiklina-mi. .. Gozdovi v Spodnjih Da-njah in Zabrdu, tam pod Rati-tovcem, so takrat postali last občine Železniki in kasneje Gozdnega gospodarstva Kranj. Domačini, ki so sedemsto let — odkar so Danje poseljene — izkoriščali srenjske gozdove, so se tudi po letu 1947 dogovorili z novim gospodarjem o koriščenju srenjskih gozdov: do leta 1966 so v njih sekali le občasno, kasneje so v njih nasekali letno tudi po 400 kubikov lesa, od katerega so nekaj več kot polovico zaslužka zadržali za sebe, ostalo je pripadlo gozdnemu gospodarstvu. Zadnja štiri leta so jih razmere prisilile, da so sekire in motorne žage v srenjskih gozdovih utihnile: konje so nadomestili traktorji, ki pa zaradi zaprtosti gozdov niso mogli do lesa. Ko so delavci kranjskega gozdnega gospodarstva zgradili traktorske vlake in ceste (samo lani in letos bodo v izgradnjo prometnic in v gozdnogojitvena dela vložili 30 milijonov dinarjev), se je zanimanje za delo v gozdu in za les spet povečalo, toda gozdno gospodarstvo ne pristane na koriščenje gozdov, ki ne bi imelo zakonske podlage.
»Ne jaz in ne moji sodelavci niso krivi, da so srenjski gozdovi postali družbena last,« poudarja Miloš Martinovič, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj. »Pogodbe, na osnovi katerih so kmetje v preteklosti koristili srenjske gozdove, so bile protizakonite in posledica nedoslednosti pri i/vajanju zakona o gozdovih. Zaloge lesa in prirastek se v teh gozdovih zmanjšujejo. Za to niso krivi le ljudje, ki so v preteklosti gospodarili z njimi
in jih izkoriščali, temveč tudi slaba odprtost gozdov. Z načrtnimi gozdnogojitvenimi deli lahko spremenimo te gozdove iz slabih v dobre, vendar le pod enim pogojem, da z njimi upravlja in gospodari gozdno gospodarstvo, ki ima po zakonu tudi edino pravico in dolžnost.
Vemo, da visokogorske in hribovske kmetije živijo predvsem od dohodka iz gozda, da so gozdovi »zlata rezerva« za hude čase. Vemo tudi, da se Danje praznijo, da gospodarsko slabijo, da le še starejši in najvztrajnejši kljubujejo, toda kakršenkoli dogovor za izboljšanje razmer je mogoč le v okviru dopustnega, v mejah zakonskih določil. Samo gozdarstvo ne bo rešilo teh krajev, če jim ne bodo priskočili na pomoč tudi drugi,« pravi Miloš Martinovič.
»Ko razpravljamo o srenjskih gozdovih, nam je jasno dvoje: da v okviru sedanjih zakonskih določil ni mogoče spremeniti lastništva gozdov in da vasi Spodnje Danje in Zabrdo ne bosta zdržali koraka s časom, če se sedanji gospodar — Gozdno gospodarstvo Kranj in nekdanji lastniki ne bodo dogovorili o medsebojnih pravicah in obveznostih,« poudarja Janez Frelih, predsednik krajevne konference Socialistične zveze Sori-ca. »Vaščani Spodnjih Danj in Zabrda zahtevajo pravico do poseka drv za kurjavo, pravico do potrebnih količin lesa za obnovo in dograjevanje gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš ter prednost pri poseku in spravilu lesa (letnega poseka).«
»Vse zahteve vaščanov lahko rešujemo le v skladu z za-
Vse po zakonu — kot pribito. Ko bi bili vedno tako dosledni, ne le gozdarji, vsi v naši družbi! Veliko manj gospodarskih (in družbenih) težav bi imeli. Zakon je resda zato, da ga spoštujemo, toda tudi v okviru zakonskih možnosti je bržčas moč najti ugodne rešitve za kraje, ki životarijo. Če so le ljudje pripravljeni pomagati ... C. Zaplotnik
konom o gozdovih,« pojasnjuje Miloš Martinovič. »Vsi kme-tje-kooperantje gozdnega gospodarstva imajo možnost, da si del vsakdanjega kruha zaslužijo tudi z delom v sosedovem gozdu, vendar morajo biti za to primerno usposobljeni. Gozdno gospodarstvo je že večkrat iskalo gozdne delavce v domačih krajih, pa jih običajno ni našlo in jih je moralo pripeljati iz drugih republik. Prav veseli bomo, če se bo na razpis javil tudi kdo iz Spodnjih Danj ali Zabrda. Mislim, da so merila jasna: delo bomo dali le delovnim, poštenim.«
»Domačini zatrjujejo, da je v srenjskih gozdovih še zadosti lesa za drva,« pravi direktor gozdnega gospodarstva. »Če bomo dopustili, da bodo bukev še naprej sekali, potem bomo čez desetletje ali dve imeli v tej gmajni le še iglavce. Drv nikomur ne ,šenka-mo\ razen če izjemoma tako ne odločijo naši samoupravni organi. Občani imajo po zakonu o gozdovih možnost do nakupa gozdnih ostankov. Če je v Danjah oskrba z drvmi problem, bomo zagotovili, da bodo pri sečnji in nakupu odpadkov imeli prednost domačini. Po starih (protizakonitih) pogodbah, ki so veljale v šestdesetih in sedemdesetih letih, so kmetje lahko vsako leto nasekali v srenjskih gozdovih tudi dva kubika lesa za domačo uporabo. Zdaj ne moremo dovoliti, da bi zasebniki izkoriščali družbeni gozd za svoje potrebe. To bi dopustili le izjemoma — če bi bili za to tehtni razlogi (na primer: da pogori gospodarsko poslopje) in če bi se s tem strinjali samoupravni organi.«
(MMMIEIIGLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 26. JULIJA 1985
Po končani rokometni sezoni
Več želja ostalo neizpolnjenih
NAŠI ŠPORTNIKI
Gorenjski zastopniki v republiških rokometnih ligah v minuli sezoni niso WLiU neuspešni, a vendarle vsi niso uresničili načrtov, kakršne so si zadali pred začetkom prvenstva. Več želja je ostalo neizpolnjenih.
V moški republiški ligi je naslov prvaka prepričljivo, s prednostjo treh točk, osvojila ekipa Šoštanja. Rokome-taši Termopola iz Škofje Loke so končali prvenstvo na 11. mestu in bodo v prihodnji sezoni igrali v drugi slovenski ligi; njihovo mesto v prvi ligi pa bo zapolnila ekipa Prul. Najboljši strelec prvenstva je bil Puc (Šoštanj) z 233 zadetki, četrti na lestvici najučinkovitejših igralcev je Ramovš (Termopol) s 148 goli.
V ženski republiški ligi je zmagala ri »rrotehna iz Izole s 37 točkami pred Alplesom s 34 in Burjo z 32 točkami. Rokometašice iz Železnikov so imele lepe možnosti za osvojitev prvega mesta, vendar priložnosti niso izkoristile. Tudi drugo mesto je uspeh. Tako Fer-
rotehna kot Šoštanj nista uspela na kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno ligo in bosta tudi v prihodnji sezoni igrala v slovenski ligi.
V drugi moški republiški ligi so slavili igralci Prul s 34 točkami pred trži-škim Pekom s 26. Preddvorčani so bili s 17 točkami šesti, Žabničani s 15 osmi in igralci Križ z dvema točkami zadnji, deseti. Najboljši strelec prvenstva je bil Kastelic (Prule) s 138 zadetki pred Arnežem (Preddvor) s 122 in Majcem (Peko) s 118 zadetki.
V drdgi ženski republiški ligi — zahod so igralke Olimpije v odločilnem srečanju za prvo mesto v Dupljah premagale domačo sedmerko in se uvrstile v enotno republiško ligo. Rokometašice Preddvora so bile s 14 točkami pete, igralke Peka z 10 točkami šeste. Na listi najboljših strelk je Karničarjeva (Preddvor) zasedla s 141 zadetki drugo mesto za Douponovo iz Olimpije.
Več uspeha so imele gorenjske ekipe v mladinski konkurenci. Mladinke Du-
pelj so v skupini center republiške lige prepričljivo, s prednostjo šestih točk, osvojile prvo mesto pred Olimpijo in Alplesom. Igralke Preddvora so bile s 23 točkami četrte, rokometašice Rati-tovca z enako bero točk pete, Kamni-čanke s 17 točkami sedme in igralke Peka z 10 točkami devete. Na listi strelk je na vrhu Oličeva (Alples) s 146 zadetki pred Dujakovičevo (Kamnik) s 97 in Demšarjevo (Ratitovec) s 95 zadetki.
V enakem moškem tekmovanju so zmagali mladinci Termopola iz Škofje Loke z 38 točkami. Igralci Kamnika so bili s 26 točkami četrti, rokometaši Peka z dvema točkama manj peti in mladinci Preddvora s 23 točkami šesti. Križe so bile s 14 točkami desete, Storžič z 10 enajsti in Škofja Loka dvanajsta. Med strelci je bil najboljši Fugina (Šentvid) s 128 zadetki pred Egartom (Preddvor) s 120 in Virantom (Kamnik) s 113 zadetki.
J. Kuhar
Okrnjen tek okoli
Bohinjskega jezera
Bohinj — V počastitev 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, so taborniki Partizanskega taborniškega odreda Dobre volje iz Ljubljane organizirali tradicionalni 11. tek okrog Bohinjskega jezera. Vendar — 224 sodelujočih ni teklo po začrtani progi. Zadnji hip je prišlo do spremembe. Organizatorjem, ki so dolžni zagotoviti varnost tekmovalcev, to očitno ni uspelo, zato radovljiška občina ni izdala dovoljenja za popolno zaporo prometne ceste ob Bohinjskem jezeru.
Na startu je bilo med taborniki, športnicami, športniki in ljubitelji rekreacije opaziti tudi tuje tekmovalce. Nova proga je vodila ob severni obali Bohinjskega jezera in nazaj, dolga pa je bila nekaj več kot 12 km.
družboslovne usmeritve Kranj je strnil vtise: »Že sedem let se aktivno ukvarjam s tekom in sem reden obiskovalec zimskih in poletnih tekaških prireditev. Proga ob severni strani jezera je bila precej daljša kot prejšnja leta in tudi bolj zahtevna. Tekli smo v manjših skupinah, parih, steze so bile precej ozke, bilo pa je tudi nekaj padcev. Kljub temu pa sem vesel, da sem sodeloval na tem teku in upam, da bo tako tudi naslednja leta.«
22-letna Tatjana Smolnikar pa je prva pritekla na cilj med udeleženkami. »Na teku sodelujem že tretjič, tečem pa za taborniški odred Bistriški gamsi iz Kamnika. Vreme in vzdušje je enkratno in tudi sprememba proge me ni motila. Strašno rada namreč tečem na gozdnih krosih.«
' Zanimiv je bil taborniški tek za mnoge domače in tuje obiskovalce ih same tekmovalce. Dobra volja s strani organizatorja in razumevanje radovljiške oblasti, pa bo tek postal resnično tek okrog Bohinjskega jezera. Škoda bi bilo, če bi ta-
ko tekmovanje bilo črtano iz koledarja poletnih prireditev, ki jih organizira bohinjsko turistično društvo, koledarja prireditev v Sloveniji in iz seznama tekaških tekmovanj.
T. Bilbija
37-letni Janez Globočnik, profesor na Srednji šoli ekonomske in
Tomo ČESEN
JALUNG KANG peta gora na svetu vly
V glavnem so vsi bosi in tudi mi superge nosimo kar v nahrbtniku. Vreme je lepo in vroče, skozi oblake in meglice se nam prikaže piramida Makaluja. Slišim Damjana, ki pravi: »Pa sem že mislil, da ga ne bom več videl.« Nepal je skoraj čisto gorata dežela in še nikjer nisem videl tako izkoriščene zemlje kot prav tu. Kamor pogledaš, povsod same terase, vse je obdelano, pobočja dajejo vtis, da imaš pred seboj maketo. Četrti dan pridemo do Gupe Pokri, vasice, ki je na višini našega Triglava. Kakšnih deset kolib stoji na ostrem grebenu in v bližnjem jezercu lahko opazuješ sončni zahod. Nosači počasi kapljajo na cilj, med prvim in zadnjim včasih mine kar nekaj ur. Že slutimo dolino Tamurja in v dveh dneh bomo ob reki. Čakamo tovore in kuharje, da pripravijo kosilo in večerjo ob enem. Po večini je na krožnikih riž, menjavajo se le načini kako je pripravljen. Časa imamo v izobilju in vsak ga zabija po svoje. Včasih zaigramo odbojko ali nogomet, pa ure minevajo hitreje. Zdravnik komu iz-ruje zob, nekom" omili bolečine v želodcu ali pa ima opravka s kakšnim novorojencem. Higiena je res bolj na
psu, izgleda pa, da si zaradi tega ne belijo glave. Otroci kljub temu rastejo, dovolj jih je povsod. Vendar vsak trideseti ne dočaka tretjega rojstnega dne.
Pokrajina je vseskozi bolj zelena, poganjata že pšenica in krompir, hiše so večje in trdnejše, veliko je rož.
V Dobami, ki leži ob sotočju Tamurja in njegovega stranskega pritoka, se po slabem tednu dni zopet lahko dodobra umijemo in operemo. Most, ki je napet visoko nad slrugo, nam omogoči, da pridemo v vas. Šerpe izplačujejo nosače, nekateri bodo tu zaključili svoje delo. Z okornimi rokami preštevajo svoj zaslužek, zaslužek, ki je težko prigaran. In nekateri med njimi še isti dan svoj nekajdnevni trud zapravijo pri kartah.
Tukajšnji prebivalci morajo prav vsako stvar znositi na svojih plečih. In če kaj potrebujejo za svoj dom, lahko takšna nošnju traja tudi deset in več dni. Življenje jim teče zelo počasi, je pa zato tudi mnogo krajše. Takšna je njihova usoda in prav nic se ne pritožujejo, kajti drugačnega življenja ne poznajo.
Zdaj se bomo do baze samo še dvigali. Tri dni naravnost, potem pa šest
dni na desno. Čedalje bližje smo tistemu, zaradi česar smo prišli.
Nositi pomeni živeti
Že prejšnji dan, ko so prihajali novi nosači, sem jo opazil. Bila je drobna in kar nekam plaha, morda je imela kakšnih petnajst let. Komaj sem verjel, da bo tudi ona nosila. Prvo etapo ob Tamurju smo z Damjanom in Borutom za spremembo začeli čisto zadnji. Že kmalu na začetku smo jo dohiteli, že precej je zaostala za ostalimi. Na vsakih nekaj metrov je pod svoj tovor podložila palico in počivala. Drobne nožice so se ji šibi-le, gladko čelo so prekrivale velike potne kaplje in v mišicah na lepem obrazu je bilo moč zaznati rahel tresljaj. Teža na hrbtu je vendarle premagala voljo in do prvega počivališča smo ji tistih 30 kilogramov znosili mi. Med nosači vlada solidarnost, njeni bratje so del tovora prevzeli na svoja ramena. Ampak vztrajala je do konca, še celih sedem dni. Takšna ekspedicija je namreč dobra priložnost, da tamkajšnji prebivalci pridejo do sorazmerno dobrega zaslužka. In v ta vzhodni del Nepala prihaja mnogo manj odprav kot pa v ostale predele.
Po treh dneh smo Tamur zapustili. Dolga karavana'se je pomikala viso ko nad Gunzo Kholo. Pot je sicer dobra, vendar pa je pobočje sila strmo. Vsak napačen korak bi se končal 900 metrov nižje v mrzli, snežno beli te ki. Prišli smo v Amdžileso. Po vsem pobočju je raztreseno nekaj zanikrnih kolib in niti toliko ni prostora, da bi postavili šotor.
(nada I je va nje prilunii iji v)
Darjan Petrič: Trening je bil pomanjkljiv
KRANJ — Tekmovalna plavalna sezona v vseh letnih in pokritih bazenih po svetu je na višku. Na vseh tekmovanjih plavalke in plavalci skušajo z novimi svetovnimi in evropskimi rekordi pokazati, kako so se pripravljali za to sezono. Za našimi plavalci in plavalkami je že balkansko člansko in mladinsko prvenstvo ter člansko in mladinsko državno prvenstvo. Državna prvenstva v kategorijah pionirjev bodo v prvih dneh avgusta, sredi avgusta pa bo v Splitu letošnje jugoslovansko tekmovanje, za jugoslovanski pokal. Ta konec tedna naše najboljše tekmovalke in tekmovalce čaka nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v Švici, od 4. do 11. avgusta pa bo v Sofiji evropsko prvenstvo v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu. Tega prvenstva se bo udeležil tudi vojak, član pčlavalnega kluba Triglav iz Kranja, Darjan Petrič. Kot kaže bo edini naš plavalec, ki bo nastopal v elitni druščini najboljših evropskih plavalcev v disciplinah kravla.
»Za evropsko prvenstvo v Sofiji se nisem pripravljal tako, kot bi se moral. Kot vojak sem od junija na pripravah v Kranju in vsi ti kilometri, ki jih preplavam dvakrat dnevno, bodo premalo za velike uspehe. Da so priprave pomanjkljive, nisem kriv sam. Kot vojak sem sicer imel trening vsak dan na Reki, a vse to je bilo premalo. Prav na
Reki sem bil pri plavanju in treningu sam. Od junija mi je generalštab JLA odobril po zakonu predpisanih šestdeset dni treninga za evropsko prvenstvo navzlic temu bo dvomesečni res intenzivni trening pod vodstvom trenerja, očeta, Draga Petriča premalo.
Na letošnjem evropskem prvenstvu v Bolgariji bom imel prvi nastop in spoznavanje bazena v disciplini 200 m kravi. Potem me čaka nastop na 400 metrov kravi in nato še najdaljša disciplina 1500 metrov' kravi. V vseh disciplinah bo treba napeti vse sile, da bodo dobri rezultati. Prepričan sem, da bo težavno priti v finale in med osmerico najboljših v Evropi. Skušal se bom prebiti v finale na 1500 m kravi. To se mi dozdeva, da bo lažje kot na 400 metrov kravi. Upam, da bo šlo, a vseeno bo težje kot vsi pričakujejo. Vsekakor se bom potrudil, čeprav so mi to sezono nasprotniki nepoznani.«
Darjan Petrič je športnik in plavalec svetovnega plavalnega formata. Ni rečeno, da mu ne bo uspel velik met v disciplini 400 in 1500 m kravi. Če mu ne bo uspelo priti v finale, ne bo to neuspeh. Vemo, kako se je pripravljal za to evropsko prvenstvo. Vemo pa tudi, da je sposoben doseči več ob normalnih pogojih za trening.
D. Humer
Slovenska prvenstva v plavanju za pionirje
V dveh konkurencah Triglav najboljši
KRANJ — Letni bazeni v Krškem, Ljubljani in Kranju so bili prizorišče letošnjega republiškega plavalnega prvenstva za pionirje in pionirke kategorije B in A ter za starejše pionirje. V posamični konkurenci so v vseh treh kategorijah največ uspeha imeli plavalci in plavalke kranjskega Triglava, saj so osvojili skoraj vse republiške naslove. V moštveni konkurenci so osvojili dva naslova, saj so prvaki v kategoriji starejših pionirjev in pionirjev A, medtem ko so bili pionirji B drugi v Krškem.
V bazenu v Krškem so tekmovali mlajši pionirji B. Med posameznicami si je kar šest naslovov priplavala Kranjčanka Nina Podvršček. V mo-štvenem delu so prvaki tekmovalci Klima Neptun iz Celja.
Moštveni vrstni red — 1. Klima Neptun (Celje) 13.977, 2. Triglav (Kranj) 13.962, 3. Ilirija (Ljubljana) 11.448.
V letnem bazenu Kolezije v Ljubljani so se merili mlajši pionirji A. Za te naslove se je potegovalo kar sto dvajset tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih slovenskih klubov. Najboljši rezultat je na 400 m kravi dosegel Kranjčan Roni Pikec, ki je bil tudi najboljši v slogu kravla, medtem, ko je bil njegov klubski kolega Braco Vojičič najuspešnejši udeleženec prvenstva, saj je zmagal kar šestkrat. V moštve-nem delu so bili najboljši Triglavani, ki so bili boljši od Ljubljančanov in Mariborčanov.
Moštveni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 22.927, 2. Ljubljana 10.604, 3. Jeklo Branik (Maribor) 17.562, 4. Radovljica 16.755, 5. Klima Neptun (Celje) 12.560.
Kranjski letni bazen je gostil nad šestdeset plavalk in plavalcev iz štirinajstih slovenskih plavalnih kolektivov v kategorij starejših pionirk in pio-
nirjev. V ospredju so bili spet Triglava; ni, ki so brez težav osvojili moštveni naslov. Najboljša posameznica je bila domačinka Zala Kalan, saj je kar osemkrat stopila na stopnico za zrn«' govalce.
Moštveni vrstni red — 1. Trigl*v (Kranj) 1.007, 2. Ljubljana 624, 3. Klima Neptun (Celje) 508, 4. Ilirija (LJU* bljana) 359, 5. Jeklo Branik (Maribor) 332, 10. Radovljica 67, 11. Jesenice 15.
-dh
Druga zvezna vaterpolska liga
Drevi in v nedeljo do novih točk
KRANJ - Tekmovanje v drugi zvezni članski ligi je v polnem teku-Že drevi bo osem moštev odigralo peto kolo, v soboto in nedeljo pa bo na sporedu šesto. Kranjski Triglav> ki je v družbi za osvojitev naslova prvaka, bo že drevi ob 20. uri gostu enega od favoritov, Biograd, v ne* deljo zvečer ob 20. uri pa še druge' gu, Brodograditelja iz Murtra.
Triglavani so v minulih dveh kolih gostovali v Opatiji in na Reki ▼ Opatiji so nesrečno izgubili X domačini, na Reki pa so brez težav Pre' magali Burin. Drevi in v nedelj0 lahko pričakujemo, da bodo Kranjčani premagali oba nasprotnika-
Izida iz gostovunja   - Opatij* Triglav 11:9, Burin : Triglav 5:H-
-dh
Športne prireditve ob občinskem prazniku
Tržič — Športniki iz Tržiča pripravljajo ob občinskem pra/niku već spor tnih prireditev. V torek, 30. julija, bo v domu Petra Uzarja hitropotezni šahov ski turnir; prirejajo K a dani šahovske ga društva Tr/.ič. Strelska družina Ste fe Anton-Kostja bo v sredo med 12. in 17. uro Izvodit na strelišču rta Cinipru tekmOVanTe v streljanju z vojaško mi"
110 Prl
sko. Komisija za sport in rekreai'J telesnokulturni skupnosti in 1 v' ^. tizan Tržič pripravljata v petek, ^ gusta, ob 16. uri na letnem k°Pu ,nju, Tržiču občinsko prvenstvo v pl«vt* tffl-istega dm> bodo mladinci izvedli 'M \x. dicionalni nočni tek po tržiških UJ e V soboto, 3. avgusta, bodo tri s p«
prireditve. Člani gorenjskih tn ^a skih društev s.« hod.- na bahuis< Havnah in na kegljišču na Ljubelj m.-nli v balinanju in kegljanjih -r movanii, ki jih prireja športno 7.0 p nje   ■ avgust ■    1'rži« i   se bosta * ufj ub osmih   jutra!   Popoldne "b se bo na rokometnem igrišču v ga-pričel Se rokometni turnir, ki ga ni/.ira domači klub Peko.     _ .,n^A
j Kik"
PETEK. 26. JULIJA 1985
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE
13. stran (smmmmmciLAs
Občina Kamnik praznuje
Ob prazniku nov zdravstveni dom
27. julija praznujejo občani Kamnika svoj praznik — V spomin na prvi žrtvi kamniškega odpora bo v soboto slavnostna seja Skupščine občine Kamnik — Vrsto prireditev ob prazniku
Skupščina občine Kamnik
in družbenopolitične organizacije ob prazniku
čestitajo vsem občanom.
Kamnik
IZDELUJE:
— frotir brisače
— frotir kopalne plašče
— modne kravate
— rute
— šale
Vsem občanom čestitamo za občinski praznik
V Kamniku se 27. julija spominjajo dogodka izpred več kot štiridesetih let, ko so pod Kamniškimi planinami počile prve puške in naznanile vstajo v tem koncu Slovenije. Skupina aktivistov, med katerimi sta bila tudi Anton Miklavčič in Dominik Mlakar, se je prva zoperstavi-la nasilju okupatorja, toda bila sta izdana. Anton Miklavčič in Dominik Mlakar pa sta bila prvi žrtvi kamniškega odpora in med prvimi padlimi v Sloveniji.
S športnimi, kulturnimi in drugimi prireditvami praznik vsako leto slovesno obeležijo. Letos so praznovanja še posebno slovesna, saj se hkrati spominjajo tudi 40-letnice osvoboditve. Bogatejši so tudi za nekaj novih pridobitev: »Naša največja investicija je izgradnja novih sušilnic in energetskega sistema v delovni organizaciji Stol. Največja pridobitev pa je nov zdravstveni dom, ki je zgrajen do prve A faze. Poleg tega smo obnovili Kulturni dom v Šmarci, odprli bomo nov most čez Kamniško Bistrico pri Utoku, adaptirali smo osnovno šolo Toma Brejca  in  več drugih
manjših del, ki pa so pomembna za naše občane,« pravi o nekaterih spremembah v Kamniku predsednik skupščine občine Kamnik Anton Ipavic.
Tako bodo tudi prireditve ob prazniku povezane z novimi objekti. V petek, 26. julija ob ob 17. uri koncert godbe milice iz Ljubljane na Titovem trgu, ob 19. uri pa bo odprtje razstave slikarja Aladina Lanca v galeriji Repanšek-Rudnik. Se prej pa bodo odprli nov most čez Kamniško Bistrico in nov zdravstveni dom. V soboto ob 9. uri bo slavnostna seja Skupščine občine Kamnik v dvorani kina Dom. Na njej bodo podelili občinska priznanja. Zlato plaketo občine Kamnik bo prejel Mirko Podbevšek-Lado, nosilec partizanske spomenice, ob praznovanju 70. rojstnega dne, za svoje dolgoletno revolucionarno, družbenopolitično in kulturno delo. Srebrne plakete bodo prejeli: Gasilsko društvo Duplica, Gasilsko društvo Srednja vas, kmet Jože Hribar iz Tuhinja, Jože Kalan iz Mekinj, Kristan Pesto-tnik iz delovne organiza-
cije Titan, Slava Repše iz delovne organizacije Titan, Nedeljko Sladic iz Perova in Majda Šteblaj iz OŠ Kamniškega bataljona Stranje. Bronaste plakete pa bodo prejeli: Društvo upokojencev Kamnik, Marjeta Buko-všek, Franc Hribar, Veronika Jankovič, Franc Ju-van, Ivanka Lisičić, Avgust Šiler, Franc Vetto-razzij, Cvetka Završnik in Anton Žibert.
Po slavnostni seji bodo odprli nove sušilnice in energetski sistem v delovni organizaciji Stol. Prav tako ob 9. uri se bo začel tradicionalni turnir trojk v odbojki na zunanjem odbojkarskem igrišču v Kamniku. Ob 16. uri bo velika gasilska sektorska vaja ob 60-letnici Gasilskega društva Duplica, ob 20. uri pa bo tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku. Praznovanje se bo nadaljevalo še v nedeljo, ko bo ob 9. uri strelsko tekmovanje za pokal občine Kamnik pri lovski koči v Sovinji peči. Do konca meseca pa bo odprta tudi razstava ročnih del učencev Osnovne šole 27. julij, ki je v izložbi trgovine Ko-čna »Center« Kamnik.
V. Primožič
metalka
Prodajalna kamnik
Obveščamo, da imamo fia zalogi:
kompletni instalacijski material, orodje in stroje, gospodinjske *troje in potrebščine, talne obloge, vse vrste keramike, kopalniško opremo, vse vrste profllnega železa.
delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom čestitamo za praznik gorenjskih občin
^rodajalna je odprta vsak dan °d 8. do 20. °d 8. do 12.
ure, ob sobotah ure
DO ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO MESA
MESO
KAMNIK-DOMŽALE p. o.
KAMNIK — USNJARSKA CESTA 1
Delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznike občine Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič.
MERCATOR
— živilska industrija ETA Kamnik
Za praznične dni vam nudimo naše kakovostne izdelke. Predvsem priporočamo namaze, gorčico v blazinicah, artičoke, mediteran narezek, olive in ostale naše proizvode.
Vsem krajanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik.
TITAN
kamnik
»TITAN«
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA n. sol. o., KAMNIK, Kovinarska 28
Proizvodni program:
— navadne in cilindrične ključavnice
— smučarske vezi tvrolia
— pocinkani in nepocinkani fittingi
— elementi za enocevni sistem centralnega ogrevanja
— vlitki iz temprane litine
— električni stroji za prehrambeno industrijo
— drugi izdelki za široko potrošnjo
fam občanom čestitamo za občinski praznik.
MONTAŽNO PODJETJE p. o. Molkov« pot S, 61240 KAMNIK
Montaža elektrd in strojnih instalacij,
steklarska in pleskarska delavnica, proizvodnja
in montaža protipožarnih
in protivlomnih naprav.
Delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznike občine Kamnik, Kranj Jesenice, Radovljica in Tržič.
@®IS3STOgIEnGLAS 14. STRAN
PRAZNIČNE ČESTITKE
PETEK, 26. JULIJA 1985
^PETROL
Petrol
DO TRGOVINA Ljubljana TOZD Trgovina KRANJ Staneta Žagarja 30
Na Gorenjskem vam na 32 bencinskih servisih, 2 trgovinah z avtomaterialom in v
skladišču Medvode poleg naftnih derivatov nudimo tudi:
avtodele, avtokozmetiko, orodje,
blago za osebno rabo in drugo blago namenjeno
vašemu vozilu Za oblsk se priporočamo!
OB OBČINSKIH PRAZNIKIH ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI — Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Visoka stopnja inflacije v veliki meri zmanjšuje zavarovalno zaščito obstoječih zavarovanj. Negativnim vplivom inflacije so posebno izpostavljena zavarovanja, ki jih sklepate občani. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in pri delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili potrebne Informacije. Tako se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje in s tem za gospodarsko varnost.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo!
Vsem občanom, zavarovalcem in poslovnim prijateljem
čestitamo za praznike občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič
Frizerski salon
CILKA SATLER
Hi,
Mi
Ekspresna kemična čistilnic«, pralnic« tel šivalnica
l     DRAGO SATLER
Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu)
Čestita za občinski praznik — 1. avgust
i
:
«
Kolektiv splošnega gradbenega
podjetja
SGP GRADBINEC n.soLo.KRANJnazorjcva I
čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
iiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiii
Obrtno podjetje za popravilo izdelavo tehtnic, popravilo kavnih mlinčkov in mesoreznic ter ključavničarstvo
in
Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja.
i
I
l
KOMUNALNO. OBRTNO IN GRADBENO
PODJETJE
KRANJ n. sol. o.
- TOZD KOMUNALA. KRANJ. - b. 0.
- TOZD ODRT. KRANJ, - b.«.
- TOZD GRADNJE. KRANJ - b«.
- TOZD OPEKARNE, KRMU - b. o.
In DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽS
Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in poslovnim prijateljem za občinske praznike
Živilski kombinat TOZD
Pekarna Kranj
čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski
praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje
MARIJA PRIMC ^ Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Bla-žun)
vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Do 22. 8. zaradi dopusta zaprto.
Cen/enim strankam in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitam za občinski praznik.
KOP
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
KOP
KOVINSKO PODJETJE
KRANJ
Šuceva 27
čestita občanom in delovnim ljudem nja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za obči*1' ske praznike
P§JEK, 26. JULIJA 1985
PRAZNIČNE ČESTITKE
15. stran (^m§1»ieeglas
- POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO
Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554, Kranj, Titov trg: 21-485,
Jesenice: 81-179
Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva, Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom občin Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice, posebno pa svojim zvestim kupcem za občinske praznike In se obenem zahvaljuje za dosedanje zaupanje.
Zaupajte
Lesnini
in zadovoljni
boste!
ZCP
CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o.
Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-861
TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST
TOZD GRADNJE DSSS DO
Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste.
Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale.
Čestitamo občanom občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica za občinske praznike.
DRUŠTVO OBRTNO
OBRTNIKOV ZDRUŽENJE
OBČINE OBČINE
KRANJ KRANJ
Kranj, Likozarjeva 1 Kranj, Likozarjeva 1
čestita članom združenja in ostalim občanom Gorenjske za občinske praznike
p0.s.
Usluga
Podjetje obrtnih storitev P. o.
Kranj Delavska cesta 2/Đ telefon: 23-262
izdelujemo žične ščetke za čiščenje plamene strani kotla in dimnih tuljav ter ostalih ščetk po naročilu;
izdelujemo razna tesnila in ostale gumi izdelke Po naročilu;
Pranje in kemično čiščenje perila in oblek.
^sem delovnim ljudem in poslovnim Partnerjem  čestitamo za občinske
praznike Gorenjske
INTEREUROPA KOPER
TOZD ŠPEDICIJA
FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE
Čestitajo občanom Gorenjske za občinske praznike
Elektro Gorenjska
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. KRANJ, Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj in DS Skupnih služb
čestitajo
občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike.
DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE
čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
Triglav konfekcija Krani
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja
tIvarnT zvezda
KRANJ, Savska cesta 46
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
VODOVOD JESENICE
Jesenice, Sp. Plavž 6 p. p. 78
Delovnim ljudem občine Jesenice čestitamo za občinski praznik
IFI
KOMPAS KRANJ
vaš turistični servis
tel. 28-472 28-473
Gradbeno
industrijsko podjetje
GRADIŠ
TOZD
Jesenice — Kranj
Vsem poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za praznik občine Jesenic in Kranja in jim želimo še veliko de/ovnih uspehov
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI:
v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah
Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za občinske praznike gorenjskih občin.
ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO!
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
DELOVNA ORGANIZACIJA p. o.
LJUBLJANA n.sub.o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
v     'zdelujomo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje *aj<ovlnsko industrijo.
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
vsem delovnim ljudem
čestitamo za občinski praznik Kranja
16. STRAN.
OGLASI IN OBVESTILA
PETEK, 26. JULIJA 1$
Iskra
Telematika
ISKRA
TELEMATIKA, n. sol. o. KRANJ, Ljubljanska 24/a
nudi
PRILOŽNOST ZA SODELOVANJE DINAMIČNIM, INVENTIVNIM, INICIATIVNIM STROKOVNJAKOM
Največji dosežek človeškega uma in rok v enem je brez dvoma svetovno telefonsko omrežje. Sestavljeno je iz niza telefonskih central, prenosnih sistemov in različnih terminalov. Danes je tako med seboj povezanih že več kot 700 milijonov telefonskih aparatov. Delavci današnje Iskre Telematike imamo pri tem količinsko in vsebinsko pomemben delež, saj smo razvili in proizvedli že nekaj milijonov terminalov in central za njihovo povezovanje. Iskra je opremila enega od petih največjih svetovnih vozlišč mednarodnega telefonskega prometa. Ves mednarodni telefonski promet na dveh olimpiadah je potekal prek central Iskrine proizvodnje. Vse te centrale krmilijo računalniki od 8-bitnih do najkompleksnejših 32-bitnih.
Mnogi izdelki Iskre Telematike so dobili najvišja svetovna
priznanja za obliko, funkcionalnost in kvaliteto, razširjeni pa so po vseh državah sveta.
Razvoj na področju telekomunikacij in računalništva omogoča zlivanje telefonskega omrežja in računalnikov v enotno te-leinformatsko omrežje. Iskra Telematika, ki je obenem tudi največji jugoslovanski proizvajalec računalnikov, je že naredila prve korake na tem področju. Za smelejše podvige potrebujemo še več teoretičnega in praktičnega znanja s področij računalništva, elektronike, programske opreme in sistemov.
Zato vabimo
k sodelovanju
doktorje, magistre, diplomirane inženirje in inženirje računalništva, telekomunikacij, avtomatike, matematike, strojništva
ter diplomirane organizatorje dela računalniške smeri in diplomirane ekonomiste za delo na naslednjih strokovnih področjih:
1 — razvoj in osvajanje novih digitalnih sistemov (sistem
ISKRA 2000, sistem 12-40)
2 — projektiranje in prodaja teleinformacijskih sistemov na
domačem in tujem trgu
3 — načrtovanje in razvoj lastnega informacijskega ter do-
kumentarističnega sistema podprtega z najsodobnejšo integralno računalniško opremo
4 — sistemsko načrtovanje kakovosti
V Iskri Telematiki vemo, da brez velikega vlaganja v znanje ne bo mogoče slediti razvoju v svetu in enakopravno sodelovati pri oblikovanju družbe prihodnosti, zato novim sodelav-
nudimo:
— strokovno in znanstveno izpopolnjevanje doma in v tujini
— pomoč pri podiplomskem študiju
— organizirano sodelovanje z znanstveno-izobraževalnimi organizacijami doma in v tujini
— stimulativno nagrajevanje glede na zahtevnost del in nalog, individualno učinkovitost, iniciativnost in inovativnost
— možnost reševanja stanovanjskih problemov
Vsi zainteresirani dobijo 'iodatne informacije o delu in delovnih pogojih v kadrovski službi Iskre Telematike, kadrovska služba, Kranj.
Prijave pošljite na naslov: Iskra Telematika Kranj, kadrovska služba, Ljubljanska 24/a, Kranj.
KEMIČNA TOVARNA PODNART
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA - RAZISKOVALCA
2. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA - uvajal no-servisna dejavnost
3. MIZARJA
Pogoji:
pod 1. in 2. — diplomirani inženir kemije ali kemijske tehnologije,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
pod 3. poklicna šola — mizar,
— 9-mesečne delovne izkušnje
Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas I polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo splošni službi v 15 dneh po objavi.
TOKOS
TRŽI
TOKOS TRŽIČ, p. o.
Razpis kadrovskih štioendij:
K sodelovanju vabimo učence srednjega usmerjenega izobraževanja, ki jih zanima delo v kovaški industriji.
razpisujemo naslednje štipendije:
1. Strojni inženir VI/I 1 štipendija
2. Strojni tehnik V 2 štipendiji
3. Obdelava kovin — kovač
IV. stopnja usmerjenega izobraževanja 3 štipendije
4. Obdelava kovin — orodjar, strugar
IV. stopnja usmerjenega izobraževanja 4 štipendije
5. Obdelava kovin — II. stopnja
usmerjenega izobraževanja 4 štipendije
6. Obdelava kovin — kovač II.
stopnja usmerjenega izobraževanja 5 štipendij
Učencem povrnemo stroške prevoza od doma do kraja šolanja.
Na osnovno štipendijo dobijo tudi dodatne točke za deficitarnost poklica.
Vabimo vse učence (ne glede na letnik šolanja), ki bi jih zanimalo delo v kovaški industriji, da se oglasijo pri nas. Prijavi za štipendijo (vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic — obrazec DZS 8.40) poleg izpolnjenih podatkov o osebnih dohodkih vseh družinskih članov v lanskem letu, priložite še zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu v šolo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov DO Tokos Tržič, Cankarjeva 9, komisiji za delovna razmerja.
Iskra Delta
Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41
objavlja prosta dela in naloge za OBMOČNO ENOTO KRANJ:
EKSPEDITORJA PRODUKTOV (2 delavca)
Pogoji: — poklicna izobrazba tehniške smeri ali dvoletna izobrazba tehniške smeri,
— en mesec delovnih izkušenj,
— izpit za upravljanje z viličarji
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo en mesec.
Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Iskra Delta, o. e. kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41.
računalniški sistemi delta
ISKRA — Industrija za električna orodja
Kranj, p. o.
Kranj, Savska loka 4
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije ponovno objavlja prosta dela
1. VOZNIKA VILIČARJA do 1,5 tone
2. 2 ČISTILK proizvodnih prostorov
3. VEČ DELAVK v proizvodnji elektromotorjev
4. DELAVCA v skladišču
5. DELAVCA v kontroli sestavnih delov
6. 3 DEIJWCEV na stružnih avtomatih
Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpol njevanju splošnih pogojev
podi. — opravljen izpit za voznika viličarja,
— zaželjene so ustrezne delovne izkušnje in odslužen vojaški rok
zaključena osnovna šola, starost nad 18 let zaključena osnovna šola zaključena osnovna šola,
zaželjen opravljen tečaj iz skladiščnega poslovanja, starost nad 18 let, odslužen vojaški rok
zaključena triletna poklicna šola kovinarske smeri, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj oziroma zaključena srednja Šola strojne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj kvalifikacija kovinarske smeri oziroma zaključena osnovna šola,
— delovne izkušnje na enakih delih
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 14. dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra, Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4.
pod 2.
pod 3. pod 4.
pod 5. —
pod 6.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ, M. Vadnova 13
Obvešča uporabnike telefonskih storitev in telefonske naročnike z območja PLANINE Kranj, da bo moten in občasno prekinjen telefonski promet od 26. 7. 1985 do 30. 7. 1985 zaradi preključitve naročnikov z območja Planine na novo rajonsko ATC Planina. Ob prek I jut i tvi bodo telefonskim naročnikom z območja Planine zamenjane telefonske številke in bodo pričele veljati številke, ki so v telefonskem imeniku SRS 85/86 objavljene v oklepajih.
UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO KRANJ
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka strokovna izobrazba — dipl. ing. arhitekture ali gradbeništva ali geodezije;
— 5 let delovnih izkušenj;
— pozitiven odnos do samoupravljanja, socialistične ureditve in spoštovanja zakonitosti;
— trimesečno poskusno delo. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpis3" nih del in nalog, naj pošljejo prijave z dokazili o izpol' njevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na n»" slov:
Občina Kranj, splošne službe — kadrovska službat Kranj, Trg revolucije 1, z oznako »za razpis«. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneb po končanem zbiranju prijav.
kovinotehna
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA JESENICE
objavlja prosta dela in naloge v prodajni enoti FUŽINAR JESENICE
1. POMOČ PRI VODENJU PRODAJNE ENOTE Upa »A«
2. VODENJE ODDELKA V PRODAJNI ENOTI
3. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE
Pogoji:
končana srednja šolska izobrazba poslovne a^ komercialne smeri,
4 leta ustreznih delovnih izkušenj v maloprodajo1 dejavnosti,
organizacijske in poslovodne sposobnosti končana srednje šolska izobrazba poslovodske komercialne smeri,
3 leta ustreznih delovnih izkušenj v maloprodajo1
dejavnosti,
organizacijske in poslovne sposobnosti končana poklicna izobrazba za prodajalca tehnični stroke,
— eno leto ustreznih delovnih izkušenj Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo pri naba^ in prodaji tehničnega blaga, delo s strankami in delo na terenu. Pri delu je potrebna kumunikativnost. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje objave za zasedbo objavlj^ nih del in nalog, naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o lZ polnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: Kovin0 tehna, TOZD Tehnična trgovina, PE Fužinar, Jesenice, Ulica Maršala Tita 1, Jesenice.
pod 1.
pod 2.
pod 3.
TOKOS TRŽIČ p. o.
Na podlagi 86. člena statuta razpisuje delavski svet DO Toko dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO
Pogoji: — visoka izobrazba strojne, ekonomske ali drug ustrezne smeri, ter 3 leta delovnih izkušenj,
— višja izobrazba ustrezne smeri ter 5 let delovn izkušenj, .fl
— uspešno opravljanje dosedanjih podobnih del nalog
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še dr*1 ge, z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kad1"0 sko politike v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani kan dat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjeval pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Tokos Tržič, Canka J va 9
O izidu jih bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
Of cilmirci
Al.MIRA
Alpska modna industrija RADOVLJICA
objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD T* govina prosta dela in naloge
jrci-
VODENJE SKLADIŠČA POMOŽNIH MATERIALOV
Pogoji: — srednje strokovna izobrazba ekonomske, ko»ne
alne ali tekstilne usmeritve ter ih d6"
— 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobni
lih ali . ^ &er
— kvalificirani trgovec železniške stroke in 1 ie lovnih izkušenj. ,
šnje
Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj Pr°nft x\V doka/ili 0 strokovnosti pošljejo v roku H dni po objavi j( slov: Almira, alpska modna industrija Radovljica, J«,n za ODR TO/l) Trgovina ^ O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi s upravnega organa.
PETEK, 26. JULIJA 1985
17. STRAN ©©SSSSaMSSGLAS
KOGP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče
GRADITELJI! IZREDNO UGODNO!
Pri nakupu modularnega in pregradnega bloka nudimo 5 % popust
Nudimo tudi:
— porolit, zidak, tuljave, NORMA opečni montažni strop
— betonski blok, vogalniki, strešniki
— izotekt, bitumen, ibitol, Grešna lepenka, stiropor, kombi plošče, lendapor
— cement, apno, armaturne mreže, SCHIEDEL dimnik
— pesek, gramoz in beton
Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala Prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195
Iskra
JSKRA TELEMATIKA KRANJ
Industrija za telekomunikacije in računalništvo, n. sol. o.
Kadrovska komisija TOZD ZTS objavlja prosta dela in naloge:
1- STROKOVNEGA SODELAVCA - PLANERJA
Kogoji: — diplomirani organizator dela — proizvodna smer — računalniška smer, — diplomirani oec. ^rednost imajo kandidati s tehnično predizobrazbo.
proizvodna smer — raču-
| VIŠJEGA PLANERJA II.
Kogoji: — I. stopnja organizacije nalniška smer,
— I. stopnja ekonomije
dednost imajo kandidati s tehnično predizobrazbo.
3- 5 ELEKTROTEHNIKOV - ŠIBKI TOK 2a dela in naloge materialne in programske opreme kandidati naj pisna dokazila in prošnje pošljejo v 15 dneh po °ojavi na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, ljubljanska 24 a, Kranj, razpis »ZTS«.
J^lavski svet TOZD ATC razpisuje prosta dela in naloge dedcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sicer:
* V0DJF PROIZVODNJE ' vOdje PLANSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
*azPisni pogoji:
^andidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpol-Jevati tucli naslednje pogoje:
L -— visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri,
Pod 2. — visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri. Skupni pogoji: — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— aktivno znanje tujega jezika,
— pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj
andatna doba za vsa imenovanja je 4 leta. Kadrovska komisija TOZD ATC razpisuje prosta dela in na-
l' EKONOMISTA TOZD f' JO DELAVK ZA PROIZVODNO DELO ** ELEKTROTEHNIKA - SlBKI TOK ZA DELO v KONTROLI
a?Pisni pogoji: — Kandidati morajo poleg z zakonom določe-Pogojev izpolnjevati tudi naslednje pogoje: L — visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— delovne izkušnje na ustreznih področjih dela, , — aktivno znanje tujega jezika,
d 2. — dokončana osemletka
andidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 , eh po objavi na naslov: Iskra Telematika Kranj, Ljubljan-Ka 24 a, Kranj, razpis »ATC«.
Kadrovska komisija TOZD ELEMENTI razpisuje prosta dela
naloge v tehnološki pripravi proizvodnje:
Soji; — vs izobrazba strojne smeri, . — 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Prosta dela in naloge na področju analiz in norm
goji; .... yj; izobrazba strojne ali organizacijske smeri, ^        — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj (j^^idati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 Shru P° 0DJavi na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska ^ Užba, Ljubljanska 24 a, Kranj, razpis •ELEMENTI«.
j»:,,,lvna šola ETER KAVClC ŠKOFJA LOKA
S*!« « delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
^iSn-čiTiSlnim delovni« časom In trimesečno po-dobo.
— dokončana osnovna šola, nastop dela 1. 9. 1985.
^ 0K-1' ' dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku H dni ^loittVW ru/Pis;i      I1,IS,,IV Osnovna šola Peter Kavčič Škol IBl! k'mus'J> za delovna razmerja. O Izbiri bodo kandidati °«»ii v roku 15 dni po p
po preteku roka za prijav«
GOSTILNA »STARI MAYR« Kranj
Prireja prijetni večer z ansamblom »STRMINA« v petek, 26.7. od 18. do 23. ure
Vabljeni!
fc«n*%*%*1 izbrali so za vas
1 MERKUR kranj
r
DEŽURNI VETERINARJI
od 26. 7. do 2. 8.1985
za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798
za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje  1, tel.: 69-280
OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779
Najrazličnejše ročno in električno orodje za pridne roke dobite v MERKURJEVIH prodajalnah od Ljubljane do Jesenic. Izbira je res velika, tako, da ob nakupu ne bo zadrege.
KMETIJSKA ZADRUGA p. o.
ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge
- REFERENTA ZA INVESTICIJE
Pogoj: — srednja izobrazba gradbene stroke, praksa zaželjena Delovno razmerje je za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema sekretariat zadruge 8 dni po objavi.
Iskra
ISKRA TELEMATIKA
Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
Komisija za kadrovske zadeve DSSS vabi k sodelovanju nove sodelavce v službi za vzdrževanje:
— za področje vzdrževanja elektronskih naprav:
— 4 inženirje industrijske elektronike
— 4 elektrotehnike elektroničarjev
— za področje vzdrževanja mehanskih naprav:
— 3 ključavničarje za splošno ključavničarsko delo
— 2 vodovodna instalaterja
— 1 toplovodnega instalaterja
— 2 ključavničarja — strojna mehanika
— za področje upravljanje in vodenje energetskih naprav:
— 1 vodje energetskega oddelka (dipl. inženir strojništva — energetska smer, zaželjene izkušnje s področja klimatskih naprav)
— za področje elektromotorjev — vzdrževanje:
— 2 vzdrževalca elektromotorjev
— za področje vzdrževanja objektov
— 1 mizarja
— čistilke
— v službi /a varstvo pri delu in humanizacijo dela
— diplomiranega inženirja strojništva
Za vsa področja so zaželjene delovne izkušnje, možnost pa nudimo tudi začetnikom.
Kandidati naj pisne prijave in dokazila o izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, Ljubljanska 24 a, Kranj.
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa
GORENJSKE OBRTNE ZADRUGE KRANJ objavlja naslednja prosta dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja)
Pogoji:
— višja ali visoka izobrazba družboslovne ali tehnične smeri,
— tri leta uspešnih delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah,
— ima po možnosti kot dopolnilna znanja zunanjetrgovinske registracije,
— izpolnjuje ostale pogoje v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SRS.
Mandat individualnega poslovodnega organa traja štiri leta. Za IPO ne more biti" imenovana oseba po 511. členu Zakona o združenem delu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev posljit.' v osmih dneh na naslov Gorenjska obrtna zadruga Kranj, Likozarjeva 1 a. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri kandidata.
ALPETOUR
TOZD Potniški promet Kranj
Obvešča, da je 20. julija '85 pričela začasno obratovati sezonska linija
LJUBLJANA—VRŠIČ
1 v	2 v	KM Postaje	3 v	4 v
6.30	0     0 LJUBLJANA F			20.17
6.37		4 Lj. Šiška		20.12
6.41		7 Šentvid		20.06
6.45		11 Medno		20.02
6.48		13 Medvode		19.59
6.50		15 Medvode zg.		19.57
6.52		16 Jeprca		19.54
6.57		20 Meja		19.50
7.01		24 Orehek		19.46
7.03		25 Labore		19.44
7.05		26 Kranj ŽP		19.42
7.07		28 KRANJ AP		19*40
7.10				19.35
7.28		45 Podvin		19.17
7.33		49 RADOVLJICA		19.12
7.35				19.11
7.37		50 Lesce		19.09
7.39		51 Lesce ŽP		19.07
7.47		55 Unica		18.59
7.49		56 BLED AP		18.57
7.57		65 Vrba		18.49
8.00		68 Moste		18.46
8.02		70 Potoki		18.44
8.05		71 Kor. Bela		18.41
8.07		72 Javornik		18.39
8.10		75 Jesenice Žel.		18.36
8.12		70 JESENICE ŽP		18.34
8.15				18.32
8.16		76 Jesenice ZD		18.31
8.18		77 Jesenice bol.		18.28
8.21		79 Hrušica		18.25
8.28		85 Mojstrana -		18.18
8.30		86 Kropa		18.16
8.32		87 Belca		18.14
8.38		92 Gozdi		18.08
8.40		94 Gozd II		18.06
8.43		97 Log 99 KRANJSKA		18.03
8.46 8.50	14.50	GORA	12.50	18.00 17.50
8.55	14.55	102 Hotel Erika	12.45	17.45
9.10	15.10	,106 Mihov dom	12.30	17.30
9.20	15.20	108 Koča na Gozdu	12.20	17.20
9.31	15.31	111 Erjavčeva koča	12.09	17.09
9.35	15.35	P 112 VRŠIČ	O 12.05	17.05
Opomba: Linija obratuje v času zapore ceste na Vršiču od 20. 7. 85 dalje
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
2. VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: podi. — visoka šola gozdarske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj
pod 2. — visoka ali višja šola gozdarske ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, komisija za delovna razmerja, v roku 15 dni po objavi v časopisu.
(MHS&MEHC&AS 18. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
PETEK. 26 JULIJA 1985
MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM
Prodam KOMBI PLOŠČE in MREŽO. Ogled dopoldne ter v soboto in nedeljo ves dan. Jožica Vreček, Smledniška c. 112, Kranj 8974
Prodam GLASBENI CENTER Korting, 2 x 60 W. Pifko, Pajerjeva 3 Šenčur 8991
Prodam dva meseca stare rjave JARKICE hisex. Stanonik, Log 9 Škofja Loka 9211
Prodam KOBILO za vsa kmečka dela in KUPIM traktorsko PRIKOLICO, 4-tonsko. Anton Justin, Smoldno 4, Poljane nad Škofjo Loko
9161
Zobno ZLATO prodam. Gram 3.000, telefon: 26-512 9224
Prodam ZAMRZOVALNO OMARICO 50 1. Informacije po 20. uri na tel.: št. 28-246 9225
ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) HLADILNIK 50 1 in BRAKO-PRI-KOLICO   prodam.   Telefon: (064) . 77-879 zvečer 9226
Prodam čistokrvne nemške OVČARJE z rodovnikom. Bajželj — Britof 49 9227
Prodam moder OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK znamke Peg. Tel.: 22-644 od ponedeljka dalje 9228
Prodam »SONY« TELEVIZOR z dokumenti na daljinsko vodenje, ekran 40 cm, novo. Ogled od 20 — 21 ure. Gašperlin, J. Puharja 3 Kranj 64000 9229
Prodam dve nemški OVČARKI (z rodovnikom) stare 12 tednov. Tel.: 47-364 Bartol 9230
Prodam GUME 145 x 12 in ZASTAVO 750, letnik 1972 ter TROSILEC hlevskega gnoja. Sp. Veterno 3, Križe 9231
Poceni prodam belo POROČNO 1 OBLEKO št. 36 in klobuk. Zupan, Ručigajeva 1, Kranj * 9232
Poceni prodam dobro ohranjen čr-no-beli TELEVIZOR Gorenje star 2 leti, rabljen samo 7 mesecev, Predos-lje 76 9235
Prodam 4 t CEMENTA. Sred. Bitnje št. 9, p. Žabnica 64209 9234
Prodam APNO v vrečah 33 kg. Počivalnik Jože, Podbrezje n. h. Duplje — nova hiša 9235
Prodam 15 kv. metrov TERACO PLOŠČIC. Globočnik, Zg. Brnik 12/A 9236
Prodam HLADILNIK Gorenje 120-litrski, rabljen in enofazni, dvo-tarifni ELEKTRIČNI ŠTEVEC. Debeljak, Stara Loka 131 Šk. Loka 9237
Prodam lepega BIKCA starega 12 dni. Aljančič, Podbrezje 105 Duplje
9238
Prodam ZAPRAVLJIVČEK dobro ohranjen. Bašelj 7 Preddvor 9239
Prodam MINI-KOMPONENTE Schmid MC 200, deljivi zvočniki 2xl5W. Voklo 36, tel.:49-198 9240
Prodam AVTO RADIO Grundig Lqualizer, 2 zvočnika 50 W in prenosni RADIOKASETOFON Sharp. Gale, Cesta 26. julija 58 Naklo 9241
Prodam KRAVE simentalke po izbiri s teleti ali brez. Ilovka št. 11 — Kranj 9242
Prodam rabljen ŠOTOR za 2-3 osebe. Šmid, Kranj UJica mladinskih brigad 12 9243
Prodam SEME krmnega OHROV-TA 10 % ceneje in nove GUME za volksvvagen ter bočno KOSILNICO ; Garibaldi. Prebačevo 53, tel.: 49-174
9244
Prodam skoraj novo HARMONIKO Melodija 80-basno, 9 registrov. Stopar Marija, Alpska 65 Lesce, tel. (064)64-122 9245
Prodam KRAVO' po izbiri, brejo ali po teletu. Trboje 11 9246
Prodam dobro ohranjen starinski KLAVIR znamke Hofmann-Czernv za 150.000.— Ndin. Naslov: Studen Katarina, Zelenica 10 (Bistrica pri Tržiču) 64290 Ogled možen vsak dan po 14. uri 9247
Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem in odejo 8.000 din ter dolgo žensko POROČNO OBLEKO svetlomodre barve 8.000 din. Ogled dopoldne, Toporiš — Lojzeta Hrova-ta 7 Planina 2 Kranj 9248
GRADBENI MATERIAL menjam za traktor 2511 Zetor. Belec Zapo-ge 12 - Vodice 9249
DOM UCENCKV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53, tel.: 22-590
Išče izkušeno delavko(ca) za začasno pomoč (3 mesece) v RAČUNOVODSTVU.
Prodam mlado KRAVO po teletu, še uporabno OSTREŠJE in LETVE, dvokrilna, macesnova VHODNA VRATA in drsna VRATA s kolesci 250 x 190 2 komada. Pušavec — Hudo 1 Tržič, tel.: 57-128 9250
Ugodno prodam 4 armaturne MREŽE. Božnik, Koroška 31 Tržič
9251
Prodam Z X SPECTRUM 48 K. tel.:(064)22-816 9252
Prodam dobro ohranjen KASON za TAM tip 5500, 1974 letnik. Belehar Ivan, Hrastje 29, tel.: 24-026 9253
Prodam 320 litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO ali zamenjam za manjšo, tel.: 27-576 9254
Prodam KRAVO s teletom. Zabije št. 4, Golnik 9255
Prodam KNJIGE za 8. razred. Kranjc, tel.:25-210 . 9256
Prodam RADIORECORDER Sharp GF 6464 H. Voglje št. 12 9257
Poceni prodam star ŠIVALNI STROJ Mirna, JEDILNI KOT z mizo, električni ŠTEDILNIK ter JOGI za francosko posteljo. Levstnik, Hafnerjeva pot 12 — Kranj 9258
Prodam KRAVO s teletom. Golnik št. 15 9259
Prodam staro OSTREŠJE z žlebovi in kritino. Kovor 100 Tržič 9260
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR »Korting«, tel.: 28-332 9261
Prodam novo foto-stojalo in pralni STROJ. Hribar, Zgornje Gorje — Krnica 23 9262
Prodam 8 tednov starega telička za zakol ali vzrejo. »Češnar« Zg. Bitnje 44 9263
Prodam SKRINJO 310 1, staro 1 leto, malo rabljeno. Tel.: 62-014 9264
Prodam KOMBI-MIZO za obdelavo lesa, del. širina 24 cm. Naslov v oglasnem oddelku 9265
Prodam deset mesecev brejo TE-LICO. Habjan, Brode 5 Škofja Loka
9266
Prodam GORILEC CTC, PVC 2.000 1 CISTERNO in brako PRIKOLICO. Bartol Sandi, tel. (061) 611-533
9267
Prodam OVCO z janjčkom. Božnar Jože, Kremenk 2 Poljane 9268
Prodam DESKE različnih dimenzij 25 mm, PUNTE in 200 kg betonskega ŽELEZA lO mm. Gasilska 1 Kranj 9269
Prodam nove VOGALNIKE in rabljeno strešno OPEKO (folc). Tel.: 25-638 9270
Prodam več lepih GOBELINOV. Naslov v oglasnem oddelku 9271
Prodam KOZO za pleme in večje ZAJČNIKE — Naslov v oglasnem oddelku 9272
Prodam večje število novih cementnih STREŠNIKOV (38x24) po 65.- din komad. Tel.: (063) 26-196 od 29. 7. 1985 dalje. Uskladiščeno v okolici Ljubljane 9273
Prodam rabljen PRALNI STROJ in klubsko MIZICO. Lazar Tončka, Tončka Dežmana 2 Kranj 9274
Prodam PSA in PSIČKO - nemška ovčarja z rodovnikom. Fedrl Marcel, Breg 35, Žirovnica, tel.: 80-110 popoldne 9275
Prodam nov BOJLER — kombiniran 801, električni 80 1 in. 5 1. Tel.: 70-015 9276
Prodam 2 leti starega OSLA. Tel.: (061)612-794 9277
Prodam 2 orehova HLODA in nekaj marmornatih okenskih POLIC. Jelenčeva 36 - Kranj 9278
PSE — dobermane, vrhunskih staršev, stare 10 tednov, rezana ušesa, prodam. Tel.: 45-430 9279
Prodam stereo-radio kasetofon Grundig RR 3600, baroni TV color Gorenje in otroško moško KOLO. Tel.: 78-083- 9280
Prodam KOBILO za vsa kmečka dela. Trček, Račeva 25 Žin 9281
Prodam žensko, miteko in otroško KOLO od 6-10 let. Tel: 75-671 9282
4 moderne OBLEKE za bodoče mamice, nošene 3 mesece (cena 3.500, 4 skupaj za 11.000 din) TELEVIZOR Iskra še*^ garanciji prodam za 3.4 SM, tel.: 27-431 popoldne 9283
Prodam rabljena GARAŽNA VRATA, tel.: 41-128 9284
Prodam COMODORE 64 s kasetni-kom. Tel.: 43-148 od 15. do 16. ure
9285
Pro«tam pšenično SLAMO. Lahov-če 26, Cerklje 9286
6 kovinskih PODBOJEV z nad-svetlobo prodam 30 % ceneje. Tel.: 83-102 9287
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Predoslje 12 Kranj 9288
Prodam PRALNI STROJ Zoppas za 3 SM. Mlekarska 16 Čirče — Kranj 9289
Prodam KRAVO Holstein, ki bo začetka avgusta četrtič teletila. Tel.: 79-598 9290
MOTOR za čoln Tomos 4, rabljen, prodam. Ocepek, Vrečkova 11 Kranj, tel.: 27-323 popoldne ali zvečer 9291
Prodam TELIČKO staro 9 tednov. Kordež, Kropa 91 9292
VJ
ccco
NOVO Niansiranje avtolakov za vse evropske m japonske avlo mobile
KVALITETA Jamči INMONT (Bona val)
KJE V ASTRI, BLAGOVNICA JAMA. Bežigrad 11 Vendar ni Ireba v Ljubljano1 Vaše naročilo sprejmejo in tudi v treh dneh pripravijo v ASTRI, Blagovnica Kranj, Prešernova 10. KAKO *V lastni mešalnici v Ljubljani
Blagovnica Kranj
Prodam PAPIGE in KANARČKE — samice. Peternelj, Podbrezje 145 Duplje 9293
Prodam ORGLE Fortisa in OJAČEVALEC. Tel.: 77-143 9294
Novofundlance — mešane prodam za 10.000 din. Tel.: (064) 50-714 9295
Prodam globok nemški športni PEG - VOZIČEK ter otroško POSTELJICO. Tel.: 21-125 9296
Po izbiri prodam obžagan LES za ostrešje. Kalan, Žabnica 27 9297
Prodam dva PSA brak, jazbečarja, stara 7 tednov. Starši so bili odlično ocenjeni. Kalan Matjaž, Dobravska 12 Jesenice 9298
Prodam vrtno KOSILNICO z bencinskim motorjem in R-4 GTL, letnik 1981, tel.: 43-014 9299
Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem in zložljiv, italijanski športni VOZIČEK Giordani. Smre-kar, Pipanova 80 Šenčur 9300
Kuhinjsko MIZO in 6 STOLOV, kmečki stil, bukov furnir ugodno prodm, tel.: 74-343 9301
Ugodno prodam KASETNIK Hitachi D — 800, OJAČEVALEC Sony 2 x 50 W, ZVOČNIKE 2 x 50 W in TU-NERMida, tel.:28-159 9302
RIBEZ' črn in rdeč prodajamo vsak dan od 8. do 20. ure. Kranj Cesta 1. maja 4, tel.: 21-582 9303
Prodam 2200 komadov strešne OPEKE — trajanka. Leban Vida, Lojzeta Travna 7 Javornik Jesenice
9304
v prihodnjem tednu nudi:
— otroške in ženske bluze Rudnik, Gornji Milanovac
— spodnja krila SANA, Bosanski Novi
— garniture predpasnikov (3 komadi)
— ženske majice — kratki rokavi
HIŠA DOBREGA NAKUPA
Prodam TELIČKO simentalko staro 1 teden. Zg. Brnik 27 Cerklje 9339
Prodam OBRAČALNIK za seno Maraton 140 za BCS. Štern Mirko, Visoko 106/A 9340
Prodam GOBELIN Zadnja večerja 135 x 60 — volna. Ogled in informacije v Turističnem društvu Škofja Loka 9341
^ lesna
slovenj gradeč TO je partner!
Prodam TRANSPORTER za silažo, dolžina 10 m. Tatinec 1 Preddvor. Tel.: 22-813 9305
Prodam HLADILNIK za v omaro. Krč, Leše 40, tel.:50-025 9306
Prodam betonski MEŠALEC, električni ŠTEDILNIK in globok, otroški VOZIČEK. Mlakar, Cesta na Klanec 63 Kranj 9307
Prodam večjo količino BOBROV-CA, tel.: 47-362 9308
Prodam FOTOAPARAT Pentax ME Super in ZUUM Cosina 35-135 mm. Tel.: 74-988 vsak delavnik od 8.—14. ure 9309
Prodam rabljeno strešno OPEKO (špičak) 2.500 komadov. Bizjak, St. Žagarja 23 Radovljica. Ogled popoldne — Jurčičeva 2 Radovljica 9310
Prodam salonitne PLOŠČE 120x90 cm, 120 komadov. Zupančič Albin, Zapuže št. 2 Begunje 9311
Prodam SKOBELNI STROJ MIO Standard, 5 operacij in PRIKOLICO za čoln. Kličite tel.: 77-887 9312
Naprodaj so čistokrvni mali KODRI, odličnih staršev. Informacije po tel.: 50-688 9313
Prodam nov črnobel IV z garancijo. Noric Zvone, Pristava 86, Tržič, tel.: 50-792 dopoldne 9314
Prodam ali zamenjam za teličko 3 tedne starega BIKCA za pleme. Hafner, Trnje 1 Škofja Loka, tel.: 61-415
9315
Prodam rabljena OKNA (6 komadov) z žaluzijo 120x 160, 2 rabljena VRATA in 1 veliko OKNO - rabljeno. Cesta 1. maja 126, Jesenice 9316
Prodam dve rabljeni GUMI 9.00-24 Semperit. Kavčič Mira, Godešič 17 Škofja Loka 9317
Prodam 1 mesec staro TELIČKO. Prebačevo 25   ' 9318
Prodam 2 T CEMENTA, ceneje. Zupan, Bled Levstikova 2 9319
Prodam PUNTE in BANKINE za garažo. Telefon: 21-267 Kranj 9320
Prodam 1 teden starega BIKCA si-mentalca, Cesta 26. julija 5 Naklo
9321
Prodam UNIMOG Tip 411, 1. 1952, obnovljen, registriran. Informacije po tel.: (064) 25-755 v večernih urah
9322
VLEČNO KLJUKO za Zastavo 101 in dele od X H11 prodat 14. tel.: 47-456 m 9323
PEČ — termoakumulacijsko 4.5 KW prodam, tel.: 47-456 9325
Prodam 90 vreč PERLITA. Srednja vas 24/A Šenčur 9326
Prodam PRAŠIČE težke 30 kg in težje ter KRAVO po izbiri. Sp. Urnik 60 9327
LAMELNI PARKET - hrast 50 kv. metrov prodam. Kemična čistilnica, Ogrin, Veljka Vlahoviča 2 Planina Kranj 9328
PRIKOLICO ADRIA 410 Q s pred-prostorom in dodatnu opremo prodam I koncem avgusta. Tel.: (064) 21-822 (po 19. uri) 9329
Prodani dtatontčno HARMONIKO, zelo dobro ohranjena Dur: BES, AS, Delavska cesta 13 Kranj — Stta Žišče 9330
Prodam GLASBENI STOLP Nor-mende 2x70 Wat. Hodobivnik — Kranj, Juleta Gabrovška 23 9331
Prodam odlično ohranjen preno sni IV — Jasna. Inforamcije po tel.: 24-830 9332
Prodam ca. 1400 kom. strešne opeke BOBROVEC. Tel.. 45-419
Produm BALKONSKA VRATA, troslojna, zasteklena z gibljivim polknom 20 % ceneje in nemški ŠOTOR za 4 osebe, gradbeno DVIGALO ter ELEMENTE za barako. Kranj, Jezerska C, 120 9333
Prodam dirkalno KOLO Amater, Vrhovnik Jane, Bavdkova 9 Kranj
9334
Prodani KASETOFON Sansui SC 5100, tel.:(064)21-021 9335
Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto Britof 192 9336
Prodam dve breji TELICI in eno KRAVO po izbiri. Viharmk. Zadružna l/A Kranj 9337
Prodam KRAVO 9 mesecev brejo 111 BIKCA starega 10 dni. Srednja vas 25 Šenčur 9338
Prodam 6 tednov stare nemške OVČARJE, cepljene proti parvaciro-zi z rodovnikom. Karlin Stane, Vir-log 4 Škofja Loka 9342
Prodam TRAKTOR Ferguson 540. Dvorje 56 - Cerklje 9343
Prodam OVCO in rezervne dele za Renault - 4. Zg. Brnik 136 Cerklje
9344
Prodam 12 kub. metrov (480 plošč) STIRIOPORA 5 cm, II. kvalitete. Bregar, Britof (poleg mizarstva Pod-jed) od 16. ure dalje 9345
Ugodno prodam CISTERNI — plastično 2100 1 in železno 2100 1 s kurilnim oljem. Meglic Stanislav, Sebenje 21/B Tržič 9432
Prodam 20-150 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9 Škofja Loka
9433
Tovarniško nov ŠTEDILNIK Iskra (2 + 2) prodam. Tel.: 41-001 9434
Prodam KOSILNICO Bertolini 125 z volanom ter varnostno STREHO za traktor IMT. Žlebe 23/A Medvode, tel.:612-881 9435
Prodam KRAVO s teletom. Zasip, Muže 6, Bled 9436
Prodam 3 T APNA v vrečah. Zev-nik Pavel, Praše 10 Mavčiče 9437
JARČKE — rjave hisex, stare 10 tednov in krmo v zrnju prodam. Fu-jah Hraše 5, Smlednik, tel.: (061) 627-029 9438
KUPIM
Kupim OSEBNI AVTO za gradbeni kredit, od 25—30 SM. Naslov v oglasnem oddelku 9346
Kupim CHICO otroški ležalni STOLČEK. Tel.: 49-022 od 13. do 16. ure 9347
Kupim SURF za 3 SM. Šifra: SURF 9348
Kupim 2 kub. metra smrekovih PLOHOV 5 cm I. kval. Tel.: (064) 60-245 9349
Kupim PSIČKA — mešanca, starega do pol leta. Tel.: 61-402 9350
Kupujem rabljena OKNA in VRATA, star les in DESKE ter rdečo strešno OPEKO. Ali Topanica Srednje Bitnje B Žabnica 9351
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO 600 kv. metrov na Gorenjskem. Po nudbe pod: Plačilo v DM 9352
Kupim manjšo GARSONJERO s centralnim ogrevanjem Ponudbe na šifro: Kranj ali okolica 9353
V okolici Kranja kupim 1 ha GOZDA. V račun dam nov traktor IMT 539. Ponudbe pod šifro: Menjava — doplačilo 9354
V Kranju ali bližnji okolici kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, novo gradnjo ali staro hišo. Tel.: 45-352 9355
Kupim otroški — športni VOZI ČEK, tel.: 45-243 9356
KOMPRESOR kupim, 150-200 litrov na minuto, trofazni, 370 V. Telefon: 74-183 9357
Kupim teden dni starega TELETA simcntalca, tel.: (064) 60-734 zjutraj.
9358
VOZILA
Prodam motor TOMOS APN 4, z vgrajeno peto brzino. Tenetiše 33,
Golnik 9".!5:» Prodam ZASTAVO 101 - letnik
1976, Snediceva 1 — Kranj 9359 Prodam ČZ 175 cm, registrirano
KOMPRESOR 100 1, EVRO razredči
lo za parket. Sp. Veterno 10 Tržič
9360
Produm ZASTAVO 750, letnik 1983. 1'olicu 13, tel: 47-644 9361
Prodam VW 1300, letnik 1971. Bukovec Stune, Zg Besmca 106. Ogled po 19. uri 9302
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, gara/uano, dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1986, tel. (064) 24 476 9363
Prodani AUDI 80 LS ali /amenjani za munjši avto z doplačilom Furtek Anton, (Vsta na I .oko 3     Tržič 9364
Prodaju Rogov MOPED - Ponv expres. Šucevu 9 Kranj 9365
Ugodno prodam 126-P, letnik 1977. C^sta na Brdo 59 Kokrica 9366
DYANO — letnik 1980, prevoženih 58.000 km ugodno prodam. Informacije na tel.: 62-942 9367
MOPED APN-6, dodatno zaščiten ugodno prodam. Pot na Jošta 35 — Kranj 9368
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do februarja 1986. Dolenc, Jelendol 11 — Tržič
9369
Ugodno prodam VW 1500, letnik 1968, vozen. Štajner, Jelendol 12 — Tržič 9370
Ugodno prodam AMI 8 — break, registriran do maja 1986 — Ilovka 13 Kranj, tel.:27-061 9371
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1977. Pegam, Zg. Besnica 15, tel.: 40-511 9372
DELE za Zastavo 1300 ugodno prodam. Tel.: 25-561 int. 94 — Damjanič
9373
Prodam LADO 1200, letnik 1974 obnovljena. Cesta 26. julija št. 5 Naklo 9374
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Partizanska pot 17 Kokrica
9375
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 in levi blatnik za 101. Vopovlje 7 p. Cerklje 9376
Prodam ŠKODO, letnik 1972, registrirano do maja 1986. Košir — Loka 20 — Tržič 9377
Prodam PZ 125, letnik 1972. Ko-njedič Franc, Šiškovo naselje 10 Kranj, tel.: 23-425 9378
Prodam avto ZASTAVO 750, letnik december 1981, rdeče barve. Telefon: 65-198 zvečer 9379
Prodam OPEL GT generalno obnovljen in TOVORNJAK TAM 110-T-lO tel.: 60-295 9380
Prodam ZASTAVO 750 LE staro 4 mesece, tel.: 26-592 9381
Prodam FIAT 126 P, Zalog 31 p. Cerklje 9382
Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1980. Pavlin, Cesta 1. maja 69 — Kranj 9383
Prodam WARTBURGA, letnik 1980, prevoženih 40.000 km. Mohor-čič Jure, Mlaka 140 — Kranj 9384
Prodam R-16 potreben manjšega popravila, Pravst, Veljka Vlahoviča 10 — Kranj, tel.: 27-752 od 16. do 20. ure 9385
Prodam MOTOR Tomos Puch, 250 kubičen, letnik 1958, registriran za celo leto. Ogled v petek in nedeljo. Marjan Kralj, Puštal 26 — Šk. Loka
9386
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 30.000 km z avtora-diom ali brez. Ogled petek, sobota. Zminec 60, Škofja Loka 9387
Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 3500 km. tel.: 61-045 9388
Prodam DELE za ZASTAVO 750 in termoakumulacijsko PEČ. Ku-štrin Jože, Mestni trg 33 Škofja Loka
9389
Prodam TOVORNI AVTO Mercedes 15—17, letnik 1970. Kalan, Zapo-gešt. 11 9390
Prodam GOLF Diesel, letnik 1982, odlično ohranjen. Informacije ob delavnikih dopoldne na tel.: 28-861 int. 24-90 9391
ZASTAVO 101, kleparsko obnovljeno, letnik 1976 prodam. Jeglič Boris, Linhartov trg 26 Radovljica 9392
Ugodno prodam OPEL-caravan, letnik 1969. Visoko 39, tel.: 43-039
9393
Prodam R-4 GTL, letnik 1983. Sp. Besnica 147 9394
JAWO 350, letnik 1979, dodatno opremljeno prodam. Tel.: 74-971 do 14. ure — Franci 9395
Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik
1978. Informacije dopoldne po tel.: 77-560 ali na naslov Klepac, Kočna 7 Poljane 9390
Prodam zelo dobro ohranjen PONV" expres — najboljšemu ponudniku. Klicati na tel.: 74-544 od 14. ure dalje 9397
Prodam TOMOS 15 SLC, lepo ohranjen, letnik 1981, cena 8 SM. Tel.: 77 319 popoldne 9398
Prodam ZASTAVO 101^ letnik 1970, registrirani do konca junija 1986. Informacije na tel.: (064) 82-028 dopoldne od 9. do 13. ure 9399
Prodam osebni avto 126-P, letnik 1982. Lokar Zdravko, Dolina 20 Za
sip — Bled 9400
Ugodno prodam FIAT 1321800, letnik 1976, registriran do novembra 1985 in KOMBI Zastava 435 L, letnik 1980, registriran do junija 1986. Tel.: VI 183 9401
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, obnovljeno, registrirano do julija 1986. Zdešar, l»ševska 8 Kranj
9402
Prodam FIAT 126 P, letnik 1978 Polajnar, Smledniška c. 95, Hrustje pri Kranju 9403
Prodani DELE za Dyano. Peternelj, Podbrezje 145 Duplje 9404
Produm katamlnilirano ZASTAVO 750 S celo uli po delih. Jenko Ljudmila /4;. Senua 1/B Medvode 9405
Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969, registri rano do junija 1986 Ogled popoldne, Justin Kropu 3/A !i4oi;
Ugodno produm športno ŠKODO 110 R, letnik 1977. Jutnšu Joža, Be~ gunjska 14 Lesce 9407
Prodam SIMCO GLS 1307, letni* 1978, dobro ohranjeno. Globočnik-Voglje 85 - Šenčur 940»
Ugodno prodam skoraj nov MOTOR Tomos 15 SLC, 500 km. Voglj« 49 940«
STANOVANJA
V najem oddam STANOVANJ^s posebnim vhodom, 5 km iz Kranja mlajši upokojenki ali zakoncem* brez otrok. Tel.: 47-513 9*10
Mati z otrokom vzame manj*6 STANOVANJE ali GARSONJERO v najem, možnost predplačila. Ponud-be pod: Dober plačnik 941'
Opremljeno STANOVANJE v okolici Kranja oddam. Naslov v ogla*' nem oddelku 941*
Zaradi bolezni oddam nedokončan VIKEND na morju za daljši čas, tel.: (064) 77-961 po 19. uri 9413
V bližini Kranja ali Škofje U>ie„ vzamem v najem starejšo HIŠO za« do 5 let, lahko predplačilo ali može" odkup. Tel.: 47-026 od 6.—14. tu*^
Prodam ali oddam za več let Pf*' sobno HIŠO na Bohinjski Beli, oddaljeno 2 km od Blejskega jezera-Vprašajte v soboto in nedeljo RendU" lič, Boh. Bela 9 941?
Oddam podnajemniško SOB0-trem moškim ali zakonskemu P^l vseljiva 1.8. Pintar, Cesta v Megre " Bled, tel.:78-329 941"
V Škofji Loki iščem
GARAŽO *»
osebni avto. Plačam po dogovor«-
Marjan Franko, Partizanska fjj Škofja Loka 91»
STAVBENO ZEMLJIŠČE, trenutno nezazidljivo na Kokrici proda"1; Ponudbe pod šifro: KOKRICA 941'
Prodam HIŠO z vrtom in gosp£ darskim poslopjem. Papler Tina, *A še 34 - Tržič 941
KOVINOTEHNA CELJE
Blagovnica Fužlnar Jesenice
Cenjene kupce obvešča; mo, da imamet na zalo0 720 g kozarce za vlag3' nje iz uvoza.
Se priporočamo!
Planinec strmoglavil
s stene
Pri  samostojnem Pr0f*ar plezanju v Široki peči v ek, tuljkovi skupini se je v t0 #1 23. julija, smrtno V°ne -fe? 24-letni Jože Povšnar iz nja. Dvesto metrov nad .g\ pom v direktno smer je P v globino, kjer so ga na ^rvJ-njega dne našli mrtvega-plo so prenesli v dolino g° reševalci iz Kranjske gore'
Planincu spodrsnilo
Tamar - V soboto, ^J^v ju, se je na Jalovčevem oz'■*.[] ku v dolini Tamarju P°n„and° španski hribolaz.ee Fern ^ Rodrigez Oteo, stur 28 le ^fco snegu mu je spodrsnilo- ft, da ranjen ni mogel nadahu ti poti. Tovariši so mu 0jjiU prvo pomoč, nato pa so ■ jet sestopili do Tamarja, 00 ^0\-so ga odpeljali v jesenis* nišnico.
Modno ČEVLJARSTVO kern Kranj, Partizanska 5
Priporoča se s kvalitetno izdelavo vsakovrstne obutve in obutve kolesarje ter prosti čas (superge). ^. V nasi trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese). " mo obutev Iz pravega usnja.
Kvalitetna Izdelava — ugodne cen«. h0. Trgovina je odprta od 8. do 12. ura In od 14.30 do 18.30, ob »° tah od 8. do 13. ure.
, nsf(o
čestita cenjenim strankam m občanom Gorenjske za od praznike .....i^**^
PETEK, 26. JULUA 1985
OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE
.19. STRAN (M^^MO-AS
VODOVODNE I INSTALACIJE JOŽE ŠTULAR
Cenjene stranke ob-veščam.da sem prese-obrtno delavnico za »VODOVODNE INSTALACIJE« v MleKarsko: 10, Čirče pri Kranju, 0 tel.: 28-427. •Se priporočamo! ~
NESREČE
USODNO PREČKANJE CESTE
Mojstrana — Na cesti med Dovjem in Mojstrano se je v nedeljo, 21. julija, zgodila hu-°a prometna nesreča, v kateri je umrla 82-letna Antonija Ka-*&n z Jesenic. Kalanova je ob cesti čakala, da odpelje mimo kolona avtomobilov, nato pa je ftopila na cesto. V tem trenutku je pripeljal voznik težkega Motornega kolesa, zahodno-nemški državljan Michael Hartmann, star 25 let. Slednji 2afadi prevelike hitrosti ni Uspel ustaviti in je pešakinjo zbil. Kalanova je bila v nesreči tako hudo ranjena, da je nekaj JU" zatem umrla v jeseniški bolnišnici.
TRČILA V KRIŽIŠČU
. Kranj — Minuli četrtek, 18. Julija, je v križišču na Laborah Prišlo do trčenja. Voznik osebnega avtomobila, 43-letni Ja-Jtez Toni iz Ljubljane je pripeljal s Planine po delavskem ro-ostu in v drugem križišču s semaforji nameraval zaviti le-^° proti magistralni cesti za Jeprco. Nasproti je pripeljala voznica Jožica Maček, stara 29 J©t, iz Kranja. Vozili sta trčili v križišču. Voznikoma ni bilo !jjč, sopotnica v avtomobilu Mačkove, 54-letna Darinka j*rastnik iz Ljubljane, pa je Dlla huje ranjena.
IZSILIL PREDNOST CESARJU
^°temaže — 19-letni voznik sebnega   avtomobila Veko-av Penigaz iz Šenčurja je minuli petek, 19. julija, v križišču Hotemažah izsilil prednost ,a sproti vozečemu kolesarju. ij»-letni   Primož   Draksler z rulovke se je zaradi tega za-etel v avto. V nesreči je bil hu-,e ranjen.
D. Ž.
kamenje na alpinista
^, ^airiar — V severni steni
ravnika, kjer je s tovarišem J;.e2al v Assenbrenerjevi sme-j..1 se je prejšnji četrtek, 18. ju-Ja. ponesrečil 18-letni Iztok ?0rvat iz Bovca. Nekaj razte-
Jev pod robom stene se je pPrgal kamniti blok in padel
ezalcu na noge. Ponesreče-alpinistu je iz stene po-
agal prijatelj, dokler niso
j>sli gorski reševalci «■» 'v.re
L anJske gore, ki so ga s heli-^P^rjem RSNZ prepeljali v
^eska padla ^a mimoidočega
^Kranj - V četrtek, 18. juli-Ijj Se je na gradbišču Planine w v Kranju ponesrečil dela-
Gradbinca 48-letm Ciril rJJ^n, doma iz Vokla. Šel je 'vjjj?0 nedograjenega stanovi^ ^e8a bloka,'ko je nanj z Nat*e nenadoma padla deska
^čnejši vzrok nesreče še ^kujejo.
plavca padla *odra
W*8unje      Pri grudnji no-
nJeth gasilskl'gu floro« v B«'go Ift j sta se prejšnji četrtek, *V- Ja- ponesrečila 48-letni ^'lp«an ^ašperin z. Rodin in torij <j Milan M°r."<-"j »z He-
tala sta na gradbenem ^ial ru>riudonui pa se p« za-^Uv den od. Podstavkov in ^Rar1 l)af,la 1 -l "' ranje ^Ut^i. ašp< rmn so Kmalu od
lz jeseniške bolnišnice.
**t*j    ko -i'' lluJ^ ranjeni Bo °stal nu zdravljenju.
V Škofji Loki prodam dvoinpolsobno STANOVANJE s centralnim ogrevanje. Tel.: 61-578 9419
Zamenjam HIŠO v Bohinjski vasi za počitniško bivališče v Bohinjski Bistrici ali okolici. Ponudbe pod: Bližina iezera 9420
ZAPOSLITVE
Zaposlim MIZARJA ali DELAVCA za pomoč v mizarski delavnici. Jože Urbaničič, Predoslje 5 — Kranj 9119
FRIZERKA dobi službo. Pire Lenart, Staneta-Žagarja 40 Kranj 9421
V redno delovno razmerje sprejmem ŠIVILJO ali žensko, ki ima veselje do šivanja. Ponudbe oddati pod: Bližnja okolica Kranja 9422
Zaposlim KV AVTOMEHANIKA in NK delavca za priučitev, OD od 40.000—70.000 din. Bogataj — Gode-šič 83 9423
OBVESTILA
ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši in ADAPTACIJE vam nudim obrtnik. Telefon: 60-584 8284
OBRTNIK vam hitro in kvalitetno opravi vsa VODOINSTALACIJSKA DELA cele hiše, kopalnice kakor tudi manjša popravila. Delavnica: Mlekarska 10 Čirče, tel.: 28-427. SE PRI POROČAM! 912i
UGODNI PREVOZI in SELITVE Telefon: 26-124 9128
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite SPILERJEVIM. Gradnikova 9 Radovljica, tel.: (064) 75-610 9130
PRIREDITVE
Ansambel JEVŠEK igra v PETEK v Avtokampu ŠOBEC, v soboto pa v Hotelu Zlatorog v Bohinju 9424
OOZSMS ZAPOGE prireja v NEDELJO 28. julija 1985 ob 17. un VELIKO VRTNO VESELICO z nagradnim kegljanjem, ki se prične že v soboto zvečer. Igral bo ansambel SI BILA - VABLJENI! 9425
Jure Sefaj, Jesenice Savska c. 12 preklicujem AVTOBUSNO VOZOVNICO Avtoprevozništva Gorenjske št. 716665 za vožnjo na relaciji Jesenice—Kranj 9430
Najditelj OČAL na Ratitovcu 20. 7. dobi lepo nagrado. Tel.: 62-742 9431
IZGUBLJENO
Dne 11.7.1985 sem izgubil zlato zapestnico v okolici Creine—Čirče.
Poštenega najditelja nagradim. Tel.: 28-070 9426 Zapestna ženska ura, najdena v soboto na Cesti 1. maja se dobi v Vrečkovi št. 7, stanovanje 6 — Kranj
9427
Dne 13. julija 1985 je bil ugrabljen psiček MIKI — ob Blejskem jezeru. Odpeljan z avtom Jugo bele barve. Psiček je bolan, zato pozivam ugrabitelje, da ga vrnejo na Bled. Javite po telefonu št. (064) 78-315 9428
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, tete, sestrične in babice
IVANE TRPIN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pevcem tovarne Niko, vsemu osebju Bolnice Golnik, župniku in znancem za vsestransko pomoč in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo kropili, izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Smoleva v juliju 1985
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
MARIJE BEVK
roj. Dermota
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v njeni bolezni, sosedom, zdravstvenemu osebju Žiri — Gorenja vas, Gostinskemu podjetju »Jelen« — Stari Mayr, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste ji prinesli cvetje in jo spremili na njeni zadnji
poti.
VSI NJENI
Sovodenj, Kranj, Medvode, Mar del Plata — 7. julija 1985
OSTALO
Iščem zanesljivo varstvo v Škofji Loki za 8-mesečnega otroka od septembra dalje. Mojca Franko, Partizanska 46 Šk. Loka 9142
Oddam VRSTNI RED za Zastavo 101 GTL 55, rok dobave avgusta 1985, tel.: 61-389 od 16. ure dalje 9429
ZAHVALA
Ob smrti naše sestre in tete
FRANCKE KOZJEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za vence in cvetje. Lepo se zahvaljujemo vsemu bolniškemu osebju internega oddelka Bolnice na Jesenicah, dr. Mencingerju, dr. Lahu in vsem sestram. Hvala nekdanjim sodelavcem iz Exoterma in sostanovalcem iz Šorlijeve ul. 11. Iskrena zahvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem iz Naklega in Kranja za petje med obredom in za zapete žalostinke ob odprtem grobu. Hvala tudi govornicama tov. Jaromilevi in Šoriijevi za besede slovesa in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminul naš dragi sin, brat
JOŽE POVSNAR
s Kokrice, Golniška c. 101
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 26. julija 1985, ob 15.30 uri izpred hiše žalosti na pokopališče na Ko-
krici.
Žalujoči: oče, mati in sestri.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče
TONČKE GOLOB
roj. LOGONDER »Zidančarjeve mame« iz Zg. Bitenj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju ter zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, sodelavcem SAVA obrat 5 LME, Iskra - Telematika TOZD MKD, Kibernetika TOZD -Števci, DO ERO. Prisrčna hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za ubrano petje žalostink.
Žalujoči: mož Polde ter sin in hčerke z družinami
Zg. Bitnje, Trboje, Predoslje, 16. julija 1985
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očija, brata, strica in svaka
JANEZA PERHAVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno Jožu in Idi Polajnar, sosedom in znancem ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, nam kakorkoli pomagali ter ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Lepa hvala DO KOGP — sodelavcem steklarjem, TOZD Pogrebne usluge, DO Živila — TOZD Gostinstvo, PE Restavracija Globus, KŽK Oljarica Britof, Av-toelektrikarstvu Peternelj, Merkur — TOZD Trgovske storitve in tov. Kernu za poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogreb.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA
Žalujoči: žena Nika, sinova Tomi in Marko z zaročenko Rezi, brata Franci in Slavko z družinama
in vsi, ki so ga imeli radi.
Kranj, 18. julija 1985
ZAHVALA
Ob smrti našega brata in strica
ALOJZA ZUPANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, se poklonili njegovemu spominu ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa velja lovcem družine Udinboršt in gospodu župniku za pogrebni obred.
HVAIJV VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ!
' VSI NJEGOVI
Križe, 19. juliju 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE KREVS
iz Čirč pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom in tovarišu Lipovcu. Posebna zahvala velja dr. Janezu Bajžlju, dr. Dragu Ažmanu, medicinski sestri Francki, duhovščini kranjske dekanije za tople in ganljive besede, Tonetovim in Angelčinim sodelavcem Iskre ERO, Krajevni skupnosti Cirče in pevcem iz Naklega za žalostinke ob odprtem grobu. Hvala za vsa pisna ih ustna sožalja, za darovano cvetje in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše drage mame.
HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ
ŽALUJOČI VSI NJENI.
Kranj, 19. julija 1985.
■
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta, brata, strica, starega očeta in moža
FRANCA AHČINA
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate ljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vsem sodelavcem tov. Save, Iskre, Gorenjskih oblačil in družini Lavtar iz Kranja ter SZDL,
ZB in Društvu upokojencev. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu za lep pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega predragega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta, svaka in bratranca
FRANCA HRIBARJA
iz Drulovke pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno so žalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Hvala gasilcem za častno stražo in poslednje spremstvo, gospodu župniku za lep pogrebni obred in govornikom za poslovilne besede.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Narodni heroj Maks Krmelj-Matija je v spomin na nekdanji bunker odkril spomenik. — Foto: G. Sinik
Poljane nad Škof jo Loko — V Ja-
blanovcu nad Hotovljo blizu Poljan so v nedeljo odkrili spominsko obeležje, ki bo spominjalo na zemljanko v kateri je nekaj mesecev deloval okrožni komite KPS Škofje Loke, zavetje v njej pa so našli tudi partizani.
Slovesnost ob odkritju spomenika je v nedeljo pomenila tudi srečanje nekdanjih soborcev, sodelavcev in prijateljev, ki so v času vojne delovali na področju Poljanske doline. Udeležili so se je tudi Maks Krmelj-Matija, Vinko Hafner, Pavle Ravnik, Valentin Hren-Kljukec, Zdenka Kidrič in drugi borci, družbenopolitični delavci in krajani.
Boris Bavdek je ob spomeniku orisal pot narodno osvobodilne borbe na Gorenjskem in takratno vlogo zemljanke. Že poleti leta 1942 so namreč partizani s pomočjo domačinov spravili v gozd nad Hotovljo veliko kad, ki so jo zakopali v zemljo. V kadi je jeseni deloval okrožni komite KPS Škofja Loka, v njej se je zdravil tudi vodja okrožnega komiteja Maks Krmelj-Matija, ki je bil takrat ranjen. K njemu so prihajali najožji sodelavci, med drugimi tudi Boris Kidrič. Ta je predlagal izgradnjo večjega bunkerja, ki so ga domačini zgradili pozno jeseni. Vendar je bil bunkar februarja 1943 leta izdan, partizani pa so se pravočasno umaknili. Nemci tega bunkerja niso nikoli našli, našli pa so starega v kadi. Vendar se je danes izbrisala sled tudi za tem bunkerjem, zato bo novo spominsko obeležje ohranilo spomin na zemljanko.
Ves čas, ko so bili v bunkerju partizani, so jih s hrano oskrbovali Krivarjevi in Presečnikovi. Hrano, včasih pa tudi sporočila, so jim nosile Francka Krmelj-Marta, Ivanka Galičič-Špelca in Francka Galičič-Urška, ki so prišle v nedeljo na odkritje spomenika. Takole se spominjajo nekaterih dogodkov iz časa, ko je delovala zemljanka.
Francka Galičič-Urška: »Spominjam se večera, ko sem nesla večerjo v bunker. Ko sem prišla čez
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto,
27. julija, bodo dežurne naslednje prodajalne:
od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, PC Oskrba Kranj, PC Planina 1, PC Planina - center, PC Britof, SP Labore, PC Kokrica, PC Preddvor; od 7. do 13. ure: Diskont Kranj; od 7. do 12. ure: Diskont Naklo; od 7. do 17. ure: PC Šenčur; od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Kočna Jezersko; od 7. do 16. ure: Klemenček Duplje-
ŠKOFJA LOKA
SP Mestni trg 9, Mesnica Mestni trg JESENICE
Špecerija Bled, Supermarket UNION, Titova 22; Rožca, samopostrežna trgovina, Bokalova 5/a
TRŽIČ
Mercator — Bistrica, Živila Maloprodaja — Jelka, Mercator, Trg svobode 27
V nedeljo, 28. julija, bodo dežurne naslednje prodajalne:
Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure, Delikatese-. Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure.
Kranj
Solata 100 din, špinača 120 din, cve-tača 150 din, korenček 120 din, česen 300 din, čebula 120 din, pesa 80 do 100 din, kumare 80 din, paradižnik 100 din, paprika 200 din, slive 280 din, jabolka 80—100 din, hruške 120 din, breskve 100—120 din, limone 350 din, ajdova moka 180 din, koruzna moka 90 din, kaša 170 din, surovo maslo 850 din, smetana 350 din, skuta 280 din, sladko zelje 100 din, orehi 1.500 din, jajčka 22 —24 din, krompir 60 —80 din, med 460 din.
Za novih deset let — 1250 metrov dolga tovorna žičnica je speljana iz Gozda do planinskega doma na Kriški gori. 1975. leta so postavili kostanjeve »koze«, a vreme naredi svoje, zato jih je treba zamenjati. To ni majhno delo in tudi ljudje morajo biti strokovnjaki za tak posel. Obnove kriške žičnice so se prejšnji teden lotili mojstri kot je Francelj Brovč iz Bistrice pri Tržiču, star gozdar, in Filip Miklavčič iz Kovorja, pomagala pa sta jima brata Franci in Brane Česen, člana Planinskega društva Križe. Zaenkrat bodo obnovili dve »kozi«, zamenjali nekaj jeklenih vrvi, do jeseni pa še preostalo. Da bo varno, da bo držalo, kajti tudi tovorna žičnica je lahko nevarna. Mojstri \ ravijo, da bodo nove »koze« zagotovo držale vsaj deset let. — Foro. D. Dolenc
Grega je res Grega
Slika z bregov Selščice na zadnji strani prejšnje številke, na kateri se sončita Matjaž in Grega, je pri bralcih vzbudila posebno pozornost. Telefoni so zvonili in se zanimali, če se nismo zmotili pri imenu dekleta na sliki. Toda prikupno dekle je res Grega. Pravijo ji tudi Gregorija ali pa Gregi, nikakor p,t ni Gregor (vp)
grapo sem zagledala dva moška, ki sta malo za menoj šla v smeri bunkerja. Nazaj nisem več mogla in ni mi preostalo drugega, kot da sem šla naprej. Takoj, ko sem prišla v bunker sem vprašala, če sta morda šla ven dva izmed njih. Ker nista šla, me je skrbelo, kaj bo. Nekaj minut kasneje sta prišla Boris Kidrič in Vinko Hafner. Tudi ona dva sta povedala, da sta opazila na poti dekle. Smejali smo se, saj smo ugotovili, da smo bili vsi na pravi poti.«
Francka Krmelj-Marta: »Najbolj se spominjam, da sem nekoč nesla v gozd kosilo, ko sem naenkrat zagledala, da se bližajo Nemci. Imela sem poln koš hrane in nisem vedela, kam naj jo dam. Vse skupaj, z lonci in ostalo posodo, sem postavila v vodo, tako da so Nemci mislili, da sem prišla pomivat posodo in niso ničesar zaslutili.«
Ivanka Galičič-Špelca: »Tako dolgo je že od takrat, da se težko spomnim kakšnega posebnega dogodka. Vem pa, da smo z naše kmetije pogosto nosili hrano v bunker. Pri studencu sta bili dve veliki smreki in če smo zaslutili, da je nevarno, smo tja spravili lonce in sklede. Hrano smo nosili kar v škafih, tako da so mislili, da gremo v potok prati perilo ali pa po vodo. Pozimi, ko je bilo nevarno, da bi našli sledi v snegu, pa je stari oče zapregel sani.«
V. Primožič
Cestno podjetje v Novi Gorici nikakor ne zmore hitro popraviti mostu, tako, da letošnje poletje avtobusi na Vršič ne vozijo. — Foto: D. Sedej
Zapora vršiške ceste I
Cestno podjetje Nova Gorica se ne zmeni za upravičene prošnje in pritožbe gostincev, ki jim je zaradi poletnega popravila mostu precej upadel promet na Vršiču in na tolminski strani
Vršič — Visokogorski cestni prelaz Vršič je v letošnji poletni sezoni dokaj slabo obiskan, še posebej, če pomislimo na minula leta. Tičarjev dom na Vršiču, ki ga upravlja Planinsko društvo Jesenice, beleži v teh dneh le četrtino lanskoletnega dohodka in prav nič ne kaže, da bo do konca poletja kaj bolje.
Vzrok za manjši obisk je obnova cestnega mostička na bovški strani, preko katerega avtobusi ne morejo in ne smejo, osebni avtomobili pa le s težavo premagujejo cestno oviro. Na Vršiču ni več avtobusov, ki jih je bilo minula leta tudi po sedemnajst na dan. Turistične organizacije so odpovedale izlete v Trento in na Vršič, v vodo so padli vsi načrti, da bi turistom pokazali ta prekrasni gorski svet.
Cestno podjetje Nova Gorica je z obnovo dolgo oklevalo. Preden so dobili iz republiške skupnosti za ceste pogodbo, da lahko začnejo z »obnovo mostička, je minilo precej časa, še dalj pa potekajo gradbena dela.
»Delajo, delajo in bodo še kar delali,« zaskrbljeno ugotavlja oskrbnica Tičarjevega doma na Vršiču Jožica Kotar. »Po štirje delavci so na gradbišču, dela se mukoma in počasi. Prav z ničemer jih ne moreš prisiliti, da bi pohiteli, čeprav obljubljajo, da bodo do srede avgusta vendarle končali. Kdo ve in kdo sploh verjame?
Pri tem pa nočejo pomisliti na ogromno materialno in moralno škodo, ki jo delajo našemu turizmu nasploh, ne le Tičarjevemu domu. Turistične organizacije so morale odpovedati izlete, tako kranjskogorske, blejske kot tudi bovške. Nam je promet upadel na pičlo četrtino in nikakor ne moreš primerjati lanske ali letošnje sezone. Zdaj prihajajo sem in tja gostje, ki se pripeljejo z
Jožica Kotar, oskrbnica
ličarjevega
doma na Vršiču
osebnimi avtomobili, vendar večinoma prinesejo hrano in pUaC s seboj.
Verjamete ali ne, na Vršiču so s« minula poletja govorili vsi svetov" jeziki, srečevali ljudje z vsega sveta-Zdaj smo več ali manj ostali sa«^' kajti Cestno podjetje dela po svoj*-Edini avtobus, ki pripelje vsak da" iz Ljubljane na Vršič, je Alpetour°v: Za gosti, ki se pripeljejo s svoji"1 avtomobili, pa le odpadke pospr* vljamo — drugega nič.« ,
Res je do kraja nerazumljivo, d so s popravilom mostu začeli v sez ni, ko je na Vršiču največ ljudi i« ^ s popravilom tako zelo zamujajo- L star j i očitno delajo po svoje in ■ požvižgajo na vse moralne in ma^^ alne škode, na upravičene prošnJe . pritožbe, na ugled, ki nam v turis^ čnem svetu tudi na ta način oP da ...
D. Sedej
fft\
Cll|t#l^7%p/««Liwlv7«sLi llfVI
30 let
pot' dej»v'
Velike skrite želje v malih očeh! Foto: G. Sinik
Novi avtomobil za Alpetour
Škofja Ix>ka — Alpetour Tozd niški promet se z rent a car d*^" b nostjo ukvarja že od leta 1976, Kj^j temu pa je med enajstimi t°vrS ni}j-ponudniki v Jugoslaviji me<^h m0' manjšimi, saj ima le 112 osebni" „tj. zil. Vozila ima Alpetour v rabi v ^ rih poslovalnicah: na Brniku, v.^-grebu, Zadru in Dubrovniku. ^^vjjl ji prihodek na vozilo imuta pos (lici Brnik in Dubrovnik, sledi J1^ pa Zadar. Trenutno ima Alp največ vozil na Brniku, kar 66-   . &
Ker se je i/.kazalo, da prav * car vozila dajejo dober devizo1 QSiV žek in ker so se sedanja vo/.da P saj rala, pogosto so na njih °kvar 'og0' je življenjska dobu teh vozili k' P,0 $e sto menjajo voznika, le tri lota. ^ [l0-v Alpetouru odločili za nakup * b<r vih vozil pri Cimosu. Novu voz» ^ do namenjena izključno tuj1^ pustom v poslovalnicah Brnik 1 j \>o brovnik. Zu nukup novih v° ^an' Ljubljanska banku - Temeljom ]iJt s
ka ( iorenjske Alpetouru P<>mu£v dj' kreditom v znesku 15 "xlU}°l vr^' jev, celotna predračun*1* jCV-riOSt pa znaša 50 milijonov d1 §e \fi Prva vozila bo Alpetour doD
D P"
mesec
GLAS
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod l srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ustanovitelji <.Im.ii občinske konf l i.h,,.i i'...i; u.m, Danica I ><■!■■ > \ndrcj ?.alnr in Danica Zavrl-Ztehir
Tone (iuzelj — Predsednik izdajateljske.. mvw*m —mm ^i»w iipnpj — »»»•.....«■ « • «-.. ■»<.• ■-• . --- „, .
januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja I1HU kot poltednik ob sredah in sobotah, od juliju 1074 pn oh torkih in petkih. - Stavek TK i'i']',juy^' 7.1* Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Mose 1'ijadcja I     TekočI račun pri SDK v Kranju »tevllka
r>iM*»-
,iidi«.
- Telefoni: direktor in glavni urednik 2K-463. redakcija 21 MO. odgovorni urednik 2l'-H3S. tehnični urednik 2I-H3.S, komerciala, »,"JmK)||"1,£ 1.2*° vodstvo 28-403. mali oglasi, naročnina 27-900 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72   -  Naročnina z» '• P°