PRIMORSKI dnevnik f,*«l izhajati v Trstu '3. ma|a 194S, njegov Predhodnik PARTIZANSKI pNEVNIK pa 26. novem-"» 1943 v vasi ZakrU "•a Cerknim, razmnolan "• ciklostil. Od 6. do 17. •sptembra 1944 sa ja tl-Skal v tiskarni «Doberdob» J Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembre 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ^ 1945 pa vosvoboje-Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi TRST UL Montecch' Tel (040) 78. Th 460270 GORICA Drevored 24 r Tel (0481) 83 ČEDAD Stretto De Rub Tel (0432) 731 D ! K«- Cena 500 lir - Leto XL št. 130 (11.853) Trst, petek, 1. junija 1984 Včeraj ZIS SFRJ dopolnil ustrezno uredbo Polog za prehod meje ostane toda ob nadaljnjih olajšavah Končano zasedanje atlantskega zavezništva NATO poziva Moskvo na obnovitev dialoga Dvanajst prehodov brez depozita tudi za občane obmejnih krajev, ki jih ne zadevajo dvostranski sporazumi BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj sprejel uredbo o spremembi 'n dopolnitvi odloka o polaganju de-Ppzita na dinarje, ki iih imajo obča-ni Pravico iznesti iz Jugoslavije. Z Rajnovejšimi spremembami te uredil so plačila depozita oproščeni ob-čanj, ki imajo prebivališče v maloobmejnih občinah in lahko gredo čez "tejo 12-krat na leto in to v tistih Primerih, če med državama ne ob-s«ja sporazum o maloobmejnem prometu. Depozita so oproščeni tudi študen-ki redno študirajo v tujini ih Stufati. ki odhajajo na strokovno usposabljanje v tujino, lastniki nepremičnin v tujini, otroci do 14 let sta-fosti, občani, ki prejemajo piokojnino Rk invalidnino v tujini ter borci in elani njihovih družin ob pwtovanju ^adi obiska zgodovinskih mest in spomenikov. Samostojni obrtniki, ki opravljajo Pojavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, kot tudi domače osebe, m samostojno opravljajo ribiško in kmetijsko dejavnost ter svobodni u-metniki s piodročja slikarstva, kipar- stva, upxrabne in druge likovne u-metnosti, so oproščeni pioložitve depre-zita za 4-kratni prehod meje v koledarskem letu. ZIS je ocenil, da je uredba o prelaganju deprezita za zmanjšanje iznosa dinarjev in deviz iz države prinesla preži ti vne rezultate, k temu p>a so prispevali tudi drugi ukrepi kot so tečajna prelitika, zaostrovanje po- gojev za uvoz, okrepljeno carinsko nadzorstvo in boljša preskrba tržišča. Tudi v prihodnje bodo sprejeli ukrepie za organizirano preskrbo domačega tržišča z izdelki, ki jih pri manjkuje. ZIS meni, da za zdaj ni pretrebe p» ukinitvi uredbe o plačilu depozita, ocenil pia je, da je potrebno še nadalje analizirati njeno uresničevanje in učinke, (dd) WASHINGTON — Z odobritvijo sklepne listine se je včeraj v Wa-shingtonu končalo spomladansko zasedanje sveta NATO, najvišjega organa severnoatlantskega zavezništva. 16 zunanjih ministrov je Sovjetski zvezi ponovno predlagalo obnovitev prega-jan j o omejevanju jedrske oborožitve. Seveda niso predlagali nič novega, prav tako ne pristajajo na kompromise, a po vsem sodeč se že utira v zavezništvu nov duh, in sicer zamisel o »psihološki pripravi« na morebitno obnovitev pogajanj. Evropski zavezniki so se očitno po- trudili, da bi omilili ameriško togost. Njihova zamisel o »prestopnih korakih«, o ohranjevanju obstoječih kanalov dialoga, je kot kaže zbrusila a-meriško ostrino. Pri tem sta pre membno vlogo odigrala tako italijanski zunanji minister Andreotti kot njegov zahodnonemški kolega Gen-scher. Seveda si sedaj nihče ne preičakuje avtomatične obnovitve pregajanj. Nekoliko večja zahodna razpreložljivost je za SZ še vedno nesprejemljiva, saj NATO ne pristaja na sovjetsko zahtevo o umiku ameriških jedrskih raket iz Evrope. Tudi Reaganove izjave ne spreminjajo bistva sedanje zmrzali v medblokovskih odnosih. A-meriški predsednik je namreč preudaril, da bo dialog mogoč, šele ko bo SZ spreznala, da ne more razdvojiti zahodnega zavezništva in se bo vrnila v Ženevo. »Mi jo čakamo, pripravljeni, da jo dočakamo na prel preti,« je preudaril Reagan. V glavnem lahko trdimo, da veje med evropskimi udeleženci sveta NA TO umerjen in previden optimizem. Italijanski zunanji minister Andreotti izključuje kratkoročne pyemike, a dolgoročno gledano upa v obnovitev dialoga. Vsi se namreč dobro zavedajo, da ne morejo pričakovati novosti pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Craxi opominja vladne zaveznike RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je včeraj pretrdi! izredno važnost, ki jo socialisti pripisujejo bližnjim volitvam za evropski parlament tudi za razvoj notranjih prelitičndh razmer v Italiji in je s tem v zvezi naslovil vladnim zaveznikom opomin in izziv hkrati. Včeraj se je namreč sklenilo prvo zasedanje pre zadnjem kongresu PSI ustanovljene vsedržavne skupiščine Craxijeve stranke, ki je odobrila dokument, v katerem predpiira nov dogovor o Evropiski skupnosti, se zavzema za odločnejšo vlogo Evrope v mednarodnih odnosih, nazadnje pa oporeka KPI iskanje privilegiranih odnosov z evropskimi socialističnimi in socialdemokratskimi strankami in dolži komuniste »agresivne in sektaške kampanje proti PSI«. Predsednik vlade je izkoristil priložnost, da je obsodil »prerekanje v večini«, ki je v nasprotju s politično stabilnostjo, pretrebno za utrditev početkov gospredar-skega zagona. S tem v zvezi je pozval ostale stranke vladne koalicije, naj se izjasnijo v kampanji za evrop> ske volitve, če imajo kaj novega prevedati ali če mislijo pireokreniti prelitično usmeritev. Nadaljnjo napretost med silami večine so včeraj vzbudile govorice, da namerava Sandro Pertini spret kandidirati za predsednika repmblike, kar bi bržkone skalilo račune KD in drugih o novih drugačnih ravnotežjih. V zadregi so predstavniki vladnih strank v glavnem preudarjali, da gre vsekakor za preuranjene odločitve, saj je do preteka mandata še predaleč. Kolovodja lože P2 še vedno v Evropi? Tina Anseimi RIM — Za edino presenečenje med aeravo v parlamentarni komisiji za skrivno framasonsko ložo P2 je vče-aJ poskrbel misovec Pisano, ki je R trdil, da je njen kolovodja, »veliki,1 mojster« Licio Gelli še vedno v Evropi, skrit v velepreslaništvu neke Južnoameriške države v Parizu ali Madridu. Vest naj bi objavil v prihod- njih dneh neki italijanski tednik pio daljši raziskavi. Razprava o osnutku preročila^ predsednice Anseimi jeve je drugače potekala pre pričakovanju. Velika večina komisarjev mu priznava, da predstavlja »dobro osnovo«, ki ji bo treba še kaj dodati, zlasti glede preve-zav med Gellijevo bratovščino in pum litičnimi krogi. Ire socialdemokrati bi ga radi (ker je v diskusiji njihov tajnik Longo) razvodenili, radikalci in misovci, pa naprevedujejo predložitev alternativnih preročil. Medtem prihajajo čedalje bolj na površje polemike v zvezi s P2 izven komisije. Zlasti so ostri očitki med KD in PSI v zvezi z zadevo Moro, pretem ko jo je Craxi pogrel na svojem kongresu. Glede na to je sinoči tajništvo KPI izdalo sporočilo, v katerem pravi, da medsebojne obtožbe vladnih strank izključujejo možnost sodelovanja med njimi in zahteva, naj voditelji KD in PSI popolnoma razjasnijo zadevo še pired evropskimi volitvami, saj je tako zadržanje škodljivo za institucije in nevarno za državo. Letno poročilo guvernerja državne banke Gospodarsko rast pogojujejo državni primanjkljaj in plače poročila guvernerja italijanske državne banke Carla Azeglia Ciampija na letni skupščini banke, ki je bila včeraj v Rimu. Ciampi poudarja, da si je italijansko gospredarstvo sredi lanskega leta zopret «premoglo in navaja nekaj podatkov: stopinja naraščanja cen je padla s 16,1 na 12,6 odstotka; za 3 odstotke se je prevečal izvoz; zmanjšala se je obrestna mera. Vse Zadnji dan pouka 14. junija RIM — čez slaba dva tedna in dva dni pred predvidenim rokom se bodo v četrtek, 14. junija, zaprla vsa šolska vrata. Za učence in dijake se bodo začele preletne prečitnice, učilnice pa se bodo spremenile v volišča za evropske volitve. Odprti bodo ostali le otroški vrtci, in sicer do 30. junija. Šolska vrata pa se ne bodo zaprla za vse, saj se z junijem začnejo tudi usposobljenostih in zrelostni izpiti. V osnovnih šolah se bodo začeli 20. in končali 28. junija. Na srednjih šolah bodo pismeni izpiti od 20. do 22. junija, medtem ko se bodo ustni izpiti začeli 23. junija. Končni rezultati bodo znani pred 30. junijem. Na višjih srednjih in strokovnih šolah bodo izpiti od 11. do 14. in od 20. junija dalje, rezultati bodo znani pred 30. junijem. BOJAN BREZIGAR RIM — Ni res, da je italijansko gospredarstvo neozdravljivo bolno: obstajajo vidni znaki razvoja, vendar je treba korenito preseči na dveh področjih, to je za zaustavitev inflacije in za zmanjšanje državnih izdatkov. To so osrednje misli sklepnega to pa še nikakor ne zadošča in ne daje jamstev, da bo razvoj res u-bral pravilno pret: in tu navaja Ciampi predvsem dve vprašanji. Prvo je zadolžitev državne blagajne, ki je dosegla raven, kakršne ni v nobeni drugi industrializirani državi. Pri tem izredno naraščajo izdatki za socialne storitve, ki so leta 1963 narasli že na 22 odstotkov državnega dohodka. Levji delež gre za prekojnine, ki so v desetih letih narasle od 8 na 13 odstotkov celotnega državnega dohodka. V zadnjih desetih letih je država namenila družbam z državno soudeležbo 20 tisoč milijard lir, od teh 13 tisoč v zadnjih treh letih: to p» ) lisk» bila sredstva za investicije, ampiak za kritje proračunskih izgub. To pa sta samo dva pirimera, ki jih je Ciampi navedel. Guverner je ob tem preudaril, da je treba zmanjšati državni primanjkljaj delno tudi z u-činkovitejšo davčno prelitiko in da NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prijateljstvo med sosedi na prireditvi v Lečniku Irak grozi z uničenjem terminala na otoku Karg GORICA — Utrjevati prijateljske vezi in spoznati urn° bogastvo soseda. To je bilo vodilo prijatelj 'Ke0a mitinga med furlansko in slovensko mladino, ki ' °. 0a pripravili včeraj v Ločniku in katerega so se beležili dijaki in profesorji tamkajšnje italijanske nižje rednje šole Perco in slovenske šole Ivan Trinko v Gorici. . Pobuda, ki je prva na Goriškem, je nastala iz el]ej da bi se dijaki obeh narodnosti medsebojno spo-«oli ter cenili bogastvo furlanskega, oziroma sloven-^ega kulturnega izročila. NA 8. STRANI Socialisti odprli volilno kampanjo tudi na Tržaškem NA 5. STRANI BAGDAD — Irak je včeraj zagrozil, da bo preprelnoma uničil iranski naftni terminal na otoku Karg, če bo Iran spreoždl kopenski na pred na iraško ozemlje. Zahodni viri namreč že dalj časa navajajo, da je Teheran nakopičil vzdolž meje z Irakom več kot prel milijona vojakov. Grožnja Bagdada je tako včeraj vnesla novo napretost v zalivska dogajanja. Arabske države se mrzlično oborožujejo v pričakovanju kakega nepredvidljivega iranskega posega. Potem ko je Saudska Arabija prejela prvo pošiljko protiletalskih raket Stinger je tudi Kuvajt zaprosil za take rakete, ki jih lahko presameznik izstreli iz prenosnega raketometalca. Zalivske države pa skušajo sedaj dobiti tudi sodobne lovce prestreza-če. Rijad je zaprosil za dve eskadrilji preestrezačev »F-15«. Saudsko letalstvo jih ima namreč kakih 60, a število je kot kaže premajhno, da bi lahko nadzorovali ves saudski zračni prostor. Baje so v teku tudi pre-gajanja za nakup 40 lovskih bombnikov tipa Tornado (zahodnonemško -italijansko - britanske izdelave). Prekupčevalci z orožjem si torej ob sedanji krizi obetajo mastne zaslužke. Prihod sodobnega orožja v zalivske države pa kot kaže skrbi skoraj izključno Izrael, ki se boji, da bi orožje prišlo v »napačne roke«. Izrael obenem trdi, da je SZ prodala Iraku rakete »zemlja - zemlja« SS-21, ki bi jih lahko uspešno uporabil proti objektom globoko v iranskem zaledju. Medtem pa je iraško letalstvo včeraj napredlo iranska naftna prelja pri Koramabadu in neko rafinerijo pri Tabrizu. Samarnnchov poskus se je izjalovil SZ potrdila svoj »ne« OI v Los Angelesu MOSKVA — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch ni us prel pregovoriti sovjetskih predstavnikov, da bi se Sovjetska zveza udeležila olimpijskih iger v Los Angelesu. Sedaj je torej popolnoma jasno, če je bilo to še sploh v dvomu, da bo Moskva bojkotirala olimpiado. Samaranch je prispel v sovjetsko prestolnico v sredo zvečer in se skoraj vso noč zadržal v pregovoru s predsednikom sovjetskega olimpijskega komiteja Maratom Gramovom. Ta je Samaranchu ponovil, da ZDA ne dajejo dovolj garancij za varnost sovjetskih atletov. To je potrdil tudi podpredsednik sovjetske vlade Nikolaj Ta-lizin, ki je dejal, da je tudi ogroženo dostojanstvo atletov te vzhodne velesile. Skratka, Samaranch se vrača iz Moskve praznih rok, kot je bilo sicer tudi pričakovati, edini »uspeh« je mogoče ta, da mu je uspelo izročiti čemenku svoje osebno pismo, katerega vsebina pa je neznana. Tridnevni obisk Zhao Ziyanga v Franciji Sklicati mednarodno konferenco za zmanjšanje jedrske oborožitve • Gospodarsko rast NADALJEVANJE S 1. STRANI mora vlada težiti k temu, da bi u-vedla tako dinamiko, da v perspektivi nekaj let izdatki ne bodo več presegali dohodkov. Drugo vprašanje, ki ga je Ciampi načel, je cena dela: v lanskem letu je caia dela narasla za 16,2 odstotka, če upoštevamo zmanjšanje produktivnosti pa celo za več kot 17 odstotkov. Poleg tega pa smo priča naraščanju brezposelnosti, ki je že krepko presegla 2 milijona enot, dodatnih 400 tisoč delavcev pa je v dopolnilni blagajni. Manjšajo se torej perspektive za zaposlitev mladih generacij. Z ukrepanjem na teh dveh področjih, pravi Ciampi, bi lahko bistveno vplivali na razvoj gospodarstva. Kar zadeva bančništvo se je Ciampi seveda pohvalil z zmanjšanjem o-brestnih mer, poudaril pa je, da je treba bolje načrtovati investicije in torej tudi varčevanje. V vsem tem seveda ni nič novega. Ciampi je torej ponovil stališča, ki so jih v zadnjem času izrekli najvišji pdettitavniki zveze industri jcev in tudi predstavniki vlade, če se namreč besede v zvezi z državnimi izdatki lahko slišijo kot kritika vladi, jih je po drugi strani treba nedvomno tolmačiti kot podpora politiki vlade, le da vlada te politike ne izvaja. Kitajski premier Zhao Ziyang PARIZ — Že prva pobuda, ki jo je dal ob svojem prihodu na državniški obisk v Francijo predsednik kitajske vlade Zhao Ziyang, je bila posvečena miru, tako kot so napovedali pred njegovo evropsko turnejo že v Pekingu. Kitajski premier je namreč po prvih razgovorih, ki jih je imel v Elizejski palači s predsednikom francoske republike Francoisom Mitter-random, v svojem nagovoru pred francoskimi poslanci v parlamentu predlagal mednarodno konferenco za zmanjšanje jedrske oborožitve na svetu. »Obe velesili, ZDA in Sovjetska zveza, bi morali prenehati takoj s poizkusi, izpopolnjevanjem in proizvodnjo jedrskega orožja in zatem skleniti sporazum o zmanjšanju te oborožitve« je poudaril kitajski premier in dodal, da je Kitajska proti tekmovanju v oboroževanju in za popolno uničenje vsega atomskega orožja. Po dru gi strani je dal priznanje Franciji kot deželi, ki je ohranila neodvisnost v pogledu svojega atomskega orožja in ki tudi sicer ubira pot neodvisne politike. V tem kontekstu bližnjih pogledov na politično dogajanje v svetu, je Zhao tudi ponudil široko gospodarsko sodelovanje med Francijo in Kitajsko. To povabilo za gospodarsko sodelovanje celotni Zahodni Evropi je še bolj preciziral s tem, da je zagotovil zahodnoevropskim partnerjem tudi prednostne pogoje. Kitajski premier je prispel v Francijo na tridnevni uradni obisk in s tem začel svojo pot po šestih drugih evropskih državah. Kitajci ljubijo logiko in simetrijo. Vzporedno z razponom svetovne napetosti med Sovjetsko zvezo in ZDA želijo očitno izo- blikovati zdaj neki most sodelovanja med Kitajsko in zahodno Evropo. Čeravno so s svojo problematiko predvsem sredi azijskega prostora, se jim v trikotu Sovjetska zveza - Japonska - Amerika zdaj zdi še dodatno zanimiva Evropa in to očitno ustreza tudi Evropi. Francija igra pri tem še posebno vlogo, tembolj ker skuša voditi neko tretjo politiko med obema blokoma. Tudi v Aziji imajo skupne poglede na Kampučijo ali Korejo. Predvsem pa Peking in Pariz v tem trenutku zanima, kaj je z Moskvo in novo usmeritvijo Čemenka. To še posebej glede na napovedano potovanje Francoisa Mitterranda v Moskvo, oziroma glede na to, da je sovjetski podpredsednik vlade Arhipov nedavno nepričakovano odpovedal svoj o-bisk v Pekingu. BOGDAN POGAČNIK Jugoslavija podpira spravo v Libanonu BEOGRAD — »Z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj v Libanonu in težave, s katerimi se srečuje vlada narodne enotnosti.« To je izjavil uradni predstavnik jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič, ko je odgovarjal na eno izmed vprašanj na včerajšnji tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji. Dodal je, da je po ihnenju Jugoslavije v tem trenutku zelo pomembno uresničevanje programa vlade premiera Karameja za odpravo posledic izraelske agresije in spopada notranjih sil Libanona. Eno izmed vprašanj se je nanašalo tudi na predlog Argentine, Brazilije, Mehike in Kolumbije za skupno akcijo in morebitni sestanek zunanjih in gospodarskih ministrov držav dolžnic o reševanju finančnega položaja. Jeglič je dejal, da je ta najnovejša pobuda posledica položaja, v katerem se problemi dolgov • držav v razvoju ne rešujejo, temveč samo prelagajo in se nadalje slabšajo, k čemur posebej prispeva naraščanje obrestnih stopenj. Vse to opozarja na nujnost širše mednarodne akcije in dogovora dolžnikov in zaupnikov o zadovoljivih rešitvah, s katerimi bi zagotovili razvoj držav v razvoju in reševanje problemov dolgov, kar bi prispevalo k začetku procesa oživitve svetovnega gospodarstva. (dd) Pogovori SFRJ-EGS OHRID — Včeraj se je začel dvodnevni sestanek pripravljalnega odbora za sodelovanje Jugoslavije in članic EGS. Največ pozornosti namenjajo uresničevanju protokola o dosedanjem sodelovanju in pripravi novih sklepov in predlogov za izboljšanje sodelovanja na področju gospodarstva in drugih dejavnosti. Dokončna stališča o tem bodo sprejeli zunanji ministri držav EGS in jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve na sestanku sveta, ki bo 18. in 19. junija v Luxemburgu. V središču zanimanja je priprava odloka o finančnem protokolu, trgovinskem sodelovanju in odloka o skupnem razvoju gospodarskega sodelovanja Jugoslavije in EGS s poudarkom na menjavi blaga in storitev na področju industrije in kmetijstva. Pripravljalni odbor tudi usklajuje stališče o nujnih pogojih za nadaljnjo poglobitev sodelovanja v transportu in turizmu. Jugoslavija posebej predlaga nove ukrepe na področju industrije in kmetijstva za izboljšanje položaja jugoslovanskega gospodarstva in za bolj uravnotežene tokove blagovne menjave. Pripravljalni odbor proučuje tudi položaj jugoslovanskega gospodarstva glede na EGS po vstopu Španije in Portugalske v skupnost, ker so gospodarstva teh držav in Jugoslavije podobna po strukturi, kar utegne otežko-čiti prodajo jugoslovanskih izdelkov, kot je bilo po vstopu Grčije v EGS. (dd) Dežniki branijo kanclerja Zahodnonemškcga kanclerja Helmuta Kohla so morali varnostniki braniti z dežniki pred razjarjeno publiko, ki ga je obmetavala z jajci in gnilim sadjem med volilnim shodom v Hamburgu (Telefoto AP) Ugodnejši pogoji za SFRJ za refinanciranje dolgov BEOGRAD — Jugoslovanski sekretar za finance Vlado Klemenčič je na skupni seji treh odborov skupščine Jugoslavije govoril o poteku pogovorov Narodne banke Jugoslavije in pooblaščenih bank s tujimi bankami v New Yorku in o poteku pogovorov s 16 razvitimi zahodnimi državami in Kuvajtom v Parizu o odprtih vprašanjih pri uresničevanju tako imenovanega »pisma o namerah«. Klemenčič je poudaril, da so se pogovori z bankami končali uspešno, ter da so pogoji refinanciranja jugoslovanskih dolgov letos ugodnejši kot lani. Refinanciranje se izvrši na sedem, let z odloženim odplačilom za tri leta. Refinancira se približno 2 milijardi dolarjev glavnice. Uresničitev teh sporazumov pa je odvisna tudi od reševanja nekaterih odprtih vprašanj iz aranžmaja z Mednarodnim denarnim skladom. Ta ustanova se pritožuje, da v Jugoslaviji niso v celoti spoštovali »pisma o namerah« in to v tistem delu, Id se nanaša na odmrznitev 55 odstotkov cen industrijskih izdelkov. Določene pripombe pa imajo tudi v zvezi s cenami, ki se določajo administrativno. Jugoslavija je v glavnem sprejela pripombe in že ponudila rešitve za njihovo odpravo. Jugoslavija je poslala MMF predlog, kako naj bi u-skladili odprta vprašanja, s čimer bodo zagotovili vse pogoje za uspešno uresničitev dogovorjenih aranžmajev z MMF v zvezi z refinanciranjem jugoslovanskih dolgov, (dd) Ubiti naj bi ga hoteli, ker noče sodelovati s Somoso Eden Pastora ranjen v atentatu SAN JOSE’ DE COSTARICA - V kraju La Penca na jugu Nikaragve blizu meje s Kostariko so v bombnem atentatu ranili v nogo Edenal Pastoro, ki se, kot znano, bori proti tistim, s katerimi se je boril, 'ko je bilo treba zrušiti diktatorja Somozo. Peklenski stroj je ubil tri kostariške novinarje in ranil okrog 20 oseb, med temi časnikarko ameriškega tednika »Newsweek«. Atentat je bil izvršen med tiskovno konferenco, na kateri je »komandant Zero« hotel ponazoriti, zakaj se protivi združitvi protisandinističnih gibanj ARDE in FDN (prvo deluje pod njegovim vodstvom na jugu, drugo pa na severu Nikaragve). Pastora pravi, da je demokrat, zato noče imeti opravka s FDN, ki je Y rokah Somozovih agentov. Zato naj bi ga tudi hoteli umoriti. Kaže sicer, da drugi vodje ARDE ne upoštevajo kdove kako njegovega mnenja. Pastora je pristavil, da FDN na debelo prejema orožje in logistično zaslombo, njegovim 8.000 borcem pa gredo drobtinice. Na sliki : Eden Pastora. V iskanju bolj gospodarnega obnašanja podjetij Sovjetski bančni sistem bi bilo treba spremeniti MOSKVA — Da bi zagotovili bolj racionalno izkoriščanje materialnih dobrin, se nekateri sovjetski ekonomisti vse bolj zagreto zavzemajo tudi za »reformo« bančnega sistema in spremembo pogojev kreditiranja v deželi. Leonid Braginskij pravi, da je danes na žalost denar najmanj defedino blago v sovjetskem gospodarstvu in da ga bi bilo treba zato podražiti, če država res želi, da se bodo podjetja bolj gospodarsko obnašala. Pripomba ni nova, saj sovjetski finančni strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da je eden od vzrokov proizvodnih neskladij v sovjetskem gospodarstvu tudi način financiranja podjetij in dodeljevanja kratkoročnih bančnih kreditov, ki zaradi nizkih obresti direkcijam velikokrat služijo za prekrivanje slabega dela. Toda zaključki po ministrstvih so še zmeraj zelo različni, zakaj predlagani ukrepi praktično zadevajo celotni sovjetski ekonomski sistem, ki zdaj še vedno temelji na proračunski distribuciji finančnih in materialnih sredstev, v kateri ekonomske zakonitosti nimajo ravno velikega pomena. Prav zaradi tega Braginskij tudi govori o »proizvodnih interesih«, ki da bi jih bilo treba v gospodarstvu V večji meri usklajevati s pomočjo finančnih tokov. V bistvu še tako tudi on zavzema za krepitev ekonomske samostojnosti, ki naj bi s pomočjo jasne »ekonomske računice« in materialne stimulacije ljudi zagotovila, da bi podjetja na najbolj racionalen način proizvajala to, kar je družbi potrebno. Sedaj naj bi bilo namreč na finančnem področju marsikaj postavljeno na glavo, saj podjetja zelo lahko dobijo proračunski denar, obratna sredstva, amortizacijo in kredite — kar po njegovem le še povečuje neodgovornost upravnih struktur. Zato kritizira tudi sovjetski bančni sistem, ki je povezan v enotno finančno mrežo, s 180 tisoč zaposlenimi in štirimi milijoni bančnih računov. Braginskij pravi, da je bančni upravi, ki po nalogu državnega proračuna financira tudi velik del kapitalnih naložb, čisto vseeno, komu in pod kakšnimi pogoji dodeljuje kredite, ker njeni dohodki itak niso odvisni od tega, koliko prisluži posojeni rubelj. To je baje tudi vzrok, da že nekaj časa tempo naraščanja kratkoročnih kreditov v deželi prehiteva rast družbenega dohodka in da se tako tudi v sovjetskem gospodarstvu krepijo inflacijske tendence. Braginskij zato predlaga, da bi morale banke predvsem povišati obresti na posojen denar (sedaj znašajo en odstotek letno), prav tako pa tudi gledati na to, v kakšno proizvodnjo se vlagajo posojena sredstva. Pogoji kreditiranja po njegovem v nobenem primeru ne bi smeli odstopati od kriterijev za merjenje učinkovitosti naložbe: čim manj dohodka bi prinesel investiran rubelj, tem dražji naj bi bil kredit. Samo tako naj bi se omejilo zapravljanje denarja, podjetja pa bi bolj pazila, ali se njihovi proizvodi prodajajo ali pa ostajajo v skladiščih. Braginskij opozarja, da ima barka na razpolago številne ukrepe, ki jih lahko sprejme, kajti le z ostrejšo finančno politiko se lahko zagotovi odprava današnjih, proizvodnih neskladij v gospodarstvu. DANILO SLIVNIK Willy Brandt na Kitajskem PEKING — Predsednik za-hodnonemških socialdemokratov Willy Brandt je na včerajšnji tiskovni konferenci v Pekingu navedel, da morajo ZDA in SZ doseči sporazum o prekinitvi jedrske oboroževalne tekme in da bo to mogoče samo »z odločnimi pritiski« vsega sveta. Brandt je tudi dejal, da so stališča Kitajcev glede tega vprašanja v bistvu enaka pogledom zahodnonemških socialdemokratov. Obenem je navedel, da »razume« kitajsko neuvrščeno politiko, ki pa ni mogoča za ZRN, kar po njegovem kitajski voditelji prav tako razumejo. Brandt je v Peking prispel v torek m se je do sedaj dvakrat sestal s tajnikom KP Kitajske Hu Yaobangom in z voditeljem Deng Xiaopingom. Zasedanje mešane komisije Zanfagnini v Ljubljani zaradi varstva narave Gre za zaščito rek in morja LJUBLJANA — Podpredsednik deželnega odbora Pietro Zanf agnini je kot načelnik delegacije strokovnjakov včeraj prišel v glavno mesto Slovenije na pogovore o varstvu narave na obmejnem področju. Za ta sestanek 86 je Zanfagnini dogovoril s predsednikom republiškega odbora za varstvo narave. O vprašanju je tekla beseda tudi na srečanju predstavnikov dežele in republike v Dolini Glinščice. Včerajšnji sestanek je bil sedmi po vrsti, odkar so usta-noviii mešano skupino, ki pripravlja srednjeročni in dolgoročni načrt varstva narave. Med svojim bivanjem v Sloveniji bo Zanfagnini obiskal Triglavski naravni park, ki je velikega znanstvenega Pomena, saj je v bližini dežele Furlani je-Julijske krajine. Obe delegaciji bosta razpravljali tudi o tehnično - znanstvenem sodelovanju, zlasti o naravnih katastrofah kot so plazovi, povodnji itd. Še največ časa pa bosta posvetili preučevanju stanja voda, tako rečnih kot morskih. Turello v Rimu: Zaščito za slovensko manjšino TRST — »Potrebno je med drugim odobriti okvirni zakon za zaščito krajevnih kultur in jezikov in zaščito slovenske manjšine. Tako bo mogoče z ovrednotenjem vseh kulturnih sredin v naši družbi zagotoviti njen skladen razvoj na osnovi, to ponovno poudarjam, enotnosti celotne dežele«, je predsednik deželnega sveta F-JK Vinicio Turello izjavil na parlamentarni komisiji za dežele (v njej so predstavniki obeh vej parlamenta), ko je opredelil odnos med državo in deželo in vlogo, ki jo ima dežela do države in do krajevnih ustanov. Na sestanku v Rimu, kjer so predsedniki vseh italijanskih dežel povedali svoje pripombe komisiji za dežele, je Turello ugodno ocenil 20-letno posebno avtonomijo dežele F-JK, obenem pa je dejal, da je med državo in deželo potrebno začrtati jasnejšo ločnico o pristojnostih in rešiti še nekaj odprtih vprašanj, da bo bolj poudarjena posebnost te avtonomije. Pri tem je predvsem zahteval hiter sprejem paketa določil glede prenosa določenih upravnih pristojnosti na deželo. Potrebno je nadalje sprejeti. novi finančni zakon, ki edino lahko zagotovi resnično avtonomijo dežele. Razstava »7000 let kitajske civilizacije« tudi v Zagrebu ZAGREB — Razstavo o »7.000 letih kitajske civilizacije«, ki je bila lani v Doževi palači v Benetkah, bodo priredili avgusta tudi v hrvaškem glavnem mestu. Dokončno so se glede tega zmenili pred dnevi v Pekingu, kjer se je v ta namen mudilo posebno jugoslovansko odposlanstvo. Pristojni hrvaški krogi so se za razstavo sicer zanimali že takrat, ko je privabljala trume obiskovalcev v Benetke, ven- dar jim ni uspelo Kitajcev pregovoriti, naj bi jo kar neposredno prenesli v Zagreb. -» Morda pa je bolje tako. Medtem ko je beneška razstava zajela kitajsko preteklost od neolitika do dinastije Han, to je do leta 24 po našem štetju, bo zagrebška razstava obsežnejša, saj bo na njej zapopadeno še obdobje do dinastije Tang, torej sko-ro do konca prvega tisočletja Danes predstavitev Dalmatinove biblije NOVA GORICA — Goriška knjižnica »Franceta Bevka« v zadnjem obdobju uspešno uresničuje začrtan program prireditev, s katerimi želi dopolniti in popestriti svojo osnovno dejavnost in vlogo. Z vrsto razstav, literarnih večerov, predstavitev najnovejših literarnih, zgodovinskih in drugih del ter pogovorov z ustvarjalci je nedvomno že obogatila kulturno dogajanje v Novi Gorici. V okviru tega programa bo danes zvečer goriška knjižnica pripravila predstavitev »Ta celiga katehismusa...«, Dalmatinove biblije ob 400. obletnici njenega nastanka. ' S. C. F ontanoto vi koktajli so bili za deset DOLINA — Ezio Fontanot, upravnik Zadružne gostilne v Dolini, je na deželnem tekmovanju barmanov ugnal tekmece in v ostri konkurenci Usedel prvo mesto v pripravi koktajlov. V ponedeljek, 28. maja je bilo v hotelu Jolly v Trstu 8. deželno tekmovanje Združenja barmanov Italije (AJBES). Poklicni barmani in mladi Pripravniki iz največjih turističnih središč naše dežele so se pomerili v Pripravi koktajlov in dolgih pijač. Stroga komisija, ki so jo sestavljali visoki funkcionarji združenja AIBES in mednarodno priznani barmani, je ocenjevala tehnični postopek priprave koktajlov in njihov okus, aromo ter blagodejnost. V kategoriji long drink je zmagal Giorgio Tria, v kategoriji priprav- -oikov pa nadarjeni Giancarlo Tomini iz Gradeža. Največje presenečenje pa nam je pripravil dolinski sovaščan Ezio Fontanot, ki si je priboril deželni naslov v najtežji kategoriji. Ezio je svojo najnovejšo umetnino poimenoval po najmlajši hčerki Moiri, koktajl pa sestavljajo štiri desetine ruma Capita in Morgan Carta Bianca, dve desetini Blue Curacao bols, dve desetini likerja Galliano in dve desetini sveže smetane. Kot deželni prvak bo Ezio Fontanot zastopal Furlanijo - Julijsko krajino na državnem tekmovanju v S. Vincentu v drugi polovici septembra, na katerem se bo moral spoprijeti z zmagovalci iz ostalih dežel. Tudi natečaja za državni naslov se bo udeležil s koktajlom »Moira«. Naj povemo še, da so se deželnega tekmovanja AIBES v Trstu udeležili kot gostje tudi predstavniki Društva barmanov Slovenije iz Portoroža. (ris) Pri Vančarju v Čezsoči so se znašli Po Bovcu in okolici s fijakarjem Cvetje v Zagrebu ZAGREB — Tu so včeraj odprli Mednarodno razstavo cvetja. Gre za edinstveno tovrstno prireditev na sve-tu- Udeležuje se je 260 razstavljal-Cev iz Švice in ČSSR, z Nizozemske-Oa in seveda iz vse Jugoslavije. Najboljše cvetlične kompozicije bodo nagradili. Jedro razstave je v z9odovinskem središču. Očiščevalna naprava VERONA — Pred kratkim so dogradili posebno napravo za očiščevanje vode. Gre za centralo, _ ki ji potrebno energijo dovajata štirivaljna motorja Upa BL 230 iz Tovarne velikih motorjev (GMT) pri Boljuncu na Tržaškem. Motorja delujeta tako na metan kakor na tako imenovani biološki plin. BOVEC — Ko je gostišče »Pri Vančarju« v Čezsoči dobilo nova lastnika, Danico in Toneta Komaca, je bilo kakor da bi v bovškem turizmu zavel nov veter. Komaca sta namreč v utečeno turistično in gostinsko ponudbo Bovške vnesla tudi nekaj povsem novih zamisli. Najprej sta v stari koleselj vpregla rjavca Nino, na svojo stran sta pridobila še Milana Štulca, ki se je takoj izkazal kot imeniten fijakar, ter začela po Bovcu in okolici prevažati turiste. Sedaj pa snujeta še druge načrte predvsem za tiste, ki si žele aktivnih počitnic. Za te naj bi »Pri Vančarju« organizirali vrsto rekreativnih dejavnosti v čudoviti obsoški naravi. V Bovcu so začeli prevažati goste s konjsko vprego šele to zimo, ki je bila tudi dovolj bogata s snegom, da so lahko preizkusili tudi sani. Bovški fijakar se je najprej previdno po javil na spodnji postaji gondolske žičnice, kjer se je takoj našlo precej smučarjev, ki so se odločili, da se bodo do hotelov namesto z avtobusi vozili s konjsko vprego. »Kmalu pa smo si upali ponudbo razširiti. Predlagali smo štiri ture, k trdnjavi Kluže, k jezeru v Plužni, do slapa Boka in vožnjo okoli Bovca, ki traja približno eno uro«, nam je naštel Milan Štulc, ki je kot vzdrževalec električnih naprav sicer pa zaposlen pri bovškem Alpskem turističnem centru. Zanimanje, ki so ga zlasti tuji gostje pokazali za vožnjo s konjsko vprego, je takšno, da je Milan Štulc tudi večkrat v zadregi. »Vozim lahko največ šest ljudi hkrati. Za vožnjo pa se zanimajo tudi večje skupine. Ugotavljam, da bi bilo v Bovcu dovolj dela tudi za tri vprege. Če bi se kdo resno lotil tega posla, bi lahko od takega prevozništva tudi živel«. Sicer pa vse kaže, da bodo bovški turisti imeli kmalu na razpolago več konjev, med njimi tudi konje za jahanje. Tone Komac se namreč dogovarja z lipiško konjušnico, da bi mu v obdobju mrtve turistične sezone odstopila nekaj konjev. Kasneje, ko si bodo Komacovi nekoliko opomogli od naložbe v obnovo svojega gostišča v Čezsoči, pa naj bi konje tudi odkupili. Dela za Milana Štulca, ki se navdušuje nad vsem, kar je v zvezi s turizmom, bo torej kmalu na pretek. Sicer pa se na Bovškem letos sezona voženj z vprego šele začenja. Le kdo se bo lahko uprl vabilu na tak izlet v bujno zeleno naravo v poletnih popoldnevih in večerih. In če se bo, kot se v gorah tudi poleti rado dogaja, ohladilo, so skrbi odveč. Milan Štulc ima namreč za svoje goste vedno pripravljeno tudi presenečenje, steklenico prijetno dišečega zelenega »kišterkovega žganja«, ki zdravi, zagotovo pa ogreje še tako premraženo telo. KATJA ROŠ Takole izgleda Komacova vprega (Foto K. Roš) Pogovor s predsednikom Silvanom Sauom ob 40-letnici italijanske unije Usoda italijanske skupnosti je povezana z usodo Jugoslavije Čez en teden, natančneje v soboto, 9. junija, bo v gledališču *jvan Zajc« na Reki glavna prireditev ob 40-letnici ustanovitve Unije Italijanov Istre in Reke, osrednje organizacije Italijanov v Jugoslaviji. Na proslavi se bodo dobili predstavniki treh ge-n,c*'ari.i italijanske skupnosti: od najstarejše, ki so bili ustano-y del ji Unije in od katere so le redki preživeli, do najmlajše, ki prevzema mesita starejše in ki kritično vrednoti zapuščino starejših. . O Uniji Italijanov in o italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji smo se pogovarjali s predsednikom Unije Silvanom kanom. ~~ Vsaka narodnostna skupnost, vsaka manjšina je nastala v Osebnih zgodovinskih okoliščinah, ki so opredeljevale njen značaj in odnose z okoljem. Kako bi vi opredelili italijansko manjšino v Jugoslaviji? Kakšna je njena zgodovinska, družbena Posebnost v odnosu do ostalih manjšin? »Značilno za italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji JeJo, da se je že med narodnoosvobodilnim bojem zavestno od-°cila, da bo manjšina. Za to se pred 40 leti ni odločila iz nekih čustvenih ali golih nacionalnimi vzgibov, marveč je bila to pred-sem razredna opredelitev, opredelitev za socializem. Zato letos ,le slavimo samo 40 let Unije Italijanov kot organizacije narodnosti, marveč tudi 40-letnico italijanskega bataljona Pino Budicin, Cl je prav tako sestavni del te opredelitve za Jugoslavijo in • ocializem. Letos slavimo tudi 40-letnico našega dnevnika La °ce del Popolo, ki je tudi sestavni del te opredelitve. Težko je Govoriti o posebnih značilnostih italijanske manjšine, saj so se udi ostale manjšine pri nas odločile za Jugoslavijo in za socializem.«. Y, ,7~ Kakšno vlogo je pri opredelitvi za Jugoslavijo igrala n'ja Italijanov kot politična organizacija...? • »Unija Italijanov ni bila nikoli politična organizacija. Bila j sestavni del organiziranih sil na tem območju, na območju stre in Belce. Unija Italijanov je nastala v dogovoru s Komu-'stično partijo Jugoslavije. Bila je sestavni del Osvobodilne Jronte, sestavni del tistih sil, ki so se borile za razredno osvo-Roditev.« , — Ali je Unija uspela uresničiti cilje, ki si jih je zastavila svojem nastanku? , »Unija sama po sebi bi zelo težko karkoli dosegla. Je se-s av.ni del širše politične fronte, Socialistične zveze. Kar je do-je dosegla v skupnem angažiranju vseh teh sil. Unija lanov ne predstavlja nekakšne 'druge strani’, marveč je se-avni del ene in iste strani...« — Kakšni so odnosi italijanske narodnosti, njenih institucij do matičnega naroda, do institucij matičnega naroda? »Med zadnjim obiskom v Trstu, pri predstavnikih dežele Furlani je-Julijske krajine, smo med drugim dejali, da se italijanska narodnost pri stikih s političnimi silami matičnega naroda ravna po nekaterih osnovnih kriterijih. Prvi kriterij je odnos, ki ga ta politična sila ima do same narodnosti, drugi kriterij je, kakšen odnos ima ta stranka ali skupina do manjšinske problematike nasploh, predvsem do slovenske manjšine v Italiji. Tretji kriterij je, kakšen odnos ima ta sila do Jugoslavije. Na osnovi teh kriterijev se navezujejo stiki. Stiki med italijansko narodnostjo, posebno med Unijo in matičnim narodom, morajo biti organizirani in ne prepuščeni posameznikom. Vezi so vzpostavljene preko Unije Italijanov in Ljudske univerze iz Trsta.« —- Kakšno vlogo pa pri tem igrajo ideološke razlike? »Te niso pomembne, kot niso pomembne pri razvijanju ideje odprte meje. Seveda ob upoštevanju zgornjih kriterijev, ki so lahko tudi ideološkega značaja in ki opredeljujejo naš odnos s političnimi silami sosednje države.« — Kakšen je bil odnos italijanske države in političnih sil v Italiji do Unije Italijanov v povojnem zgodovinskem razvoju? Kako je italijanska država gledala na italijansko manjšino v Jugoslaviji? »Ta odnos je bil zgolj odraz širših odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Eden od bistvenih pogojev, da lahko narodnost razvija sodelovanje in stike z matičnim narodom, so prijateljski odnosi med dvema sosednjima državama. Čim so se odnosi med Italijo in Jugoslavijo izboljšali, so se izboljšali tudi odnosi med italijansko narodnostjo in njenim matičnim narodom. — Kako sedaj ocenjujete te odnose? »Izredno pozitivno. Tudi zaradi tega, ker so k splošnemu izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo, še posebno med sosednjimi deželami Slovenijo, Hrvatsko in Furlanijo-Julijsko krajino veliko prispevale tudi manjšine. Bolj ko bodo ti odnosi urejeni, prijateljski, brez vmešavanja v notranje zadeve sosednje države, bolj bo narodnost imela možnost razvijati vse obli ke sodelovanja z matičnim narodom in toliko več možnosti, da se vključi v družbeni sistem države, kjer živi.« — Nekatere teorije v svetu še zmeraj obravnavajo narodne manjšine kot nekakšne trojanske konje za zaostrene mednarodne razmere. Kako vi gledate na vlogo manjšine v mednarodnih odnosih? »Do takšnega gledanja pride v državah, kjer nimajo dobrih odnosov s svojimi sosedami in kjer lahko manjšine služijo za po- vod za konflikt med državama. Kjer so ti odnosi urejeni, kot na primer med Jugoslavijo in Italijo po podpisu osimskih sporazumov, do takšnega gledanja na manjšine ne more priti.« — Kako ocenjujete dvojezičnost na narodnostno mešanem območju? »Dvojezičnost bi morala biti rezultqt dvojezičnega šolstva. Vsaka šola bi morala nuditi elemente za poznavanje obeh jezikov. miselnosti, zgodovine, tradicije. Stopnja uveljavljenosti dvojezičnosti v vsakdanjem življenju nekega okolja kaže na pripravljenost, na politično voljno družbenopolitičnih organizacij, da uvajajo dvojezičnost, sožitje med pripadniki obeh narodnosti. Dvojezičnost pomeni sposobnost medsebojnega komuniciranja na narodnostno mešanem območju živečega prebivalstva. To pomeni, da je jezik narodnosti v vseh pogledih enakopravem z jezikom večine.« — Ob predstavitvi knjige Avtentično življenje je slovenski pesnik Jaša Zlobec med drugim izjavil, da je presenečen nad bogastvom ustvarjalnosti italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Iz te in iz podobnih izjav izhaja, da je ustvarjalnost italijanske narodnosti med pripadniki večinskega naroda premalo poznana. Zakaj? Kako bi morali to preseči? »To dokazuje, da številke o narodnosti zelo malo povejo. Tudi to, da družba zelo malo ve o položaju in ustvarjanju narodnosti. Narodni manjšini ne zadošča več samo neka formalna zaščita, marveč podružbljanje problematike narodnosti, v šolah in drugod. Ne samo na narodnostno mešanem območju... povsod. Druga oblika podružbljanja so vsekakor sredstva javnega obveščanja, ki naj ne obravnavajo narodnosti samo kot folkloro, marveč kot kreativni del skupnosti.« — Kakšna je po vašem mnenju usoda, prihodnja usoda italijanske narodnosti v Jugoslaviji, tam do leta 2000 in čez? Bo uspela obdržati svojo identiteto? »Usoda italijanske narodnosti bo ista kot usoda ostalih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Kar se gmotnega dela tiče, upajmo, da boljša kot današnja. Na področju dejavnosti v narodnostni skupnosti opažamo v zadnjih letih nenehno rast. Ta bi bila lahko še večja, če ne bi imeli ekonomskih težav. Prav zaradi tega moramo zavirati nekatere pobude. Delegatski sistem, samoupravljanje nudi idealne možnosti za podružbljanje manjšinske problematike. Mislim, da ne rabimo nekih posebnih zakonov, ki bi zaščitili narodnostno telo. To telo je sestavni del družbene skupnosti in tu ima vse možnosti, da se obnavlja in razvija...« ROBERT ŠKRLJ V devi n s ko-nab rezin s k i občini Sesljanski zaliv ponovno preizkusni kamen za odbor Varianta občinskega regulacijskega načrta, ki bi morala dokončno začrtati bodočnost Sesljanskega zaliva, je v teh dneh spet v središču pozornosti upraviteljev in političnih sil devinsko-nabrežinske občine. To zelo zapleteno vprašanje predstavlja eno izmed temeljnih preizkusnih kamnov za večinsko koalicijo KPI -PSI - SSk, ki upravlja občino vse od leta 1981, po podpisu tristranskega političnega sporazuma, ki je sklenil nekajletno izkušnjo manjšinskih odborov KPI - PSI. Mandat občinskega sveta zapade čez manj kot eno leto, sedaj pa je napočil čas prvih stvarnih preverjanj in tudi ocen dela občinskega odbora, v katerem igra Sesljanski zaliv morda prvenstveno vlogo. Na tapeti je spet postopek za odobritev variante regulacijskega načrta, ki so jo tri stranke pred štirimi leti uvrstile v program z obvezo, da bo izglasovana v teku te mandatne dobe. Glede sklepov o tem vprašanju, piše še v sporazumu, se bodo morale vse tri stranke soglasno strinjati, v nasprotnem primeru grozi upravi politična kriza. Javno debato o tem vprašanju je pred dnevi sprožila KPI, ki je na svojem sekcijskem kongresu odobrila resolucijo, ki izraža nezadovolj stvo nad uresničevanjem važnih točk sporazuma, posebno kar zadeva varianto regulacijskega načrta. V okviru tega problema, pravi komunistična resolucija, se postavlja kot neodložljivo vprašanje takojšnjega nadaljevanja postopka variante same, ki naj v nekaj tednih privede do definicije dokumenta, na podlagi katerega morajo tehniki dokončno izdelati regulacijski načrt. KPI je torej v bistvu proti vsakršnemu nadaljnjemu zavlačevanju okrog tega vprašanja in poziva koalicijska part nerja, da spoštujeta dogovor iz leta 1981. Včeraj so se v zvezi s tem problemom oglasili tudi devinskona brežinski socialisti, ki so za čimprejšnjo rešitev vprašanja Sesljanskega zaliva, hkrati pa opozarjajo na nevarnost novih zavlačevanj in zlasti na škodljive učinke sporov znotraj koalicije. Morebitne nove polemike o tem, pravi PSI, bi samo ošibile občinski odbor in bi pomenile dodatno odložitev odobritve variante in tako izničile možnost stvarnih in koristnih posegov v zalivu. Socialisti zato predlagajo takojšnji sestanek z deželno upravo z namenom, da se problematika Sesljanskega zaliva uvrsti v širši načrt turističnih posegov na obali. Tržaški italijanski dnevnik je resolucijo KPI prikazal kot že nekakšen uvod v politično krizo, kar pred- stavlja vsekakor povsem Strumentai no oceno, za katero se posredno skrivajo tudi jasni poskusi razbitja sedanje napredne koalicije, ki se od vsega začetka bori za ovrednotenje Sesljanskega zaliva v prvi vrsti v interesu občine in občanov. To pa seveda še i e pomeni, da ne obstajajo znotraj sedanje koalicije v tem trenutku različna gledanja o tem, kakšni juridični in tudi praktični inštrumenti bi bili najbolj učinkoviti za valorizacijo zaliva in za istočasno spoštovanje tistih načel, ki so napisana v sporazumu iz leta 1981. Ne gre torej za nasprotna mnenja o bodočnosti Sesljanskega zaliva, kot pravi Piccolo, a za različna gledanja, kako in s kakšnimi inštrumenti doseči, da ne bo zaliv postal tar ča špekulacij in špekulantov. V ta okvir se uvršča tudi srečanje KPI -PSI - SSk, ki bo na sporedu prihodnji teden. • Na sedežu CGIL v Ul. Pondares bo v ponedeljek ob 9. uri skupščina do'avcev in delavk Calza Bloch in FTA (bivše SNIA) v dopolnilni blagajni. Shod sodi k pripravam na splošno stavko 6. junija. Na sedežu SIP predstavili »telefonsko knjigo« za leti 1984/85 Skupen imenik za Trst in Gorico Kje so strešice? Čez nekaj dni bo začela družba SIP razdeljevati nove telefonske imenike za leti 1984/85 več kot 124 tisoč telefonskim abonentom tržaške pokrajine. Nov imenik vsebuje vrsto novosti, ki jih je včeraj na tiskovni konferenci orisal vodja tržaškega SIP dr. Sandro Trivellato. V novem telefonskem imeniku bodo združeni naslovi in telefonske številke abonentov iz tržaške in goriške pokrajine, posebej pa bodo dobili abonenti še imenik po kategorijah (tako imenovane »Pagine gialle«) in vodič za Trst, Gorico in Tržič (Tutto città). Drugo novost predstavlja delitev telefonskih abonentov po posameznih občinah. Tako bo na primer abonent iz Repna dobil svoje ime pod siglo repen tabrske občine, abonent iz Boršta dolinske itd. Doslej so bili vsi abonenti tržaške pokrajine združeni v sklopu tržaške občine. V novem imeniku so imena 4 tisoč novih abonentov s Tržaškega, 15 tisoč telefonskih številk pa so v zadnjem letu zamenjali ali ukinili. Pomen znanstvenih raziskav in mednarodnega sodelovanja tema študijske konference deželne sekcije » Gramsci « Včeraj dopoldne se je v hotelu »Savoia - Excelsior« v Trstu začela zelo zanimiva študijska konferenca na temo »Znanstveno raziskovanje, tehnološki razvoj in mednarodno sodelovanje, katere organizator je sekcija inštituta »Antonio Gramsci* za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, na njej pa sodelujejo vidni in ugledni znanstveniki tako iz Trsta kot drugih krajev dežele in Italije nasploh. Zasedanje, ki se je začelo s poročilom prof. Paola Rossija z univerze v Firencah na temo »Aspekti sodobne znanosti in tehnike« so v imenu krajevnih in deželnih oblasti pozdravili prof. Paolo Fusaroli, rektor tržaške univerze, Claudio Tonel, podpredsednik deželnega sveta in Zorko Harej v imenu tržaške pokrajinske uprave. V dopoldanskem delu zasedanja sta sledili še dve predavanji in sicer prof. Giorgia Oonettija s tržaške univerze o pravnih posegih v zvezi z mednarodnim sodelovanjem na področju znanosti in tehnologije in predavanje Lorenza Tomatisa na temo »Center za raziskave o rakastih o-bolenjih v Lyonu«. Zasedanje se je nadaljevalo tudi v popoldanskih urah in sicer s posegi komunističnega poslanca Antonina Cuffara, ki je spregovoril o italijanski zakonodaji v zvezi z znanstvenimi raziskavami, prof. Roberta Fieschija z univerze v Parmi o »Tehnološkem razvoju v sedanji družbeni stvarnosti« in Luciana Bertocchija, direktorja Mednarodnega centra za teoretsko fiziko iz Trsta o delovanju omenjenega centra. Za danes so v dopoldanskih urah predvideni trije posegi: Margherita Hack, ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija, bo spregovorila o najpomembnejših raziskavah omenjenega zavoda, prof. Domenico Romeo s tržaške univerze, bo govoril o načrtih zavoda UN1DO in prof. Daniele Amati z ženevskega inštituta CERN bo govoril o načrtih znanstvenih raziskav v luči mednarodnega sodelovanja. Za danes popoldne je predvidena še okrogla miza, ki ji bo predsedoval ing. Roberto Costa, prav tako na temo znanstvenih raziskav in razvoja na tem področju. Na okrogli mizi bodo sodelovali prof. Carlo Gua-raldo z rimske univerze, Giuseppe Furlan za mednarodni center za teoretsko fiziko v Trstu, prof. Marcello Riuscetti z univerze v Vidmu, prof. Luigi Migliorino s tržaške univerze, Riccardo Viziale za podjetje Zanussi -Selečo in Carlo Fantozzi za podjetje Zeltron. Tokratno zasedanje v Trstu je prva tako pomembna znanstvena pobuda deželne sekcije inštituta. »Antonio Granisci«, ki je bila ustanovljena v marcu v Trstu in ki je samo ena izmed številnih sekcij te ugledne kulturno znanstvene ustanove, ki ima svoje sekcije v vseh glavnih mestih Italije. Inštitut, ki ima v Trstu svoj sedež v Ul. sv. Frančiška 14, si je zadal za svojo nalogo —- in to nazorno kažejo tudi posegi na tokratnem zasedanju — proučevanje tako specifičnih problemov, ki zadevajo našo deželo, pa tudi problemov, ki zadevajo pomen in potrebo mednarodnega sodelovanja na področju tehnoloških in drugih znanstvenih raziskav. Naj še povemo, da je ravnateljica deželne sekcije tega inštituta v Trstu prof. Silvia Monti, podpredsednik pa prof. Carlo Tullio Altan. V zadnjih dveh, treh letih je bilo ob predstavitvah novih telefonskih i-menikov mnogo govora o rabi strešic na šumevcih v slovenskih imenih v telefonskem imeniku. Dr. Trivellato je na včerajšnji tiskovni konferenci ponovil, da lahko slovenski abonenti zaprosijo SIP naj vključi v i-menik pravilno slovensko ime, s strešicami, in prošnji bo SIP ugodil. Ta praksa je stekla zadnja leta, rezultati pa vsaj doslej niso kdove kaj zadovoljivi. Po le bežnem prelistavanju novega telefonskega imenika za Trst in Gorico lahko tako ugotovimo, da številne naše ustanove in organizacije niso še izkoristile dane možnosti. Talco je na primer Slovenski dijaški dom v Trstu v novem imeniku ostal kot leto prej »Slovenski dijaskj dom« (goriški dijaški dom ima pa točno ime: »Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič) ; SDGZ je še naprej »Slovensko deželno gospodarsko združenje« (tako v Trstu kot v Nabrežini in v Gorici), SSG ostaja »Slovensko gledališče«, Slovensko pastoralno središče pa »Slovensko pastoralno središče«. Med zadnji dve se je letos lepo vključilo »Slovensko kulturno društvo Tabor«. Korak nazaj je v primerjavi z lani storila Tržaška knjigama. V lanskem imeniku je bilo poleg italijanskega i-mena točno slovensko ime, v novem imeniku pa sta ostali črki »ž« in »š« brez strešic. Bolje od lani so se na Tržaškem izkazali naši bančni zavodi. Tržaška kreditna banka je razširila slovensko ime tudi na agencijo pri Domju (v lanskem imeniku je imel le sedež v Ul. Filzi točno navedeno slovensko ime). Slovenski imeni imata tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, le da ima ta v seznamu pod devinsko-nabrežinsko občino kar dvakrat le italijanski naslov. Pri rabi strešic v novem imeniku ostajajo naše šole še kar šibke. Res je, da ima letos vsaj nekaj naših šol pravilno navedena imena — Žiga Zois, G. (?) Župančič, Bazoviški Junaki, Fran Milčinski — res pa je tudi, da ostajajo nekatere naše šole tudi tokrat kar se da anonimne (na primer »Liceo scientifico« ali pa »I-stituto magistrale«). Nova razporeditev abonentov po občinah daje letos tudi možnost ugotoviti koliko Slovencev iz okoliških občin je doslej znalo »izkoristiti« strešice. V dolinski občini je 12 abonentov »s strešicami«, v devinsko-nabre-žiriški pet, v repcntabrski in zgoniš-ki pa le po en abonent s po dvema strešicama. V okoliških občinah torej premoremo skupno »kar« 21 strešic! Paolo Parovel zapušča knjigarno za druge dejavnosti Stoletna tradicija prehaja v nove roke Parovelova knjigama v Tergesteu se lahko neopazno izmuzne površnemu in za kulturne posebnosti neobčutljivemu pogledu v morju trgovin in trgovinic, ki preplavljajo mestno središče. Ne more pa mimo pozornosti tistega, ki zna ceniti prave znamenitosti našega kulturno ne ravno blestečega mesta. Njen videz sam razodeva posebnost, ki je ni najti nikjer drugje v Trstu. Obkrožen od knjižnih polic se na sredi ne ravno obsežnega in nekoliko temačnega prostora razteza dolg pult, na katerem je na-Kopičen dnevni in revialni tisk z vsega sveta. V teh tesnih in umetno razsvetljenih prostorih v hipu zadihaš pravo kozmopolitsko atmosfero. Kot bi se nenadoma odprl svetu, izgubi jezik svoje omejevalne lastnosti, da bi razodel semantiko obče človeškega. Kulturna spoznanja se tu prepletajo s človeškimi. Tako je šlo skozi Parovelovo knjigarno celo stoletje. Več generacij je v njej spletalo neskončno nit iskanja odgovorov na vprašanja vsakdana in večnosti. Tudi v zgodovinski tradiciji se vrtinči čar te knjigarne, ki je zrasla na temelju nekdanje avstrijske Lloydove »Lesesaal« ali po naše »Čitalnice«, v okviru katere je Anton Hirschfeld leta 1882 odprl »Mednarodno časopisno agencijo«, ki je skrbela za prodajo in širjenje domačega in tujega tiska in tudi za oglaševanje, v njem. To funkcijo posredovanja vsega pomembnejšega časopisja, poleg seveda prodaje knjig, je ohranila tudi po letu 1919, ko jo je prevzel podjetni Giovanni Parovel, gradbeni izvedenec in vsestransko razgledan in eklektičen Miljčan. In ohranila jo je skozi tri generacije do danes, ko jo upravlja Giovarmijev vnuk Paolo, prav tako na vse pozoren in odzivajoč se eklektik. Po 102 letih očarljivega potovanja skozi pestro in razburkano zgodovino Trsta, je knjigarna dospela do velike vmesne postaje. Z današnjim dnem bo namreč menjala sprevodnika. Pairovelovo ime bo po 68 letih izbrisano z last- niškega dokumenta, na njegovo mesto pa bo vpisano ime družine Biecheri. Knjigarno bosta odslej vodila brat in sestra Biecheri, za katera odhajajoči Paolo Parovel trdi, da bosta znala in hotela obdržati značilnosti in tradicijo znamenite knjigarne. S kakšnimi občutki se Parovel ločuje od dragocene dediščine, ki jo je znal tudi sam tako bogato ovrednotiti? Verjetno mu ni najlažje pri srcu, čeprav tega ne izkazuje očitno. Nadvse občutljiv in pozoren na kulturni utrip Trsta in vsega njegovega zaledja, bi se Parovel verjetno ne mogel odpovedati takšni dragocenosti, če bi mu ne postala pretesna in bi ne bil prepričan, da si lahko ustvari drugo, morda še bolj dragoceno. Dejansko ga drobna trgovinica, ki zahteva veliko časa in truda (za statistiko naj navedemo samo podatek, da je upravljanje knjigarne zahtevalo v 102 letih kar 35 tisoč delovnih dni), utesnjuje pri uresničevanju raznolikih načrtov in dejavnosti, ki gredo od politike do založništva, od trgovine na debelo do čebelarstva. Njegovo poslanstvo, ki po družinski tradiciji sloni na načelu kulturnega odpiranja Trsta iz vedno večje zatohlosti, se bo odslej razživelo predvsem z založniško dejavnostjo, o kateri pa nam ni hotel povedati nič podrobnejšega, ker bi mu sicer konkurenca lahko ukradla ideje. Parovelovo ime srečujemo tudi v tržaškem političnem življenju. V kroniki zadnjih let se živahno pojavlja najprej v povezavi z »Mittelev-evropsko omiko«, ki se navezuje na nadnarodno-stno dediščino nekdanjega avstroogrskega cesarstva, nato pa s Tržaškim gibanjem, ki je nastalo v nekakšen odgovor težnjam k zaprtosti nacionalistične in municipalistične Liste za Trst. Malokdo se je na tržaškem prizorišču tako izpostavil s svojimi idejami, kakor Parovel. Njegovo angažiranost je občutila tudi sama knjigama, ki so jo tržaški melonarji namenoma bojkotirali. Njegova zvezda je zablestela, ko je na čelu mittelevropskega gibanja sprožil idejo o kulturnem in gospodarskem zbliževanju ljudstev ob tromeji, ki jih veže zgodovinska tradicija, ne da bi pri tem spreminjali državne meje ali ustvarjali pogoje za zmedo in nered. Gibanje je seveda sila razvejeno. Določenim folklorističnim in nostalgičnim ter politično različno obarvanim gledanjem se zoperstavlja Parovelova ideja široke kulturne akcije. Izhajajoč iz harmonije, ki je vladala med različno govorečimi narodi, ki so tvorili nekdanji habsburški imperij, postavlja Parovel kot alternativo zaprtosti Trsta in njegovega zaledja ter spopadu nacionalizmov ali veteronacionalizmov, neko nadnarodnostno odprto družbo, ki bi drugod morda izpadla kot brezploden kulturni non-sens ali anahronizem, ki pa je v Trstu po njegovem mnenju zgodovinska potreba. V tej optiki ima tudi pojem sožitja globlji pomen. Po Parovelu bi bilo treba čisto enostavno nadaljevati tam, kjer se je proces zbliževanja in sožitja prekinil, to je ob razpadu avstroogrske monarhije. To pa. je mogoče do seči le s široko kulturno akcijo, ki naj iztrebi kulturno navlako nacionalfašistične miselnosti. Pri tem procesu pa so italijanske (pa tudi slovenske) demokratične sile v zamudi, zaradi česar imajo vase zaprti italijanski nacionalistični in protislovenski krogi dokaj lahko igro. Skratka, Trst se duši v zaprtosti, ki jo sam ustvarja. To zaprtost je treba prebiti in v to smer bodo šli, kot doslej, vsi Parovelovi napori tako na političnem področju, kjer ga poznamo kot razboritega zagovornika naših narodnostnih pravic, kot pri založniški in publicistični dejavnosti. Če se za hip povrnemo k njegovi knjigarni, se s Parovelovi m odhodom zaključuje zanjo pomembno poglavje. Skozi njene prostore je v vseh teh letih šlo nad 18 milijonov klientov. V njej se je zbiral in se še zbira kozmopolitski Trst. Tu najdemo tudi mnogo slovenskih časopisov in revij. Nekdaj veliko povpraševanje zlasti po nemško pisanih časopisih je zamenjalo zanimanje za angleške, vse večje pa je povpraševanje po slovenskih in srbohrvaških. Knjigama’, ki je preizkusila tudi fašistični režim (Paolov oče Eugenio še je moral pogosto soočati s fašistično cenzuro), je bila tudi zbirališče tržaškega kulturnega sveta. V njej je bilo mogoče čutiti in otipati kulturni utrip mesta. Vsakodnevni stik i najrazličnejšimi ljudmi Je v meni izostril čut spoznavanja človeške narave in stvari, pravi Parovel, in vsa ta spoznanja bodo dragocen pripomoček pri moji bodoči politični in kulturni dejavnosti. Skoznjo gredo javni upravitelj, ki naroči kupe časopisov in revij in pošlje račun javni upravi; po litik, ki kupi časopise v drugem jeziku, da bi se z njimi ponašal pred drugimi, čeprav ne pozna nobenega tujega jezika; človek iz visoke meščanske družbe, ki kupuje knjige na meter za izključen okras stanovanja: ženska iz dobre družine, ki se naloži s cenenimi fotoromani, rekoč da so za služkinjo itd. Knjigarnar lahko najbolj upravičeno reče: Povej, kaj bereš in ti povem, kaj si. V splošnem je v Trstu prodaja časopisov in knjig višja kot drugod P° Italiji, dokaj nizka pa je kakovost branja, pravi Parovel, ki je zlasti kritičen do mladih rodov, vse preveč usmerjenih v lahkotno, neobvezujoče branje. Knjižna trgovinica v Pasaži Tergesteo termometer delčka tržaškega kulturnega življenja — obrača danes stran. Želeti je, da bodo znali novi upravitelji prav tako dobro tolmačiti prave kulturne potrebe mesta, kot jih je znala Parovelova rodbina. DUŠKO KALC PSI odprla kampanjo za evropske volitve Znanost in kultura v službi Evrope Jutri popoldne v Zgoniku Prireditev ob 5-letnici folklore KD Rdeča zvezda Z okroglo mizo na temo »Znanost in kultura v službi evropskih mest« in s predstavitvijo predlogov PSI za Prihodnost Evrope so tržaški socialisti včeraj popoldne začeli volilno kampanjo za evropske volitve. V skladu s smernicami, ki so prišle do izraza na vsedržavnem kongresu v Veroni, ne bo PSI letos vodila volilne kampanje v tradicionalnem smislu besede, s shodi in podobno, am- čanje v dvorani krožka Salvemini. Na okrogli mizi, ki ji je sledilo veliko število ljudi, so govorili predsednik beneškega Bienala in priznani arhitekt Paolo Portoghesi in kandidata za evropski parlament beneški zupan Mario Rigo (nosilec liste) in tržaški arhitekt Luciano Semerani. Slednji, skupno z videmskim podžupanom Tiburziom zastopa socialiste *z Furlanije - Julijske krajine v kandidatni listi za volilno okrožje vzhodne Italije. Semerani, ki je svoj poseg osredotočil na Trst in na njegove proble-me. je podčrtal, da se mora mesto, de hoče obdržati ritem časa, zazreti v prihodnost in pustiti za sabo vse škodljive tabuje, ki so doslej zavirali razvoj. Med te spadata tudi nacionalizem in rasizem na račun Slovencev, kar je treba dokončno iztrebiti iz tržaškega družbenega tkiva. Volilna kampanja za evropske volitve, ki bodo 17. junija tudi v Trstu, Počasi prehaja v živo fazo, čeprav *e zdaleč ni še vzbudila zanimanja med ljudmi. Verjetno bo vsa zadeva nekoliko zaživela prihodnji teden, ko stranke napovedujejo obiske mnogih znanih politikov. Treba pa je povedati, da so razen redkih izjem v tej volilni kampanji bolj kot vprašanja Evrope v središču pozornosti tipični notranjepolitični problemi. Na sliki: včerajšnja okrogla miza tržaške PSI. V Dolini so se pričeli Junijski večeri Junijski glasbeni in likovni večeri 1984 v Dolini «o se pričeli. Sinoči je bila namreč v galeriji Torkla prisrčna otvoritev razstave risb, ki so jih za mladinski ex tempore prispevali malčki iz otroškega vrtca, učenci osnovne šole Prežihov Vorane in dijaki srednje šole Simon Gregorčič iz Doline. Razstava je zelo bogata in priča o raze veleni fantaziji naših otrok. Junijske glasbene in likovne večere je otvoril mladi odbornik KD »Vodnik« Dejan Kozina, ki je pozdravil navzoče, med njimi tudi pevce mešanega zbora Pro muzika iz Subotice, ki bodo drevi ob 20.30 koncertirali v cerkvi sv. Martina. V kratkem kulturnem programu je nastopila vokalna in instrumentalna skupina srednje šole Simon Gregorčič, ki je pod vodstvom Vihre Kodrič zapela nekaj slovenskih in latinskih pesmi, (ris) " Med glavnimi panogami KD Rdeča zvezda iz zgoniške občine spada otroška folklora, ki prav letos praznuje Metnico obstoja in delovanja. V teh petih letih je v raznih skupinah sodelovalo nad sto otrok, odsek vse od začetka vodi požrtvovalna Neva Fer-luga, ki je svoj čas plesala pri TFS »Stu ledi«. Ferlugovi pa je pred nekaj leti priskočila na pomoč domačinka Silva Perčič, ki vodi sedaj najmlajšo otroško folklorno skupino. Peto obletnico obstoja bo folklorna skupina KD Rdeča zvezda počastila jutri ob 18. uri na zgoniškem igrišču in to v' okviru razstave in pokušnje domačih vin. Občinstvu se bodo predstavili najprej najmlajši plesalci z otroškimi igricami, nato bodo na vrsti člani srednje skupine s spletom gorenjskih plesov in končno še srednješolci, ki bodo nastopili ob spremljavi modeme disko glasbe. To skupino vodi Milojka Garzare iz Sežane. Mlajšo in srednjo skupino bo s harmoniko spremljal Rado Milič Kot nam je povedala predsednica društva in vestna spremljevalka mladih folkloristov Anica Guštin, bodo jutri tudi podelili priznanja članom skupine, ki sodelujejo v njej vse od ustanovitve. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili udeležence slikarskega natečaja, ki ga je KD Rdeča zvezda organiziralo v sodelovanju z osnovnimi šolami zgoniške občine. Za uspeh tega ex tempore nosijo zasluge tudi učiteljice in drugo šolsko osebje. Nagrajevanju natečaja bo sledil nastop harmonikarskega ansambla Glasbene matice (podružnica Prosek - Konto-vel), ki ga vodi Loredana Kočevar. V Zgoniku se jutri popoldne torej obeta res prijetna kulturna prireditev. (BD) Danes odprtje 20. razstave vin v Zgoniku V Zgoniku je že vse nared za 20. jubilejno občinsko razstavo vin, ki jo bodo odprli danes ob 18. uri. Ocenjevalna enološka komisija, ki so jo sestavljali izvedenci in domači kmetovalci, je na razstavo prepustila šest vzorcev belega vina (Ivan Knez in Mirko Skupek iz Koludrovice; Jožko Obad, Dušan Grilanc in Stojan Stubelj iz Saleža ; Marčeto Dol jak iz Samatorce) in deset primerkov terana (Alojz Škrk, Srečko Štolfa in Stojan Stubelj iz Saleža; Josip Gruden, Viktor Gruden in Angela Budin vd. Colja iz Samatorce; Mario Milič, Josip Simoneta, Stanko Mi'ič in Miro Žigon iz Zgonika). Ob 20.30 bo v zgoniški cerkvi koncert Tržaškega okteta. Na razstavišču pa bo ples ob zvokih Veselih godcev iz Boljunca. B.S. KPI O NOVIH POVEZAVAH TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Tržaški komunisti so včeraj sklica-1 tiskovno konferenco, na kateri so Pojasnili svoja stališča do vprašanja, « že šest mese’cev polni stolpce krajevne kronike. Pokrajinski tajnik Ugo Poli, namestnik načelnika svetovalske skupine v tržaškem občinskem ayetu Fausto Monfalcon in profesor Uosta z Urbanističnega inštituta tr-z-aske univerze, so s političnega, u-Pravnega in tehničnega vidika o-svetlili problem odseka hitre ceste pri v alma uri, ki naj bi stekel v neposredni bližini novega stanovanjskega kompleksa IACP. Komunisti to vprašanje uokvirjajo v širšo problematiko novih cestnih Povezav tržaškega pristanišča in o-lajšav, ki naj bi ga vnesle v lokalni Promet. Pri tem posebej opozarjajo 113 nujnost 'zaščite okolja in na var- nost prometa. Prav odsek pri Val-mauri pa ne upošteva nobenega od obeh kriterijev, zato komunisti v soglasju s prizadetim prebivalstvom predlagajo umik načrta o odseku pri Valmauri, vsaj šest milijard lir, ki bi jih tako prihranili pa naj bi raje uporabili za izboljšanje infrastruktur in zaščito okolja vzdolž vseh načrtovanih cestnih povezav, zlasti pa na odseku med lesnim pristaniščem in Škedenjskim rebrom. Poleg tega komunisti vztrajajo pri izdelavi večletnega načrta za izboljšavo prevoznosti tega predmestnega območja s poseb nim ozirom na večjo varnost prometa po Ulicah Svevo, Baiamonti in Flavia. To naj bi dosegli z nekaterimi razširitvami cestišč in z izgradnjo parkirnih prostorov, podhodov za pešce in podobnim. Sinoči so v TK Galeriji Tržaške knjigarne odprli ratstavo slovenskega zamejskega likovnika iz Ricmanj Deziderija Švare. Po uvodnih bese dah Franka Vecchieta je o švarovi umetnosti spregovoril umetnostni zgodovinar in kritik iz Ljubljane Janez Mesesnel, ki je med drugim poudaril, »da slutimo v slikarstvu De-ziderija Švare na današnji stopnji razvoja korenino, ki ga povezuje s pretežno racionalno nastrojenim mediteranskim umetnostnim vzdušjem, ter s tisto ustvarjalno klimo, ki je svoje impulze oblikovala vselej s posredništvom urejenih miselnih, ne redko materialno tudi v uporabni sferi preverjenih zasnov, konstrukcij in struktur«. Po Mesesnelu je še spregovoril tržaški slikar Milko Barn bič, ki si je zaželel, da bi se matična domovina bolj zanimala za zamejsko slikarsko stvarnost. Po uradnem delu odprtja razstave je še sledil ogled le te, ki bo odprta do 20. junija, obiskovalcem pa so tudi ponudili kozarec domačega vina. Ponovitev praznika češenj Praznik češenj v Mačkoljah je žal motilo slabo vreme. Prireditelj PD Mačkolje vsako leto z veliko prizadevnostjo priredi ta praznik. Letos so gostovali temperamentni gostje iz Bohinja s pestrim programom, ob katerem bi v primernem vremenu mogla množica domačih gostov uživati več lepih nedeljskih popoldanskih ur. Ples pogumnih plesalcev v slikovitih gorenjskih narodnih nošah pod gostimi dežnimi kapljami je zadrževal najbolj navdušene ljubitelje folklore, ki so vztrajali pod dežniki in v mrazu. Moški zbor iz Bohinja je pa s svojim krepkim petjem uspešno kljuboval zavijanju hudega nevihtnega vetra. Ansambel Taims, ki naj bi ta večer igral za ples, je moral kloniti sili slabega vremena in oditi. Ker je upati, da bo z letošnjim muhastim majem konec tudi dolge, mrzle in mokre dobe, PD Mačkolje ponovi svoj praznik češenj jutri in v nedeljo (2. in 3. junija). Končno zorijo že itak pozne debelejše češnje. Dovolj jih bo za vse, ki radi zobajo ta sladki sad. Zopet ne bo manjkalo dobrega domačega črnega in belega vina pa tudi ne izbranih jedi na žaru. V nedeljo popoldne se bo razvil kulturni program ob petju in glasbi domačih skupin. Medtem ko bo jutri le prosta zabava ob izbrani glasbi »disca«, bo v nedeljo igral za ples ansambel Taims. Samoupravni referendum za mir na Proseku in Kontovelu Odbor za mir s Proseka in Kontovela, v katerem so vključene vaške or-g33*zacije in društva in združenje AGLI iz Naselja sv. Nazarija, bo priredil v soboto in v nedeljo na Proseku in Kontovelu samoupravni referen-dum za mir in razorožitev. Volišča za referendum bodo na sedežu rajonskega sveta za zahodni Kras (odprto bo le v soboto dopoldne), v Soščevi hiši na Proseku, v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu in na sedežu AGLI v Nase-Jd sv. Nazarija. Volilni sedeži bodo odprti v soboto od 9. do 13. ,ure in od 15. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 14. ure. Škandal okoli knjige škandalov n Y.derai so v Časnikarskem krožku Udj tržaški javnosti predstavili po-«S knjige docenta za zgodovino PdUtičnih ved na Abruški univerzi ìbrida Turoneja z naslovom »Corrot-p ® corruttori - dall’Unità d’Italia alla J4*’ ki jo je tržaški časnikar Pierlui-~ Sabatti uvodoma označil kot al-jnutiyni zgxxtovinski tekst. Gre - anirec za dokumentirano pričevanje od italijanskih škandalov u« združitve Italije do primera prosto-*rìma PS2“ia speciale Europa .»pori, 0.25 La tragedia del Bounty - film RETEQUATTRO 9.30 Chico - TV film [6.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Nuova vita - film 12.30 Risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Si ida senza paura - film 16.50 šport 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.25 Dynasty - TV film 21.30 Fascination - show 23.30 šport 24.00 Amore piombo e furore - film ITALIA. ", 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Cerasella - filmska komedija 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn Risanke 14.00 Devlin & Devlin - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim bum barn Risanke Vita da strega - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 La macchina nera - film 22.30 I magnifici sette cavalcano ancora - film 0.30 Giorni giovani a Manhattan filmska komedija TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton place - TV film 17.00 Risanke 19.00 Sam, ragazzo del. West - risanke 15.33 Anche i ricchi piàngono - TV film 20.20 Tre tigri contro tre tigri - film 22.00 Charlie’s Angels - TV film 23.00 Hawaii sqaudra cinque zero -TV film 24.00 L’uomo ombra - film TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 II re del quartiere - TV film 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.45 Affari di cuore - TV film 13.30 Risanke 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 Risanke ob 18.30 18.30 Rumpole - TV film 19-30 Glasbena srečanja 20.30 Film 22.00 QP Coupon 1.00 Horoskop 1.15 Film TELEFRIULI 15.00 Cara a cara - TV film 16.30 Perdonami se ho peccato - film 18.00 Risanke 19.00 Cara a cara - TV film 20.25 Mariana, il diritto di nascere -TV film •21.30 Ciao Èva 22.30 L’ora di Hitchcock - TV film 23.30 II vizio di famiglia - film RAMO RADIO TRST A 7.00. 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro p« naše, (7.40) Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik : Na goriškem valu - (8.40) Glasbeni pot puri - 10.10 S koncertnega in o-pemega repertoarja - (11.30)-Beležka - 12.00 Niti življenja - (12.15) Glasbeni potpuri; 13.20 Dogodki in problemi; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Božin Pavlovski: »West Aust«. - (14.40) Od ekrana do ekrana - (16.00) Trim za vsakogar - (16.30) Glasbene raznolikosti; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper: 13.00 -15.00 Mladinska oddaja ; Objave, EP; 14.00 Novosti naše diskoteke; Objave, EP; 14.40 Zanimivosti ; Pesem tedna Ra- dia Koper; 15.00 Danes z nami; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 E-dig Galletti; 9.32 Lucianov! dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Vprašajte stilista; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes se govori; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 14.45 La vera Romagna; 15.00 O kulturni umetnosti ; 18.00 Beseda in glasba; 18.45 Orkestralna glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pool sportivo; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba ; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.30 Karavana; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Šport; 17.00 Evropska volilna tribuna; 18.30 Večerna glasba ; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Verska oddaja ; 19.30 Na naših trgih; 20.30 H cabotiere; 21.00 Simfonična glasba; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid ; 16.35 Glasba in spektakel; 18.32 Robert Schumann; 19.57 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Popotnica pisateljice Berte Golob; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši u- metniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Ali poznate ...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - I /naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 »Po cestah in poteh«; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . Pesmi Pavla Ši-vica; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomoršča- kih - glasba ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje. stran 8 □ goriški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — 1. junija 1984 Srečali sta se šoli P er co in Trinko V Locniku prijateljski miting furlanske in slovenske mladine »Na pobudo profesorskega sveta smo se odločili, da priredimo današnje srečanje in to predvsem z željo, da bi se med nami bolje spoznali, da bi odpravili vse tiste pregrade, ki so bile svoj čas, še posebno med fašizmom, tako visoke in da v skupnem prizadevanju pokažemo eden drugemu naše kulturno bogastvo.« Tako je med drugim dejal ravnatelj nižje srednje sole Perco iz Ločnika Eraldo Sgubin, za dobrodošlico dijakom in profesorjem slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki so prišli na obisk. V svojem pozdravnem nagovoru je ravnatelj ločniške šole nadalje ugotovil, da bi ta naloga pripadala v prvi vrsti politikom, toda tudi šola lahko prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju furlanskega in slovenskega kulturnega bogastva. Potem ko je profesorica šole ravnateljev govor prevedla v slovenščino, se je za topel sprejem zahvalila ravnateljica naše nižje srednje šole Rozalija Lojk, ki je podčrtala, da je mladino treba vzgajati v duhu medsebojnega spoštovanja, brez vsakršnih ideoloških pregrad. Obenem je ugotovila, da le znanje jezika soseda prispeva, da bolje spoznaš tudi njegovo kulturno dediščino. Srečanju je prisostvoval tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Mirko Špacapan. ««ir Miting prijateljstva med furlansko in slovensko mladino, kot so uradno imenovali včerajšnje srečanje, je torej dokaz, da z dobro voljo in medsebojnim spoštovanjem se da marsikaj graditi na tem narodnostno mešanem območju. Glavni del srečanja je bil namenjen kulturi. Dijaki obeh šol so namreč z recitacijami, petjem in folkloro, prikazali bogato kulturno dediščino, tako furlanskega, kakor slovenskega naroda. Najprej so nastopali recitatorji, ki so s pomočjo diapozitivov pri- kazali nekaj najznamenitejših zgodovinskih krajev naše dežele. Slovenski dijaki pa so v besedi in petju potrdili veličino naših največjih literarnih o-sfebnosti. Za zaključek pa sta mladinski folklorni skupini iz Ločnika in Šlovrenca prikazali splet furlanskih plesov. Nekateri dijaki obeh šol so se pomerili v slikarskem ex-tempore in dela so kasneje tudi razstavili. Na sliki: dijaki med slikarskim ex tempore. Poleg gosenic uničuje borovce še neka plesen Pojav zaenkrat ni zaskrbljujoč, pravijo na gozdni upravi Tudi črni bor (bolj znan kot avstrijski bor), ki je postal nekakšen simbol naše kraške pokrajine, čeprav so ga pričeli saditi šele v drugi polovici prejšnjega stoletja in je torej tuja, umetno prinesena drevesna vrsta, ni več tako odporen, kakor še pred leti. Najbrž so za to krivi spremenjeni klimatski pogoji, ni mogoče pa izključiti vloge večje onesnaženosti ozračja. Poleg gosenice borovega prelca — ob tem je treba povedati, da je ogenj še zmeraj glavni sovražnik kraških in še posebej borovih gozdov — v zadnjih letih napada borovce tudi neka plesen. Posledice so v tem, da se drevesa postopoma sušijo. Menda pojav na splošno gledano še ni dosegel zaskrbljujočega obsega in zadeva zaenkrat manjši odstotek (izpod 5 odstotkov) odraslih dreves. To pa je, po mnenju ki smo ga slišali od funkcionarjev deželne gozdne uprave, v mejah naravnega odmiranja, oziroma obnavljanja dreves. Na posameznih področjih pa je pojav dosti bolj obsežen, zlasti tam, kjer je pred leti podrast opustošil ogenj. Menda je pojav plesni v vzročni zvezi prav s pustošenjem ognja. Poškodovana skorja naj bi olajšala naselitev nekaterih vrst zajedalcev, ki so istočasno prenašalci trosov plesni. Pojav odmiranja borovih dreves je zelo opazen na pobočju nad Zgornjimi Gabrji, kjer sicer prevladuje mešani gozd. Na pol suhih borovih Pokrajinsko vodstvo KD o manjšinski problematiki Teorija o zgodovinski in ekonomski stvarnosti Vse kaže, da se je v krogih goriške krščanske demokracije v zadnjem ča su izoblikovalo novo stališče glede manjšinske problematike, zlasti pa še do vprašanja enakopravnosti slovenščine v javnosti, kar še ne pomeni bi-lingvizma.1 Oblikovalec in pravzaprav tudi nositelj nove teorije je pokrajinski tajnik stranke Alberto Tomat, ki je tudi pokrajinski svetovalec in je imel možnost to novo teorijo tudi že pojasniti na zadnji seji pokrajinskega sveta. »Zakonski osnutek KD ne predvideva uvedbe bilingvizma, ker bi taka rešitev ne bila primerna zgodovinski in gospodarski stvarnosti teh krajev. Priznava pa slovenski narodno stni skupnosti široko možnost rasti na kulturnem in socialnem področju, preko priznanja največje svobode v šolstvu (z ojačitvijo in izpolnitvijo šolskih ustanov), na področju delovanja kulturnih, športnih in gospodarskih u stanov«. Tako je torej stališče goriškega vodstva KD, kakor izhaja iz kratkega tiskovnega poročila o zasedanju, ki je bilo v glavnem posvečeno manjšinski problematiki. Podobne izjave (in utemeljitve) , je Tomat dal že na zadnji seji pokrajinskega sveta in zatorej v bistvu niti niso novost. Na sestanku pokrajinskega vodstva so vzeli v pretres, poleg zakonskega osnutka KD, tudi osnutke zaščitnega zakona, ki so jih predložile druge stranke, kakor tudi osnutek zakona za zaščito jezikovnih manjšin in o-vrednotenje njihovih jezikov in kultu re. V to skupino spadajo tudi Furlani. Za ohranitev in rast furlanske kulture in jezika, bi morali furlanščino poučevati v obvezni šoli. Taki» menijo v pokrajinskem vodstvu KD, kjer pa do slovenske problematike v zadnjem času sprejemajo dokaj toga stališča. Novo vodstvo, nova pamet, bi lahko rekli. Pri vsej zadevi je vendarle pozitivna ena stvar: prejšnja leta smo bili vajeni poslušati sklicevanje, da je pač vse odvisno od Rima in v pristojnosti parlamenta, vendarle pa prihaja na dan, kakšne so, mimo načelnih stališč, pozicije strank na krajevni ravni. Že v prihodnjih dneh na vrsti podražitev bencina proste cone Namesto 645 bomo za liter super bencina plačali 705 lir Že v prihodnjih dneh bo bencin proste cone dražji za 60 lir pri litru. Namesto dosedanjih 645 lir bomo pri črpalki morali plačati za liter super goriva 705 lir, za liter navadnega pa 655 (595). Po skoraj dveh letih se je te dni vendarle zaključil postopek in je bilo doseženo soglasje finančnega ministrstva in ministrstva za industrijo. Zadevni dekret je bil podpisan konec prejšnjega tedna, vendar bo za čel veljati šele po objavi v Uradnem listu. Povišek bo šel v celoti v korist Goriškega sklada. Razpoložljivost sklada se bo tako znatno povečala, vendar šele v prihodnjem letu. Na skladu bo predvidoma za nekaj nad eno milijardo lir več sredstev, medtem ko bodo posledice poviška za tekoče poslovanje bolj skromne. Upoštevati je treba, da je bila več kakor polovica letošnjega kontingenta goriva že razprodana oziroma prevzeta, saj se nagibamo v drugo polovico leta. Iztržek bo zatorej po približnih ocenah znašal okrog 300 do 400 milijonov lir. V Rimu so osvojili tudi predlog razširjenega odbora .goriške trgovinske zbornice o odpravi prelevmana na ceni dizelskega goriva, ki bo zdaj za pet lir cenejše (521 lir) ter o znižanju prelevmana 170 lir za kg na maslu, s čimer naj bi priskočili na pomoč uvoznikom in predelovalcem tega prehrambenega artikla, zaradi ostre konkurence masla s tako imenovanega prostega tržišča. Cena masla v maloprodaji se predvidoma ne bo spremenila. Praznik špar gl je v V Štandrežu se bo jutri in v nedeljo nadaljeval tradicionalni praznik špargljev. Jutri zvečer bo na sporedu ples, bolj zanimiv program pa napovedujejo za nede jo, ko bo ob 19. uri nagrajevanje avtorjev najboljših izdelkov mladinskega slikarskega ex tempore, zatem pa bodo člani dramske skupine PD Stanti rež podali veseloigro »Oče na polikliniki«. Praznik se bo predvidoma nadaljeval tudi 9. in 10. junija. V pričakovanju novih točnih navodil Potrdila o oprostitvi »ticketa« veljajo samo do 17. junija Pogosto spreminjanje predpisov, po drugi strani pa pomanjkljivo delovanje administrativne službe pri Krajevni zdravstveni enoti povzroča v zadnjem času veliko napetosti, negodovanja in tudi slabe krvi. V ospredju je kajpak vprašanje potrdil o oprostitvi plačevanja soudeležbe (ticketa) za zdravila oziroma nekatere storitve javne zdravstvene službe. Dosedanja potrdila so bila veljavna do 31. maja, v pričakovanju novih in točnih navodil pa v pristojnih uradih KZE izdajajo nova potrdila z veljavnostjo samo do 17. junija. Zadeva je torej zelo nejasna in zapletena, nihče pa ne informira občanov, kako naj se ravnajo, ugotavlja v posebnem tiskovnem poročilu sindikat FISOS CISL. V istem dokumentu opozarja naj občani, razen v nujnih primerih, ne zaprosijo za podaljšanje potrdil o oprostitvi plačevanja soudeležbe in naj počakajo nekaj tednov. Tako se bodo izognili dolgim in nepotrebnim vrstam, sporom itd. Sergio Turone o političnih škandalih V okviru volilne kampanje za evropske volitve so goriški radikalci povabili v svojo sredo Sergia Turone ja, univerzitetnega profesorja, sicer dol- goletnega sodelavca nekaterih najbolj znanih revii in časopisov (Panorama Oggi, Il Messaggero), ki je spregovoril o svojem knjižnem delu »Corrotti e corruttori dall’unità d’Italia alla P2« Knjiga je dvignila precej prahu, saj jo je pred poldrugim mesecem sodnik iz Varese ja dal zapleniti, potem ko je odvetnik pripadnika lože P2 Ortolani to zahteval zaradi obrekovanja (od avtorja dela in žaložnaške hiše pa je zahteval 17 milijard odškodnine). Knjiga, ki so jo po tem dogodku ponatisnili in obogatili z nekaterimi novimi podatki, govori o vlogi podkupovanja v italijanskem vladnem sistemu že od časa zedinjenja do današnjih dni. Turone, ki je sicer proučevalec sindikalnega gmanja v Italiji, je nanizal vrsto škandalov, ki so se vrstili kot na tekočem traku in dokazal, kakšen pomen imajo sredstva javnega obveščanja pri razkrinkanju teh škandalov. Sladkor proste cone Goriška trgovinska zbornica obvešča, da se danes pričenja razdeljevanje kontingenta sladkorja po znižani ceni za obdobje junij julij. U-pravičenci prejmejo po tri kilograme sladkorja, ob tem morajo izročiti odrezek štev. 69 (upravičenci iz občin Gorica in Sov od nje) in štev. 72 upravičenci iz drugih občin v pokrajini. Tožilec zahteval obsodbo tudi za osumljena odvetnika VeČ kot 4 leta zapora za glavnega obtoženca Proces proti 63 letnemu Vincenzo Di Rosi zaradi cele vrste kaznivih dejanj, v katerem sta soobtožena tudi odveiiiiku Eno Pascoli in Alealdo Ginaldi, se bo predvidoma zaključil v ponedeljek, 4. junija. V sredv je bila na vrsti druga obravnava, ki se je zavlekla do večera, toda kljub temu niso še uspeli zaključiti s posegi vseh zagovornikov. Za Di Roso, ki je obtožen zaradi nasilja, povzročitve poškodb, ugrabitve, posesti o-rožja in še drugih malenkosti, je jav-n; tožilec Giulia Pavese zahtevala 4 leta in 5 mesecev zapora ter milijon 150 tisoč lir globe. Za oba obtožena odvetnika, ki naj bi na kazniv način pomagala obtožencu, je dr. Pavese zahteval po pet mesecev zapora. Zagovorniki obeh obtoženih odvetnikov so zahtevali oprostitev, medtem ko bosta branilca Di Rose na vrsti šele na prihodnji obravnavi. Zaradi raznovrstnih manjših kaznivih dejanj je bilo včeraj precej o bravnav na preturi. Po hitrem postopku je pretor obsodil na 4 mesece in 5 dni zapora pogojno ter na plačilo 100 tisoč lir globe 45-letnega Sergia Obersnela iz Gorice, Ul. Pola 17. Obersnela so aretirali v soboto zvečer okrog 21.30 v baru Torino na Korzu, kjer je baje nadlegoval kliente. Poseg agentov ga ni posebno razveselil, tako da jih je ozmerjal s »fašisti« in še marsikatero kosmato. Poleg tega je imel pri sebi lovski nož, tako da ga je vse skupaj stalo ob- tožbo zaradi žalitve javnih funkcionarjev in nedovoljene posesti orožja. Pretor je ob upoštevanju okoliščin in obtoženčeve osebnosti (čeprav ima za seboj nekaj podobnih dejanj, je morda za koga nadležen, ni pa družbeno nevaren) izrekel zmerno obsodbo in odredil njegovo izpustitev na prostost. Gostovanje gledališča Italijanov iz Izole V nedeljo bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma gostovala gledališka skupina samoupravne kulturne skupnosti Italijanov iz Izole. Gledališčniki italijanske narodnostne skupnosti v Istri bodo predstavili narečno igro »E alora, sto pàtio?« Igro je pripravila in režirala Lucia Scher, z njo pa sodeluje še kakih dvajset igralcev in drugih članov gledališkega ansambla. Igra, ki jo bodo uprizorili v Gorici n« zabaven način prikazuje življenje italijanske družine v Istri. Gledališčniki iz Izole bodo obiskali Gorico na povabilo amaterskega odra »Piccolo Tespi« iz Stražic, ki bo septembra vrnil obisk v Izoli. Predstava se bo pričela ob 16. uri. Vstop je prost. • Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) ima sedež v Ul. Orzoni 58. dreves je tu kar precej več kakor pet odstotkov. Ob tem je treba ugotoviti, da na tem področju že dolgo ni bilo gozdnih požarov. Razloge bo treba zato najbrž iskati drugje, v spremenjenih klimatskih pogojih in najbolj verjetno, v večji onesnaženosti zraka. Komemoracija ob 12. obletnici atentata pri Petovljah Pri Petovljah je bila včeraj dopoldne komemorativna slovesnost s polaganjem vencev ob 12. obletnici atentata, v katerem so izgubili življenje trije pripadniki karabinjerske^ ga zbora. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter župani občin Gradišče, Zagraj in Sovodnje, ter sorodniki padlih karabinjerjev. Poimenovanje šole v Pevmi V Pevmi bodo imeli v nedeljo slovesnost poimenovanja domače osnovne šole po literatu in župniku Jožetu Abramu. Slovesnost se bo pričela na šolskem dvorišču ob 10.30. Učenci in učitelji se že več časa pripravljajo na to slovesnost. Ob tej priliki bodo izdali tudi lično brošuro v kateri bo precej zgodovinskih podatkov. Učenci bodo nastopili z recitalom izbranih A-bramovih del. Novi semaforji na križišču pri Štandrežu Križišče pokrajinske in državne ceste med štandrežem in Sovodnjami bodo v kratkem opremili z novim sistemom semaforjev. Sedanja ureditev je začasna, zanjo pa sta poskrbeli goriška pokrajina in občina. Pp namestitvi semaforjev na tem križišču ni bilo več hudih prometnih nesreč. prireditve Drevi ob 21. uri bo na sedežu fotografskega krožka (Ul. Santa Chiara 15) Marko Mosetti predstavil prelivajoče se diapozitive o gledališču. Mosetti, ki se kot amater udejstvuje pri gpriškem Piccolo Teatro, se je tudi kot fotograf specializiral predvsem v gledališki tematiki. razna obvestila Občinska uprava v Doberdobu sporoča, da je, z ozirom na to, da je bil rok za predstavitev davčnih prijav prenešen na 8. junija, umik za sprejemanje prijav takole spremenjen: do vključno 5. junija med urnikom poslovanja občinskih uradov: 6. in 7. junija od 8. do 13. ure; 8. junija od 8. do 13. ure in od 16. do 19. ure. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Le pomo viziose«. Prepovedan mladini pod 18-letom. CORSO 18.00-22.00 »Fratelli della notte«. VERDI 18.00-22.00 »48 ore«. Tržič EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Gorky Park«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Cento giorni a Palermo«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 — 20.30 »Tootsie«. SVOBODA 18.30 »S.P.U.K.« in ob 21.00 »Cimerke«. DESKLE 19.30 »Balkan express«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701- DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel-84124. POGREBI: ob 11. uri Justina Kovačič por-Bressan iz splošne bolnišnice na glav' no pokopališče; ob 12.30 Benito Na' boli iz splošne bolnišnice v stolnico in na pokopališče v Ločniku. Ob nastopu velikega ameriškega pevca v veronski Areni Bob Dylan še vedno simbol DUŠAN JELINČIČ Veronska Arena je pred dnevi doživela »zgodovinski trenutek« nastopa velikega mita bivše mlade generacije velikih utvar in velikih sprememb, Boba Dylana, ter še enkrat dokaza-a' da zgodovinski trenutki, pa tud: tn*ti, ne obstajajo, oz. obstajajo samo Za tiste, ki jih še potrebujejo in n*-so sposobni premostiti »heroičnih« obdobij svojega osebnega in širše vzeto kolektivnega življenja. Velike utvare šestdesetih let, katerih veliki uiesija je bil prav Bob Dylan, so še vedno samo utvare, spremembe (ki J1*1 je prav gotovo bilo mnogo) pa je že zdavnaj požrl čas. Bob Dylan pa Je znal (govorim le o letih šestdeset) cisto vsa mladinska, socialna in pač vsa druga nezadovoljstva spraviti na f^Pir. Glede na to pa, da so nila to Pač ključna leta velikih socialnih pre-•uikov (vsaj v Ameriki, kjer je Dylan Pel — torej opravljal svoje »socialno Poslanstvo«), so pač zahtevala mnogo ustvarjalnosti na vseh področjih, Dy-*?n _ Pa je znal »naskočiti« tisto po-dročje, ki mu je dalo največjo popu1 larnost: petje. Takrat so se porajali Vietnam, boji za enakopravnost črn-Cev, kubanska kriza, študentski boji, svetovni gospodarski »boom«, za ka-^^ga so bili ljudje psihološko pre-yec labilni, da bi ga znali zrelo spresti. in §e bi lahko našteval. Vse to Pa je znal Bob Dylan spremeniti v Pesem ter v zvoke svoje kitare, nato Pa Je vse skupaj prenesel pred mi-Sfofon in večtisočglavo publiko. Podobno je delal v New Yorku, v Tokiu, v Stockholmu in v... Veroni. la uvod je bil nujen za predsta-yacv prvega »italijanskega« koncerta “oba Dylana nekega kislega veron-. pega večera, pač deževnega in mrz-ega. Veronska Arena je bila prena-TfPpna Uudi iz vseh koncev in krajev Italije. Vendar pa to niso bili tisti naJmlajši, ki jim glasbena industrija Posveča največ pozornosti, to so bili v glavnem tridesetletniki, pač umirjeni v svojih reakcijah, ki so na Jtoncertu Dylana najprej sprejeli kot Pevca, vsaj ko je pel zanj nepriklad-uc. neverjetno »električne« pesmi, na-Pa kot spomin, ko je samo z aku-st i o kitaro zaPel pesmi, ki so potale že pojem in simbol vseh gibanj 24 enakost ljudi po vsem svetu. • Po skoraj dveh urah povprečnega fdeka velikega lisjaka svetovne glasne Carlosa Santane in njegove števil-p® skupine, ki pa je vseeno žel odobravanje publike zaradi svojega rit- •Pa in dolgih solističnih izvajanj na električno kitaro samega Carlosa, se je zelo nemitično prikazal ...on, Dy-lan- Skoraj nevidno je stopil na oder skupno s člani svojega ansambla ter 7-ačel takoj peti. Na glavi je imel ®tar (in verjetno nekoliko zamaščen) Pel kovbojski klobuk, na sebi pa tanjen jopič ter enostavne jeanse tkaj se bogovi v nebesih tako oblačijo?). . Pylan je takoj začel s staro pesmi-le iz leta 1965 >xHighway 61 revisited«. vendar pa j0 je tako spremenil in opremil z naključno nametanimi rock voly (tudi akustika ni bila prav naj-ooijsa) svoje »band«, da je ni bilo Korai spoznati. Tudi pri drugi pesmi večera »Jockermar«, iz svoje zadnje plošče »Infidels«, se je stvar nekoliko zataknila. Poznalo se je, da niso Dylan in člani njegovega ansambla mnogo vadili skupaj, pa tudi na splošno niso bili, mimo kitarista Micka Tay-lorja, posebno strokovno podkovani. Rock pesmi so si sledile brez posebnih emocij, tako da je postalo očitno, kaj ljudje od njega pričakujejo. In ko je vzel v roke svojo zvesto akustično kitaro in orglice ter zapel svoje stare, a večno nove pesmi (»It's ali right, ma«, »Dont’ think twice, it’s all right«, »Girl from thè north country« in druge), je bilo očitno, da je to edini sprejemljiv Dylan, pa čeprav si je v želji, da bi se izkazal vedno moderen in vedno nov, nadeval vse mogoče glasbene preobleke, kar se je izkazalo za sicer zelo bistro kamuflažo. Edina izjema je bila pesem »Just a rolling stone«, ki pa je bila izrazito rock pesem že ob svojem nastanku. Dylan je jetnik svojega »poslanstva«, ki pa se je zaključilo pred približno 20 leti. Zato je edini resnični Dylan tisti, ki ga moramo sprejeti kot spomin, po drugi strani pa je očitno, da si takih spominov želimo, če Dylana še vedno neugnano sprejemamo. Pesem »The times they ate a — changin« (časi se spreminjajo) je v tem oziru emblematična, saj nas ponese v neko situacijo, ki lahko zaživi le kot spomin, ki je več kot dobrodošel, če pomislimo, s kakšnim navdušenjem so jo tisoči v veronski Areni sprejeli. Potem pa je še »Dylanovo prekletstvo«, večna pesem »Blawing in the wind« (Odgovor v vetru), pesem, za katero se je čas ustavil Zapel jo je Izšel je pred kratkim pri videmskem založniku Del Biancu Zgodovinski atlas »Furlanija, Trst, Istra« ---------------------------------------- me langobardskega izvora (na pr. Brajda, Varda, Fara), DRAGO SVOLJŠAK zaključi pa to poglavje s prikazom langobardskih voja- ških pohodov. Vsak zemljevid ima ustrezno legendo, zraven pa so še napisana pojasnila in preglednice, ki bralcu kartirane prikaze pomagajo podrobneje umevati. V knjigi (prvi od dveh načrtovanih) je na začetku pokazano geološko nastajanje obravnavanega področja; v tem delu so posebej poučni kartografski prikazi dvigovanja kopnega iz morja in obsegi poledenitve. Posamezna zgodovinska obdobja pa so za tem obdelana odvisno od obsega pojavnosti ali raziskanosti. Avtor je namreč uporabil pri pisanju te zajetne knjige že znana dejstva, ne da bi pri tem nerazrešene vozle sam razreševal. To vsekakor ni očitek, nasprotno, v takem delu, ki je pravzaprav sinteza dosedanjega znanja, bi znanstvene nedorečenosti ustvarjale le zmedo in atlasu omejevale preglednost. Prav ta in še hitra informacija povrhu pa je temeljna naloga tega dela, tako kot je osnovni namen tega zapisa le opozorilo nanj, ni pa tudi kritična ocena knjige, ki v obravnavo zaobjema tudi obsežne predele slovenskega in hrvaškega etničnega ozemlja (Posočje, Istra, Reka). Prav ta njen preskok iz ozkih furlanskih akvirov ji daje posebno privlačnost, zanimiva in uporabna bo zato tudi za vsakogar, ki ga zgodovinska dogajanja ob naši zahodni etnični meji privlačijo ali zanimajo. Bogato vsebino plemeniti še nadvse kakovostna gra fična. oprema knjige, tako da tudi po tej plati zmore zadovoljiti celo knjižnega sladokusca. Le njen nakup bo za slovenskega bralca z dinarskimi dohodki komajda uresničljiv sen. V založbi Del Bianco editore iz Vidma je letos pomladi izšla knjiga G. G. Corbaneseja »11 Friuli, Trieste e Vlstria« s podnaslovom Od prazgodovine do zatona oglejskega patriarhata. Knjiga velikega formata obsega 435 strani, na katerih je kar 216 preglednih zemljevidov, tabel in razpredelnic. Že iz te zasnove knjige je razvidno, da delo temelji na vizualni predstavitvi najbolj pomembnih dogajanj v zgodovini Furlanije in sosednjih pokrajin. Je torej pravi historični atlas, ki ga je avtor sestavil vzpodbujen z očitno praznino na tem področju, kot je v predstavitvenem uvodu zapisal furlanski zgodovinar Carlo Guido Mor. Metodološko se delo opira na načelo »od splošnega k podrobnemu«. S tako metodo je avtor atlasa področje, ki mu je bilo izhodišče, povezal z dogajanji na Apeninskem polotoku in nemalokrat kar v Evropi in na ta način, včasih tudi tvegano, obšel temeljno kleč, to je pretiran lokalizem, ki ponavadi ne odseva pravih kulturnih, zgodovinskih ali etničnih razmerij. Tako na primer pripelje Langobarde iz Panonije na italska tla in pokaže njihovo razprostranjenost po Italiji ter njihova razmerje z bizantinskim ozemljem, zariše razvoj langobardskega vojvodstva v Furlaniji, na treh zemljevidih razprede naselitveno podobo vojvodstva (naselbine po virih, arheološka pričevanja), označi toponi- sam s kitaro, (in tu so se prisotni zavedeli, da ni Dylan posebno vešč kitarist, saj je samo »tolkel« najbolj enostavne akorde), vendar pa mu je s solo-kitarsko podlago pomagal sam Carlos Santana ter resii Dylanovo »čast«. Pesem pa je vseeno dosegla svoj namen, saj je publika po zaključku pesmi za trenutek «umolknili, nato pa navdušeno ploskala nekaj mi- nut. V očarljivem okolju Arene se je prižgalo na stotine in stotine luči sveč, ki so jih prisotni vzeli s seboj, to pa je bil tudi primeren trenutek za zaključek koncerta, da bi se ne izgubila mogočna očarljivost tega enkratnega trenutka. Dovolj je ena pesem, en priblisk, pa se kot utrinek usujejo padajoče zvezde. Kako labilna je človekova duša... Bob Dylan na platnici svojega zadnjega albuma »Infidels« na knjiini polici Jose. Moškrič: Rdeče cvetje Jože Moškrič zagotovo sodi med najpomembnejša delavska peresa pri nas med dvema vojnama, saj je u-spešno napisal in uprizoril vrsto dramskih del, ki sodijo med tako imenovano »delavsko, socialno dramatiko«, ki ima pri nas globoke in tradicionalne korenine, vendar pa še zdaleč ni ustrezno ovrednotena v naši literaturni zgodovini. Zato je prav, da je založba Borec v izboru in priredbi Milana Dolgana izdala izbrano Moškričevo dramsko delo pod naslovom »Rdeče cvetje«, v katerem so našla svoje mesto naslednja Moškričeva dramska besedila: Rdeče rože, Borba za kruh, Razkrinkana morala in Dani se. Moškrič je omenjena štiri dramska dela napisal v razmeroma kratkem času, od 1932, leta do pomladi 1935. leta, ko doseže Moškričeva dramatika z delom Dani se svoj umetniški vrh in zrelost, čeprav se je Moškrič ukvarjal z dramskim pisanjem tudi kasneje, je pomen natisnjenih štirih dram predvsem v tem, da obravnavajo takratno sodobno družbo in delavsko gibanje ter delovanje in dustrijskih podjetij. Moškričeva dramatika je nedvomno najzrelejši sad naše socialne dramatike med dvema vojnama. Njegova dramska umetnost je zrasla iz delavskega gibanja in industrijskega razvoja pri nas ter jima takrat odpirala nova obzorja. Sicer pa tudi danes, kot takrat, ko je nastala, Moškričeva dramatika preseneča znova s svojo izvirnostjo in svežino tematike, z novimi osvetlitvami in poudarki, z idejno širino in svobodnostjo, z razločno karakterizacijo oseb, ki so prava galerija tipov s sijajnim obvladovanjem dramaturške tehnike in z velikim smislom za razreševanje obli-kovno-estetskih vprašanj dramske u-metnosti. Zato vse natisnjene štiri drame dopolnjujejo druge drugo in še bolj kot celota nedvomno pričajo o velikem Moškričevem talentu: In končno, vrednost natisa teh štirih Moškričevih odrskih besedil je morda tudi v tem, da bo le vzpodbudil kako našo profesionalno gledališče in da bomo tako kdaj le vi deli Moškričeva dela tudi na velikih profesionalnih odrih, kamor vsekakor zaslužijo. D. Ž. Junija slikarski ex tempore v Brdih Društvo severnoprimorskih likovnih umetnikov prireja 8. in 9. junija slikarski ex tempore v Šmartnem v Brdih. Tu ima društvo »slikarsko hišo« (odprli so jo 26. aprila) v kateri je stalna zbirka članov društva, v tej hiši pa bodo gostili tudi udeležence prvega odprtega slikarskega srečanja. Poleg članov društva naj bi se srečanja udeležili tudi slikarji iz obalnega društva, zamejski likovniki, posamezni likovni umetniki iz notranjosti Slovenije, člani skupine Praska in likovni amaterji. Razstava vseh nastalih del bo najprej v sami slikarski hiši, deset najboljših slik pa bo odprlo nov razstaviščni prostor društva severnoprimorskih likovnikov v atriju zgradbe zavarovalnice Triglav v Novi Gorici, (t. g.) TONE SVETINA Med nebom in peK/om 156. Spomnil se je na Jožefo, njeno tiho pobožnost,1 danost v življenje in usodo. Njeno mesto v cerkvenih lopeh je bilo prazno... pa ne samo njeno. Kdo ve, ako bo ljudi še premetavala vojna in kako jih bo ^zredčila. V. ur ^ 6 *e us°dni dan ob požigu vasi, ko je v nekaj ah spuhtel v plamenih trud mnogih rodov — tudi Revi v jetnišnici so bili prava podoba pekla. Nagneteni v vlažne celice, so jetniki čakali na j» eiskavo in sodbo. Lačni ob kruhu in brozgi, ki so lik lnaenovali juha, žejni, ker tudi vode niso dobili to-bii°’ kolikor je človek potrebuje, in neprespani, ker ni ° miru ne podnevi ne ponoči, so počasi izgubljali jPanje, da se jim bodo kdaj odprla vrata v prostost. ed temi nesrečniki sta bila tudi Bečan in njego-va zena. Ui K^abinierji so jih zasliševali rutinsko. Vsak od letih je moral najprej prestati mehčanje volje. Sku-na mož z bikovkami ga je pretepla in nalila z rici-v s°nL Vmes je škripal gramofon. Kriki mučenih so oelicah zbujali še večjo grozo. Tudi vprašanja so bila sprva šablonska: ‘Ste sodelovali z banditi — da ali ne?« Vsakemu *ne« Pa so sledili udarci. »S kom ste sodelovali? Kdo in kdaj se je oglašal pri vas? Kdo so člani OF v vasi?« Če je spregovoril in začel naštevati imena, so z njim ravnali mileje. Nekateri so klonili iz strahu pred bolečinami in pretepanjem. Toda če so povedali malo, so preiskovalci hoteli zvedeti več m potem še več... Naslednji dan so pričeli nastavljati pasti, češ »sosed je povedal, da so bili pri vas partizani,« ali »videli so vas, ko ste nesli hrano v taborišče v gozdu«. Bečan je bil eden izmed tistih, od katerih niso zvedeli ničesar. Ne tepež ne žeja in glad — nič ga ni omehčalo. Grozili so, da bodo vpričo njega obesili njegovo ženo — toda zaman. Zakrknil se je vase. Tudi če bi ga rezali in žgali, bi trdil svoje — natanko samo tisto, kar si je bil vnaprej zamislil. Tudi ječo je prenašal kot nekaj, kar bo prešlo slej ali prej kot huda bolezen, ki jo preboliš ali te pa vzame. Z ženo sta se nekajkrat srečala na hodniku, ko so jo peljali k zaslišanju, njega pa nazaj v celico. Vse sta si povedala z očmi. Poznal jo je in vedel, da tudi nje ne bodo omajali. Bila je iz istega testa kot on, težave in muke pa je prenašala še bolje. On se je naslanjal samo nase, ona pa je imela za oporo boga in njegovo pomoč. V tem bednem položaju, v ozračju joka in tarnanja, je ostala ponosna in vzvišena. Zaprla se je v svoj oklep, ki je bil neprediren. Vsak dan je tiho molila k bogu, da bi jo utrdil v odporu in veri. V sanjah je doživljala vizije, ko se svet nasilja pftdira in Italijani bežijo iz dežele, majhni, preplašeni, bedni, ker jih stiska velika vojska. V sanjah se je vračala na Sončno brdo, ki je bilo v razkošni svetlobi še lepše. Tu so bili njeni otroci pa vaščani, sorodniki, ki jih je imela rada. Delali so, ljubili so se in bili zadovoljni... Losanna ni zasliševal bedne množice jetnikov, ki jih je spravilo za zapahe nekaj stavkov potuhnjenih ovaduhov ali celo samo beseda, da so sumljivi. Pač pa se je posvetil Bečanovima. Ko po vseh rutinskih zasliševanjih nista ničesar priznala in sta celo ovrgla, kar si je izmislil denarja lačni sosed, ki svojih sumničenj ni mogel podpreti z dokazi, so ju predali v obdelavo višjim. Na srečo je bil Losanna zaposlen z zasledovanjem čete in bojem na gori pa z obdelavo ujetih partizanov. zato sta imela malo premora med zasliševanji. Bečan je zabičaval jetnikom: »Ničesar priznati, tajiti vse! Samo v tem je rešitev.« O tem, kako se je treba ravnati v ječi, ga je podučil sin Frane, kot je bil slišal od komunistov, ko so ga sprejeli v partijo. Ti so imeli izkušnje z žandarji stare Jugoslavije in šolo dolgoletnih robij, ki so jih prestali, ne da bi klonili. Policijska praksa inšpektorja Losanne pa je bila malo drugačna: imel je »carto bianco« — Bečanu jo je pokazal, ko ga je prvič zasliševal. Mahal mu je z belim papirjem pod nosom in govoril: »Bečan, vi ne priznate ničesar, najbolj zakrknjen zlikovec ste, kar sem jih srečal v življenju, in tudi najbolj nor seveda. Norec ste zato, ker ste se kot dobro stoječ kmet povezali s komunisti. In zdaj se borite za to, da vam bodo, če zmaga boljševizem, vzeli zemljo in vas priklenili na skupni kotel. Zakrknjeni ste zato, ker nam grozite s svojimi sinovi. Ne samo vas, vse Slovence bomo uničili v tej vojni! Pozabljate, da lahko napravim z vami, kar hočem, in da bom to tudi napravil: oba z ženo bosta najbrž visela skupaj s sinovi!« Včeraj v 13. etapi kolesarske dirke po Italiji Visentini le 10” do Moserja 1. jugoslovanska nogometna liga Crveni zvezdi 15. zvezdica LERICI — Roberto Visentini je o-svojil 13. etapo kolesarske dirke po Italiji in se po tej zmagi nevarno približal vodilnemu Francescu Moserju na samih 10” na skupni lestvici. Po vrsti nezanimivih etap se je torej »giro« včeraj končno razživel. Do zanimivih dogodkov pa je prišlo proti koncu etape, ki je z 269 km tudi najdaljša na tem »giru«. Najprej je poskusili beg Francoz Fignon, ki pa ga je skupina najboljših kaj kmalu ujela. Enajst km pred ciljem pa je Roberto Visentini silovito potegnil in presenetil vse svoje najnevarnejše tekmece z roza majico Moserjem na čelu. V silovitem tempu je Visentini svojo prednost večal in prispel na cilj z 19” prednosti. Z bonifikacijo 20” pa se je tako nevarno približal Moserju. Dragocenih 15 sekund pa je Moserju odščipnil tudi Francoz Fignon, ki je bil drugi in 5” je pridobil tudi Argentin 'četrti). Francesco Moser je torej včeraj Za VN Monte Carla v formuli 1 Albereto (ferrar!) včeraj naj hitrejši MONTE CARLO — Italijan Michele Albereto na ferrariju je dosegel najboljši čas v prvem dnevu uradnih poskusnih voženj za VN Monte Carla v formuli ena, ki bo pojutrišnjem ob 15.30. Potrdil je tako napovedi, po katerih naj bi se rdeči italijanski bolidi odlično znašli na »mešani« progi kakršna je v Monte Carlu, ki ne dopušča velikih hitrosti in je torej kot nalašč za prožnejše motorje. Za Alboretom se je uvrstil Warwick na tenaultu, vodilni na začasni skupni lestvici Prost pa je tretji. Drugi dan poskusnih voženj bo jutri. VRSTNI RED PRVEGA DNE 1. Albereto (ferrari) V23"581; 2. Warwick, (renault) 1”23”726 ; 3. Prost (melaren) 1’23”944; 4. Piquet (brabham) 1’24"139; 5. Lauda (melaren) 1’24”508; 6. Amoux (ferrari) 1'24"661. ATENE — Šved Stig Blomquist na audi 4 je zmagovalec mednarodnega avtomobilskega rallyja Akropole za svetovno prvenstvo pilotov. V zadnji etapi, ki se je odvijala v noči med sredo in četrtkom, je skupaj s so-pilotom Cederbergerjem še povečal prednost nad klubskim tovarišem Fincem Mikkolo, ki se je tako uvrstil na končno drugo mesto z več kot tremi minutami zaostanka. Tretji je Finec Alen na lancii. S to zmago je Blomquist prevzel vodstvo na skupni lestvici. Vrstni red rallyja Akropole 1. Blomquist - Cederberg (Šve. — audi); 2. Mikkola - Hertz (Šve. - Fin. — audi) po 3’07”; 3. Alen - Kivimaki (Fin. — lancia) po 14T1”; 4. Bottega - Creste (It. — lancia) po 21’59”. Skupna lestvica pilotov 1. Blomquist (Šve.) 63 točk; 2. A-len (Fin.) 60; 3. Mikkola (Fin.) 59; 4. Bettega (It.) 34; 5. Biaision (It.) 31; 6. Rohrl (ZRN) 26. zabeležil hud udarec. Moser pa je moral tudi včeraj sam zadrževati vse napade svojih tekmecev, saj od svojega moštva skoraj nima nikakršne pomoči VRSTNI RED 13. ETAPE (Città di Castello - Lerici, 269 km) 1. Roberto Visentini (Italija) 7.27' s poprečno hitrostjo 36,107 km na uro; 2. Fignon (Fr.) po 19”; 3. Pe-dersen (Nor.); 4. Argentin (It.); 5. Van Der Velde (Niz.) ; 6. Schepers (Bel.); 7. Moser (It.); 8. Da Silva (Pori.); 9. Vandi (It.); 10. Mottet (Fr.) vsi v Fignonovem času. Sa-rottni je bil 21. po 1'35”. SKUPNA LESTVICA 1. Francesco Moser (Italija) 62 ur 16’61”; 2. Visentini (It.) po 10”; 3. Argentin (It.) 24”; 4. Fignon (Fr.) 39”; 5. Lejarreta (Šp.) 1'35”; 6. Van Der Velde (Niz.) po 1’54"; 7. Da Silva (Fort.) 2'06”; 8. Breu (Švi.) 210"; 9. Beccia (It.) 2'43”; 10. Pa nizza (It.) 2’54”. Danes bo 14. etapa Lerici - Alessandria (204 km). ZDA — Italija 0:0 ZDA: Brcic, Canter, Durgan, Kapp (od 59. min. Crow), Thompson, Di Bernardo, Parkinson (od 80. min. Glerrn), Green (od 65. min. Van Der-beck), Camrie (od 46. min. Fox), Mojers, Perez (od 70. min. Petersen). ITALIJA: Galli, Bergomi (od 73. min. Collavati), Vierchowod, Tàrdel-li. Baresi (od 60. min. Dossena), Scirea, Panna, Bagni (od 41. min. Sabato), Giordano (od 46. min. Mancini), Battistàni (od 65. min. Massaro), Altobelli. SODNIK: Dorantes (Mehika). GLEDALCEV: 40.000. NEW YORK - V prijateljski nogometni tekmi v New Yorku proti reprezentanci ZDA se je mor ala Italija sprijazniti z neodločenim izidom in povrhu še brez zadetkov. Takoj treba povedati, da se »azzurri« nikakor niso znašli na newyor- Skupna lestvica avtov 1. Audi 78 točk; 2. Lancia 70; 3. Renault 36; 4. Toyota 28; 5. Volkswagen 21; 6. Nissan 20; 7. Opel 18; 8. Peugeot 12; 9. Alfa Romeo 9; e JOLLYCOLOMBANI - KITLAND PADOVA in Bertoni - Simac sta polfinalna para mladinskega košarkarskega prvenstva, ki se odvija v Gra-dežu. totip 1. — prvi 1X2 drugi X 2 1 2. — prvi 1 X drugi X 1 3. — prvi X 2 1 drugi 1 2 X 4. — prvi 2 1 drugi 2 X 5. — prvi X 2 drugi 1 X 6. —- prvi 2 1 drugi X 1 Teniško prvenstvo Francije Cancellotti boljši od Živoj ino vica PARIZ — V drugem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Francije je Italijan Francesco Cancellotti premagal Jugoslovana Ivana Živoji-noviča s 6:3, 6:1, 2:6, 6:4. V »italijanskem dvoboju« pa je Claudio Pa-natta odpravil Corrada Barazzuttija s 7:6, 4:2, nakar je Barazzutti odstopil. Za presenečenje dneva je poskrbel Čehoslovak Karl Novaček, ki je premagal Argentinca Jose Luisa Clerca z 2:6, 6:2, 6:3, 3:6, 8:6. e OD DANES DO NEDELJE bo v Forliju finalni del italijanskega odbojkarskega pokala. V finale so se uvrstile šesterke Paninija, Robe di Kappa (državni prvak), Astiricadon-ne in Bartolinija. škem sintetičnem igrišču in poleg tega je skozi vse srečanje deževalo, tako da je bilo dejansko zelo težko obvladovati žogo. Tako ali drugače pa bi lahko svetovni prvaki pokazali kaj več proti ameriškim nogometašem, ki so sicer navajeni na tak teren in so tudi požrtvovalno igrali, tehnično pa še zaostajajo za Italijani. »Azzurri« so med tekmo sicer imeli nekaj ugodnih priložnosti za zadetek, pa tudi domačini so imeli svoje, tako da je neodločen izid tudi pravilno plačilo za obe reprezentanci. S tem srečanjem je ‘Italija tudi končala svojo kratko turnejo po Severni Ameriki. • TEHNIČNI DIREKTOR NAPOLI- JA Antonio Juliano je včeraj odpotoval v Barcelono, kjer se bo pogajal za prihod Argentinca Maradone vii-tali jo. Komentar FRANCI BOŽIČ Crvena zvezda je novi jugoslovanski nogometni prvak. V sredo je o-svojila 15. zvezdico. Crvena zvezda bo torej zastopnik Jugoslavije v pokalu evropskih prvakov, Hajduk bo igral v pokalu pokalnih prvakov, Že-Ijezničar, Rijeka in Partizan pa v pokalu UEFA. Čelik se je po enem letu spet vrnil v drugo ligo, Olimpija pa je prvoligaški status izgubila po 19 letih. Vse je bilo odločeno v zadnjem kolu, ki pa vendarle ni bilo preveč razburljivo. Crvena zvezda je zlahka remizirala v Sarajevu, lahko pa bi tudi izgubila, kajti tudi Partizan je doma presenetljivo izgubil obe točki z Željezničarjem. Sarajevski Željezni-čarji so zares pravo presenečenje prvenstva, če. bi imelo moštvo trenerja Osima še bolj zveneče ime, kot na primer Crvena zvezda ali Dinamo, potem mu letos najbrž tudi naslov ne bi ušel. Partizana je tokrat po-kopal lastni vratar Stojič, po njegovi hudi napaki je namreč Nikič dosegel zmagoviti gol. Igralec tekme pa je bil mladi reprezentant iz Sarajeva Baždarevič, ki ga sedaj že lovi Crvena zvezda. V Sarajevu pa je bila promocija prvaka, Sarajevo je z lepim golom Pašiča sicer povedlo z 1:0, toda Nikolič in Šestič sta nato preprečila morebitno presenečenje. Pri Crveni zvezdi je bil spet najboljši Nikolič, ki šele pol leta igra v prvi ligi, solidni pa so bili še Ivkovič, Elsner in Mrkela. Omeniti velja, da se je v Beogradu od aktivnega igranja poslovil dolgoletni reprezentant Partizana Vukotič. Največ gledalcev je bilo v Zagrebu — 40 tisoč. Privabil jih je oslabljeni Hajduk in pa radovednost gledalcev, če bi se lahko zgodila senzacija: da bi Dinamo izpadel. Kaj takega je bilo seveda mogoče, kajti »veliki« so v jugoslovanski ligi prav zaščiteni. Pri Dinamu se je poslovil kapetan Zajec, ki končno odhaja v tujino. Rijeka je spet igrala v velikem slogu, Sloboda je doživela pravo katastrofo, kar tri izmed šestih golov pa je dosegel Adriano Segiz iz Ajdovščine. Rečani so dosegli svojo doslej najboljšo uvrstitev, toda gledalci o- čitno neradi hodijo na reško Kantrv do: največjemu uspehu kluba je prisostvovalo le 4 tisoč gledalcev. V Zenici se je Čelik poslovil z zmago nad Vardarjem, šele sedaj postaja jasno, kako pomembna je bila sporna. U" metrovka na tekmi Vardar - Olimpija. Moštvo iz Skopja bi zelo verjetno izpadlo, če ne bi bilo sodniške napake. Prvi golgeter lige je 18-letni Pan-čev iz Skopja, dosegel pa je 19 golov. Sledijo: Čerin 16, Halilovič 15-Nikič 14, M. Djurovski in Ringov 13 itd. Novi prvoligaš je že Iskra iz Bugojna, ki ima le nekaj več kot 20 tisoč prebivalcev. Drugi novinec P° bo bržkone znan v nedeljo, ko bosta v Nikšiču igrala vodilna kluba 2. zvezne lige vzhod Sutjeska in Beograd. Dvajseterica reprezentantov za evropsko prvenstvo se je pod vodstvom selektorja Veselinoviča že zbrala v Beogradu, konec tedna pa bodo odpotovali v Lizbono, kjer bodo igral\ prijateljsko tekmo s Portugalsko, k* se tudi pripravlja za EP, a ne igra v isti skupini. Po tej tekmi bodo , naši reprezentanti vadili v španskem mestu Lalinei, od koder bodo tudi odpotovali v Francijo. IZIDI 34. IN ZADNJEGA KOLA Olimpija - Radnički 0:1; Dinamo (Z) - Hajduk 3:1; Partizan - željezni-čar 0:1; Sarajevo - C. zvezda 2:2; Dinamo (V) - Osijek 2:2; Rijeka - Sloboda 6:1; Vojvodina - Velež 3:1; Pri" j ština - Budučnost 1:0; Čelik - Vardar 4:2. KONČNA LESTVICA 34 17 10 7 52:26 44 34 15 12 7 43:25 42 34 15 12 7 52:35 42 34 16 10 8 53:37 42 34 12 15 7 39:22 39 34 12 10 12 36:39 34 34 15 3 16 40:47 33 34 15 3 16 36:55 33 34 11 10 13 53:45 32 34 11 10 13 39:36 32 ' 34 11 10 13 41:54 32 34 11 9 14 58:51 31 34 11 9 14 33:35 31 34 12 7 15 33:37 31 j 34 14 3 17 46:56 31 34 12 7 15 41:53 31 34 10 8 16 29:40 28 34 9 6 19 36:66 24 Za kolesarje Mebla iz Nove Gorice Na sporedu nekaj večjih prireditev V tem mesecu so s svojo aktivnostjo začeli tudi kolesarji Mebla iz Nove Gorice, ki imajo v program*1 2 tudi nekaj večjih prireditev. Prva med temi bo konec junija, k° bodo organizirali tridnevno kolesarje; nje po Istri in Primorski. Proga, ki bo veljala za rekreativce, bo dolg3 več kot 400 km. V drugi polovici septembra pa bodo pripravili tradicionalni »Juriš na Lokve«, ki je doslej žel veliko uspeha. V programih pa imajo tudi priredbo dirke na kronometer na novi Boški cesti od Solkana do Brd, ki J° bodo uradno odprli na dan republike, 29. novembra letos. (Rajmund Kolenc) • DANES PONOČI bosta v Buffai*1 (New York) dva boksarska dvoboja za naslov svetovnega prvaka. Pomerili se bodo prvak Mancini in izzivalec Bramble v lahki kategoriji ter prvak Bumphus in izzivalec Hatcher v superlahki kategoriji. Vsi štirje boksarji so Američani. Na avtomobilskem rallyju Akropole Blomqvist pred Mikkolo Z rednega občnega zbora ŠZ Gaja Na občnem zboru ŠZ Gaja (posnetek z le-tega na sliki) so sicer ugotovili, da so izpeljali začrtani program, težav pa je tudi še veliko V prijateljski nogometni tekmi v New Yorku »Azzurri« se niso znašli C. zvezda Partizan Željezničar Rijeka Hajduk Osijek Radnički Priština Sarajevo Vojvodina Dinamo (V) Dinamo (Z) Velež Budučnost Vardar Sloboda Olimpija Čelik Atletika: danes v Veroni Težka preizkušnja za Italijanke VERONA — Danes bo v Veroni atletski ženski četveroboj, na katerem bodo poleg italijanske nastopile še reprezentance Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske. Za italijanske atletinje bo to še kako važna preizkušnja pred olimpijskimi igrami v Los Angelesu, kjer pa ne bo ostalih treh reprezentanc, ki bodo danes zaposlene v Veroni. e GAMBA SKLICAL »AZZURRE«. Alessandro Gamba, zvezni košarkarski trener italijanske reprezentance je sklical »azzurre« v okviru priprav za olimpijske igre v Los Angelesu. Le-ti so: Binelli, Bon amico, Bruna-monti, Caglieris, Costa, Fantin, Fan-tozzi, Gilardi, Magnifico, Marzorati, Meneghin, Premier, Riva, Sacchetti, Tonut, Vecchia to in Villalta. danes igra za vas Andrej Vremec totocalcio Arezzo - Como X 2 Campobasso - Atalanta X 2 Cavese - Pescara X Cesena - Padova 1X2 Cremonese - Palermo 1 X Lecce - Perugia 1 Monza - Cagliari X Sambcned. - Pistoiese 1 X Triestina - Catanzaro 1 Varese - Empoli X Sanremese - Parma 1X2 Salernitana - Siena X Cesenatico - Teramo 2 Andrej Vremec je eden mlajših Jadranovih košarkarjev, ki tudi dokaj dobro obeta. V letošnjem prvenstvu je tudi nekajkrat stopil na igrišče in povsem upravičil zaupanje trenerja. Andrej (letnik 1964) je svoje »košarkarske korake* začel pri Poletu, eno leto je tudi igral pri Kontovelu, v tej sezoni pa je vstopil v Jadranovo člansko moštvo. Prejšnji teden je Dario Kante pravilno napovedal 10 rezultatov. na košarkarskih igriščih Prij'ateljska tekma Anton Ukmar Koper — Bor 34:51 (24:30) KOPER: Klabjan 2, Zemljič, Prodan, Stubelj, Sabadin 2, Butinar 7 (1:3), Vivoda 16, Žikovič, Rojc 7 (1:3). BOR: Civardi, Semen 3 (1:3), Jogan 12, Smotlak 4, Petaros, Kovačič 18 (4:5), Lippolis 10, Dario Kovačič 4 (0:1), Krapež. V prijateljski košarkarski tekmi so borovci visoko premagali reprezentanco osnovne šole Ukmar iz Kopra. Tekma, ki je trajala le 25 minut, je bila del šolske prireditve. Borovci so imeli nekaj težav le v prvem delu, ko se niso znašli v napadu, kajti Koprčani so branili z ozko cono. V drugem delu je bila Borova premoč očitna in vsi so se lahko izkazali. predvsem pa Luciano Lippolis in A' driano Kovačič v napadu. (Vanja) Turnir »Plasmon« - minibasket Bor B — Servolana 41 (18:13) BOR: Grbec 4, Antonelli 5, Rudf* 2, Jelerčič 2, Schiulaz 4, Vodopivec 2, Gregori 4, Bajc 5, Doles 7, Barin! 5. V predzadnjem kolu turnirja »P*3 smon« je Bor B gladko in zaslužen premagal Sorvolano. „ »Plavi« so igrali doslej najbolj*0 tekmo. Vsi so se izkazali in I**3 zali velik napredek. Borovci so tekme začeli izredno dobro in prednost sta no večali. Pohvalo zaslužijo vsi, so se tudi vpisali med strelce. več pa sta pokazala Gregori in D” les, ki sta že večkrat stopila n igrišče za A Borovo ekipo. (Luka) primorski dnevnik — 1. junija mi šport □ stran 11 Na pokrajinskem tekmovanju v metih Slovenski atleti osvojili sedem zmag V torek se je na šolskem stadionu na Kolon ji odvijalo pokrajinsko tekmovanje v metih za vse kategorije, ki Sa je priredil tržaški CUS. Tekmovanja se je poleg atletov raznih tržaških društev udeležilo tudi številno predstavništvo naših društev Adrie in Bo-ra, poleg slovenskih atletov, ki tekmujejo pri CUS. In prav slovenski atleti so dosegli levji delež zmag in tako potrdili staro tradicijo naših tekmovalcev v teh disciplinah. Največ ja vsekakor spet pokazala adrievka Sandra Sumberaz, ki je kar trikrat Posegla po zmagi v vseh treh metih m tako dokazala, da ni bila osvojitev dveh državnih naslovov UISP pred kratkim le naključje. Poleg nje bi omenili drugo adrievko Mirjan G resori, ki je zmagala v kopju, v krojni pa je bila druga z novim osebnim m društvenim rekordom. Po zmagi ata nato posegla še borovca Iztok Pečar v kroglici ter Gabrijel Sedmak v metu kopja, medtem ko je sedmo zmago slovenskih barv dosegla člani-ca CUS Irena Tavčar v metu diska. REZULTATI , DEČKI KROGLA: 2. Dean Oberdan (Bor) ^■17 m; 5. Ivan Komar (Adria) 7,21 m; ”• Igor Stopar (Bor) 6,13 m. KROGLICA: 1. Iztok Pečar (Bor) a2,96 m; 3, Vodopivec (Bor) 21,40. KADETINJE KROGLA: Sandra Sumberaz (Adria) 7,99 m; 2. Katja Komar (Adria) 7,85 m; 3. Martina Gherlani (Bor) 7,83 m; 4. Katja Migliore (Bor) 7,27 m; 5. Vera Kermec (Bor) 6,77 m; 6. Ivana Ažman (Bor) 6,67 m. DISK: 1. Sandra Sumberaz" (Adria) 20,14 m; 2. Martina Gherlani (Bor) 19, 94 m; 3. Katja Komar (Adria) 15,22 m. KOPJE: 1. Sandra Sumberaz (A-dria) 29,36 m; 2. Martina Gherlani (Bor) 26,58 m; 3. Katja Komar (A-dria) 21,82 m; 4. Ivana Ažman (Bor) 19,68 m; 5. Katja Migliore (Bor) 17,08 m; 6. Vera Kermec (Bor) 14,24 m; 7. Tanja Ferluga (Bor) 12,44 m. NARAŠČAJNICE KROGLA: 2. Mirjam Gregori (A-dria) 9,16 m. KOPJE: 1. Mirjam Gregori (Adria) 33.96 m. NARAŠČAJNIKI KOPJE: 2. Alan Oberdan (Bor) 39,76 m. ČLANICE DISK: 1. Irena Tavčar (CUS) 43.96 m. ČLANI KROGLA: 7. David Inamo (CUS) 9,29 m. DISK: 7. David Inamo (CUS) 25,46 m. KOPJE: L Gabrijel Sedmak (Bor) 52,78 m; 3. Fabio Ruzzier (CUS) 40,50 m; 5. David Inamo (CUS) 35,36 m. (R. F.) naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih NA GORIŠKEM 1. moška divizija (finalni del) Soča — Naš prapor - Sošol 3:2 (15:12, 12:15, 9:15, 15:5, 15:8) SOČA: M. čemic, Malič, Gergolet, Fajt, Kovic, Sirk, Giantin, M. Čemic. NAŠ PRAPOR - SOŠOL: F. Sošol, Komel, P. Klanjšček, M. Sošol, Bev-čar, Legiša, Prinčič, Bensa. Lahko trdimo, da se je finalni del 1. moške divizije ponovno pričel. Še-sterka Našega prapora, ki je doslej trdno vodila na lestvici je v soboto zvečer nepričakovano klonila Soči in s tem ponovno odprla poglavje napre dovanje v višjo ligo. Soča je v slovenskem derbiju zasluženo zmagala, saj je pokazala večjo mero požrtvovalnosti in dobro o-brambo. Italcantieri — Val n.o. V soboto bi morala biti v Tržiču tekma med Italcantieri jem in štah-dreškim Valom. Zaradi odsotnosti sodnika so srečanje odložili. IZID 4. KOLA Soča — Naš prapor - Sošol 3:2; Italcantieri — Val n.o. LESTVICA Naš prapor - Sošol 6, Soča 4, Val in Italcantieri 2. (Val in Italcantieri imata tekmo manj). PARI 5. KOLA Val — Soča (danes ob. 19.15 v Štan-drežu); Naš prapor Sošol — Italcantieri (jutri ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu). Na prvi preizkušnji za državno prvenstvo Devinski rolkarji so se izkazali y nedeljo so se rolkarji smučar-"®Sa kluba Devin udeležili prve preizkušnje aa državno prvenstvo. Tek-^vanja, ki je bilo v Veroni, se je Udeležilo veliko število rolkarjev in ucer približno 200. Organizacija je zelo dobra, škoda samo, da je vreme nagajajo, saj je ves čas deževalo. Naši so nastopili v popolni postavi n sicer z devetimi rolkarji. Vsi so i6 .dobro izkazali in odnesli tudi ne-ipJ Priznanj. Kot po navadi je v ka-r®?riji cicibanov zmagal Andrej An-p 'd. Treba je posebej pohvaliti tesa odličnega rolkarja, ki je v neti: nadkrilil druge že po prvih me- rTlh- V isti kategoriji je na četrtem 'nestu pristal Rajko Zečevič. To je l ^ skrbi dobra uvrstitev, toda tre-1*1 je reči, da Rajku manjka še bor-nost brez katere ni mogoče dose z,, °dičnih uvrstitev. Miloš šušter-vp,. Pa je bil osmi. Tudi za Miloša , tia isto kot aa Rajka, toda upamo, • a, s® bosta oba kaj kmalu izbolj-‘a in žela odlične uvrstitve. J kategoriji mlajših začetnic sta «movali tudi Kristina Gabrovec in stit a ^?rč. Obe sta se solidno uvr-11 m sicer na četrto in peto mesto. k io kategoriji mlajših začetnikov, tou Wa konkurenca zelo ostra, š»1oVa*0 ie 23 rolkarjev, sta se natakarja dobro uvrstila. Mitja Per-5*^ je pristal na 11. mestu, Ervin dir,1 P® j® trii 14. V kategoriji mla-ncev, v kateri je tekmovalo 22 rol- Mitja Pernarčič kar je v, se je Elio lori uvrstil na solidno 14. mesto, medtem ko je Aleksander Sosič imel velike tehnične probieme. Takoj po prvih metrih je padel in zlomil obe palčki. Toda kljub vsemu se je uvrstil na dobro 16. mesto. Kot vsako leto so v Veroni nagradili lanske državne prvake, med katerimi je tudi Mitja Pernarčič. Druga najboljša lanska uvrstitev pa pripada Andreju Antoniču in Eliu loriju, katerima je za las ušlo tretje mesto. Nagradili so tudi državne prvake »Gran fondo«, med katerimi je v kategoriji cicibanov Andrej Antonič. Poleg Andreja sta prejeli priznanji Kristina Gabrovec (2. mesto) in Ele-na Verč (3. mesto). Z vsemi temi priznanji in državnimi prvaki so rolkarji smučarskega kluba Devin pokazali, da sodijo v sam državni vrh. (Elio lori) Srečanje luških delavcev Kopra in Trsta V počastitev 27. obletnice Luke Koper je bilo v Kopru tradicionalno srečanje luških delavcev iz Kopra in Trsta, ki so se pomerili v košarki, balinanju in malem nogometu. Koprčani so bili boljši v dveh športnih disciplinah: v košarki so zmagali z 69:59, v malem nogometu pa s 3:1, medtem ko se je balinanje končalo neodločeno z 1:1. Po končanem tekmovanju so se u-deleženci zbrali v prostorih doma luških delavcev na družabnem srečanju in se dogovorili, da bodo taka prijateljska srečanja še poglabljali. Tako Se bodo delavci športniki Luke Koper in luke Trst spet srečali v Trstu 16. junija letos. (Zoran Vlajič) obvestilo ŠZ Mladost iz Doberdoba sklicuje občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. junija, ob 20. uri na sedežu društva. Sovodenjke so kot nepremagane napredovale v D ligo 1. ženska divizija (finalni del) .Sovodenjke so v D ligi. To je prav gotovo eden izmed najlepših uspehov, ki so nam ga podarile sovodenjske odbojkarice. Slovenska goriška odbojka se je s tem prav gotovo bistveno obogatila in obenem spoznala, da se lahko z resnim in požrtvovalnim delom dosežejo pomembni uspehi. IZIDA ZADNJEGA KOLA Corridoni — Sovodnje 0:3; Intrepida Mariano — Tomana 3:2. KONČNA LESTVICA 1. Sovodnje 12, 2. Corridoni 8, 3. Intrepida Mariano 4, 4. Torriana Gradišče 0. NA »1. TROFEJI EMME + ENNE« V Turjaku štiri slovenske ekipe V ponedeljek se je pričel v Turja ku na Goriškem zanimiv odbojkarski spomladanski turnir, ki nosi naziv »1. trofeja EMME + ENNE«. Na turnirju nastopa deset moštev, ki so porazdeljena v dve skupini. V prvi kvalifikacijski fazi se ekipe pomerijo med seboj po sistemu »vsak z vsakim«; prvi dve uvrščeni v vsaki skupini pa se uvrstita v polfinalni del. Turnir v Turjaku nas zanima precej od bliže, saj nastopajo kar štiri slovenske šesterke. Nastopajoče ekipe na tem turnirju so naslednje: A SKUPINA: Naš prapor Sošol Olympia (Gorica), Libertas Turjak Intrepida Mariano in Grado. B SKUPINA: Val (Štandrež), Italcantieri Libertas Gorica, Jami je in Mobilcasa DANES, PETEK, 1.6.: Olympia Intrepida; Mobilcasa - Jami je; JU TRI, SOBOTA, 2.6: Italcantieri Val; Libertas Turjak - Grado; PO NEDELJ EK, 4. 6. : Intrepida Maria no - Naš prapor; Libertas Gorica Jami je; SREDA, 6.6.: Val - Mobilca sa; Naš prapor - Grado; PETEK 8.6.: Italcantieri Jami je; Olympia Grado; SOBOTA, 9.6.: Libertas Turjak - Intrepida; Libertas Gorica -Mobilcasa; PONEDELJEK, 11.6.: Val - Jami je; Intrepida - Grado; SREDA, 13.6.: Libertas Turjak - O-lympia; Italcantieri - Libertas Gorica. Prva tekma večera se bo pričela ob 20. uri, naslednja pa približno ob 21. uri. Vse tekme se bodo odvijale v občinski telovadnici v Turjaku. Dosedanji izid: Libertas Turjak -Naš prapor 2:1 (15:10, 11:15, 15:13). MOŠKA MINI ODBOJKA Sloga A v finalu V sredo se je pričelo letošnje pokrajinsko prvenstvo v mini volleyu. Prvi so stopili na igrišče mini odbojkarji letnika 72 in so se pomerili v izločilnih korih. Prijavilo se je 11 e-kip, od tega so bile štiri slovenske, vse od ŠZ Sloga. Boji so bili po pričakovanjih zelo napeti. Ne smemo namreč pozabiti, da bo tržaško pokrajino na vsedržavnem finalu V Sieni letos predstavljal zmagovalec v moški konkurenci. O edinih slovenskih predstavnikih na tem prvenstvu lahko rečemo, da so igrali s- spremenljivo srečo, prikazali pa so kar dobro tehnično obvladanje odbojkarskih elementov. V A skupini je Sloga A osvojila prvo mesto, in se tako u-vrstila v sklepni finale, ki bo 9, junija. Ostala tri moštva so pristala nižje na lestvici in se jim tako vstop med najboljše štiri ni posrečil. Skupina A Sloga A - De Tommasini 2:0; Sfoga B - Olimpia 2:0; Sloga B - Ber-gamas A 2:0; Sloga A - Bergamas A 2:0; Sloga B - De Tommasini 0:2; Sloga A - Sloga B 2:0. LE7STVICA: Sloga A 8, De Tommasini 5, Sloga B 4, Bergamas A 2, Centro Olimpia A 1. Skupina B Sloga C - Te Tommasini B 2:0, Sloga D - Olimpia B 0:2, Sloga C - Olimpia B 0:2, S’oga D - Bergamas B 0:2, Sloga C - Bergamas B 2:0, Sloga D - De Tommasini B 1:1, Sloga C - Bergamas C 0:2, Sloga C -Sloga D 2:0, Sloga D - Bergamas C 0:2. LESTVICA: Bergamas C 9, Olimpia B 8, Sloga C 6, De Tommasini B in Bergamas B 3, Sloga D 1. V finale so se uvrstili Sloga A, De Tommasini A, Bergamas C in Centro Olimpia B. (INKA) ’ V Kromberku nov bazen Prve dni junija bodo v Kromberku odprli javno kopališče, ki bo v prvih tednih služilo predvsem šolam za plavalne tečaje in tekmovanja. Za občinstvo pa bo bazen, ki je lani sprejel več kot -12.000 obiskovalcev, odprt od 20. junija dalje in sicer od 9.30 do 18. ure; v sobotah in nedeljah pa bo obratovalni čas aa uro daljši. (R.K.) Tudi v videmski pokrajini je nad . nogometne lige padel zastor. Kot mn? yaókrat poročali so v raznih a-aterskih ligah nastopale tudi enaj stetti lz narodnostno mešanega obmej-Sa območja, v katerih nastopajo v ravnem domačini. Danes bomo napisali, kako so se kat62-3*® ekipe .v L amaterski ligi, v iz 4 i° nastopila ekipa Valnatisone i; J^Peira Slovenov, in v 2. amaterski 6gi, v kateri so nastopale štiri be-neške ekipe. Tudi v videmski pokrajini konec 1. in 2. nogometne amaterske lige Valnatisone in Savognese letos najuspešnejši beneški enajsterici v 1. amaterski ligi je Valnatisone na ub» jc v cuneili,- sto % lestvici zasedel četrto me-zam? ™ točkami. Končni izid je prav-tisk V ra.z°čaranje, saj je bila špe-ne a anajsterica do polovice povrat-čena de*a Prvcnstva neposredno vklju-biin v. boj za napredovanje in je v nJi^krat prva na lestvici. Toda stih - ln*h tekmah so igralci populee uPanja so splavala po vodi. Uvo«* na to, pa je špetrsko mo-stvnrv c?t°ti izpolnilo svoj predprven-l°go C1*k ,sai si Je društvo kot naia ek^°S^V**° cctčn°lo obstanek v ligi nimt *!>a j° bila s svojimi nepričakova-0m‘ Uspehi pravo presenečenje lige. ekin,?lli velia še, da se je okrog k; v? ustvarilo zelo prijetno ozračje, jačev širši krog domačih navi- rnj§] • " .Ti Valnatisone ju sedaj že raz-moJa-»° na novo sezono, v kateri bodo v° vsekakor okrepili in pomla- dili, pred poletjem pa bodo opravili še nekaj turnirjev in prijateljskih nastopov. Končna lestvica 1. amaterske lige — skupina A je naslednja: Junior Casarsa 46, Cussignacco 43, Maniago 40, VALNATISONE 39. Flu-mignano 31, Codroipo 30, Maianese 29, Spilimbergo in Julia 29 itd. V višjo ligo sta napredovali Junior Casarsa in Cusignacco. V tej skupini je nastopila tudi ekipa Cividalese iz Čedada, v kateri nastopa precej igralcev iz Nediških dolin. Zasedla je 12. mesto s 25 točkami. Valnatisone je prvenstvo odigral v glavnem v naslednji postavi : Venica, Zogani Dugaro, Zilli, Moreale (Dre-cogna), Manzini, Chiacig, Specogna, Moschioni, Simonelli, Stulin I. in II. V 2. amaterski ligi (skupina C) so nastopile štiri beneške ekipe, med katerimi je bila najuspešnejša enajste- rica Savogneseja iz Sovodenj. Audace iz Šentlenarda in Torreanese sta se v glavnem borila za obstanek, Fae-dese iz Fojde pa je izpadel v nižjo ligo. Moštvo iz Sovodenj je zasedlo končno 5. mesto, potem ko se je stalno borilo za vrh, a je, enako kot Valnatisone v višji ligi, odpovedalo v zadnjih kolih. Ostale tri beneške ekipe pa so dokaj razočarale, saj so si pričakovale višjo uvrstitev. Naj omenimo še nastop Gaglianeseja iz bližine Čedada. Pri tej ekipi nastopa precej igralcev iz Nediških dolin, ekipa pa je z dobro igro v končnici lige osvojila tretje mesto. Končna lestvica skupine C je naslednja: Olympia 47, Tavagnafellet 45, Gaglianese 42, Real Udine 39. SAVOGNESE 36, Natisene 31, Como, Do-legnano in Stella Azzurra 27, AUDACE 26, Reancse 25, TORREANESE 24, Buttrio in FAEDESE 23, Nuova Udine 20, Chiavris 19. V višjo ligo je napredovala le Olympia. Beneške ekipe so nastopile v glavnem v naslednjih postavah: SAVOGNESE (Sovodnje) : Predan, Zanutto, Bragagnolo, Podorieszac, De Sabata, Cernoia L, Cemoia IL, Bol zon, Rot, Sclarz, Crovat. AUDACE (Šentlenard) : D’Andrea, Gariup, Tomasetig, Comugnaro, Chia-bai L, Vogrig, Buonasera, Chiabai IL, Chiacig, Bledig, Ipnotico. TORREANESE: Di Flotti, Laurini (Guerra), Zappamiglio, Basi, Granerà, Montanino, Volpe, Iuretig, Burelle, Laurinio IL, Beuzer, Massera. Po končanem prvenstvu je ekipa iz Sovodenj gostovala v Sovodnjah ob Soči, kjer se je pomerila z goriško reprezentanco ZSŠDI in zmagala z 2:1. Ob izteku prvenstva še krajša izjava podpredsednika sovodenjskega dru- štva Petra Zuanella: »Letošnje prvenstvo je bilo za nas uspešno, čeprav smo že upali celo na napredovanje. V odločilnih trenutkih pa je prišla na dan naša hiba in sicer premajhna razpoložljivost ustreznih igralcev. Ekipa, ki se bori za napredovanje, bi namreč morala imeti najmanj petnajst enakovrednih nogometašev. Glede srečanja z ZSŠDI pa bi dejal, da z veseljem pozdravljamo ta prvi stik in se že dogovarjamo za povratno srečanje, ki bo pri nas.« »Tujec« pri sovodenjski ekipi, srednji napadalec Žarko Rot iz Kobarida pa je povedal naslednje: »Sovodnje je opravilo dobro prvenstvo, s katerim smo lahko vsi zadovoljni. Tudi prihodnje leto želim igrati v tej ekipi, kjer je okolje odlično in tovariško. Glede srečanja na Goriškem z ZSŠDI pa bi dejal, da sem zelo zadovoljen, da smo to tekmo odigrali, črna pika pa je v tem, da je goriška združena ekipa igrala preoster nogomet, ki ni bil v skladu s prijateljskim ozračjem, tako da smo morali tekmo končati v desetih, štirje naši igralci pa so bili poškodovani. Ob takih prilikah bi bilo treba grobosti odpisati in to je predvsem naloga trenerja in vodstva. Sicer pa je bilo srečanje zelo koristno za navezovanje prijateljskih vezi in ob zaključni družabnosti smo ta nesporazum tudi premostili.« (ik) Naročnina: Mesečno 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 dm. naročnino za /oseb mke mesečno 180.00. letno 1800.00 dm. za orgo-mzociie m podietio mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm Poštni tekoči račun «a Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|Ona Kordelievo 8/11 nad telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni .m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18'-' Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT Imitili ^,anltaliian8ke m tiska W Trst [Hill] zveze časopisnih >1^ založnikov FIEG 1. junija 1981 Z noži, pretepi, izzivanjem, vandalizmom in krvjo se je končala »tekma stoletja« v večnem mestu Rimu RIM — Men mrtev, dva težko ranjena in še kakih 40 lažje ranjenih je obračun izgredov, do katerih je prišlo predsinočnjim takoj po koncu nogometne tekme Roma - Liverpool. Na stadionu incidentov ni bilo, tudi zaradi množičnega posega policije, ki je povsem ločila rimske navijače od angleških. Ko pa se je tekma končala in je začelo občin stvo zapuščati stadion, je prišlo do prvih prepirov in kljub množični prisotnosti varnostnih sit ni bilo mogoče preprečiti nekaterih manjših spopadov. Smrtne žrtve sicer ne moremo pripisati tem nemirom. Velika skupina rimskih navijačev je namreč, kljub porazu, dolgo v noč razgrajala po središčnih ulicah. Kot je običaj ob takih priložnostih so z avtomobili, motorji in tovornjaki divjali po mestnem središču, trobili, kričali in prepevali. Med tem divjanjem je v Ul. Bissolati 23-letni Danilo Musetti padel s tovornjaka, udaril z glavo v pločnik in bil je pri priči mrtev. Med incidenti po koncu tekme pa je bil najhuje ranjen 19 letni Marco Pomponi, ki je v nezavestnem stanju in se zdravniki boje, da ga ne bodo mogli rešiti: neki angleški navijač, ki je nato zbežal, mu je zagnal stekle- nico v glavo. S pridržano prognozo pa so sprejeli v bolnišnico 47-letnega angleškega navijača Georgea Sharpa : zaradi globokega vbodljaja z nožem v prsi so ga morali nemudoma operirati in upajo, da mu bodo lahko rešili življenje. Stanje drugih ranjencev, kakih .30 Angležev in 8 Italijanov, ni zaskrbljujoče. Večino so sprejeli v bolnišnico zaradi vbodljajev z nožem, nekatere tudi zaradi udarcev. Do incidentov je prišlo v bližini stadiona. Na sre čo je policiji uspelo preprečiti, da bi večja skupina rimskih navijačev prodrla do parkirišča pred zunanjim ministrstvom, ki je bilo rezervirano za avtobuse liverpoolskih navijačev. Te avtobuse so nato policisti spremljali do hotelov oziroma na letališče in na železniško postajo, ker je veliko število navijačev gostujoče ekipe odpotovalo že predsinočnjim takoj po tekmi. Izredne varnostne ukrepe so uvedli tudi pred hotelom, v katerem so stanovali angleški igralci, a na srečo tu ni bilo incidentov. Policija je aretirala osem oseb, tri Angleže in pet Italijanov. Angleži so na postaji Termini z noži napadli nekega rimskega navijača, Italijane pa so zalotili v bližini sta- diona: eden je udaril nekega Angleža s palico po glavi, drugi je metal kamenje v šipe mestnega avtobusa, zadnji trije pa so napadli nekega angleškega navijača, ga zabodli in mu slekli majico z grbom liverpoolske e-kipe. Kljub tem dogodkom pa so varnostni organi še kar zadovoljni z obračunom. Napetost je bila izredna. Še zlasti po porazu Rome po enajstmetrovkah, tako da se je policija bala še hujših izgredov. Izredna angažiranost varnostnih sil (uniformo so morali oble; či tudi nekateri policisti in karabinjerji, ki že leta delajo v pisarnah) je očitno pripomogla k temu, da so ublažili posledice izgredov. Seveda pa se tudi tokrat ponovno postavlja vprašanje nasilja v športnih arenah. To vprašanje seveda ne bo lahko rešljivo, saj je ob tako napetih srečanjih vzdušje na višku in med 70 tisoč gledalci pač vedno najdeš nekatere, ki z nerazsodnostjo dajo duška svojemu veselju ali svoji jezi. Poraz je k temu še pripomogel. Rimljani so že teden dni praznovali zmago: povsod napasi »Roma campione«, osmrtnice, žalovanja za porazom Liverpoola na zidovih rimskih ulic, triumfalistični naslovi v časopisju. Publika se enostavno ni mogla sprijazniti s porazom. Rimskim navijačem v opravičilo pa lahko rečemo, da tudi angleška publika ni bila kdove kako disciplinirana in si je privoščila marsikatero izzivalno potezo, tako da za incidente nosijo nedvomno prav oboji svoj delež krivde. BOJAN BREZIGAR »Odlikovanje« bivšemu esesovcu PARIZ — Medalja v »potrditev prijateljstva« med Francijo in Zvezno republiko Nemčijo. Tako so v Parizu poimenovali odlikovanje bivšega generala »Waffen SS« Heinza Harme-la. Odlikovali pa so ga v občini Ba-yeux v Normandiji, ki jo vodi opozicija UDF (stranka Giscarda D’E-stainga). Podžupan te občine je izjavil, da ni več potrebno »obujati preteklosti« in da je prebivalstvo s tem hotelo izraziti voljo po miru par dni pred evropskimi volitvami. Bivši esesovski general Harmel je junija 1944 poveljeval deseti esesovski »Panzerdivision« in se je »herojsko« boril proti Angležem v Caenu. Na prevzem odlikovanja je prišel v spremstvu kakih tridesetih bivših »borcev«. To se je zgodilo 22. maja letos, a vest je pronicnila v javnost komaj včeraj. Vsak komentar je nabrž odveč in niti ne gre pomisliti na dejstvo, da so žrtve, čeprav desničarske, odlikovale svojega rablja. Afera z izplačili V Bocnu proti shodu alpincev REKA — Avstrijska pomorska agencija Mistral iz Gradca je zahtevala, da v pristanišču Limasol blokirajo ladjo Amiti panamske družbe Fabelot Shipping, na kateri je 24-članska jugoslovanska posadka. Blokado so zahtevali dokler ta družba ne bo izplačala finančnih obveznosti jugoslovanski posadki ladje Fidelity iste družbe, katere drama se je končala s prihodom rešenih pomorcev v domovino, kot tudi posadki ladje Amiti. Amiti je s 25.000 tonami železnih konzol odplul iz španskih pristanišč proti iranskemu pristanišču Bandar Homeini, vendar je potem ko je bila potopljena ladja Fidelity, odplul proti Limasolu, da bi vkrcal gorivo. Jugoslovanska posadka, ki jo vodi kapetan Vinko Ilijadica iz Šibenika, je sprejela navodilo predstavnikov Mistrala, da ne plujejo severneje od pristanišča Bandar Abas in naj ne zaidejo v vojaško območje v Zalivu. Kot je znano, sta se jugoslovanski posadki vkrcali na ladjo Fidelity in Amiti s posredovanjem avstrijske pomorske agencije Mistral. (dd) BOČEN — Predsednik pokrajinskega odbora Magnago in ostali predstavniki SVP so odklonili povabilo, da bi bili prisotni na shodu alpincev iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine, ki bo v Bocnu 9. in 10. junija. Izjavili so, da nimajo nič proti al-pincem, menijo pa, da je manifestacija izzivalnega značaja. Uradno glasilo SVP Volksbote piše, da kljub apolitičnosti vsedržavne zveze alpincev, shod ne bo mogel mimo vojaških klicev in osvajalskih gesel. Sončni mrk To sta dve fazi sončnega mrka, kakor so ga videli v Atlanti (Telefoto AP) Ljubezenskemu tekmecu odgriznil nos LONDON — Ljubezen sili tudi v ljudožerske navade, še bolj kot ljubezen pa prav gotovo ljubosumje. Zato so v Londonu obsodili nekega Angleža na tri leta zapora, ker je odgriznil in nato še pojedel nos »prijatelja« svoje žene. 42-letni James Brovon je svojega tekmeca Burka Kegleya povabil na svoj dom, da bi se z njim pogovoril o ljubezenskem razmerju, ki ga ima z gospo Brovm. Prijateljski pomenek pa je kaj kmalu ubral pot prepira in vihravi James je ugriznil Burkeju desni del nosu ter ga požrl. »Hotel sem mu pustiti tak znak, ki bi bil viden celo življenje«, je Brown svoje dejanje »razložil« policiji. Tour de France za upokojence PARIZ — V torek, 5. junija, se začne Tour de France. Pa ne gre za krožno dirko poklicnih kolesarjev ali amaterjev, temveč za svojevrstno pobudo pod pokroviteljstvom ustanove UNESCO, ki združuje okrog 20 kolesarskih ljubiteljev od 55. do 78. leta starosti. Med njimi je tudi pet žensk. V 100 dneh bodo prevozili 5.000 kilometrov, »tour« se bo končal 12. septembra. Najstarejši udeleženec je Francoz Roger Reine, ki mu je 78 let, navzoč pa bo tudi 64-letni Italijan iz Rima Angelo Auciello. Javno bičanje duhovnika KARTUM — Nihče se v islamskih državah ne sme izneveriti islamskim zakonom, niti katoliški duhovniki, še toliko manj, če so v posesti znatne količine alkohola. Potem jim slaba prede. Tako se je zgodilo v sredo italijanskemu duhovniku v Kartumu, ki je bil obsojen na javno bičanje, zapor in globo. Zakaj? Ja, zato vendar, ker je imel pri sebi alkohol, in sicer: steklenico viskija, 16 steklenic vina if1 zaboj piva. To pa je v nasprotju z islamskimi zakoni. Duhovnik je dejal, da je inkriminirani material last škofa iz Waua, a tega ni mogel dokazati in tako je postal prvi tujec, ki ga obsodijo v Sudanu, potem ko so novembra lani uvedli islamski zakon. Josephu Manari, tako je ime duhovniku, so naprtili 25 udarcev z bičem, en mesec zapora in globo 300 dolarjev. Javno bičanje so izvršili takoj po razsodbi islamskega sodišča. Najbrž zato, da bi dokazali, da je edinole Alahova vera prava in v odgovor na proteste katoliške cerkve v Sudanu, ki je kritizirala uvedbo islama. MIKI MUSTER: ClldeŽlli Otok (23.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika (VAGINI PRITATELTICI VENDAR.. BI CER BI Ml BILO XJUB6E, KQ BI BILA NEUO MANOSA. TODA ,„,WAT VAMA .MAR NI VAGINA ZNANKAH [01E3, TOTEM TE PAČ NAT' BOLTfc.tE 30 ČIM PRE5 . ^ ODVURIMO! . Alžirija: preveč zdravnikov mnogo premalo pa inženirjev ALŽIR — Alžirija namenja razvoju šolstva 12 od sto narodnega dohodka in sodi v tem smislu v sam vrh ustrezne svetovne lestvice. In vendar ima ta afriška država trenutno silne težave: če hoče iz stanja nerazvitosti !n postati gospodarsko samostojna, potrebuje čim več tehnikov in siceršnjih strokovnjakov, v resnici pa se šolska mladina opredeljuje v prvi vrsti za doktorski naslov, drug za drugim hočejo mladi postati zdravniki in odvetniki. Gre že za ustaljeno miselnost, ki se od očeta pretaka do sina ali hčerke. Problem je zadnje čase prešel v ospredje pozornosti vsega javnega mnenja, to pa predvsem zaradi novih vladnih sklepov, ki sta jim tisk i'i televizija posvetila veliko pažnje. Glede na okoliščino, da potrebuje Alžirija veliko število inženirjev in tehnologov, agronomov in biologov, pa še celo vrsto drugih izvedencev, katerih število danes sploh ni v skladu s stvarnimi potrebami socialno gospodarskega razvoja, je vlada nedavno pripravila specifičen program o dolgoročnem razvoju visokošolskega študija in ga P°' imenovala »univerzitetna karta«. Na podlagi tega programa, ki se bo začel uresničevati ob pričetku prihodnjega šolskega leta 1984-1985, bodo jeseni prvič omejili število vpisov na medicinsko, pravno in še nekatere dru9e fakultete. Obenem bodo usmerjali učečo se mladino po dopolnitvi 15. v tehnične študije. Zaenkrat je cilj vlade ta, da se jeseni vpiše na fakultete ter inštitute tehnološke smeri vsaj 8.000 mladenk in mladincev, v bodoče P° naj bi to število sistematično naraščalo vsako leto. s Na vseh alžirskih fakultetah, ki so razkropljene po vsej državi, kar spel ni ravno najbolje, je danes 107.000 študentov, a od tega jih je v tehnično-tehnološko smer šlo samo 14.500. kar je po sodbi pristojnih vladnih oblasti enako kot kapljica v morju. Računajo namreč, da potrebuje Alžirija v dolgoročni perspektivi vsaj 190.000 inženirjev vseh mogočih profilov. Pa še en problem je tu: kdo jih bo strokovno pripravil? Za to dovolj podkovanega učnega osebja je v Alžiriji mnogo premalo, zato bodo šolske oblasti skušale čim več študentov usmeriti k študiju na tujih univerzah.