■
teEL^lQIL® ®®@DK]§ ®D[iMD©Äv
Sgl^TdElI® U ®mB ißo s mww
nam deponije ne bo treba nič več sramovati
Foto: A. P.
Razlog za tako veliko slavje je bila 100 - letnica ene
najmanjših Z slovenskih župnij -Velike Poljane
'jr

lil
NE SAMO PAMET,
TUDI LEPOTO IMAMO RIBNIČANI! 19 - letna Maja Klun iz Sajevca je Ribnico ponesla v svet lepote. Bila je med 12 najlepšimi, ki so tekmovale za
MISS Slovenije:
^	, 3 Še eno železo imamo
v	v ognju:
Uršo Zgonc za Kraljico Slovenije
ZAHVALA ZA DAR
OBVESTILO
Ob smrti gospoda Milana Henigmana so namesto cvetja na grob nekateri darovali sredstva v korist Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica. Darovalcem se za humanitarni prispevek 435.000 SIT zahvaljujemo. Sredstva bodo porabljena pri nakupu reševalnega avtomobila za dodatno opremo.
Darovali so:
1.	RIKO KOR d.o.o.
2.	R.M. INTERNATIONAL d.d.
3.	RIKO Ribnica d.o.o.
4.	INOTERM d.o.o.
5.	Oberstar Stanko
6.	AGROS d.o.o. Blate
7.	TANKO d.o.o.
8.	ARKO d.o.o.
9.	GOZDAR COMMERCE d.o.o. Grčarice
10.	OBIS d.o.o. Lepovče
11.	MABOLES d.o.o.
12.	RIKO HIŠE d.o.o.
13.	DETA &C0 d.o.o.
14.	FEGRO d.o.o.
15.	PRESTIGE 0 & K d.o.o.
16.	KUSS d.o.o.
17.	ELKO d.o.o.
18.	BLESK d.o.o.
19.	ARTS d.o.o.
20.	Trgovina pri Danici
21.	URBAN d.o.o.
22.	KOŠČEK d.o.o.
23.	INLES trgovina d.d. in
24.	trije darovalci, ki želijo ostati neimenovani
Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubega moža, očita, sina, brata in strica
MILANA HENIGMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, poslovnim partnerjem in sosedom, ki ste našega dragega Milana tako množično pospremili na njegovi zadnji poti in ste v njegovo čast darovali cvetje, sveče, svete maše in humanitarne prispevke ter nam v težkih trenutkih pisno in ustno izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo:
dr. Alenki Nadler Žagar, medicinskemu osebju bolnišnice Golnik, g. župniku Avguštinu Klobčarju, patru Niku Žvoklju in kaplanu Janezu iz Ribnice za lepo opravljen obred, cerkvenemu otroškemu zboru iz Dolenje vasi, moškemu zboru Lončar, govornikom, gasilskim društvom in Komunali Ribnica.
Vsem še enkrat iskrena zahvala.
VSI NJEGOVI
Vse, ki potrebujete kakršno koli pomoč ali nasvet s strani Župnijske karitas, obveščamo, da smo na voljo vsak prvi ponedeljek v mesecu od 11.-13. ure,v prostorih RK, Škrabčev trg 17, drugo nadstropje. Pričnemo 4.10.1999. Po svojih močeh vam bomo i pomagati.
r
fr
ŽK Ribnica Dragica Petelin
JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
organizira vadbo joge za začetnike v Ribnici
Izboljšali boste svoje psihofizično počutje, koncentracijo, samozavest,
dosegli notranji mir, moč in ravnovesje ter v vsakdanu lažje reševali življenjske probleme.
Vabimo vas, da se nam pridružite vsako sredo ob 20. uri v Zdravstvenem domu Ribnica. Vpis do 30.9.’99. Informacije vam nudi Darinka Suljevič. Pokličite na tel.: 861 673.
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte - članica.
Lektorica: Tania Debeljak.
Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.000 izvodov.
Naslov uredništva:
Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica.
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
BOU NA KRATKO...
PROBLEMI SE VLEČEJO KOT JARA KAČA Iz mandata v mandat KS isto
PLAČALI IN OSTALI BREZ LUČI
Kje se je zataknilo, da stanovalci Ob Bistrici še sedaj nimajo javne razsvetljave, za katero je vsak plačal 13. 800 tolarjev v dveh obrokih? Menda že v prejšnjem mandatu ribniške krajevne skupnosti. In ker se še vedno nič ne zgodi, so se stanovalci obrnili na novoizvoljene člane KS. Denar v višini
552.000	tolarjev hočejo nazaj ali pa vsaj to, da Elektro Kočevje, s katerim je prejšnja KS podpisala pogodbo, namesti dve luči. Težava je menda v tem, ker se je v vsem tem času nekje izgubilo potrdilo KS, ki bi dalo zeleno luč za izvedbo del, zato so se člani sedanjega sveta na sestanku 15. septembra odločili, da bodo zadevo čimprej razrešili.
V septembrski številki pišemo:
NE PREZRITE..................................2,17, 18, 20
SEMENJ!...............................................4-5
Teme meseca...........................................6-7
O obrtniških težavah....................................8
Vse lepši pogled na deponijo..........................8-9
Kmetijstvo ima priložnost...........................10-11
Odmeeevi...............................................12
Zabavne strani.........................................15
Knjižnica in Muzej se razkrivata...................24 -25
Začenja se nova športna sezona......................26-29
Program ob občinskem prazniku..........................32
"VAŠČANOV BUKOVICE NE SMEMO SPRETI"
Tako so se po burni razpravi odločili člani KS, ko so se morali lotiti problema, ki jim ga je zapustila prejšnja sestava, ker je bil preveč sporen in je med vaščani Bukovice ter sinom lastnika parkirišča pred naseljem povzročil huda nasprotovanja.
Zgodba, o kateri vsak ve povedati svojo variacijo, je takšna: Lastnik parcele je leta 1982 oddal zemljišče v najem KS za dobo 99 let in zanj dobil 2014 DEM. Skupnost jo je koristila kot parkirišče, saj je čez cesto smučišče, ki je bilo nekdaj zelo popularno, zdaj pa je popolnoma mrtvo. Sin tega lastnika, D. Zobec iz Dan, pa želi najemno pogodbo
Menda tudi po pravni plati do tega nima pravice, saj je najemnik KS. Vaščani v dopisu pišejo, da je tudi sicer KS lastniku parcelo preplačala, izpodbijanje pogodbe s strani Zobca pa se jim zdi nemoralno, predvsem pa gre za mešetarjenje z drago plačanim zemljiščem. Od KS tudi pričakujejo, da bo lastniku naročila, naj takoj umakne ves napeljani material.
Zadeva je zapletena tudi zaradi načina pogodbe, ki je bila sestavljena pred toliko leti. Primer bi morala po mnenju članov prevzeti pravna služba, da se najemno razmerje
Bojazen, kije prevladala v burni razpravi med člani sveta, je tajnik Ludvik Rus utemeljil z enim stavkom:
"Če pristanemo na to, da razveljavimo pogodbo, bomo med
Bukovčani povzročili hud spor."
razveljaviti. Bukovčane najbolj moti to, da se obnaša, kot da je parkirišče njegovo in je nanj nasul tudi goro gradbenega materiala samo zato, da ga nihče ne more uporabljati.
razčisti. Skorajda enotni pa so bili v tem, da je treba upoštevati interese večine in ne posame-znika.
A.P.
K PAPEŽU V MARIBOR ODŠEL CEL VLAK RIBNIČANOV
Kar pričakovati je bilo, da se bodo Ribničani spet prijavljali v zadnjem hipu in tako se jih je s posebnim vlakom na sprejem papeža le odpeljalo 212. Okrog 40 jih je tja odšlo z osebnimi avtomobili, na pot pa so iz vasi in mesta odhajale kar cele družine. V več tisočglavi množici so se porazgubili, je pa zato oko kamere v prvih vrstah ujelo našega župana in njegovo ženo.
KAKŠEN RAZGLED!
Julija zapisano, septembra odpisano, bi nekako kar sodilo k podnapisu tega, kar je videti na fotografiji. Prej je bil moteči hribček v Lepovčah, ki je oviral pogled na prihod vlaka in s tem močno ogrožal varnost mimoidočih, zdaj pa je vidna izpolnjena obljuba občinskega oddelka za okolje in prostor ter cestnega podjetja NM. Naslednjih besed ni treba razumeti v smislu "če mu ponudiš prst, ti bo vzel še roko", ampak res bi bilo na tako frekventnem prehodu treba urediti asfaltni prehod preko tirov. Zdaj namreč vozila poletajo preko tirov, ker so toliko dvignjeni nad asfaltno površino, vožnja preko pa je sila neugodna.
RIBNIŠKI TRG JE POSTAL NEOKUSNA PISANICA
Na našem trgu bi dejansko še slepa kura svoje jajce našla, ker ji ponoči sveti toliko raznobarvnih neonskih reklamnih napisov. A tudi dan razkrije kaj žalostno podobo starega kraja in roko na srce: vse skupaj je že prav kičasto. Za neestetski videz je krivo tudi to, da občina odloka, ki naj bi poenotil reklamne napise (starinski okvir ipd.), ne izvaja, in podjetniki lahko tako izživijo vso svojo domišljijo.
Po celem trgu vlada pravo brezpravje, zato sploh ni razumljivo, zakaj se je moral pred časom okoli table toliko truditi Foto Toni, da so mu jo pristojne službe končno dovolile izobesiti.
Ima mar kič tisočero obrazov?
A.P.
SEJEM
Protokolarni gostje dajo prireditvam pomemben prizvok. Pri nas je letos gostoval minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer in Ribničanom v govoru obudil del njihove lastne zgodovine, ki jo dodobra poznajo. Jim je pa kljub vsemu godilo, ko je malce popihal na njihovo dušo.
ŠE SONCA NAJ
B'LU!
Tudi 17 Novogoričanov se je pripeljalo v pobrateno mesto in župani sosednjih občin, ribniški pomembni možje...Župan je priložnost izkoristil za to, da je 100 prisotnih izdelovalcev pozval k sodelovanju v turističnem projektu 14 občin, predsednik TD Andrej Klemenc pa mu je poklonil priznanje kot čelnemu človeku Občine, pokroviteljice sejma. Priznanje za več kot 20 let petja in igranja sta v svoje roke prejela tudi pevski zbor Lončar in ribniška godba na pihala.
Šavrinske pupe so bile prava paša za oči.
Množico v Gradu pa so navdušili Kamniški koledniki s svojimi izrednimi glasovi. Zaradi množive pisanih skupin na odru nihče ni opazil, da nekdo od obljubljenih manjka. Varnostniki so tako vestno zavarovali vstop v mesto, da celo nastopajoči niso mogli noter-le intervencijska vozila! Lani se je to ob pustu zgodilo TV ekipam s kombiji, tokrat pa najstarejšemu godcu na brš-Ijanov list.
Za reklamo je bilo porabljenih 3000 DEM, precej pa je je bilo brezplačne, kot npr. na RTV, teletekstu, Valu 202, radiih Ognjišče in Univox. "Prišli smo na naslovnico Dela, bili na RTV Obzorniku in celo v TV Dnevniku, kar tržiškemu sejmu, ki ga mnogi po odmevnosti tako radi postavljajo ob bok ribniškemu, ni uspelo," je zadovoljen vodja promocije Marko Modrej.
* Marka in Medarda smo ujeli v Press centru.
Vili, bilo je fantastično, so Resniku telefonirali prijatelji, ki so ga prišli gledat v Ribnico. Tako razigranega ga mnogi še nikoli niso videli, ubral pa je pravo pot: pel je s svojimi oboževalci.
Vse ostalo o sejmu lahko preberete tudi na ostalih straneh Rešeta
Na sejem vsestransko ugoden odziv
Ko je Medard v našem narečju in poznani šegavosti pozval ljudi k nakupu, so se obiskovalci izpred "prižnice", kjer vsako leto tako radi prisluhnejo njegovemu komentarju sejemskega živžava in tudi protokolarnemu dogajanju, z nasmehom odpravili na ulice. Samo lepo o sejmu, bi res lahko rekli v začetku. Trg in ribniške ulice so po podatkih turističnega društva gostile preko 20.000 obiskovalcev, kar je vsekakor dober obisk. Če smo se domačini že nekako čudili nekoliko bolj praznemu dopoldnevu in kratkemu sprevodu poustvarjalcev ljudske glasbe, se je pravi seman-ji dan začel sredi popoldneva, ko smo negodovali zaradi prevelike gneče, “ker se sploh ne da nič kupiti, saj še do štanta ne moreš.” A to je to, semanji dan. Kar precej kšefta je prinesel tudi tistim z gostinsko ponudbo, saj so mnogi, med njimi lovci, ki so sloveli po izvrstnem golažu, dokaj kmalu razprodali vso hrano. Z izkupičkom so se v primerjavi z lanskim letom pohvalili tudi nekateri izdelovalci na Škrabčevem trgu. Kot za med pa so se prodajale metle na vogalu - 3 za 1.500 tolarjev, kdo ne bi z njimi pometal!
Predvsem pa je bil letos lahko očem bolj všečen sejemski program, ker je bil vsebinsko raznolik in je dogajanje poživil na raznih koncih mesta. Vsem je bil všeč kratek nastop 9 ljudskih skupin in godcev, medtem ko je bila parada po trgu za nekatere, kot npr. Prifarske muzikante, povsem odveč, saj niso vedeli, kaj naj bi sploh v njej počeli. Zato je naše oko tako kratko spremljalo sprevod, katerega ljudska tema je bila izvirna zamisel organizatorja TD Ribnica, vredna vse pohvale. S tem neguje etnografsko noto in utrjuje sloves, ki si gaje pridobilo v 24 letih. Žal je vse manj tistih, predvsem pa mladih, ki bi bili
SEJEM
SE VSAJ NAJ BVŠČALU U DENARNICE!
pripravljeni brez koristoljubja nadaljevati delo, saj smo od ustanoviteljev sejma sedaj ostali le še trije, pravi Janez Debeljak. Vedno pa se pojavlja ista zgodba okrog pregovarjanja z mešetarji po ulicah, kjer prodajajo komercialno robo. V zadnjih letih tudi vse bolj izsiljujejo tako za bolj elitni prostor kot za ceno, kar ostaja obiskovalcem skrito. Nečesa pa letos niso mogli preslišati: hrupnega dogajanja pred Idealom. Tu je bilo kar nekako največ pritožb občanov nad tem, da so se motoristi na svoji predstavitvi izživljali s svojimi konjički, zakajevali z izpušnim dimom okolico in kot dokaz vsega tega na cesti pustili zarisane kroge. Tudi sicer so bile nekatere lokacije sporne: motoristi po mnenju mnogih ne sodijo v center mesta, prav tako v Grad, kjer je najlepši prostor, ne sodijo avtomobili, pa še “kočevski povrh”, ne glede na to, koliko se da iztržiti z najemnino. Najslabše seje, kar se lokacije tiče, godilo študentom, ki so bili postavljeni na obrobje mesta, ker drugje ni bilo več. K sreči se je večini le zaustavil korak ob poslušanju in gledanju izjemnih improvizatorskih sposobnosti pouličnih igralcev, med njimi tudi našega A’D'B"? Teatra. Popoldne ob petih pa se je vse stekalo v Grad, kjer je bila po mnenju večine tokrat res pripravljena prva zabavna prireditev, polna zdravega smeha in glasbe, ki gre hitro v uho. Ravno zaradi velikega zadovoljstva obiskovalcev ni noben denar preplačan, meni tudi Andrej Klemenc, predsednik TD Ribnica. “Ves program je bil čudovit,” so bile najpogostejše pohvalne besede, ki jih je slišal od gostov, in to zna biti pravo merilo za uspešnost sejma. Ne samo 4 milijoni tolarjev dobička (in 3 mio stroškov).
Alenka Pahulje
po prepričanju najemnika Ideala ne bili iz njihovih vrst, temveč eni izmed tistih, ki so se zabavali na bližnjem igrišču na glasbenem festivalu. Kakorkoli že, drugi dan je inšpektorica klub poslala k sodniku za prekrške, kar je pri nekaterih članih povzročilo ostro negodovanje. Ena izmed organizatork sejma je iz vsega tega dogajanja potegnita slikovit nauk: "Vse to je zaradi parih prepotentnih snobovskih Ribničanov, ki jim IQ niti nad 50 ne seže."
Alpinistični odsek PD je bil kar nekako skrit očem, tam za grajskim stolpom, kjer ga je večina zgrešila, čeprav je bilo spuščanje po vrvi precej atraktivna točka tistega dne. Po komaj obnovljenem cerkvenem zvoniku se zaradi varnosti in nasveta dekana niso smeli spustiti, na kakšni bolj vpadljivi grajski točki pa ni bilo pravega prostora.
Ta Sašo Hribar zna biti kaj pogosto nepogrešljiv, čeprav nastopa samo za "intelektualno publiko". In potem je šlo nekako takole: "Lepa Vida je pri morju stala in pleničke prala. Pa pride mimo povodni mož in reče: Baba, kup' si pralni stroj!"
Maja Klun se je le nekaj dni zatem, ko se je sprehajala po modni pisti Gradu, med poifinai-istkami vrtela pred kamerami in ocenjujočimi očmi komisije, ki je izbirala Miss Slovenije. Maja želi najprej končati ekonomsko fakulteto, zaradi dodatnega zaslužka pa se namerava ukvarjati tudi z manekenstvom.
Suhorobarski izdelki, ki so jih zdomarji prodajali po trgu, so bili večinoma pripeljani iz naše nekdanje domovine-poceni kupljeni, drago prodani.
Zato je toliko večji užitek, ko vidiš, kako pred tvojimi očmi nastaja izdelek v rokah pravega lončarja.
Kje je pravi vzrok za hudo kri občanov, ki v soboto niso mogli spati do pol treh zjutraj zaradi nemogočega hrupa in izživljanja petih motoristov na parkirišču pred Idealom?
Klub motorističnih navdušencev je s točenjem pijače in zabavo po besedah Pavla Hočevarja končal že ob desetih zvečer, poleg tega pa naj bi ti nesramneži
SERVISNA CESTA OSTAJA NEDOREČENA
Uresničitev želje stanovalcev Gorenjske ceste, da se promet večidel preusmeri na obvoznico oz. servisno cesto, kot naj bi bil zanjo bolj primeren izraz, je odvisna zgolj od tega, kako hitro se bodo reševali lastniški zapleti pri prodaji delov parcel za cesto.
Zdaj je dokončno sklenjen dogovor med A. Miheličem, Kmetijsko zadrugo in S. Rusom in s tem rešen del premoženjskih zadev, saj je Mihelič brezplačno odstopil del zemljišča za cesto in sta drugi stranki omogočili oblikovanje enotne gradbene parcele. Trenutno že urejajo zemljiškoknjižne dokumente.
Toda še vedno ni v igri ostal le F. Nosan. Tudi njemu je bila ponujena zazidljiva parcela, v približno enaki velikosti kot je njegova, vendar ponudbe ni sprejel, zato zamenjave ni bilo možno izvesti. Občina bo pogovore z njim nadaljevala. Prav tako še ni zaključena zemljiškoknjižna ureditev parcele M.Kluna, saj A. Abrahamsberg kljub obljubi spisa še ni predložil premoženjskopravni službi občine, je dejal župan.
Prej pregovarjanja okrog Gorenjske ceste, sedaj pa okrog servisne.
Foto: A.P.
SKUPNI RAČUN MED SODRAŽICO IN RIBNICO NI SPOREN
Ribničani imamo Rešeto,
Sodražani pa SUHOROBARJA.
Svetniki so na zadnji seji na podlagi več kot 20 prispelih predlogov občanov in odbora za družbene dejavnosti potrdili ime novega glasila. Odzivi na prvo številko, ki je na osmih straneh izšla sredi julija, so po mnenju novoizvoljene urednice Darje Vetrih dobri, saj je glasilo v 780 izvodih izšlo v neugodnem poletnem času. Sodražani bodo informacije dobivali na dom vsaka dva meseca, zbiral in urejal pa naj bi jih za zdaj 5 - članski uredniški odbor.
Komunikacija med obema občinskima upravama in občinskimi možmi ni porušena, je prepričan ribniški župan, čepravje tako marsikdo sodil po informacijah, ki so curljale z obeh koncev in iz besed sodraških svetnikov.
Po njegovem tudi ni nobenih težav pri finančnem poslovanju, čeprav skupni račun še vedno vodi Ribnica in določeni sodraški svetniki že od vsega začetka dvomijo v korektno poslovanje ribniške uprave. Večja polemika na njihovi strani se je razvila tudi na zadnji seji sveta, ko so razpravljali o presežku proračunskih prihodkov iz lanskega leta in o tem, kolikšen delež komu pripada. Razdelitev tega presežka je tudi eden izmed pogo-
jev, da občine preidejo na lastno financiranje, pravi župan.
Ribnica je Sodražici predlagala delitev po številu prebivalcev, kar se mu zdi najbolj korektno, saj je tudi večina finančnih sredstev občinam dodeljenih na osnovi glavarine oz. števila prebivalcev. Pričakovati je dolg postopek, dobro izhodišče pa je delilna bilanca z Loškim Potokom, ki je bila zaključena lani novembra.
Teme meseca pripravila: Alenka Pahulje
ŠE VEDNO STISKA S SOCIALNIMI STANOVANJI
Ko se bo policistom uspelo vseliti v nove prostore, bo tudi stiska s stanovanji manjša.	Foto: A.P.
Na listi prosilcev za socialna stanovanja ostaja še 6 družin, najhitreje pa bi vrsto zredčili, če bi policija izpraznila prostore na Škrabčevem trgu, od koder se seli že skoraj leto dni.
Objekt je namreč občinski in na ta račun bi pridobili 3 manjša stanovanja, saj je občina z denacionalizacijo izgubila ravno tiste prostore, kjer bi lahko uredila najprimernejša neprofitna stanovanja. Županje omenil stavbo na Kolodvorski ulici, kjer je nameščena sodnica za prekrške in nesojena 4 stanovanja, ter 7 stanovanj v Lončarski ulici v Dolenji vasi. Policija se bo zaradi zamud v gradnji najverjetneje izselila šele ob koncu leta, tako da bo možno stanovanja v sedanji policijski postaji urejati šele 1.2000.
Dobra rešitev bi bil seveda stanovanjski blok na Knafljevem trgu, a zanj je treba najprej najti sofinancerja. Jože Tanko meni, da bo šele do konca leta jasno, ali bo pri projektu sodeloval kakšen partner; pojavlja se namreč ista težava kot pri domu za starejše občane: izgradnja 32 profitnih in neprofitnih stanovanj različnih velikosti je predrago breme, da bi ga občina lahko sama nosila.
REŠITEV ŠT. 2: MANJŠI DOM ZA OSTARELE
Manj delovnih mest, a bolj humano bivanje
Znano je, da občini ni uspelo dobiti sofinancerja projekta za izgradnjo doma starejših občanov, ki bi stal milijardo tolarjev in bi nudil prostor ter standardne in nadstandardne usluge prebivalcem ne samo naše, temveč tudi sosednjih občin. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ribniško prošnjo umestilo na dnevni red šele po letu 2004, pa tudi banke želijo dobro premisliti o tem, ali se jim partnerstvo v dokaj ambiciozno zastavljenem projektu izplača.
Želja občanov po domu v svojem kraju pa nikakor ne splahni, zato župan z občinsko upravo trenutno pripravlja projekt, ki bi finančno veliko manj obremenil domači proračun. Manjši dom za ostarele bi bilo možno sorazmeroma hitro zgraditi, če bi se za sofinanciranje odločil Karitas, predstavniki katerega so si že ogledali teren. Jasnega odgovora še ni. Ključni pogoj Karitasa pa je, da dom ne sme sprejeti več kot 60 varovancev, ker želijo ohraniti pristne medčloveške odnose. Tak, veliko
manjši dom, kot si ga je občina prvotno zamislila, bi nudil seveda tudi manj zaposlitvenih možnosti in storitvenih dejavnosti, a je bolj "realna in humana varianta," meni župan.
Težavno bo najti lokacijo, ker mora biti dom v naselju. Predvsem pa je pomembno, da se tudi za to varianto najde sofinancerja, ker bi dom stal 300 do 400 mio SIT, je dejal župan Tanko. Drugače bi bil projekt občutno prevelik zalogaj za občino, saj bi pobral polovico proračuna.
S HOTELOM PA NE GRE IN NE GRE
Nič ne pomaga, če kazi okolico - ni naš.
Upanje, da bo s tem, ko je hotel prevzel novi podjetnik E. Gorše, le-ta ponovno zaživel, že plahni. Je na najbolj vpadljivi lokaciji v Ribnici in zato toliko bolj bode v oči njegova zapuščenost ali pa s stališča spomeniškega varstva zelo vprašljiva lesena konstrukcija, ki celo po "laičnem" mnenju občanov "prav nič ne paše tjakaj". Ograjo naj bi lastnik postavil samo za čas sejma, je bilo rečeno na Oddelku za okolje in prostor, sicer pa je dobro vedeti, da je tudi parkirišče pred hotelom v zasebni lasti. Tudi župan meni, da hotel, ki pravzaprav le vegetira, Ribnici nikakor ni v ponos. Občina je po njegovih besedah pričakovala, da se bo podjetni lastnik hitreje odzval in ponudil domačinom in gostom lokal, prijeten za oko in dušo. Na žalost pa je objekt med tistimi, ki "najbolj motijo sicer lepo obnovljeno Ribnico." Tisto, o čemer govori večina Ribničanov, pa je, da bi bilo v hotelu najbolje obuditi večja praznovanja, živo glasbo, plese, in kraju naj bi končno zagotovil vsaj nekaj prenočišč.
LIKOVNO SREČANJE RIBNICA ’99
Lani so se strokovnjaki in umetniki, ki so se zbrali na likovnem srečanju, pogovarjali o prenovi zunanje podobe ribniškega mestnega jedra in poti, ki naj bi jo ubral Marof kot kulturni center, o prenovi Muzeja, oživitvi Gradu...
Letos je bila tema za javnost morda res bolj izključujoča, za umetnike, ki želijo razpravljati o pomembnih problemih svojega ustvarjanja, pa jasna: Upodobiti neupodobljivo. Okrog 15 umetnikov se je na naših tleh zadrževalo štiri dni. Odprtje tega teoretskega srečanja, ki po dolgih letih spet oživlja, pa je bilo v Galeriji Miklove hiše 30. avgusta z razstavo po zamisli profesorice likovne pedagogike Alenke Gerlovič.
Izmed vseh slovenskih občin sta se samo Ribnica in Novo mesto odzvali povabilu Društva likovnih umetnikov, da začneta zbirati prvovrstna likovna dela in s tem ustvarjati didaktično urejeno zbirko. Gerlovičeva je pojasnila njen poučni namen. Občinstvo želi seznaniti, kako dojeti in gledati vrhunske likovne stvaritve, saj so člani društva ugotovili, da je poprečen Slovenec likovno zelo malo izobražen. Takšna dela naj bi občina potem tudi odkupila in idejna pobudnica razstave je hudomušno pripomnila, da kar malo zameri Ribničanom, ker kljub živahni kulturni dejavnosti še vedno niso pokazali zanimanja za plačilo zadnjega obroka.
Razstavljena dela v Galeriji in na Marofu, ki jih bogati spremna beseda o likovnih tehnikah in konceptih, so bila moderna, vsa iz 20. stoletja, nova likovna spoznanja pa ste si lahko z njo nabirali do 19. septembra.
AKTUALNO
OBRT ZAOSTAJA V RAZVOJU
Zadnji podatki iz Obrtnega registra Obrtne zbornice Slovenije kažejo, da se rast obrti v Sloveniji upočasnjuje, podobno je tudi na področju, ki ga pokriva Območna obrtna zbornica Ribnica, to so občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok.
Hitre analize pokažejo vzroke za tako stanje v še vedno močni tranziciji naše države, industrija se še ni pobrala, zaradi tega tudi drobno gospodarstvo nima dobrih in pravočasno plačanih naročil.
Razširjena plačilna nedisciplina je prav gotovo na vrhu vzrokov za zastoj obrti, stanje se ni izboljšalo kljub Zakonu o izvršbi in zavarovanju plačil in Zakonu o finančnem poslovanju podjetij. Zakonski predpisi, ki bi lahko omogočili lažje "dihanje" gospodarstvu, so na žalost še vedno socialno naravnani, premalo pa spodbujajo gospodarski razvoj, ki bi omogočil višji standard in posredno višji socialni nivo.
Dokaz temu sta Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sta ta čas v II. parlamentarni obravnavi. Predloga obeh zakonov vsebujeta določbe, ki so za delodajalce absolutno nesprejemljive. Tako naj bi bil delodajalec omejen pri sklepanju delovnih razmerij za določen čas, v primeru stečaja naj bi podjetnik izplačal odpravnino zaposlenim. Odpravnino naj bi izplačal tudi v primeru odpovedi delovnega razmerja s strani delavca. V primeru invalidnosti delavca naj bi mu delodajalec zagotovil drugo ustrezno delovno mesto, sicer bi mu moral plačevati socialo, kar pomeni prenehanje poslovanja. Nadalje je rok za izplačilo plač in prispevkov izredno kratek in ne upošteva plačilne nediscipline in drugih težav gospodarstva. Zaposlenim, ki bi se izobraževali v lastnem interesu, naj bi odsotnost z dela plačal delodajalec...
Z namenom, da bo parlament sprejel, kar se da sprejemljive Zakone tako za delodajalce kot za delojemalce, sta OOZ Ribnica in Kočevje sklicali sestanek s poslanci iz ribniškega in kočevskega področja.
Benjamin Henigman in Janko Veber, ki sta se sestanka udeležila, sta se v celoti strinjala s pripombami obeh Zbornic. Enotna ugotovitev je bila, da sta oba predloga zakonov socialno naravnana bolj kot v najbolj socialističnih časih. V primeru sprejetja teh zakonov v predlagani obliki si podjetniki ne bodo upali zaposlovati, saj, kot je izjavil eden od udeležencev sestanka s poslanci, bo delodajalec tisti hip, ko bo zaposlil delavca, postal njegov suženj.
Obe Zbornici bosta zaradi opisanih in drugih zakonov, ki kakorkoli vplivajo na razvoj obrti, organizirali še več razprav in sestankov s poslanci, ki neposredno odločajo v parlamentu. S terena, se pravi od obrtnikov, pa pričakujemo aktivnejšo vlogo pri sprejemanju zakonodaje v obliki predlogov, sugestij in izkušenj, kijih imajo le-ti pri svojem poslovanju.
Pavel Hočevar
0 poteku sanacije deponije v Mali gori
DO KONCA LETA UREJENE BREŽINE, ODVODNJA-VANJE IN DVOMETRSKA OGRAJA
Prihodnjo pomlad nadzornik in plačevanje negospodinjskih odpadkov
Prve spremembe je v nekdaj sila zanemarjenem naravnem okolju deponije zdaj že videti, saj podjetje SCT iz Ljubljane dokaj pospešeno ureja obstoječih 50.000 kubikov smetišča.
Slika urejenega smetišča bi morala biti čez dve leti takšna: obrobje bodo delavci utrdili z žično mrežo, zasuli s humusom in ga ozelenili. Podobno bodo storili tudi z zaključnim slojem deponije, ki ga bodo utrdili z mrežo, povrh zaščitili s folijo, ki bo preprečevala pronicanje vode, ter prav tako zasadili zelenje za lepši videz, je potek sanacije opisoval direktor Komunale Jože Zakrajšek.
Ko bo urejen obstoječi del deponije, se bo le-ta začela širiti na zemljišče, ki ga je Komunala odkupila od zasebnega lastnika J. Kluna iz Bukovice. Spodnji del zemljišča se že ureja, saj se bo smeti začelo nalagati z dna, nakar jih bo treba nujno stlačiti s teptalnim strojem, da bo deponija premogla še nadaljnjih 10 let
obstoja. Je že res, da celo rabljen teptalnik stane okrog 25 milijonov tolarjev in da se ga bo rabilo kvečjemu dve uri na dan, a je brezpogojno nujen, pravi Zakrajšek. Navedel je praktično izkušnjo: v tednu dni se iz treh občin pripelje ca 400 kubi kov smeti, ko pa se jih stlači, jih ostane le še 130 kubikov. To je edini način, da se povečuje življenjska doba deponije, saj upanje na veliko odlagališče v kočevskem gozdu ni realno, dokler država ne bo začela diktirati take politike, ki bo narekovala eno deponijo za regijo ali pokrajino.
Tudi sedaj noče dati denarja za sanacijo tako majhnih deponij, kot je naša, kjer Ribnica, Sodražica in Loški Potok letno nagrmadijo okrog 6.000 ton smeti. Zdaj jih bodo morale drago plačati. Letos so za sanacijo in razširitev namenile 29 milijonov tolarjev, za izvedbo celega projekta pa jih je potrebnih 100. Delo SCT-ja, ki se je na razpisu Komunale izkazal kot najugodnejši izvajalec, bo tako potekalo denarju primerno: letos brežine in dvometrska žična ograja okrog smetišča ter urejeno odvodnja-vanje. Steklo, ki ga Komunala za zdaj še prepušča Dinosu, bo z letošnjo izgradnjo odplinjevalnih jaškov porabila za njuno zasutje, je dejal direktor.
Ograja in zapornica ne bosta ovirali dostopa na smetišče samo Romom, ki vsakodnevno taborijo pred njim, temveč vsem občanom. Nekaj metrov stran že raste nasip.

^ 4
Se ena sprememba se obeta: Komunala bo iz uporabe vzela zabojnike, ki so večji od 5 kubikov, ker izkušnje kažejo, da ljudje mečejo vanje karkoli bi po velikosti še sodilo noter. Tako bodo odslej vsepovsod po naseljih manjši kontejnerji: Gora in Slemena jih bodo dobili šele ob novem letu. Kosovne odpadke bo podjetje še vedno odvažalo enkrat mesečno. Najpomembnejša sprememba od aprilske očiščevalne akcije: res ni nikjer opaziti novih večjih divjih odlagališč.
V
m
m
, »s.

R
Že sedaj rastejo tudi 3,5 metrov visoki obrobni nasipi, ki bodo plato smetišča ločevali od cestišča in zgražajočih se pogledov. Postavljena bo tudi vhodna zapornica, ki jo bo nadzoroval nadzornik ter vsakomur, ki bo tjakaj pripeljal več kot le gospodinjske odpadke, zaračunaval določeno ceno.
Po Zakrajškovih besedah bo Komunala nadzornika zaposlila spomladi, zanj pa se že pripravlja prostor, kamor se bo namestilo bivalni zabojnik, pa tudi teptalni stroj ter poleg še posebne odpadke - zdravila, strupe, akumulatorje in podobno.
Tekst in foto: Alenka Pahulje
POLJANSKI DOGODEK STOLETJA-100 LET ŽDPNIJE
Vse je bilo tako polno čustev, tako slovesno, da je praznovanje v eni najmanjših slovenskih župnij celo prekašalo blagoslov Plečnikovih zvonikov, je dogajanje na Velikih Poljanah kratko opisal dekan Maks Ipavec. Svoje delo v župniji, ki je bila pred 100 leti del ribniške, je 29. avgusta prepustil župniku Antonu Masniku, ki ga je nadškof dr. Franc Rode ustoličil v poljanski cerkvi. Nadškof, kije letos že tretjič obiskal naše kraje, je 148 prebivalcem, ki bivajo na tem prelepem naravnem koščku, dejal, da se naj ne ustrašijo svoje majhnosti in naj vztrajajo na svoji poti. Po slovesni maši je blagoslovil nekajletni trud domačinov, ki so skupaj s posameznimi dobrotniki, Občino in KS, obnovili vso notranjost cerkve, obnovili starodavno podružno cerkev pri Sv. Tomažu in letos še zunanjost župnišča. Žegnana voda v rokah nadškofa je poškropila tudi sliko na gasilskem domu. Sledilo je veliko praznovanje, ki se mu je pridružilo okrog 650 ljudi.
A, P,
Tudi pri izdaji brošure ni zamrla pripadnost, ki jo je tiskar kot Poljanec čutil do svojega kraja. Tako kot mnogi drugi se je tudi on odrekel plačilu in jo podaril vsem faranom.
TOŠEM MORALA POVEDATI
Pero mi je v roke postisnila plemenitost krajanov.
Obredje v cerkvi j e bilo veličastno, posvetitev freske sv. Florijana na gasilskem domu svečana: godba, gasilci, gostje in trume vernikov, ki so se zgrinjale okrog božjega hrama. Kaj takega idilično mirna vas še ni doživela. Potem pa pogostitev, dobrote so pripravile pridne gospodinje, pa je kislo vreme prekinilo gostijo. Ob praznovanju so se krajani spomnili svojih ostarelih, onemoglih, bolnih, ki so našli zatočišče v domovih v Kočevju in Ponikvah. Marsikateri sokrajan je bil v mislih ob slavju na Poljanah. Plemenite roke pa so segle po dobrotah in jih odnesle v domova, da so bili soudeleženi vsaj pri gostiji bogato obložene mize.
Hvala Vam za dobroto v imenu obdarovancev!
Sonja s Poljan
AKTUALNO
GOSPODARSTVO SE POŽVIŽGA NA PRIJATELJEVANJE
Udeležba na sejmih v pobratenih občinah pogosto brez neposrednega učinka - dobička
Ribniških podjetnikov se bržkone drži smola, saj se njihova občina spoprijateljuje z italijanskimi občinami ali tistimi, ki mejijo nanje. To tržišče pa je po besedah sekretarja območne obrtne zbornice (OOZ) Pavla Hočevarja "večno nezanimivo". Po nekajletnih poskusih trženja domače robe se suhorobarji, lončarji in rezbarji še vedno vračajo brez novih kupcev in ugotavljajo, da jim taki sejmi samo kradejo čas, saj zaradi njih naročila stojijo.
Večidel tako zadovoljujejo le potrebo Ribnice po promociji in ne poslovnega interesa, zato je sedaj organizacijo sodelovanja prevzela občina in ne OOZ. Nekaterim pa se le posreči. Kmetijska zadruga je lani v Fabrianu uspela dobiti kupca, ki ji je letos prinesel pol milijona nemških mark in tak primer zna biti dober gospodarski pokazatelj ekonomičnosti udeleževanja na sejmih, meni Darja But, ki vodi Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo. Izdelovalci so v začetku septembra že petič odšli v Fabriano, toda tokrat jih je vodil človek, ki naj bi imel tudi dobre pogajalske spretnosti in ga je na čelo delegacije postavil Center za promocijo turizma. Naši obrtniki so se dvakrat udeležili tudi sejma z novo pobrateno novogoriško skupnostjo, a ti sejmi so po Hočevarjevem mnenju tržno nezanimivi in slabše obiskani, Novogoričani pa se njegovemu povabilu na lanskem odprtju sejma, naj pridejo septembra v Ribnico, sploh niso odzvali. Enako nezanimanje je tudi na ostalih področjih, čeprav seje ob lanskoletnem podpisu Listine o prijateljstvu toliko govorilo, da ne sme ostati le črka na papirju.
Celjskega sejma se morajo obrtniki udeleževati sami, čeprav je poslovno že bolj zanimiv, a območna zbornica skupnega nastopa na njem ni organizirala že 10 let, je dejal Hočevar, pomaga pa vsakemu članu, ki želi pomoč pri čim boljši predstavitvi.
Podjetniška niša je sedaj po njegovem Milano. Tam se decembra odvija največji razstavno-pro-dajni sejem, ki ga obišče preko 1,2 mio ljudi in je zato možen toliko večji ekonomski učinek. Ribniški zbornici je organizacijo nastopa slovenskih proizvajalcev domače in umetne obrti ter denar zanjo zaupala obrtna zbornica Slovenije. K taki odločitvi je menda botrovala predstavitev, s katero so se izkazali na sejmu v Hamburgu.
A. Pahulje
NEPOSREDNA PLAČILA V KMETIJSTVU - NOVA PRILOŽNOST ZA SLOVENSKO PODEŽELJE
Piše: mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve in namestnik vodje ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU
Slovensko podeželje se počasi, a vztrajno zarašča. Zaraščanja še ni ali morda ni tako očitno na Štajerskem in Gorenjskem. Hkrati pa so veliki deli Notranjske, Primorske in Krasa že v veliki meri spremenili svojo podobo. Na Krasu in delu Notranjske bi lahko že govorili o zaraščanju, ki ima razsežnosti naravne katastrofe. Zaradi grmovja, ki se bohoti namesto travnikov in pašnikov, se spreminja mikroklima, poslabšujejo se pogoji za vinogradništvo, ob tem pa se nekontrolirano povečuje število divjadi.
Žal se zaraščanje vedno bolj kaže tudi v Ribnici in okoliških občinah. Opuščanje tradicionalnega načina preživljanja, ko je bilo kmetovanje samo po sebi umevno in je marsikdaj pomenilo preživetje ter generacijski prelom, so storili svoje. Ob majhnih kmetijah in večinoma izjemni razdrobljenosti zemljišč tudi ni pričakovati, da bodo ti procesi zaustavljeni brez "umetnih posegov" ali vsaj vzpodbud od drugod. Govorimo zagotovo o problemu Ribnice, ki ima enake razsežnosti kot zlom njenega gospodarstva pred leti, čeprav kaže, da se tega malokdo resno zaveda. Iz nacionalnega pomena, ponosa, ki je bil vedno lasten podeželanom, in odgovornosti do prednikov ta problem dobiva samo še nove razsežnosti.
Kaj storiti, kje sploh obstajajo izhodi?
Država, ki se počasi prebuja in se zaveda resnosti problema, bo, izgleda, vendarle ponudila novo priložnost, ki se kaže v sistemu uvedbe neposrednih plačil v kmetijstvu zaradi ohranjanja podeželja. Tako imenovani "izvedbeni program reforme kmetijske politike" je pripravljen, jev vladni in parlamentarni razpravi in vse kaže, daje realno pričakovati njegov skorajšnji sprejem.
Vstopanje Slovenije v Evropsko unijo (EU) in določitev prednostnih področij v proračunu let 2000 in 2001 bodo k temu pripomogli.
Bistveni in najpomembnejši del nove kmetijske politike do podeželja bodo predstavljala "neposredna plačila". Gre za uvedbo plačil na hektar zemljišča, ki se bodo delila na tri osnovne skupine: • osnovna plačila - ECO 0,
• krajinska plačila - ECO 1 in • okoljska plačila - ECO 2 in ECO 3.
OSNOVNA-ECO 0 PLAČILA
Gre za uvedbo splošnih in enakih plačil na ha, s tem bo plačilo na ha poljščin (pšenica, rž, ječmen, koruza za zrnje in silažo, vse oljnice, vendar ne krompir in zelenjava) znašalo 54.000 SIT letno/ ha, plačila za travnik in pašnik pa 15.600 SIT/ha na leto.
Do teh plačil bodo upravičeni tisti kmetje, ki proizvajajo za trg, (lahko prodajajo tudi na domu, če je prodaja registrirana) s tem da ni razlike med malimi in velikimi kmeti. Plačilo na ha bo enako, vendar ga ne bo mogoče uveljavljati, kolikor skupna obdelovalna površina ne bo dosegla 1 ha. Plačilo se bo uveljavljalo za zemljišča, ki jih ima kmet v lasti ali najemu, pri
čemer bo nujna najemna pogodba z lastnikom zemljišča. Pomembno je, da plačila nikoli ne bo mogel uveljaviti tisti lastnik zemljišč, ki teh ne obdeluje, pač pa njegov najemnik. V primeru, ko lastniki zemljišča, ki zemljišč ne bodo obdelovali, hkrati pa ga ne bodo želeli nekomu oddati v najem s podpisano najemno pogodbo, bo verjetno potrebno razmisliti o posebni obdavčitvi za neobdelana zemljišča. Seveda bo težava večja, če sploh ne bo kandidatov, ki bi bili pripravljeni zemljišče vzeti v najem in ga obdelovati.
KRAJINSKA - ECO 1 PLAČILA
Gre za dodatna plačila na ha zemljišč, ki bodo
DOGODKI MESECA
90 - letnica organiziranega rejskega dela in zadružništva
DOBRI REJCI TUDI NA RIBNIŠKEM
OBMOČJU
Največ nagrad je prejela Frančiška Rigler s Praproč pri Ortneku
Ob 90 - letnici organiziranega rejskega dela in zadružništva na območju Ribniško - Sodraške doline so prizadevni organizatorji Govedorejskega društva Ribnica, Kmetijsko gozdarske zadruge Ribnica in Kmetijskega zavoda iz Ljubljane pripravili na prireditvenem prostoru Marof v Ribnici, pod pokroviteljstvom Občine Ribnica in župana Jožeta Tanka razstavo plemenske živine.
Prva mesta so osvojili (v zaporedju je navedeno ime živali, ime in kraj rejca): skupina starejših krav rjave pasme: I. Jasna, Alojz Oblak, Graben; skupina mlajših krav rjave pasme: I. Sora, Frančiška Rigler, Praproče; skupina mladih krav s končano prvo laktacijo: /. Senica, Frančiška Rigler, Praproče; skupina prvesnic rjave pasme: 1. Čopka, Frančiška Rigler, Praproče; skupina telic rjave pasme: l. Jeza, Alojz Oblak, Graben; skupina krav in telic lisaste pasme: 1. Lola, Anton Lesar, Jurjeviča; skupina krav in telic črno - bele pasme: L Janči, Anton Zidar, Sušje.	Foto: U. Bregar
pridobila status področja z omejenimi dejavniki (v EU se ta program imenuje UFA). V bistvu gre za doplačila hribom, gorsko-višinskim področjem, krasu in podobno. Plačilo bo opredeljeno na višino okrog 20.000 SIT na ha. Ta plačila obstajajo že sedaj, vendar so manjša in se ne izplačujejo na ha zemljišč. Zanje bo področje moralo pridobiti ustrezen status, ki pa se s sprejemom zakonodaje EU spreminja. Status območja UFA bo dodeljen občini in ne več katastrski občini (KO) in bo v enaki meri veljal za vse njene prebivalce, ki kmetujejo. Po sedanjih izračunih bodo tako občina Ribnica kot vse okoliške občine obdržale ali pridobile omenjeni status ECO 1 plačil.
0K0USKA - ECO 2 IN ECO 3 PLAČILA
V	primeru okoljskih plačil gre za popolno novost. Na uvedbi okoljskih plačil je Avstrija naredila svojo "zgodbo o uspehu" pogajanj z EU. Ob tem, ko gre v Sloveniji za novost, je ta splet programov v EU že več let poznan kot program "Agri-environment".
V	Sloveniji naj bi se ta program delil v 3 osnovne sklope:
1.	Plačila proti zaraščanju (ECO 2). Z Uredbo bo potrebno določiti področja, ki so v zaraščanju in jih je smiselno ponovno oživiti (morda maksimalno 10% slovenskega prostora). Gre za 5-letne programe, pri čemer se prvo leto pridobi plačilo na ha za osnovno čiščenje in čistilno košnjo, nato pa še 4 leta padajoče plačilo na ha (vsako leto manj) za vzdrževanje. Po petih letih bo moralo biti zemljišče ponovno kultivirano.
2.	Plačila za posebne krajinske tipe (ECO 3),
pri čemer bi prišla v poštev doplačila na ha področij, ki so v parkih (nacionalni, regijski), gorski pašniki in stari sadovnjaki ali splošno doplačila tam, kjer država s svojimi predpisi omejuje možnost proizvodnje.
3.	Plačila za biološko in integrirano kmetovanje oziroma doplačilo na ha tistim kmetom, ki se bodo vključili v program biološkega kmetovanja (manj ali nič umetnih gnojil, omejeno število ali nič škropljenj...).
Država se očitno počasi prebuja in je pripravljena nekaj storiti v pomoči za ohranitev slovenskega podeželja. Res jo v veliki meri v to prisiljuje realnost EU. A če bo država (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) storila to, bo naredila veliko.
Veliko pa bo ostalo še vsem drugim, poostreni davčni politiki do neobdelanih zemljišč, lastnikom zemljišč, ki se bodo morali odločati za zaokrožitve posesti, in svetovalni službi ter občinam, ki bodo morale procese vzpodbujati in usmerjati.
Če se nič od tega ne bo dogodilo, nas čaka le vsako leto nekaj deset novih njiv osata, namesto trave grmovje in še kakšen medved "za povrh".
Zadnja tovrstna razstava je bila pred natanko petimi leti, tako da je letošnja služila organizatorjem kot pregled inventurnega stanja na ribniškem območju, ki je že od nekdaj veljalo predvsem za območje reje govedi rjave pasme. Nove tržne razmere v kmetijstvu dopuščajo rejcem možnost, da se sami odločajo o pasemski sestavi svoje črede, tako so na razstavi poleg živine rjave pasme razstavljali tudi črno - belo in svetlo lisasto. Kot je dejal slavnostni govornik na razstavi, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Ribnica Mirko Pirc, je letošnja že 21. živinorejska razstava lep praznik ob 90 - letnici zadruge in priložnost, da pokažemo stanje v naši živinoreji in dosežke naših živinorejcev, ki kljub težkim razmeram trmasto vztrajajo v tej gospodarski dejav-
nosti ter nadaljujejo začeto delo pionirjev ribniškega zadružništva. Komisija za ocenjevanje govedi je ocenjevala živali v sedmih skupinah, največ nagrad pa je prejela Frančiška Rigler s Praproč pri Ortneku, saj je osvojila na razstavi kar tri zmagovalne zvonce s Soro, Senico in Čopko. Na razstavi so predstavili tudi rejsko delo na področju konjereje, manjši trop ovac in jagnjic, otroci pa so lahko pod mentorstvom Bernarde Arko ustvarjali v likovni delavnici.
Uroš Bregar
Mešeto
ODMEEEVI
Odmevom ob bok...
Klišejsko pravilo, kako poletni meseci opravičujejo ležerne teme v medijih, seje pri nas sesulo. Če sodimo po tem, koliko ljudi nas je pocukalo za rokav, poklicalo in ogovorilo, potem je bila avgustovska številka najbolj polemična in v marsičem se je razkrilo, da pisana beseda še kako velja. Za marsikoga k sreči prinaša tudi odgovorno breme, ko se prelevi v besedo kritičnosti, ob kateri celo "prizadeti" priznajo, da napisano pravzaprav drži. Samo oči so predolgo mižale, ušesa počivala in odgovornost zaspala.
Vem, kaj želite najprej prebrati. Tisto, o čemer ste me največ spraševali:
“Tl, A SE NIČ NE BOJIŠ, DA TE BO POLICIJA ZALEZOVALA?”
Toliko burnega odobravanja Ribničanov, kot ga je bilo na članek "Ribnica postaja policijska", Rešeto še ni doživelo. Toliko zgodb, osebnih izpovedi o neugodnih srečanjih z ribniškimi policisti tudi še ni bilo slišanih. Vsak, kije na primer stopil k meni, je vedel povedati svojo ali sosedovo ali prijateljevo ali znančevo. Vsak se je hkrati še zbal, da me bo policija sedaj vzela v precep, a to naj bi novinar vzel v zakup, če hoče svoje poslanstvo opravljati vsaj v tem, da si drzne zapisati to, kar govorijo že vsi.
Resnično zgodbo je pripovedoval preko 80 let star možakar iz Kotla nad Žimari-
ODGOVORna “BANKA KRADE ČAS”
Pritožbe in pobude naših strank so podlaga za gradnjo odlične kakovosti. Vsaka pripomba, predlog in tudi pritožba je za nas dragoceno sporočilo.
Zato bi ob tej priložnosti želeli pojasniti nekaj okoliščin, ki so bile razlog omenjenega dogodka.
Zakonske spremembe pri opravljanju plačilnega prometa (enkratni zajem plačilnih nalogov - položnice, prenosni nalogi) so v banki tudi za 3-krat podaljšali čas obdelave teh dokumentov. Sprejeti dokument se takoj usmeri na končnega uporabnika.
Zaradi tega prihaja tudi pri nas ob dnevih, ko je zadnji rok za poravnave raznovrstnih obveznosti, vključno z obveznostmi tistih, ki opravljajo samostojno dejavnost, do zastojev oz. čakanja v vrstah. Zato ob takih dnevih odpiramo dodatna blagajniška okenca.
cami. Rešeta tjakaj več ne dobivajo, ker sodijo v novo občino, a ker je celo v malo vasico prišel glas o tem, kaj seje napisalo o policiji, je prisopihal po stopnicah samo zato, da si je članek lahko prebral.
"Vse življenje sem delal v prometni službi, dodobra poznam zakone. Imam moped, ki sem si ga kupil zato, ker iz Kotla nimam nikakršnih povezav s svetom, a ni dolgo tega, ko so me ribniški policisti ustavili na Jelovcu s ta veliko marico kot kakšnega kriminalca samo zato, ker za vožnjo z mopedom nimam izpita H kategorije in me poslali k sodniku za prekrške. Kazen, ki sem jo dobil, je 50.000 tolarjev. Kako naj jih plačam s svojo pokojnino?"
Prav nič ne barantamo s sočutjem, če ga vsaj malo pričakujemo od tistega, ki pred-
Ob tej priložnosti bi poudarili vsaj nekaj možnosti, ki jih imajo naše stranke - imetniki tekočega ali žiro računa, ob uporabi sodobnih bančnih storitev in sodobnih tržnih poti. Za naše stranke so te storitve tudi cenejše in jim prihranijo marsikateri korak in čakanje v vrsti:
•	Našim strankam priporočamo plačevanje obveznosti s Trajnim nalogom.
•	Dokumente plačilnega prometa, vključno z gotovino, lahko oddaste v Depozitno enoto bankomata.
•	Na voljo imamo Pismo zaupanja, kateremu se priložijo položnice ali prenosni nalogi in ga mimo vrste sprejmemo na kateremkoli bančnem okencu.
•	Naši komitenti, samostojni podjetniki, lahko poslujejo preko Elektronske banke, imenovane Proklik.
•	Po Teledomu lahko opravljate vse negotovinske storitve - plačujete položnice in še in še...
stavlja represivni avtoritarni aparat, ker policisti v bran svojih napak vedno vedo povedati: "Saj smo tudi mi samo ljudje!" Le podcenjevati se ne sme ljudi v imenu zakona, saj ne zahtevajo, da bi policisti spustili tistega, prijeli onega. Ljudje še kako dobro vedo, kaj je pravica, a zakon so pripravljeni spoštovati samo do takrat, ko policist ne zlorablja svojega položaja, ko ne izkrivlja zakona in ko zna obdržati človeško korekten odnos, brez namernega šikaniranja.
Ribniška policija bi se morala hudo resno zamisliti. Vsi prebivalci so se na mah in s popolnim odobravanjem postavili na stran napisanega. Mnogi so tiho priznali: "Še hujše je." Da, bile so še veliko hujše zgodbe in ker je senco krivde vedno težko nositi zaradi nekoga drugega, bi morali policisti v svojih vrstah razčistiti: so si sveto jezo občanov priklicali nadse zaradi vseh 30 policistov ali pa se vsa dolina razburja le zaradi dveh ali treh?
Urednica
Vse storitve, opravljene preko sodobnih distribucijskih poti, so cenejše od klasičnih.
Vsekakor pa ob izplačilu pokojnin in plačilnih dnevih (poslovanje preko hranilnih knjižic) prihaja do daljšega čakanja.
V poslovalnici Ribnica bomo v kratkem odprli poseben prostor za opravljanje plačilnega prometa za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, s poslovnim časom od 8. do 15. ure. Vsekakor bo to pridobitev tudi za občane, saj bomo tako bistveno sprostili kapacitete v likvidaturi.
Vse komitente vabimo v našo poslovalnico, kjer jim bomo svetovali zanje najprimernejšo storitev. Čeprav včasih tudi pozabimo, se vsekakor zavedamo: zadovoljna stranka je najboljša promocija banke.
Danica Tanko vodja poslovalnice
Projekt "Po poteh dediščine"
POGODBA-Mejnik v turističnem sodelovanju občin
Regionalni turistični razvoj in regionalno sodelovanje med občinami od Cerkna do Osilnice sta dosegla pomemben napredek po devetih mesecih dela pri projektu "Po poteh dediščine - Korenine slovenske identitete". 25. avgusta so župani 13 občin v Ribnici podpisali pogodbo o finančnem in moralnem sodelovanju v fazi II, njihovi finančni partnerji pa so še ministrstvo za kmetijstvo, britanska vlada oz. Know How Pound, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje
poseljenosti slovenskega podeželja ter Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem.
Druga faza se je začela v septembru in bo uradno zaključena s predstavitvijo brošure na sejmu Alpe Adria v marcu in na mednarodni turistični borzi v Berlinu leta 2000. Temu je bil namenjen tudi obisk angleške ekipe, ki sije ogledala vse izbrane turistične točke, med njimi tudi Ribnico in Maršiče. Značilnosti lokacij bodo zabeležene v brošuri, obisk pa je bil tudi priložnost, da so strokovnjaki predstavnike posameznih lokalnih skupnosti seznanili z dejavnostmi, kijih bodo morale uresničiti do marca 2000.
Alenka Henigman
DOLENJSKA
BANKA
Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
d.o.o. RIBNICA
PODJETJE
zn
TRGOVinO
STORITVE
Carica vas IS, 1310 Ribnica
Čiščenje kamnitih in betonskih nagrobnih spomenikov in okvirov
Informacije in naročila na telefon: 8 S2-272, 8E1-157, G S ITI 041 B42-713

NOVO v Ribnici
Spoštovane zaposlene gospe,
dovolite, da naredimo nekaj namesto vas
Občasno varstvo vaših otrok,
tudi v popoldanskem in večernem času ter drugih dela prostih dni.
Nudimo vam tudi pomoč na domu.
VCUlflO <1.0.0. 041 523 557
kozmetični studio
Nina Tanko Bole s,p,
Hrovača 59a, 1310 Ribnica
tel.: 061/861-560
Del, čas.: pon, sre,, čet. 1300- 2O00,
tor., pet., 800- 15°°
sob. S»00-^00
lepo oblikovane obrvi, obrobljene oti in ustnice. Permanentni make up drži 3 do 5 let. Z vnosom pigmenta v zgornjo plast kože poudarimo lepoto obraza in si olajšamo delo pri jutranjem ličenju.
PERMANENTNI MAKE UP
Omogoča nam
[_*a <~> xty <^>
TEMPTOO
je nova metoda poslikave telesa, ki z leti zbledi. Poslikavo lahko obnovimo ali pa prekrijemo s pigmentom kožne barve.
OB SOBOTAH ORGANIZIRAMO DNEVE ODPRTIH VRAT. VABLJENI.
Po odmevnem sejmu
Zabavni strani pripravil: Marko Modrej
Sejem je m nami. Turistično društvo Ribnica je v sodelovanju Občine še enkrat dokazalo, da sodi organizacija sejma v sam vrh podobnih prireditev v Sloveniji. Tega mnenja so tudi mediji, kjer je 24. sejem v mesecu septembru zasedel vidno mesto. Če primerjamo Šuštarsko nedeljo, kjer so po njihovih navedbah porabili kar 5 milijonov tolarjev za promocijo, se jim to nikakor ni obrestovalo ali pa so sredstva razporedili neracionalno. Ribnica je za promocijo porabila več kot 10-krat manj denarja, pa je bil učinek precej bolj odmeven. Mogoče so temu botrovala tudi radijska sporočila, ki so poslušalce širom po Sloveniji vljudno vabila v prijazno in s šegavimi domačini gostoljubno Ribnico.
No, kar je bilo, je bilo, sedaj gremo naprej s še večjo vnemo in zagonom! Korak naprej smo naredili tudi na teh straneh. Po izrednem odzivu na sejemski kviz enostavno ni bilo pomislekov, da ta mesec s kvizom ne bi nadaljevali. Ker je dogajanje okrog sejma še precej sveže, smo tudi tokrat vključili vprašanja s sejma in ostale aktualne dogodke.
Prijetno reševanje vam želimo.
RIBNIŠKI PUSELIC
SKUPAJ PREDLAGANE OSEBNOSTI:
župan občine Ribnica JOŽE TANKO predsednik S.K. Sodražica TONE MATELIČ zdravnica dr. ALENKA NADLER ŽAGAR pater NIKO
ribniški dekan MAKS IPAVEC zdravnik mag. ŽELJKO VUČIČ humorist MEDARD PUCEU slavist, organizator, pisatelj prof. JANEZ DEBELJAK direktorica Miklove hiše VESNA HORŽEN predsednik P.G.D. MATJAŽ VIRANT kmetovalec, pobudnik BIO-kmetijstva IVAN OGRINC glasbenik FRANC MIHELIČ predsednik PD. Goriča vas CVETO MARINŠEK trener R.K. Ribnica JANEZ ILC glasbenik PERO LOVŠIN ROKOMETNI KLUB INLES - RIKO KADETSKI R. KLUB INLES - RIKO triatlonec DAMIJAN KROMAR VAŠKO ETNOLOŠKO DRUŠTVO HROVAČA PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA - alpinistični odsek Ribnica express predsednik uprave d.d. Inles mag. ANDREJ MATE rokometni trener, glasbenik NIKOLA RADlC umetnik, rezbar DRAGO KOŠIR rokometni trener ZDENKO MIKULIN aranžerka BERNARDA TKALEC profesorica glasbe BERNARDA KOGOVŠEK pevec MIRKO ORAŽEM zborovodja MPZ - TONE PETEK moški pevski zbor LONČAR zobozdravnik v Sodražici IRFAN SARKIČ
KII MIMI
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:_
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:_
KUPON “RIBNIŠKI PUŠELJC”
GLASOVANJE
Osebnost:________________
Ime in priimek:____________________________________________
Ulica:_____________________________________________________
Pošta:_____________________________________________________
Tel:_______________________________________________________
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do
10.	oktobra 1999.
Tako, pa jih imamo. Predlagane oz. nominirane osebnosti namreč. Zbrali smo natanko 30 okraskov za Ribniški pušeljc. Toliko ste jih namreč tudi predlagali od meseca februarja pa do danes.
Prehajamo v obdobje akcije, ko bomo oz. boste izglasovali pet oseb, ki so se vam najbolj vtisnile v spomin in za našo prelepo dolino od V. Lašč, do lasnice po vašem mnenju naredile največ. Uvrstili smo še kandidate, ki ste jih predlagali v tem mesecu (preko radia Univox in naših glasovnic). To so Zdenko Mikulin, ki je po vašem mnenju zaslužen za Pušeljc zaradi dela s podmladkom rokometa, promocije Ribnice po rokometu, aranžerka Mercatorjevih izložb Bernarda Tkalec, profesorica in ravnateljica glasbene šole Ribnica Bernarda Kogovšek, pevec Mirko Oražem, zborovodja moškega pevskega zbora Lončar Tone Petek, Pevski zbor Lončar, zobozdravnik Irfan Šarkič. Vsekakor si uvrstitev na kandidatno listo zaslužijo prav vsi in zelo veseli smo, da smo dobili tako širok krog kandidatov.
Sedaj pridejo v poštev za glasovanje te kandidati te »liste«.
Ob tem naj omenim, da sva z odgovorno urednico glasila Alenko Pahulje zelo vesela, ko naju uvrščate na seznam in nama vaše nominacije vsekakor daje-jo novega elana pri nadaljnjem delu, toda ne smeva biti imenovana, ker sodelujeva pri izvedbi akcije. Vseeno lepa hvala za predloge.
Kupone za glasovanje bomo objavili v tej in oktobrski številki Rešeta, novembra pa bomo akcijo zaključili.
Preko valov radia Univox pa boste lahko glasovali vsak četrtek v oktobru in novembru ob 16.15, daljša oddaja pa bo ostala, tako kot doslej, vsak prvi četrtek v mesecu, kar pomeni, da se slišimo
7. oktobra ob 17.45.	Radio
Iz vaših oči, ki prebirajo te vrstice, vidim, da bo 99.9 % bralcev Rešeta takrat na radi-jskih sprejemnikih pritisnilo gumb ON in naravnalo frekvence na 107.5 MHz UKV
sterrreeeoooo.
UNIVOX
MHz
UNIVOX d.o.o.
Rožna ulica 39, Kočevje Tel ./fax: (061) 855-G66 E-mail: unlvox@siol.net
KVIZ MOZAIK
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v lik na strani s kuponi, da boste dobili pravilno rešitev, ki je povezana s turistično promocijskim kvizom, kjer je sodelovala Ribnica.
1.	Božično novoletni koncert, ki ga vsako leto organizira KUD Gallus, je ...
T - 26. decembra A - 31. decembra B - 6. decembra
2.	Simpatična Maja Kljun iz Sajevca, ki je letos sodelovala na izboru za Miss Slovenije, je stara ...
C - 17 let V - 19 let Z - 21 let
10. Najbolj ljudski izmed poustvarjalcev slovenske ljudske glasbe na ribniškem sejmu so bili...
A - Kamniški koledniki B - Veseli korenjaki C - Škafovci in sodarji
11.	Črna, s katero je ekipa Ribnice sodelovala v turističnem kvizu 19. septembra, je kraj na ...
O - Štajerskem D - Koroškem	T - Primorskem
12.	Do prelomnega leta 2000 nas danes, 27.9.99, loči natanko....
Š - 87 dni	K- 100 dni	P - 95 dni
3.	Pevec, ki je navdušil večtisočglavo množico na semanji dan v gradu, se imenuje ...
P - Luciano Pavarotti Č - Marjan Podobnik S - Vili Resnik
4.	Prvi deklici, ki se je rodila 11. avgusta, v času Sončevega mrka v ljubljanski porodnišnici in je iz naše doline, je ime ...
O - Mojca	L - Eva P - Suzana
5.	Plečnikova zvonika, ki krasita ribniško cerkev, je nadškof dr. France Rode blagoslovil...
U - 5. septembra S - 26. septembra O - 1. avgusta
6.	Grb na sliki pripada kraju, ki se ponaša z naslovom »Mesto cvetja in vina«. To je grb ...
E - Slovenskih Konjic D - Domžal W - Loškega Potoka
7.	Akcijo Ribniški pušeljc vodimo skupaj z radiom ...
1	2	3	4	5	2	6
7	8	9	10	—	5	11
11	10	9	10	12	5	1
6	12	10	1	9	10	.-s? y
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad:
1.	nagrada: radijska čestitka, poklanja jo Radio UNFVOX;
2.	nagrada: 3 majice T-shirt z logotipom radia Univox, poklanja jih Radio UNIVOX;
3.	nagrada: 1 majica T-shirt z logotipom Candy, poklanja TEHNOUNION, Markelj s.p. Ribnica;
4.	nagrada: 2 filma, poklanja Foto TONI;
5.	nagrada: 2 kino vstopnici, poklanja Kino RIBNICA.
Pravilna rešitev 8. številke Rešeta je KULTURNO ETNOGRAFSKA TURISTIČNA PRIREDITEV.
N - Univox	T - Ga Ga R - Zadolje
8.	Na osrednji sejemski prireditvi, v nedeljo, 5. septembra, je v Gradu nastopila skupina Šavrinske pupe en ragaconi. Ragaconi v Istrskem narečju pomenijo:
S - taksisti	N - violinisti	I - fantje
9.	Naziv priljubljene osebnosti v akciji Ribniški pušeljc bomo podelili v mesecu decembru ...
D - eni osebi J - petim osebam Q - vsem kandidatom
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade:
1.	nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: IVANKA LEVSTEK, Lipovec 13, 1331 Dolenja vas.
2.	nagrado, 3 T-shirt majice z logotipom radia Univox, ki jih poklanja radio UNIVOX, prejme: FRANC MRAK, Struška 7, 1310 Ribnica.
3.	nagrado, majico T-shirt z logotipom Candy, ki jo poklanja TEHNOUNION trgovina, Marija Markelj s.p. Ribnica prejme: TOMI LUKIČ, Gornje Lepovče 23, 1310 Ribnica.
4.	nagrado, 2 filma, ki ju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: JANEZ ARKO, Kot 2, 1310 Ribnica.
5.	nagrado, 2 vstopnici za kino, ki ju poklanja KINO RIBNICA, prejme: NEVENKA TISOVEC, Podgorska 3, 1310 Ribnica.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti.
BREZ STRAHU, V ŠOLO SMO MORALI VSI
S podobnimi besedami, da so morale tak korak prestati že vse generacije, je prvošolčkom in njihovim staršem, ki so se na prvi šolski dan zbrali v dvorani Ideal, poskušala pregnati tesnobo tudi ravnateljica Andreja Šulentič.
Čim manj neugodnosti, težav in čim več dobrih ocen, jim je zaželela ravnateljica ribniške šole.
Skupaj z učitelji bo vodila 127 malih Ribničanov v 6 oddelkih. Za zdaj po njenem mnenju "še ni čutiti pomanjkanja otrok", čeprav je že dlje časa moč opaziti, da upada rodnost v nekdaj vodilni slovenski zibelki.
Novo generacijo otrok so iz dvorane, kjer so jih s prisrčnim glasbenim programom pozdravili njihovi starejši sovrstniki, v učilnice pospremili starši in razredničarke.
Kako se gre varno čez prehod? Takole. A ne samo prvi dan!!!
Še prej pa so, predvsem starši, morali prisluhniti opozorilu ribniškega policijskega komandirja, naj vendarle skrbijo za varnost: rumena rutica, odsevna kresnička in varna, čeprav ne najkrajša pot v šolo, bodo bolje preprečevale nevarne pasti na cesti.
Tisto, kar rekdo slišimo, je tudi opozorilo, da naj malčki v jutranjih urah zaradi vidnosti hodijo oblečeni v svetlejših oblačilih in naj se odpovejo modni muhi-rolerjern.
K sreči letos še noben otrok ni bil žrtev prometne nesreče, čeprav je po besedah komandirja kar 30 odstotkov več nesreč kot lani.
Tekst in foto: Alenka Pahulje
REPUBUM SLOVENIJA DRŽAVNIZBOB
■‘osiamdtii pišema
Jlovenshih krščanskih demokratov
m
BENJAMIN HENIGMAN
vas vabi v svojo poslansko pisarno na Škrabčevem trgu 40:
v ponedeljek, 4. in 18. oktobra ter v torek, 2. novembra, od 10.00 - 12.00 ure.
V tem času vam je za vprašanja na voljo tudi odprti tel.: 860 - 854.
Vabljeni.
PD RIBNICA OB 20. OBLETNICI DELOVANJA DRUŠTVA VABI VSE RIBNIČANE NA
VIKEND S PLANINSKIM DRUŠTVOM RIBNICA
•	PETEK, 1.10.1999, OB 20.URI, IDEAL CENTER: PREDAVANJE O PERUJU
•	SOBOTA, 2.10.1999:
IZLET NA VELIKO PLANINO - PLAČANA VOŽNJA IN SENDVIČ. Prijave sprejemamo do srede, 29.9.1999. V primeru slabega vremena: ŠKOCJANSKE JAME IN PREDJAMSKI GRAD!
•	NEDELJA, 3.10.1999, OB 10. URI:
PLANINSKA PRIREDITEV PRI SV. ANI. ZA JEDAČO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO! V primeru slabega vremena bo slovesnost v dolini.
PLANINSKI POZDRAV!
KINO	IDEAL
OKTOBER	
SOBOTA, 2. oktober ob 21. uri ameriška uspešnica -komedija	MäUZAFflTäM
SOBOTA, 9. oktober ob 21. uri ameriški akcijski triler	SKRMOSTmKE äRLINQTON
SOBOTA, 16. oktober ob 21. uri ameriški akcijski film	mmon
SOBOTA, 23. oktober ob 21. uri ameriški akcijski ZF film	mniM
SOBOTA, 30. oktober ob 21. uri ameriški akcijski film	MJbOQäJälQO)
OB NEDELJAH NI VEČ KINO PREDSTAV!
(VZROK: NI OBISKOVALCEV)
HlEŠEve
17
Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97) in sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 04.06.1998 ter sklepa Uprave Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana z dne 17.06.1998, Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN,
ki bo v sredo, dne 14.10.1999, s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3.
I.
Predmet prodaje je podstrešni prostor v poslovno-stanovanjskem objektu Škrabčev trg 11 (prej Šeškova ulica 9 B), ki stoji v centru mestnega naselja Ribnica na pare. št. 1967. Poslovna stavba v izmeri 6 a 02 m2 in dvorišče v izmeri 01 a 36 m2 ter pare. št.1435/16 - dvorišče v izmeri 84 m2, obe k.o. Ribnica. Nepremičnina je v lasti Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3, v deležu do 164/1000 in Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, Trg republike 2, v deležu do 836/1000.
II.
Izklicna cena znaša 10.009.596,00 SIT.
III.
Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva, ko sklene pogodbo.
KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV ZARJA RIBNICA
vabi na aktualno predavanje
SODOBNO ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI
predava
asist dr. ZDENKA ČEBAŠEK - TRAVNIK, dr. med.
specialistka za psihiatrijo, družinska terapevtka, voditeljica Centra za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Poljanskem nasipu v Ljubljani
DNE 28.9.1999 OB 17. URI
V PREDAVALNICI MIKLOVE HIŠE
(2. nadstropje)
Škrabčev trg 21, 1310 Ribnica
Vljudno vabljeni!
Teden vseživljenjskega učenja - TVU ’99 V DEŽELI SUHE ROBE
iv.
S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica, št.: 51310-630-12019, ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3.
Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi.
Od 18. do 24. oktobra bo v Sloveniji potekal četrti Teden vseživljenjskega učenja. TVU je projekt nacionalnega značaja s podporo Ministrstva za šolstvo in šport ter koordinacijo Andragoškega centra Slovenije. Cilji so številni, vendar je bistveni namen TVU posredovati znanje, predstaviti izobraževalne dosežke ali informirati o različnih oblikah izobraževanja in s tem spodbuditi k “vseživljenjskemu učenju”. Za širšo javnost pomeni TVU predvsem možnost brezplačne udeležbe na najrazličnejših prireditvah.
V.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje.
VI.
Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po opravljeni javni dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu.
VII.
Davek na promet nepremičnin ter stroške overitve plača kupec.
VIII.
Ogled nepremičnine je možen na kraju samem.
Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 861-090.
OBČINA RIBNICA
V TVU ’99 VITRA nastopa kot samostojen izvajalec in tudi kot ini-ciator in koordinator drugih zunanjih izvajalcev. Skupaj smo pripravili več kot 80 različnih dejavnosti, porazdeljenih po sedmih občinah DEŽELE SUHE ROBE, prvič pa segajo tudi na Hrvaško.
Skladno s smerjo razvoja TVU bolj poudarjamo aktivno vlogo udeležencev. Dejavnosti pa so se v teh letih kakovostno nadgradile in se prilagodile posebnim zahtevam ciljnih skupin. Ker jih na tem mestu ne moremo v celoti predstaviti, naj omenimo le, da boste med predavanji, vodenimi izleti, razstavami, koncertom in različnimi delavnicami lahko ... slikali na steklo ali aranžirali darilo, se naučili oblikovati cvetlične aranžmeje, pripravljali mošt, peteršiljevo vino, predelovali sadje, se seznanili z izdelavo različne suhe robe in vrvnih mrež, se udeležili fotolova, snemali in montirali videoposnetke, igrali tenis, si nadeli viteško opravo, se pomerili v tehniki mečevanja ali vrvnega plezanja v kraško podzemlje, računalniško izdelali reklami letak, se naučili iskati informacije na internetu in COBISS-u,...
Na VITRI bomo imeli cel teden odprta vrata za vse tiste, ki bi radi izvedeli (skoraj) vse skrivnosti našega dela. Kdor se bo med TVU vpisal v katerega izmed naših tečajev ali delavnic, bo imel 20% TVU popusta. Za vse informacije nas pokličite na telefonski številki 061/ 793 552 in 796 020 ali pa se osebno zglasite na sedežu VITRE, Cesta 4. maja 51, Cerknica.
Romana Nared, VITRA Cerknica
Rešeto
mmMM, NEPREMIČNINE Franc TINKO s ».
Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HBt
•	Rämia - Grič. iWanovi*b hSa dim. 12,5 X 8.5 e. iti. pare. 880 m'. d»i lana. CX. SAT. TEL, EL vodi. kompletno dograjeni, opremi po dogovori, ceni 24.180.000,00 SIT. Možni zamenjavi zahSoal vikend 1 km od morja na hrvatid obai.
•	Kočevje • center, itarejia itanovanjska luža (vila), tkandinanki način gradnje z zanimivo oprimo, ikupna povržina 380 m', velikost parcele 1.000 m, primerna za reprezentančni objekt ib poslovni prostor, cena 25.400.000,00 SIT. ib 260.000 DEM.
- Loški Potok • Hrib, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele ca. 400 m, oi, voda, idas. ogrevanje, možen poslovni prostor ob glavni cesti, cena 8.800.000,00 SIT ati 88.000 OEM.
•	Ribnica - center, polovica stanovanjske hiše, 2 etaži, ca 160 m. poslovni prostor v pritičju, cena 9 mio SIT ali 95.000 DEM.
•	Sodražica - čarter, starejša stanovanjska hiša, primerna za poslovni prostor, veLpirc. 1668 m, el, voda, cena 7254.000,00 SIT.
VIKENDE
•	Ortnek■ bivalna brunarica 5x4 m opremljena, bi gradbena parcela 1342 m z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dok, lepa lokadja, cena 9.552.000,00 SIT ab 99.500 DEM.
•	Kolpa - Bosljhn Loka, prijetna hišica 80m od Kolpe, takoj uselj, SAT. tel, el, voda, Un ogrevanje, cena 9 nio SIT ab 90.000 DEM, vel parcele 518m'
STANOVANJA:
•	Ribnica • center, dvosobno stanovanje 80 m, pritličje, možen poslovni prostor, eL, voda, tiL, klas. ogrevanje, cena 5.900.000,00 SIT,
POSLOVNI PROSTORI:
•	Ribnica • center, gostinski lokal 399 m’: stanovanjski del ca 150m', potrebon adaptacije; mnogo pomožnih objektov ca 300 m', lastni parkirni prostor 1200 ra', zelenica 600 m', vrt ca 160 m'; ei, voda, klas. ogrevanje, cena 55.970.000,00 SIT
PARCELI
•	Ribnica - Gorenja vas, kmetijska parcela ca 26 a, cena po dogovoru.
GOZDOVI:
-	Podtabor • gozd 3, veL 7 ha 93 a 85 m' kj. Podtabor, cena po dogovoru.
KUPIMO
STANOVANJA
-	Ribnica • Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo enosobne stan, gotovinsko plačilo.
•	Ribnica • center, več dvosobnih stanovanj, za znane kupca kupimo, plačilo v goL
NAJMEMO
•	Ribnica • center, najamemo več garsonjer in enosobnih stanovanj.
Pokličite nas In nam zaupajte svoje željel
OPTIK
JANEZ POZNIČ sp.
Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL: 061/860-367
Delovni čas:	vsak dan od 9.00 do 19.00
sobota zaprto
OPTIXOl
Tel.: 861-128
Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA)
5Y7-Z2
NUDIMO VAM:
-	očala na recept tudi brez doplačila
-	ultrazvočno čiščenje očal
-	tekočine proti rosenju MAX
-	krpice, etuije, vrvice, lupe ...
-	popravila
-	svetovanje
Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20
tor., čet. 8-12 in 16-18 sre., pet. 8 - 14 in 16 - 18
Opekarska 47a Ribnica Telefon: 861-389
Del. čas: ponedeljek	9 - 12 30 in 16	- 20
sreda	9 - 12 30 inl6	-20'
torek	zaprto,	3*1
čet. pet.	9,-20,	. v V ffl
sobota	8 - 15
Izognite se neprijetnemu čakanju in nas pokličite po telefonu. Nudimo vam kvalitetne in cenovno ugodne frizerske storitve.
nOUO: Možnost plačila s kartico KARANJA, EUROCARD
SE PRIPOROM:

Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00
RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA
MUDIMO VAM:
izdelava fotografij v 1 uri fotografije dobite v albumih za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti
velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala
hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata
OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS tN Z VAMI FOTO TOMI
Opekarska 41 a, 1310 Ribnica, TcL&fax.: 061/861-363
Delovni Ča.c dopoldan: od 8 do 12h popoldan: od 15 do 19h sobota: od 8 do 12h

AVTOCENTER PRESTIGE CESTA NA UGAR 1310 RIBNICA
-2Ö0
206 X
TEL./FAX: 061/860-827	PEUGEOT
P-206 1.1	1.546.000,00
P-206 1.4	1.728.000,00
AVTO SERVIS UGODNI KREDITI T+5% LEASING
tfl
Pooblaščena trgovina v Ribnici
tehnounion
MARIJA MARKELJ s.p.
Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica
V trgovini TEHNOUNION poteka akcija za akustiko SONY, SHARP TV in VCR, gorska kolesa, šivalne stroje. Imamo tudi ugodne cene gospodinjskih aparatov CANDY, MIELE, BLANCO, švedski lak CASCO - SYNTECO. Od 21. isplembra dalja poteka nagradna akcija za Izdelke SONY. Letake z nagradnimi kuponi lahko dobite v trgovini TEHNOUNION in pri časopisu DELO. Pohitite, žrebanje bo 20. oktobra '99. Prijazno vas pričakujemo v trgovini TEHNOUNION v Ribnici.
Pokličite na telefon: 861-714
SONY.
SHARP
BLANCO
Miele
(jandif/
©Husqvarna
ßspefda
KELOmat
KI
Casco Nobel
Nobel Industrier
INLES d.d.
Kolodvorska 22, 1310 Ribnica Tel. (061) 860 91, Fax. (061) 861 979
RAZPIS
ZA OPRAVLJANJE SPECIALNIH ČIŠČENJ
Družba INLES d.d. razpisuje opravljanje specialnih čiščenj v proizvodnji, in sicer:
•	čiščenje elektrostatske naprave za lakiranje
•	čiščenje naprave za odlivanje
Delo poteka izven proizvodnega delovnega časa.
Pogodbo bomo sklenili z najugodnejšim ponudnikom.
Vsi zainteresirani lahko oddajo ponudbo do 15.10.1999 na gornji naslov.
AtillJ «tilAlSI
Prodam lesen silos ali ga zamenjam za počitniško hišico. Tei.: 860 -354.
Prodam igrice za TV. Zelo ohranjene. Zraven dobite še dve disketi. Cena 10.000, SIT. Tel: 860 - 422.
Prodam peč na trda goriva, mere 90x34x36 cm. Nerabljena. Tel.: 861 - 393, ali 041 - 520-700.
Prodam pianino FÖRSTER, uvožen, rjave barve, lakiran. Tel: 862 -202.
Vrhunska kozmetika ZEPTER, številni pripomočki za masažo in sprostitev... pokličite za prezentacijo. Tel.: 0602 - 31 - 624, Alojz.
Prodam osebni avto znamke Seat toledo 1.9 TD, letnik '93, oprema GTE. Cena po dogovoru. Tel.: 041 707 092 Prodam vitraž 2x1.2m, termopansko zaprt, primeren za domačo uporabo. Ogled je možen v centru Ideal. Tel.: 041 808 969
Prodam 18 kosov špirovcev 12 x 14 cm, dolžine 6 in več metrov. Tel.: 862-004.
AMIJ OOliilSI
MOIUTAŽA - A IM D O L. «J S E K
PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV!
Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt: (041) 647 226 RIGIPJ	Tel.: (061) 863 089

Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept
JL
iiiililii
Pekarna

po
jo
IL
oo

Tekmovanje v oranju kočevsko -ribniške regije
S hrano se srečujemo vsak dan. Zelo redko pomislimo, kaj vse je potrebno narediti, dajo pridelamo.
Vse se prične pri oranju, opravilu, ki odločilno vpliva na dobro pripravo zemlje, setev in žetev. Gojene rastline zahtevajo primerno kakovost tal, ki jo dosežemo s temeljno obdelavo. Kljub vse hitrejšemu širjenju ekološkega kmetovanja bo oranje zaradi našega podnebja in talnih razmer še dolgo časa eno od najpomembnejših opravil v tehnologiji pridelave poljščin in krme.
Plugi in ostali priključki za obdelavo tal postajajo vedno bolj izpopolnjeni in dražji. Zaradi majhnih kmetij, ki so značilnost alpskega dela Evrope, postajajo takšna vlaganja veliko breme za kmeta. Zato nastajajo strojni krožki, v katerih se skupina kmetov dogovori o tem, kdo bo kupil kakšen stroj in si potem medsebojno pomagajo pri večjih opravilih. Tako so stroji bolje izkoriščeni in število neekonomskih investicij se zmanjša. Kmetje se specializirajo za posamezno opravilo in jim opravljanje uslug v strojnem krožku služi kot dodaten vir dohodka.
Tekmovanja v oranju so priložnost, da se tekmovalci in obiskovalci izpopolnijo v tej veščini in si izmenjajo izkušnje. To ni dirkanje s traktorji in ni pomembno, kdo bo prej zoral določeno površino, ampak iskanje tistega, ki bo najbolj kvalitetno opravil delo. Ravne in lepo oblikovane brazde so bile že nekoč ponos kmeta, ki si je z lepo obdelano njivo pridobil spoštovanje in ugled pri sosedih. Dobri orači svojemu delu posvečajo veliko pozornost in vanj vnesejo vse svoje znanje in izkušnje.
V pričakovanju zmage si z leve sledijo: J. Lovšin, J. Zidar,
E. Vlahovič, S. Oblak, V. Tekavec, R. Pečnik	Foto: I. Šilc
Kmetijska svetovalna služba, M KG Kočevje in Kmetijska zadruga Ribnica smo 14. avgusta v Kočevju na posestvu M KG pripravili 43. tekmovanje v oranju za kočevsko - ribniško regijo. Udeležilo se ga je 12 tekmovalcev iz občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Od možnega števila 240 točk so tekmovalci dosegli naslednje rezultate:
1.	Nijaz Brkič, Kočevje	187,2 točke
2.	Sulejman Brkič, Kočevje	159,6 točke
3.	Emil Vlahovič, Breže	158,9 točke
4.	Rade Čučkovič, Kočevje	152,9 točke
5.	Stanko Oblak, Graben	151,6 točke
6.	Vladimir Tekavec, Velike Lašče	145,2 točke
Prva dva tekmovalca sta se uvrstila na državno tekmovanje, ki je bilo letos v Medvodah, naslednje leto pa ga bomo pripravili v Kočevju.
Irena Šilc, inž. kmetijstva
ZA NARAVO
SOLASTNINE-
»COKLA« PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI ?
Najrazličnejši problemi so del našega vsakdanjika, tako doma kot pri delu v službi. Zato »domači« gozdarji krepko zavidamo TV gozdarju Rombachu poleg vsega ostalega tudi neskončno lahkotnost njegovega reševanja. V manj kot uri prav virtuozno zdrobi vsak, še tako trd oreh. No, mi smo pri reševanju nekaterih le bleda senca TV gozdarja, saj se nam poleg starih, več let, mogoče celo desetletij trajajočih problemov, nenehno pojavljajo novi. Eden izmed njih so tudi solastnine gozdnih posesti. Kaj je pravzaprav solastnina? To je oblika lastnine, pri kateri ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari. Če je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto, so to idealni deleži. Če pa deleži niso določeni, pomeni, da imajo lastniki enake deleže.
Da bi ugotovili, kakšen je njihov vpliv na gospodarjenje v gozdovih Velike gore, smo na to temo izdelali strokovno nalogo. Ugotovitve niso razveseljive. V Veliki gori, ki jo gozdarji zaradi lažjega gospodarjenja uvrščamo v samostojno gozdnogospodarsko enoto in kjer je površina zasebnega gozda 3067 ha, je 645 ha površin v solastnini. Na celotni površini Velike gore je število gozdnih posestnikov 1790 in imajo v lasti kar 5050 parcel, kar kaže na veliko razdrobljenost posesti. Od tega števila lastnikov jih je skoraj 2/3 v solastniškem razmerju.
Število solastnin se iz leta v leto povečuje. Tako je bilo leta 1967 le 155 solastnin, a trideset let pozneje kar 273. Število teh seje povečalo po letu 1973, ko je država hotela odvzeti gozdove vsem nekmetom, in po letu 1991 z vračanjem zaplenjenih parcel največkrat že pokojnim upravičencem. Najpogostejši vzrok povečanja solastnin je dedovanje.
Ponekod je število solastnikov preseglo že vse razumne meje. Tak primer je parcela v k.o. Jurjeviča, ki meri 0,46 ha in je v lasti 53 solastnikov z različno velikimi lastniškimi deleži - od 1/24 do 1 /900. Solastnine v večini primerov predstavljajo oviro za gospodarjenje z gozdovi, prinašajo najrazličnejše probleme, tako za lastnike kot gozdarsko službo. Prvim večne težave pri dogovarjanju za posege v gozdu in drugim več administriranja. Lastniki se tako največkrat lahko dogovorijo le za sečnjo, ki prinaša dohodek, za vlaganja v gozdove pa ne. Nekateri se ne morejo dogovoriti ne za eno ne za drugo. Skrb vzbujajoče je, daje (po opravljeni anketi med solastniki) skoraj polovica lastnikov priznala, da v teh gozdovih sploh ne gospodari.
Kaj mora napraviti solastnik, če želi npr. sekati v solastniškem gozdu? Da lahko z revirnim gozdarjem opravita označevanje drevja za posek, mora revirnemu gozdarju predložiti pisno soglasje ostalih solastnikov, s katerim mu omenjeni poseg v gozdni parceli dovoljujejo. Tu ne gre za neki »kapric« tega gozdarja, saj je to, po Zakonu o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, dolžnost solastnikov. Ti lahko zaupajo upravljanje gozdne posesti zaradi enostavnejšega poslovanja z najrazličnejšimi institucijami tudi enemu od solastnikov (skupni predstavnik).
Pričakujemo, da se bo v bodoče število solastnin še povečevalo. Upamo, da ne tako dolgo, da bi zaradi velikega števila lastnikov držal tisti rek, saj ga poznate:»V španoviji še pes crkne.« Vendar to ni odvisno samo od lastnikov (čisto človeško je, da se ne razumemo
vsi z vsemi) in še najmanj od nas gozdarjev.
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOČEVJE KE RIBNICA
Miro Rus
TURIZEM
TIC JE ODSLEJ NA ŠKRABČEVEM TRGU
Ribnico obiščeta na teden poprečno 2 organizirani skupini po 40 turistov
Iz prostorov na Stroški ulici, kjer je nekdaj živelo spominkarstvo, je v majhnem prostoru, kije bil tujemu gostu sila odmaknjen od oči, skoraj leto dni uradoval turistično - informacijski center. Zdaj Danica Čampa Marinč, ki pod okriljem Občine vodi center, deluje na bolj prostorni lokaciji, na Škrabčevem trgu, kjer so tudi sedeži političnih strank in krajevna skupnost. A ponovno gre le za začasno namestitev. Ne samo zato, kerTIC v prvem nadstropju sploh ni opazen, temveč tudi zato, ker naj bi z ustanovitvijo podjetniškega centra začel delovati pod njegovim pokroviteljstvom. Predvidoma bo dobil širši obseg nalog in prostor, ki takim centrom pritiče - vpadljivo.
Vsekakor bolj primerna lokacija kot prej, še vedno pa le začasna
Foto: A. P.
ZAPEČATENA! "SE KRAJŠI POSTANEK V RIBNICI IN POTEM HITRO NAPREJ!"
Od lanskega oktobra, ko naj bi TIC postal uradna institucija, čeprav se je njegovo delo zaradi ureditve administracije začelo šele v začetku letošnjega leta, sta Ribnico na teden obiskali poprečno dve organizirani skupini po 40 turistov. V mesecu
Posrečilo se nam je ujeti ravno skupino izletnikov iz Celja - še en zelo zaželen obisk več.	Foto: A.P.
avgustu pa nobena, kar naj bi bilo za ta letni čas pričakovano. Prišli so le posamezni obiskovalci. Večje zanimanje za ogled našega kraja se začenja šele s septembrom. Organizirane skupine v Ribnico večinoma pripeljejo društva, šole in tudi kmetijsko svetovalna služba, je povedala Marin-čeva. Najraje pa zaidejo obiskovalci v Grad in Muzej ter k suhorobarjem in lončarjem. Ravno zaradi slednjih občina razmišlja, da bi pripravila delavnico, kjer bi si turisti na enem kraju ogledali, kako nastajajo izdelki naše obrti, saj imajo avtobusi zaradi ozkih poti težaven dostop do bivališč znanih obrtnikov, pa tudi vsi izdelovalci nimajo urejenih prostorov za sprejem obiskovalcev, je povedala voditeljica TlC-a.
Za enodnevni izlet po Ribniški dolini, ki ga propagira turistično društvo, pa se obiskovalci nič kaj ne zanimajo, saj jim Ribnica pomeni na poti po Dolenjski ali Sloveniji le prehoden kraj, ki si ga raje ogledajo kar sami. Zanje ni kraj, ki bi mu namenili dan svojega življenja. To si bo privoščila le zmagovalna ekipa v eni izmed TV oddaj Potepanja, ki jo bo Center za promocijo nagradil z delom naše
ponudbe.
Če sodimo po podatkih TlC-a, se tudi novoustvarjeni turistični točki, Škrabčevi domačiji, skoraj leto po odprtju ne godi kaj dobro, saj je bilo doslej zelo malo zanimanja za organiziran ogled. Res je seveda, da se vsi obiskovalci Centru ne najavljajo in se tudi ne obrnejo nanj za ključ. Tisti pa, ki so se, jih je bilo okrog 300. Svojo izbraževalno dolžnost so opravile šole in gimnazija, bolj številčno pa so si etnološko bogate prostore posamezniki ogledali le ob srečanjih, ki so se vrstila domačiji v čast (oktobrsko odprtje) ali v ponos domači vasi (Srečanje v Hrovači). Druga plat resnice pa je tudi, da se lastnik domačije in TIC še vedno nista dogovorila o načinu ponudbe točke, s katero se Ribnica v svojih novih promocijskih brošurah že ponaša.
A.Pahulje
VABILO!
Sporočamo vam, da bo zaključek akcije UREJENA RIBNIŠKA DOLINA 6. oktobra 1999, ob 19. uri v dvorani Miklove hiše. Prireditev bomo popestrili s predavanjem, ki ga bosta vodili strokovnjakinji in članici komisije Ruth Podgornik Reš (univ. dipl. inž. agronomije) in Blanka Bartol (univ. dipl. inž. krajinske arhitekture). Z diapozitivi se bomo popeljali k vsem sodelujočim v tej akciji. Ribniška dolina je iz leta v leto bolj urejena in komisija ni imela lahke naloge pri izbiranju najbolj urejenih hiš in domačij. Kljub temu je glavni namen akcije, da se ljudi opozori na ohranjanje vaške arhitekturne avtohtonosti. Da bo to v bodoče lažje, bomo slišali nekaj strokovnih mnenj in nasvetov. Na prireditvi pa bo seveda razglasitev najbolj urejenih hiš in domačij ter podelitev nagrad.
To pa ne pomeni, da se drugi tega dogodka ne smete udeležiti. Vabljeni ste prav vsi, ki vam ni vseeno, v kakšni deželi živimo!
Še enkrat vse vljudno vabim 1. oktobra na prireditev, saj je to tudi mesec, v katerem praznuje naša občina svoj občinski praznik.
Danica Čampa Marinč
Turistično
promocijski kviz POTEPANJA
V MESTU CVETJA IN VINA!
Vzdušje v studiu je bilo enkratno in hkrati napeto. Bomo uspeli? Toda, bolj se je bližal zadnji blok vprašanj, bolj smo bili samozavestni in ponosni, da dostojanstveno stojimo za ribniško zastavo. In rezultat? Zmaga.
Zmagovalci pa vedno prejmejo tudi nagrado. Dobili smo izlet v Slovenske Konjice. Kaj neki bomo v Konjicah videli? Kaj dosti o tem kraju nismo niti slišali. Toda presenečenje.
Konjičani so nas sprejeli izredno toplo, ponudili so celo paleto točk, ki bi si jih želeli ogledati. Pričeli smo z degustacijo divjačinskega mesa, si ogledali mestno galerijo Riemer, odšli v Žičko kartuzijo, ustanovljeno leta 1165, si ogledali župnijsko cerkev, mestni trg, etnološko zbirko pred Pustovo hišo in v njej, se vozili med vinogradi, ki skrivajo imenitna igrišča za golf in pristali na gradu, s katerega seže pogled do Zagreba na jugu in Gradca na severu.
Izjemno presenečeni nad iznajdljivostjo Konjičanov,
ki v kartuziji in grajski pristavi obujajo spomine na vrnemo. Ne smemo pozabiti, da so bile Slovenske življenje pred 300 in več leti (postregli so nas z	Konjice leta 98 tretji najlepši kraj v Evropi,
zeliščnimi čaji, likerji...) smo zapustili "Najlepše izlet-	Upravičeno nosijo ime »Mesto cvetja in vina«,
niško mesto Slovenije v letih 1996, 97, 98" polni	...ni/n ,,nr,DCI
lepih spominov m trdno odločeni, da se tja se
m
'MlM
Bolj redko se zgodi ali pa se sploh ne, da bi se zbrali krajani tako, kot smo se Grčavljani in Ravenčani v soboto, 21. avgusta letos. Podarjena dva srnjaka od Gojitvenega lovišča Snežnik Kočevska Reka in kruh Grajskih pekarn Ribnica so gotovo botrovali prijetnemu srečanju.
Obema se krajani Grčaric in Grčarskih Raven lepo zahvaljujemo. Vse je bilo zastonj. Tudi pijača, ki jo je večji del plačal predsednik vaškega odbora Danilo Rus. On je srečanje organiziral in poskrbel za njegov potek, kar se je odrazilo kot mala veselica. Sprva je kazalo, da bo udeležba bolj majhna. Presenečanja so tudi možna in tako je bilo tudi sedaj. Srečanja se je udeležilo kar dobrih sedemdeset odstotkov krajanov. V prijetnem razpoloženju in kramljanju je našel vsak kaj zase. Odraz dobrega razpoloženja je bilo tudi to, da so nekateri krajani ostali na prijetnem srečanju še po 22. uri. Ob prijetni glasbi so se nekateri tudi zavrteli. Pri tem pa ni izostala krajanka Pavla Rovan, ki se rada zavrti, če prilika tako nanese. Zadovoljni smo bili, da se je vaškega srečanja udeležila tudi vedno vedra, nasmejana in živahna devetdesetletna krajanka Tilda Novak - Kovačeva. Pa tudi najstarejši krajan Alojz Košmrlj, ki bo drugo leto dopolnil osemdeset let, ni ostal doma. Pokazana pa je bila tudi lepa gesta, ko so v našo sredo pripeljali krajana Franceta Oberstarja, ki ga mučijo bolezenske težave. V naši sredi je kar pozabil nanje. Vsi trije so se lepo vživeli
v veselo družbo.
Iz uvodnih misli Vaških obvestil urednika Norberta Černeta, ki jih dobimo ob koncu leta, pa je bilo razbrati, da smo krajani sprti in da se nekateri celo sovražijo. Prav gotovo je, da je v tem tudi resnica, čeprav sam osebno tega toliko ne čutim. Ko me je novinar nekoč vprašal, kako sem se vživel v novo okolje, sem mu ogovoril: "Kar dobro." Malo za šalo in malo zares pa sem še dodal: "Če me kdo ne mara, je to tisti, ki ga drugi ne marajo." Če so posamezniki že sprti, naj bodo zase. Nasprotnik nečemu je vse kaj drugega kot sovražnik, ki lahko povzroča tudi škodo. Nekaterim ni treba veliko, da so sprti in se sovražijo.
Sopotnik demokracije so tudi medsebojni odnosi; dobri in slabi. In Grčarice v tem vsekakor niso posebnost. Vaška ali drugačna srečanja v znamenju dobrega razpoloženja so lahko lepa prilika za snovanje prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov. Tisti, ki se vaškega srečanja niso mogli udeležiti, naj poskusijo drugič, če bo tako naneslo. Pregovor pravi: "V slogi je moč pa tudi blaginja."
Lepo vreme je pripomoglo k dobrim fotografskim posnetkom. Eden od njih prikazuje tudi srečanje krajanov v sožitju in dobrem razpoloženju.
Stane Lavrič, Grčarice
IZ PRETEKLOSTI
ZGODOVINA RIBNIŠKE KNJIŽNICE OD LETA 1986 DO 1991
Vdet
Leto 1986. Knjižnica zapre svoja vrata.
In Ribničani se zamislijo, ko zagledajo svojo podobo v zrcalu.
***
*
*
*
POT MUZEJA V
Kot sem napisala že v eni izmed prejšnjih številk Rešeta, obstaja od leta 1995 projekt obnove in idejni načrt za stalno postavitev muzejske zbirke v ribniškem gradu.
Načrt predvideva, da bo v devetih jedrih predstavil bistvene procese: a) Prvotni prebivalci Ribniške doline, b) Prva omemba Ribnice in plemstvo, c) Vojne, lakote, črna smrt, turški vpadi, d) Ribničani pričnejo s krošnjarjenjem, e) Boj za staro pravdo, f) Zadnja čarovnica na grmadi, g) Ribničani zapuščajo svojo dolino, h) Stoletje vojn in delitev, i) Ribnica kot duhovno središče ), ki so oblikovali zgodovino Ribnice, vendar se zaradi pomanjkanja gradiva ne opira na klasičen kronološki princip oziroma predstavitev zbirk.
Ne gre samo za vprašanje biti ali ne biti, ampak tudi, kako biti. KAKO BITI - vprašanje za vse, kar biva, kar je živ organizem -jaz, ti, šola, ulica, roža, slaščičarna, knjižnica ...
LANI O NAJSTAREJŠI POSELITVI
Prvo izmed jeder, arheološka zbirka naj starejše poselitve Ribniške doline je na ogled od oktobra 1997 v nekdanji Petkovi galeriji. Zbirka je po obsegu skromna, in sicer iz preprostega razloga, ker je Ribnica, kar se tiče arheologije, na področju Slovenije prava bela lisa, saj tu ni bilo nikoli nobenih načrtnih izkopavanj in zato je vse, kar je v Muzeju, rezultat naključnih najdb.
Obnova Miklove hiše je ena zgodba, selitev pa druga - in vse razkriva tudi podobo ribniškega človeka
Za ribniško kulturno življenje je bilo leto 1986 prelomno. To je bil čas, ko se je v Ribnici formirala skupina ljudi, ki se je začela zavedati sebe in svojih potreb bivanja v tem okolju. Medse so povabili različne strokovnjake, ki so s svojim znanjem, s pozitivno distanco do Ribnice, ki je domačini ne moremo imeti, in s spoštovanjem do ribniške zgodovine pomagali oblikovati vizijo razvoja Ribnice na področju kulture.
Izvrstna prilika za potovanje v Ameriko je in ostane čez Hamburg
z novimi parniki .Velikani", pri katerih je upoštevati važnost varnosti ter mirne in hitre vožnje.
BiMI
Novi parniki »Velikani* se odlikujejo od vseh ostaliii, ki vozijo iz Evrope v Ameriko, ne le po velikosti, ker so še enkrat večji, marveč ludi po upravi in preskrbitvi potnikov. Imenujejo se:
»Kaiserin Auguste Viktoria*...................nosi	25.000	ton
»Amerika' . ................................... »	24.000	«
»Präsident Lincoln*............................ »	20.000	»
»Präsident Qrand« ............................. »	20.000	«
»Cleveland*...................................... 20.000 »
»Cincinnati«............................. .	» 20.000 »
Tozadevna pojasnila daje točno in brezpiačno glavni zastopnik
Franc Seunig, Ljubljana,	28.
%

Reklamni listič Franca Seuniga iz Kolodvorske ulice v Ljubljani, ki je bila za mnoge prva postaja na poti v svet. Kdor se je odpravil čez lužo, se je ponavadi poslovil od evropske celine v pristaniščih Trst, Hamburg ali Bremen.
IZ PRETEKLOSTI!
BLIŽNIO PBIiODNOS'
***
LETOS O IZSELJEVANJU
Do konca letošnjega leta pa bo Muzej realiziral naslednjega izmed jeder, ki bo skušalo ljudem prikazati fenomen izseljevanja, ki se je v veliki meri odrazil tudi v ribniški pokrajini. Razstava bo realizirana na podlagi raziskovalnega dela Deana Ceglarja, kije svoji obširni raziskavi v prostor in čas vpel vzroke in pogoje izseljevanja na splošno iz avstrijskih dežel in iz slovenskih dežel avstrijske polovice monarhije, podatki pa se seveda navezujejo tudi konkretno na Ribnico, kar je bil tudi cilj raziskave. Pri raziskovanju po arhivih in literaturi je avtor naletel na probleme, kot so nepopolnost podatkov, nečitljivi zapisi, ali pa podatkov sploh ni, saj so se v teku stoletja izgubili za vedno ali pa sploh nikoli niso bili zabeleženi.
Nadaljevanje s strani 24
V	tem času je nastal projekt delovne skupine Museum vivum, z naslovom KULTURNI IN TURISTIČNI CENTER RIBNICA, pri katerem so sodelovali najpomembnejši slovenski strokovnjaki s področja urbanizma in arhitekture, etnologije, zgodovine ter umetnostne zgodovine.
V	tem projektu, ki je izjemnega pomena za razvoj ribniške kulturne politike, predvsem pa za razvoj muzeja (to delo nas še čaka), se prvič definira kulturni center Miklova hiša, kjer dobi svoje mesto tudi nova knjižnica.
Obnova Miklove hiše je zgodba, ki bi jo bilo vredno spraviti na papir: v spomin in v poduk poznejšim rodovom. Ko bo nekoč nekdo raziskoval podobo ribniškega človeka, bo ta zgodba natančna ilustracija tisočerih obrazov Ribničana, ki pa se na koncu le zlijejo v enega samega.
Izseljevanje iz slovenski dežel seje razmahnilo v sredini 19. stoletja, svoj višek pa je doseglo v zadnjih desetletjih le-tega in na začetku 20. stoletja. Vzroki, ki so gnali ljudi na tuje, so bili najrazličnejši, od ekonomskih, verskih, do žasebnih, nekaj izmed njih pa jih je odšlo zaradi svojega nemirnega duha in želje po nečem novem. Koliko ljudi je odšlo, verjetno ne bomo zvedeli nikoli, lahko le ugibamo na podlagi podatkov, ki so dostopni, saj so se te selitve dogajale organizirano, marsikoga pa je vzela noč. Okrog tri četrtine ljudi je v tujini ostalo za vedno in so se asimilirali z okolico, četrtina pa seje vrnila, ostala doma za vekomaj, nekateri pa so poskušali srečo še enkrat.
Razstava bo torej na podlagi ohranjenih dokumentov obiskovalcu prikazala okoliščine, ki so gnale ljudi v novi neznani svet, in razmere, ki sojih tam pričakale.
Toliko na kratko o načrtih Muzeja za konec letošnjega leta, samo raziskovalno nalogo in podatke, ki jih lahko najdemo v njej, pa vam bom predstavila v naslednji številki Rešeta.
Vika Centa
VSAK ZADNJI PONEDELJEK V MESECU
10. STE VUK A REŠETA BO IZŠLA 25. OKTOBRA
GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO DO 7. OKTOBRA V UREDNIŠTVU REŠETA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, OBČINA, GORENJSKA CESTA 3.
Tel.: 861 ■ 533 (Metka Tramte)
Fax: 861 - 091
Gradivo oddajte v navedenem roku.
Preskočimo torej to pomembno obdobje in pristanemo v letu 1991. Spet smo pri knjižnici. Ta je še vedno v prostorih Doma JLA: životari, črkuje, poskuša se to in ono, dokler ...
27. junij 1991
Sedem ur je bilo treba prenašati 25.000 knjig, da bi ponovno lahko bogatile besedni in miselni svet Ribničanov
Knjižnica že drugič v obdobju petih let zapre bralcem svoja vrata. Tokrat ni razlog nekvaliteta te dejavnosti, temveč izredne razmere. Dom Jugoslovanske ljudske armade v Ribnici ima druge, pomembnejše naloge. Vanj nimamo vstopa ne knjižničarji, ne bralci.
Kaj se je v tistih dneh dogajalo, vemo vsi. Prvi dan, ko smo spet lahko knjižničarke prišle na delo v prostore Doma JLA, je bil 11. julij 1991. Takrat so bili prostori v Miklovi hiše že nekaj časa nared, le knjižnične opreme (polic in ostalega) ni bilo v njih niti za vzorec. Kljub vsemu je akcija selitve knjižnice v Miklovo hišo stekla bliskovito: sedem ur smo potrebovali tistega 11. julija, da smo 25000 knjig spravili v kartonske škatle in jih odpeljali v nove, bleščeče knjižnične prostore sredi ribniškega trga.
V škatlah so knjige ostale do oktobra 1991. Takrat seje začela nova doba ribniške knjižnice. O tem pa v prihodnji številki.
Vesna Horžen
UTRINEK Z VESEUH POČITNIC
Letos sem že drugič sodelovala pri Veselih počitnicah kot animatorka. Če primerjam program obeh let, se mi zdi letošnji še bolj razgiban, raznolik in zabaven. V dveh tednih v juliju in dveh v avgustu smo se naučili kup družabnih iger, iskali zaklad, si ogledali hišo našega rojaka Stanislava Škrabca, risah, kuhali, se šli modno revijo, se igrah boj med dvema ognjema... . Res je bilo veselo. V prvem tednu se nam je zdelo, da množici igrivih in razposajenih otrok ni konca. Reklama je naredila svoje; okrepljeno število otrok je bilo za nas animatorke pravi izziv. A znani pregovor pravi: »Kjer je volja, je tudi moč.« Lahko rečem, da smo dale animatorke vse od sebe, da bi otrokom iz ribniških stanovanjskih blokov popestrile njihov počitniški vsakdanjik. Moram priznati, da me je njihovo navdušenje za sodelovanje prijetno presenetilo in bi si ga želela tudi v prihodnje. Na splošno so program dobro sprejeli, saj kakšnih večjih težav ni bilo.
Animatorke smo se trudile upoštevati želje otrok, kolikor se je le dalo. Če komu nismo izpolnile vseh njegovih pričakovanj, bomo upoštevale konstruktivno kritiko. V prihodnje bi si želele še več sodelovanja otrok, saj je program namenjen njim in bomo zato vesele vsake ideje, pripombe, predloga, ki bi prispeval k temu, da bi bil program še bolj njihov in za njih. Mislim, da so letos ribniški otroci s svojo udeležbo na Veselih počitnicah
dokazali, da si želijo in znajo "zdravo" zabavati, če jim le ponudimo možnost.
Ob zaključku Veselih počitnic bi se rada v imenu vseh animatork in Centra za socialno delo zahvalila Občini Ribnica, ki je sploh omogočila, da je program po-+tekal, nato sponzorjem: Biba, Krošnjar, Drogerija M, Mak, Butik MM, Urarstvo Levstek in Fegro, ki so prispevali nagrade, ter Poloni Lovšin, ki seje trudila približati nam umetnost.
Tadeja Cvar
DAN ODPRTIH VRAT Š01SKEGA ČEBELNJAKA
V vsej značilni pestrosti se je na semanji dan 5. septembra v Ribnici predstavil tudi čebelarski krožek s svojim čebelnjakom. Ta stoji že peto leto na nasprotni strani Zdravstvenega doma na Majnikovi ulici v Ribnici.
Na fotografijah so se predstavile generacije učencev iz čebelarskega krožka pri Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici pa tudi značilna čebelarska orodja: kranjiči, Alberti - Žnidaršičev panj AAŽ in nizkonakladni LR panj, več točil za med, ogrebniki rojev, oprtniki, s katerimi so predniki prenašali na paše panje s čebelami. Stene čebelnjaka je mlada čebe-
larka na novo poslikala, drugi pa so prispevali risbe. Pokazane so bile tudi najnovejše slovenske strokovne knjige, kot so: Od čebele do medu, Med in zdravje, Varoza, revija Slovenski čebelar in druga poučna literatura. Ker letošnje leto nismo čebelarji pripravili čebelarske razstave, so se ob tem šolskem čebelnjaku vseeno srečevali naši čebelarji s čebelarji z Dolenjske, Notranjske, Primorske, iz Posavja in posamezniki tudi iz zamejstva. Glasbeni ansambel fantov iz več držav: Nemčije, Argentine, Mehike in Čila je popestril semanji utrip ob čebelnjaku. Mimogrede jih je naša razstava pritegnila, ker imajo starši enega izmed njih v Argentini ve-lečebelarstvo.
Člani čebelarskega krožka in nekateri člani upravnega odbora društva so sprejemali obiskovalce, pojas-
njevali, mimogrede pa tudi usmerjali neurejen promet na sosednjem travniku. Pa še zahvala gre vsem, ki so pripomogli k urejenosti okolice in obogatitvi čebelnjaka ter razstavnega prostora, ter sponzorjem, kot so Občina Ribnica, Osnovna šola Ribnica, Turistično društvo Ribnica in žagarski obrat Snežnik v Ribnici.
B. Abrahamsberg
Menim, daje Dan odprtih vrat... uspel, ker so obiskovalci vanj vstopali brez bojazni, videli so, kje čebele domujejo, videli čebelarska orodja. Na veselje vseh so bile ta dan čebele mirne, nobena ni nikogar pičila, le ose so bile nadležne.	Foto: B. Abrahamsberg
AVGUSTA NA SONNBlICK-u (3106 m)
Marjan Lesar, Tomi Lukič, Zdenka Mihelič, Marko in Gregor Češarek, Zvone Oberstar, Jože Andoljšek, France Šilc in Lea Lesar smo se 14.8. ob 5. uri zjutraj odpravili proti Avstriji. Pri Heiligenblutu smo se odcepili po cesti proti Großglock-nerju. Vzpon smo začeli v Fleißtalu (1540 m) in nadaljevali mimo opuščenega rudnika zlata v Alter Pocherju (1807 m). Približno 4 ure smo hodili po skalovju, uro pa po snegu. Čeprav smo bili dobro opremljanj s cepini, derezami, pomožnimi vrvicami, vponkami in plezalnimi pasovi, te opreme nismo potrebovali. Vreme nam je bilo dokaj naklonjeno, tako da smo imeli lep izlet.
Lea Lesar
Datum:	SOBOTA, 2.
Kam:	na UČKO (1394 m)
Hrvaška
Načrt ture:	Lovran - Učka (Vojak)
1394 m - - Opatija Zahtevnost:	NI ZAHTEVNA
Trajanje:	5 UR
Datum:	SOBOTA, 16.
Kam:	po POTI ŠTIRIH
	BRIGAD
Načrt ture:	Prehodili bi del
	Ribniške transverzale,
	kije manj obiskan!
Zahtevnost:	NI ZAHTEVNA
Trajanje:	7 UR
Datum:	SOBOTA, NEDELJA:
	6. in 7.
Kam:	na SLAVNIK (1028m)
	IN MARTINOVANJE
Načrt ture:	Ankaran - Osp -
SLAVNIK, 1028 m -MARTINOVANJE -
Jama - Dimnice -VREMŠČICA, 1026 m Zahtevnost:	ZA VESELJE VSE!
Trajanje:	3 URE IN 3 URE ....
Info: Jože Andoljšek, (860 - 555) ali Odbor za pohode v društveni pisarni, Gorenjska c. 9, ob ponedeljkih.
Prijave: Marjana Rozman, v četrtek pred odhodom (od 18 h -19 h) v društveni pisarni.
ŽUPAN SPREJEL EVROPSKE PRVAKE
Pred začetkom nove tekmovalne sezone je pripravil župan Jože Tanko sprejem za aktualne evropske kadetske klubske prvake. V prostorih Občine Ribnica je podelil vsem junakom s Švedske v spomin verižice s posvetilom na ta izjemni dosežek, tako ribniškega kot tudi slovenskega rokometa. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem udeležencem za prispevek pri promociji naše občine, saj je poleg suhe robe Ribnica vsekakor že desetletja najbolj razpoznavna prav po
svojevrstni ribniški rokometni igri. V ekipi, ki je osvojila naslov evropskih prvakov pod vodstvom trenerjev Stojana Gelzeta in Janeza Ilca so nastopali: vratarji Blaž Mohar, Rok Košmrlj in Zlatko Banič ter igralci Leon Mikulin, Jaka in Mitja Ilc, Miha Pahulje, Martin Lunder, Mare in Nejc Hojč, Aleš Štan-felj, Blaž Merhar, Aleš in Matjaž Krže, Dejan Ficko, Gregor Kranjec in Gorazd Josič.
Uroš Bregar
MA10N0G0METNE
NOVIČKE
ODPRTO PRVENSTVO HRVAŠKE -
PULA *99
Tako kot lansko leto smo se tudi letos, 21. avgusta, odpravili v Pulo na sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesa in 5 km teka). Hrvati so se tako kot lani pri organizaciji potrudili in na startu je bilo prijavljenih 120 tekmovalcev iz treh držav (Hrvaške, Slovenije in Italije). Zmago je slavil Grega Hočevar (Novice Extreme). Prijavljeni so bili tudi štirje Ribničani. Najboljše uvrščeni je bil Damijan Kromar na 4. mestu, ki si ga je pridobil z najboljšim časom teka. Za tretje uvrščenim je zaostal le 3 sekunde. Na nesrečno 13. mesto se je uvrstil Miloš Petelin. S časom sicer ni bil zadovoljen, čeprav je od lanskega leta napredoval za 5 min, kar pa na tako kratki progi ni malo. Največja tekma se je odvijala med ostalima Ribničanoma, Matejem in Mitjem. Na koncu je kljub padcu na kolesu tekmo dobil Matej Škufca. Zasedel je 39. mesto. Mitja Dečman pa se je uvrstil 6 mest za njim, na 45. mesto.
TRIATLON JEKLENIH -BOHINJ 99
Triatlon jeklenih je pri nas najbolj znan in najstarejši triatlon pri nas. Njegov pobudnik in ustanovitelj je nam vsem znani Tone Fornezzi - Tof. Triatlon jeklenih je sestavljen iz veslanja po Bohinjskem jezeru (8 km), vožnji s kolesom Bohinj -Rudno polje (30 km) in tekom Rudno polje - Vodnikova koča (10 km). Iz leta v leto se tega triatlona udeleži več tekmovalcev. Letos, že šestič po vrsti, se gaje udeležil tudi triatlonec Mitja Dečman. Za celotno progo je porabil 3 h, 48 min in 13 sek. S tem časom je izboljšal svoj lanskoletni rezultat za približno 5 min. S samim potekom tekme in svojim dosežkom je zadovoljen. Napovedal je, da bo drugo leto poskusil priti na cilj pod tremi urami in štiridesetimi minutami. Upajmo, da mu bo to tudi uspelo.
Dobite nas tudi na našem novem naslovu interneta: home.amis.net/tkr.
Miloš Petelin
Malonogometaši so začeli z jesenskim delom tekmovanja v medobčinski ligi. Po spomladanskem delu tekmovanja so na vrhu še vedno igralci KMN Tornado - Agaton, ki tudi v nadaljevanju še naprej zmagujejo.
Med poletnim premorom je bil ustanovljen nov klub - KMN Ribnica, ki bo v novi tekmovalni sezoni nastopal v 2. SLMN -zahod. Ekipo sestavljajo igralci različnih klubov, ki nastopajo v medobčinski ligi, strokovno pa jo vodita Srečko Rajšel in Janez Nosan. Klub, ki mu predseduje Tone Prus, načrtuje v prihajajoči sezoni kot novinec v ligi čimboljšo uvrstitev. Ustanovitvi novega kluba sta botrovala s svojo strokovno pomočjo pri organizaciji in registraciji Športna zveza Ribnica in njen sekretar, nekdaj odlični nogometaš Marjan Hojč. V ligi nastopa 11 ekip, predvsem iz primorskega in goriškega dela. Svoje tekme bodo malonogometaši igrali v Športnem centru Ribnica, vsem, ki si želijo ogledati tekme, pa dodajamo razpored domačih tekem.
2. krog, sobota, 2. oktober, ob 19.00 KMN RIBNICA : Trgovina Naja
5. krog, sobota, 30. oktober, ob 19.00 KMN RIBNICA : Casino Lipica
7. krog, sobota, 13. november, ob 19.00 KMN RIBNICA : Prebilplast
9. krog, sobota, 27. november, ob 19.00 KMN RIBNICA : Birotehnika Babič
11. krog, sobota, 11. december, ob 17.00 KMN RIBNICA : Ročinj
POKAL
OBČINE
RIBNICA
Vse ekipe, ki se želijo prijaviti za tekmovanje v letošnjem Pokalu Občine Ribnica, obveščamo, da to lahko storijo do petka, 8. oktobra pri Športni zvezi Ribnica, Kolodvorska 17, 1310 Ribnica ali po tel.: 861 126. Število ekip je neomejeno. Tekmovanje bo potekalo v Športnem centru Ribnica, v nedeljo, 24. oktobra, v počastitev ribniškega občinskega praznika.
________
ROKOMETAŠI PONOVNO V LIGI NAJBOUŠIH
Ribniški rokometaši bodo po štirih letih igranja v drugi ligi v novi tekmovalni sezoni ponovno nastopili v prvoligaški konkurenci. Tako bomo lahko v ribniški športni dvorani spet gledali vsa najboljša slovenska rokometna moštva. Kot glavna sponzorja kluba se letos skupaj pojavljata podjetji INLES in RIKO HIŠE.
Ribniški klub bo tako nosil novo (staro) ime RK INLES - RIKO, ki ga je pred leti že uporabljal. Po izjemno uspešni minuli sezoni (uvrstitev članov v LA DRL ter državni in evropski kadetski prvaki) bo letos verjetno težko ponoviti vse dosežke. Cilji prve ekipe za letošnjo sezono so jasni: uvrstitev med osmim in desetim mestom, ki zagotavlja obstanek v ligi najboljših, v naslednjih letih pa poizkušati vsako leto korak naprej. Letošnji sistem tekmovanja predstavlja novost v prvoligaškem tekmovanju in bo za vse ekipe dokaj naporen, saj jih čaka kar 32 tekem. Tekmovanje je razdeljeno na tri dele: jesenski, spomladanski in končnico.
V končnici bodo moštva igrala za končne uvrstitve. Ekipe, ki bodo po končanem rednem delu tekmovanja uvrščene od prvega do šestega mesta, bodo igrale v ligi za uvrstitev od L do 6. mesta, ostale ekipe pa v svoji ligi za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Iz lige neposredno izpadeta zadnjeuvrščeni ekipi. Tudi v letošnji sezoni bo ekipo vodil trener Janez Ilc, njegov pomočnik pa bo Borut Troha. Med prvoligaši bo ekipa iz Ribnice vsekakor edina, ki bo nastopala samo s svojimi, doma vzgojenimi igralci. Ponosni smo lahko, da kljub odhodu najboljših igralcev v druge klube (Tomšič, Lapajne, Škaper, Kersnič ...) v Ribnici vseeno tudi naprej vztrajamo in dosegamo kljub skromnim finančnim zmožnostim s kakovostnim domačim trenerskim in igralskim kadrom za slovenske razmere izjemne dosežke. Igralci, pod vodstvom kapetana Gorana Dokiča, in vodstvo kluba pa obljubljajo, da bodo obiskovalci tudi letos zadovoljni odhajali z njihovih tekem. Ob podpori zvestih navijačev Tornado ter ob bučnem navijanju vseh ostalih pristašev pa bodo zastavljeni cilji ribniških rokometašev vsekakor lažje dosegljivi.
Uroš Bregar
ROKOMETNI KLUB INLES - RIKO 1999 - 2000
RAZPIS
2. RIBNIŠKEGA TEKA NA 10 KM IN OTROŠKEGA NA 2 KM
GENERALNI POKROVITELJ TEKA JE OBČINA RIBNICA
Spodaj od leve: Aleš KRŽE, Jani MIHELIČ, Leon MIKULIN, Natan HOJČ, Nejc HOJČ, Gregor ILC
Sredina od leve: Simon BARTOL, Rajko DUKIČ, Kristjan KOŠIR, Boštjan GRM, Tadej ZBAČNIK, Jaka ILC
Zgoraj od leve: Branko ŠPOUARIČ, Franci PAJNIČ, Rok HENIGMAN, Tomaž LESAR, Klemen IVANEC, Goran DOKIČ (kapetan), Janez ILC (trener)	Foto: Foto TONI
1.	KRAJ PRIREDITVE
Ribnica (Stadion v obrtni coni na Ugarju)
2.	DATUM IN ČAS PRIREDITVE Nedelja, 10.10.1999, pričetek ob 10. uri
3.	PRIREDITELJ
Triatlonski klub Ribnica
4.	PRIJAVNINA
Startnina za 10 km teka znaša 1500 SIT, za otroški tek pa 500 SIT. Informacije in prijave na tel.: (061)-861-844 (Damijan) in GSM (041) 51-97-18 (Mitja)
5.	KATEGORIJE moški
MO do 20 let (1980...)
Ml od 21 -30 let (1979 - 1970)
M2 od 31-40 let (1969 - 1960)
M3 od 41 -50 let (1959 - 1950)
M4 nad 51 let (1949 ...)
ženske
Ž1 do 35 let (1965)
Ž2 nad 35 let (1964)
LADRORAZP0REDTEKM0VANJ^999/2000
6. NAGRADE
Prvi trije tekmovalci v kategorijah prejmejo medalje.
Pet najboljših tekmovalcev v absolutni konkurenci prejme denarne nagrade:
1. krog - Sobota, 25. 9.	INLES - RIKO : Izola
2. krog - Sreda, 29. 9.	Prevent: INLES - RIKO
3. krog - Sreda, 06. 10.	INLES - RIKO : APP Dobova
4. krog - Sreda, 13. 10.	INLES - RIKO : Prule 67
5. krog - Sobota, 16. 10.	Celje Piv. Laško : INLES - RIKO
6. krog - Sobota, 23. 10.	INLES - RIKO : Andor Kozina
7. krog - Sobota, 30. 10.	Trebnje : INLES - RIKO
8. krog - Sobota, 06. 11.	INLES - RIKO : Gorenje Velenje
9. krog - Sobota, 13. 11.	Radeče : INLES - RIKO
10. krog - Sobota, 20. 11.	INLES - RIKO : Slovan
11. krog - Sobota, 27. 11.	Termo Škofja Loka : INLES - RIKO
za prvo mesto za drugo mesto za tretje mesto za četrto mesto za peto mesto
30.000	SIT
20.000	SIT
10.000	SIT
8.000	SIT
4.000	SIT
Poleg vseh kategorij je uvedena tudi kategorija za najboljšega občana Ribnice!!!
7. PROGA TEKA
Trasa teka je ravninska, poteka po asfaltni cesti in je krožna. Dolžina kroga je 5 km.
Denarne nagrade se podelijo v primeru, če je na startu prijavljenih več kot 30 tekmovalcev!
Dvig štartnih številk in prijava na dan tekmovanja od 8.00 h do 9.30 h.
Vsi tekmovalci dobijo majico, hrano in pijačo.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisa.
VSE DOMAČE TEKME IGRA EKIPA RK INLES - RIKO V DVORANI ŠPORTNEGA CENTRA RIBNICA OB 19.00 URI.
TEKMOVALCI TEKMUJEJO NA LASTNO ODGOVORNOST!
Še ena z Ribniškega sejma...
Ribniški semenj, ietes že 2A.. sem preživel ped ebreči. blatančneje na ulični kešarki. ki se je V ekviru semnja edvijala na igrišču 7VŽ? Partizan. Prijavnina je bila tiseč telarjev za cele ekipe, s tem da je bila V cene Všteta tudi pijača.
Se Ves zaspan in z malenkestje glaVebela sem eb devetih zjutraj prišel V prestelnice Ribniške deline in si. ke še ni bile čleVeške gneče, egledal glavne ulice, kjer je bile največ pristnih ribniških izdelkeV. imel sem kar precej časa. saj se je žreb Vseh ekip začel šele eb 1030. zate sem si kar precej pedrebne egledal Skrabčev trg.
tCasneje sme se začeli egreVati za tekme. Ime naše ekipe je bile čisti pekazatelj naših mežnesti. imeneVali sme se leeserji. kar pe slovenske pemeni peraženci. Pri ulični kešarki ez. streetballu se pravila nekolike drugačna, saj se igra na en keš. V igri pa se le trije igralci vsake ekipe. PrVe tekme sme igrali preti »Velikanom« s Prul in pe ogorčenem boju izgubili s 15:11. Pa še te: udeleženih je bile iS ekip in mi sme bili najmlajši. Tudi drugi dve tekmi sme izgubili, ene s /573. druge, odigrane s kočevskimi profesionalci pa kar s 15:2. Take se je naše tekmovanje končale. Čeprav sme letos izpadli že V kvalifikacijah, sem bil z igre zadovoljen, tako s svoje kot tudi ekipno. Ostalo mi je še dovolj časa. da sem se nekajkrat sprehodil pe semnju, a največ časa preživel na tVjarefu.
O semnju pa menim, da je te deber trenutek, da se dobiš s prijatelji in se zabavaš, spoznaš dosti novih ljudi in Velike novega vidiš: zveš.
Tudi druge Lete se bom udeležil ulične košarke, pa čeprav si bom na koncu zagotove rekel: “Ja. ja. saj... Važne je sodelovati, ne pa zmagati."
Jure Henigman,
8.d
FESTIVAL MLADIH *99
V času ribniškega sejma je RŠK letos pripravil dvodnevni FESTIVAL MLADIH '99, ki je bil namenjen vsem mladim po srcu.
Vse skupaj seje začelo v SOBOTO, ko smo po celem tednu dežja ugotovili, daje teniško igrišče žal preveč razmočeno, tako da teniškega turnirja nismo mogli izvesti. Vendar pa nanj nismo pozabili in ga obljubljamo kasneje!!!
Tako smo se lotili priprav za glasbeni festival. Postavili smo oder, pripeljali ozvočenje in luči ter postavili šank. Ob petih popoldne je bilo tako vse nared in prva skupina glasbenikov je zasedla oder. Oglasili so se bobni, zabrenkale kitare in žur se je začel. Prvi zvoki so privabili mladino, postajalo je čedalje bolj živo. Najprej smo poskrbeli, da naša grla niso ostala suha, ob osmih zvečer, ko pa smo bili že vsi pošteno lačni, smo si prste obliznili z najbuls'm ribnšk'm gulašom, ki nam ga je skuhala ga.
Marija Mohar (hvala še enkrat!!).
Vrhunec večera nam je pripravil Teater Gromki, s svojim glasbeno-pirotehničnim spektaklom. Vse se je svetilo in pokalo, iskre (takšne in drugačne!?!) so letele vsepovsod. Nič čudnega, da smo vsi skupaj »kar not'r pali«.!!! In tako se je vse nadaljevalo do jutranjih ur...
Ribniški študentski
Potem pa je prišla NEDELJA. Zjutraj so se na igrišču TVD Partizana začeli zbirati ljubitelji košarke - začelo se je namreč tekmovanje v streetballu. Šestnajst ekip se je po pravilih in brez goljufanja borilo vse do 19. ure, ko smo razglasili zmagovalca. Seveda je zmagala ekipa, za katero smo vsi navijali - ekipa RŠK (bravo, bravo!!!), ki bo v svojo klubsko vitrino postavila nov pokal. Tako smo torej mi preživeli letošnji sejem. S smehom in zabavo. Sicer pa, če ste bili zraven, veste, kako je bilo, če ste pa manjkali, pa sami sebi pripišite.
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nas pri organizaciji festivala kakorkoli podprli.
Živo je bito tudi pred Cenetovo hišo, kjer so nas zabavali poulični komedijanti. Pripeljali so pravi mali cirkus, ustanovili Mursko republiko in nas poskušali prepričati v top - shop (kot da nakupovanja že na sejmu ne bi bilo dovolj!!). K nam pa je bil od Boga poslan tudi Matjaž Javšnik, ki nam je zaupal svojo življenjsko zgodbo.
Foto: U. Henigman
Pa da ne pozabim! Doživeli smo tudi nepričakovani obisk Leningrajskih kavbojev, ki so se ravno odpravljali v Ljubljano na koncert.
Pa jim ni bilo dano - se jim je namreč pokvaril avto, zato so ostali kar pri nas!!! Če bi mi to prej vedeli....
Hvala vsem sponzorjem pa tudi g. Andreju Klemencu, na katerega smo se lahko obrnili, kadar je kaj »zaškrtalo«.
Urša Henigman
PODLISTEK
tet*.'
)
zgodovinar, univerzitetni profesor, pisec del o Slovencih v stari Jugoslaviji in NOV, pisec svetovne zgodovine po 1. 1945 in avtor številnih drugih publikacij; bil je član vrhovnega plenuma OF in predsedstva AVNOJ
Ob 90-letnici njegovega rojstva pripravlja znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Občino Ribnica Mikužev zbornik, v katerem preko 20 strokovnjakov obravnava teme, pomembne za naše zgodovinopisje. Del tega zbornika bo obsegal tudi prispevke domačih avtorjev na temo "Zgodovina Ribnice od srede 19. stoletja do danes". Eden od domačih sodelavcev je tudi Janez Debeljak, katerega prispevek ima naslov Maršiči in Žukovo-Mikužev drugi dom. Utrinke iz Mikuževega življenja in dela v Ribniški dolini objavljamo v nadaljevanjih.
Dr. METOD MIKUŽ (1909-1982)
MARŠIČI IN ŽUKOVO - MIKUŽEV DRUGI DOM
E.
ODKRITJE FRESK PRI MARŠIČM
V	aktualni turistični projekt današnje Slovenije Po poteh dediščine, v katerega je vključenih kar 14 občin, sta po mnenju angleških strokovnjakov iz Know How fundacije in Ministrstva za kmetijstvo v Ribniški dolini za oko in žep turistov najbolj privlačna kraja Ribnica in Maršiči. Zakaj Maršiči?
Koje bil Mikuž pred vojno kaplan v Kočevju, se je večkrat z vlakom pripeljal do Ortneka in po pol ure peš hoje že bil pri Maršičih. Prav nasproti Antonovih, samo cesta je vmes, stoji vaška cerkev sv. Urha. Vanjo je mladi kaplan rad zahajal. Z apnom pobeljene stene niso imele posebne privlačnosti, a Mikuža je zanimalo, kaj se skriva pod beležem. Z nožičkom je luščil omet in odkril barvo. Do odkritja fresk iz začetka 16. stol. ni bilo več daleč. Strokovno in restavratorsko je delo prevzel brat Stane, tudi Mesesnela se starejši spominjajo, daje večkrat prišel.
Maršiči so danes najbolj znani prav po teh freskah. Na severni steni je po ustaljenem vzorcu naslikan pohod Sv. treh kraljev. V prezbiteriju pa, skrita v okenski niši, med številnimi svetopisemskimi podobami posebno pozornost vzbuja naslikana lisica romarica. V kardinalski opravi, s popotno palico v eni taci in z molkom v drugi se je odpravila na romanje. Na glavi, zasukani v profil, ima kardinalski klobuk in na njem dva para prekrižanih ključev, znak rimskega papeža. Okrog vratu ji visi popotna torba, iz katere molita vrat in glava kokoši, ki jo je spotoma zadavila.
V	času, ko tudi pri nas protestantsko gibanje dobiva čedalje večjo moč, taki prizori niso le šaljiva opozorila, ampak resna kritika in svarilo pred hinavstvom dvoličnežev na najvišjih posvetnih in cerkvenih položajih. Ker je čas nastanka teh fresk čas Trubaijeve zgodnje mladosti, Id jo je preživljal na bližnji Rašici, smemo sklepati, daje bilo tedaj nekaj »v zraku«, kar je Trubaija pozneje, ko je odšel v svet, pripeljalo do tako vnetega reformatorja in kritika razmer v katoliški cerkvi. Ljudje vseh časov, tudi današnjih, vedo, da lisica lahko bolj kot katerakoli druga žival simbolizira človeške slabosti in pregrehe: je prava prispodoba hinavcev, ljudi z dvema kožama, Id se znajo vedno obrniti po vetru, hudobnost pa kljub temu ohranjajo.
Še nekaj je zanimivega na odkritih freskah. Za oltarjem so na spodnjem delu stene z žebljem v zid vrezani številni datumi in podpisi vodičev, kisov 16., 17. in še v 18. stoletju vodili romarje po teh krajih. Kaže, da vasica s štirimi kmetijami v preteklosti le ni bila tako neznana ali Bogu za hrbtom. Sicer pa so v tistih časih tudi Slemenci hodili na romanja. Trubar v svoji Postili 1558 omenja eno od tamkajšnjih romaric, doma s Hudega Konca, to je vas pod starim ortneškim gradom. Margareta, kot ji je bilo ime, se je še z dvema krajanoma zavzemala za gradnjo ženskega samostana na bližnji Slevici, kajti tako jim naroča sama devica Marija. Trubar z zadovoljstvom ugotavlja, daje vse tri štiftaije doletela zaslužena kazen. Z nekega romanja v Achen na Nemško, kamor so naši predniki redno hodili vsakih sedem let, se Margareta ni več vrnila. Trubar zaključi: »Hudakončevka je v Ah hodejoč - nihče ne vej, kej oli koku umerla.«
V	zadnjih dvajsetih letih je do podobnega odkritja kot oče Metod pred drugo svetovno vojno prišel tudi sin Jure Mikuž. Na nasprotni strani Maršičev, dva kilometra iz Ortneka, je nad vasjo Velike Poljane starodavna cerkvica sv. Tomaža. Po drugi svetovni vojni je Ma jako osiromašena. Vanjo je rad zahajal prof. Jure in po očetovem zgledu z nožičem odkrival plasti beleža. Tako je na severni strani slavoločne stene pred prezbiterijem odkril edino ohranjeno podobo istega avtoija, kije ustvaril freske pri Maršičih. To je bil Tomaž iz Senja, Trubar se ga spominja kot »krovaškiga malaija«, potrjuje pa ga njegov podpis iz cerkve Sv. Jedrti v Nadlesku v Loški dolini. Na propadajoči freski pri Sv. Tomažu na Velikih Poljanah vidimo golo žensko postavo, rahlo zasukano v korak, žensko v prsi grize zmaj, zaradi česar vse telo hudo krvavi. Dekliška postava na glavi drži škaf, v njem pa otroško glavo. Zločin detomorilke gledalca ne more pustiti neprizadetega, še posebno ne, ko vidi, kako ji namesto materinega mleka iz prsi kaplja kri.
Ob tem gre zahvala Juretu Mikužu, kije leta 1991 izdal knjigo Podobe Gallusovega časa, v kateri so prikazane še ohranjene srednjeveške freske tistih cerkva, ki so nekoč spadale v ribniško prafaro. Po njegovi izdaji je posnet tudi pričujoči tekst za utemeljitev, zakaj so po Metodu Mikužu odkrite freske pri Maršičih tako pomembne za sodobni turizem v tem delu Dolenjske.
OKTOBER *•••• BIBMlKI OBČIN/KI PBAZMK
prireditve:
kultura
22. oktober, ob 19. uri, dvorana Ideal
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Na slovesno prireditev s podelitvijo priznanj in kulturnim programom ste vabljeni vsi občani»
25» oktober
DAN NOROSTI (1. abonmajska predstava)
29» oktober
razstava FRAKTCE MIHELIČ
šport
1. Nedelja, 3» oktober ob 10» uri pri planinski koči pri Sv. Ani
ŠPORTNI VIKEND S PLANINSKIM DRUŠTVOM 2» Nedelja, 10» oktober ob 10. uri na stadionu na Ugarju
RIBNIŠKI TEK NA 10 KM 3» Sobota, 16» oktober ob 14» uri v Športnem centru Ribnica ŠPORTNO PLEZANJE ZA POKAL RIBNICE 4» Nedelja, 24» oktober ob 14» uri v Športnem centru Ribnica MALI NOQOMET ZA POKAL RIBNICE
5.	Nedelja, 24» oktober ob 11» uri stadion na Ugarju
RUQBY SLOVENIJA : HRVAŠKA U- 19 RFC RIBNICA : RK LOKOMOTIVA (ZQ) U - 17
6.	Nedelja, 31» oktober ob 9.00 uri v Športnem centru Ribnica
MINI ROKOMET ZA POKAL RIBNICE