59 ttnntt                                         i uifeimt t ruti. iz. um mi                                              u. leto.

.Slovemki Narod- telfa »• poittt a AvttroOgnko:                                      z* Nemcijo;
ceio leto skupoj aaprej     .   K 40      I ćelo leto ruprej   .   .   .   .   K 45 —
četrtleta     "         "     "   "    * 10— I    " A™**1*0 in *** *"£« dežele: na mesec    Z        III"   350 | ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 50 —
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znarnka. t»raTnl*tvo (spodaj, dvori&e ievo). Knafiova cll^a tt. 5, telefon šL 85.
Ufca|a mi 4a« iveder limaftt aaleite U frualke.
tnsefatl  se račuiujo  po  porabljeaen   proitorj   m  iicer:  1   mm  vtsok,  ter
54 mm Urok prostor: enkrat po 12 viri., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v.
Poslano  (euak   prostor)  30   vin.,   uarte   in   zahvale   (enak   prostor)   20  vta.
Pri većjih insercifah po dogovoru.
No?! atrtćalki aaj poftljefo  airoćaias veli«     -jp" po nakaiatcl.   ~9S
Na santo pismene narobe t»rez pasltt?e đcaarjt se ae aoreiaa aikakor oziratL
..Naroda« Us tara*" tatstoi it. 89.
.Slovenski Narod" velja v LinM|ani dostavljen na dom ali če se hodi poaj |
ćelo leto naprej   .   .   .   .    K 36*— I četrt leta     „       .   ,   •   ;    .    #•— pol leta       „       .   .   .   .    , 18'— I  na mesee     u       .....    3*—
Posamezna Stevilki veli a 29 vlnarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj o. Uređalitvo:   ^naP^va altca *♦- 5 (v L naistr. levo1. telefon Hi   19
Proti Deutschbohmen.
Nova češka stranka državnopravne demokracije objavlja v čeških listih sle-dečo iziavo:
Nemci na Ceškem so dali svojim stremljenjem, ki Kredo za raztrganjem dežele, svoj konečm izraz v zahtevi, da se naj osnuje samo^toina kronovina Deutschbohmen. Da ta dežela ni nemška, priznavajo Nemci sami s tenu da zahte-vajo, na] se iz nje odstrarijo vsi češki uradniki in javni nastavljenei. ki se na-vzlic sistematičnemu »očišćenju« še tam nahajajo in da se izloči češki jezik iz uradov, iz sol in sploh iz vsesa javnega življenja; češko prebivalstvo v tej novi provinci bi bilo brezpravno. Temu programu napoveduje Ceskd statopravni ćemokracie v polncm so?Ia-ju z vsemi Ceh i boi do skrajnosti.
Cehi so bili od početka zgodovine steletja edini prebivalci cels dežele. Naselili so se tam v pradavnih dobah. Ta dežela jim je materinska dežela, češki narod ji je dal svoje ime in zemlja in ljudstvo sta združena v neraziočljivo celeto.
Prej nego so mogli Cehi obijuditi ćelo deželo, so zasedli del obmajnih po-krajin kolonisti iz zapadnih nemških de-žel. Priselienci, opirajoč se na naklonjenost mogočnikov in podpirani po neka-terih, za Čehe neugodnih okolnostih. so se širili v notranjost dežele na škodo čeških naselbin, dokler se ni polagoma ustvarilo današnje stanje. Narodu če-škemu pa je ceio kraljestvo domovina, katere pokrajine ljubi z enako Ijubezni-jo, pa naj bodo obljudene od Cehov ali Nemcev.
Tuđi nemško ljudstvo ji je kazalo vedno ljubezen in bilo je na njo ponosno; bile so dobe, ko so Nemci ramo ob rami s Cehi se postavili v bran za skupne svoboščine: v štiridesetih in šestdesetih letih minulega stoletja so češki Nemci solidarno s Cehi se boje-vali za priznanje samostojnosti češkega kraljestva. Idejo, da naj se ta skupna domovina raztrga. so zanesli med nem-s.ko ljudstvo §e le v zadniem času ne-brze^ani propagatorji narodne nestrp-nosti.
Narod češki nikdar ne dovoll da bi se njegova histerična domovina raz-delila in raztrgala. kajti:
1.  Obmeine gore so češki deželi prirodni obrambni zid in odreci se jim. bi se reklo izročiti domovino vsakemu neprijatelju.
2.  Kraljevina Češka je prirodni jed-notni organizem. ki ga ni mogoče raz-kosati:  njega deli se medsebojno spo-polnjujejo.
3.   Glavno mesto kraljestva Praga Je edino središče tega eduotn-^gi organizma, h kateremu bodo, kakor se je to godilo stoletja, nujno gravitirale vse pokrajine  dežele,  tuđi če  bi  bile  razde-ljene.
4.  Ozemlje, ki ga Nemci po krivici zahtevajo kot svoje, je bilo po velikem delu stoletja jobljudeno od češkega pre-bivalstva in tuđi danes ni nemško, tem-več naroJno mešano. Na stotisoče Cehov tvori v niem bistven del prebivalst-va, ki je s svojim delom in svojo nadar-jenostjo uspešno prispeval k njegovomu procvitu.  Število česke^a  prebivalstva v teh krajih jo mnogo večie nego pri-znava uradna statistika, izvršena ^ia ne-z.ikonitem štetju na podlaci občevalne-ga jezika. Naši nasprotniki to uobro ve-do, kakor dokazuje sistematično zatiranje čeških manjšin. 2e za to češki narod ne dovoli, da bi češke m^njšine, ki so na mnogih krajih v resnici većine, bile oropane ravnopravnosti, zajamčene jim stoletja po zakonih.
5.  Ozemlje,    obljudeno od nem->ke večir.e. ni sovisla jednoma celota, tem-več sestoja iz nekoliko od sebe odde-ljcn?h  kosov.  Dežela  »Deutschrx)^inicn« je  zato že  geografično    nemogoča    in sploh nima naravnesra središča.
6.  Nemško prebivalstvo v kraljevini CešM nima dr^edaj nobene resnične demokracije, ustvariti si io more edino skupno s Cehi. Nasproti temu bi pose-gel   nemški  vr.I  vse  bližie    notranjosti Češke in bi zlasti usianovitevr posebne province      Deutschbohmen      ogrožala razvoj Češkega naroda, s tem pa tuđi v ccli  sredni Evrooi razvoj  demokracije, k^tere ncsitelj je bil če.-ki narod že v davni in nedavni preteklosti.
7.   Nemcem samim je jasno, da bi samosrojna dežela »Deutschbohmen« od svojega    postanka razpacHi  v  nekoliko delov, ki bi nezmožni samostojnega go-spodarskega in kulturne^a dela. ne imeli  drugega  pomena. kakor olaisati prodiranje   tujih   armad   v  notranjosti   Češke.      Ako  avstrijske  vlade,  ki vedno GČitnejse  podpirajo nemška      razkrojne sile. tecra ne vidijo ali no!ejo videti. je to le dokaz niihove zasleplienosti. Cc-ški narod jim na teh potih ne bo sledi!.
Zavedamo se popolnoma, da ćela nemška akcija za ustvaritev »Deur^ch-bohmen« ni resna; gre le za politično potezo in za po=;kus nepripa«;tne razb.^e prava narodne samoodločbe. Držav-lianskih pravic nismo nsmškemu prehi-valstvu našejra kraljestva nikdar kratili in jih kratiM ne bodemo; slove^no pa izjavljamo, di se bodemo z vsemi sred-stvi upirali ustanovitvi province vDentschbohmen« in vsakršnemu raz-kosavaniu in vsaki razilclltvi češkega kialiestva. Ob"jub«:amo. da ne izročimo češke zemlje in nikdnr in za nobeno cc-no ne zapustimo čeških mrinjšin. Njih bodr\;nost je bodoćnoFt naroda.
Ccški narod je tuđi v najtežjih dobah znal odbiti vsak napad na celotnost zemlje. Storil bo to tuđi v tem zndniern boju in r,hr?.ni samostani če^Vi držnv! kraljevino Češko jecinotno in nerazko-sano!
Juso^!ovansb£i mnnlfesia-
cija u $KoQI Loili.
Kakor smo že včeraj na kratk<? poročali, je shod, ki sta ga na željo meščanov obeh deklaracijskih strank: skupno sklicala državni poslanec prof. Jare in deželni poslanec dr. T r 11 -1 e r, uspel nad vse pričakovanje sijaj-no. Tako lepe in složne manifestacije naša simpatična Škofja Loka gotovo se ni doživela. Zahvala za to gre za-vednim meščanom in okoličanom, ki so pokazali pri tej priliki ono politično zrelost in nadstrankarsko domovinsko ljubczen, ki je v teh velikih časih prvi pogoj naše zmage. Vscga te.^a in po-les: teea še oravega političnega in dru-žabne^a takta naj se uči od njih oni osameli faktor, ki se je zaman pehal in trudil da bi preprečil to krasno manifestacijo.
Shod se je vrši! ob 3. popoldne v okusno okrašeni dvorani »Društvenega doma«, ki jo je odbor v to svrho go-stoljubno prepastil. Nad tisoč zavednih moz in žena iz mesta, okolice in obeh dolin gori do daljnih Žirov in obmejne Sorice je napolnilo do zadnjega kotička prostorno dvorano, lepo število zboro-valcev pa se je moralo zadovoljiti s prostorom na dvorišču. Iz Kranja je došla številna deputacija uglednih meščanov in dam pod vodstvom bivšega poslanca gosp. C. Pirea, Na govorni-škem odru srno opazili polcg obeh po-slaijcev častneg?, nad l*e dobrodošle-p:a j^osta, g. stolnega vikarja S m o d e-j a iz Cclovca, g. župnika F i n ž g a r-j a iz Šore, več domačih duhovni1:ov, me^tnesra in okoliske župane itd. Vlado je zastopal g. kornisar Tekavčič iz Kranja.
Točno ob določeni uri je ctvoril shod v vznesenih besedah v imenu sklicatcljev gosp. Rafael Thaler, ki si je stekel sploh za uzorno prireditev izredrn'n zaslug. Predlagal je predsed-ni!com gosp. mestnc.^a župana Haf-n e r j a, ki je zavzemši častno mesto, pozdravil oba poslanca in zborovalce, v prvi vrsti že omenjenega znstopnika koroških Slovencev, navzoče župrne itd. Vsem pozdravljenim je priredilo občinstvo tonle ovacije, zlasti pa kar riso liotcli ponehati navdušeni klici: Živio   slovenski   Korntan!
Nato sta oba poslanca podala zbo-rovalccm v daljsih izvajanjih pestro in jasno sliko zgodovine in dosedanje-ga razvoja boja za samostalno jugo-siovansko državo v okviru obnovije-nesra in prerojeneg?. avstrijskejra ce-sarstva. Zborovalci so poslušali iz\-aja-nja z napeto Dozornostjo ter so z one-tovanimi drastičnimi medklici in na-. vc!lišenim Dritrjevanjcm dokazali po-polno in globoko razumevanje za veliko jngodovansko idejo. Semkaj naj bi došli oni kratkovidneži, ki trde, da je vse to le umetno uprizorjeno in da narod nima razumevanja za to stvar! G. prof. Jare je razpravljal tuđi o mi-rovnem vprašanju ter je ob viharnem pritrjevanju zahteval   mir    sporazuma
in pravice mesto miru meča in nasilja. — Za poslancema je izpregovoril v pre-trcsljivih besedah g. stolni vikar S m o-dej o trpljenju koroškega naroda, ki pričakjje odrešenja iz stoletnega su-ženjstva sedaj ali pa nikdar! Ujedinjena Jugoslavija mu je edino upanje, edini spas . . . In zopet so se ponavljale navdušene ovacije korotanskim trpinom in njihovemu zastopniku. Kot zadnji govornik je nastopil g. župnik F i n ž g a r, ki je oštro bičal vsako malodušnost in strankarsko nestrpnost v boju za bolišo bodočnost naroda, ker je to le voda na mlin naših zagrizenih narodnih sovrasov. Stranke so bile in bodo, razlike v svetovnem nazi-ranju v kultumem narodu ni mogoče spraviti s sveta, ampak v boju za Ju-goslavijo moramo stati v strnjenih vr-stah drug poleg drugega, ramo ob rami, vsi, bre^ razlike strankarske pripadnosti. Kdor tega ne razumeva, kdor stoji v tem velikem času ob strani, ta ni več nas, ta ni več Slovenec! Zboro-valke in zborovalci so z velikim in na-vdušenim odobravanjem, pa tuđi z ostrimi medklici dokazali, da so govornika prav raznmcli . . .
Ko se je končno predsednik župan Hafner v lepih besedah poslovil od zborovalcev, so navzoči na njegov poziv stoje zapeli naši himni »Hej Štovani* in »Lepa naša domo\ina« ter so se potem z nailepšimi tttisi v srcih razšli.
Na shodu so bile sosrlasno in ob viharnem odobravanju sprejete sledeče
resolucifc:
1.) Vsi zborovalci se solidarno in odločno izjavijo za jugoslovansko maj-niš!:o deklaracijo kot edino "pravično resitev naših življenskih narodnih in-teresov.
2.) Vsi navzoči izrekamo popolno zaupanje J'jgoslovanskemu klubu in se mu za se danje delovanje iskreno zahvaljujemo, zaeno mu pa naročamo, da sodeluje pri pogajanjih glede izpre-membe ustave le tedaj, če bi ta name-ravana izprcmemba ne nasprotovala temeljnim načelom majniške deklaracije.
3.) Vsi navzoči, strasne vojske trudni zahtevamo, da se čimpreje skle-ne splošni mir ne na načelih meča, ampak na temelju pravice in medseboj-necra sporazuma med narodi v smislu mirovnega peziva papeža Benedikta: Zmnga naj pravica, ne pa sila.
4.) Vsi zboroyalci izrekajo iskreno zahvalo knezoškofu dr. Ant, Bonaven-turi Jegličn. ki je prvi kot cerkveni knez odločno nastopil za jugoslovan-sko deklaracijo in dal tako pravo smer našemu ljudstvu v teh težkih dneh.
5.) Vsi zborovalci izrekajo preis-kreno sočutie za naš*e slovenske mučenike — goriske iz^nance, ki se vračajo v porušene domove in tamkaj trpijo grozno lakoto. Vsled tesra naročajo po-slnnccrr, da zastnvijo vso odločno silo zrto. da se tem mnčenikom domovine od merodajnih krogov beda takoj olajša.
i
Sreliouo sJui/jc u Trstu.
(Od našega dopisnika.)
Trst. 10. marca.
Danes đopoldne ob 11. uri so je vršilo v Trstu kraano uspelo slavje v spomin našega velikesa Evangelista. Dobro vedoč, da bi bili prostori >Na-rodnPGja doma<r pretesni, je pripravlial-ni odbor najel prledališče >Fenice<. Preteklo ncdeljo se jo začela razprodaia vstopnic. Ali že v ponedeljek ie bilo vse razprodano, občinstvo pa se je oeclaša'o čiraboli v večiem številu, tako da se je odbor moral odločlti za največ-ie ^ledalisce v Trsta, za >Politeama Kossettk. Že ob 8. uri itutrai so čakali l^udje v vrsti, da bi dobili še prostora. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička: nad pettisoč ljudi je našlo prostora v muzinem hramu, na ti.^oče pa jih je moralo ostati doma, ker tuđi ta dvorana je bila premajhna. Vse ie prih'itelc. da slavi moža. ki ie bil tako odlicen sotnidnik pri sestavi naše deklaracije, ki je prvi zopet v težkeig času dvi^nil zastavo svobodne JuerDala-vije. Krasno je bilo videti v polni dvorani za sedeži v pritličiu dolgo vrsto deklet v prelepi tržaški okoličanski nosi. In ko se je zastor dvignil: na odru najpestrejša slika: pevkp v nošah yseh naših ju^oslovanskih pokratin. In iz te žive narodne skupine je ubrano zadonela Nedvedova >Naša zvezdac.
Nato je imel đrž. in đeželni poslanec dr. Otokar Rybaf slavnostnl ^ck vor. Očrtal ie žalostno z^odovino na!e-< ga naroda: kako so nam v preteklih stolet^ih uerrabili dolino za dolino naše rodne ernide; kako se je po kratkem pr^eledkii pričel hujši boj v 6e hulši obliki. Tuji kapital in imođeraa« div žavna uprava sta zavladala nad nami. Začeii so težki čaši. Posledica ie bila( stagnacija v našem razvoju na Staier* skem in hudo nazadovanje na Koro* škem. Ko pa je izbruhnila vojna, 80 mi* slili, da ie prišel čas, da uničijo naS rod. Preganjali so nas od daljnega se* vera. od Drave in Mine preko primoiv ske, kranjske in istrske zemlje dalefi n$ iug do skrajne Dalmacije iri do lunaške Hercegovine. Pre^anjali bo duhovnike, in posvetnjake, inteligonco in uboge^ra kmeta in delavca. Ali vse to ie Ifl vzbudilo in utrdilo v nas misel, đa smo vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi le eno, da srno vsi eden narod po jeziku, po krvi» po veri in po mržnji proti našemu so-vražniku. Ali to misel ie tlačila sablia in birokracija. L. 1916. pa je padel SHirgkh in začetkom 1. 1917. je izbruh* nila ruska revolucija. Zasvitalo je tudl pri nas Čakali smo samo na glas. ki bi nas pozval na dan, na novo življenje. In prišel je dr. Janez Evangelist Krek, in ž njim naša majniška deklaracija. Kulturno ujedinjenje, za katerim so mnoffi med nami stremeli že davno, je dobilo v deklaraciji realno podlago, ideja združenja našega naroda je do" bila življenjsko silo in obliko v zahtevf po državnem ujedinjenju Slovencev, Srbov in Hrvatov. Trda je ta pot ali mi vsi smo si io izbrali. Prelita je bila naša kri. prelita pa je bila za našo narod* no svobodo.
Sledila je živa slika: Slovenski naa rod se klanja velikemu Evangelistu.
Prihodnja točka je bila: >Vstaje-nje<. ki je ie ppesnil dr. Joža Lov-renčič. Tri žene tožijo svojo: (naro*. dovo) usodo:
L1STEK.
Iz um iMm Mi Mi
L
L j u b U a n a, 27. februarja 1918.
Našla sem nekaj starih zvezkov. Iz praznih, listov sem sešila ta - le vojni album. Njemu naj zaupam vse svoje misli, želje, sanje in bolečine, vse svoje občutke v vezani in nevezani besedi!
Kdor pričakuje kaj veselega od mene, se grdo moti. Crna je petlja v moji kiti, žalostna je moja duša in kla-vrni naj bodo tuđi moji zapiski!
Po   slabi večerji   sem vlila   svoje tožne občutke v drobno pesemeo; Srce  Človekn  v  bluzi  poka nazaj  si  zlati mir želi.
Kako vesela  naj  bo moja Muza, ko v kruhu skoraj sama je koruzal
Izmislila sem si jako primeren psevdonim: Dulcineja Klavma. Za uvod svojemu albumu sem napisala s solz-nimi očmi:
Zelodec  prazen  srečen  ni,
ta stoka: Kjc je beU inoka?           I
Album sem skrila v klavirski sobi v zofL
28. februarja.
Ime mu je Rniko! Po pokliču je enoletni prostovoljec.
Že več dni je vzbujal moje zanimanje in kar nanagloma je izbruhnila moja Ijubezen! — ! — !
Ah, Rajko------------
Lep je kakor Črtomir. O da bi bila jaz njegova Bogomila! — ? — !
Danes   sem   ga   zopet  videla,   ^re-dočegri mimo jrlavne poste, koder po-stopa vedno toliko ljudi in prodaja zijala pa dolgčas. Tovariš sa je pozdravil:    »Na  zdar,  Rajko!«   Tako  sem  po ; sreči zvedela za njegovo ime, ki ostane vekomaj   zapisano  v mojem  klavmem ; srcu. Svoje srrenke občutke sem zabe-ležila v pesmici Ideal in resnica:
Za prostovoljca  srcć m! plamti — ćuliti moram se  »verba na mic!
Kmalu potem se mi Je posrećila nenavadno žalostna elegija:
Kje so moje  zemljice
od  pšenice   belc? Moj'* a srca ljubice
žlahtno so dehtele? Sofzne moje so oči —
žemelj od nikođer ni . • ■
Kje  je  tista  nularca,                         .
nularica   bela?                                 i
Kje   jedfla   močnata?                         |
Slavo bi  jim  pela! Vse na  svetu  se konca —
mine rudi nular'ca . . .
Kje je Čokoladica,
mano   moja   rjava, neizmemo iji'Mjena,
tečna,   sladka,   zdrava? Čokolade  ni nič več —
ah, veselje preč je, preč . . *
Ponosna sem na to pesem in upam, ' da  bo  kmalu   narodna  svojina.  Ah,   ali kdaj napoči zlati dan, ko iziđe knjižica i z naslovom: Poezije. Zložila Dulcineia i Klavrna, gimnazijalka? Spredaj pa mo- i ja slika z obleko, ki sem jo imela lani pri birmi! — ? — ! To bi bilo res nekaj novesra! Nekaj finesa!
Odkar ljubim Rajka, nosim rdečo petljo v laseh. Crn je hudič, pravi naš stric. — Moj bratranec Milan mi le rc-kel. da mi pove nekaj zelo važnega, kadar bova sama pri klavirju. Rado-vedna sem! — ? ? ?
1. marca.
Kaj si je izmislil imđebuđni bratranec Milan? Pisal mi je zaljubljeno pismo! — ! — ! Dobro, da sa ni dobila mama v roke! Naslovljeno je bilo:
rletkani    gospodični    Alan   ugunnovi, gimnaziialki. Sam sebe je pa podpisal: Milan Ogulin, c. kr. višii gimnazijalec. O ti uboga voda! Naša kuharica bi mu ! rekla v klasični  Ijubljanščini:     »Pe na j (pojdi no) v l'ft med kavke!«                 j
Milan je res dve leti starejši od mene, vendar je — ako natančneje preudarimo — proti meni še otrok. Popoldne je prišel k nam. Ko sva bila sama, me je vprašal, če sem prejela pismo. Odgovorila sem mu, da sem ga imela za pametnejšega, on pa se ni kar nič zmenil za mojo grajo in je kratkomalo zahteval prvi poljub! — !
»Oho! — Ne bos kaše pihal!«
»Ne bodi no sitna! Dam ti bon-bonov.c                                 "" ;< <??%*WjBft
»Kaj? Podkupiti me hočeš? To je grdo od tebe!«
»Bodi no pametna, Mara! Dam ti tri čokoladne bonbone. Tri čokoladne — pomisli, v kaksni dobi živimo !c
PoČetkoma nisem hotela ničesar sliSati. Naposled pa sem se ga le usmi-lila, tega otroka in povrhu še bratran-ca! Določila sem maksimalno ceno: po pet bonbonov za poljub ali pa nič! Poljubila sva se tam za omaro in Milan se je takoj pobahal: »Vidiš, punca, to je amor, amoris!«
»Ne bodi no smešen! Nikar   si ne '
domišljuj, da bo iz te nularice kaj kru^ ha! Tvoja prihodnja gospa hodi še v otroški vrtec, veš! Poljubila sem te, kakor teta svojega nečaia.«
»Nič ne de, Mara, poljub je poljub! Glavna stvar je, da sem jaz zadovoljen. Tukaj imam se deset bonbonov. HoČeŠ?«
Čokolada se ne pobira kar tako na ulici, zlasti dandanes ne. Poljubila sem ga v božjem imenu še dvakrat —• kako teta . • •
2. marca.
Milan je iztaknil moj album in g$ oskrunil z žaltavo opombo:
Dulcineja   Klavrna, ti si moja ljubica!
Moral mi je priseči, da me ne izda nikomur. Povrhu sem mu podra-žila maksimalno ceno od pet bonbonov na sedem. V prvi togoti mi je zagrozii da me ovadi državnemu pravdniku zaradi navijanja cen. Pobotala sva se na šest bonbonov. —
Rajka vidim večkrat in ga ljubim čim dalje huje. Ali žalostna je moj-usoda:                                      -^f
Sredi svoje ljube«! čiste gulim se zoprne erlke aoriste?
Rado Marni
Wan 2                                                                                                      0SLOVE!*sXr ^AifOD*. đne H. marea 1918.                                                                                                      59, §tev.
►Da objamem kamen — famem ofirl,
>|a v goro zakličezn — temi ojjriaai te svoboda, moje solnoe, r semlji spi!
Poslale bo v svet »voj© sokole ta £rle, da jo priredeio zopet v rodne dvore, ali čakajo iih zamanj.
Kaj naenkrat    pa    aadonl    moftđ
tflafl:
£ri naia, ti 1« poroaila svet, rz odi ia čuderno dehteč ie cvet: jrelika volia vzrftstla je med nam i ka prvo goro se že Evetla sarja drami!
In r glasu epoznajo žene avojega )fn&£e«a naroda) . . . sina.
Vile prihajaio slaveč nai rod in liačo zemlio. in i mirni kraljice ki govori začuđenim te nam.
^Prešle so težke ure, hčere!
tVaS ain   me   je priklical.   ker Imel   ie
.                        vere.
cla  bi  jrorć   preinlkala,   ljabezni,  d& i«
srca   razpLamćneL in zdaj živim —« j*In bod živeia<
»In bos blestela ko zvesda vtd neba »a Tse kar si trpela.«
Sledile bo vedro krasne slovenska, kfrbeke in hrvatske narodne pesmi.
Moški zbor ie zapel >lJeno na§o ilomovino« in »Slovenac Srb, Hrvat sa iovjek brat i brai <
. Ia tisočih rI&sov pa je donela po dvorani pesem  >fTei Slovani«.
Tako ie ?lavil Trst velikegra eina pašajra danee malena, pa enkrat velike-jca naroda.
Istega dne se je uredla v Trstu zopet pisemska cenzora . . . i- ■ ■                                                                                                          -     i                                  .    im      _i
Dalmacija za ujedinjenje.
VELIKA  NARODNA   SKUPŠTINA V   ZADRU.
Zadar« 4. ožujka (zakasnelo.)
Jučer, u nedelju u večer održana fe narodna skupština, sazvana od na-rodniii zastupnica, u velikoj dvorani Hrvatske Čitaonice, Dvorana je bila dubkom puna. Od narodnih zastupnika bili su prisotni gg. dr. B a 1 j a k, dr. Machiedo, dr. Medini, prof. V. Perić, don I. Prodan i VI. vit S i m i ć. Zastupnik Juraj Biankini nije mogao da prisustvuje, jer je bolestan.
U ime sazivača otvorio je skupština zastupnik Prodan, zahvafcjući na brojnom odazivu* te predlažući za predsjedatelja pučkoj? sina dr. Bozu P e r i č i ć a. (Primljeno iivim odobra-yaaemj
Kao prvi Je goro rio zastupnik zadar-ffcof  kotora  don  Prodan:
Nagltšuje, kaWo Je sloboda prvi uvjet {pogoj) narodne sreće. A slobode nema bes Ujedinjenja! Kad Je, nakon tiogodiin}* *tanke bio sazvan parlamenat a Beču, naši jfa zastupnici poznatom deklaracijom kx-£ali uvjete, uz koje moru da učestvuju ■ .radu (pri delu) parlamenta, koji nije na* domaći sabor, već zajednički raznih naro-4&- Došle su zastupnici davali državoprav-]M ograde od'Hjeno. a ovo je bio prvi put 'da su svi južni Slaveni kao braća JedrJ *4rugima dali raku i ?vi se tavjerili na jednom programu. (Odobravajije-) A taj program znači: ovo fe na?a vol'a, naie pravo, »vo hoćemo da postignemo!
! Natom (komai je njihovo zajedničko očitovanje doprlo □ Javnost n narod, svugdje Je ono odjekia fcao obćl glas ta jedni č-Icot nale* naroda, osobito medjn omladinom.
Uslied iznimih  okolnosti, ti kojima  se Dalmacija nalazi, mi se nismo mozji prije *asutt da  raspravljamo vrha  ovog pred* jineta, kerji zasieca najdublje a interese na-*e*t naroda. Sad kad smo došli do zajed-fllčkog  programa treba  da  £Ivo  prefcnemo, *da dodjemo I do zajedničkog dlja.    Narod Ima prava da r>a zakonitom temelja, u dogovoru s vladarom, ostvari ciljeve, koji su ondje u teoriji lmeseni.    Za nai je narod sadaca  osobito te^ka,    jer nijedan    rared nema toliko 1 tako moćnih neprijatelja kao ftfti. Svaki je od njih 1 brojem i položajem \ inim jaĆL Tri su na5a dušmanina: Niem-ci,   Magjari   1  Talijani.   Iznosi,  kako   su  joj pred  deset viekova  Niemcl divljački  nasr-Wt na Slavene, utimćl već onda put poH-fcei »Dranga nach Ostenc. Od onda  je sla-|%ensto  moralo    da    nzmiće  I  teritorijalno ^ed bezobzirnim postupkom Niemaca,  -toji fn ta*o  mrzili  Slavene, da šu im  i djecu bacali  psima.   Prikazuje  potanko,   kako   su Nlemcf  progonili  Sv.   Metnda.    Pa kao  da )e to malo bilo, došli ju Mazjari ! utisnuli wt kao W'i medju Južne I sjeverne STavene. Svimt   nilmt  mi   morimo    da   dovilmemo: Dovle ste doprli,   ali   dal)«   nećete! Vz  sve  ove  protivnike   radolao   Je   i Ired: Talijan, kojf gr&mzi za našim kraie-▼lma-   Hoće  da  od  njih  načini  svoje  kolo-Bije. A ne smije se zaboraviti, da, ako je Talijan  danas tako drzak,    to je opet po-sjledica sistema, kojim se upravljalo u ovoj državi. *d}e je talijanski elemenat bio uviek pogodovaa    «  Jeiičnom   f   ■   ekonomskom Obziru
Zavrfuje, đa trebamo Jedinstva, da !>ademo Jak!, a slobode, da budemo sretni. Zastupnici će nastaviti svoju borbu, a očekuju, da će ih narod poduprietl svom snagom. Njihov će rad biti kudikamo nspješni-fl, kad se bude znalo, da su za njima milijuni duša našega naroda! (Živo odobravanje.)
Zastupnik dr. Bal Jak (Srbin) kaže, da usred strahota orijaskog svjetskog rata iedna nada tješi innućeno čovječanstvo. Svi narodi osjećaju, da se U strasnog ovog vihora radja novi sviet, da dolaze nova vremena- Svitanje norog doba zm maš narod naviešteno Je Jednim krfepkira lz-razora njegove želje i njegove volje: Hrvati, Srbi i Slovenci, Jedan narod, hoće da bude f narod ujedinjen, a gospodar u svojoj kući. Ovo malo rieči sadrže sav politični program pale budućnosti. Osniva sa na pra-tn svečano proglašenom u ovim bornim da-liima, na pravu, da narod sam ođredja-je sebi svoja sudbinu. (Odobravanje.) AH pravo se ne da postići be« borbe. Borba za pravo samoodredjenja to Je znamenje, a kome danas stoji sva unutrašnja politička situacija u našoj državi. Pc-Jcret se ne da zaustaviti, premda se vladini fcrugov? poirsmiti protivni nsšim f*ljawa. Ali na mjesto da osujete aaše težnje za Igairpp «»Qoarp<Ufol« .anodi. Mm wt-
nistarstvo odstupa« a drugo se sprema   ■•
odlazak. U borbi su danas u Austrtti s jedno načelo slobode 1 pravice, koga su nosioci Slaveni, s druge strane nepravedni prohtjev prevlasti, nad drugima, kom« su pri-vikii Niemci. Tko će pobiediti? Pritisak, koji se vršio I vrsi nad Slavenima, donio je to, da je pritisak samo osnalio narodni od-por, a narodni odpor obesnažio moć. Smijemo *e dakle nadati, da će doći t onaj dan, kad će nestati dosadašnje nepravde* kad ća narodi biti sami kovači svoje sreće I udesiti kako fele svoju sudbinu. Sudbinu, koju nai narod napose već od stoljeća podnosi, mora nazvati velikom nepravdom. Pociepan i razbacao tamo 1 ovamo, nema ci najmanje mogućnosti, da slobodno razvija tvoj nacionalni sivot ni u kojem pravcu, ni kulturnom ni privrednom ai političnom. Ako se s takovom hudom sudbinom nai narod nije nikad i »mirio, sad, kad kuca odsudni ćas. odlučnu ustaje i hoće da stvori sebi uvjete novof slobodnog života. Put u taj novi život, to je ujedinjenjs Hrvata, Srba I Slovenaca n državi svojo}, slobodnoj od svakog gospodstva drugog naroda. (Odobravanje.) To ie danas naš narodni ideal. Pred tim idealom izčfzle su i uto-nule u bezdan zaborava sve razlike, koje su nas nekada di?lile. Za nas Jrhe napose bijaše neizmjerna radost kad stupismo s Hrvatima 1 Slovencima u jedno kolo, o kome se 5vako od na? osječa svoj medjn svojima. (Burno odcv braranje.) Svesrdno smo prigrlili idelu na-šej narodnog Jedinstva kao nale zaieđnlč-fco političko vjerovanje. Ne treba nam viSe da jedan drugoga tražimo 1 zovemo. U misli, a osjećaju mi smo već u j e đ i n J e ni.
Poklič, koji !« najprvo potekao iz Ju-snslavenskog kluba, reć Je našao odaziva u svim zemljama, gdje žive Hrvati. Srbi i Slovenci. Na?a Dalmacija evo hoće. da se čuje i njezin gla?; a dobro }e da se taj x\»s čuje i sa ovih obala c*plju*kanih morem našim.  (Odobravanje.)
Sveobće ovo pristajanje nek hudt dokaz svakome, da naS program ujedinjenja nije fcaVva fantazija pojedinih ljudi, već da fe toplo srce svekolikog naleg naroda frvor naie politike. Zato ćemo Izdržati ti toj politici do krala, jer niJta na svieiu neće nam izč'jpsti \z srca tvrdo uvjerenje, da ćemo u skoroj bu-đućnoai! doživjeti ono \ čemu sa daras upravljene naše najljepše želje. U to irre n*^ a dohar čas \ r,a* ve?era5nn sestanak! (2?vo !  trajno odobravanje.^
Dr. Medili misli, da jo suvHno vile danas uvjeravati, da su Hrvati, Srbi i SnvencI jedan Rarod. To je svakomu očito. A kad ?mo jedan narod, onda imamo pravo i da živimo vlastitim tivotora, Sest-dssetih godina dadose nam nekakovu cb-ćinfsu i pokrajinsku autonomiju. Dobili smo kasnije naredne Škole i jezik u uredima, ali sve to nije nam dano kao pravo već kao krvi česi Ja. Ako je već prije rata autonomija b;!a prazna rieč, preko rata pokazalo se je, da ta autonomija više ne postoji, da ie sve propalo. A sad nam eto dolaze s reformom ustava, koja bi imala da donese nove au-tonomi;e. proiztekle iz onih starih. No rise nije rrieme, da se mi time zadovoljavamo. Došlo je doba, da se uvaže naSi uaroćn! zahtjev^ Ra; je pokazao, ka!\o su mnoge T*ac'$ želje « etapnom razvijanju našega programa pred većom silem bile Duzome i kako treba na5u politika povesti novim pravcem za ob'im narednim programom. Taj program daje nam bečka deklaracija. koia se pozna razlika izmedjn pokrajina i koja steji na načelu, da su Hrvati, Srbi 1 Slovenci jedan narod i kao tal;av da ima pravo da živi svojim životom. Mi ne znamo, hoće I! se on moći ostvariti *ada ili u skorof budućnosti, ali to stoit. da nam on jedini ir.nšt osigurati. Sto nam kao naroda pripada. ZarršuJe stihom slavnog Prerado \ića: Bn*t rivu ti Tuđini što ie *a«€! (Odo-faravanfe.)
Zastupnik don Perić naglasuje, da je slavni uzrck nedaćama u ovoj državi nesretni dua'izam. Diplomati traže, da kojekakvim eliksirom lzlieče to bolrro tielo. AH ne ide! S^iet^ki Je rat otvorio mnogima oči. Irbila fe nužda evoluciie u svakom po-g!edn. Uvidjeli su to i neki državnici, koji govore, da treba da narodi odlučuju o svojoj sudbini. Kad se to provede, to će biti najsretniji čas n povjesti čoviečanstra. Za na* Je najvažnije, kao Imperativ naie politike: da Čuvamo narodnu slogu! (Odobravanje.)
PređMedatelf ćr. Perlčlć kaže. da Je primio iz skupštine Jedru rezolucffn. koju će pročitati  i  staviti  na    glasovanje.
Rezolucija e!a?i:
»Gradianstvo Zadra ! okolice, sakupljeno dana 3. ožujka 1918:
1.   zahtjeva    podpuno    i    bez-trvjetno provedenje   načela   samoodre-djenja naroda kao jedini uslov života i slobodnog razvitka jedinstvenog: naroda Slovenaca, Hrvata i Srba;
2.  odobrava    akciju    narodnog predstavništva,  započetu    bečkom   de-kiaracijom  dne 30. svibnja   1917,   koja ide zi postijniućem  državne samostalnosti južnih S'avenft:
3.  izražava        JusoslavenskoTn klubu u Beču zahvalnost,    što je iznio na javnost nečuvena nedjela, počinjena na našem narodu    od    početka ovox* rata, te zahtjeva dužnu odmazdu;
4.  očekuje,   da će narodni   zastupnici ustrajati   nepokolebivo o  tom pravcu, solidarni sa zastupnicima bratskoj?  českojr  naroda,  sigurni u jednodušnom   pristajanja   i   podpori    svoga naroda.«
Primljena le jednodušna s harnim   odobravanjem.
Predsjedatelj zahvaljuje još Jednom na edazivu i pro«Ta$ule skupštino završenom.
Crtka zooet ored odto-Otvijo.
▲tom«. 10. marem. fKor. urad.) Vo-jaiki pooblA^čenec eenerala D&nrliM te sporeći L da je krali poveril ffenera-m vrhovno pov%Hničtvo nad armado. Vrhovni povaljinik izraza Drepričanfo da bo korakal* ffrska armada nsafi na-tvmzi elraTiai r v«Hki»i eftveroiki. kf m bor« za vravieo, arobodo in či#v«6-
PWT S Ry|QO V IMVIf*
nostif
lNBMi H. mvtm. Pofntrll-sjenu pottčt rok. do katorejca nora    ruska    vlada    potrditi
nirofs« pofodbo a iiirlcv«-■ o. Kakor m% eatrmjo ni i z k 1 i u *o• i« dirnaki vlada.no bo m o-ffU drlati t • « a termina, ker i« ▼ Ruaijl eedat izbruhnila vladam kri-ra in tor d«Li tuđi oolltov vlado Iz Po-trograda ▼ Mo«kro veliko tohnictie tež-ko^». Č?o bi b« tormi potrdi>ev ne isvr-•41« ta dan, mm bo nafbrčo dovolll io na-4* i ini rok par dm. ^©le £o tuđi takrat ae bo prispela potrditdv, le pri^akov&ti *j^Hr^ižih korako?, ki tih pa »a enkrat eontralne- driav« no^ejo vporshiti, »rodno ne bo skraina eila.
Za obnovitev carstva.
Borolin. 11. varea. »Virtoirec pilo: ^o Ijurilo, kl mislijo, da je s« ememo (Žr.»ro, čm prehiri N«m^o tar obnovi v kogiji ipunarhijo Entor.ta namerava v lom ulučaia eaeooti Siblriio ter bi nrfr-vwela ludi Diln^o iia ooTobodi r*rJA in da ustvari r »drurimj elotnrnti v Rusiji »ovo armarlo. ki naj bi obnovila no-ftpoaivo hifio Romanor.
Pf&tS Odeso.
l>mjiai. 11. m&rca. Četo fm. von B^hm - Ermolija etoi© pred Odeso, rlaTnem priitaniićom Crnoga rnorja. To priataniftdo io nairečie vninosti za rranorort iita ▼ naio monarhijo preko Orn«f» moria in Donave. Pohodi naiih d«t ao bili ob^utiovani« rr^dni. Od rz-bodno a;aliiko mejj« do Od«*o te ob žo-lozaiei Smerinka - Odosa 250 km. Nafte Aete eo mort!« torej oauraviti na dan po 40— *0 km. Pri s?oiom prodiraniu go nalo ff?te tapq<\\* tildi te začinio želez. proero iz Od©«« b» Romuneko ter 1« ee-dai Romunska od Rušile r+opolnoma od-r&tana. Tuđi od ta*4 deistva Ri obeta aaia di:)lomaei.ia »ni-uro pri mirovnih poarajAniib
MIROVNA POKAJANJA. MED URRA-J1NO IN Rl !«IJO.
Lvov. 11. Barca. Glaaom poroftil iz Eljera so se pričela tem Tnirovna po-irai&r>ja med L^raiino  in Rusiio.
TE BAT^TTSKIH FRO^T>:C.
Ko!n, 11. mare*. V razgovora ]|o exn*m{ rodja narodnih liberalcer dr. Strosomann: Kuronska. Riffp in Dvinek *o iz-ofeno iz rnako suverenosti. Pri Eotonsjci in Livlapdli; ?« to š© ni zgro-dl!o. Napaćno pa bi bilo domnevati, da oataneta te dve doželi nri Rusiji. Balti-Sko VT>r««anio jo smatrati kot enoto. Kemćija bo tiooila ■ baltilkira ozem-jem na pod?«ari votaške kcpvendi«, že-le«al$ke fticu^no«*i. noltne in brzoiavTi© pocodbo t«r carinske unlio v raemeri«, kakorSnp i© ^^mii'ie^o tu^i med Litev-«ko ;n N~e-rč:%x Fn r«ra se morajo Ri£a in  Kolivas  prlsnati   kot  procta  prista*
*VCDSKA    AKCUA    KA    ALANDU BREZPRSDMETNA.
Stoelrbol«a* 10. rnarca. (Koreso. uraa.) Kakor se por oca, se Švedsko stražno rrro-itvo v Alanda v kratkem vrrre. ker je aV-čija postala hrezpredmetna. Neka šved^Va kidja bo pripclltla ni Švedsko rudi ?e 200 poljskih, nkrtflnski!« ia estnišklh vrjakov, katere $r» R:^  Jzioč'TI.
Avstro^OafsHa !si Finska.
Bot*»]ib 11. mxr~*. Te dni s«» hodo »Hftela Doraftuja ni^d Avptro - O*rrsko rn Finsko rlode *klep* miru. Aprila P6 hodo ta noaraianja na Donajn nadali^-vala. Nafbrž# h<y skieniena tndj trrorin-ika pogodba Kakor noroiaio iz Finske. ob«t«fa toj« r>ro>oi$Tiic» rn>sro!ože-njo za fir?«Vo mrrtarhiio.
8torkholm, 11 marra. Iz lužno Fin-eke poročnio. da ao dan na r*an mrtote eToz^deiitra Rclofo garde Rde^a srsrda naetopa sedai rlaeti nrorl intelicrentnim kromom, proti duiior^?ini in po^fstni-kr»m.
Borolin. 11. marca Po Netočii" kro-4iio vo»ti. da ii p r i n f Oskar Pruski dolo?«n za vladari Finstc. Wol-fnv nrad pr«ri k tonra 4a te vf»«?ti nieo roaniuao.
Dogodi na bol&Sii.
KASE  URADNO  POROCILO.
DtiTi^:, 11. marca. (Kore^p^B. urad.) Ob feiersld 2meri«ka Odesa m bile repet r?r?t7iaiio sovražue totoe.
N« itsfnanski Irontf Je rrtnjcrilskf o^o«| Biei>fGina ollreL — S. gen. štaba.
Pff^SKO URAHFVO POROCn.O. Bcrclln, 11 vtarca .(Kores^cn. ur.) Zapadno bojlščs. Delovanjs artliic-r^e ia minr>ai^or }o iToOer večkrst f^ivolo. ?.lw9k9Q irvKfno đelovanje ie H7*tit*. L-ASim eddeftl so vdrll nn več mm*** Hatj^^kp *rtmte ▼ pokrfj?si Ar-nrectiorejs *m 99 r*?>9tin*m defa Mr-fc v »©vratne >ark« lm so pr1p<Hian s 3^!k>J ■oftai v]etnfkoT *« »^oj«fli imiifc. Pri nc-kesji somlkosi po<Qe^*a •ovorovzlvodira Rrlasa fe v ratk^mm *o«n večarat opa-rovana na katoirafl v Fofmsu raprav-m^mtm frasoosk« pest3>a trn svetlobnc sl-fpmrio ropet tfetovafe. Stotitfk vfteg Totsrhek in porvMk Vy?thoff sta !z-kofrrala svofe 27^ nmćpetočmSk Betske m svojo 20. zradao zavado.
Vzhodno boiRče. Sovraise tete m Ml« pri Bafcssečo hi pri RazdeljsaO ofc ieJemiH Žserlika - Odoaa rax-priefie. — v. Lud«ndorff.
Italilansko   bojUee.   Ka fn-
to - zapadni freatf razvija sovražnik aekaj
4ni edoTž  Plave ia ■» visoki pTmcti  Sette
Csmuai živahno artiljerijsko delovanje, da
JI mo* kn/m mm midl ta tartarti. to-.
pranjevanje    krajev v ttalllanskl etapi so
oadaljuje 1 vso silo. ITAUJAN8KO   URADNO   POROClLO.
10. m a r c a. Od Stclvija do Brente zmerea artiljerijski boj in živahno patrulj-sko dc I ovan je. Sovralni oddelki v pokrajini hriba Covedale so bili razpršeni. V Po-sini so pritiskale nale patruije na drzen način na Ispostavljene sovražne postojan-ke In so Um izzvale alarm. Naše sprednje strate so prisilile z naglim ognjem pušk sovražn« patrulje, da so se amaknile nazaj. Od Brente do morja od časa do časa neznatne ognjene akcije.
TURSKO URADNO POROClLO. Carigrad, 10. marca. Dne 9. marca so se vršili skoro na ćeli palestinski fronti ii-vahni boji Rano zjutraj se je pričel močan artiljerijski ogenj na velike dele fronte ter nm je km a! u nato sledil napad. Prednje straža so se urnaknile na glavno pozicijo, nakar je sovrainlk zasedel Katravani, Ata-ro in Silvad Severno od Jabruda je so-vražnlk izvršil silne napade preko crte BuriS - Bcrdavil. Napade smo s težkimi Iz-guhami za sovražnika zavrnili. (ilavni napad je bil namerjen proti visini Tel Asru. Sestkrit Je menjala pozicija svojega po-sestnika. Končno ie ostala v naših rokah. Na levem krilu naše jordanske fronte Je prl<lo tudt že ponoči do bojev patrul}. Vse sovražne napade, ki so se zjutraj pričeli, smo zavrnili. Z cstalih front ni poročati ni-če^ar posebnega. Pri prodiranju na Rrze-rum 10 Armenci napadli naie sprednie crte zapadno od llidža. Zavrnili smo iih z izsnhamf. V Med?asu smo vstaše občutno porazili ter  Jih  pognali  proti  jugu.
Rombe na Pariz.
Berolin. 11. marca. V mačevanje za n^r;ad nn npmčka mesta daleč za fronto =0 ncmšk«i letala nanadla Pariz ter vrsi a vsegra skupai 2700 kg bomb na meeto.
Anc'iiia v Sređozemskem morjn.
Cnrih. 11. raarca. S posebne strani poro^rjo. da si 1e izgovorila Ancliia za nafialino podpiranie Italije z ladjami in Toinim materilalom onorišče na Sardiniji. Izgovorila pa si ie pole« tega. še boli dalekosežne koncesiie.
Ameriške ladje.
VV^shington, 10. marca. (Koresp. ur.) Rcuter. Meseca februarja je bilo izgotov-Ijertih 17 ladij z vsebino 121.000 ton in od-danih plovnemu uradu. Po uradni cenitvi bo oddanih v marcu 23 ladij s 188.000 tonamL
Peiitilit® vesti.
= Državni zbor. Danes so zopet pnčcle seje noslanske zbornice. Na pro-r.ramu so razne manjše predlože. Zbornica naj Se tekom tedna odobri predlože Z\c6c draginjske doklade učiteljem in fcJede vojnega davka. Koncem tedna se n*j prićnejo velikonočne počitnice, ki hodo po doseđanjih dispozicijah trajale do 20. aprila,
== »Iz zunan]epo!itićTini fnteresov.c V notict o konfiskaciji nemškega prevo-da brošure »Samoodredjenje naroda in Madjan« smo ožigosali inpertinenco neke knji^arne, ki je vrnila založniku brošuro z nemško dopisnico: »Oberhaupt wollen Sie uns mit Ihren Publikationen versehonenc. Ljubljanska cenzura nam je dotični del notice konfiscirala, Češ da se protivi zunanjepolitičnim interesom monarhije! To fe višek predrzne zlorabe navodil. ki iih im^jo v tem oziru ceHznrne oblasti. Sedaj spadajo mdi že inpertinence nemškutarskih tA*rdk med zunanjepolitične interese monarhije, ki jih ie treba šćititi. O zadevi smo obve-stili Juiroslovanski klnb.
= Z »Naprefem« ne polemiziramo.
Kričač vedno utihne, kadar opazi, da se nikdo zanj ne zmeni. Od časa do časa pa je potrebno, da se pribijejo vsaj ne-k.'jtcre najbolj klasične poštenosti go-spodov okrog oficijalnesra glasila raznih ravnateljev in upraviteljev, o katerih roditi je seveda predvsem poklicano v !<oc. dem. stranki organizirano de-lavstvo. Tako čitamo v včerajšni šte-vilki »Napreja«, kl se je predstavil svojim čitateljem menda že petič v novi obliki, to-le: »Ker smo že pri deklaraciji, moramo Še omeniti članke, ki so tik pred glasovanjem o proračunu (kak-šnem?) izšli v »Slov. Narodu« in kl pravijo, da deklaracija zahteva ujedinjenje jugoslovanskita narodov (!) in svojo državo v okviru deklaracije (d e-k 1 a r a c i j a zahteva svojo državo^ v okviru deklaracije!), da se pa te zahteve ne bodo dosegle.« Ali naj še kaj pristavimo? Konečno pišemo mi za politične gramotnike in torej ne bode-mo priobčevali posebnih komentarjev za »Naprejevoc uredništvo. Kajti sko-raj bi verieli. da v z^oraj navedeni konstataciji ni toliko infamije, kakor du-sevnera analfabetstva. — »Naprej« nam očita, da se nahaja v dopisu iz Zagorja lažnjiva trditev, da je sodrug Cobal strofo grajal delavce, ki so podpi ovali dekiaracno, ter pra\i: Cobal je res go-vcril o deklaraciji, a je rckel, kdor ho-če, naj jo le podp:5e, saj pomagalo dosti tako ne bo. Zavzcl je tuđi k deklaraciji primerno stališće.« S tem je vloja sodmga Cobsla na onem shodu precej pojašnjena. Kakor nam poročajo iz Zagorja, si je na omenjenem shodu izbral ?odrug Coba! res to taktiko, da ie sabiranje podpisov omalovaževal (»saj pomagalo tako ne bo«!), oštro rrajo pa izrekel delavcem, ki so jK>dpisali deklaracijo, povabljeni ljubljanski sodrug. odgovorni urednik »Napreja« P e t e j a n. Agente, ki so agitirali proti podpiso-vanju deklaracije, je pa zopet pošiljal sodrug Cobal. Ce sta oba sodniga s to u^otovitvijo bolj zadovoljna* amo jima radi ustrcgli
= Po smrti ravnatefla Ivana Trav-
na. Pod tem naslovom poročajo »Novine« iz Ljubljane: Zdi se, da v Suster-šičevi »Zadružni centrali«, ki je ustanovljena proti Krekovi *Zadružni Zve-zi€, ne gre vse v najbolišern redu. V Ljubljani se danes po smrti njenega ravnatelja širijo senzacijonalne vesti o zelo velikih svotah, za katere se ne ve, kako so uporabljene. Navajajo se ćelo nesolidne privatne špekulacije z mastio in svinjetino iz Hrvatske. Pričakuje se, da se bodo skoraj pokazali sledovi zadružnih strokovnjakov iz »Zadružne centrale«.
= Tržaškl Nemcl proti Krekovemu slavju. Malo je sicer Nenicev v Trstu, ali kar jih je, je vsak izmed njih nesra-men in predrzen za vse. Hudo Jim je š!o k srcu Krekovo slavje in skušali so preprečiti to slovensko prirditev, še toliko bolj ker se ni vršila v Narodnem domu, ampak v velikim neslovanskem gledališču. Nemški politični voditelji v Trstu so trkali na merodajniti mestlh, se zgražali, denuncirali, se bali izgredov itd., ali dosegli nišo nič. Slavje je bilo veličastno, impozantno, obnašanje tr-žaških S'ovencev uzorno, dostojno, tako nastopa zrel narod. Udeležniki nam pravijo: Kaj takega je mos:oče edino le v Trstu! Domačini. Slovenci in Italijani, so bili mirni, na italijanski strani vse v redu, surovo gonjo je hotel vprizoriti samo t u j ec. nemški hujskač, pa se je pošteno urezal.
= »Nenemec« o bodočnosti Trsta. Neki Alberto Mitochi je spisal »studijo« o bodočnosti Trsta. Izšla je sedaj že druga izdaja. Oceno v »Tagespošti« ie napisal neki »Ivo«, ki je rudi »Nenemec«, kakor se tudt v »studiji« avtor pogostoma imenuje »Nenemca«. Spioh Je on ves čas Avstrijec, ne Slovan, no Italijan, in kot Avstrijec prihaja do sklepa: »Da se posest Trsta zagotovi državi, spada tja »nemška posadka«, pa naj se tuđi zopet tam irrentistično straši. Mi nočemo v Trst uvesti nikakega italijanskega, nikakega slovanskega, marveč nemški regiment. Kajti kjer so Nemci, tam je pravica, tam je red in moč. Vsem narodom monarhije so od-prta vrata Trsta, kdor pa more pomagati našemu mestu, to so avstrijski Nemci.« Tako piše »Nenemec« MltocM in to citira v »Tagespošti« »Nenemec« Ivo. Da je »Tagespošta« vsa ginjena z največjim veseljem priobčila take be-sede, se umeje gotovo samo po sebi. Morda ve tržaški gospod državni pravdnik, kedo je avtor, ki zna sestav-ljati tako interesantne psevdonime?
= Wflson o Trstu. »Daily News« je priobči! pred kratkim brzojavko iz Trsta, da je Wilson izjavi!, da Italija ni-ma nikake pravice do Trsta, ker da to pristanišče pripada onim, kl bivajo v za-ledju te luke in se jih ne srne odrezati od morja. Iz istih razlogov se tuđi ne srne odobriti italijanske zahteve glede Dalmacije.
= Neđotakljive kronovinske meje.
Dunajska »Arbeiter Ztg.« piše: Pre-stoli se majejo, države razpadajo, nove države vstajajo, ves evropski zemlje-vid se izpreminja, Ie eno je neomajno, le enega se ne smemo dotakniti, ker je za vse večne Čaše trdno: kronovinskih me] v Avstriji. Seveda veliko Rusiio razkosati: kakšna malenkost! Da bi se pa morda nadvojvodina Gornjeavstrij-ska združila z nadvojvodino Dolenie-avstrijsko: kake ovire! Samoodločba narodov: predrznost brez primere! Morda samoodločba Karlovih varov ali Pardubic; toda pravica samoodločbe nemškega naroda v Avstriji ali ćelo če-škega naroda: kam bi zablodili! S svojo otroško naivnostjo je to g. Seidler ne-prekosljivo izrazil: »vlada je že pred delj časom postavila načelo,« — pomislimo vendar, vlada in načelo! — »in se drži svojih opetovano naglašanlh teme-Ijev glede pravice narodov Avstrije, da ne smejo zahtevati samouprave preko deželnih mej!« V kronovinskih mejah naj najdejo avstrijski narodi svojo sre-čo. Načela Seidlerjeve vlade nas potr-jujejo v prepričanju. da je vlada po-polnoma na nejasnem o potreban Avstrije. Kronovine so historični nestvor, Imamo take s 100.000 prebivalci in take, kjer prebiva mnogo milijonov ljudi. Samo zaradi teh tradicij kronovin ne mara ničesar slišati o zahtevah narodov. Zato morajo živeti Nemci v Av-stTiji razdeljeni na 11 kronovin, tu v manjšini, tam v večini. Zakaj bi jih ne združili? Zakaj bi morali ostati Cehi razdeljeni na tri sudetske dežele? Mini-strski predsednik Seidler je bil tako pri-jazen, da je priznal obstoj jugoslovan-skega vprašanja, V čem pa obstoja to jugoslovansko vprašanje? V tem, da so Jugoslovani, trije narodi, ki so tako so-rodni, da tvorijo eno samo narodnost, Slovenci, Hrvati in Srbi, razdeljeni na štiri državnosti tn da se ne morejo v teh štirih državah, Avstriji, Ogrski, Hrvatski in Bosni zediniti. Jugoslovansko vprašanje obstoja v tem, da bi se moralo dati Jugoslovanstvu ono nadome-stilo za neodvisnost, ki leži v zbranju v narodno celoto. Kako si misli to Seidler. ki se je povzpel že do načel za re rešitev tega vprašanja? Gre za to, r* se najde ona rešitev,» ki popolnmna < ] govarja aksiomu dinastične iri^rža zvestobe«. Mi pa razpisujemc* njtr f za onega, ki Je tako pameten, Č* ' j re pri tem stavka sploh kaj r
39- Mev._____________^_________  _____________________________»SLOVENSKI NAROD*, <tot 12. mtrca 1918.                                                                                                    itran 3.
nastična zvestoba« Je, kaJtor znano, na-ziranje, vprašanjc pa ni, kakšoo nazira-nje naj imajo Jugoslovani, marveč, kako naj se njih narodni obstoj uredi. Naj-težji problemi čakajo Avstrijo, njeni vodniki pa mislijo. da so misli cesarske himne zadostne za rešitev vseh proble-mov. Z veliko težavo se je dosegel šti-rimesečni proračunski provizorij, štirje meseci, to je za Avstriio velikanska pridobitev. Toda tuđi štirje meseci bo-do pretekli. In nič preveč drzni nismo, če prorokujemo, da borno stali čez štiri tnesece pred istimi težavami. Najprej pa naj priđe naša vlada na jasno, kaj hoče. Program, ki se ustavi pred kronovin-skimi mejami, je zašel globoko v moč-virje.
*■ Predavanje o škodljivosti cea-•nrc. Na Dunaju je napovedano predavanje o škodljivosti cenzure, ker je one-mogočena javna kritika in svoboda mnenja. Zlasti se mora grajati, da cenzura ne prizanaša niti pacifistični literaturi, kar nam tuđi inozemstvo zamer-ja. Predavanje se bo vršilo v socijalncm domu, govoril bo po eden socijalni političar, pravnik, novinar in čitatelji dnev-nikov.
= Jngoslovanski pokret v Dalmaciji Na drugem mestu poročamo o ve-likem manifestacijskem shodu za politiko narodnega ujedinjenja in samoodloč-be, ki se je vršil 3. . m. v Zadru. Kakor Javliaio hrvatski listi, se v Dalmaciji vedno boij Širi narodno gibanje in za deklaracijsko politiko se izjavlja občina za občino. Izmed večjih obćin imenujemo Sin], Drniš, Makarsko, Postire, Polico, Milno in druge. Pri tem je treba pomisliti, da je 23 dalmatinskih občin, med niimi najvažnejše (Split, Šibenik, Dubrovnik, Kotor, Knin) razpuščenih in da v njih vladajc komisarji. V teh ob-Činah se vrši nabiranje podpisov med meščanstvom, s kakšnim uspehom, to nam dokazuje včeraj objavljeno poroči-lo iz Splita. Vse kaže, da bo Dalmacija kmalu ponosno stala ob strani slovenskih pokrajin. V bližnjem času se naj vrši v Zadru sestanek dalmatinskih de-felnih in državnih poslancev, kateremu bo prisostvoval najbrže tuđi predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Na tem sestanku se bodo narodni zastopni-ki iz Dalmacije korporativno izrekli za politiko narodne svobode.
== Memorandum proJesorja Lam-maseha cesarju* Znani Fricćlung poro-ča v »Vossische Ztg.«, da je profesor Lammasch predložil cesarju poseben memorandum, v katerem dokazuje, da ententa že radi tega nadaljujejo vojno, ker se boji od Nemčije Jnavguriranega srednjeevropskega blok3. Ako hoćemo mir, potem naj avstro - ogrska vlada izjavi, da bo po vojni pretrpala zvezo z Nemčijo. To naj zunartii minister sporo-či ne le v London in Pariz, temveč tuđi nemiki vladi. Grof Czernin da se je z vso ostrostjo postavil proti tef zaroti protinemških elementov ter Je dobil od cesarja dovoljenje za oni svoj govor, v katerem je povdarjal. da se bo monar-hHa z isto vremo borila za nemški Strassburpr, kakor se je borila za svoj Trst. ^Orazer VoTksblart«)
=r Dr. Franc Potočnfak ▼ Petro-graću ubit? Preko Dunaja poročajo, da !t bil član londonskega Jugoslovanske-ga odbora dr. Franc PotoČnjak, ki je razviial zlasti v Ameriki med tamkaj-šnjiml Jugoslovani živahno agitatorično de!ovanje, pri zadnjih nemirih v Petro-gradu od vojakov rdeče garde ubit.
= Netnškl ce<ar — vojvoda Kuron-skf. Berolin, II. marca. (Kor. urad.) »Berliner Tasreblart« poroča: Nemški listi iz pokrajin, ki so podrejene upravi vrhovneza poveljništva na vzhodu, po-ročajo. da Je deželni svet na Kuron-kem baje sklenil ponuditi nemškemu cesarju kuronsko vojvodsko k r o n o. Dosedaf se ta vest v Berolinu ni potrdila,
= Srednji ▼£* ▼ tfemčfli- Novi ve-HkJ vojvoda Meklenburški - Streliški je povodom nastopa vladanja v vojvodini izdal oklic na »svoje podložnike«, v katerem pravi: »Mflostno naznaniarr.o svoj nastop na vojvodskem prestolju in se obračamo do vseh podložnikov velike vojvodine, do vseh aradnikov in va-z-Aov. naj bodo tega ali onega pokliča, da izkazujejo nam ko nosit siju vojvodske časti spoštovanje, neminljivo vda-nost in brezpogoino pokornost in da se vedno in ob vsaki priliki obnašajo tako, kakor se spodobi zvestim podložnikom in slugam napram svojemu deželnerrm K^podariu.« S podrobno točnostjo se je pazilo v oklicu, da se ni rabil izraz »državi jan«t ampak govori se o vazalih in slušah in to današnji dan vzpričo demokratičnih idej. Kakor bi se roga] vojvoda meklenburško - streliškemu prebivalst-vn in svetu, tako zveni njegov oklic. Treba pa vedeti da se v tej srečni de-žc!i v Nemčiji vlada po »ustavic, to je Po dežeinem redu iz leta 1701.
= Demokratski glas nemškega Jnn-kerja. V nemškem državnem zboru je ▼ razpravi o proračunu rekel junker Al-<?enburg, da se nima poslušati glasu ljudstva, na kateri se sklicujejo liberal-ci. ker da je »glas ljudstva gias živine ...«
= !ta!?jan$M revoradJoMnil ta ▼«!-a* sovražni pc Janci Izročeni sodnifl. Iz Cnriha poročajo da je italijanska po-slanska  zbornica  pred   svojo  odgodit-
viic dovoiiia, da se Urote sodntfl ni j
oni posianci, katere zasledoje radi vojni sovražnega in rcvducijoaantega poče-njanja,
= Itatijanski gradbe** učrtl po ▼ojnL Od Švicarske meje se poroča: Da se premagajo finančne Škode po vojni in odtegne domaće prebivalstvo izselie-vanju, izdeluje italijanska vlada nacrt za javna dela po mirovnem sklepu. Zgra-diti hoče novih čest za 30 milijonov lir.
V   Benetkah se zgradi    veliko    pristanišne.
= AIracija Lorena. Strass-borg, 11. marca. V mestu je bil včeraj nabit oklic namestnika, ki spominja z ozirom na enuncijacijo v Sorboni s plamtečimi besedami prebivalst\ro Al-zacije Lorene na njega nemško pokole-nje ter naglaša, da je volja nemškesra naroda neomajna in trdna kakor železo in da se ne da majati ob obstoju države in ob pripadnosti Alzacije Lorene Nem-čiji.
~ Clemcnceau za voino do konca.
V  r'rancoski zbornici je 8. t. m. ininistr-ski predsednik demenceau odgovarjal na razne interpelacije ter pri tem na^rla-šal, da bo kot Šef republikanske vlade vedno branil republikansko doktrino, ki zahteva predvsem svobodo in v seda-njih časih tuđi vojno. Njegova želja je, da resi državo iz položaja, v katerem se danes nahaja. V oni meri, kakor se bliža vojna svojemu koncu, pa nastopa kakor vedno tuđi moralična kriza. Tuđi danes velja še izrek, da Je oni zmasro-valec, ki veruje v zmago le četrt ure delj, nego njegov nasprotnik.      Zato je njegova naloga, da utrdi moralo dežele. Nesrečni  prebivalci zaseženih  pokrajin so pretrpeli mučeništ\'o, kakršnega zgo-dovina ne pozna. Letalec Oaros mu je predvčerajšnjem (6. marca) pri svejem obisku povedal, da morajo vsi Franco-zi v nemškem vojnem vjetništvu umre-ti lakote, če ne dobe iz domovine poši-Uatev  živih  Takšen je položaj  franco-skih  sodeželanov  v nemškem vjetništvu. Danes ne smemo poznati strank, ne smemo poznati osebnosti, da dosežemo svoj cilj, ki je: varovanje moralične integritete franeoskega naroda. Pravi se, da nam je treba čim prej miru. Jaz želim  mir.  In  zločin  bi  bilo  misliti   dru-gače. Toda zločin  bi bil  tuđi prosjačiti za  mir,   ker   pruski  militarizem  ne  bo preneha!. če še tako vpijemo po miru. Zato je moja formula v notranji in zu-nanji politiki: »Jaz se bojujem.« Imamo zaveznike. katerim lahko zaupamo. Rusija nas je izdala. Kljub temu nadalju-jem vojno in jo bom nadaljeval do zadnje četrt ure, ker hočeni v teh zadnjih trenutkih doseči zmago. Pred vojno je moglo nekaj  prevelikih izdealistov govoriti o splošnem razoreženju.      Upali so, da se bo tuđi onstran Rene izvršilo isto. Idealizem pa ni tako nalezljiv, da bi se prijel Nemčije. Slabo bi bilo danes zopet pričeti s to napako. Rusija ve, kaj pomeni tak mir. Naši prijatelji so bili, ki so to poskusiH. Kerjenskij je hotel vojno, za to je izginil, in Ljernn in Trockij sta prišlo k  Nemcem,  da  povesta  svojim sovražnikom, da hočeta demokrati-čen min. Sedaj vidite, kakšen mir se je iz tega razvil. Ce hočet3 še govoriti o voinih cilj ih. vprašajte vendar Nemce, kakšni so niihovi cilji. Ne bo jim treba od^ovarjati. dejstva govore.     Poljska, Litevska in Ukrajina leže pod      škor-njem zma?rovalcev. In ko sliš;mo iz Rusije patriotični kfic in zahtevo po odpo-ru, nam odcrovarja molk. Prvi dan sem že rekel, da bo zmagala      pravičnost. Vztrajali bomo do konca, nič nas ne bo zadržalo, nič nas ne bo uklonilo. Zbornica je po tem govoru izrekla vladi za-u pa nje.
=r V sta ja na Aiiglešketn. C u r i h, II. marca. »Tagesanzeiger poroča, da je prišlo na AngleŠkem do velikih ne-mirov. katerim je moglo se le voiaštvo napraviti konec. Slo je za pravilno vsta-jo. ki je imela vzrok v vpoklicih de-lavstva in v stirki za živila. V Leedus in Edinburgu Je prišlo do bojev med mno-žico in četami. V Londonu je množica izropala trgovine z živili. Vsled nastopa vojaštva je bilo nad 50 oseb ranjenih.
Glad v Istri.
Poslanca S p i n č i e" in dr. L i z i -n i a ?ta stavila dne 7. t. m. na skuono ministrstvo \T>rašanj|e, ali je c. kr. vlada v svrho. da prepreci splosni elađ in eventuelne dru se žalosme do^odke v Isrri, pripravljena odrediti:
1.    Da    bo    dobivalo    prebivalstvo Istre redno  najpotrebnejšo hrano,  zlasti moko in konizo;
2.  da se okraji crledo na   promet   s hrano ne zapirajo roedsebojno;
3.  da se seme    fmomentano    slasti krompirjevo)   razdeljuje na   poliedelce pravočasno.
Da podkr«pita ▼pr&šanje, n»yaiat* točno podatke vsegra, kar ie dobila in mo^la razdeliti aprovizacijja v Kastvu tekom L 1917. (to je povprečno vseira Bkupaj 4258 kg; moke ali meeeciio 3546 kilofrramov ali dnevno porprečno 117 aramov za osebo). Vee to leto so dobili masti največ 254 do 2% kr za osebo. L. 1918-so dobili v mesecu januarju 1 kr moke na osebo in 30 dk* jecmena, ▼ februarjn 2 kr komee in 20 dk* iečme-na. Masti so dobili v ianuariu 30 dkr margarina, v febrnariu nič. Ljudj* ne moreio živeti. Sedai. ko je teiko spo-mladansko delo. bi bila potrebna mno-eo veći a prehrana zlasti mlečm moke in koruze. Iz enera okraja prihajaio liud-je v drnri okrai po 5—15 ur daled, da si nabaviio kar koli, da mizerno prehranilo sebe in otroke. V župi Lju-basnid na otoku Krku i« umrlo od cl*-da od x»t©ha toU daJJt ft o«ob» tplob M I
otoku Krku nišo dobili nikako himno 1 ta dva meseca teca leta. V Kaiteliru in drui^ih kraiih por«skera okraja umiralo Ijjudje iatotako od lakote. Solski otro-ci, katerim stari&i zbor pom&nikanja hrane dajaio vina in žranja, da iih nekoliko uto laži 1o, so oslabeli tako, da padaio pod klopi in otopeli eo tako, da si pri pouku nideear ne zapomniio. Iz-rečno poudarjamo, da so v badernski župi umrli 4 otro ci glađu. Pomoć je nujnaf
redi iz iriiontt im.
Obnova GoriŠke. Namestnifitveni oddelki za obnovo Gorieke, to ie upravni, tehnični, krnetiiski in epzdar&ki od-delek, so že prićeli delovati v Gorici.
Smrt med begunci. Na Doleniskem je umri FraD A r č o n iz Renč et 113., star 71 let. — V Gradcu je umri Carlo B o n n © , privatnik iz Gorice.
Dražba tobačne trafike v Gorici na Kor^n. Tobačna trafika v Gorici na Korzu Frana Josipa št. 20. se odda potom iavne dražbe Ponudbe je poslati do 31. marca e. kr. finančneiaii nadzor-ništvu v Gorici, fedai v Knninu. Bližnji podatki so nabiti v razglasu urada v Krminu in na uradni deski niestneara magistrata v Gorici.
Slovenski mesini olroški vrtce v Rojlanu. Dn? 16 t. m. se otvori v občin-skera poslopju 21. v Rojanu slovenski mestni otrožki vrtec, v kateri se spro jeinaio otroci med S. in 6. letom. Vladni komisar za Trst naznanja otvoritev v uradnem listu eamo v italiianskem jeziku.
Proti premešČenin okrožnesra sodi-š^a iz Rovinia v Puli. Pcsl. Spadaro je podal interpelacijo proti odloku pravo-sodneRa miuistrstva z dne 16. februaria pr. 1„ ki določa preme^čenie okrožnejra sodišča iz Rovinia v Pulj, Ćeš, da ie od-lok neveliaven. ker za premeščenje okrožne^a sodiš^a iz Rovinia je potreba dovoljenja istrskesra deželnesra zbora v smislu zakona 26. aprila 1873. In-terpelant pravi nadalje, da so disoozi-ciie za kolikor moeroč^ hitro pretnešče-nie v rokah jako mladesja sodne^ra uradnika. dasi ie pred njim okoli 20 uradnikov, dobro kvalificiranih in da ie ta uradnik predestiniran za predsedni-ka okrožnecra sodi sca y Puh'u.
Hrvatski umetniki ^a siromašno đeco Istre in Dalmaciie. Začetkom aprila priredijo hrvatski umetniki v Zagrebu koncertni večer večiesa stila v korist siromažn/* dece Istre, Dalmacije, Bosne in Hercegovine
Mleko za Reko. Reka bo dobivala odslej iz Osrrske dnevno po 2000 Htrov mleka. Sedai ga dobiva samo 1200 litro v.
Kđo t© kaj? Andrei Pansrere i?or-Rkec:a strelskefra polka št. 2.. Sup. Abt. Siska pri Ljubljani, išče svoio rodbino, ki se n aha.i a nekje na Kraniskem. Doma je iz vaši Dolsn Laz pri Kalu. Od doma je prejel zadnie poročilo med enajsto soško bitko Daje 6e s tem na znaiiie rodbini njegov naslov oziroma kdo ve. kje se nahaja. nai mu sporoči na i svedeni naslov.
Dnevne vesti.
—  Krst novorojeneffa   nadvojvode.
Krstnovoroienega nadvojvode se le vršil danes ponoldne. Nadvojvoda je dobil imena: Karei, Ludvik, Marija, Fran, Josip. Krstil era ie kardinal dr. Piffl. Borra sta kralj Bavarski in kra-iiica, Zastopala sta ju nadvojvoda Fri-derik in nadvoivodinia Izabela. Ceea-rica ima sedaj pet otrok: prestolona-siednik Fran Josip Otto, roien 20. novembra 1912. Adelheida. rojena S. januari a 1914.. Robert. rojen 8. februaria 1315.. Feiiks, rojen 1. maja 1916. in ee-danji Karei. — Povodom rojstva nad-vci\Tod<2 Karla je izdal cesar na pravo-atlneca ministra pismo, a katerim era vabi, nai mo predloži imena oseb, ki so se pretresi le proti kazenskim zakonom pa s<) vredne obzira, da se iim od-pusri konce kazni.
—  Vojno odlikovani«.    Kot    četrto odlikovanje za hrabroptno vedenje pred sovražnikom  ie  prejel  štabni  narednik Franc  G s e 1 m a d   srebrno  hrabrostno svetinjo     I.    razreda.     Imenovani    je upravnik na c. kr. kmetijsk* Soli v Sent Jurju in j*» bil odlikovan ft srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda že dvakrat in z bronasto hrabrostno svetinjo. Diči ga tuđi Karlo\ križec.
—  Nova   prebiranja   letnikov   1894 do  1899 se Hodo vršila najbrže meseca aprila. Potrjeni bodo morali pod orožje 15. maja.
—  Novi nabori. Na Oerskem popi-sujejo  ta mesec  crno vojni ške  obvezan-ce Jetnikov 1894. do 1899. v svrho nove-tca prebiranju.
—  Za odpnst nad 42 let starih črno-vojnikov &o vložili 5. t. m. posianci Ju-jroslovanskeKa kluba in Ceškega Svaza posebno  interpelacijo. ▼ kateri opozar-iajo vlado, da ie v konferenci klubovih zaetopnikov dn© 19. februaria obljubila, da bo v slučaju, će bo zbornica poroče-valno dobo fflede odredbe po    § 14.    o razširjenju     črnovojniške      obveznosti razte^nila na Štiri tedne, v tem času Čisto potovo   predložila   postavno    novo ureditev  črnovojniške  službe.  Sedaj   je velik del dobe prešel in bi se vlada že davno lahko odločila v plavnih rpraša* njih.    Upravičena skrb je, da ee hoče vlnda znebiti  tuđi    te    svoje    elovesne obljube. Interpelacija vprasnje:    1. Ali se hoče vlada svoje obljube glede nov« ureditve črnovojniške službe z eventa-tlno odUcoditvijo sbornioe mnebiti? 2. Ali je voljna zbornici takoi sporočiti plavna načela noVe ureditve, posebno glede skraišanja čmorojniske dolžnosti?    8. Ali misli svojo obliubo ▼ slučaju odgodi tve zbornice irpolnitif 4. Ali ne pri-inava, da se moraio vsled    mirovnega sklepa z Rusijo in Romunijo takoj od« pustiti vsi nad 42 let stari črnovoiniki?
—  Odborova seja >StoTeaske Matice« bo v cetrtek, dne 14. maroa 1918 ob šesti uri zvečer ▼ društvenih prostorih. Dnevni red:   L Proglasitev društveni-kov, ki so bili v isrednem ebenem »boru dne 28. februaria 1918   izvoljeni   v društveni odbor. II. UstAnovitev odbora: 1. Volitev predsednika.    2. Volitev prvega in drugega podpredsednika. 8. Volitev blagajnika.    III. Volitev odse-kov. Stalna odseka sU zdaj: 1 Knjižni odMk in 2. OMpodanki odeek. Kniiini odaek se > rudeiil v dv* odMk* ia rt- «
etr: ft) Literarni odsek in b) »nanatve-ni odsek. Znanstveni odsek ima dva pododseka in sicer naravoslovnega in sgodovinskofiloloakega. IV. Naznanila tajnikova.
—  Draginiske doklade učiteljem sa 1. 1917.    Učitelj z dežele nam piše:    V septembru 1. ldl7. sem bil veČ časa. na Dolenjekem v Višnji gori. Tu so vojaki vodili na pačo več etotin zmučenih in izstradanih vojaških konj.    Gredoč po svojem opravilu sem srečal več voja-kov zbranih  v krogu.    Uadoveden, kaj opazujeio, som &e približal ter    opazi I na tleh pojrinjenega konja.    Na    moje vprašanje, kaj ie vzrok, da je poginil, od^ovoril mi je Bosanc: >Da so mu dali pravočasno dovoli krmo, ne bi po-ginil.« V tem dospe vcjal^ z v    gozdu natrpano travo v rok\   ^Došel si   prekasno, brate! Posrinil ie! Zakaj mu nisi dajal  dovoli  teone krmo, dokler je    bil živ in zdrav? Sedaj donesena krma nima nikake r e d i 1 n o s t i. in ta bi se branili tuđi Čili in zdravi konji.< — Gospoda mo^otci, ali razumete to priliko? —
—  Odboru za skrbstvo mater in do-jenekov bi se toplo priporočrlo, da bi zaradi mleka prite^nilo    k    Mlekarski zvezi pridelovalce mleka z vseljubljan-ske okolice. l:cr le    na tn n?ein    se   tla prepreci ti  nepravilno odda janje mifcka na dom ptre.nk.im, ozironae st&inim starim odjcmsk'cm. predvsem pa tištim, ki potem mleko  doma nestalnim odjemal-cera po 1 K do 1 K 20 v in še po vrhu kaj dni^esa prodajajo.    Za te cene je še df.nes mleka dovolj in nekatere družine, ki nimsjo otrok, ne    bolnikov    jra dobe po 5 1 na dan. AH v tem oziru ni mojeoče nicesar storiti? Glavno ie, da se prepreci kupčija z mlekom po ulicah. Ako vprašaš tak^o prodaialko,  ali  odda 1  1 mleka. ie odgovor, da ako    dobim Vi kg eladkorja in 2 hlebcka kruha, ali 1 K in eno cikorijo itd. Tako stane mle-ko na 2 krone   To jevnebovpiioča krivica, delati z mlekom take kupcije. Tem zakotnim    prodajalkam naj  se    mleko kratkomalo  odvzame  in   pa  porabi  za uboge dojenčke. Tuđi tisiim. kateri mle-ko kar doma po tako visoki ceni prodajajo, naj bi se mleko odvzelo. Za stare stalne odjemalce naj bi se pravilno razdeljena  količina  mleka  na oeebo pustila, ostalega pa se odvzelo za dcjenčke.    Zato prosimo mestno    tržno nadzorstvo za intervencijo, bi se li ne dalo kaj storiti, da priđe mleko iz ljubljanske okolice    predvsem    dojenčkom v prid?
—  Slovensko žensrvo,   na   đelo   za naše slovenske invalide!    V sredo    13. marca ob 5. uri popoldne se vrši v novih prostorih društva    >Dobrodelnostc, Alojzi^evišče na Poljaiski cesti št. 4, 1. nadstropje sestanek, n^ katerem se se-stavi ženski odbor za oskrbo invalidov in  podrobnejše ocrta njegova    naloga. Na   sestanek   so   povabliene   vse   rodoljubne gosDe in gospodične, ki žele so-delovati. Pridite v obi lem ste vilu!
—  Podpore »Amerikancem«. Z ozirom na to, da prihajajo iz raznih kra-jev našega juga pritožbe, da se druži-nam onih, katerih vzdrževatelji se na-hajajo v Ameriki. ne izplacnje zakonito ustanovljena     podpora,     ie     poslanec Spinčić s tovariši  podal notranjemu ministra vprašanie, ali je voljan nemu-doma odrediti, da se te podpore naka-zujejo brez vsakega zavlačevanja?
—   Cerkveni oklici se bodo. kakor poročaio dunajski listi, v bodoče opravljali  tako,  da se imena zaročencev ne bodo  naznanjala  raz   prižnico,   temveč razglaševala pismeno z lepaki na cerkveni h vratih.
—  Promet 8 poštnhni zavitkl. Pred kratkim odrejena utesnitev    v    spreie-manju zavitkov na poštnih uradih je z včerajšnjim   dnem    razveljavlje-n a. Da Da se ne nakoniči preveč za od-pravo določenih poSiljk,    bodo    poštni uradi izpočetka prevzemali samo toliko zasebnih   zavitkov,  kolikor  iih   morejo Fproti odpraviti. Ko bo odpravljeno blago, kolikor se ga nabira vsled zastaja-njat se ror>et začne redni nromet.
—  Kaj vendar še?   Svoj čas se   je na deželi dobilo vsaj za drae denar kai živeža. pozneje so producenti začeli za-htevati za svoje pridelke petrolei slad-kor i. dr.. češ, denarja ne maramo, ga imamo sami dovoli. Sedai imaio pa ve-činoma tadi tega blaga dovoli in hočejo imeti le zlatnino in manufakturno blago. Ce iih vprašas, kje 6o vse dobili, ti povedo. da so jim vse nanesli >begun-ci<. (Prekupei, ki so potem blago zvo-zili y Trst). Kai naj sedaj počnejo ljud-je, ki bo    odvisni    edino-le    od    svojih plač? Mar nai tuđi ti svojim šefom in uradom rečejo, za denar ne delam, ker zanj ničesar ne dobim nič, z živežem in obieko nas plačajte!
—  Sukanca   ie   bilo   »zmanjkalo«.
Obrtniki in privatne stranke so se silno pritoževali Čez pomanjkanja sukan-ca in res nekateri zaradi te^a ćelo delati nišo mogli liudje so morali po hq-diti raztrgani. Sukanca ie pač zmanj-kalo in ni pomoći. Sedai se ie pa stvar toliko zbolišala. da je sukanec >došel<. toda kdo nai zmaga neznosne cene? Vretenec, ki le prejle veljalo 1 K, stane sedai do 40 K! Preje si dobil zato ćelo obieko! Kje je bi] neki ta sukanec do-sedaj? Po skrivnih skladiščih. Pa ne samo na Dunaju. arapak tuđi v Ljubljani in na deželi. Oderuško^ cvetje gre v klasje, a ni žanjice. da bi sra požela. Ubogo ljudstvo pa trpi radi resničnega in prisiljenoga pomanjkanja pri vseh rečeh. samo, da si oderuhi polnijo nik-dar dovoli polnih žeĐov. In oblast?!
—  Umrla <e v deželii bolnišnici gospa Grčarieva. vdova po ravnatelju. Pogreb se vrši v sredo ob H2. i% deželne bolnišnioe.
V Utiil je umri tamkajSnJt 2upan Oro-slav Bric
Tobaen* oprava in e. kr. finan^na oblast Tabakar z dežele nam piše: Nad vse čudna so pota našega tobaka pred-no priđe na pravo adreso. Kadile! si moralo kradoma preskrbeti tobak, po-tov in sitnosti preplačevania ni konca ne kraja, drugi pa zon«t plavaio v to-baČBih isdelkih. V r^dovlJiSkem okrajfu so dobili prve dni tega leta majhno poiiljatev tobaka, tako daje ostala ve-čina kadileev brez njega. Se le po preteku 2 mesecev ie dospela druga poži-Uatev tobaka in zopet v tako majhni množini, da većina kadiloev do njega splob ni prišla. V prvi vrsti bi bila dolžnott finančne oblasti, da poskrbi, da se preneba Že enkrat tratenje tobaka ta da poakrbi, da dobe kadild vsaj akromno množino tobaka.
Poroka. Poročil se je danes popolđ&t gosp. Fran L a n g e r iz RadeČ pri Zida-nem mostu, * gdč. Antonijo Kajtna iz Loke pri Zidanem mostu. Vrlemu narodne-mu paru prisrčne čestitke!
K izgredom v Gradcu. Po izgredih pri-zadeti trgovci so poslali k natnestoiku od* poslanstvo, ki je zastopalo staliiče* da sta država in občina odgovorni za ikodo po izgredih. Namestnik je priznal obveznost do odškodnine, ko ne zadoŠČajo javne var-nostne odredbe. Onim, ki so v trenotnih stl-skah, more pomagati takoj iz fondov za nujno pomoč. Storjenc so tuđi zaneslitve odredbe, da se preprečijo v bodoče taki izgredi. Dodatno se poroča, da Je bila tuđi pri tvrdki Tatzel v Annenstrassc vsa iz* ložba razbita in obilo perila in tkanin uni« čenega. Tvrdka Stern v isti ulici ima Škodti okoli 15.000 kron. Radi izgredov Je areu*« ranih doslej 40 oseb.
Kaznovani graški prekajevalcL Nada* lje je bila kaznovana tvrdka A. Đinder ractt prepovedanega izvoza svinjskega mesa in mesnih izdelkov iz Štajerske na globo 10.000 kroa in na odtegnitev koncesije.
Kino IdeaL Spored za danes 12. marca. Predvaja se trodejanska drama «V eol noči«, Wiily Godlewsky in Dora KaUer v glavni vlegi. Poleg tega še izborna šalo-i^ra v treh dejanjih »Malka moja, o kaj si ti storila?« Rezi Orla in gospod Ahrens v glavnih vlogah. Spored* je izbran, mladini ni pristopen ter se predvaja do 15. marca 1918. Kino Ideal.
Izgubljena ie bila dne 8. marca na glavnem kolodvoru v Ljubljani od blagajna do vlaka denarnica s približno 35 K gotovine. V denarnici je bilo več važnih pobot-nic, katere izgubitelj težko pogresa, kakor tuđi lovske in potne pravice. Ker niraajo z* najditelja pobotnice nikake vrednostl, naf jih naiditclj odda na upravništvo »Slov. Naroda« ali pa posije proti nagradi na naslov: Ludovik M i c h i e 1 i v Razdrtem pri. Postojni.
Izgubila se Je ženska ura za zapas, modro emajlirana, na črnem svilencm traku z obeskom (Balerina). Nagrada 30 K# kdor prinese uro v upravništvo »Slov. Naroda« ali na policijo.                              1165
Izgubljena boa. V soboto zvečer se Je izgubila od Eosiilne Turk v StreliSkf ullcf do Mestnega doma boa. NaidttelJ naj Jo odda v omenjeni gostilni proti nagradi.
Izgubil se Je rujav, že ponošen povrl-nik iz Hotovelj do Loka. Pošten najditelf na! ga izroči na naslov: g. AI. TavČcr, go-stilna. Log pri  Poljanah  nad Skofjo Loko.
Dobro znana oseba. ki ie bila opa-zovana, je odnesla iz veže v hiši Gra-dišče št. 2. 1 zaboi perila z vozička po-rice, zaznaTOovaneffa s 5rko St. W. Odda nai ie takoi prostovoljno v hoteln pri Maliču, ako 6e hoče izo.£?niti velikih sittio^ti.
Včerai se ie vldela oseba, kl Je pobrala na cesti rdeče korale z medaljonom. Ako neče imeti sltnostl s policijo, naj Jfli Drinese nazaj v upravništvo »Slovenskega Naroda«.                                                  1170
Prosveta.
KONCERT GLASBENE MATICE.
Dvoje koncertov prav za prsvt % istim sporedom. Obakrat nabito polna dvorana, občinstvo navdušeno za lepote p#s-rau napeto pozorno pri novostih, ki ifli pričakuje in hvaležno za vžitek. Tako Je vedno pri koncertih »Glasbene Matica. Troje, štiri kulminacije moramo beleiiti v teh koncertih, da jih naš tej em najprej: gospa Pipa Arko-Tavčarjeva U Zagreba v svojem »Koluc in v Ijubko budo-mušnih dodatkih, gospodična Dana Ko-| b 1 e r j e v a v Chopjnovi »Baladi v g-moltt« noviteta v ženskem zboru Pavčlčeve »Žabe« in Adamičeva »Kmečka pesem« aa'' moški zbor.
Gospa Arkova, ki se Je, odkar ft zapustila Li ubijano, v Zagrebu Solala na-prej in žela tuđi tam pri dobrodelnlh prt-J reditvah zlasti kot interpretisja slovensko pesmi mnogo laskavega priznanja* je ostala' Ijubljenka našega koncertnega občinstva. To je pričal viharen pozdrav, s katerim Ja je sprejela koncertna dvorana. Kdor |e poznal go. Arko-Tavčarjevo Izza prejšnjih koncertov, Je moral takoj opaziti, da je njen glas mnogo pridobil na moči, pri tem pa ni izgubil prav nič svoje Ijubke prozno«: sti in rvonkosti ter one* tako p riku p U ive barve zlasti v srednjih legao, kl smo jo ob-čudovali že v koncertih, ko je nastopala $e gdč. TavČarjeva. Njen izredno čvrsti na-stavek, ki je ostal miren rudi v visokfli legah, nam je pričal o njeni zreli umetnišKl kvaliteti. ObčudovaH smo njen neprisiljenii domači nastop, ki osvaja na mah vsa srca, njeno mirno in merjeno kretanje, ki kaže umetniško samozavest, in brez onega su-verenega preziranja občinstva. kl ga po-gosto opažamo pri pevkah po pokliču. Vzrasla je v naši koncertni dvorani, pozna prav dobro male slabosti naSega koncertnega občinstva in rudi v njeni hudomusnl veseli naravi je ležalo, da nam v pesmi po-ve nekaj domaćega, nekaj veselega, kar vsakdo pozna, kar je vsakemu milo. To razumevanje jl je osvojilo najbolj srca po-slušalstva in da se ni že prei vsulo vse cvetje, kar ga je bilo mogoče v sedanjih vojnovrtnarskih časih dobiti, bi Jo občm-stvo za njene dodatke, za »Prišla bo ponv' lad«, za ^Oglarjac in za »Skrjančka« ob* sulo s cvetjem iz same hvaležnosti za domači užitek. Med krasnimi šopki so bili tudf taki s trakovi našega troednega naroda. Višek umetniškega vtisa in uspeht je dosegla Kospa Arkova v Dvofakovl »RusaHd« in v Konjovičevi »Pod pendžeri«. Oospo Arkovo je spremljala na klavirju gdd. Dra-gica Dekleva, gojenka zagrebškega kon-servatorija, pri prvem koncertu morda nekoliko boječe, v dnigem koncerta pa z dobrim umevanjem se ravnajoč po glas« pevke in prijetno diskretno.
Gdč. Dana Koblerjeva nam W prlnesla nekaj izbranih kontrastov. Novakov »Amoroso« in »Češke pleše«, »Uspavanko« in balado Chopinovo. Zlasti balada Je ob-činstvn ugajala in znova smo občudovaM mojstrsko roko umetnice. Tuđi gdč. Kobler-^ levi je bilo v znak priznanja izročenlh voč krasnih Šopkov.
MoSki   zbor.    Najpref   eno   samo kratko pripombo, kj ne velja nikomur dni-gemo,  kakor sedanjemti časa s preobflico dela: Na odru najstrožja disciplina in napeta pozornost   in   pazljivost   na   samera sebe. Tuđi v telovađb! velja isto. Najmanja kretnja se opazi, naJmanJSi glas moti i pažljivi   posluSalec   kvitira   to   z  nekaki mučnim  občutkom,  če  tuđi  sfeer ne mo-odjeci  svojega priznanja   trudu in   Izve* banju. Tzmed novost!. M |fh Je prinesel nw-9d sbOTp moram  omenitt potag  ^TOTpffP-
I
Stjan 4*________________________         ______                            »SLOVENSKI NAROD-, dne  12. marca 191».                                                                                              59.   stcVf
Davove   *Kvišku   plava   moje   hrepenenje«,
ki ima ravno v prvem stavku svojo najlep-šo krasoto, se Adamič-Aleksandrovo »Kme-ćko pesem«. Oče je priie! na oglede k Alen-čicL Prav dobro mu ngaja hi&a. prelep je r«s ves dvor; tuđi sv. Izidor nad belo mizo ma   je   kot   kričanskemu   očctu   prav   všeč. Pro^niiki so  enakih  misli  in ponavljajo Tesalo, kar oče možato hvali.    Toda njim je tuđi AJenčica všcč.    Oče se mendi briga bolj za druge stvari, si ogledava hlšo, vse pretehta,   kaka   bogatija   bo   pri   htti,   proš-pjlki  pa  so veseli  Alenčice,  krepko jo popravljaj*) pa  tuđi  doto ne  pozabijo.    Tri grd in tri noči naj je njen oče ne prešteie. .Tri cfrii in tri noči, tako žele za ženina, tri dni in tri noči, tako bi jim bilo prav. Tako I>ristna kmećka   bahavost  in  moiatost   go-jvori \z očetovih besed. da vidiš starca ii-^veca pred seboj, pa se ti takoi prikupi v jrrojj koščeni prevdarnosti. ProSnjiki so si-car tud!  postavni  IJudje,  pa  onih  skrbi  nJ-jiiajo. zato so radi veseli in se radi pošalico.   Izrazitost pesmi si bo gotovo na vseh ;naših pevskih odrih namah osvojila odlično frnesto in po vsej pravici ^e bo le na raz« •polago dosti  močan  m  zvonek bariton,  ka-kor   smo ga   slišali   iz ust   g.   Zavrtana, v *Matičnemc koncertu.
Ženski zbor. Novost. Vsak otrok pozna »Cicibana«, ki Je polu Ijubkih temat ;za glasbenika. Vsak otrok pozna »2abe«. .SUšal sem mnenja, da bi morala biti sklad-[ba prirejena za mešan zbor. Morda bi se tres dalo napraviti rudi to. Ne morda — [ćelo prav gotovo. Toda g. Pavčič si je za-*tnlsin skladbo koi ženski zbor in tuđi se ne Wa dosti ugo var jati. Srce se ti zasmeje, ko fcsaslišiš rege, kako ti jadikujejo po vodi. Ne [samo srce. naglas bi bruhnil v ?meh, te bi [bilo dostojno v koncertni dvorani in če bi jse ne bal, da ti sekundirajo pevke, saj tuđi Uje vleče na smeh. Tako naravno slišiš [Jabji koncert in vendar nič one naturali-!5tičre ali rnturistične primesi. v katero bi bilo lahko zalti. Zadrega mora biti res hu-dn, ker se pesem žab glasi tako otočno: joimene, kaj bo Iz tega, tako ti jadikujejo žabe, iojmene. Toda stari Izkuseni 2abar ie ?e slišal na ttigu grmenje in zdi se ti. da slišiš. kakor da je porezni! veter, ćelo ro-
siti je Že začelo nekje đaleč proč, bi iabar tolaži žabe, da bo kmaiu koooc trpljenja. Sedaj zapazilo tuđi faba ćelo vrsto obla-kov in vesela, tko raj aaJJubljena je njih pesem, ko se nadej&Jo v kratkera vse polno mlak. Zdaj utihne rte v luli. samo posa-mezne žabe se ie oglaiajo, a kmalu se prične zopet laraenta, aopvt tolalba, ki \z-rveni v koralu podobnih akordih, rekel bi v molitvi »Boi nas reSt stega«. Kvak, kvak. Originalna je korapoilcija, Ijubka, bTet vsake groteske, po svoji koncepciji posre-čena in tuđi brez pretežarnth partij. Da je dosegla kompozicija prav lep uspeh, ni bilo pričakovati drugača pod vodstvom ravnatelja Hubada. ter moramo le Še pristaviti, da je gdč. Angela Mallčeva s svojim naravnost pastomim kontraaltom pov-sod z veliko izurjenostjo vodila ves žabji zbor. Čestitati moremo tuđi komponistu k prav lepemu uspehu, ki je zahieval pri dru-Kem koncertu ćelo ixpremembo programa, da je bilo mosoče ustreči želji občinstva, da dvakrat sliši to novost na našem glas-benem polju.
Koncertoma je prisostvovala, lahko rečemo, vsa slovenska Ljubi iana. Ču-ti!i smo se zopet enkrat kr>t velika, za le-poto pesmi navdušena družba in ponosni smo bili zopet na ntšo Matico. Tem bolj, ker je absolutna absenca predstaviteliev državnih oblasti zvvtt blarndejno pokazala, kako smemo biti ne le v trpljenju, temveč tuđi v veselio   sami.
— Frank Wedeklnd umri. V7 Monako-vem je umri dne 9. marca nemškf pe«nik Frank VV'edekind eden izrmrJ predstaviteliev nemške  moderne  literature.
^ Špeh za V. okraj št. 70! do Konca. Stranke V. okraja z nakazili za mast št. 70! do konca prejmejo šp^h v srećo dne 13. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 12. do 1. St. 70! do 950, od 1. do 2. št. 901 do
1 1200, od 2. do pol 3. št. 1201 do konca.
: Vsaka oseto dobi V4 ktr. kilogram sta-
ne 28 kron. Speh je ogrski.
-f   Spek im VL okraj št 1 do 250.
Stranke VI. okraja z nakazi li za mast št. 1 do 250 prejmeio špeh v sredo dne
13.   t  m.  popoldne  na Poljanski  cesti St 15 in sicer od pol 3. do pol 4. Vsaka oseba dobi l/4 kg; kilofram stine 26 K. Speh je ofrskl.
+ M#d za doieče hi soseće matere se dobi v vojni proda jalni, Gosposka ulica. Nakazilo za med dobe matere v rnestni posvetovalnici po slede-čem redu: Na Ukaznice st 1 do 400 dne
14.  marca, na izkaznice št. 401 do konca dne 15. marca, vsakokrat od 9. do 12.
I ure dopoldne. — Vsaka doječa in nose-ča mati dobi pol kilograma medu; kilogram medu stane 24 kron.
-f Podpisi na krušnih izkaznicah. Opozarjamo stranke, da moraio krušne nakaznice biti odslej dalje podpisane. Nepodpisane krušne izkaznice se ne bo-do uvaževale kot veljavne.
-f- Ker se Gradčanom nnče samega koruznega kruha, je vojaška uprava dovoliia, da zamenja 3 vagone koruzne
.  moke za tri vagone fine moke.
+ Ogrski voli za Avstrijo.   Z Du-
j   naja se poroča, da Lo (>?rska vendar
! storila svojo dolžnost in bo poslala v mesecih marcu. aprilu in maju po 10 000 komadov vo!ov v Avr.tnjo.
-f- Izmenjava muke med Avstrijo in Nernčijo, Urad za prehrano je uvede! iz-menjavo moke z Nemčijo na ta način, da bo prihajala iz Nemć-js \>:\:t nokat mi pa borno oJdajali koruzo in /Jrob.
-7- Naibolj^e posluje v zadnimn ča-pu poleer krušne prolaie liul.linnska sladkorna centrala. Za dru^e potreb-ščine obeinstvo skorai na kartp f.e po-xa'>i ali tih pa poizguhi. predno se za-<-nc blateo prodaiati. ljubljanska slad-korna centrala pa razdeli nainrvo sl?/i-
kor med trgovce in ko se karte razdele, je bla^o ž© povsod na razpola^ro.
-h ^l*8 i* občinstva. Pišejo nam: aprovizacijskem poučilu frlede prodaje sladkorja in kavinepa nadomestka ie bilo pojašnjeno, da oIranke lahko kupi-jo, ^e hoćeio. hkrati oboje, lahko pa tuđi samo sladkor, kavini nadomestek se pa dobi le do 20. t. m. Tega se trgovci gplošno tuđi drže, a so ćelo pri tem iz-i«me. Znani so slucaji, ko se v trerovini naravnost zahteva, da, ako se hoče dobiti sladkor se mora kupiti tuđi kavini nadomestek, če pa ne. pa tara pustiti karte. Vemo zakaj to. Za sedai naj pri-zadetim zadostuje ta opomin, če se bode to pa nadaljevalo slede imena trgovca in ovadbe. Enake nerednosti se vrše vedno pri enih in istih. Kdor se v teh hudih časih noee drž iti predpisov. pa naj zapre, ee pa noče sam. se bode moralo pa pomagati, da mu trgovino zapre oblast.
gazne slmtl
*   Zglaševanje bolnih na pliučih.   Budimpeštanska  obCina  uvede  obvezno  zgla-ševanje  vseh   na   pljučih    bolnih    ljudi  pri magistratnem   zdravniku.
*   Maksimalna cena za jajca v Zagrebu ie določena na 44 vinarjev komad. Za to ceno se dobivajo na trgu in pri mestiii aprovizaciji.
*   Lakota.  V  Steyku   je   starec   JerneJ Mayr ubil svojo ženo na njeno prošnjo, na-to je Šel v bližnji gozd in se tam obesil. Nl-česar ništa imela jesti, nič zaslužka, niče-sar ni bilo več, kar bi mogla še prodati.
*   Radi    draginje v smrt.    Trgovčeva žena Karla    Ousman v Budimpešti,    katere mož je na bojisču, je ustrelila svojo hčerko in potem sebe. V pismu, katero je pustila, pravi, da je storila to radi drasinje živil.
*    Zopet   10.000  kron  češkim   obramb-nlm  jcdnntam.   Poslancu   Franu   StanSku   ie posla! nov neimenovani darovatelj 10.000 K, katere nai  porazdeli  rned  čeSke obrambne jednntc. Češka zavednost in požrtvovalnost si  stavlja  ncizpodbitne narodne utrdbe.
•  Nezresta 2ena na nr'   ".....-* §te-
dllnfku. Vojak B. Kovacs, ki se ^ u ; vrnil domov v Jagere, je izvedel, da mu je bila žena nezvesta, Strgel je z nje obleko in po-sadil ženo na razbeljen štedilnik ter jo tarn držal   tako   dolgo,   da  se    je  vsa   opečena onesvestila.
•   Knežil psi. V Libejlcih na posestvu kneginje  Ide  Schwarzcnbergove   so   redili doslej 62 psov. Ko so ti psi nekaj časa tr-peli glad,   so jih pustili   ven,   nal  žive   na račun okoliških vaši.    Psi so plcnlli kakor volkovt, na gosi, race, kokoši in kar so dobili, požrli so pri nekem kmetu tuđi komat, konj k sreči ni bilo v tistem hlevu.
Darila.
Za oslepele vojake Slovence v Odielienheimu v Gradcu daruie rodbina pl. Trnkoczv 50 K mesto venca na krsto gr. Ivan Prib^a, podravnatelja banke >Slayije<:.
V    prid     đobrođelnemn     nameim Kraniske^a deželne>ra društva za voia-ške vdove in sirote so darovali: Marija grofica Attems 200 K. deželni predsed-rik ffrof Attems 200 IL baror Fortunat Vivante 2-50 K
Umrli so v UubHani:
Dne 9. marca: Oskar GaberšČik, vele-: posestnik in župan v Tolminu, 56 let, Dvor-ni trg 3. — Eleonora Mohr, vdova sodnega zdravnika, 84 let, Šelenburgova ulica 3.
Dne 11. marca: Ivan Rulitz, c. kr. bo-tanični vrtnar v pok^ 86 let, Rađeckega cesta 9.
V    deželni   bolnišnlcl:
Dne 8. marca: Marija Svelec, žena pt>» sestnika in železnlškeza uslužbenca, 41 let.
Izdajatel] in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina \n Hsk »Narodne tlskame*.
Dobra kuharica
amlštm k boljši družini, r'ača po dogovora. Kje  pove urravništvo »Sloven-skega Naroda«.           1152
Vrelec kisle vode
99 proda rn 120.000 kron. Vprasa se ra upravo .Slovenskega Naroda" pod VQo o cfcr««ti".                             966
KP KlVP moko ^ Uial ll«j lili IL   naslov   pri upravn.
■■■■■■■H  »Slov. Nar.«    1157 Zš&f~    KaprodaJ    "pQ
1L prisfuep Wmmi
pri Urbaa Weber  nas I.,   ZaIIlog, p.
Železnlki. Cena po dogovoru.      1164
Prodam 500 kg prešanega
Bifajraga medu.
Kupim vei kompl^nih novHi Bti starih nenokvarjenih in rODoInoma rabn-h  ŽitšcfarStfeiriH   pa*jev.  —
JOSIP FRANK,
CermoSnJIce,    Oolenistco.
\m   i«    •        s skled-.cami   ;n   ute-
I nlillli Tfl 2mi ?^ nujno }§če u iKlIIIIIIn   BakaS>-  Na^P^ročnk
1 bUlllItU  Tedesko ZakJška c. 5.
Kupi si! ¥ia i ia
z vrtom v Pol;ar.5kem ali Sen^peter-skem okraju. Ogias't' se ie t Ncnski ulici &tov. 10, L nađstropje.    1168
Sa^a^rsvssa
3—4 letna, največ  jablan,  hrušek   in nekaj  sliv,  skupaj 60 komadov, 2eli k'jp:t! takoj              1!5
Tovarna cementa r Zlćaaecimosiu.
Spreine se takof za stavte« podjetje, detra
vafesa vseh pisariiiš&h de2, natančaa Ia hitra račana-Hca ter izurieaa atrof episkit.
Kje se izve v upravnišhn wSlo-venskega Naroda*                1046
■p    ^          wr ^fi            _Mt^ ai ip ^^^          IG^« .^^           S.
Pri vno&evalniei za konfe ▼ Hake^v se vrši teo 18. is 30. merca 1313 vselole ob 10 uH predp. licitacija koaf, ki so potrebni odaoćltka. — K llcitacifi a® dopuste le taki n^-Đ'j&aiki, ki se Izksžsfo kof poi^edelc!   z Iegitintacif9, pt>-
trjeno od poiitićne oblasti.                    1169
p«-------------------------------------------------------------------                                              ■ ■ ———————
/   \           Franc  Ljanger                    \
Ajitonija litinger roj. Kajtna *-**<~tsiž poročena. ^t***^3 Jfadeče pri Zidan, mostu,    Loka pri Zidan, mostu.         \
dne 12, sušca 19t8.                                 j
M rojnik! Ilstou
:: za Hrakoro !n Trnovo ::
spreime tako! uprava »Siov Naroda«
PRODAJA
se po zrrernih c?nan v ve*i>   m-ožini
oulfo, vormn* vino. Bugarski nasđel|cl9 milo „DOB15 ia dobro m£le za pranje ▼ več-
jih kosih pri  tvrdki
A. Smilna,   Lldbijasa, Ear2ov«ka   costa   š»ev.    15.
STA'iBEHI TEHNiK.
kateri ima prvi državni izpit, izpit iz gradbe čest, iz arrniranega betona in stavbene mehanike, išče mesta, najraje v Ljubljani. Cenjeni interesenti naj blagovolijo dolo-čiti čas in kraj sestanka, na ka-terem se pogojl lormulirajo. — Značka : „Tebnik 114411 na ured-1 ništvo „Slovcnskega Naroda".
IHT   Rabljene   ~^HI
STE KLEN ICE
«af I !■ Imlaih III Wb
mineralne vode, vina, konjaka in šampanjca od 38l d^> 6/io Utr a. kupuje na vagone od 10 000 kosov nanrej
A. KOHH. Pracia, iCarlin.
fSokyc«fi ulica 13.        1010 OtBT' Nakupovalci se spreimejo. "V9
KONJAK
đ«stfllrsa   I«   vtae   lastnega  pii-
delka. Pri oslabelosti od starosti in It odčrrh težknčah ie \r. vina destiliran star konjak že stn'etia znano pre- |
zkušeno krer "iln 10 let »t»ff 4 poilitrske staklenice poShem franko po po*'i za 80 kron. triletnega, čudovito ućinkujo^ejja bolečine to'a?fče drffavaino sredstvo zoper trgaafe ¥ vaUi 4 nolliterske *tek!pnice 60 kron Beli rizling K 4 80 in rdeči burgundac
po K 5-20 liter  od 56 htrov raprej.
Benedikt Hertl,   vele po šest.
gra^fna Goiiče pri KonHcah, Štajersko.!
K a^-.np                                              265?
BI   II 1 P  pla^&e,   foplce,
I   II   I L   krila, kottume,
I   II f I    w«čti0h«|j«f p«.
I  II f I    H'o.meda«pred
liUbL  atet^iporteekle-
b«k« ta stesalke. Zelo solidna rvrdka
M. Krištofič - Bučar
Ufmbllana, Stari trm 9. Laataa hlsa.
Fine
otroške oblekce
is in krstne oprave. ••
\nilHT3TftI1  slcibo.    > onudbr
Ellfill 110 lili    P°d »Vestnost   1158M
tflll&lillilUi   na   upravn.   »Slo-
«»h«m«w«hm«mm  venskega Naroda«
Sifonski stroj
8 celo pripravo, se prods.
Kje, pove uprav. »Siov Naroda«.  1150
»■F* Proia se ~^M
neka] poblštva
zaradi sci tve dne 13. marca ob 2 ute
popoldne. Ha ftrafskl plsnotl At. 19-
Mar«ar*ta aiblć.          1147
:•: ZmotntL in zanesljiva  :-:
\mM Uagiidrtia
se aprejme tnkef ali s 1. anr.
Ponudbe pod „Blagafnićarkz 1155'*
na upravništvo »Siov.   Naroda«    1153
Prodafalec ali prsdajalka. istof beni dekorater obeh de-želnih jezikov zmo2en. iz ga'an-teniske ali manufakturne stroke, se takoj spreime. Nemško nišane oonudbe z   navedbo referenc  in plači inih   zahtev   pod   U« A* 1073  na upravništvo »Siov. Naroda«         K73
-------- lice se --------
učiteljica
kot vzfjolUelfJca otrok. Zahteva se znanje slovenSčme, nemSčine in godbe Plača po dogovoru s prostim stanovanjem in hrano. — Naston takoj — Vrra^a se aii g. Josipu Bargn111118^ ■i Pel|aaaU c. it 87 r Ljubi] anl.
Ispvaoaf« grlate, srebćtco Ia arn ■e kotve aelasal otfpravi hitro fn sjaramo Faratol, domaće mamilo. Ne umaže, je bre2 vonja, zato uoorabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 50, dvofnati K 6.—. Dalje Paratol tresni praSek za varstvo občutljive kože, škatlHca K 2.50. Oboje se dob; proti vppslatvi zneska od lekaraarja
M. *2Tlchi Paratol ttromlcl v Budim-P9ŠU, VII 24, R6tsa utca 12.
Najbollii MeajodiieCI fiodoitiostolc  sa tobak |e
„TOBAKIN"
100 kosov K 4«-— pri odvretju .500 ko«.
K 43— pri odvzptiu   1000 kcwov K 40—
xa 100 kosov franko r a z p o š 11 j a
Josip Stališi, glavaš zaloga
lm  src*ats toeakor.  aađo-
moatka.   Frsga   U.,   Mjslfk
ailca tet-s a.      1160
sa mH v MMikm juHm.
Proda so 4 leta n'ar, težek in lep
mj       ^^          JBJ   Poi2ve se pri AL
^^ '          £j^ ^* ^^"            1167
I------------------------------------------------------------
j         3*?^~  Kdor potrebuje "914
šalf kCtA £€& prOVO stsoko spadajoča de!a, kakor pri mlinih, ža^ah i.t.d. se mu priporoča A <ton Tavčer, kolar, Sonica št. 3 pri ftfedvodah.     1163
Inteligentnu iaspcdKna
z lepo pisavo, 2moŽna nemškega in sfov jezika v govoru in pisavif kateia rerfektno laško govori, išče sluZbo v vojaški risarni v Li'jbljani. Ponudbe pod tffiesna 1949" na unravništvo »Slovenskeca Naroda«.
isčem dr&sža&ni ka ali driižabrsico
za na novo ustanavijajoče se stavbeno obrt v kraju z gotovim usoehom. Strok znan e ni cotrebno pač pa u!oga 3-4000
I kron. — Ponudbe   naj se naslove na upravo tega lista rod .»Sigurna bo-
!                 dočaost 1.156"-
Spretna gospodična za blagajno in knjigovodstvo
obeh de£e!nih jezikov v govoru in risa vi  zmožna te   takoj  sprejme.
Nemško pisane ponudbe s sliko in rlačilnlmi zahtevki je vposlati pod U. A. 1072 na upravništvo .Sloven--kega Naroda«.                             1072
V nafent i^em
NJIVE
y občtni Vič ali v blizini. Naslov daje upravništvo »Siov. Naroda«.      538
Kontoristinja
se takoj sprejme.  Ponudbe na unr-iv-ništvo  Usta pod   „stev.   500111611«
V%V^VVf|    bukova suhn   se zame-
11IIII11   njajo za živila, oziroma
|||f || ||   prodajo   na   mero,   na
lili MU   drobno klane  na vago.
Uli I fl  Dolenlska cesta st« 5*
Tesar]e In mlzsr|e
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi;eno) spreime   ANTON % TEINE R,  Ljubljana,  Je ran ova nllca st 11.             175
na deželo, k večji   družini se lile.
Plača mesečno 40 kron. Ponudbe pod
Jutjani Valen^U, Trnovo na
Kranlskem.              1035
z nekoliko pisarniške prakse 2eli službe
v pisarno, trgovino ali k otrokom. —
Cenj ponudbe na uprav, tega lista pod
„Absolvettnja trg. tec. 1157".
Prostovoljna javna dražba.
vozot, kozolcev, Sup in drugih premlčnln« se vrši v četrtek dne 14, t. m. ob 8 uri zjutraj v bivši pivovarni Mengeš. — Kupci, ki se vabijo k tej prodaji, si stvari lahko ogledajo isti dan poi ure
pred začetkom dražbe.                           1143
Hl aaiitiiiinmiiiinmn^                                                                                              E^
IVužkova^eva    S POZOR!   Vužkovlćeva    ||
„Kuba kSVa" nadomesUlo   I|
mMILKA-SOPUUN" s^ežno beli lug   11
=    ,MZl%&" Kristal vanilin-sladkor      i§
I   99MILKA€< prašek za peko.                |i
1      Diiavo, popor, paprika, cimet  či«ti   oar., piment,  kUnčkl,      =6
=      Janet, kooke za luho in gola2f ruski oaJi, milo za brijenje,      =■
=      toiletno milo, keksi in vsa druga kolonijalna roba dobi »o      =m
=      odino po najnižjih dnevnih ce.iah pri solidni in znani tvrdki      =K
|        »Sr GJORGJE VUČKOVIĆ "^        i|
= Prva sagrebštea Importna In aksportna agenturno =B = komisijonalna trgovina in tovarna „MILKA4( prolsvo* |S =                           dov s sklacfiiSem na debalo                           =■
------—--   ZAGREB, Nikolićeva 9.  ==------     l|
Zahtevajte cenike!           1161           Doklcr J« salooa!      H
■ — iinuiiimiiiiiiimiHiiiiiH.....nMiiPiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiuiniiiinii!— «mt BaTBlltHV.U ft»ai>WlBa^HllPMSHWaT^BMMIl^awwBaM-aManananaMMa^naaaMMBal 9H
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
--------------"-  ■         .     ,              ...—__                                   Oml'iTairjeva    UllOaj    S1CV>   Za                                   B*«er»nl fondl  okroglo 1,500.000 kren.
Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
vlose   na  knjitTceTn   takoii   raiun           I •** •■«••-••«* wi«..taih p.Pi^w, tmćm «*m* d^m ia dcejuje
=====   proti ugednemu obrastevaniM.    =====       |       apTO ViaraC j JS ke     kredit