PrtSfnfna t>T»?*na t SùfevJfll Leto XII., štev. 37 (JprawQiàtvoj Ljubljana. Knafljeva ulica i — Telefon št S122. 3123. 3124. 3125. S126 , Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burcova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova št 2. — Telefon št 190. Računi Drl pošt ček sa vodih: Ijana Št 11.842 Praha 78 1KO Wf*n 5t ina 241 Ljubljana, sobota 14« februarja I93I Cena t Din ulica Ljub- čislo Naročnina znaša mesečno 25,— Din, _za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana : Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta lä Te- lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu Hitlerjevska organizacija za podpiranje zločincev Berlinska policija je prišla na sled organizaciji, ki je spravljala zločince iz narodno-socialističnih vrst preko meje Berlin, 13. lebr. d. V nemški javnosti zasledujejo z veliko pozornostjo potek policijske preiskave, ki je bila včeraj izvedena na odredbo preiskovalnega sodnika v berlinskem glavnem stanu narodnih so-cijalistov in pri celi vrsti voditeljev aa> nadalnih oddelkov Po izjavah policije je pri tej priliki zaplenjeno gradivo dokazalo, da so bile hitlerjevske organizacije v Berlinu v zvezi z nekim Maltitzem v Ino-mostu, ki je omogočal od oblasti zasledovanim narodnim socialistom beg v inozemstvo. Kakor znano, sta bila na Silvestrovo noč dva člana ^.Reichsbannerjas ustreljena, narodni socialisti pa so omogočili morilcem, da so pobegnili v inozemstvo Enega iz1 med sokrivcev, zidarskega učenca Kolla-m, so prijeli v Kuisteinu, prava morilca Becker in Hausebke pa sta pobegnila v Inomost in jih doslej na Tirolskem niso ■aogli izslediti. Policijske preiskave so dognale, da je v resnici obstojala prava organizacija za skrivanje zločincev iz narodno ■socialističnih vrst. Zaplenili so obsežno korespondenco z omenjenim Maltitzem v 'nomostu, ki jc spravljal zločince iz vrst narodnih socialistov preko meje. Iz zaplenjene korespondence med berlinskim vodstvom hitlerjevskih oddelkov in daltitze m v Inomostu je tudi razvidno, >a so iz Nemčije pobegnili tudi mnogi dru-?i narodni socialisti, katerih pregrehe loslej policiji še niso bile znane. Orne-•ijeni Maltitz bržkone ni Avstrijec, tem-eč nemški državljan. Policija je mnenja, bo sedaj mogoče razjasniti mnoge še pojasnjene politične krvave obračune, ki bili izvršeni v Berlinu. Pri preiskavi so izsledili tudi pismo ne-ga višjega uradnika državnega ministr-' a, ki se je ponudil narodno socialistič-stranki, da ji bo preskrboval zanimive •Tumente svoje oblasti, in je svoji po-dbi priložil celo lastno fotografijo, inomost, 13. februarja., g. O aretaciji na-iuo - socialističnega kapetana v. Maltitza doznava: Kovčeg listin, ki ga je pustil raj Maltifz odnesti s svojega stanovanja, policija danes zaplenila. Maltitza so ob-•žal' v zaporu. Kakor menijo, bo na prozio izročen berlinskim oblastem. Maltitz ie včeraj narodnim socijalistom omogočil beg preko Brenneria v Italijo. Kakor se Je sno iz Avstrije izgnanega majorja Pabsta. Danes je bil aretiran tudi Maltitzev tajnik, neki Laper, z katerega je značilno, da je sin nekega bivšega socijalno - demokratskega poslanca. Razen njega sta bila danes aretirana še dva narodno - socijalistična voditelja. Berlin, 13. februarja. AA. Po policijski preiskavi v uradih narodno - socijalistične ftranke v prestolnici prinaša časopisje razne senzacijonalne in popolnoma nasprotujoče si vesti, ki so pa brez podlage. Preiskava se nadaljuje in bo izdan o njenem rezultatu uradni komunike. Liberalni in drugi listi zahtevajo, naj se z energičnimi ukrepi prepreči narodno-so-eijalistična propaganda, dočim narodnim so-socijalistom naklonjeni listi pravijo, da je vlada s temi preiskavami hotela najti gradivo za razpust narodno - socijalistične organizacije. Iz dobro poučenih krogov dozna-vajo, da je obstojala med nemškimi in avstrijskimi narodnimi socialisti tesna zveza, kar najbolj dokazuje aretacija kapetana v. Maltitza v Avstriji, ki je bil konfident nemških narodnih socijalistov pri nemirih, ki so jih organizirali narodni socijalisti v Berlinu v novoletni noči. Z merodajne strani zanikajo poročilo, da so bili narodni socialisti v tesni zvezi z brambnim ministrom, ki tudi sam to trditev odločno zavrača. SREDNJEEVROPSKI GOSPODARSKI BLOK Zanimive madžarske Informacije o gospodarskih pogajanjih med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko - Regionalni sporazum o medsebojni izmenjavi blaga Budimpešta, 13. februarja, M. Madžarski listi se obširno bavijo z gospodarskimi pogajanji, ki se vrše na eni strani med Madžarsko in Avstrijo, na drugi strani pa med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tem naglašaio, da so ta pogajanja zelo važna za bodočo gospodarsko konstelacijo Srednje Evrope, ker bodo te pogodbe tvorile podlago nekake go-spodarske_ zveze ali bloka v Srednji Evropi. Že grof Bethlen je v svojem znanem ekspozeju v parlamentu napovedal, da bo madžarsko-avstrijska trgovinska pogodba, ki prva uvaja, dasi še v indirektni obliki sistem preferenč-ne pogodbe, izpopolnjena s sličnimi sporazumi z drugimi sosednimi državami. Zatrjuje se, da bo med Jugoslavijo in Avstrij'o sklenjena enaka pogodba kakor med Madžarsko in Avstrijo. Pozneje bosta sklenili slično pogodbo tudi Madžarska in Jugoslavija ter Avstrija io Italija. Osnovo jugoslovensko-avstrij- ske trgovinske pogodbe bo tvorilo kon-tingentiranje medsebojnega izvoza. Jugoslaviji bo s pogodbo zasiguran uvoz gotovega kontingenta pšenice, koruze, žive živine, mesnih proizvodov, svinj in suhih sliv, Avstriji pa uvoz odgovarjajočega kontingenta industrijskih proizvodov, predvsem strojev, kovinskih izdelkov, tekstilnega in konfekcijskega blaga, papirja, kožnatih izdelkov in kemičnih proizvodov. Madžarski in jugoslovenski interesi napram Avstriji so skoro popolnoma identični in je zato gotovo, da bo v kratkem prišlo do popolnega sporazuma. S tem bo urejena zamenjava blaga med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, pozneje tudi z Italijo in Češkoslovaško. Ni skoro nobenega dvoma, da se bo temu sporazumu pridružila tudi Ru-munija in Bolgarija. S tem bo vzpostavljeno v srednji in južno-vzhodni Evropi nekako gospodarsko ravnovesje, ki bo vsem zainteresiranim državam osi- 'vedelo. je bil Maltitz ožji tovariš svoječa- Dobrodelnosi narodnih socialistov Berlin, 13. februarja d. Narodno socialistični poslanci so po svojem odhodu iz državnega zbora vložili predlog, po katerem odstopajo svoje poslanske dnevnice, ki se bodo prihranile zaradi njihove odsotnosti pri parlamentarnih sejah, brezpogojno najpotrebnejšim med brezposelnimi. Pred pričetkom včerajšnje debate v državnem zboru je socialno demokratski poslanec Auffhäusser vprašal predsednika državnega zb«ra Lobe ja, kakšne vsote nameravajo narodni socialisti dati na razpolago za brezposelne. Predsednik državnega zbora Lobe je odgovoril, da so vsi narodno socialistični poslanci, bolni in zdravi, že 1. februarja dvignili svoje dnevnice za ves mesec. Zato naglasa, da doslej zaradi narodno socialistične odpovedi dnevnicam ni še niti vinarja na razpolago za brezposelne. Ta izjava je izzvala v nemškem državnem zboru precej smeha. guralo gospodarski razvoj in vsaj omililo, če ne že odstranilo, sedanjo gospodarsko krizo. Dunaj, 13. februarja r. V tukajšnjih gospodarskih krogih posvečajo trgovinskim pogajanjem z Madžarsko in Jugoslavijo veliko pozornost in ne prikrivajo, da grozi avstrijski industriji velika nevarnost, če ne pride do sporazuma, ki bi zasigural avstrijskim industrijskim proizvodom vsaj dosedanja tržišča v Jugoslaviji in na Madžarskem. Zlasti poudarjajo, da mora Avstrija, ako bi bilo treba, žrtvovati svoje agrarne interese na korist industrije, ki predstavlja glavni steber avstrijskega narodnega gospodarstva. Zaradi tega pritiskajo na vlado, da na vsak način pristane na zahtevano kon-tingentiranje uvoza agrarnih proizvodov. Tudi v agrarnih krogih uvideva-30 nevzdržnost svojega dosedanjega stališča in zahtev po povišanju zaščitnih carin na agrarne proizvode. Uvedba obveznega zavarovanja zoper točo Zavarovanje bo uvedeno po predlogu banskih uprav za vsako banovino posebej Dr. Schober o avstrijski politiki Po izjavah avstrijskega zunanjega ministra hoče Avstrija lojalno izvrševati saintgermainsko mirovno pogodbo Rim, 13. febr. d. Avstrijski zunanji mieter dr. Schober je dunajskemu zastop- aj lista ^Giornale d'Italia« podal daljšo ■avo, v kateri se izraža z velikim optili izmom o notranje-političnem razvoju v < striji, čeprav priznava obenem razne ' žkoče. Predvsem poudarja potrebo znat-omejitve javnih izdatkov ter znižanje • • kov, da bi se nudila trgovini in indurii v Avstriji nova razvojna možnost, "'rok gospodarski krizi v Avstriji ni 5z-ijučno samo notranje-politični, temveč so li odnošaji z inozemstvom. Da se odjavijo posledice vojne, potrebujejo evrop- • narodi resničen mir, ki bi nudil vsa uistva proti nevarnim zvezam in popolno novost razvoja normalnega življenja. tanki predvojne miselnosti so krivi, da še vedno prevladujejo pojmi, ki danes nikakor niso več na mestu. Glede na revizijo mirovnih pogodb je izjavil dr. Schober, da bo Avstrija lojalno kakor doslej upoštevala saintgermainsko pogodbo neglede na to, da je bila prisiljena k njenemu podpisu. Umevno je, da mirovne pogodbe kakor vsako človeško delo niso popolne, življenjske potrebe pa silijo Avstrijo, da vzdržuje prijateljske razmere z vsemi državami, zlasti s sosednimi. Da mora imeti pni delu kolektivne obnove Nemčija v prvi vrsti svoje mesto, morajo priznati vsi prizadeti, ki poznajo tesne zveze, obstoječe še izpred vojnega časa med nemškim in avstrijskim gospodarstvom. Beograd, 13. februarja, č. V nizu ukrepov, ki jih je že ali še namerava pod-vzeti kmetijsko ministrstvo, je tudi več zakonskih predlogov, ki se nanašajo na zavarovanje posameznih kmetijskih panog pred elementarnimi katastrofami in drugimi nesrečami, ki običajno hudo prizadenejo prizadete posestnike in povzročajo narodnemu gospodarstvu veliko škodo. Nameravana je uvedba obveznega zavarovanja *?roti živinski kugi, proti toči, proti požaru m drugim sličnim nesrečam. Za enkrat je izgotovljen zakon o obveznem zavarovanju posevkov in poljskih pridelkov zoper točo. Zakon je danes podpisal Nj. Vel. kralj in bo stopil v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«. S tem zakonom je minister za kmetijstvo pooblaščen, da po predlogu posa Za vso državo enotno tega vprašanja zaradi različnosti ne kaže uvajati, ker so potrebe in interesi v posameznih pokrajinah dokaj različni. Zaradi tega se prepušča posameznim banskim upravam, da stavijo za svoje področje primerne predloge. Tam pa, kjer se zavarovanje uvede, je obvezno za vse poljedelce. Zavarovanje se nanaša na vse poljske pridelke, ki se goje v dotični pokrajini. Stroški zavarovanja se po-razdele na posamezne posestnike po površini obdelane zemlje, ki pride v pošte v pri zavarovanju. Del zavarovalnih stroškov lahko prevzamejo banovine sam. Prispevki se stekajo v poseben fond, iz katerega s bodo v primeru, da toča deloma ali popolnoma uniči posevke, ali pridelke, izplačevale odškodnine, kojih višina bo urejena s posebnim pravilnikom, ki ga izda minister za meznih banovin odredi obvezno zava- kmetijstvo za vsako banovino posebej, rovanje proti toči v dotičnih pokrajinah. 1 Angleška sodba o gospodarskem razvoju Jugoslavije »Jugoslavija je edina država na jugovzhodu Evrope, Id j! lahko tuji kapital popolnnoma zaupa« London, 13. februarja. M. V svojem let« nem gospodarskem pregledu objavljajo »Ti« Politična napetost v Španiji Stroga pripravljenost vojske v Madridu « Španski politični begunci zapuščajo Francijo Madrid. 13. februarja. AA. Španska vlada i je z veliko skrbjo dogodke v Ca- kjer se nemiri nadaljujejo. Ker so nekatere politične stranke sklenile bojkot volitev, je prišla vlada v zelo neprijeten položaj. Republikansko gibanje se je zelo ojacilo in je bila vlada prisiljena odrediti v ogroženih krajih izredne varnostne ukrene. Prestolnica je podobna oboroženemu taboru. Vsa vladna poslopja so močno zastražena ter so postavljene na strategičnih točkah mesta številne strojnice. Pariz, 13. februarja. AA. Ker je francoski notranji minister odredil, da se morajo vsi španski politični begunci naseliti se- verno od Loire in opustiti vsako politično propagando, so letalski major Franco, ge- nDrol Tìol T.lonA in rl nm« n^vlU:^.! i______. neral Del Liano in drugi politični begunci iz Španije odpotovali v Belgijo. V pozdravu francoskemu narodu se politični begunci zahvaljujejo za gostoljubnost ter izjavljajo, da zapuščajo Francijo s protestom proti omejevanju svoje osebne svobode. Političnim beguncem v Hendayu na francosko-španski meji so dale oblasti teden dni časa, da odpotujejo v odrejeno ozemlje, sicer jih bodo deportirale. Kakor poročajo, je večina političnih beguncev sklenila slediti zgledu majorja Franca in odpotovati v Belgijo ali v Nemčijo. Pred preosnovo madžarske vlade Budimpešta, 13. febr. d. Kakor poročajo Isti, je mi rastrski predsednik grof Bethlen zi a vil voditelju krščansko-nacijonalne gospodarske stranke grofu Janušu Zichyiu, da bo po zaključitvi aktualnih gospodarsko političnih pogajanj izvedel preosnovo vlade Izpremembe uaj bi se izvedle v znaku varčevanja in gospodarske sanacije. Kakor se čuie, je sedaj glavna skrb ministrskega predsednika grofa Bethiena in finančnega ministra Wekerla notranja pomoč kmetijstvu. Izdeluje se načrt, po katerem naj bi se rešijo vprašanje kmetijskih kreditov. Budimpešta, 13. februarja, č. Minister za finance Wekerle je včeraj v razgovoru z raznimi političnimi osebnostmi o madžarski kmetijski krizi govoril o možnosti, da iobi Madžarska večje agrarno posojilo, ki bo razdeljeno med male posestnike. Venizelos gre na odmor Atene, 13. februarja, p. Zdravstveno sta» nje ministrskega predsednika Venizelosa, ki je zbolel na hripi, se je sicer nekoliko zboljšalo, vendar pa so mu zdravniki nujno priporočili, naj nastopi daljši dopust Za» radi tega bo Venizelos bržkone v kratkem odpotoval na francosko rivijero. V njego» vi odsotnosti ga bo zastopal zunanji mini» steT Mihalakopulos. Makedonstvu iusči med seboj Sofija, 13. februarja, č. Po anonimnem sporočilu, ki je bilo poslano sofijskim lis stom, da uboj Gjurkova ni delo prcrtoge» rovcev, je bil izdan sedaj oficijelni komu» nike protogerovske VMRO. Tudi ta izjav» lja, da uboj Gjurkova ni delo protogerov» cev. Frakcija mihajlovcev pa še ni izrekla v tej zadevi svoje besede. Vse kaže po» temtakem. da ima ta uboj nekaj skupnega z ubojem Todora Aleksandrova, da je bil namreč Gjurkov ubit iz istih krogov m a» kedonstvujuščih, katerim je sam pripadal. m es« članek pod naslovom »Gospodarski napredek Jugoslavije«, v katerem pišejo med drugim: »Rumunija, Jugoslavija in Bolgarija so tri poljedelske države, ki so se morale bo» riti vse leto proti desorganizaciji v cenah cerealiij. Rumunija ki je najbolj občutila to krizo, je uvedla pokret za sodelovanje poljedelskih držav s ciljem, da se zasigu» rajo boljše cene agrarnih proizvodov. Kljub vsem težkočam pa kaže Jugoslavija znake zdravega gospodarskega napredka. Državni dohodki so se tudi v letu 1930. povečali. Vlog« pri bankah in ostalih denarnih zavo» dih so znatno narasle, število konkurzov se je zmanjšalo. Aktivnost na denarnem trgu je zelo velika. Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5.5 odst., njenemu vzgledu so sledile tudi privatne banke. Bor« ze kažejo živahen promet Vlada vodi ener» gično politiko gospodarskega razvoja in da» je pobudo tudi samouprav m, da nadaljuje» jo v istem pravcu. Angažiran je domači in tuji kapital, javna dela se izvajajo na ve» li ko. List navaja nato statistične podatke iz državnega gospodarstva zunanje trgovi« ne in plačilne bilance in poudarja, da se povsod kaže napredek. Organizacija polje» delske produkcije se naglo boljša. Privile« girana agrarna banka je že v prvem letu svpjega obstoja pokazala lepe uspehe, iz» vozna družba pa ob podpori države razvija živahno propagando za izvoz, ki prav tako naTašča. Zaradi padca cen poljedelskih proizvodov je opažat: sicer trenutni zastoj v industrijski produkciji, vendar pa kaže tudi industrija napredek Zlasti tekstilna panoga se lepo razvija in grade se še vedno nove tovarne z domačim in tujim kapita» lom. Angleški kapital je v glavnem udele» žen v rudarstvu. Prometne zveze se grade po določenem programu. Trgovska morna» rica je znatno povečala svojo tonaio in se sploh razveseljivo razvija. Stanje držav» nih financ je vseskozi zadovoljivo in je Ju» goslavija edina država na jugovzhodu Ev» rope, ki ji lahko tuji kaipfcal popolnoma zaupa. Dober znak za gospodarsko obnovo Jugoslavije je znižanje davkov, ki je bilo izvedeno lansko leto, a za letos se napove» dujejo še nadaljnje davčne olajšave.« Odobritev čsl. vladne izjave Praga, 13. febr. h. Z osmimi glasovi večine vladnih strank je danes poslanska zbornica po daljši debati odobrila vladno izjavo, ki jo je podal ministrski predsednik Udržal predzadnji torek o gospodarski krizi in njenem pobijanju. Glasovanju je prisostvoval ministrski predsednik s skoro celokupnim kabinetom. Zbornica je bila nato odgodena do prihodnjega četrtka. Današnji dan v zbornici je bil posebno živahen, ker je poslanec dr. Stransky zelo ostro nastopil proti poslancu Stribr-nemu, kateremu je obljubil, da bodo o njem v kratkem objavljena senzacijonalna razkritja. Stribrni je nato v kratki stvarni pripombi odločno zavrnil napade Stranskega. Rusi motili papežev govor Pariz, 13. februarja s. Kakor poročajo francoski listi, je včerajšnji papežev govor po radiju trajno motila neka druga zelo močna oddajna postaja. Atmosferič-ne motnje so takoj prenehale, ko je nehal papež govoriti. »Echo de Paris« dolži Ruse te sabotaže. Nove konfinacije Slovencev Trst, 13 februarja, p. Pod vodstvom pr©» fekta Porrà zaseda komisija za konfinacije za tržaško pokrajino, ki je izrekla zadnje dni več zelo strogih obsodb. Vsi osumljen» ci so obtoženi, da so nacionalno zavedni Jugoslovani " in da svojega prepričanja ne skrivajo. Tako je med drugim obsojen na osnovi neke denuncijacije na 5 letno kon» finacijo Cirri Grmek iz Avberna na Kra» su, ki je že več mesecev zaprt v tržaških zaporih. Strogo so bili opominjani in stav» ljeni pod policijsko nadzorstvo dr. Ljudevit Vadnal, odvetnik v Postojni, nadalje go» stilničarja Burger in in Sever, oba v Postoj» ni, katerima je obenem odvzeta koncesija. Pod policijsko nadzorstvo je stavljen tudi veleposestnik Jurca pri Postojni. Iz letalskega sveta London, 13. februarja AA. Semkaj se je vrnila letalka Victor Bruce, ki je letela iz Anglije v Tokio in iz Vancouverja v Newyork. Angleška letalka lady Bailey, ki leti iz -Anglije v Egipt, je prispela včeraj v Tunis. Zagrebška delegacija v « Pragi Praga, 13. februarja, h. Na čast delega« o» ji mesta Zagreba pod vodstvom župana dr. Srkulja je priredila snoči praška elek» trarna svečano večerjo, ki so se je razen številnih oficijelnih zastopnikov udeležili tudi člani senata rn zbornice, med njimi senatoT Klofač. Danes so si člani za»reb; ške delegacije v spremstvu predsednika elektrarne in nekaterih inženjerjev ogledali električne naprave mesta Prage. Popoldne je priredil na čast delegaciji praški prima» tor dr. Baxa recepcijo, ki so se je udcle* žili razen številnih zastopnikov praške sa» mouprave mnogi senatorji in poslanci, med drugimi tudi zunanji minister dr. Beneš, kakor tudi jugoslovenski poslanik dr. Kraj mer, konzul Dojčič, prvi tajnik poslaništva Laizarevič, zelo številni zastopniki jugoslo» venske kolonije, praški novinarji m drugi. Delegacija 6C bo v soboto popoldne vrnila v Zagreb. Likvidacija agrarne reforme Beograd, 13. februarja, č. Načrt zakona o likvidaciji agrarne reforme na velikih po» sestvih je gotov. Zakonski načrt jc bil po» slan sedaj vsem interesiranrm ministrstvom na proučevanje. Obsega 86 paragrafov in je razdeljen na 6 oddelkov. S tem zakonom bo končno likvidirana agrarna reforma na veleposestvih v korist agrarnih interesen» tov. Načela tega zakona so v glavnem ista, kakor so bila v dosedanjem agrarnem za» konu. Priprave za sprejem Nj. Vel. kraljice v Dubrovniku Dubrovnik, 13. februarja n. Danes je posebni odbor za svečan sprejem največjega jugoslovenskega potniškega parnika »Kraljica Maiija« izdal proglas na dubrov-niško meščanstvo, v katerem pravi, da prispe ta ponos jugoslovenske trgovske mornarice v Dubrovnik 22. t. m. ter se pripelje z njim tudi Nj. Vel. kraljica Marija. V Dubrovniku se vršijo velike priprave za čim svečanejši in dostojnejši sprejem. Komisar Saveza nabavljalnih zadrug Beograd, 13. februarja, č. Ministrstvo za finance je imenovalo za komisarja pri Sa-vezu nabavljalnih zadrug državnih uradnikov in nameščencev Božo Matica, svetnika ministrstva za finance. Ureditev obmejnega prometa z Madžarsko Beograd, 13. februarja, p. V Segedinu so se sestali naši in madžarski delegati ria konferenco, na kateri razpravljajo o izvedbi konvencije o obmejnem prometu, sklenjene 1. 1926. ter o rešitvi še nekaterih doslej nerešenh obmejnih vprašanj. Znižana vožnja za velesejem v Veroni Beograd, 12. februarja AA. S sklepom generalne direkcije državnih železnic je dovoljen popust na vožnjo po železnici udeležencem mednarodnega vzorčnega ve-lesejma, ki bo od 8. do 23. marca v Veroni (Italija). Popust velja za vse vlake razen ekspresa. Velike poplave v Romuniji Bukarešta, 13. febr. č. Dunav na svojem spodnjem toku še vedno narašča. Preplavil je mesto Vilkov in njegovo okolico, že dva dni se trudi vojska, da bi preprečila večjo škodo, prizadevanje pa nima dovolj uspeha. Prebivalstvo je popolnoma evakuirano in so morali nekatere starejše osebe s silo odstraniti iz njihovih domov. V skladiščih soli je voda. ki je vdrla va-nje, uničila 9000 vagonov soli. Bukarešta, 13. febr. s. Poplave v Vdlko-vu in Ismailu so povzročile brezupen položaj. Oblasti v Ismailu so odredile izpraznitev mesta, ki šteje 8000 ljudi. Evakuacija se je izvršila le s težavo, ker so morali ljudje prebresti ledeno mrzlo vodo. Na pomoč so bili pozvani tudi vojaški oddelki. Avstrija, Madžarska ln frankovski emigranti Ljubljana, 13. februarja. Včeraj smo zabeležili senzacionalne ugotovitve, ki jih je rodila preiskava o umoru župana Beriča iz Nove Uradi-ške. Berič, ki ie obenem član banskega sveta savske banovine, je bil eden izmed organizatorjev veličastnega kmečkega tabora dne S. decembra v Zagrebu. Zato se je že takoi od početka pojavila sumnja, da pri umoru ne gre za osebno maščevanje, temveč da so v ozadju zločina zopet oni nesrečni izgubljenci, ki jih je slepo sovraštvo privedlo v tabor najbolj zagrizenih nasprotnikov Jugoslavije. Preiskava je to sumnjo v polni meri potrdila. Dognala ie, da je tudi umor v Novi Gradiški delo frankovskih veie-izdajalcev. dognala pa ob enem še bolj zanimive stvari. Preiskovalne oblasti so ugotovile, da poteka zločinski umor župana iti banskega svetnika Beriča iz istega vira kakor nedavni poskusi atentatov s peklenskimi stroji v Zagrebu in da stojijo za vsemi temi zločini oni frankovski emigranti, katerih imena proklinja danes vsak Hrvat. Frankovski veleizdajalci so že davno spoznali, da nimajo v Jugoslaviji za seboj prav nikogar več in da so iih zapustili že tudi oni redki simpatizerji. ki so sprva morda res verjeli, da hočejo. čeprav na svoj, nedopusten način, delati za hrvatstvo. Zato nas ne preseneča, da skušajo ti izgubljenci v svojem obupu posegati po obuDtiih in ob enem brezupnih sredstvih. Na ta način bi si radi ohranili vsaj naklonjenost svojih zakulisnih protektorjev, ko že ne morejo več upati, da bi si ohranili kake simpatije v domovini. Njihovo početje nas torej ne preseneča. Preseneča pa nas dejstvo, da je veleizdajniška skupina frankovskih emigrantov, kakor ie to po rezultatih preiskave jasno ugotovljeno, lahko nemoteno instalirala svoj generalni štab na Dunaju in svoje ekspoziture na Madžarskem, torej v dveh državah, ki vedno zopet zatrjujeta, da hočeta živeti in da tudi živita z našo državo v prijateljskih sosednih odnošajih. Niti dunajska niti budimpeštanska vlada nista storili do sedaj ničesar, da onemogočita zločinsko početje frankovskih emigrantov, temveč mirno gledata, kako se na njunem teritoriju kujejo vedno nove zarote proti nam. To je tem boli neumevno, ker mora biti danes že vsakomur jasno, da vse to rovarjenje ne more niti najmanj škoditi konsolidaciji Jugoslavije, da pa lahko resno oškoduje interese Avstrije in Madžarske. Vsa čast politični svobodi in azilne-mu pravu, na katera se zlasti na Dunaju tako radi sklicujejo. Toda tole- Matija Murko v čsl. tisku H. Praga, 12. februarja. Češkoslovaški tisk se je spomnil 70 letnice slovenskega profesorja praške univerze, dr. Matije Murka na izredno slavnosten način. Takega slavja ni bil zlepa deležen niti kak domač učenjak. Listi in revije vseli strank in bineri prinašajo obširne življenjepise in ocene učenjakovega dela. Prot. Murko predstavlja v Pragi prvaka slavistike, čigar obsežna in neumorna delavnost služi za d. k a z. da ie Praga postala ognjišče slovanskega študija. Na sam dan 70-letnice, 10. februarja, je obja\il glavni organ narodno-socijalistične stranke »Ceskč Siovo« obširen življenjepis učenjakov in podroben popis njegovega življernskega dela. List piše: »Na našo univerzo, Ki ji ie v čast m ponos, je Murko prišel že v dobi svoje zrelosti, da ga lahko štejemo med one znanstvenike, ki določajo pota in način raziskovanja slovanske davnine.« V istem tonu so Dišali tudi članki o.stalih listov Znani učenjak in propaga to r jugoslovanskega slovstva med Celiosiovaki, prof. ,Fran Wollmanii, je priobčil v »Narodnih listili«, temeijit življenjepis Murko v. Podčrtal je siavljenčevo vztrajnost, ki je podedovana po s'ovenskem kmetu, iz katerega srede je vznikel jubilant. Woilmann naglaša toplo slovansko čustvovanie Matiie Murka, čustvovanje, ki ie tako rea-lno in trezno, da ne mure izzvati nikjer niti najmanjšega ugovora in zaključuje svoj članek z nasled-11 ? • nu besedami: »Jugoslavija pozdravlja danes enega izmed onih, ki so dobre lastnosti dinarskega plemena spojili z evrop-sKj omiko. :z cesar je nastal nov ljudski tp skromnega m simpatičnega pojava, ki se rie ogibije dovti^u, sarkazmu ni ironiji pri vsej svoji veliki učenosti. Treba bi bilo videti prof. Murka med njigovitni guslarji na jugu, - katerimi se tako dobro razume in k' r:jega tako dobro razumejo. Treba bi ga bilo pa videti tudi kot junaka na konju, ki jezdi na Durmitor in spravlja do presenečenja vse domačine. Ako se spomnimo tega skoro ne moremo verjeti, da je slav. bencu že 70 let« »Lidove Noviii.v« prinašajo razen obsežnega življenjepisa in occne slavljenčevega pomena na polju slavistike izpod peresa dr A. fieidenreicha še manjši članek pod šifro A. N. (Prof. Arme Novak). Članek pod naslovom »Filolog — junak« pravi med dru-g'm: »V treh glavnih jezikih, na štirih univerzah treh raznih držav, po neštevilnih časop:sih, zbornikih, enciklopedij ah in knjigah se je širila in se širi slavistična delavnost v Pragi naturaliziranega Slovenca, današnjega 70 letnika Matije Murka. Velik ponos za svoje rojake in priznana avtoriteta za nemško vedo je rojak Kopitarjev in Miklošičev že davno. Toda tudi naša slavi-stika šteje profesorja Karlove univerze in urednika »SlavLje« med svoje voditelje. Ni ranca avstrijske vlade do rovariev proti Jugoslaviji presega vse meje in ne more najti opravičila niti v sklicevanju na azilno pravo. Radovedni smo samo, ali bi bili na Dunaiu tako liberalni tudi proti ljudem, ki bi rovarili proti Nemčiji, ali v Budimpešti proti ljudem, ki bi kovali zarote proti Italiji. Na Dunaju so na primer že prav odločno pokazali, da niso voljni trpeti »nikakih avantur madžarskih emigrantov. dasi tem niti na misel ni prišlo, da bi hoteli škodovati madžarski državi kot taki. Pri tem pa mirno tole-rirajo podvige frankovskih emigrantov, ki niso naperjeni morda proti današnjemu režimu v Jugoslaviji, ampak proti sami državi. Razni frankovski despe-radi se mirno zbirajo na Dunaiu k svojim konventiklom, nemoteno potujejo po Madžarskem in prihajajo preko meje s pomočjo lažnih potnih dok umen tov. Jugoslavija gotovo iskreno stremi za tem, da bi bili njeni odnosaji do vseh sosed, zlasti tudi do Avstrije in Mad žarske, čim bolj korektni in prijatelj ski. Toda najboljša volja lahko naleti na ovire, preko katerih ne more. In taka ovira more postati opisano nerazumljivo zadržanje merodajnih krogov na Dunaju in v Budimpešti, ki je v tako kričečem nasprotstvu z njihovimi ponovnimi izjavami, da hočejo živeti z Jugoslavijo v prijateljskem sosedstvu. Kai bi rekli v Budimpešti in na Dunaju, ako bi pri nas začeli razmišljati o tem, da poostrimo obmejno kontrolo in otež-kočimo obmejni promet. Ako bodo onstran meje še dalje mirno gledali, kako se tvorijo tam ognjišča zarot in terorističnih akcij, kakor smo jih bili doslej vajeni v Sofiji, Čustendilu in Petri-ču, se ne bodo smeli čuditi, ako bo prej ali slej tudi naša država prisiljena poseči po ostrejših sredstvih, da prepreči vznemirjenje svojega prebivalstva. Saj mednarodne pogodbe o olajšavah v obmejnem prometu pač nimajo namena olajšati prehod meje zločincem, nagovorjenim z bombami in ekrazitom. Kakor zločini makedonstvujuščih tako tudi zločini frankovskih emigrantov ne morejo niti najmanj škodovati vedno hitreje napredujoči konsolidaciji naše države. Naš narod je enodušen v obsodbi vseh teh emigrantskih mahinacij. Zlasti tudi hrvatski del naroda je že ponovno. posebno manifestando še sedaj ob bivanju kraljevske dvojice v Zagrebu, jasno in ostro obsodil fo početje in izrekel svojo sodbo nad veleizdajalci. Od merodajnih činiteljev na Dunaju in v Budimpešti je odvisno, da se ne bosta ta obsodba in to ogorčenje razširila tudi na Avstrijo in Madžarsko ... mu hvaležna samo za organizacijske pobu-ne in uspehe, temveč tudi za marsikako idejno odkritje. Ako smo že izdatno obdelali Murkove temeljite razprave o vplivu nemške romantike na češki preporod, vendar doslej še nismo mnogo izkoristili njegovih raziskovanj o protireformaciji in slovanski vzajemnosti. V bodoče se bo imenovalo Murkovo ime vse češče in češče. ^ Naj bo že tako ali tako, največjo in zasluženo popularnost uživajo njegove študije o junaški epiki jugoslovenski, ne samo zato, ker njih predmet sam spada v svetovno slovstvo. Pri obdelovanju tega neizčrpnega predmeta, ki ie še nedavno živel svoj junaški vek, je našel Matija Murko svoji duši sorodno snov. Dasi je Murko Slovenec, ima vendar na sebi nekaj srbskega junaka in rapsoda ter se ravno zato znatno loči od povprečnega filološkega tipa. Naj ta struna Murkovih gosli v slavi-stiki zveni še nadoljna desetletja!« V »Narodni Po'itfki« piše obširni referat znani slavist dr. Josip Pata, ki poudarja, da je bil Murko v dobi svojega delovanja v Lipskem prvi, ki se je zavzel za Lužiške Srbe. Osobito toplo pa pozdravlja slavljen-ca v »Venkovu« slavist univ. prof. K. Paul: »Veda ne izpolnjuje celotnega Markovega življenja. Njegova skoro neizčrpna življenjska energija in duševna svežost mu ne dopušča niti trenutka nedelavnosti. Z veseljem se je vedno udeleževal in se še udeležuje dela v razirh učenih institucijah in v javnem življenju. S skoro očetovsko ljubeznijo skrbi za jugoslovensko učečo se mla-dež, navajajoč jo k ljubezni do vede.- naroda in slovanstva. Murko je bil vselej iskren pristaš jugoslovenskega edinstva". Takisto so topli njegovi odnnšaii do našega naroda, med katerim ie vedno naše! zelo dobrih prijateljev. Praga mu je središče vsega slovenstva, nas pa smatra kot priročni» zaveznike Jugoslovenov.« Nemogoče je navesti vse glasove, ki Borba fašizma proti slovenski duhovščini«, v katerem pravi mecl drugim: Fašistični režim gleda na obmejne pokrajine samo s stra-tegičnega stališča. Zato tudi tako hiti s poitaiijančevanjem teh krajev. Zlasti v zadnjem času je napel fašizem vse sile. da čim prej zabriše vsako sled, da ti kraji niso bili italijanski. Domači jezik ima največjo zaslomoo v cerkvi in zato je fašizem napovedal borbo duhovščini, da bi na ta način čim prej iztrebil slovenski jezik v Julijski Krajini, ne oziraje se na konkor-dat in na vse obljube, ki jih je dajala Italija ob sklepanju mirovnih pogodb. Na čelu akcije za iztrebljenje slovenskega jezika so novo imenovan; goriški prefekt Di-endo, kvestor Modesti in fašistični konzul Avenanti. Modesti je nedavno izjavil, da slovenski jezik sploh ne zasluži naziva kulturnega jezika, češ, da imajo celo Ho-tentoti lepše izraze nego slovenski »barbari«. Popolnoma neovirano so nedavno nosili fašisti po goriških ulicah lepake, v katerih so napadali in zasramovali nadškofa Sedeja. Pet katoliških duhovnikov je že interniranih, ostale pa še čaka ista usoda. Avenanti je v svojem nedavnem govoru pozival fašiste, naj gredo z orožjem nad slovenske duhovnike. Sledila je pravcata mobilizacija učiteljstva proti slovenskemu bogoslužju. Celo šolsko deco nagovarjajo, naj v cerkvi demonstrira proti slovenski molitvi. To je gotovo edinstveni primer borbe proti narodni manjšini, ki je v največjo sramoto za evropsko kulturo. Modesti je javno napovedal, da bodo oblasti tako dolgo pritiskale na narod, da bo poslednja barbarska« kmetica molila Boga v blagozvočnem italijanskem jeziku. V petih letih ne sme biti več sledu o kakem Slovencu ali Hrvatu. Aretacije Slovencev v goriški pokrajini so še vedno na dnevnem redu. Te dni so zopet aretirali- 40 se-ljakov iz okolice Tolmina in jih odpeljali v zapore, odkoder se bržkone ne povrnejo nikdar več. Njihove rodbine so izročene največji bedi. Evropa na vse to molči in mirno gleda to nečloveško postopanje. Baš zaradi tega je fašizem izgubil vsako razsodnost in se bržkone sam več ne zaveda svojega početja. Nasilno poitalijančevanje slovenskih imen Nad 100.000 rodbin je moralo na pritisk oblasti spremeniti svoja slovanska rodbinska imena Trst, 13. febr. p. Nasilna italijanizacija slovanskih rodbinskih imen v Julijski Krajini se izvaja z vso strogostjo. Prefekti se po zakonu pooblaščeni, da po lastni uvidevnosti ital-janizirajo rodbinska imena. Obstoja sicer dah)čba> o izpremembi imena na »lastno zahtevo«, toda to .je iluzorno, ker se vsi oni, ki nočejo »prostovoljno« poitali-jančiti »vojega imena, kaznujejo z globo od 500 do 5 tisoč lir. Posebno pritiskajo oblasti na uradništvo državnih in privatnih podjetij, ki jim groze s takojšnjim odpustom, če »prostovoljno« ne spremene svojega slovanskega imena. Puljski prefekt je imenoval celo posebno komisijo, ki ima nalogo, da izvede italijanizacijo vseh imen v puljski pokrajini. Ta komisija je doslej izvršila prepis že okrog 3 tisoč, slovanskih imen. pri čemer je prizadetih okoli 100 tisoč ljudi. Temu vzgledu so sledili sedaj tudi ostali prefekti v Julijski Krajini. Trža- ška komisija je popisala okrog bo tisoč imen, sedaj pa se vrši enak popis v goriški, reški in zadrski pokrajini. Na ta način bo moraio okrog pol milijona Slovencev in Hrvatov na pritisk obiasti poitalijančiti svoja rodbinska imena. PoitaJijančevanje pa se vrši zelo neenotno, tako da se slična imena v posameznih pokrajinah prevajajo popolnoma različno. Tako je n. pr. Slovenec Sirk v Trstu postal Sirca, v Puiiu Serchi, v Oorici pa Sirtori, Hrvat Antič je v Tr>tu Antini, v Pud ju Anti, iz Ivetiča je posta! v Trstu Gianetti, v Pulju pa Bovetti. Postopanje teli komisij je izzvalo nevoljo med italijanskim plemstvom, ker so pri prevajanju slovenskih imen vsilili Slovencem često italijanska plemiška imena. Sedaj skušajo to popraviti. Vsekakor pa je to edinstveni primer raznarodovanja narodne manjšine. Zborovanje radovljiškega učiteljskega društva Bled, 13. februarja Radovljiško učiteljsko društvo je zborovalo na "osnovni šoli na Jesenicah. Zborovanja se je udeležilo okrog 70 odstotkov članov. S presrčnim pozdravom na navzoče je otvoril predsednik tov. Schiffrer zborovanje ter omenjal spomenico, ki so jo sestavili opolnomočeni zastopniki učiteljstva iz vse dravske banovine z ozirom na kritiko pri prvem zasedanju banskega sveta o uči-teljstvu. S spomenico se zborovalci popolnoma strinjajo. Predsednikovemu poročilu je sledil referat inšpektorja kranjske sokolske župe dr. Sušnika. V referatu »Učiteljstvo in So-kolstvo« je predočil v zanimivem govoru zborovalcem vzvišeni namen Sokolstva. Poudarjal je, da je učiteljstvo prvo poklicano, da aktivno sodeluje po svoji moči pri Sokolu. Brat Sušnik je bil nagrajen za svoj učinkoviti govor z dolgotrajnim ploskanjem. Predlog tov. Pibrovca, da se od-pošljeta vdanostni brzojavki Nj. Vis. prestolonasledniku Petru in podstarosti br. Ganglu, je bil z navdušenjem sprejet. Nato je sledil referat ravnatelja Zveze slovenskih zadrug g. Trčka, ki je predaval o delu učiteljstva na zadružnem polju. Predavatelj je naglašal, kako velikega pomena je zadružništvo za gospodarstvo in sploh za vso državo. Apeliral je posebno na mlajše učiteljstvo, naj pomaga ustanavljati različne zadruge in naj po svoji moči sodeluje pri njih. Predavanje g. Trčka, ki je trajalo nad eno uro. so nagradili zborovalci z burnim aplavzom. Nato je podala tov. Nada Šegova blagajniško poročilo. Prejšnji blagajnik tov. Golobič je dobil razrešilnico. Ko je še podal predsednik prosvetnega odseka tov. Pibrovec svoje poročilo in se je sklenilo, da bo prihodnje zborovanje zopet na Jesenicah, je predsednik tov. Schiffrer zbor zaključil. Literarna pravda v Beogradu Beograd, 12. februarja Pred tukajšnjim sodiščem prve stopnje smo imeli včeraj zanimiv književni proces. Znani književnik g. Miloš Crnjanski, čigar »Knjiga o Nemačkoj-< je nedavno izšla pri Gezi Kohnu, je tožil svojega kritika v »Pravdi« g. dr. Ljubomira Petroviča zaradi kritike, ki je vse prej kakor književna kritika. V omenjeni knjigi je natisnjen tudi spis g. Crnjanskega o Berlinu z naslovom »Iris Berlina«. Ta spis je bil lani nagrajen s književno nagrado »Cvijete Zuzorič« in je bil že prej objavljen v • Srp-skem književnem glasniku«. G. dr. Lj. Petrovič misli, da članek »Iris Berlina« ne bi smel biti nagrajen, češ, da je spisan ne-književno in da »ograža javno nravnost«, ker na nekaterih mestih govori o berlinskem nočnem življenju itd. Pisec je nezadovoljen, če g. Crnjanski pripoveduje o Berlinu ali Nemčiji slabe reči, ker s tem žali svetinje velikega naroda. Ni pa zadovoljen tudi tedaj, kc g. Crnjanski poveličuje duha nemškega naroda, ker tako žali naša nacionalna čuvstva. Skratka: g. dr. Petroviču je težko ustreči... Odvetnik obtoženega g. Petroviča se je popolnoma strinjal s svojim klijentom. De-; al je, da je zaradi procesa moral tudi on prečitati »Iris Berlina«. Spis ga je od sile začudil. »Nisem vedel, kaj ta človek hoče. Postavil je pike in pornišljaje povsod, kjer je le mogel ; tam, kjer treba in tam, kjer ni treba. Nemara je to moderno, ali — pri moji veri — tega res ne razumem.« Tako je izjavil advokat. Sodišče je kajpak odločilo, da se književni spis ne sme razmrevariti na žive in na mrtve, tudi če ga kakšen advokat ne razume. Seveda ni zavzelo stališča, da je javni morali nevarno, če se v opisu berlinskega nočnega življenja pove tudi kaj o prostitutkah, homoseksualcih in lezbijan-kah. Odločilo je, da je g. Petrovič prekoračil mejo objektivne kritike, da so v njegovi oceni žalitve in klevete in je kritika obsodilo na 15 dni zapora ter na povračilo sodnih stroškov'. G. Crnjanskemu bo obtoženec moral plačati 2090 Din odškodnine za žaljeno čast; ta znesek pojde v blagajno invalidskega udruženja. Upajmo, da bo ta obsodba blagodejno vplivala na beograjsko kritiko, ki je postala v zadnjem času kar razuzdana in brezobzirna, kakor da bi v nji strašile drugod izrinjene strasti in stara nasprotja! Zagrebška kronika Zagreb, 13. febr. n. Včeraj smo javili o zverinskem napadu, ki ga je izvršil v Mar-tičevi ulici slikarski pomočDik Slavko žumbreg na ISletno dijakinjo Ivko Vrklja-novo, ki jo je večkrat zabodel z nožem. Stanje poškodovanke, ki leži v bolnici, ie še vedno zelo kritično. Aretirani žumbrek pa je danes pričel simulirati blaznost. Zagreb, 13. febr. n. Sobarica Marija Majksner. ki se je včeraj kot smo že poročali, v hotelu »Zlatna kruna« hudo opekla pri kurjenju peči, je danes podlegla poškodbam. Majksnerjeva je bila doma iz Poljčan v dravski banovini. Zagreb, 13. febr. n. Nocoj je pričelo v Zagrebu gosto snežiti. Okoli S. zvečer pa je poleg snega pričel padati tudi dež. Samomor v zagrebškem hotelu Zagreb, 13. februarja n. Pred dvema dnevoma je prispel z Siska sodni kanclist Josip Ivelič ier se nastanil v hotelu »Ve-lebit« v Petrinjski ulici. Ko so ga davi ob 9. hotelski uslužbenci budili, so zaslišali še preden so vstopili, iz njegove sobe stokanje ter zato nemudoma pogledali, kaj se v sobi dogaja. Našli so lveliča v postelji zvijajočega se v krčih. Mož je namreč použil ocetno kislino in še zatrjeval uslužbencem, da ne mara več živeti. Ob-upanca so nemudoma odpeljali v bolnico. V hotelu pa so še našli dvoje pisem, s katerimi se Ivelič poslavlja od žene in sina, proseč ju, naj mu odpustita ta korak. Razloga za samomor pa ni navedel. Nesreča slovenskega natakarja v Sarajevu Sarajevo. 13. februarja, n. Danes okoli pol treh popoldne se je pripetila na vogalu .Sulejmanove ulice težka avtomobilska ne= sreča. Natakar Božidar Krušlin iz Gloneža (?) v Sloveniji je stopil iz kavarne hoteč prekoračiti cesto. V tem ga je zagrabil avto Riste Kovačeviča ter ga povozil. Krušlin si je zlomil obe nogi in dobil tudi druge no« tran je poškodbe. Šoferja Miha j la Djurnbe* ka so aretirali, da se ugotovi, kdo jc kriv nesreče. Prvo tekmovanje v Oberhofu Na 17 km komh. je zmagal Griiettums-braaten (Norveška). Godec je prispel na cilj kot 51-, šramel pa kot. 59. Tekmovalo je 67 smučarjev. Oberhof. 13. februarja. Danes so pričela tekmovanja za evropsko smučarsko prvenstvo. Na 17 km kombinirano so prvih deset mest zasedli severnjaki. Zmagal je Gröettumsbraaten v času 1:23:43. Sledili, so mu Horde (Norveška) 1:24:09. Verd (švedska i 1:25:27. Lindborg (švedska) 1:25:29. Favorit Rudstadetuen je z 1:26:02 zasede^ sedmo mesto. Prvi Srednjeevropec je bil na 10 mestu Nemec Lmtpold. Godec je v času 1:40:09 zasedel 51., šramel, pa v 1:50 59. mesto. Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija Ljubljana, 13. februaija. Danes od 5. do 7. je bila seja magistrat» nega gremija, na kateri so bili spreteji na* slednji sklepi: Prošnja Anglo*jugoslovensko pretrolejske družbe v Zagrebu za dovoljenje, da sme postaviti stabilno bencinsko črpalko odaljšanic >a« kupa mestnega sveta na Barju in v št pe« terskem predmestju je gremij odstopi! mestnemu ekonomatu v samostojno rešUev Na dnevnem redu so bila tudi razna stavbna dovoljenja. Prošnji Antona Stm^ ta, da sme nadzidati prvo nadstropje pri svoji hiši v Kopališki ulici, je bilo v priii« cipu ugodeno. — Hočevar Nada bo uredi!.* v Šelenburgovi ulici avtomatični buffet '.rt se ji v to svrho odobri adaptacija lokala. — Krejčič Anici se izda stavbno in upe* rabno dovoljenje za adaptirano podstrešn > stanovanje na Vidovdanski cesti, kaznova* na pa bo, ker je zidala brez dovoljenja. — Frančiškanskemu provincijalatu se dovoli izraba podstrešja hiše ob Cernetovi ulici v stanovanjsse namene. — M. Muc se uovo* li adaptacija izložbenega okna v Blciv.e'.-->« vi hiši na Kcgrcsnem trgu, upravi Ljudske« ga doma pa adaptacija poslopja v S*reli» ški ulici za dijaško menzo. — Vinku manu jc dovoljena zgradba pritlične hiše ir» gospodarskega poslopja ob Ižanski c. st:. Vidmarju Franu drvarnica ob Jam.tlkovi ulici. Zajcu Alojziju pa pritlična hiša (><■< Ižanski cesti. — Dolničar Josipina bo adap* tirala, loka! z\ vinotoč na .Sv. Petra nasip i št. 65. — »Triumph=avtO'c ie prejel dovoije* nje za adaptacijo skladišča ob Celovški u! « ci. Ncčimer Neža pa stavbno dovoljenje oi vporabno dovoljenje za provizornn Ice?",o barako v Gramozni jami ob podaljšku Yc* rovškove ulice preko železniškega tira. Breeeljnik Ivan sme adaptirati podstreh > stanovanje v Veliki čolnarski ulici. Sfilii Fran pa .-graditi enonadstropno hišo :h Oražmovi in Postojnski ulici. — Uporabn dovoljenje jc podelil gremij Ivanu Dovi,. : za adaptirani kletni loka! v Pokopališki ulici. Dr. YendeFn Meiler jc i/ppslova! srv goiev ni sprejela, pripravljena pa jc založiti 100.000 Din k.ot jamstvo, da bo v teku treh let pričela zidati ali najkasneje v teku p?« tih iet dokončala stavbo ob Dunajski cesti, kar je gremij po daljši debati sprejel. — »Triumph*Avto« ima neko barako kot d-i« ražo ob Žibertovi ulici, za katero pa ni lvk« dar prejel stavbnega dovoljenji, temveč sc ic provizorna stavba na tem mestu !e te« Icrirala. Sedai je prosila tvrdka Fran De» dek, ki jc prevzela ta svet, naj se šc nadalje pustj ta stavba na tem me*tu. Pr/ -n ja je bila odklon iena. Končno so prejeli še dovoljenje Fr. Petcrnel za zidavo ep » nadstropne hiše ob Sodarski ulici. Stanič Alojzij za adaptacije in Hlebš Jakob za razširjenje hiše v Hradeckega vasi. — Hu» bert Tauzhar želi adaptirati hišo na Dunaj* ski cesti. Xcr ie stavba izven regulačnc črte. jc bili prošnja odklonjena, hiša pa postavljena pod stavbeno prepoved. Hmeijsko poročilo žatec. 13. februarja h. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu je bila tendcnca na hmeljskem trgu mirna. Povpraševanje je bilo slabo: kupci so iskali samo boljšo kakovosti. Cene so se gibale med 250 in 350 Kč. dočim so za prvovrstno blago plačevali tudi več. Tega blaga pa ni bilo mnogo na trgu. Do četrtka je bilo v žatou javno žigosanih 144.000 stotov po 50 kg žateškega hmelja lanske letine. Vremenska nane ved Za^rebŠk* vremenska liapoTcd r.a dane*: Pretežno oblačno, temperature blažje, poslabšanje vremena. — Situacija vferaišn.H»-sra dne: Velika atlantska depresiia je ž«» prekrila ves severni del kontinenta ter v poslednjih "2+ urah razširila tudi nad južno Evropo. Relativno višji pritisk se je obdržal samo še nad Španijo in Alpami ler jusrovzhodno Evropo. Pritisk ie v splošnem zelo padel, in sicer od (i na 11 mm. zlasti na severu. Temperature so se dvignile v Primorju in na zapadu za 1 do 5 stopinj. Na vzhodu so ostale brez sprememb, lokalno na so padle nekaj malega v centralnih krajih in v Sloveniji. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, sneg. Temperatura okoli ničle. Splošni vremenski izgledi: Moča» sne*r: p*1 2 ali 3 dneh občuten mraz. Naši kraji in Spor med rudarskimi strokovnimi organizacijami Shod Zveze rudarjev Jugoslavije delavskih Trbovlje, 13. februarja. Zveza rudanjev Jugoslavije je imela v četrtek popoldne v Delavskem domu shod, ki ga je vodil predsednik g. 1'liberšck. Kot glavni govornik je nastopil tajnik ZRJ g. Arh i z Zagorja, ki je pojasnil pomen kolek* tivne pogodbe za delavstvo s posebnim f>-/irom na pogodbo, sklenjeno med rudar* skimi delavskimi organizacijami in TPD. Oértal je stanje, ki je nastopilo z odpo» vedijo te pogodbe. TPD bo stremela za tem, da bo znižala delavske mezde. Delavstvo mora biti na to pripravljeno in sc temeljito pripraviti na čas, ko stopi odpoved v velja* vo, t. j. 28. julij. Le ako bo delavstvo mpč» ti o, bo zamoglo te nakane TPD preprečiti. Za sklepanje sedanje pogodbe jc bilo de* lavstvo takrat slabo pripravljeno, ker sc jc v tistih časih lovilo za nekimi nejasnimi fantazijami in je izvolilo za pogajanja 1 ju* di, ki so bili vse prej ko primerni. Ako hoče TPD zvišati oddajo premoga, ga bo morala poceniti, to pocenitev pa bo skušala prevaliti na delavstvo. Proti temu se mora delavstvo zavarovati žc sedaj. Dc* lavstvo se mora zanašati lc na svojo moč. Dalje jc govoril g. Arh p volitvah zaup* mikov, ki sc bodio vršile v nedeljo. Za tc volitve jc bil sklenjen dogovor, med vsemi tremi strokovnimi organizacijami in II. ru* clar.sko skupino in jc bila postavljena skup* na lista. Žc po tem dogovoru pa sp začele krožiti po revirjih"posebne liste, ki so po* polnoma protivne oficijclni listi. Zveza ru* darjev pripisuje tc liste ostalima dvema organizacijama in jih smatra za izigrava« nie dogovora, zaradi česar jc Zveza Tudar* jjev sklenila, da postavi svojp samostojno listo. * Sc istega večera jc bil sklican v gostilni ročivavšek sestanek obeh drugih delav* skih organizacij, t. j. Narodne strokovne organizacije, Jugoslovanske strokovne zve* •/c rudjarjev in II. rudarske skupine. Raz* pravljalo se jc o položaju, ki je nastal za* Danes premiera sladke operete -- Razbita enotna lista za volitve zaupnikov radi sklepa ZRJ. Sklenjeno jc bilf>, da se skliče za soboto popoldne shod v gostfni Zavrašck, kjer sc bo sklepalo o nadaljnjih korakih. Vaš dopisnik jc v tej zadevi'govoril z zastopnikom Narodne strokovne prganiza* cije, ki mu jc izjavil naslednje: »Naša or* ganizacija je smatrala za potrebno, da na* stopi delavstvo pri volitvah zaupnikov enot* no brez ozira na nekdanje politične stran* ke. Med vsemi tremi organizacijami in II. rudarsko skupino jc bil napravljen dog.o* vor, da sc postavi enotna lista, da sc pa organizacije nc bodo ozirale na eventualne postranske liste, ki bi se utegnile pojaviti. Za vse organizacije jc bila obvezna ofici* jclna lista." Domnevam, da dogovor nii bd iskren od pristašev ZRJ in da s.o sc ravno od tc strani pojavile postranske liste, da bi sc našel vzrok za razbitje dogovora. To mojo domnevo potrjuje deistvo. da sc je pojavila samostojna lista ZRJ že v torek, torej dva dni p.o sklenjenem dogovoru. Mi bomo sedaj prisiljeni, da postavimo samo* stojno i i s L o združenih organizacij Narodne strokovne zveze, Jugoslovanske strokovne zveze in II. rudarske skupine. Slišali smo torej oba zv.ona. Na,j bo že krivda na katerikoli strani, na vsak način pa jc interesom delavstva v škodo, da ni ostalo pri enotni listi, ker ravno ta primer dokazuje, da naše delavstvo šc dolgo ne bo zrelo. d;a bi znalo svoje interese braniti enotno in v strnjeni vrsti. in plašče za dame in gospode do bite pri tvrdki FRAN LUKIČ, Ljubljana Največja in najcenejša izbira. LOGAR JEYA KRISTA Godba Granichstädten. Krasen dopolnilni spored! Predstave ob 4., 7. in 9. uri. Telefon 2124. Elitni kino Matica Stoletnica rojstva Jovana Ristica A'čeraj je minulo sto let, kar sc jc rev. Tiim staršem v Kragujevcu rodil Jovan Ri* ste, slavni srbijanski politik in državnik. Njegova karijera je bila izredna, vprav edinstvena. Noben mož ni v drugi polovici minulega stoletja igral na Balkanu tako va ž* nc in "vidne vloge kakor Jovan Ristič v L Kot mlad dijak se je udeležil 1. 1848 srb» skega pokreta na Madžarskem, nato je šel v Nemčijo nadaljevat študije in bival je par let v Parizu. Po povratku v domovino j c bil sprejet v skromno službo v ministr» štvu prosvete, kjer pa se je kmalu izkazal 7 obsežnim znanjem zgodovine, književno» str in filozofije. Njegov referat jc bil od-o* cücn za uvedbo Vukovega pravopisi. Lo premestitvi v notranje in slednjič v zuj13' nje ministrstvo se mu je odprla pot h ka* ri ieri. V letu 1860 je šel kot tajnik z vizno srbsko dcputacijo v Carigrad, naslednje le» to pa na Dunaj in Budimpešto zaradi vpra* Sanj z Madžarsko. Po povratku je bil iz» volicn za tajnika takratne Narodne skup» f: ne in si jc s svojo okretnostjo pridobil posebno naklonjenost kneza Mihajla, ki ga jc kmalu poslal v Carigrad branit njegove reforme. Šele 36 let star je Ristič postal zunanji minister. Spri se je sicer s knezom Mihajlom in je moral odstopiti, toda kne» ževe naklonjenosti ni zapravil. V važni mi' siji je odšel v Petrograd in Berlin, kjer je iprcjcl novico o tragični smrti kneza Mihaj* la. Ristič se je tedaj odpeljal v Pariz in 11. junija 1868 dovcdcl v Beograd mladega kne» ževega nečaka in naslednika Milana Obre» novica. Štiri leta, do Milanove polnoletno» sti, je bil sovladar, nato je postal zunanji minister in slednjič predsednik vlade. Več» krat. je nato še bil minister. Svojo drugo vlado pa je sestavil 1.S78 in ji načeloval dve leti, a tretjič jc bil ministrski pred» sednik le nekaj mcsccev. Po tolikih letih dela sc je zdelo, da je Ristič zaključil svojo veliko karijero. A tic. Ko se je Milan odrekel prestolu, je Ristič v februarju 1889 postal prvi namestnik mia» doletnega kralja Aleksandra. Poslednje od» li.kovar.je pa mu je bilo izkazano, ko jc bil 11. januarja 1899. postavljen za predsedni» ka Akademije znanosti. Par mesccev nato, 23. avgusta, je umrl. Razen veleuspešncga delovanja v politiki ste je Jovan Ristič uspešno udejstvoval tudi r književnosti, obravnavajo« važna zgodo» vinska in državna vprašanja. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki^ se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica Se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. Zadnja pot učiteljice redovnice Adalvine Adamičeve Kočevje, 12. februarja. V torek jc podlegla pljučnici, v vsem Kočevju znana in priljubljena učiteljica» redovnica in usmiljenka družbe Vincenci» ja Pavlanskega Adalvina Adamičeva, se» tra glasbenika in komponista Emila. Polnih 15 let se je udejstvovala skrajno nesebično in na prosvetno vzgojnem polju izredno uspešno ter si s tem pridobila občo ljubezen in spoštovanje meščanov. Ko jc njena učen» ka, hčerka rudniškega ravnatelja inž. Bis» kupskega zvedela za smrt svoje učiteljice, je dobila tolik živčni pretres, da je bilo njeno stanje na dan pogreba zelo vznemir» jajoče. Tudi ostale je močno dojmila ne» nadna smrt. Poleg svojega učiteljskega de» lovanja se jc v izvenšolskem času udejstvo» vala tudi na karitativnem polju kot usmi» Ijcnka. Sama nežna in nege potrebna, je s svojo močno voljo premagala tudi sebe ter olajšala marsikatero bolj njej zaupanim varovancem. Številna udeležba pri pogrebu je doku» mentirala priljubljenost pokojnice. Na čelu vsega učiteljstva se jc udeležil sprevoda sreški nadzornik g. Bctriani Božidar, ginma« zijski ravnatelj prof. Bürger, rudniški rav» natelj inž. Biskupskv in mnogobrojno me» ščanstvo, poleg vseh razredov Marijinega doma. Ob odprtem grobu so se poslovile od nje učenke z deklamacijami, vsaka než» nih ročic je vrgla v prerani grob svežo cvet» ko v poslednji pozdrav. Sreski šolski nad» zornik g. Bctriani se je v daljšem govoru spomnil njene tako vzgojno kakor karita» tivne nesebične in uspešne življenske poti, poudarjajoč njen redki vestni in blagi zna» čaj, ki ie poznal lc dolžnosti do Stvarnika in bližnjega, in ki je te dolžnosti do skraj» nosti izpolnil. S solznimi očmi se jc občin» stvo poslovilo od drage pokojnicc. Med tež» ke grude ilovke je zimsko nebo sipalo svoj zadnji pozdrav. Blag in hvaležen bodi spo» min plemeniti pokojnici. Občni zbor rudniških nameščencev Zagorje, 13. februarja. V nedeljo dopoldne sc je vršil v rudniški restavraciji občni zbor naše krajevne orga» nizacije Društva rudniških nameščencev. Ob otvoritvi se je predsednik spominjal la* ni umrlega člana Adolfa Rancingerja in po» zval zborovalce k počastitvi njegovega spo» mina. Za predsednikom so poročali funkci» jonarji društva. Krajevna skupina šteje 55 članov^ in je blagajniško stanje društva aktivno. Zboro» vaici so izrekli zahvalo knjižničarju. Knjiž» niča ima dosti posla ter se je lepo spopol» nila z novimi knjigami. Nabavo knjig ji jc omogočila v prvi vrsti podpo-ra TPD. Z li* stki so bile izvedene volitve novega odbo» ra. Pri slučajnostih se je največ razprav» Ijalo o Samopomoči za rudarje in vse rud» niške nameščence. Ker ima društvo vseh rudniških nameščencev urejeno že svojo akcijo za posmrtninske zbirke, so zboroval» ci predloženi načrt Samopomoči odklonili. Sklenili pa so predlagati na glavni skupšči» ni zvišanje posmrtnine in da naj se ph'ču* jejo prispevki tudi v primerih smrti žen rudniških nameščencev. Ob zaključku zbo» rovanja jc predsednik pozval zborovaicc k polnoštevilni udeležbi predavanja o pokoj» ninskem zavarovanju. O tem bo predaval v nedeljo podravnatelj Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančič. Sigmund Gutiormsen znani norveški smučar iz Kongsberga, ki je prispel te dni v Ljubljano. Sedaj se mudi v Bohinju, kjer pripravlja Hanssenovo ska» kalnico za predstoječe mednarodne prire» ditve. V nedeljo bo startal pri otvoritvi sokolske smučarske skakalnice v Kranju Po mednarodnih tekmovanjih v Bohinju bo vodil smučarske tečaje v Bohinju, Kranjski gori in Mojstrani. Otvoritev tekstilne šole v Kranju Kranj, 13. februarja. Tiho brez slavnostnega hrupa je bila tc dni otvorjena zlasti od delavcev težko pri» čakovana tekstilna šola. Zgrajen jc hram, lepo stavbinsko delo kot viden znak pro» svete in znak izobraževalneag stremljenja našega industrijskega mesta. Ker sc v naši državi močno razvija tekstilna industrija, nam jc dolga leta primanjkovalo strokovno izvežbanih moči in smo morali zaposliti iz» vežbane inozemske strokovnjake, kar jc bilo v škodo razvoju naše tekstilne indù* i strijc. Zaradi ugodnih razmer jc postalo naše mesto nekako središče tekstilne indù» strije in tako je tudi razumljivo, da jc iz našega kraja izšla inicijativa za ustanovitev tekstilno šole. Tozadevni predlog je stavil na seji ob» činskega mestnega sveta že 13. novembra 1925 industrijalec g. Franjo Sire in je ob« činski svet pod vodstvom dalekovidnega župana g. Pirca osvojil ta predlog. Rcaliza» cija predloga je bila seveda težka in je mo» ral župan g. Pire večkrat posredovati na raznih mestih. Do julija lanskega leta je bilo šolsko poslopje urejeno približno na pol in ko je bilo vse že kolikor toliko v za« stoju, je energično nastopil pripravljalni odbor za zgradbo kranjske tekstilne šole, katerega so tvorili kot predsednik mestni župan g. 1'irc, podpredsednik ravnatelj ju» gočeške g. Horwitz, tajnik g. dr. inž. Koče» var, odborniki gg. Presclj, Fock in inž. Emmer. Delo jc takoj zopet započelo in jc vse naglo napredovalo po načrtih inž. arh. Zupana, dočim je zidarska dela izvršilo Slavčevo podjetje. Lepa trinadstropna stavba stoji na zem» ljišču mestne hranilnice v Rožni ulici. Spo» daj jc ravnateljska pisarna, po drugem vho» du pa se pride v delavnice in prostore za praktični pouk, I. in II. nadstropje pa je najboljše posvečeno učni svrhi. Da jc nova šola potrebna, nam že priča velik priglas kandidatov na časopisni razpis koncem lan» sekga avgusta. Pri sprejemnih izpitih se je sprejelo samo 22 kandidatov in se je pri» čelo z rednim poukom 16. septembra naj» prej v prostorih gimnazije, potem pa v prostorih Narodnega doma, ker se je dr» žavna puškarska šola preselila v Užice. Bilo j c vsem učiteljem in slušateljem v veliko olajšavo, ko se je vse preselilo pod streho novega zavoda, ki je pod ravnatelj» stvo m priznanega strokovnjaka g. dr. inž. Pranja Kočevarja, ki je dovršil strokovne študije v Češki, Franciji, Belgiji, Nemčiji in šc drugod. Pod njegovim vodstvom so se pričeli učni večeri že 16. oktobra lanskega leta in jc bilo tedaj med njegovimi sluša» telji tudi preccj mojstrov. Vredno je ome» Danes ob 4., 7. in 9. uri premiera! IRENE EISINGER dunajska primadona, znana iz nepozabnega filma »Dvoje src v % taktu« ter PAUL RICHTER v čarobni filmski opereti Xogar/eva lirista niti tudi to, da imajo za obstoj naše tek» stilne šole mnogo zaslug tudi industrijalci iz drugih krajev naše domovine, ki so naš zavod na vse mogoče načine podpirali. Za» vodu, ki se jc inicijativno tako naglo in le» po razvil, želimo mnogo uspehov. Uboj v Bušeči vasi Sv. Križ, 12. februarja. Vso okolico je pretresla žalostna vest, da se jc v Bušeči vasi dogodil nenavaden uboj, ki je, po ozadju sodeč edinstven v kroniki tukajšnjega okraja. V torek 10. t. m. je bil usoden dan za 28»letnega posestnikovega sina Jožefa 'Zur» kota iz Bušeče vasi, obč. Sv. Križ na Do» lenjskem. Sestal se je krog 8. s 60»letnim posestnikom Francetom Oštirjem iz iste va» si. Kaj je bilo med obema, se še ne ve, pač pa je Franc Oštir z žepnim nožem zadal Žurkotu dva vbodljaja, ki sta bila absolut» no smrtna. Prvič ga je sunil v prsa malo višje, drugič pa tik pod levo prsno brad:'.» vico. Žurko se je zgrudil, bil prenešen v hišo svojega očeta, kjer pa jc v nekaj minu» tah izdihnil. Po izvršenem dejanju se je ubijalcc sam javil pri sodišču v Kostanjevici in izgleda, da je usodno dejanje izvršil v duševni zme» denosti. Truplo mladega posestnikovega sina pa je bilo obducirano in ob veliki udeležbi pokopano na domačem pokopališču. Perpetuum-mobile pred novomeškim sodiščem Novo mesto, 13. februarja. Pred našim sodiščem sc je obravnavala zanimiva pravda, ki se jc sukala okrog »večnega kolesa«. Avgust Lakncr, doma v Kačji ridi si jc že pred leti ubil v glavo, da bo ustvaril pcrpetuum»mobile. Ker pa sam ni mizar, se je zatekel k mizarskemu moj* stru Francetu Fišerju na Drski ter ga nago» voril, naj bi on izdelal »večno kolo« po njegovih načrtih in pod njegovim nadzor» stvom. K temu mizarju pa se je zatekel baš zaradi tega, ker se je tudi ta mojster žc pred 30 leti bavil z idejo večnega ko'esa. Oba somišljenika sta se sporazumela in ker je bil za izvedbo načrta potreben ras» novrsten materijal, je dal Lakner Fišerju 2000 Din. Potem se jc začelo z delom, ki je trajalo več let in jc vzbudilo med sosedi in okoličani precej pozornosti. Mnogi so mojstra obiskovali v njegovi delavnici, ko jc delal poizkuse s svojim kolesom, ki sc pa nikdar niso obnesli tako, kakor si jc želel. Med tem, ko jc kolo teklo in se jc vedno zopet ustavilo, pa se je Lakncr zate» kel tudi k raznim dobrim duhovom, ki so mu neke noči sporočili, da je v Ragovem logu v bližini jeza, ki ga večkrat omenja Kette v svojih mladih pesmih, zlato in dru» gi zakladi. Duhovi, ki jih jc priklical s špi» ritistično mizico, so mu gotovo pripovedo» vali lepe reči in je Lakner z veliko vnemo in še z večjim trudom izkopal v logu dolg in širok rov. Dolgo se je trudil, zakladov pa ni našel. Od njegovega prizadevanja jc ostal samo še rov, o katerem so pozneje mnogi mislili, da izhaja še iz turških ča» sov ter so po njem skrbno iskali staro orožje in druge starine. Zaradi večnega kolesa in iskanja zakla» dov je Lakner seveda obubožal in ko je bil že čisto pri kraju, je zahteval od svojega nekdanjega sotrudnika Fišcrja, naj mu vr» ne denar, ki ga je založil za izdelavo več» nega kolesa. Ta denarja ni hotel dati, češ, da jc delal po naročilu in da ima poleg tc» ga še pravico zahtevati odškodnino za čas, ki ga je porabil za zgraditev večnega kole» sa. Ker se nista mogla sporazumeti, jc pri» šlo do tožbe. Graditelja večnega kolesa sta se dolgo nravdala, končno pa sta se po posredovanju nekega prijatelja pobotala na ta način, da je Lakncr prevzel nedovršeno večno kolo in še takoj 100 dinarjev na ro» ko od Fišerja. Zborovanje drž. policijskih nameščencev in upokojencev Včeraj in predvčerajšnjim je imelo Društvo državnih policijskih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani svoj XII. redni občni zbor. Predsednik tovariš polic, nad-žornik Josip K e k je otvoril občni zbor, konstatiral sklepčnost ter pozdravil vse navzoče članstvo. Ob tej priliki se je spomnil tudi med letom umrlega rednega člana pok. polic, nadzornika straže Jakoba Kržana. Tovariši so mu zaklicali trikratni »Slava«. Po prečitanju dnevnega reda in overovljenju zapisnika zadnjega občnega zbora je predsednik podal besedo tajniku. Tajnik, ki je obenem tudi častni član, tov. polic, podnadzornik Janko Benedičič, je prvotno poročal o delovanju odbora v 12. poslovnem letu, iz katerega je razvidno, Lepi lasje za Din. 115 Sedaj imamo (PJy^QAxyn-rf/tu-rn^tcwi Jedan svezanj zadostuje za 2 pranja in stane samo Din. 3 50 Pixavon-Shampoon ne vsebuje sode, daje mehku polno penu, daruje vašim iasjema krasni vonj. Odol Kompaiiija a. d., Beograd da je imel odbor 12 sej, eno dobrodelno veselico, katere čisti dobiček se uporablja za podpore obolelega članstva, za vdove in sirote ter pogrebnice članov in njih družinskih članov. Odbor je podelil med letom 22 prosilcem nad 13.000 Din podpor in pogrebnin. Spisa, oziroma dopisa sta bila 102. Omenil je, da je bilo delo društva sicer precej otežkočeno, toda kljuB temu se je položaj — vsaj v gmotnem pogledu — z novim zakonom o polic, uslužbencih znatno zboljšal z ozirom na službene doklade. Obeta se tudi zboljšanje položaja, ko stopi v veljavo nova službena pragmatika. Ob priliki 12-letnega obstoja društva je podal tajnik tudi izčrpno poročilo o delu odbora oz. društva v teh 12 letih, iz katerega je razvidno, da je bilo poslovanje odborov vsa leta zelo uspešno, saj je društvo v tem času razdelilo samo podpor in pogrebnin 118.300 Din, kar jasno dokazuje, kako uspešna je medsebojna podpora po članstvu, ako je kak član v stiski in nezgodi. Blagajnik, upokojeni višji stražnik Jo-ško Koren, je podal izčrpno blagajniško poročilo, poročal je o uspehu čistega donosa društvene zabave, ki se je vršila dne 3. I. 1931 v hotelu »Union«, dalje o izplačanih podporah .pogrebninah in pa o stroških pisarne društva. Po poročilu preglednikov računov, tov. Jeranče in Dobravca, je bil soglasno izrečen odboru, odnosno blagajniku absolu-torij. Predsednik Kek je prečital referat k določilom posameznih členov društvenih pravil in z malimi spremembami je bil potrjen sklep lanskega letnega občnega zbora. Po splošni debati je bilo sklenjeno, da se vsa društva »Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani« podpre z manjšimi zneski, ki naj jih novi odbor po izvolitvi razdeli. Te podpore se izplačajo iz fonda članarine. Pri volitvi novega odbora je bila izvoljena z večino glasov lista, ki jo je predlagal v to izvoljeni zaupni volilni odbor. Izvoljeni so bili: Josip Kek. Bernard Počkar, Ivan Abram, Blaž Razbornik, Ivan Obreza, Ivan žižmond, Franc ševšek, Josip Jazbec, Jože Colarič, Josip Koren, Ivan Kretič in Ivan Močnik. Za namestnike odbornike: Valentinčič, Jelušič, Bav-daž, Urdih, Semič, Tabornik. Za preglednike računov so bili izvoljeni: Jeranče, Bordon, namest. Mislej in Dobrave. Stari običaj »šranganjacc v Brežicah Stari običaji, izumirajo in »šranganje« je v navadi le še tu in tam na deželi, pa še Sam nc gre vedno vse v redu. Na prav lep način pa so ta običaj nedavno obnovili v Brežicah, da jc bilo vsem všeč in se je sam organist zadovoljno počehljal: »Nad 40 let sem organist v Brežicah, pa šranganja v mestu še nisem videl«... Bilo je to na Svečnico in so brežiški fant» je Sokoli sklenili, da ne puste kar zlepa iz svoje srede sestre in vaditeljice Marice Holvjeve, ki jo je kanil trboveljski učitelj g. Eli Rihar odpeljati v zakonski stan. Zbralo se je mnogo ljudi, ko so fantje z rožmarini za klobuki pred Narodnim do» mom potegnili preko ceste vrv v narodnih barvah, posadili na mizo hleb kruha, za» bodli vanj velik lesen nož in poleg prista» vili so! in š ire fan vina. Ko se je približata kočija, je veseli godec Čatcr odprl vse re» gistre in zasviral svatbeno koračnico. Ko* nji so se ustavili in na stolu stoječ je mali Potejclo iz G ri ž, oblečen v burmus mogoč» no, šaljivo in resno pozdravil ženina in ne» vesto, želeč jima srečo in poklanjajoč kra» sen šopek nageljnov, za katere se je ženin rade volje odkupil. Fantje so stopili v krog in zapeli: »Adijo, pa zdrava ostani!«... Konji so naa ob 17.25, luna vzhaja ob d. 10, zahaja oib 13.44. je Gjoko svoji okolici na veliko začudenje izjavil, da z enim očesom razlikuje silhuete posameznih predmetov okoli sebe, pozneje pa jih ie mogel še točnejše opisati. Zanimivo je, da Gjoko ni uporabljal nobenih zdraviL Sosedi njegovi pa pravijo, da je to znak bližnje smrti. * Tragedija vinjenega moža. Posestnik Stjepan Kovačevič iz Koške pri Osijeku ie v Valporu prodal mesarju svinje in se po dobri kupčiji napil v gostilni. Pozno zvečer je pognal proti domu. Konja sta zdirjala po zasneženi cesti z lahkimi sanmi. Blizu vasi Harkanovcu se je Kovačevič prvič zvrnil s sani, a ga je slučajno opazil neki kmet in ga posadii nazaj. Pol kilometra dalje pa se je Kovačevič na samoti znova prevrnil in s sankami vred obležal v snegu, kjer je zaspal za večno... Našli so ga naslednje jutro mrtvega, v bližini pa oba konja, tudi že čisto premražena in obnemogla. Danes zvečer na plesno prireditev „GRAFIKE" v Kazini * Dvojni umor je bil v noči od srede na četrtek izvršen v Velikem Bečkereku. Neznani zločinci so vdrli v stanovanje gostilničarja Pavla Gajdeka sredi mesta, ubili njega in ženo in odnesli večjo vsoto gotovine. Oba UTTTorjenca je v četrtek zjutraj našel pek Kaufman, ki je alarmiral policijo. Pave' Gajdek je še kazal nekaj znakov življenja, dočim je njegova žena z zvezanimi rokami in vsa razmesarjena ležala hladna na tleh. Policija ie našla krvavo sekiro in ugotovila sledove, kii kažejo, da so se razbojniki prikradli v spalnico skozi kuhinjo ter razbili vrata in steklo v njih. Postelja je vsa okrvavljena. Iz omar so zločinci pobrali pet denarnic, iz katerih so pobrali gotovino, nato pa denarnice razmetali po sobi. Pavle G'ajder je bil star 65 let in je bil zelo čvrst, dočim Je njegova žena štela 48 let Koliko sta imela denarja, ni znano, vsekakor pa so razbojnikom morale biti razmere v hiši dobro znane. * Oplenjene gozdne barake. Gozdni delavci, zaposleni v Zg. Mozlju na Kočevskem, so te dni doživeli nemalo razočaranje. Ko so se namreč zvečer vrnili s posla, so ugotovili, da so njihove barake odprte in oplenjene. Storilci so odnesli na škodo Petra Cera, Franca Ožura, Antona in Štefana Mlinarja, ki so vsi zaposleni pri lesnem trgovcu g. Ivanu Semiču, vso boljšo obleko, več parov čevljev, nekaj odej, mnogo različnega perila in dalje razno slanino, sladkor in druge jestvine. Prilastili so si celo dokumente Petra Cera in vzeli s seboj tudi nekaj orodja- Celotna škoda znaša nad 3000 Din. Kot osumljence zasledujejo orožniki 3 rudarje: brata Franca in Janeza L. ter Franceta P., M so vsi doma iz okolice Mirne peči. * Pretepači napadli mirne pevce. Iz Novega mesta nam poročajo: V Dol. Suhadolu se je te dni vršila svatba posestnik ovc ga hčerke Pepce Gorjančeve, ki je vzela v zakon 28 letnega posestnika Franca Pavlica iz Mal. Brusnic. Mladi nevesti so prišli zapeti fantje iz Brusnic, odkoder je dorna tudi njen žemin France. Bilo je okrog pet do šest niladih pevcev, ko so okrog 22. ure odpeli svojo prvo pesem na čast nevesti in ženinu. Imtonirana je bila baš druga pesem, ko so pričela iz teme nenadoma leteti polena iz bližnjih sosednih skladnic. Mladi pevci so morali zaradi tega svojo podokni-co prekiniti in jo urno ubrati preko vaških ulic in trat. Napadalci, sami posestniki iz Suhadola, pa so jim dalje sledili. Fantje, ki se v tej vasi niso znali dovolj o roj enti-, rati, so se zatekli pod neki kozolec, kjer pa so jih napadalci zajeli in jih pričeli surovo pretepati s krepelci po hrbtih, rokah in glavah. Najhujšo poškodbo je pri napadu dobil 17 letni posestnikov sin Jože Že-leznik iz Vel. Brusnic, ki ima veliko rano na glavi, in je inorai iskati zdravniške pomoči v bolnici usmiljenih bratov v Kandiii. Manjšo poškodbo je pri tepežu odnesel 20 letni posestnikov sin Jože Luznar iz Vel. Brusnic, ki je udarjen s krepelcem po levi roki čez zapestje in se zdravi v domači oskrbi. Surovi pretepači, bi so oblastvu že znani, so naznanjeni državnemu tožilcu v svrho kazenskega postopanja. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Lfublfane u— »Byrdova ekspedicija« še v nedeljo dopoldne ob 11. Na splošno željo občinstva bc predvajala ZKD grandijozni kulturni film o Byrdovi ekspediiciii še v nedeljo dopoldne ob 11. v kinu »Dvor«. Pridite! u— Iz gledališča. Danes ob 16. se uprizori v drami Balzacova komedija »Mercadet« kot dijaška predstava po zelo znižanih cenah, na kar opozarjamo občinstvo. Na pustno nedeljo ob 15. se bo uprizorila »Gospa ministrica« po znižanih dramskih cenah-. Zvečer ob 20. pa bo prva repriza Finžgar-jevega »Divjega lovca«. Gojenci državnega učiteljišča v Ljubljani bodo igrali v ponedeljek zvečer v drami Cankarjevega »Kra-lija na Beta j novi«. Izven abonmaja. — V operi se uprizori drevi priljubljena opereta. »Tičar« pri zelo znižanih cenah. V nedeljo ' popoldne se uprizori »Mignon«. Naslovno partijo bo pela Gjungjenčeva. Viljema bo pel Vičar, Lotarija Rümpel, Filino Popovi-čeva. Dirigent Neffat. Po znižanih cenah. Zvečer bo premijera operete »Dijak prosi ak«. Opereto odlikujeta lepa glasba kakor tudii naketa in zelo zanimiva vsebina. Kostumu glavnih solistov so napravljeni pod vodstvom višjega garderoberja Pollaka v gledališkem ateljeju. Moharjeva in Golovin bosta plesala novo naštudirano poljsko ma- znrko. Dirigent Neffat. Režiser Povhe. Izven abonmaja. — Slavna ruska diseusa Dela Li-pinskaia, ki nastopi v ponedeljek 16. t m v operi, si je izbrala za prvi ljubljanski nastop naslednji repertoar: »Glas od Volge (ruska narodna), »Princeska na grahu in vitez Siinjebradec« (od Schifferia), »Dunja (ruska narodna), »Pes govornik« (Kösstner) »Razdor v zakonu« (Tuholski), »Grda račka« (Herz), tri parodije: »Modra ptica v zelenju«. »Ruska vaška lepotica« in »Jackie Coogan«; dalje: »Smehljaj« (Schiffer), »Mesec Potepin« (Röllinghoff), »Ruski trepak« (ruska narodna), »Koncesijonirani moralist« (Kösstner). »V ojaška«, »Trije dobrotniki« (Röllinghoff), »Honny soit qui mal pense« (Herz). Večina teh točk bo pela, brblja in spremlja na klavirju ali harmoniki umetnica sama, le pri nekaterih točkah bo imela klavirskega spremljevalca Karla Breyerja. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. u— Veseloigra »Extemporale« na Šentjakobskem odru bo v nedeljo 15. t. m. Krasna veseloigra »Extemporale« se bo tokrat igrala prvič na slovenskem odru in v drž*vi sploh. Dejanje je prepleteno z neprisiljeno situačno in besedno koniiko. Posetr.iki se bodo gotovo izvrstno zabavali. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karndčnika na Starem trgu. u— Poroka. V sredo sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Ladislav Gärtner in gdč. Marica Jeričeva. Čestitamo! u— Kontrola mleka na trgu. Tržno nadzorstvo izvaja zadnji čas najstrožjo kontrolo mleka kakor tudi drugih živil. Lani je tržno nadzorstvo poslalo 241 vzorcev mleka in živil državnemu higijenskemu zavodu v svrho kemične analize. Letos je bilo poslanih že nad 100 vzorcev omenjenemu zavodu. Neka ženska je bila ovadena državnemu tožilstvu zaradi ponarejanja živil, ker je do 50 odst. vode prilila mleku. Ta ženska je morala plačati tudi 80 Din takse za preiskavo. Neka kmetica iz Črne vasi je pripeljala v mesto mleko, ki je izviralo od krave, obolele za vnetjem vimena. Njej je bil nadaljnji uvoz mleka zabranjen za toliko časa, dokler krava popolnoma ne ozdravi. Nadalje je bilo 9 mlekaric kaznovanih na plačilo preiskovalne takse po 80 Din, ker so sicer dovažale po kvaliteti prav dobro mleko, toda bilo je močrao onesnaženo öl zato neprimerno za vžitek. Ali je Vaša prebava v redu? Vzemite zvečer 2—3 male ARTIN-dražeje in zjutraj boste imeli normalno izpraz-njenje Zavoj za 8 Din krat. zadostuje za 3—4 112 u— Ponoven sneg. Kakor vse kaže, se pripravlja zima na trajnejše bivanje med nami, čeprav se že bliža zimi nevaren svetnik sv. Matija. Predvčerajšnji hud mraz je sicer popustil, a samo zato, da je včeraj zopet močno snežilo. Barometer je padel od 770 predvčerajšnjim na 750 včeraj popoldne. Naletavati je začel sneg okrog 12. ure in j.e snežilo do večera. Temperatura se je dvignila včeraj od —3.5 zjutraj na skoro +1 C popoldne. u— Pogreb z zaprekami. K včerajšnji notici pod tem naslovom smo prejeli od pristojne strani nastopno pojasnilo: Po pomoti je bila železniška pošiijatev s krsto pokojne gospe Bronislave Širokove naslovljena na Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, ki pa s tem pogrebom sicer ni imel nobenega opravka. Avizo pošiljke je omenjeni zavod prejel ob pol 16., torej baš ob času, ko je bil napovedan pogreb. Slučajno na kolodvoru se mudeči uradnik Mestnega pogrebnega zavoda, videvši zapreke, ie takoj iz lastnega nagiba interveniral v svoji pisarni 3211 NAJPRIJETNEJŠO ZABAVO na pustno soboto Vam bo nudila PLESNA REDUTA v. „EMONI". VELIKA MAŠKERADA SOKOLA II. v KAZINI, dne 17. februarja na pustni torek ob 20. uri zvečer 3166 DANES vsi na MAŠKARADO v SOKOLSKEM DOMU na Viču V (S E O K JMaškeracla Sokola I O G L O TABOR, 14« februarja I93I in v pisarni skladišča na kolodvoru, prevzel duplikat av.z-a, z njim prevzel tudi dokumente in vozni list in ga nemudoma izročil soprogu blagepokojnice, ki se "je za to uslugo tudi zahvalil imenovanemu uradniku. Po izročitvi dokumentov se je potem mogel pogreb izvršiti brez nadaljnjih zaprek. Objavljamo radevolje to pojasnilo, da se ne bo delala v zvezi s tem neljubim dogodkom kaka krivica Mestnemu pogrebnemu zavodu v Ljubljani. u— Pojasnilo o cenah mesa. K včerajšnjemu članku o znižanju cen mesa je treba, da ne bo občinstvo v zmoti, dodati kratko pojasnilo. Tržno nadzorstvo je objavilo svoie 'obvestilo z namenom, da bo kupujoče občinstvo poučeno, koliko odstotkov priklade in kakšne sme dati mesar raznim kosom mesa. Namen obvestila ie bil dalje tudi opozoriti občinstvo, da je tržna cena mesa vedno mišljena le s prikiado s pripadajočimi odstotki kosti. Kdor hoče imeti, pravi tržno nadzorstvo, rneso brez priklade, mora pač plačati povišek, odnosno pribitek k dnevni ceni, ki je sedaj normirana. u— Avtomobilisti, pozor! Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana obvešča: M itn i ški znaki, izdani v teku leta 1930, izgube veljavnost po obvestilu mestnega dohodar-stvenega urada s 15. t. m. Zaradi tega se opozarjajo vsi avtomobilisti, ki žele, da je njlih motorno vozilo mestne trošarine oproščeno, da si oskrbe znake za leto 1931. vsaj do 15. t. m. v tajništvu Avtomobilskega kluba, Kongresni trg l-I. Predložiti je spričevalo o pregledu vozila in potrdilo mestne blagajne o vplačanem davku vsa i za eno četrtletje 1931. Davek pa se lahko položi tudi direktno v tajništvu in je v tem primeru predložiti potrdilo mestne blagajne o lanskoletnem plačanem mestnem davku. Istočasno obveščamo avtomobiliste, da ima tajništvo kluba nove lične priprave za pritrditev mitniških znakov na razpolago. u— Dobava cenejšega premoga. Pri včerajšnji objavi notice pod tem naslovom se de vrinila neljuba pomoata. Razprodajal se bo samo kosovni premog po ceni 325.50 Din za tono, franco vagon Ljubljana, ne pa ore-liovec in zdrob, ki imata znatno nižje cene fin za domačo uporabo sploh lic prideta v poštev. V ceni kosovnega premoga je že banovinska trošarina zapopadena. Prometni zavod je pristal na tako nizko ceno izjemoma, ker gre za to, da se omogoči soci-jalno šibkejšim slojem oskrba s kurivom. Prenucg je kosovni iz rudnika v Libojah in razvija približno 5000 kalorij. u— Pomanjkanje zelja na trgu. Spor mestnega tržnega nadzorstva s trnovskimi ze-jarji traja dalje. Trnovski zeliarji ne smejo prodajati zeija na trgu. Na trg dovaža zelje le »Proda«, kmečkega zelja iz okolice je malo. Pred okrajnim sodiščem sta bili proti S prodajalcem zelja zaradi navijanja cen že dve razpravi. Zadnja se ie vršila pred 10 dnevi, a je bila preložena, ker mora sodnik zaslišati še nebroj prič, dalje Zbornico TOI in izvedence. u— Proti onim, ki žive v konkubinatili. Ljubljanska policija je prejela .od notranjega ministrstva strog nalog, da iztrebi »ko-ruzništvo«, ki cvete tudi v našem mestu. Največ parov živi v konkubinatu po raznih barakah in na periferiji mesta. Policija ima v evidenci okrog 500 takih parov, ki žive sicer v skupnem gospodinjstvu, pa niso poročeni po nikakem cerkvenem obredu. u— Bieiweiaova cesta bo tlakovana. Za tlakovanje pride na red letos tudi Bleiwei-sova cesta. Kakor čujemo, bodo sedaj dokaj široko oesto primerno zožili. Cestišče bo potem široko 9 m, kar bo na se vedno dosti za vozni promet. Z ožitvijo cestišča bodo morali prestaviti tudi obcestna jarka. Delo bodo pričeli zgodaj pomladi. u— Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 16. t m. ob pol 19. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, vajensko predavanje. Predaval bo g. dr. Miss o higijeni duše. Vstopnina prosta. Vabljeni tudi obrtniški mojstri in pomočniki. u— Posel&ko shajališče v Prečni ulici 2, pritličje, je odprto vsako nedeljo in praznik od pol 16 do pol 19. ure. Vstop prost Kurjeni prostori. u— Lutkovni odsek Ceskoslovensfke Obce v Ljubljani bo igral v nedeljo 15. t. m. ob 16. v Narodnem domu veseloigro »Gašper-ček zmagovalec«. u— Redni občni zbor Realčnega podpornega društva v Ljubljani bo 20. t m. ob 17. v zborovalnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani. u— Opozorilo služkinjam (gospodinjskim pomočnicam in hišnim delavkam). Vse one, ki žele pouka v šivanju, ročnem delu, računstvu ali nemščini, naj se javijo ob delavnikih dopoldne vodstvu kuharskih tečajev za poselsko šolo v Prečni ulici 2, pritličje v nedeljo popoldne pa v poselskem shajališču istotam, kjer dobe vsa pojasnila u— Zasledovan vlomilec. Glede vloma v klet trgovke in slaščičarke Terezije No-votne popravljamo našo včerajšnjo notioo v toliko, da ne prihaja v poštev kot storilec 21 -letni Milan Gregore, ki se nahaja v Lj-ub-lljani in je uslužben pri tvrdki ^Proja«. u— Dve tatvini. Davčni upravitelj Ivan Lavrič, stanujoč v Križevniški ulici 3, je prijavil policiji, da je prišel v četrtek dopoldne na hodnik I. nadstropja neznan tat, ki mu je ukradel odlam več srajc M nekaj drugega perila. — Šofer France Novak, uslužben pri trgovcu S. na Gosposvetski cesti 5, ie opazil, da mu je neznan storilec odnesel iz domačega skladišča rjav usnjat suknjič, v katerem so bile tudi usnjate rokavice. Novak ie tatvino prijavil policiji. u— Zahvala. Hvaležni smo številnim staršem, ki so posodili ali poklonili potrebne otroške maske za našo prireditev, ker so tako omogočili dan veselja marsikateremu otroku. Pripravljalni odbor za otroško maškarado Atene. u— Opozarjamo vse, ki se žele udeležiti v nedeljo ob 16. otroške maškerade, da dvignejo v pisarni Atene, Dunajska cesta 1 a-II (Ljubljanska kreditna banka) p«>-trebne kokarde. u— Maškarada Sokola II. bo na pustni torek v veliki dvorani Kazine, na kar opozarjamo Sokolu II. naklonjeno občinstvo. Sodeloval bo prvovrstni in priljubljeni jazz-band ki bo skrbel, da bo vsak posetnik zadovoljen in bo lahko odnesel najboljše spomine na prireditev. Točile se bodo najboljše in cenene pijače. Tudi je preskrbljeno za prigrizek, posebno pa za kratkočasile in razvedrilo, kar bodo poskrbele maske, ki nastopijo posamezno in v krasnih skupinah. Ob polnoči bo nagrajena najlepša in nafori-ginalnejša maska. Začetek ob 20. u— Soča. Jutri prireditev v Mostah v Sokolskem domu. Ne bo to sicer nikaka revija mask, in to zaradi tega ne, ker Je g. Ku-rerrt zadržan zaradi preobilice dela, ki ga ima drugod. Milostno je prepustil maskam vstop izrecno pa dovolil petje, kupletc, balet la ples. u— Vse okroglo- Priprave na Tabora s<* gotove. Le še nekaj malenkosti in uresničena bo ideja aranžerja. Na Taboru bo vse okroglo. Nekaj pa je posebno važnega, na kar nismo opozorili posetnikov. Mnogo je takih Ljubljančanov, ki ne trpe okrog se-be prevelike druščine. Radi so v zaključeni družbi, da se nemoteno zabavajo. Tudi na fc je prav posebno mislil prireditveni odbor. Nebroj separejev je postavljenih z;t zaključene družbe in za zaljubljene ljudi. V dolgih vrstah so postavljeni in popolnoma ločeni med seboi. Stranske dvorane so v zgornjih prostorih izpremenjene v male iz-bice, ki so napravljene iz posebnega mate-rijaJa' bakule, ki jo je dala na razpolago tovarna »Bakuia«, R. Puh v Ljubljani. Kdor ne pozna tega proizvoda in se zanima za stavbno obrt, bo spoznai danes na Taboru, kake velike koristi je bakuia in zakaj vs-e se da upora bit i. Obenem pa se bo nemoteno zabaval v separatni sobi in ne bo ga ntot^ šum okoli njega. Torej je današnja parolai Vse na Tabor na VSE OKROGLO. —o— ti— »Preporodova« plesna vaja bo dre-vi z začetkom ob 20. \Tjudnc vabljeni. u— Gumi-klinika Goršič, Dunajska cesta št 9., popravlja z najmodernejšimi strog pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno. u— V nedeljo 15. t. m. pri »Jerneja« ita Sv, Petra cesti veselica z godbo in plesom. Iz Celja c— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pone» deljek 16. t m. ob 20. bo na tukaišnjcnu Ljudskem vseučilišču zdravnik^špccrjalist za ženske bolezni in porodništvo g. dr Čeria nadaljeval in končal svoje predavanje o nekologiji in porodništvu. Vabljene- so m*» tere in odrasla dekleta. e— Ustanovitev reševalnega oddelka v Celju. Prostovoljno gasilno in rl tc dni zaključen. Skupno je bilo 40 pre» davanj, katerim je prisostvovalo 65 udeie» žencev. H končnemu izpitu se je javilo 44 tečajnikov, ki tvorijo prvo samaritansko četo v Studcncih. Diplome glavnega odbo» ra v Beogradu jim bodo v kratkem tzroče» i»c. Večina udeležencev je bila iz delavskih slojev, mnogo celo iz Radvanj, kar je po« sebno hvalevredno. Jeseni bo otvorjen tudi višji tečaj s posebnim poudarkom higtjene. a— Iz gledališča. Poslednjič v sezoni se Sho uprizorila veleràhavna veseloigra »Go» «pa ministrica«: danes po znižanih cenah. V nedeljo ob 15. se bo ponovila romantica *>a opereta »Ciganska ljubezen«, sijajna burka ' (kigodena noč«, pa zvečer ob 20. Kdor sc hoče nasmejati do sok, naj ne iz» «tstam! a— Lutkovno gledališče Sokol adirati ce ponovi v nedeljo 15. t. m. ob 3. popoldne pravljično igro »Obuti maček«. a— Uradne ure pri občinskem uradu na Pobrežju, Cesta na Brezje št. 36, so ob po» nedeljkih in četrtkih od 9. do 12. in od 15. do IS. ure, .ob sobotah od 14. d« 18. ure. a— Poroka. V frančiškanski cerkvi r Mariboru se je poročil veleposestnik in gostilničar g. Bogomir Gornik iz Slivnice ob Muri z gospodično Marijo EIšnikovo iz Slatine pri Švečini. Bilo srečno! a— Rdeči križ v Studencih vabi vse čla« «e in prijatelje na občni zbor. ki .ho v ne« deljo 15. t. n«. ob 9.30 dopoldne v občin* «ki pisarni v Studencih. a— Lovska sreča. V svojem revirja pri Sv. Lovrencu na Pohorju je ujel posestnik S< ajgar ob potoku Velka 110 cm dolgo^ in 13.5 kg težko vidro, ki jc sedaj na vpogled pri preparatorju Züringerju v Mariboru. a— Nezgoda zaradi poiedice. Na olede« *>eii Koroški cesti je spodrsnilo 39 letnemu (pekovskemu pomočniku Josi.pu Pogprelciu in jc dobil pri padcu precejšnje poškodbe na ratilniku. Na rešilni ppstaj.i so mu ponudili prvo pomoč, nakar so ga odjpustili v doma« čo oskrbo. a— Pri telovadbi se ponesrečil. V telovad« rioi moškega učiteljišča' je učiteljiščnik Al. .Senekovič med telovadbo tako nesrečno pas del z orodja, da si je zvil desno nogo. Po« nesrečen ca so odprernili v domačo oskrbo. a— Samomor kolarskega vajenca. Včeraj r jutra j okrog pol 8. so v podstrešju nad ko« Jarsiko delavnico Fr. Perglerja našli obešene« Ca in že mrtvega 15 letnega kolarskega va« ìjenea Jakoba Kvasa, doma iz Brega pri Konjicah. Fant ic ob 6. vstal in nato izgi* pil Baie je bil osumljen neke tatvine. a— Poškodbam podjegel. Že v ponede« Vek smo poročali o usodrti nesreči trgov« s-kerfa potnika Franca Klcmsche. Ko jc ho» tel rešiti svojega psička, da ga ne bi povo« 7,1 avto. mu ic spodrsnilo in se je tako ne« srečno zaletel v avto. da si je razbil nos m Tttpcno prebil tudi lobanjo. Zdravniki so sicer storili vse, da simpatičnemu mozu Teši jo življenje, vendar je bil ves njihov trud zaman. V četrtek je Klemschc podle« Cel težkim poškodbam. ' Grozno odkritje. V gTascmi baroria '""wiekla v Krč evi ni so našli v hlapčevski sobi obešcnca. ki jc visel že dobrih 14 dni *n ic tnmlo /e razpadalo. V obesencu so sppznali 51 letnega hlapca Janeza Marka. Mrtveca s« takoj odpeljali na pokopališče in pokopali. a— Ta/vine, same tatvine. V sredozve* cer krog 18. jc neznani zlikoyec prišel s ponarejenimi ključi v mesnico Fr. Krauta v Raičevi ulici, vlomil v mizni predli in od« nesel krog 50 šilingov in 15 do 20 ban,kov« cev po 10 Din. — V kavami »Drava« je zadnje tetine zmanjkalo krog 40 gramofon« sJdh plošč, v noči na 13. t. m. zppe* 4. Osumljen je neki trgovski potnik. — 1j» letnemu Ivanu Kresu iz Radvanja je nek« do izpred trgovine Nabavljalne zadruge v Frank opanovi ulici sunil sanke. — Fajdigo, ki je pred par dnevi s tovornega avta na Meijski cesti sunil zaboj sladkorja, so v sredo zvečer aretirali. Ker je priznal, so ga izpustili, spis pa odstopili sodišču. a_ Pred postna veselica pevskega zbora »Drave« bo danes v Studencih pri Ilgu. Iz Kranja T_ Otvoritev sokolske smuške skakalnice »b cesti proti Besnici bo jutri ob 15. uri Tekmovanje v skokih. Zvečer prijateljski seSek in razglasitev rezultatov celodnev» nih tekem. DANES V KRANJU VELIKA Sokolska maškarada „MED ZVEZDAMI" r— Poverjeni štvo borze dela ▼ Kranja je ukinjeno s 13. t. m. in se naj vsi, ki wna*> tam kake svoje zadeve, obrnejo na centra» I« v LjtóMfjani. r— Sokolska maškarada drevi bo v obeh dvoranah Narodnega doma. Zatp ne bo gnječe. Poleg vojaške godbe v telovadnici bo sviral jazz«hand v gledališki dvorani. Maske se naj kretajo v obeh dvoranah. Vhod v Narodni dom bo le iz telovadišča. Garderoba mask je v spodnjih prostprih tekstilne šole. Topla kuhinja v spodnjih prostorih restavracije! Iz Škofje Loke g!— Sokolova maškarada bo 'jutri ob 20. v Škofji Loki. Prvovrstni orkester Sokpla I. iz Ljubljane. Popolnoma nove dekoracije. Kratkočasja in razvedrila na izobilje. Za pijače in prigrizek najbolje poskrbljeno. Pridite vsi! —o— Z Jesenic s— Kino Radio bo predvajal kolorirani zvočni film »Rdečekožec« ter zvočno šalo »Domišljavi Tifi«. Predstave: v soboto, 14. t. m. ob 20. uri, v nedeljo, 15. t. m. ob 15. in 20. uri. Iz Kamnika ka— »Veseli Kamničan«. V nedeljo je iz» šel v Kamniku v založbi Sokola reklamni časopis na 8 straneh z razno predpustno vsebino. »Slovenec« beleži to izdajo in pravi, da bi se moral imenovati »Nori Kam« ničan«. Kamničani so radi veseli in ne nori, kakršne bi rad videl »Slpvenčev« do» Pesnik- _____ Iz Trzica č_ Prireditve. V soboto je imel naš športni klub v Globočnikovem hotelu obi» čajno veselico. Dvorana je bila okusno okrašena, obisk srednje dober. Podružnica SPD je isti večer vrnila obisk jeseniškim Skalašem m poslala z avtobusom godbo svojih gorskih ptičev pod vodstvom g. Ur» škSa. Na Skali so prvič zaigrali Doboviške» ga »Rodoljuba iz Amerike«, ki je dosegel prav lep uspeh. V ponedeljek je bila isto» tam proslava 60«letnice F. S. Finžgarja. Slavnostni govornik g. župnik Vovk je le» po očrta 1 delo in veljavo jubilanta. č— Kino bo predvajal drevi ob 20. in v nedeljo ob 16., pol 19. in pol 21. uri učm« ikovit zvočni film »Kleptoman« (Greifer) m krasno predigro »Ciganska pesem«. V po« nedeljek in tprek ob 20. se bo predvajal senzacijonalni nemi film »Prašuma v pia« mersu«. Iz Novega mesta n_ Tovariški sestanek vseh državnih upokojencev in upokojenk in njih vdov bo 15 t. m. ob 14. popoldne na verandi hotela K oklic. Na sestanku bosta poročala dva tovariša fe Ljubljane. Pridite vsi! n_ šentjakobski igralci k Ljubljane, ki so gostovali pri nas ob priliki prireditve športnega kluba »Elan« z igro »Krizni pa-iek«, so bili tudi to pot deležni od navzoče publike velikih ovacij. Za njih trud in požrtvovalnost jim je športni klub >Elanc podaril bronasti kip zmagovalca. Iz Litije S— Drevi ob 20. vsi na sokolsko maska* rado »V pravljični deželi!« Končam svoj posel kot poet in za slovo še dam nasvet: Kdor smisla kaj ima za špas, naj k nam le pride drevi v vas! ° Iz Zagorja O delovanju pevskega društva »Loa ški glas« je ▼ nedeljskem poročilu pomo» toma izostalo, da vodi društveno petje že 4 leta agilni in priljubljeni pevovodja g. Srečko Godina iz Zagorja. Nadalje do» stavljamo, da sta za novo poživitev pev* skega delovanja mnogo pripomogla gospa Polda in Lojze Ašič, ki sta pevskemu dru» štvu brezplačno prepustila lokal za pevske vaje. i_ »Glavni dobitek«, komedija Franca Lipaha, drevi ob pol 20. v Sokobkem domu. Iz Trbovelf t— Smuški odsek SPD v Trbovljah prire» di v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopold.te m» terno propagandno smuško tekmo. Ci«J rn start pri Cestniku v Trbovljah. t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. krasni zvočni film »Kruh naš vsakdanji«. Poleg odlična veseloigra v 6 dajanjih. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajat na pustno soboto in nedjeljo veseloigro »Beba, hodii dostojna!« V glavnih vlogah sta: Little Billy m Ma«gda Kenedy. Iz Šoštanja št— Današnja sokolska maškarada je predmet vsesplošnega zanimanja. Dvorana je okusno dekorirana. Na nagradno tekmo« varuje se pripravljajo skupine m posamez» ne maske. Pričakujemo tudi sosedna brat» ska društva. Komur je db pravega pred« pustnega veselja, naj nas danes poseti. št— »Ana Karenina«, film po slovitem r omami grofa Leva Tolstega, se bo predva» jal danes in jutri v kinu »Šoštanj«. Iz Slovenske Bistrice sb— Na pustno nedeljo priredi sokolska četa v Laporju svojo prvo zabavo v gostilni g. šifrerja. Istočasno bo v hotela »Beogradu« običajna »iknajpa« članov tukajšnjega gasilskega društva. Iz Ptuja j_ Sokolski družabni in poslovilni večer. Naše agilno Sokolsko društvo dovršuje tež» ko in odgovorno nalogo, ki jo je prevzelo z vaditeljskim tečajem za mariborsko sokol» sko župo. Prijavilo se je toliko š te vrlo se* ster in bratov, da je bilo treba tečaj deliti v dva dela; s prihodnjim ponedeljkom bo« do dovršili udeleženci prve skupine svojo sokolsko in vaditeljsko izobrazbo. Da se jim nudi h koncu resnega dela tudi par ve» drih uric, priredi sokolsko društvo v nede» Ijo ob 20. uri družabni večer v Narodnem domu, kjer se ob enem poslovimo od te» čajnikov, ki se razkrope prihodnjega dne po celi naši sokolski župi. — Pričakujemo, da se udeleži tega družabnega večera vse na» rodno občinstvo iz Ptuja in okolice, da ne poneso tečajniki s seboj spomina na m'aè» nost ptujskih narodnih krogov. Od Sv. Petra pod Sv. Gorami ip*;— Odhod vzorne sokolske delavke. V nedeljo 8. t. m. se je poslovila od našega novoustanovljenega društva naša marljiva blagajni čarka sestra Pavla Gabromova, ki se je omožila z g. Jelovškom, trgovcem v Celju. Sestra Pavla je bila vzor marljive m idealne sokplske dqlavke. ki ni štedila s časom za sokolsko Gelo. G. Jelovšek je ob tei priliki daroval za sokolski sklad 1000 Dm, za kar se mu društvo prafv lepo zahvaljuje. Obema obilo sreče! ipg— Volitev najlepše maske bo na so» kfrtski maškaradi v nedeTjo pod geslom »vse pleše«. Igral bo sakunski orkester ie Cef*. GOSPODARSTVO Gospodarska zbornica in socialno zavarovanje n. Pred dobrim letom, ko je bilo sproženo vprašanje zakona o socijalnem tavarovanju, so izjavili predstavniki Osrednjega urada, da se bo z uvedbo starostnega zavarovanja znižal prispevek za bolniško zavarovanje. To bi bilo treba izvesti čim prej v zvezi z znižanjem podpor in vezanjem teh podpor na karenčne roke. kar bi imelo za posledico zmanjšanje izdatkov in s tem tudi zmanjšanje prispevkov. Prispevek za bolniško zavarovanje pa po zakonskem projektu ne bo mogel biti manjši, ker je predvideno obvezno zbiranje rezerv. Ugovor, da bodo od prispevka plačali gospodarji samo polovico, nima praktičnega pomena, ker to predvsem ni točno ln končno ne gre xa to, kdo plača prispevek, temveč za to. kakšne vsoto se odvzamejo narodnemu gospodarstvu. Glede zahteve, da s© administracija oprosti nepotrebnih formalnosti, ne prinaša načrt skoro nikakih olajšav. Tudi glede nezgodnega zavarovanja nima načrt ničesar novega in ne osvaja predloga zbornice glede prehoda od sistema kapitalnega kritja k sistemu porazdelitve. Nepopustljivost kaže projekt tudi v § 191., ki predvideva, da prevzamejo delodajalci pri osnovanju ekspozitur polovico upravnih stroškov, da dajo na razpolago prostore z ekspozituro in osobje in nastavijo zdravnika. Seveda morajo poleg tega plačevati še redne prispevke. Ne upoštevajo se tudi zahteve, ki se nanašajo na vprašanje posebnih podjetniških blagajn. Gospodarske zbornice obžalujejo, da načrtu zakona ni predloženo pojasnilo s potrebnim statističnim materijalom, kar bi bilo neobhodno potrebno za boljše razumevanje zakona. Glede zahteve po splošni reorganizaciji ustanov soeijalnega zavarovanja v svrho pocenitve administracije, smatrajo zbornice, da je predvsem potrebno popolnoma reorganizirati Osrednji urad. ki je neokreten ia drag. Funkcije tega urada bi se morale usmeriti v glavnem na zbiranje statističnega gradiva, sodelovanje pri delavski zakonodaji, izdajanje raznih normativnih naredb in instrukrij in naknadno kontroliranje krajevnih organov. Pri tei reorganizaciji gre posebno podčrtan predlog ljubljanske zbornice in nekaterih dragih zbornic za tem. da postanejo okrožni uradi samostojni nosilci vseh vrst zavarovanja. Potrebno je tudi srpraviti v sklad predvidene obveznosti in bremena delodajalcev s predpisi načrta obrtnega zakona. Kakor prejšnji zakon, ima tudi novi projekt tendenco, da čim bolj omejuje delovanje privatno društvenih blagajn, s tem, da omejuje članstvo teh blagajn in višino upravnih stroškov, dasi zakon v tem oztru za okrožne urade nima nikakih omejitev. Zbornice smatrajo, da so privatne društvene blagajne zelo koristne ustanove k da bi bilo potrebno, z vsemi sredstvi razširiti 1» podpirati njihovo delavnost. Kakor že omenjeno, se z «vedfao starostnega zavarovanja obremenjuje narodno gospodarstvo z zneskom 180 milijonov D« letno. Ker sedanji moment % uvedbo tega zavarovanja ni najugodnejši, zahtevajo gospodarski krogi, da se ta vrsta *arvarovan,|a odloži; če pa ni mogoče sprejet! tega predloga, predlagajo zbornice, da država aktivno sodeluje pri bremenih tega zavarovanja. Ta vrsta zavarovanja iuia izrazilo sooijalea značaj, zato bi bila dolžnost države« da pri izvedbi starostnega zavarovanja sama sodeluje, čeprav zbornice priznavajo načel«) stališče, da je treba krog zavarovancev čim botj razširiti, vendar smatrajo, da je treba rudarske skladu ice izločiti iz splošnega sa varovanja ki jim pustiti samostojnost. V upravnem pogledu zahtevajo zbornice, da se tudi delegiranje ene tretjine članov v uprave ustanov socialnega zavarovanja izvrši na predlog zainteresiranih zbronic in da se omogoči sodelovanje gospodarskih zbornic s temi ustanovami, zlasti v pogledu zaslišanja pri sestavi ncvarnpßtn.ih tablic in pri izpremembi mezdnih razredjov. Tudi statut in normativne odredbe, ki se izdajo na podlagi zakona, sc morajo predložiti zbornicam v izljavo. Zakonski projekt ne upošteva predloga, da se sezonski delavci zavarujejo pod po» sebnimi pogoji, ki bi bili v skladu z znača« jem njihove zaposlitve. Gospodarske zbor» niče imajo v tem pogled>u na razpolago po« drobno gradivo posameznih velikih lesno« industrijskih podjetij, iz katerega je razvid» no, kolikp so podjetja plačala za zava.ro» vanje svojih delavcev in kaj so ti delavci dobili od delavskega zavarovanja. Nepra« vična so določila gled]e jamstva zakonskega druga in glede jamstva naročnika gradbe za podjetnika S takimi določili se ustvarjajo izjeme od' splošnih juridičnih principov. 37. uvaja tudi ppvsem novo določilo, po katerem ima del prispevkov, ki ga je go« spodar v denarju odbil odnosno zadržal od zavarovančeve plače ali mezde, značaj de« lodajalcu zaupanega denarja. Zbornice se izjavljajo proti odredbi § 235., ki določa, da se morejo Osrednjemu uradu poveriti tudi dirute naloge, kar se nanaša na zbiranje prispevkov za delavske zbornice in borze dela ker to povzroča povečanje upravnih stroškov. Na koncu pripominja sponiemca, da ostajaijo zbornice v celoti pri predlogih, ki so jiih stavile ob priliki ankete p rei ormi zavarovank v januarju pret. leta m pred« stavijajo krajne mere naporov m bremen. _ Centralizacija nabav za banovinske urade, zavode in za banovinska podjetja. Ban dT. Marušič je na podlagi čl. 27., odst. 2 zakona o banski upravi izdal odredbe o ustanovitvi, sestavi in o poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju dravske banovine, ki so objavljene v »Službenem listu« od 12. t. m. Ta komisija, ki se ustanovi pri banski upravi, obstoji iz 3 stalnih članov, ki so državni ali banovinski nameščenci in jih imenuje ban za dobo enega koledarskega leta. Po vsakokratni potrebi se ta komisija še izpopolni z enim ali več člani, ki jdh odredi ban iz staleža urada, zavoda odn. stroke, za katero se naj nabava vrši. člani komisije ne smejo biti v nikakršni poslovni zvezi, v sorodstva ali svaštvu s tvrdko, ki je predložila ponudbo. Namen te komisije je, da doseže s skupnim nabavljanjem večjih količin potrebščin po čim enotnejših vidikih najugodnejši gospodarski efekt. Nabave predmetov, katerih enkratna nabavna vrednost presega znesek 25.000 Dm in ki niso izključni patent pro-ducenta, vrii redoma centralna komisija po > določilih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika k temu zakonu. Nabave predmetov se vrše ali z javno pismeno dražbo ali pa po pismeni pogodbi na podlagi 3 pismenih ponudb. Nabave, katerih vrednost presega 100.000 Din, je izvršiti s pismeno javno dražbo. Nedopustno je, da dele uradi in zavodi zaradi izbegavanja gornjim določilom enkratne nabave v vrednosti preko 25.000 Din na večkratne delne nabave in na manjše zneske. Uradi in zavodi predlagajo banski upravi redno do 1. jan. in do 1. avgusta, ako je nabava nujna pa tudi od primera do primera, seznam potrebščin, za katere je potrebna centralna komisijska nabava. Na osnovi teh prijav odloči ban, ali naj urad odn. zavod sam izvrši nabavo ali pa jo poveri centralni nabavni komisiji, ki mora v 14 dneh po došli prijavi in v 10 dneh po zadevni odločitvi pokreniti nabavo ali s pismeno pogodbo ali pa razpisati ofertno licitacijo. Ta pravilnik je stopil takoj v veljavo. = Pregledovanje banovinskih proračunov. Prihodnji teden se bodo vršile v ministrstvu za finance v Beogradu konference pod predsedstvom finančnega ministra dr. Stanka Švrljuge, na katerih se bodo pregledovali proračuni posameznih banovin. >ia te konference bodo povabljeni vsi gg. bani. Na rvi taki konferenci 10. t. m bo prišel v retres proračun moravske banovine. — Skoro 5 milijonov brezposelnih v Nemčiji. Po pravkar objavljeni statististi-ki je število brezposelnih delavcev v Nemčiji doseglo ob koncu januarja nov rekord. Samo v teku tega meseca je število brezposelnih naraslo za 510.000 in je ob koncu januarja doseglo 4,894.000. Od teh brezposelnih je dobivalo 2,555.000 redno brezposelno podporo, 811.000 pa izredno pomoč. — Poštna hranilnica v januarju. Iz pravkar objavljenega izkaza o prometu poštne hranilnice v januarju je razvidno, da so se čekovne vloge po znatnem dvigu ob koncu lela v januarju zmanjšale za 94.9 milijona Din in so znašale ob koncu meseca SS3.9 milijona Din. Nasprotno pa so se hranilne vloge, ki nise podvržene takim fluktuaci-jam. zopet povišale za 9.5 milijona Din na 119.2 milijona Din. Število vlagateljev se je povečalo za 4888 na 132.084, skupni čekovni promet pa je znašal 5.45 milijarde Din. = Delna prepoved uvoza ruskega lesa v Zedinjene države. Kakor poročajo iz \Va-shingtona, je zakladni urad Zedinjenih držav prepovedal uvoz ruskega lesa in ruske celuloze iz štirih ruskih pokrajin, tako iz polotoka Kola in z murmanske obale. Uvoz iz teh pokrajin v Zedinjene države bo v bodoče dovoljen le tedaj, če bo dokazano, da blago ni bilo izdelano od kaznjencev. = Ponovno znižanje vložne obrestne mere v Newyorku. Newyorska Clearinghouse Association je te dni sklenila ponovno znižati obrestno mero za depozite pri enomesečni odpovedi od 2 na 1.5%, kar je posledica nadaljnje povečane likvidnosti na denarnem trgu. — Svetovna žitna tetina. Po definì ti v ni statistiki mednarodnega poljedelskega urada v Rimu je znašala lanska letina na severni in južni poluti brez Rusije in Kitajske (v oklepajih podatki za leti 1929. Sn 19.28.) v pšenici 994 mil i j. ton (912, 1050), od tega v Evropi 371 (389, 3S3), v Se.v. Ameriki 342 (306, 406), v Aziji 121 (103, 92), v Afriki 30 (36, 31), v Argentini 74 (44, 95) in v Avstraliji 56 in i li j. ton (34, 43). iSvetoni pridelek pšenice je skoro dosegel doslej največji pridelek v letu 3538. Skupni pridelek rži je znašal 253 milijonov ton (255, 246), pridelek ječmena 315 milij. ton (327, 328) in pridelek ovsa pa 624 milij. ton (529, 556). Navzlic nizkim cenam se je ob prehodu v prvo gosp. leto posejana površina le neznatno zmanjšala, v Rusiji pa je bilo v jeseni zasejano celo 19% več površine kakor leto prej. = Oddaja ad a piaci j» k i h del v Centralni ambulanti. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. L m. ponudbe glede oddaje adaptacijskih del v centralni ambulanti. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). = Dobave. Prometno-komercijalnl oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin ter glede dobave žimnic in poJakson«, ključavnic za omare, podložnih plošč, Wert-heimovih ključavnic, oboiev za okna in vrata, škarjastih rešetk, raznega usnja, jermen, masti za usnje, kompletnih klosetov znamke >Panamat ter glede dobave zobatih koles. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 6oO kg bakra in 4700 kg železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave železa, knjig, raznega električnega materijala, direkcija državnega rudnika Kreka pa do 26. t. m. glede dobave 1600 kg vijakov z maticami. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Komu najbolj preti epidemija hripe? Ta zločesti pojav ni prizanesel n' dobro negovanim višjim krogom. Nastane vprašanje, kako je nastala ta nevarna epidemija in kdo ji je najbolj izpostav^-m. • Hripa preganja zlasti one, ki se nagibajo k prehladu, kar se pripisuje abnormalnim spremembam vremena. Ta nahod z mrzlico pravzaprav preti vsem in statistika smrtnih slučajev jasno kaže velikost nevarnosti pogibelji zlasti za one, ki smatrajo redno nego telesa za odvišnji luksus. Kakor je stroju treba olja, avtomobilu bencina tako je treba telesu nege, najbolje dnevno z dvakratnim desinficiranjem (umivanjem) vsega telesa z Levjo Mentol-dro-ženko. Istotako je priporočljivo dnevno trikratno desinficiranje (grgranje) ustne dupline in grla kakor pri nahodu dnevno parkrat močno inhaliranje z Levjo Mentol-droženko. Pri mrzlici se svetuje umivanje vsega telesa po možnosti večkrat dnevno z Levjo Mentol-droženko, ki se uporablja tudi za obkladke pri glavobolu ter za masažo pri trganju in prehladu. Moremo torej ugotoviti, da je predpogoj za dobro negovano telo redna uporaba več kakor 35 let od milijonov in milijonov uporabljane Levje Mentol-droženke, ker pre-preča nastajanje in širjenje epidemij, jači telo in ga dela odpornim. Ako boste poslušali naše gornje nasvete, boste postali imun proti takim boleznim in počutili se boste vsak dan kakor preporo-jeni, ker daje Levja Mentol-droženka izmučenemu telesu in utrujenim živcem novo energijo. ni bilo zaključkov. Trboveljska je dalje prilično čvrsta po 345 do 355. Devize Ljubljana. Amsterd. 22.80. Berlin 13.49— 13.52 (13.505), Bruselj 7.917S, Budimpešta 9.9041, Curih 1095.9, Dunaj 79(3.04—799.04 (797.54), London 276.07, Newyork 56.695, Pariz 222.65, Praga 167.50—168.30 (167.90), Trst 297.03 denar, 297.20 blago. Zagreb. Amsterdam 22.77—22.83, Diinaj 796.04—799.04, Berlin 13.49—13.52. Bruselj 791.78, Budimpešta 990.41. Ixmdon 275.67 do 276.47, Milan 296.19—298.19, Newvork ček 56.5950—56.7950. Pariz 221.65—223.65, Praga 167.50 do 168.30, Curih 1094.0 do 1097.40. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.32. Londo« 25.19, Newvork 518.30. Bruselj 72.2750. Milan 27.12, Madrid 50.80. Amsterdam 208.05, Berlin 123.23, Dunaj 72 82, Sofija 3. 75, Praga 15.3375, Budimpešta 90.40. Bukarešta 3.0825. Efekti Ljubljana. 8% Blair 03.5 bL. '% Blair 83.5 bi., Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 980 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 128 den^ Ruše 240 den., Zagreb. Državne vrednote: Tojna škoda 418 — 420, za februar 417.5 — 418, za junij 418 — 419, investicijsko 86.5 — 87.5. agrarne 51.25 — 52. 8% Blair 92.25-92.75, 7ft> Blair 82 — 82.375, 7% Drž. hipot. banka 81.75 — 82.25, 6% begluške 09.5—70.25: bančne vrednote: Praštediona 975 — 98<). Union 194 — 195, Jugo 77.75 — 78, Srpska 195 — 196.5, Zemaljska 134 — 13/. Narodna 8100 — 8300, Ljubljanska kreditna 125 den.. Pol jo 56 — 57; industrijske vrednot": Narodna šumska 25 den., (hitmann 138 d« 150, Slavonija 200 — 2i so se ponovno precej okrepili in je deviza Newyork dosegla že 56.695 (včeraj 56.66), deviza London pa 276.07 (včeraj 275.96). Na zagrebškem efektnem tržišču je promptna Vojna škoda pri tečaju 418—420 ostala brez prometa, le za ultimo februar je bila zaključena po 418. Dolarska posojila so po zadnji znafai okrepitvi za malenkost popustila m je bil promet v 7 odstotnem Blairovem posojilu po 82.26 m v 7 odstotnem Seligmanovem posojila po 82. Do zaključka je prišlo tudi v 6 odstotnih beglu-ških obveznicah po 70. Na tržišču bančnih vrednot so intele promet Praštediona po 975, Srpska po 196, Jug» po 78 in Poljedelska po 5& Med icdustrjjgidmi vrednotami Blagovna tržišča LES -J- Ljubljanska Honta (13. t. m.'). Tendenca za les slaba. Zaključen j^ bil 1 vagon bukovega oglja. Povpraševanje je za 240 bordonalov (smreka, jelka, merkantilnih, od 8 m dolž. navzgor, polovica 32 X 32 cm d« 39 X 39 cm. druga polovica 40 X ^ cm), za 1 vagon lipovih plohov (suhih. 1. U.), za vagonov desk (smreka, jelka. 1 vagon 18 mm, 1 vagon 28 mm. od 16 cm navzgor. 1 vagon 34 mm. 1 vagon 38 mm in 2 vagona 48 mm, od 18 cm navzgor), za 80 m5 rezane mecesnovine (25 X 30 cm. 4 m), za MK) komadov kostanjevih drogov (7.50 m dolgih), za 5 vagonov desk (smreka, jelka. 20 mm, dobra III, dolž. 4 m. širina 23, 29 in 32). ŽITO 'A- Ljubljanska borza (13. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi. se (franco slovenska postaja po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska in srbobranska SO/SI kg po 210 — 212.5, gornjebaška, 79/80 kg po 205—207.5, baranjska, 79/80 kg po 190 — 192.5, Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50; oves: ba» ranjski (pri navadni voznini) po 195_ — 197.5; koruza: baška, stfara po 150 -— 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 _—145, pri navadni voznini po 147.5—152.5, času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5, moka: banaška »0« po 340—345. -f Novosadska blagovna borza (13. t. nO Tendenca mirna. Promet: 25 v. pšenice, 35 vag. koruze, 5 vag. moke in 2 vag. otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. 79/80 kg 152.50—157.50: okolica Sombor 145—147.50; srednjebaška 79'80 kg 155—157.50; sremska 78 kg 137.50—142.50; slavonska, 7S kg 140— 142.50. Oves: baški in sremski 145—150. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.50— 112.50. Koruza: baška. predčasno suha, ladja Drmav, Sava 85 — 87, sremska garant. 78—70, baška garant. 80—82.50. Moka: baška >0g< in >Ògg< 245—265. >2< 215 d» 230; >5< 185—195r >6< 175—185; >7< 1W do 145; >8< 105—115. Otrobi: baški 95— 97.50; sremski in banaški 90—95. 4> Somborska blagovna borza (13. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 145 v. Pšenica: baška. potiska, šlep, 80 kg 157.50 —• 162.50; okolica Som bora, 78 kg 142.50 —• 147.50; gornjebaška 79«80 kg 155 — 160; sremska, 79 kg 137.5—142.5. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Ječmen* baški, 64-65 kg 115—120. Koruza: baška im sremska 77.50—82.50; za februar 80—85; umetno sušena —90. M o k a : baška s0g< in >Ogg< 245—255; r2c 215—225; >5c 186 do 195- >6« 175 — 185: >7c 135 — 145; 4- Budimpeštanska terminska borza (15. L m.) Tendenca slaba; promet srednji. Pšenica: za mare 14.85—14.86. za maj 14.88 do 14.89; ri: za mare 11.24—11.25, za maj 11.14—11.15; koruza: za maj 12.41—12.42, tranzitna za maj 9.80—9.85. KULTURNI PREGLED Bodočnost mariborskega gledališča Iz razgovora z upravnikom dr. Brenčičem Ves severni del naše banovine je neprijetno zadela vest, da je mariborsko gledališče ogroženo. Uprava je vsemu osobju odpovedala službo. Upravnik se je odpeljal v Beograd. Ali je likvidacija na pragu? — Ko, Maribor ima pravico, da je včasi ponosen na se, na svoje meščansko življenje. V lastnem gledališču vidi nekak simbol meščanske enakopravnosti. Če izgubi to napravo, kaj še ostane? — Ali ste prišli reševat mariborsko gledališče? — sem vprašal g. upravnika dr. Brenčiča, ko sem ga te dni srečal na Blei-weisovi cesti v Ljubljani. Devet let je že dr. Brenčič upravnik našega obmejnega teatra. Izpreminjali so se repertoarji, osebe, proračunske postavke, subvencije. Odhajali so drug za drugim možje, ki so bili gledališču blizu in ki so nekoč za mariborskega gledališkega gosta znnogo pomenili. Parma v večnost, Mitrc-vič v tujino in zdaj v Zagreb, Bratina v Ljubljano itd. Ali ne zveni skoraj že kot zgodovina, da sta n. pr. Podgorska in Šimenc z mariborskega gledališča poletela svoji sedanji slavi naproti; da se je Ančica Mitrovičeva v Mariboru razvila v operno primadono, ki zdaj ubira lavorike v Leipzigu, Darmstadtu i. dr.? Kos zgodovine je to, presvetljene z rožnato barvo optimizma; ■v tistih časih je Maribor zelo veliko priča-Jcoval od bližnje bodočnosti — Kulisarija časa in razmer se je izpre-menila; mnogi, ki so »igrali vlogo«, so odšli, se razkropili; prišli so novi, skromnejši in tišji; vse se je predrugačilo. Dr. Brenčič je še vedno skrbni pater familias mariborskih igralcev in angel varuh mariborskega teatra. Ostalo je njegovo vedro, optimistično obličje s smehljajem, ki tone v značilni bradi; njegova beležnica z natančnimi številkami; kakor nekoč, jo ima tudi danes vedno pri sebi. Kje je še upravnik, ki ima takšen brevir v žepu? Sestala sva se v »Emoni«, da se malo pomeniva o mariborskem teatru. Nad Ljubljano je snežilo v debelih kosmičih; v kavarni je bilo prijetno in mirno; dobra sce-nerija za gledališke pomenke ... — Reševat nisem prišel, — je dejal, — ker je gledališče, kakor je zdaj položaj, dovolj sigurno. Osobju sem res odpovedal, toda le pogojno; razširile so se namreč vesti, da bomo izgubili državno subvencijo, ko se gledališče izpremeni v banovinsko. Saj veste, da sem brž pohitel v Beograd; tam se je zadeva pojasnila: državna subvencija ristane. Je že v novem budžetu. S prvim aprilom, ko se prične novo proračunsko leto, se nam, tako trdno upam, odpro lepši vidiki; dotlej pa nam bo trda predla, verjemite mi : živeli bomo od samega dolga. In dug... — je zao drug. Da, toda inkaso od predstav? Kako je letošnja sezona s finančne strani? — sem vprašal. — Obisk nikakor ni slab: z občinstvom sem lahko v splošnem zadovoljen. Seveda, občinstvo je treba poznati, ne pa presojati jn obsojati po lastnem okusu. Obisk ne zaostaja za lanskim, imamo pa — zlasti z opereto — večje izdatke in navsezadnje: gospodarska kriza pritiska, in to, da imamo v malem Mariboru dva kinematografa z zvočnimi filmi, tudi ni brez negativnega upliva na gledališko blagajno. Toda ob sedanjih nizkih cenah in prostoru, ki ga imamo na razpolago, ni mogoče doseči višjih rednih dohodkov. — čemu posvečate toliko skrbi opereti? — Ker polni blagajno, dragi gospod. Z opereto smo si pridobili občinstvo, ki smo ga pri dramskih predstavah pogrešali. Res je, da obisk dramskih predstav ne pada, toda dohodki od operete rastejo! — Pa še s »Prodano nevesto« ste se oju-načili! — Da, ker smo imeli za njo v Mariboru primerno zasedbo. V ostalem pa opere ne bomo več gojili. Draga zadeva. Maribor tega ne prenese sam! — In kaj bi bilo, če bi morali mariborski teater zapreti? — Ne verjamem, da bi dolgo ostal zaprt. Vsi lokalni činitelji bi zastavili najboljše sile, da bi ga rešili. Toda prav verjetno je, da bi v tem primeru ostala samo drama, ki bi dajala pretežno burke. — Oh, te burke vam radi očitajo. Pravijo, da preveč razvajate občinstvo s tako-le manjvredno robo. »Slovenec« je n. pr. napadel mariborsko gledališče, češ, da se premalo posveča kulturno-umetniški vzgoji. Ali res? — Taki napadi v moji upravniški praksi niso novost. Vedno sem poudarjal, da s sedanjo subvencijo ne morem v Mariboru ustvariti Hoftheatra. Med repertoarjem in obiskom mora vendar biti neka relacija, čc naj ostanemo na realnih tleh; igre, ki bi vanje vložili mnogo truda in denarja in bi se igrale pred praznim gledališčem, bi zgrešile svoj cilj in namen. Trdim celo, da je naš repertoar z ozirom na obisk še preveč resnoben. — Torej mariborsko občinstvo prihaja v gledališče samo zaradi smeha in banalne zabave ? — Ali je drugod bolje. Večje ko je mesto, večji je lahko kontingent ljudi, ki imajo zanimanje za resen repertoar, za komade s problemi in umetniškimi stremljenji. V Ljubljani, v Zagrebu, v Beogradu dajejo lahke igre. V Nemčiji so »burkasti komadi« neizogibni v vseh velikomestnih gledališčih. Mali Maribor naj bo izjema, mi naj eksperimentiramo? Maribor pred vojno ni imel tako visoko stremečega gledališča, kakor ga ima sedaj. Da pa delujemo tudi kulturno, pričuje predvsem to, da je hiša ob dramskih premijerah polna, kar prej ni bila. Drama mika ljudi, to je mnogo; željam pa je seveda pot široko odprta. Pravijo, da se ne držimo repertoarja. Natančno se ga držimo. Naš repertoar je letos precej podoben ljubljanskemu. Ne pozabite: mnogo istih komadov dajemo v znatno manjšem mestu in v veliko manj subvencioniranem gledališču. — Torej tudi Vi, kar se da, premagujete provincialni nivò in stremite kvišku?! Priznajmo, da so mnoge težkoče; bodimo pravični in glejmo realistično na ljudi in okolje. Kaj pa še nameravate dati? čitam o neki Skrbinškovi noviteti. Razveseljivo! — čitam tudi jaz, a ne vem še ničesar. O »Labirintu« izvem danes iz listov. __ ? ; — No, izmed domačih bomo dali še Re-harjevo »Včlovečenje« v Tomašičevi režiji; krstna predstava bo že čez mesec dni. Fin-žgarja nameravamo proslaviti z »Verigo«. Mislimo na Grumov »Dogodek v mestu Gogi«; Cankarjevega »Kralja na Betajno-vi« bi takisto hoteli dati, pa še Kulundži-čevega »škorpijona«. Ali potemtakem ne upoštevamo zadosti domačo dramatiko? — Sedaj študirajo Frankovega »Karla in Ano«; Sheriffov »Konec poti« in Nestroyeva »Utopljenca« prideta kmalu na vrsto. — Ali imate v tem okvirju dovolj osobja ? — še vedno premalo; to kaj često občutimo. — Kako pa gostovanja v Celju in Ptuju? Ali ste imeli kaj finančnega in moralnega efekta ? — Slednjega več kot prvega; ker pa prvega ne kaže omalovaževati, smo se pri tem močno omejili. Za sedaj ne nameravamo nastopati v Celju. Ovira nas pri domačem delu, a stane čez mero. Imeli smo pa uspehe, da. Pomislite, da smo uprizorili »Hermana Celjskega« in »Krog s kredo«, kar pomeni, da je čez 30 naših ljudi moralo v Celje. Po naši zaslugi se je zanimanje za gledališče v tem mestu zelo dvignilo ... Napočila je öra, ko je moral g. upravnik »s severa« oditi. Intervencija. Najbrž se je temu že privadil in mu ni hudo. Dejal sem mu, da bomo kmalu obhajali desetletnico njegovega upravnikovanja. — Rad bi se že prej izpregel, če bo šlo. — Dvomim, da bi šlo. Prepotrebni ste, g. doktor! — Zdravstvujte ! B. Vse v »Kulturnem pregledu« navedene knjige in časopisi se naročajo pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Gledališka in koncertna kronika Zagreb, 10. februarja. ■Letos ima glasbeni svet dovolj prilike, da proslavi svoje velikane. Pred vsemi je Mozart, čigar 175 letnico rojstva in 140 letnico smrti slavimo letos. Potem se spominjamo SOletnice smrti slavnega italijanskega skladatelja Giuseppe Verdija, 16. mairca poteče 50 let, kar je izdihnil eden največjih muzikalnih genijev, Rus Modest Petrovič Musogorskij. Slednji je, kakor se zdi, popolnoma pozabljen. Nikjer ni opaziti, da bi se za ta dan pripravljale kakšne posebne slovesnosti, čeprav bi baš Slovani morali v tem primeru prednjačiti. Veličini osebnosti Musogorskega ne najdeš zlahka primere v glasbeni zgodovini. Življenje skladatelja »Borisa Godunova« je bilo prepolno bojev, bridkosti, krivice in bolesti; nikdar ne bo smel svet tega pozabiti. Hrvatski Glasbeni zavod je imel svoj tretji koncert. Nastopil je »Zagrebački J kvartet«, ki je tudi to pot izvajal delo do-| mačega skladatelja in sicer Krste Odaka II. godalni kvartet, ki je bil izveden že na muzikalnem festivalu v Baden - Badnu. Skladatelj ga je do neke mere predelal in mu pristavil nov tretji stavek. Delo je imelo uspeh pri kritiki in občinstvu. »Zagrebački kvartet« je bil v najboljši dispoziciji. Razen Odaka je imel na programu še Verdija in Mozarta. V gledališču smo imeli domačo dramsko premi jero ljudfeke igre v 8 slikah »Joco Ud* manič«. Nje avtor je Ka Mesaric. Komad je zanimivo koncipiran in drži gledalca v polni napetosti. Res da so v njem tudi ne« katera slabša in manj prepričevalna mesta, vendar ga v celoti z zanimanjem gledaš in to je glavno. Občinstvo v tem smislu tudi sprejema to igro. Kritika pa ima p nji de* ljeno mnenje; posebno nepovoljno se je iz« razil kritik »»Novosti« Milan Begovič. Izmed tujih gostovanj omenjamo odlično bavarsko gledališče »Tegernseere«, ki nam je bilo že p.onovno v gostih. Pri nas so z uspehom igrali komade: »Das Sündennest im Paradies«, »Schach der Eva« in »Die Alimentenbremse«. V gledališču se je vršil minule dni slove« sni koncert, ki ga je priredilo »Hrv. pjevač« ko društvo Lisimski« skupno z varaždin« skim »Tomislavom« in »Zagreb«. Filharmo« nijo«. Ob priliki je »Lisinski« proslavil 25= letnico svojega delovanja. Pred koncertom jc bila majhna jubilejna slavnpsit: delegati z vseh koncev države so izročali »Lisinske« mu« svoja darila in čestitke. Iz Ljubljane so bili prisotni: M. Hub ad, dr. Ravnihar in Mirko Polič. Na koncertu smo slišali prvič v Zagrebu veliki Bcrliozov »Requiem« (Grande messe des morts). Izvedba orai e « njenih treh glasbenih društev je stala pod vodstvom Milana Sachsa, ki je ta ogromni aparat sijajno obvladal in dosegel velik umetniški uspeh. Gledališče jc bilo žc ne« kaj dni pred koncertom razprodano. Dr. Dragan Plamenac nadjaljtije s svoji« mi »Večeri hiistoričke muzike«. Na zadnjem predavanju je govori'! o komorni glasbi ba« roka v Italiji in Franciji. Gledališče ima trenutno v svojih prosto« rih francoske gaste: Jeana Sarmenta in Mar« guerithp Vahnond s skupino. Prvi večer da« jejo Sarmentovega »Le Pecheur d'ombres«, drugi večer pa Fleurs « Caillavet « Revevo komedijo »La belle Aventure«. Sarment je spisal svojo prvo dramo, ko jc bil 19 let star; kot 241etni mož je imel na repertoarju francoskih gledališč žc 4 komade in je dobil tudli žc nagrado Francoskc akademije. Jc poklicni igralec in najrajši sam interpretira svoje komade. Marg. Valmond pa je glavna interpretka Sarmentovih del. Gledališče pripravlja mnoge novosti. Kot prva operna premijera pride žc sredi febru« arja na vrsto »Mefistofeles« Arige Boita. Ta slavni mož je znan že po operah »Ne« ronc« in »Orestiade«, kakor tudi po libre« tih, ki jih je nekoč pisal za Verdija in Ppn« chiellija. a pustne dni bo gledališče v Fran« kopanovi ulici uprizorilo komedijo P. Fran« ka in L. Hirschfelda »Posao s Amerikom«. Naš baletni ansambel pripravlja večer do« mačih baletnih del; v tem okviru bo pre« mijera Lhotkinega baleta »Hudič in njegov vajenec« in na novo naštudiranc »Figurine« Luie Šafraneka Kaviča. Sredi tega meseca se bo v drami dajal »Meverling« nedavnp umrlega francoskega pisatelja Claude Ane« ta. Motiv te drame je. kakor znano, trage« dija Rudolfa Habsburškega m mlade baro« niče Vetscra. Nekako ob koncu februarja bo premijera Shakespcarcijeve tragedije »Antonije in Kleopatra«. Žiga Hirschler. Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba >Luč<, Ljubljana I., poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprej ali po položnici. Vezanih izvodov ni več. Pravda za „Koštano" V naši kulturni javnosti je že dalje časa obstajala neka književna afera. Gre za »Koštano«, ki jo je spisal Bora Stankovič in jo je g. Petar Konjovič pozneje kompo-niral kot opero na libreto po Stankoviče-vem tekstu. Zanimivo je, da pri tej aferi niso odločevala kakršnakoli literarna vprašanja, marveč je šlo vedno le za gmotne koristi, še preden se je bila pojavila sedanja zadeva z libretom, se je videlo neki ciganki iz Vranja, katere se je Bora Stankovič po-služil kot model za svojo dramo, da ni pravično, če tantijeme za »Koštano« pobira samo Bora Stankovič, oziroma, po njegovi smrti, Stankovičeva rodbina. Hotela je, da nekoliko teh tantijem kane tudi v njen žep. Umljivo je, da je bila cigankina zahteva in tožba odbita, zakaj: kam bi pač prišli pisatelji, če bi se zapovrstjo oglašali njihovi modeli in bi zahtevali, da si skupno dele honorarje. Ko je bila ta absurdna pravda s ciganko iz Vranja končana, je prišlo na vrsto bolj zapleteno vprašanje. G. Konjovič je, kakor rečeno, -vzel Stankovičevo besedilo »Košta-ne« za libreto in je na tej podlagi svojo opero dovršil ter izročil beograjskemu gledališču. Med vdovo Bore Stankoviča in g. Konjovičem pa se nikakor ni mogel doseči sporazum v vprašanju tantijem in tako gledališče ni moglo opere uprizoriti, šele po dolgih pogajanjih in po posredovanju gledališke uprave se je zadeva minule dni likvidirala. Dosežen je sporazum v tem smislu, da bodo dediči Bore Stankoviča dobivali od brutto inkasa 7%, tan-tijema g. Konjoviča pa se je uredila posebej. Tako bo sedaj mogoče, da se bo uprizorila Stankovič-Konjevičeva »Koštana«. Spisana je kot melodrama in je polna arij s krasnimi narodnimi motivi iz Vranja. Premiera bo po vsej verjetnosti prve dni marca. Dd Predavanje unir. prof. dr. Zrnika v Mariboru. Naš sloveči rojak, g. univ. prof. dr. B. Zarnik iz Zagreba, je številnemu občinstvu. ki se je zbralo v predavalnici Ljudske univerze, v duhovito humorni obliki tolmačil zanimive zaključke sodobne evgenike, do katerih se je dokopala na osnovi Mende-lievih zakonih dedovanja. Izhajajoč iz dejstva, da je evgenika praktična biologija, da moramo po fizični izčrpanosti vitalne sile evropskega človeštva sami skrbeti ,za pravilno izbero (selekcijo) ki jo je v pradavni izvrševala narava sama (borba za obstanek, 'ov), je prikazal in tolmačil zamisel, pomen in učinek dedovalnega zakona. Današnje kulturno človeštvo je pretkano s činitelji, Iii so škodljivi nosilci dednih anomalij. Njego-gova kulturna doinestikacija mu ne dopušča zdrave, naravne selekcije, ki jo pač sam vrši nad domačimi živalmi. Prikazal je naturno prvobitnost instinkta, ki je popolnoma zadostoval našim biološko srečnejšim prednikom, ki se je pa tako nevarno skvaril v dolgi dobi razvoja. Vsi smotri evgenike so v skladu z našimi željami po srečnem zakonu in gredo za tem, da vzbude v človeku zavest odgovornosti nasproti potomcem. Na več primerih rodovnika je dokazal dednost anomalij v sladkorni bolezni, raku, Fried-reichovi atakciji, obolelosti centralnega živčevja, duševni bolezni in v jecljanju. Òsobito zanimiva sta bila rodovnika zločinske rodbine Zero ter genialne rodbine Bachove. Prezanimivo predavanje je izzvenelo v poziv mladini, naj se ob pravem času pouči o zahtevah evgenike in naj se zaveda svoje odgovornosti in svojih dolžnosti do družbe. (A-c). Novi predsednik Srbske akademije znanosti. Ker je dosedanjemu predsedniku Srpske kralj, akademije nauka g. Slobo-danu Jovanoviču potekla triletna doba, se bo na občnem sestanku Akademije dne 16. t. m. razglasil kraljev ukaz o imenovanju novega predsednika. Kralj izbira med trojico kandidatov, ki jih predlagajo akademiki. Umljivo je, da vsi krogi z zanimanjem pričakujejo, kdo bo novi predsednik. — Slobodan Jovanovič je bil brez dvoma eden najodličnejših mož, kar jih je kdaj stalo na čelu te visoke kulturne institucije. Velik je kot znanstvenik svoje stroke, kot fini psiholog, ki pronica v bistvo zgodovinskih dob in oseb in kot stilist. O njem smo v »Jutru« že ponovno pisali. Imena kandidatov za predsednika SKAN so za sedaj še tajna. — Na občnem sestanku Akademije bodo tudi objavljena imena novih rednih in dopisnih članov. Tomo Maretič, odlični zagrebški lingvist, ki je bil že prej izvoljen za rednega člana beograjske akademije, bo na tem sestanku po vsej verjetnosti prečital svoj pristopni govor, kar akademski svet pričakuje kot senzacijo. (Dd). Beograd in Bolgari. Vprašanje kulturnih stikov med Beogradom in Sofijo je v zadnjem času zopet postalo pereče. Rade Drainac je izzval pravi vihar s svojim člankom v nekem bolgarskem literarnem listu, kjer je pisal o balkanski kulturi. Pri nas je članek neznatno odmeval, v Bolgariji pa se vznemirjeni duhovi še vedno niso pomirili. Značilno je, da so bolgarski kulturni krogi zavrnili vabilo beograjskega PEN kluba, ki je bil povabil sofijske Penklubaše v Beograd. Glasbena akademija v Sofiji ni hotela službeno sodelovati pri sprejemu beograjskega kvarteta v Sofiji. To niso nič kaj razveseljivi znaki za ustvarjanje edinstvene kulture balkanskih narodov, o kateri sanja g. Drainac. Beseda o balkanski kulturi je očividno še prezgodnja. Za sedaj je na obzorju samo še prvi, rahel svit novega jutra... (Dd). Beograjske diskusije. Kako žolčljive so lahko književne diskusije, pričuje najnovejša literarna »senzacija« Beograda, ž. Miličevič je v »Politiki« hudo razmrcva-ril Milana Bogdanoviča, autorja kritiške zbirke »Stari i novi«. Po Miličeviču je napačno vse, kar je napisal Bogdanovič. Razumljivo je, da Bogdanovič ni ostal Miličeviču dolžan odgovora. Objektivnemu človeku pa je Bogdanovičeva knjiga boljša nego bi sodil kdo po Miličevičevih pristranskih člankih. Diskusija je pokazala samo to, kako potrebna nam je objektivnost in koliko škodujejo večne osebne invektive. (Dd) Simfonija po Župančičevi »Dumi«. Pišejo nam; Blaž Arnič, doma iz Luč v Savinjski dolini, absolvent drž. konservato-rija v Ljubljani in sedaj obiskovalec diri-dentske šole na Novem dunajskem kon-servatoriju, je dovršil svojo prvo simfonijo z zborom v četrtem stavku. Simfonija je zasnovana po besedilu Župančičeve mogočne pesnitve »Duma«. Skladba tega dela je mladega, doslej še neznanega komponista zaposlila polni dve leti. Dne 9. t_ m. je prof. R. Nilius prvič izvajal del Arničeve simfonije (Adaggio assai) in so se vsi navzoči izrazili o nji zelo pohvalno. Ta del Arničeve skladbe je dirigent prof. Nilius sprejel v svoj koncertni program, želeti bi bilo, da bi se naši glasbeni krogi zanimali za skladbo in sploh za g. Arniča. Ivan Pregelj, Magister Anton. (Zbirka domačih pisateljev). Jugoslovanska knjigarna. Pregljev roman »Magister Anton« je izšel lani v goriški »Družini«. V tej knjižni izdaji je snovno in oblikovno popravljen in razširjen. Dejanje se odigrava v času reformacije na Kranjskem in na Krasu v 16. stoletju. Knjiga ima vse značilnosti Pregljeve umetniške osebnosti in se tudi idejno giblje v okviru njegovih dosedanjih del. »Magister Anton« je izšel kot 5. zvezek Pregljevih Izbranih spisov. Knjiga stane broširana 48 Din, vezana 60 Din. Francois Mauri ar, Gobavca je poljubila. Roman. Ljubljana 1931. Jugoslov. knjigarna. (Leposlovna knjižnica.) Avto-riziran prevod iz francoščine Edija Kocbeka in Jakoba šolarja. (118 str. v 8°. ) O francoskem pisatelju Mauriacu je pri nas pisal v »Ljubljanskem Zvonu« dr. Stane Leben. Mauriacovo ime je danes splošno priznano kot eno najvidnejših v moderni francoski literaturi. Roman »Gobavca je poljubila« je njegova značilna, tehtna knjiga. Stane broš. 30 Din, vezana 40 Din. V. Hugo, Lete strahote 1793. Roman. Ljubljana 1931. Jugoslov. knjigarna (Ljudska knjižnica.) Prevel Fr. Terse-glav. (256 str. 8°.) Znameniti roman Vic-torja Hugoja ,ki opisuje strahotne dni francoske revolucije — dni terorja, bede, zla in ponižanja. Knjiga stane broš. 28 Din, vezana 40 Din. Jugoslavia na Praški Karlovi univerzi. V poletnem semestru tekočega šolskega lota bodo na Karlovi univerzi v Pragi o jiicro-slovenskih zadevah naslednja predavanja: Prof. dr. Okunev: Umetnost južnih Slovanov. — Prof. dr. Jiži Horäk: Primerjeval-na zgodovina slovanskih književnosti (>Tamo gdje je vrag rekao laku noč : (roman). Izdala »Socialna Misaot. Zagreb 1931. Str. 112. Cena 20 Din. — Godišnjak Matice Srpske. Kalendar za 1931 godinu. — »Zlatna knjiga'. Mesečnik za mladino v obliki zaključene knjige. Beograd 1931. Str. 160. Cena 10 Din. O nekaterih knjigah bomo o priliki na tem mestu še izpregovorili. Ie knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi. Književno življenje v Zagrebu V »Jutru«, ki ima pred ostalimi dnevniki — tudi zagrebškimi in beograjskimi — to prednost, da redno in objektivno zasleduje vse kulturne manifestacije v naši državi, ob sobotah pa posveča celo stran književnosti, je izšel nedavno resumé članka »Kulturni Zagreb«, ki ie bil pri-občen v beograjskem . Vremenu«. Ta članek je napisal urednik >Riječi« Ante Kovač. Ker pa menim, da članek stavi dejanske kulturne razmere Zagreba v enostransko in napačno luč ter bi tudi po resumeju, kakor je bil zabeležen v »Jutru«, utegnil širše slovenske kroge krivo informirati o zagrebškem književnem življenju, naj mi bo po načelu »Audiatur et altera pars« dovoljeno, da v naslednjem orišem objektivno, brez vsakih tendenci-oznih zavijanj, dejansko stanje kulturnega življenja v Zagreba. Zagreb, te >. jugoslovenske Atene«, kakor ga radi imenujejo vsi, ki o njem pišejo, ima brez dvoma intenzivno književno življenje. Za razliko n. pr. od Beograda je to življenje solidno in svojstveno. Ne delajo se razni književni eksperimenti (v izdajanju knjig), ne drvi za modnimi literarnimi novotarijami (v revijah); njegova založništva imajo tradicijo in določene cilje. To so 1. »Matica Hrvatska«, ki že petdeset let izdaja domače leposlovje, ljudske knjige, književni almanah »Kolo« itd. in že četrto leto revijo (»Hrv. Revija«), ki jo splošno smatrajo za najboljšo revijo v državi. 2. Jugoslovenska akademija. O njenem delu in edicijah zares ni treba posebej govoriti, zakaj nje delo od StBOSsmayejja in Račkega do danes je vsem dovolj znano. 3. Hrvatski pedagoški književni zbor; ime kaže, kakšen cilj ima. 4. Društvo hrvatskih književnika, ki je zopet začelo s svojimi edicijami, katere je prej redno izdajalo. Njegovo glasilo »Savremenik« je prej izhajalo nepretrgoma dvajset let, sedaj pa izhaja znova in sicer kot tednik. 5. »Zabavna biblioteka«. Ima za seboj skoraj pet sto knjig: prevodov svetovnih pisateljev in domačih spisov. 6. Društvo sv. Jeronima, ki izdaja vzporedno z »Matico Hrvatsko« že petdeset let knjige za ljudstvo. — Temu bi morali dostaviti še knjižne zbirke, ki se izdajajo bodisi že celo desetletje bodisi nekoliko let: Etnološke, medicinske, 1000 svjetskih pisaca, omladinske, novinarske, »Obnove«, Socij. Misli«, »Savremenih pisaca«. Pa založbe Kiigli, Jugoslov. Stampa, Vasič, Nova Evropa itd. Potem bi bilo treba izpregovoriti o gledališčih in poseči več desetletij nazaj, pa zopet v sedanjost. Zagreb ima dVoje gledališč: dramo in opero. — Dalje bi morali govoriti o umetnostnih paviljonih (Strossmayerjeva galerija slik). Toda vse to je tolikanj znano, da zadostuje samo ime. Rajši se ustavimo pri umetniških in književnih skupinah, zakaj ti najbolj vzbujajo pozornost nepoučenih, kakor jo izziva tendenciozno pisanje. Književniki se že izza grških časov neradi in težko organizirajo v kakršnakoli društva, če se združijo, store to samo zaradi reprezentance (a niti tu ne pridejo na prva mesta najboljši književniki), ali pa svoje društvo kmalu zanemarijo in ga prepuste žalostnemu hiranju in koncu. Tako se je pri nas že večkrat skušala ustvariti organizajtfa književnikov in se bodo taki poizkusPverjetno še ponavljali, vendar je vedno ostalo pri starem in bo bržčas ostalo i v bodoče: pesniki, umetniki, pisatelji, praviloma osebnosti s posebno psihično konstitucijo, individualisti, solipsisti, egocentrični ljudje, ne prenašajo običajnega »purgerskega« meščanskega društvovanja, najsi bi to sicer bilo za njihov stan še tolikanj dobro in koristno. To je dokazano in brezdvomno, pa kaj bi zdaj tarnali nad dejstvom, čemu neki napadajo zagrebške književnike, češ, da nikdar niso hoteli ustvariti svoje organizacije ? V Berlinu in v Moskvi takisto ni nič bolje, če za Zagreb zatrjujejo, da so krive politične razmere, je to bosa. Realnega krivca pač tudi v Zagrebu ni; krivda je v naturnem bistvu književnikov, da so radi sami, in menim, da je to docela upravičeno. (Organizirajo pa se podpovprečni književniki: glej n. pr. Društvo književnika v Osijeku, ki »kolosalno« deluje v medsebojnem hvalisanju do absurda, da se vsa javnost muza in smeje!). Med književniki imajo organizatoričen dar predvsem oni, ki nimajo mnogo talenta za pisanje, ki torej za ustvarjanje umetniških del dosti ne pomenijo. Zagreb ni nikdar imel izrazito literarnih društev, pa torej tudi danes ni drugače. Zato pa informatorji o književnem življenju Zagreba prihajajo k sklepu, da obstoji v tem mestu nič manj ko devet raznih književnih skupin, ki bi jih po absurdni trditvi beograjskega dopisnika bilo treba pomnožiti še z devet, če bi hoteli dobiti končno število grupacij itd. Meni se tako naštevanje vidi docela nezmiselno, vendar si ga na hitro roko oglejmo: Zagrebški PEN-klub ne predstavlja izrazito književne skupine ali društva; njegove naloge so reprezentativnega in med- narodno-propagandnega značaja. Društvo hrvatskih književnikov je tipičen primer književnega društva kot stanovske organizacije literatov, primer, ki samo potrjuje našo trditev, da književniki ne morejo držati po koncu nobenega eminentno svojega društva. Kriza tega društva ne izvira iz nikakih političnih razlogov, marveč so jo zakrivili književniki sami, ker nimajo čuta in zadostnega zanimanja za svoje društvo. Pri tej organizaciji bi bilo najbolje, če bi se bil našel kak sposoben človek brez literarnih ambicij, ki bi nadaljeval z izdajanjem knjig, kakor je to bilo prej, ko so edicije DHK redno izhajale ter književnosti koristile mnogo več nego vse neštete seje in konferanse. Tretja skupina okrog Matice Hrvatske nekatere mnogo moti, ker MH noče biti nikomur tribuna ali pribeževališče, marveč dosledno izvršuje svoj program: izdajanje knjig domačih pisateljev, znanstvenih in dr. knjig ter gmotno podpiranje literatov, program, ki ga ima že pet desetletij. Njena linija se v bistvu ne razlikuje od linije Slovenske Matice in Srpske književne zadruge, četrta skupina — okrog Društva sv. Jeronima — je omejena na katoliško književnost in je nihče ne šteje med sodobne književne grupacije. Res, oa je ekskluzivna (kakor n. pr. Mohorjeva družba), ali nje delo je efikasno. Pri Slovencih ne bi nihče n. pr. Cankarjeve, Vodnikove ali Mokprjeve družbe označeval za posebno književno skupino, ker so to družbe za izdajanje knjig, ne pa skupine aktivnih književnikov. Samo za književnike okrog »Hrv. Prosvjete« bi lahko rekli kaj takega, takisto za one okrog »Socij. Misli«, v kolikor se tu sploh zbirajo književniki; še vedno je namreč dvomljivo, ali sta to res književni struji, ki bosta kdaj za razvoj naše literature kaj pomenili. Prav tako trdim, da »Riječ«, če se omejimo na čisto literaturo (a za to nam pri našem razpravljanju gre), ne predstavlja nikakšne posebne književno skupine adi struje, zato v vrsto literarnih središč ne spada. Tudi listi »Književnik«, »Književne novine« in »Savremenik« ne tvorijo posebne literarne skupine ali struje. Prosim, vzemite »skupino« okrog »Sa-vremenika«: uredniki Begovič, Jurkovič. Bonifačič, Krklec, Fr. Albrecht, sotrud-niki od Seliškarja in Golije tja do Sibe Miličiča, Ot. Picka in M. Krleže. Ali je to kakšna »skupina«? »Savremenik« je navaden književni tednik, ki je bil zelo potreben in — nič več. To so torej »književne grupacije« v Zagrebu, ki naj bi bile nekak bav-bav — za koga neki in zakaj ? ! Treba je pošteno književno delati, ustvarjati, dati svojemu času pečat svojega talenta in — basta. O vrednosti dela pa naj sodijo drugi, objektivni ljudje. Takšna bi bila netendenciozna slika književnega Zagreba. Mar je tako delo književnih listov in revij anacionalno, ali je destruktivno? Ali morajo književniki res ustvarjati samo tako, kakor komu prija ter nenehoma izpreminjati svoja načela in nazore? Književnost ni politika in književniki se v te zadeve ne vmešavajo. če je takšna njih psihična struktura, da se neradi zbirajo v društvih in da ne ustanavljajo radi društev ad hoc, marveč najrajši hodijo svoja pota in pišejo sub specie aeternitatis, ali naj jih obsojamo? čemu ozkosrčnost in malomeščanska perspektiva tam, kjer je potrebno široko obzorje, pogled naprej?! L. žimbrek. SAH Urejuje dr. Milan Vidmar O novem velemojstru SuIta.n»Khanu po; ručajo listi zanimive stvari. D.i je zelo na; g.o avanziral, ni nič čudnega. Veliki moj* atri nastanejo vedno takorekoč éez noe. Redke so izjeme tega pravila. Čudna pa je usoda mladega Indijca, ki ga je iztrgala iz divje džungle in ga vrgla v čisto drug svet. Sultanskhan je še le pred kratkim%nšel s b v rop o. Samo za veliko silo govori an* giešku. Do leta 2923. je živel kot preprost ..net v Indiji, v zatišju orjaškega himalaj» skega gorovja. Mohamedanec je in žena mu živi doma. Zadovoljil se je z eno samo damo, čeprav ima kot musliman in kot ša» lnst pravico, imeti jih več. Pleme mladega Indijca ima seveda svo; jega vladarja. L'mar Khan inu je ime. Ta gospod je kriv, da nas novi velemojster vznemirja. L'mar Khan je namreč eden iz* med političnih voditeljev Indije in je sedaj prišel v Evropo na britansko indijsko kon; ierenco. Pa je vzel Sultan»Khana s seboj. àultaiukhan se je štha nauči! doma. Nje; (rova rodbina že dolgo neguje staro kras ljevsko igro. \' Indiji pa igrajo šah še ved; no v stari obliki, ki je v Evropi ne pozna; mo. Kmet na pr. v starem šahu n;kdar ne sme narediti naenkrat dveh korakov Ro; sada se tudi ravna po drugih pravilih. Sah, ■v: ga dam kralju, preprečuje rošado za vse; iej, če tudi ga nasprotnik krije, ne da bi kralja premaknil. Su'tan Khan je torej igral stari šah. Pa ■>c ga je temeljito naučil. Udeleževati se je ^ačel v Indiji turnirjev in leta 192S. je celo dobil prvaštvo Indije. Seveda so ljudje po; stali pozprni. Meeeni so se pričeli zanimati /anj. Umar Khan mu je naklonil izdatno podporo in pomagal mu je, da se je naučil udi našega šaha. Da ni bilo lahko, prilagoditi se novim zares grozilo h6—h7, če bi beli kralj kril polje g7. Nekaj že vidimo. Beli kralj bo moral približevati se polju f6 Obenem bo seveda moral gledati na opasnega črnega kmeta. Prišel bo moment, ko bo črni kralj moral stopiti na g8, da prepreči nesrečo. Na ta način bi beli dobil en tempo. Več mu pa pravzaprav ne manjka. Če bi takoj lahko skočil na e5, d5 ali pa e5, bi črni kmet že bil njegov Torej že imamo rešitev študije? Mogoče. Pogledati moramo stvar natančno. Prav lahko se zgodi, da še zadenemo na težave. 1. Ke7—d <5 ..... To jc- seveda edina poteza, ki približuje kralja polju f6 in ga hkrati žene proti čr; nemu kmetu. Poteza ogroža kmeta, ki po; čakati ne sme. Črni ima torej edini od; govor: I............g 5—g 4 Zope t nima beli izbire, če se drži zgoraj skicirane ideje. Kralj mora zasledovati čr; nega kmeta, obenem pa približevati se po; lju fo. Zopet je možna samo ena poteza, namreč: 2. Kdč—e5 ..... Seveda zasledovani kmet zopet ne sme ča; kafri. Na dlani leži odgovor: 2..........." g4—g3 Sedaj pa je naenkrat jasno, da naša ideja ne more biti pravilna. Pota proti f6 in g-> gresta narazen. Nič ni s tempom, ki smo ga hoteli dobiti. Res je, da mora črni kralj na g8, če stopi beli na 16. Toda beli kralj iz= gubi prav tako en temno kakor črni. Črne; ga kmeta nc udrži nobena sila več. Z dejstvom, da črni na vsak način lahko dobi novo damo, se moramo sprijazniti Ker pa dami zapuščen kralj nikdar ni kos, ostane samo še ena možnost — pat. Na to možnost moramo torej začeti misliti, če ho» če m o rešiti študijo. Črna dama bo odrezala celo gdinijo. Na h;|iniji bi bil samo pat mogoč. Toda kje? l'od belimi kmeti gotovo ne. Torej pred ■ i : ravilom igre, se razume. Šele 4 leta igra »dijski velemojster moderni šah. Prilike šc imel, da bi preštudiral vso teorijo, •unjka mu za to pred vsem znanje evrop» ih jezikov. Vse kar igra, je še neizšolano, . zglajeno. Močno pa je. ko je Sultan;Khan prišel v Evropo s ujini mogočnim protektorjem, se jc brez .•cmišljevanja vrgel v bojni metež. Že leta 'J'', je pustil v turnirju za prvaštvo Angiije i ^nevarnejšega konkurenta, Angleža Win» r:a daleč za seboj. Kot novi junak Velike Linije je nato načeloval njenemu mo; ■ u na meddržavnem turnirju v Hamburgu. L.ani se je prvikrat pokazal v mednarod» turnirski areni. Turnir v Liegen inu je d priliko. Z mladostnim ognjeni je pogra» Indijec vodstvo turnirja. Že je bi,o skos gotovo, da bo odnesel prvo nagrado. Pa i je vendar spodletelo. Premalo je še skušenj. Stari Tartakower ga je po; dì. Druga nagrada mu je ostala. -Celo slično mu je šlo v božičnem turnir; v fiastingsu. Tudi to pot je ob koneu •nuvil in se moral zadovoljiti" s tretjo na; rado. Premagal pa je Capablanco v inte; esautni partiji, ki jo naši šahisti že pozna; Brez dvoma lep uspeh V preteklem januarju se je vrgel na Tar; • kowerja. Na Semmeringu sta se spopadla, ravijo, da je Sultan»Kbanov zaščitnik ho; rl videti, da Ii jc že kos izkušenemu ve; mojstru Mladenič — komaj 25 let mu — ie dobro odrezal. L'mar khan ima bajč že vse pripravlje; da omogoči dvoboj svojega varovanca svetovnim prvakom Aljehinom. Težave, jih imajo evropski kandidati za prven; o sveta, za Indijca ne eksistirajo. Kaj je UXMJ dolarjev za indijkega poglavarja. Bomo videli. Novi velemojster je pač šc \malo zrel za največje stvari. Tartako« r ni merodajen, ker preveč hazardira. s rltan khan bi moral poskusiti, kako bi •• s kakim solidnim velikim mojstrom. \;-;hr/c težko, gotovo pa težje nego s Tar; overjeni. i'.: i: j bo tako ali tako. Zdi se mi, da ! ; indijska drevesa ne rase io naravnost vìé'.'o. če pa nas bi Sultan Khan res vse j i njimi? Na hó? Če kje, potem samo tam. j i u je popolnoma jasno, j Za konstrukcijo pata rabimo seveda ne» j kaj potez. Tisti tempo, ki ga lahko pobe» remo, bo važen, xeprav je za lov na črnega kmeta brez pomena. Igrali bomo torej vse» eno: Kc5—f6! ..... in grozili h6—h7. Seveda črni ne sme do» pustiti, da bela dama na hS prej poseže v igro, nego njegova na g I. Odgovoril bo zato: 3. .... . KfS—g8 Ce pa se beli itak ne briga več za črnega kmeta, bo korakal mirno naprej proti polju b6. Pa ne preko polja g5. Takoj bi črni kralj stopil na h7 in preprečil vse. Pravilno je le: 4. Kf6—g6! ..... Vseeno je, kaj črni igra, Kg8—h8 g3—g2. Naj torej poskusi: 4............g3—« i Seveda siedi; 5. h 6—h 7-1- Kg8- 6. Kg6—ho! ..... Če sedaj črni postavi novo damo na gl, je beli pat. Tudi trdnjava na gl ne izpre» meni rezultata. Če pa naredi črni lovca ali pa skakača iz svojega kmeta, je igra tudi remis. Lahka figura je proti kralju brez moči. Zanimiva kompozicija! in stlačen, tako da bo precej težka zaradi • mazanja. Teren sam pa ni skoraj nič hribovit in strm. Proge ..peljejo položno navzdol, oziroma navzgor. Mislim, da bodo Norvežani precej veseli téli terenov ina prilik, kèr sò na to precej navajeni. Ogledali smo si tudi skakalnico Hinden-burg. Poleg nje je zgrajena manjša skakalnica Wadeberg, ki je pripravljena za trening. Skakalnica Hindenburg je sedaj še zaprta. Po informacija, ki smo jih dobili od tukajšnjih skakačev, je velika skakalnica precej lahka, ker je zgrajena dokaj pravilno. Omogoča skoke do 65 metrov ter ima naslednje dimenzije: zalet 97 m ter tvori padec od 26 f/r. Most je visok 3.5 metrov. Strmina naskoka je dolga 75 m ter tvori v začetku do 50 m 25 do 30 (/r. strmine. nafo pa je strmina nagnjena 40 m od 37 do 3S r/c. Ravnine je IIS m s protistrmino. Popoldne sem se spravil na trening n.i Wadeberg skakalnico, kjer sem skočil trikrat brez padca. Mislil sem večkrat skakati, toda zaprli so skakalnico. Takoj, ko smo prispeli v Oberhof, smo dobili v informacijo razne brošure in tudi startne liste, iz katerih smo videli, da smo za petek za 17 km komb izžrebani nastopno: Joško Janša startno številko 8, Godec 3 4, šramel pa 43. Udeležencev pri tem teku je ravno 100. V soboto za skoke za kombinacijo: tekmovalcev 78. Naši startni številki: šramel 23, Joško Janša 34. Za nedeljo skoki brez kategorij, samostojno: tekmovalcev 86. Naši startni številki: šramel 43, Joško Janša 26. Za ponedeljek 50 km vztrajnostni tek: tekmovalcev 46. Naši startni številki Godec 6, Joško Janša 7. Ravno sedaj popoldne je prispela zelo številna češka delegacija: 15 mož. Jutri je generalni trening na veliki skakalnici, kjer ima vsak tekmovalec dovoljenje izvesti po en skok, več ne. V glavnem pa bo jutri za vse udeležence dan počitka, popoldne pa se bo vršil zdravniški pregled. Šramel. au pa -g- • h8 i xt bi to le dokazovalo, da ima Speri; svojim »Untergang des Abendlandes« i rav priobč ÒUIIÌU iniéuo, čeprav zel;) lahko študijo je 1 prof. dr. Lcick. Prinašam jo, ker .je zelo poučna. Kdor ne pozna taj» ■ tènie, se bo dosti naučil iz nje. pet figur ima, dva kralja in tri kmete. b e <7 8 7 6 5 4 3 2 m» ... iu to i vsm '0/4 Wm '/„ImŠ. V/,'/,/./. • , ■'■"/.' ■/""■m. \ fm s;- i ;. . vj i-Ss/M vMl iUMf. ... »amu........-/-aìmì i. m i .: I « mM /A . f Wß V/./fr/ mi U tifa I Beli: Kc7, hö, h5 (3 figure) • Črni: kf8. g.5 (2 figuri) Fieli na potezi remizira. \' najboljšem primeru beli s kmeti na •Mjni liniji nc more doseči več nego re; - >! i "i. Tudi če bi imel še na h4, h3 in h2 :nete, črni pa svojega ne, bi igra bila ven; dar samo remis. Črni kralj se stisne v kot n tam drži vse. Črni kmet na g5 je pa velik gospo-d. Saj ima vendar prosto pot pred seboj in beli kralj ga ne more zadržati. Sigurna zmaga se črnemu smehlja. Da v tako nesrečni po* 'ieiji be!i doseže remis, je čudež. Ta čudež pa je vsebina naše študije. Prav nobenega smisla ne bi imelo, poteg; niti v prvi potezj kmeta na h7. Črni kralj bi hitro stopil na g7. črni kmet bi drl na* prej in bela kmeta bi padla. Le tedaj bi >porf Naši smučarji v Oberhofu Oberhof, 11. februarja Po enodnevnem potovanju smo prispeli v Oberhof. v središče nemškega zimskega sporta, že takoj ob začetku našega potovanja smo doživeli majhno razočaranje. Joško Janša, na katerega nismo samo mi, temveč vsi smučarji Jugoslavije polagali toliko nad, sploh ni prišel niti na kolodvor na Jesenicah, tako da smo bili precej nejevoljni zaradi takega, ne ravno korektnega postopanja našega reprezentan-ta. Upamo, da bo JZSS zadevo popolnoma razčistil. Med potovanjem smo opazili, da imamo mi doma, ako izvzamemo Ture, skoro največ snega. Tega se pa seveda ne zavedamo. Proti koncu potovanja nas je pomanjkanje snega spravilo precej v slabo voljo, toda snežne razmere so se v zadnji polovici ure potovanja tako izpremeniìe na bolje, da smo izstopili v Oberhofu popolnoma pomirjeni. V Oberhotu je namreč približno 75 cm suhega snega. Oberhof je krasno letovišče, ki leži skoro izključno v gozdnatem terenu. Letovišče ima mnogo velikih hotelov in krasnih vil ter je v tem času prenapolnjeno s tujci z vseh delov sveta. V tem letovišču torej se bodo letos vršile tekme za evropsko prvenstvo v smučanju pod protektoratom samega predsednika republike Hindenburga. V teh dneh do srede zvečer bodo prihajali zastopniki vseh prijavljenih držav. Do sedaj so prispeli že Švedi. Norvežani, nemški Čehi in mi. Tekom današnjeg~a dne pričakujemo še Čehe, Švicarje, Avstrijce in Angleže. Tudi Norvežani so imeli nezgodo. Njihov najboljši tekmovalec za kombinacijo Haus Vinjarengen je ostal doma, ker je obolel na hripi. Upajo, da bo prišel za njimi. Potni maršal je kapetan Helscth, kot delegat pa je prijavljen kapetan Oest-gaard. Nemško reprezentanco tvori 12 mož broječa ekipa. Nemci so morali iz finančnih vzrokov zmanjšati število svojega moštva. Tudi pri njih primanjkuje denarja. Baš te dni se je vršilo nemško državno prvenstvo v Lanscha-Ernstthalu, kjer je sodelovalo okoli 50 najboljših nemških tekmovalcev. Kombinirano prvenstvo je odnesel Gustav Müller, na vztrajnostnem teku na 50 km pa je zmagal Turinčan Erich Marx v času 4:34:22. Danes sta prispela tudi ta dva Nastanjeni smo v zelo lepi vili, kjer nam je na razpolago ves komfort. Vila leži prav blizu skakalnice Hindenburg. S stanovanjem in s hrano smo popolnoma zadovoljni. Hrana je prirejena čisto po našem okusu. Danes v sredo zjutraj smo dr. Berce, Godec in jaz šli malo pregledati terene ter sneg v okolici letovišča, kjer se bodo vršila tekmovanja v daljavo. Sneg ni baš najboljši, je namreč od močnega vetra, ki piha tu zadnje dni, precej spihan Skupinski tek za prehodni Strehariev pokal šaljivi stafetni tek na 3 km s 5 predajami bo priredil 15. t. m. Zimskosportnj odsek SPD Maribor—Ruše. Start ob pol 8. zjutraj pri koči na Klopnem vrhu, cilj pri Mari; borski koči. Vsaka skupina sestoji iz 3 smučarjev, ki moraio biti verificiran: pri JZSS ter člani MZP. Tekmuje sc po pra« vitih JZSS. Prijavnina 20 Din za skupino. Prijave sprejema do 14. t. m. dopoldne g. Bureš Medo v Vctrinj^ki ulici. Poznejše prijave proti dvojni prijavnini. Patrulja, ki dosc/e najboljši čas, si pri; bori v prehodno posest srebrn Strehariev pokal. klub. čigir patrulja si pribori pokal 3 krat zaporedoma ai j 5 krat v prcNledkih, postane traini lastnik pokala. Drugo :n tretje plasirani prejmejo diplome. vrsak tekmovrlec m.ora imeti nahrbtnik z obres menitvijo 5 kg. Objava doseženih rczulta; tov se bo vršila pri Mariborski koči. Ofi; ci je! na predaja pokala v nedeljo zvečer v Grajski kleti. Pokal je razstavljen v trči, cilj istotam. Pravico do tega tekmovanja imaju vsi smučarji in smučarke, vseh starosti. r,e glede če so verificirani in sploh organici» rani pri kakem klubu, samo da /najo »s'.a; ti« na dilcah. Ta tekma je namenjena pred; pustnemu veselju n >ših smučar-cv :n je ugodna prilika posebno za >ne »tekmoval; ce«, ki hočejo odnesti prvenstvo v pikah. Snega jc pri Mariborski koči tr.četrt metra, torej bodo pike brez vsake nevarnosti. Pri; .Uve se sprejema jo na licu mesta .pri Mari; borski koči. Prijavnina 5 Din za osebo. »Prvaki« prejmejo krasna -»praktična« da; rila, ki so razstavljena pri Mariborski koči. »Kanoni« združujte se! ■Seja MO v Trbovlji/h se vrši v ponedeljek ICfc t. m. ob Jl>.30 zvečer v gostilni Po* žnvavšek. Vabijo se zastopniki vseh vela; pjeoih klubov. - Mladinska tekma v Ljubljani. Smučar» ski ki ub Ljubljana nudi vsem smučarjem naraščajnikom priliko, da pokažejo kaj so se v tej sezoni naučili. Lgudne snežne pri; like. ki vladajo v Ljubljani, nudijo zadostno garancijo, da bo tekma zanimiva m do» bro obiskana. Zbirališče je v nedeljo ub na K orlovskem mostu, odtod skupen odii ni na start, ki bo ob 10. uri. Prijave spreiema g. kurner v trgovini Goree, odnosno Verter pol ure pred startom. Prvi trije aaj-boljši tekmovalci v obeh skupinah prejmejo praktična dar:!a. Prijavnine ni. Start.'io lahko tudi smučarji, ki niso včlanjeni v ne; benem kftibu. Turi&tovski klub Skala podr. Jesenice bo p r redil v nedeljo 15. t. m. medklubske alpsko tekmo Rozea. sedlo — Sv. Križ. — 1 roga 5 km, viš. ražlika «>5 m. Prijave in žrebanje pri kopišarju. Sv. Križ. v neueijo zjutraj, odkoder skupni odhod na start ob 8. uri. Startanje ob 11. Objava rezultatov ob 15. pri »Jerei«. Darila: L » III. d:piome — Proga je razmeroma zelo kratka, toda te; rensko težjega značaja ter zahteva od tek; movalea vm> izvežbanost. Vabljen; vsi klu; bi. VREMENSKO POROČILO JZSS (po stanju 12. t. m.): Dovje;Mojstrma: —3 stopinje, 30 cm na 25 eni stari podlagi, se; ver, suh pršič, skakalnica prav doorat sar.; kališče uporabno. — krvaveč: —2, oblačno, smuka idealna, suh pršič. jugozahod — Bohinj: —3, 10 cm novega pršiča, .i ■ stari podlagi, smuka idealna. — Kofee. snežne razmere jako ugodne, 15 cm pršiča r.a 40 cm podlagi, — 7, oblačno, brez ve.;a, naj; prikiadnejša pot od sirotišnice mino Va* sovnika, zgažena tudi za pešce. — Va'\a-zorjeva koča: srež, 8 cm novega snega na stari podlagi, smuka idealna. — K anjska gora: —4, smuka idealna, zahodir veter, suh pršič, skakalnica in sankališče p^iobnj, 20 cm novega snega na polmeterski podla» gi. — Jesenice: —2, oblačno, sneži, smuka idealna, sever, skakalnica uporabna — Ra» kitna: —3, nov sneg na stari podlagi, vzhod» ni veter, suh pršič. — Pohorje, Mariborska in Ruška koča: —5, 75 cm suhega pršiča na stari podlagi: sankališče uporabna. — Klopni vrh: —7, 90 cm novega snega, prši» ča. — Zavetišče pod Jezerskim vrhom- nad 1 m novega snega, suh pršič, —9, oVično — Smuka povsod zelo debra, izgledi za nedeljo povsod dobri! Iz službenih objav . Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodi» šču v Novem mestu 9. marea ob 9., soba 24, zemlj. knjiga žalovče, vi. št. 565. Ce» nilna vrednost 4062 Din, najmanjši ponu» dek 2708 Din. — Pri okrajnem sodišču v krškem 13. marca ob 10. zemlj. knjiga k. o. Lcskovec, vi. št. 788. Cenilna vrednost s pritiklinami 241.000 Din, najmanjši ponu; (iek 120.500 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ribnici 14. marca ob 9. zemlj. knjiga Pri» gorica, vi. šL. 220. Cenilna vrednost 23,690 Din 6o p, najmanjši ponudek 15.793.50 Din. — Pri okrajnem sodišču na Vranskem 18. marea ob 9.30 zemlj. knjiga k. o. Polzela, vi. št. 419, cenilna vredno.vt 17.533 Din, naj» manjši ponudek 11.690 Din. I P is j v trgovinski register. Na novo so vpisane naslednje tvrdkc: »Etiketa«, Drag. V. Samardžič, trgovska agentura z etiketa» mi in reklama. — Roje in Klemen v Ljub» Ijani, agentura in komisija. — Lovšin Ivan. Kočevje, trgovina s šolskimi potrebščina» mi. papirjem, knjigami itd. — Žaga na Duplici ti. z o. z. je ustanovljena za nedolo» ütm čas. Osnovna glavnica 10.000 Din vpia» tana. Vpisane so naslednje spremebe v /rgo» \ inskem registru: »Elektroindustrija« d. z o. z. se je razdružila in prešla v likvidaci» jo. — Pri Delniški družbi pivovarne »Eni» on« je izbrisan upravni svetnik Jurij Maut» nersMarkhof, vpisan pa dr. G. Mautner» Markhof. — Gradbeno podjetje Slokan in Svetina d. z o. z. v Ljubljani se je razdru» žila in prešla v likvidacijo. — »Jugo»Spidol« d. z o. z. v Ljubljani sc je razdružila in prešla v likvidacijo. — Pri tvrdki Jugoslo» venske Stever tovarne d. z o. z. je izbrisan Prokurist Herman Vodnjanski, vpisan pa Josip Andlinger. — Pri tvrdki Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. v Ljubljani, je vpisan član upravnega sveta inž. Vojku Ko» privnik. — Pri tvrdki Franc Šerko in sin, poprej Adolf Obreza, je izbrisan dosedanji imetnik tvrdke France Šerko, vpisan pa novi imetnik, nedoletni Danijel Šerko. — Iz tvorniee ovratnic Rozi Hribar &; Comp, v Siovenjgradcu je izstopil javni družabnik I ranče Savnik. — Pri tvrdki Vurnik & Vi» die v Radovljici je izstopila javna družab» niča Minka Vurnik ter se glasi besedilo tvrdke odslej Vidic Joško. Zadružne opekarne d. d. v Ljubljani bo* do imele 10. marca ob 10. v prostorih po« družnice Jadransko podunavske banke v Šelenburgovi ulici 12 redni letni občni zbor. Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani, r. z. z o. z. bo imela 26. t. m. ob 14.30 v sejni dvorani trgovskega doma v Si» mon Gregorčičevi ulici III. redni občni zbor. Hranilnica v Križevcih d. d.« bo imela 20. t. m. ob 10. v poslovnih prostorih Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti svoj redni občni zbor. Sreski cestni odbor v Radovljici razpisu* je mesto tajnika. Prošnje je vložiti v 14. dneh. Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem so» dišču v Brežicah 13. marea ob 9., zemlj. knjiga Globoko, vi. št. 14, cenilna vred* nost 87.078.25 Din, najmanjši ponudek 58.053 Din. — Dne 20. marca ob 9.30 na I eu mesta na Polzeli št. 5, zemlj. knjiga Polzela, vi. št. 79, 324. 358. 376. 538, 577 n 582 ter Založc, v], št. 35, 111, 220. Cenilna vrednost 471.188.75 Din. najmanjši ponu* dek 314.126 Din. \'pisi v trgovinski register: Na novo so vpisane naslednje tvrdke. V. Bizjak i drug. kr. dvorski dobavitelj, tvornica keksa :n dvopeka, Zagreb, podružnica v Ljubljani. — »Ing. Fran jo Dedek«, mestni stavben'k v Ljubljani. — »Jugoimpeks« Maribor, tr» govska d. z o. z. v Mariboru. — »Krejč:č I rane in drug«, avtodužba Maribor — Sv. Jakob—Sv. Jurij—Cmurek. HOTEL SKUŠIČ »JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB, Ljubljanska 33. Telefon 63—50. priporoča svoje dobro znano sedišče Slovencev s prvorazredno restavracijo in čistimi okusno opremljenimi hotelskimi sobami po najnižjih cenah. — Potniki iz Slovenije dobijo za mal denar prijetno prenočišče in dobro domačo kuhinjo. 311 i Iz SK Ilirije. Težkoatletska sekcija ob» vešča člane dvigače, rokodelec in boksair» je, da se sekeija po dogovoru na sestanku v četrtek priključi lahkoatletski sckcìjì, ki trenira vsak torek in petek na klasični gim» naziji (vhod Gajeva ulica). Treningi pr čno v torek 17. t m. ud četrt na 18. do 20. — Damski gimnastični večeri so vsako sredo točno ob 7. v telovadnici klasične gimnazi» je (vhod iz Gajeve ulice). Dame, ki se inte» sirajo, se sprejemajo istotam. — Plavalna sekeija bo priredila v nedeljo 15. t. m. smu» ški izlet proti Laverei. Smučarke in smu» čarji krenejo pod vodstvom prof. LJIage na Golovec in Orle, pešci gredo po drugi poti, nato se skupno sestanejo. Zbirališče in od» hod ob 13.30 na Karlovskem (Dolenjskem) mostu. Vse dame in gospode plavalne sok» cije, zlasti pa cenj. stariše vljudno vabimo, da se udeleže izleta polnošteviino, Motokolesarski klub Ilirija. Za nede'jo ob 14. razpisani moto»skijöring se vrši na progi Brezovica—Vič s ciljem pred restav» racijo Kušar na Tržaški cesti (pri dolgem mostu). Dirkalna proga je zaradi vremen» skih prilik sijajna ter so se že prijavili šte» vilni tekmovalci. Motokolesarski klu-i Ilirija vabi smučarje k tej prireditvi ter ji» prosi, da se zglase zaradi prijav danes oo IS. v restavraciji Fritz v Tavčarjevi ulici 4. Smu» čarji so prosti prijavnine. Istotam drevi «;b 19. izredna seja upravnega odbora tez se» stanek funkcijonarjev. SK Trbovlje (table»tenis). V nedeljo 15. t. m. ob 9.30 se bo vršil v Sokolskem do» mu propagandni table»tenis turnir proti g. Griinfeldu, prvaku Ljubljane. Zaradi tega naj bodo točno na mestu Berce. Berger, Gračner, Hlastan, Juvan, Kušar, Pečar. — Načelnik sekcije. MÉH t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo našega preljubega brata oziroma svaka, gospoda FRANCA KLEMSGHE-JA dne 13. februarja 1931 za vedno rešiti težkega,, muke-polnega trpljenja. Zemeljski ostanki prerano umrlega se bodo dne 15. februarja 1931 ob pol 16. uri v mrtvašnici mestnega pokopališča v Pobrežju slovesno blagoslovili in nato položili v rodbinski grob. 3243 Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 16. februarja ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor — Graz, dne 13. februarja 1931. MARIJA K LEM SC HE, JOSIPINA KLEMSCHIJ, EMA KLEMSCHE, ANNY JARC roj. KLEMSCHE, sestre — IVAN KLEMSCHE, ADOLF KLEMSCHE, brata — VIKTOR JARC, svak — Vsi ostali sorodniki. Bodi mu zemlja lahka! Posebne osmrtnice se ne .izdajo. Ako imate skrbi glede nabave POHIŠTVA obrnite se na EGIDIJ in KAROL ERJAVEC, zaloga in prodaja pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), št. Vid nad Ljubljano. Tam dobite vsa navodila in boste kar najsolidnejše postrežem. Za vsak izdelek se jamči brez zahteve. — Ogled tudi ob nedeljah. 319 Elektrarna sprejme v službo vestne» strojnika elektrotehnika sposobnega manipulacij pri vodnih turbinah. Prednost imajo absolventi obrtne šole. — Ponudbe z navedbo zahtevkov, prepisi spričeval, curriculum vitae ter po možnosti s sliko poslati na oglasni oddelek »Ju- tra« pod šifro ^Elektrarna?. 3197 dbunafaßt òefem (Wiener Messe) 8. do 14. marca 1931 (rotonda do 15. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Sejem za pohištvo (reklamni sejem i — Salon modne kožuhovine — razstava antikvitet in umetnosti — Razstava /.Novodobno obratno gospodarstvo s — Mednarodna razstava avtomobilov in koles — Sejem patentnega in železnega pohištva! — Razstava živil in pijač — Sejem za stavbe in cestne zgradbe — Tehnične novosti in izumi — Vzorčni sejem gozdarstva in poljedelstva — Avstrijska lovska razstava. — Poljedelski stroji in orodje Nikak vizum popotnih izkaznic. S sejm-sko izkaznico in potnim listom prost prehod preko avstrijske meje. Madžarski prehodni vizum dobite na meji, če se izkažete s sejmsko legitimacijo. Znaten popust na avstrijskih, madžarskih in jugoslovenskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice ipo 50 Din» se dobe pri Wienermesse A. G. Wien VII kakor tudi za časa trajanja lipskega vele-sejma pri informacijski pisarni v Leipzigu (avstrijski razstavni lokali» in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31, Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Dunajska cesta 1, in podružnica v hotelu »Miklič«, nasproti kolodvoru. 2402 Nalivala Za mnoge izraze odkritega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi drage žene, matere, hčere, svakinje itd., gospe BRONISLAVE ŠIROK roj. KRAMER soproge t. č. konzularnega uradnika v Celovcu se vsem najiskreneje zahvaljujemo; prav tako vsem številnim prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 13. februarja 1931. 3246 Žalujoči ostali V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša ljubljena sestra, tetka, gospodična Marija Kovač dne 13. februarja po dolgi mukapolni bolezni umrla. Pogreb se vrši 15. t. m. zjutraj. Dragopolje, dne 13. februarja 1931. Žalujoča rodbina. Iz življenja in sveta Tekma kolesarjev - raznašalcev časopisov Raznašalci časopisov v Parizu priretle vsako leto veselo tekmovalno vožnjo po mestnih ulicah. Slika nam kaže dolgo vrsto raznašalcev na kolesih, tekmujočih za prven- stvo. Ogromno grobišče sredi vojnega pekla Očiščevalna deia okoli Verduna, kjer je patflo na sto in sto tisoče mož — Dva franka nagrade za najdeno okostje — Doslej so ocfltopafi četrt milijona mrtvecev in 130 milijonov ton vojnega materiala Francoski novinar P^manuel Bour-cier priobčuje v časopisu »La Vue« svoje dojme z največjega pokopališča svetovne vojne, z onega dela verdun-ske fronte, ki doslej še ni odprto po-setu turistov, ker so očiščevalna dela še v polnem teku in po vsej priliki še ne bodo tako kmalu končana. Novinar začenja vrsto svojih člankov s temle popisom: Cesta je zaprta in ob zapori stoji deska z napisom: > Pozor! Iti dalje je prepovedano, ker ie smrtno nevarno.? Mi imamo izjemno dovoljenje, zato gremo dalje. Topniški kapetan Georges Ricome, ki rnu je poverjeno vodstvo očiščevalnih del, je doma. Njegovo bivališče napravlja na zunaj grozoten vtis. Okoli njegove hišice stoji silna množina vsakršnih morilnih instrumentov, ki jih je doslej izumil človeški duh. Vse pa je zarjavelo, uničeno in neuporabljivo. Cele skladovnice pušk so naložene tu in vsaka je še nabita, kakor je bila padla vojaku iz rok. Nekoliko korakov dalje so ogromne granate. »To so granate za dim.« pravi kape-tan, ^izvirajo še iz dobe Ludovika Filipa.« Zopet celi kupi drugačuib granat, bomb in min. ? Ali so opasne?« >Ne,< pravi Ricome, >razen granat je vse drugo že pokvarjeno. Granate se po večini lepo odinontirajo. Seveda: 999-kral gre to lepo in v redu, kar naenkrat pa nalete delavci na granato, ki se razleti, komaj se je delavci dotaknejo s kleščami. V štirih letih sem zbral 60.000 ton teh izstrelkov, ali to ni niti četrtina tega, kar je še v zemlji. L. 1026. sem imel za delo ,"000 mož, 15 konj, 52 avtov in 10 motornih koles. Ves ta čas smo državi oddali 13 milijonov ton starega železa. V ver-dunskem odseku je bilo izkopanih 130 milijonov ton vojnega materiala. Zdaj imam le 300 mož: Čehov. Poljakov, Arabcev. Špancev, Italijanov in Francozov. Izgledajo divje, ker so zamazani in neobriti, pa so vrli dečki. Zdaj dela vsak sam za svoj račun. Pobirajo vsakovrstne kovine in zaslužijo v štirih urah po 30 ali celo 50 frankov za pobrane lopate, šleme, kadeče, granate, bajonete in puške.« >Ali še naletite na mrtvece?« > Celi h ne dobimo več, pač pa posamezne kosti, ker so vsa tla posejana z njimi. Vso kosti pridejo v osarij. V ostalem se ni našlo več nego 250-000 mrtvili.« >Koliko pa jih je padlo?« >Točno to ni dognano. Pravijo 500 tisoč, 800 tisoč, govore celo o milijonu. Država plača delavcem po dva franka za najdeno okostje, ako se da ugotoviti pokojnikova istovetnost. Iz naših sredstev dodam jaz šo po pet frankov in to nas stane par sto tisoč frankov. Ali to je malenkost in je še najmanj, kar lahko napravimo za te siromake. Prvi mrliči, ki sem jih našel tu, so bili naši ljudje. Vedel sem že od prej, kje ležijo. Ako bi temeljito iskali vsaj do globine enega metra, bi gotovo na-šli vsaj 50.000 mrličev. Moji delavci kopljejo samo do pol metra. Pri Vau-ku smo kopali tri metre globoko in na enem mestu sem našel več ko 300 okostij, bili so vsi naši ranjenci, ki so tam umrli med večnimi bilkami. Predlagal sem, da bi kopali po tri metre globoko, pa niso dovolili sredstev za 3000 delavcev. V tem prihiti h kapitanu Arabec: >Našel sem mrtveca ...« Povodel nas je na mesto. Italijanski delavec, naslonjen na lopato, je stal ob okostju in žalostno zrl nanj. »Ima svojo legitimacijsko znamko,< pravi Italijan. Sklonili smo se nadnjo in citali: Lavoisier Achille, classe 1905, Lille No. 599. Kapetan se je zravnal in po vojaški pozdravil: »Za nas je padel.< Dedscina iztridesetietne vojne V najbližjih dneh bo dunajsko sodišče obravnavalo zanimiv spor za ded-ščino, ki jo je pred 300 leti zapustil "««arski general grof Martin Pichle^ Za tridesetletne vojne (1. 1618. do 1648) se je med cesarskimi generali posebno odlikoval imenovani grof Pichler, ki je bil zelo imovit mož. Njegova last so bile številne graščine po nemško - avstrijskih deželah, imel pa je tudi lepo palačo na Dunaju. Ko je švedski pol-kovodec Torstenson osvojil Pichlcrjev grad v Steverju, je padci v ujetništvo tudi njegov lastnik. Grof Pichler je v robstvu sprejel evangeljsko vero, zato pa ga je cesar izgnal iz države in mu zaplenil vse imetje. Obširna posest je bila predana v upravo pobožnemu baronu Janezu Maksimilijanu Larabergu, ki pa si je imetje popolnoma prisvojil. Grof Pichler je že pred svojo smrtjo izvedel, da je švedski kralj v vestfal-skem miru dosegel zanj pomilostitev in vrnitev vseh zaplenjenih posestev. Zato je ob svoji smrti zapustil vse svoje imetje ženi in sinu Tobiji. Cesar Ferdinand je izdal o tem najvišje odloke, baronu Lambergu pa se je kljub temu posrečilo, da je obdržal vse ogromno imetje in Pichlerjev sin Tobija je umrl na svojem posestvu kot nameščenec barona Lamberga. Tobija pa je imel potomce, ki so se kasneje preselili na Češko, na Švedsko in v Švico. Odtod so se neprestano trudili, da bi dosegli po-vratek rodbinskega imetja, pa vedno brez uspeha. Nekateri agilnejši potomci grofa Pichler ja so 1. 1824. dognali, da je bilo pradedovo imetje vredno tedaj 61 milijonov goldinarjev. Eden iz-med njih je 1. 1895. porabil ves svoj imetek, da bi dosegel vrnitev dedšči-ne, posrečilo pa se mu je samo, da so mu priznali grofovski naslov. Mož je kasneje umrl v sirotišnici. Spor je sedaj obnovil dunajski vladni svetnik Karnevalske slaviiosti v Niel Princ Karneval na svojem vosu v slavnostnem sprevoda po giSkfh a&afc. prof. dr. Edvard Liszt, ki poziva vse Pichlerjeve potomce, ki nosijo imena Pichler, Bichler, Pigler, Pügler, Büchler ali Biller, naj se mu javijo na naslov: Dunaj I., Freung, Schottenhof, Stiege 5. Kdor izmed teh se hoče potegovati za delež na dedščini, naj pošlje imenovanemu odvetniku pooblastilo in dokazila, da je potomec grofa Pichler-ja. v -— »Večno goreča sibicacc Pred nedavnim so listi objavili vest, da je izumil dunajski kemik dr. Ringer žveplenko, ki se da prižgali neštetokrat, preden se izrabi. Kmalu nato je razširil švedski vžigalični trust iz Stockholma vest, da ni v novici o Ringer jevem izumu nič resničnega. Sedaj pa se je oglasil dr. Ringer sam b izjavo, da je celo že osnoval družbo, ki bo njegovo žveplenko spravila v promet, potem ko sta jo preizkusila berlinski patentni urad ter curiški po-litehnikum ter našla, da je nova iznajdba praktično uporabna. Ringer je prejel ponudbe od največjega ameriškega kemičnega koncema in od nekega trusta na Angleškem, ki sta mu hotela odkupiti patent. Dr. Ringer na-javlja še druge senzacionalne izume, tako avtomobilsko pnevmatiko, ki ne more počiti, novo razstrelivo itd. Ladendorff ustanavlja poganske verske občine Nemški general Ludendorff, znan iz svetovne vojne kot šef Hindenburgo-vega generalnega štaba, se je izkazal v pokoju za močno vsestranskega človeka. Naš list je že poročal o Luden-dorffovem prerokovanju druge svetovne vojne, v kateri bo Nemčija še enkrat strahovito poražena. Znano je tuli, da je bil isti general eden glavnih podpornikov nemškega alkimista Tau-senda, ki je bil za svoje sleparstvo pravkar obsojen na nekaj let ječe. Manj znano pa bo, da je Ludendroff ogorčen sovražnik krščanstva, ki ga smatra za vero sužnjev, bojazljivcev in šlev. Pravi tudi, da krščanstvo ni nič drugega nego nekoliko predelano židovstvo. ki zastruplja duše nežidovskih narodov. Ludendorff prepovodeju povratek Nemcev v poganstvo, češ, da je bil nemški narod silen le, dokler ga ni krščanstvo pokvarilo. Za rešitev Nemčije je tedaj predvsem nujno potrebno, da se vrne k veri poganskih pradedov. Upokojeni general je v mali vasici Seefeld pri Mindenu ustanovil prvo cerkveno pogansko občino, ki časti in moli stare germanske bogove. Vrhovni bog je Volan, staronemški bog viharja in vojne. Pokrajina okoli Seefelda je staro pogansko torišče, ki ima še vse polno spominov na predkrščansko dobo. Predvsem je tam zelo znamenito prazgodovinsko pokopališče in obnovlejna vera nemških pradedov ima na teh grobovih svoje verske svečanosti. Vas Seefeld, ki ima 297 prebivalcev, je že v celoti pristopila k obnovljeni stari veti in vaščani se zelo pridno in z zbrano po-božnostjo udeležujejo božje službe. Četrtek je posvečeni dan boga Votana, naslednji dan pa njegove božanske soproge Fraje. Za službo božjo se ne stavijo cerkve, marveč se vsi obredi vrše v posvečenih gajih in gozdovih pod milim nebom. Kakor poročajo listi, se nemško ljudstvo trumoma zbira k tem svečanostim in Ludendorff ima mnogo nade, da se njegova samisel sčasoma razširi preko vse Nemčije. Radio Izvleèek Is programov Sob«ta, 14. februarja. LJUBJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče. — 17.30: Koneert radio - orkestra. — 18.30: Šahovska ura. — 18: Dr. Veber: Filozofija evangelijev. — 19.30: Angleščina. — 20: Operetni večer. — 21: Koneert radio - orkestra. Vmes napoved časa in poročila. Sedel ja, lik februarja. LJUBLJANA 9: Predavanje o čebelarstvu — 9.30: Prenos eerkvene glasbe. — IO: Vérsko predavanje. — 10.20: Nauk o eerviranjn. — 11: Koncert radio - orkestra. — 15: Zvestoba v malem in velikem. — 15.30: Dijaški orkester in zbor škofovske pini, iz ŠL Vida. — 17: Spevoigra 3Kovačev študent«. — 20: Koncert pevskega zbora >Zarje<. — 21: Prenos iz privatnega stanovanja gospe X. Y. — 21.30: Plesna glasba. — Godba na harmoniko. _ 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz-band. BEOGRAD 9: Prenos iz sa borne cerkve. — 12.90: Koneert radio - orkestra. — 17.30: Narodne melodije na ploščah. — Koncert narodnih pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 21: Pevski koncert. — 21.20: Poročila. — 21.30: Plošče. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koneert. — 17: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Operetni večer. PRAGA 17.55: Koneert arij in pesmi. — 19: Prenos Verdijeve opere »Don Carlos« iz gledališča. — 22.20: Prenos koncerta iz Moravske Ostra-ve. — BRNO 17.56: Prenos koncerta iz Prage. — 19: Prenos opere iz Prage. — 22.20: Koneert iz Moravske Ostra ve. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Potjuden večerni koneert. — 22.15: Klavirski koneert. — 23: Godba za ples. DUNAJ 1050: Pevski koneert. — 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.05: Popoldanski koneert 17.30: Komorna glasba. — 19.40: Lahka godba orkestra. — 20.40: »Tannhäuser parodija«. — Godba za ples. BERLIN 19: Operetni večer. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.35: Lahka glasba. — 19: Prenos operete iz Berlina. — MÜHLACKER 16: Prenos koncerta iz Wiesbaden*. — 19: Arije in pesmi. — 20.15: Opereta »Paganini«. — 22.36: Godba ta ples. — RIM 17: Prenos opere in violinski fcoassd — 30.40: Prenos operete »Geiža«. čas hripe! V tem času je velike važnosti, da imate doma vedno ASPIRIN TABLETE. Edino prave so z Bayer-jevim križem. SOKOL Smuške tekme sokolske župe Kranj Za nedeljske tekme sokolske župe Kranj prihajajo številne prijave tekmovalcev in tekmovalk. Dosedaj je prijavilo 9 društev 75 članov, 57 narasčajnikov, 16 članic. 2 na» raščajnici za patruljne tekme in smuški tek m 19 tekmovalcev za smuške skoke, skupaj dosedaj prijavljenih 169 tekmovalcev in tekmovalk. Prijave se pričakujejo še od ne; katerih gorenjskih sokolskih društev- in vo; jaških patrulj škofjeloške garnizije Vsemu sokolskemu članstvu sc priporo» ča, da naj name seboj sokolski znak in le» gitimacijo, oni člani in članice pa, ki se na; hajajo še na čakalni dobi, pa naj prinesejo seboj skupno uverienje od svojih društev podpisane naj bodo s strani društvenega starešine in tajnika. Visok« odlikovanje SKJ p« francoski vladi. Francoski poslanik v Beogradu, go» sppd Dard, je izročil savezu SKJ v Beogra« du zlato medaljo s spremnim pismom frans coskc vlade, ki je odlikovala po vsesokol» skem zletu naše Sokolstvo za njegovo vzgoj* no delovanje v. diplomo in zlato kplajno. Podstarešina saveza br. Gangl se je v ime* nu celokupnega Sokolstva zahvalil vladi po francoskem poslaništvu za odlikovanje 6 posebnim zahvalnim pismom. Sokolski glasnik, ki je izšel v četrtek, prinaša pomemben članek br. dr. Hupa Werk a iz Zagreba »Kraljeve reči«, ki ob* ravnava važnosti bivanja Nj. Vel. kralja v Zagrebu, slodi interesanten članek br. dr. Jos. Piperà ich er ja o vprašanju: Sokohtyo i rknokatolička vera. Na uvodni strani je tudi slika diplome francoskega ministrstva za narodno vzgojo, ki vsebuje obvestijo SKJ p visokem odlikovanju po framcos.o vladi. V slovanski rubriki je nororlo o obisku japonskega princa v Tvrševem do» mu v Pragi, nakar sledi cel n;z poroči! rz saveza, žup in društev. Ustanovitev jugoslovenske sokolske župe v Franciji. Ker prebiva v Franciji, zla* siti v Parizu, zelo mnogo naših rojakov, ki so si ustanovili nekaj sokolskih društev je nanesla potreba, da se osredotoči vse soko.» sko delp v Franciji v nekem centru. Zato je savez odredil, da se ustanovi v Parizu posebno sokolsko župo in imenoval nasledi mo upravo: starešina poshnik Jugoslavije, « dr. Miroslav Spalajkovič. njegov namestnik polkovnik Dim. Predič II namestnik dr Aleksa Arnautovič, načelmk Dragoljub Obrovački, načelnica Ljubica Obrovacka, prosvetar dr. Josip Bogner, tajnik Drago* mir Arnautovič. Župa šteje zaenkrat b so* kolskih društev, pričakovati pa je da oo število znatno naraslo, ko bo pričela z ne* lovanjem. Sokol sko društvo na Gorjitšah je imelo 3 t m ob številni udeležbi članstva svoj občni zbor. V kratkem času obstoja je Imelo društvo 3 seje, dostojno je proslavilo praznik uedinjenja, priredilo dramsko predstavo in zabavni večer. Blagajna je pnlicno trdna; precej so jo podprle pnr^itva Ko bo dosrajena nova šola, bodo tudi telovadni prostori na razpolago. Pri volitvah so se izvršile nekatere izpremembe v odboru. Starešinstvo je prevzel šoL uprvitelj br. Flais Franc. Na pustno nedeljo namerava prirediti društvo smuški izlet k Mrzlem studencu skupno s koprivniškim Sokolom. Društvo je priredilo 1. in 2. t. m. 4 zabavne igre ki so zelo dobro uspele Čestitamo vsem igralcem, posebej pa še režiserju Francu Flaisu, odličnemu sokolskemu delavcu. Mnogo so žrtvovali vrli igralci m režiser da so s tako skromnimi sredstvi priredili prijetno zabavo. Vsa čast pa tudi ko-privniškemu Sokolu, ki se je v prav lepem številu udeleži! prireditve in večerne zabave pri Boštetu. Večer nam je potekal v prijazni domačnosti in v pravem bratskem veselju. Zdrava sokolska misel je pokazala svoj veliki uspeh in nas združila v neločljivo skupnost. Sokolska četa t Vrlilogi se je ustanovila. Starosta je br. Bračič, župan, načelnik pa je br. Jos. Horvat. Z delom se je takoj pričelo. Telovadci pridno vežbajo, osnovali smo tudi pevski odsek pod vodstvom učilelja br. Močnika in tudi z ostalimi sokolskinn_ četami imamo že živahne stike. Pričetek ìebru-arja so nas po Retili iz sosednega Cresnjev-ca in priredili pri nas lepo uspelo igro za kar jim izrekamo najlepšo zahvalo, i otru-dili se bomo, da pokažemo v kratkem času, kai zmoreta pridnost in resna volja. Uspela sokolska prireditev v Dobovl. V dnevih 31. I. in 1. II. tega leta je uprizorilo tukajšnje sokolsko društvo Dobova dobro uspelo komedijo: »Davek na samce«. Igralci so se uživeli v svoje idoge tako, da so celo prevroči doživljali posamezna mesta in sufler ni mogel priti na račun. Premarljiva režiserka sestra Pečnikova ima v pripravi mladinski igrokaz: » Sirota Jerica« od pisatelja Albrehta. Dopisi ST..PETER V SAVINJSKI DOLINI. Ni* so še pozabljene vesele urice sokolske ma» škerade »Na sinjem Jadranu«, ki sc je vr» šila v nedeljo 8. t m v nabito p.olni dvo» rani br. Privošnika, ki je bila temu primer* no dekorirana in kjer je rajalo preko 50 raz li nč: h mask, med temi največ mornar; jev. že se obeta nova prireditev. Dramski odsek Sokola uprizori v isti dvorani na pustno soboto 14. t. m. ob 20. uri m na pustno nedeljo 15. t. m. ob 15. zabavno ko* medijo »Scapinove zvijače«. Prijatelji sme* na. pridite! KAR LO VIČA PRI VELIKIH LAŠČAH. Poročila sta se g. Ivan Jaklič, lesni trgovcc iz Karlovi ce, z «dč Kristino Andotškovo. hčerko znanega lesnega trgovca, gostiln'.» čarja in župana, in g. France Andfdšek, trgovčev sin iz Kaflovice. z gdč. Anico Ko» vačičevo. trgovsko sotrudsiico iz Mokrono» ga Obema paroma čestitamo! ZREČE PRI KONJICAH. Nekim mrač» nini elementom jc krepki razvoj Sokola v Zrečah trn v peti. Skrivno ponoči trgajo lepake, ki jih je društvo razobesilo za svo» jo prireditev. Stprilei so znani in uvedlo se bo kazensko postopanje. ROGAŠKA SLATINA. Kolo jugosloven* skih sester v Rogaški Slatini jc poklonilo gospodinjski šoli pri Sv. Križu 400 Din. Pri» srčna hvala odibom in agilni predsednici g. Glinškovi. — Ivanka Podrcka. D. M. V rour. V nedeljo 8. t. m. je gostoval v Sokolskem domu dramski odsek sokolske čete iz Zaloga z Doboviško-vo »Radikalno kuro«. Saj .še ni niti dva meseca, odkar je bila ustanovljena ta četa, pa nam je že v tako kratkem času pokazala, da ima agilne pionirje. Vsi igralci so podajali svoje vloge vseskozi neoporečno. Zabaven je bil gibčni posilni. Jaka, lepa Jelka. Vanda pa zelo dobra pevka. Dobra maska je bil nekoliko pre-resni dr. Rogan, ki je drugače mnogo obetajoč igralec, Interesanten je bil m -mični Conte Bcmbelli, ki je izzval s svojim originalnim nastopom smeh irt hrup. V njegovi družbi sta bila Elektrika« in Bombek prav zadovoljiva. Sicer pa, saj jim je izrazila naša publika, ki je tudi to pot posetila v mnogobrojnem številu našo dvorano, z glasnim odobravanjem svoje priznanje. SEVNICA OB SAVI. X svečnico je priredil Sokol v gostilni župana gosp. Kruleja poslovilni večer učitelju br. Ljubiču, ki J", odšel na novo službeno mesto v DobrovniK' pri Dolnji Lendavi. Iz poslovilnih govorov je bilo razvidno, kako huda izguba jo začela z Ljubičevim odhodom naše društvo, sai je vodil br. Ljubic sokolski salonski orkester skozi več let. Deloval je pri sokolskrm ódru, pevskem zboru in vodil šolski pevsk-zbor. Udejstvoval se ie tudi pri tukajšnja športnem klubu .Sava* in kot plesni uril vodii plesno šolo. Ob tej priliki ie zbral» družba tudi 230 Din v korist Sokolske-a doma. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V ned.- lio 1. t. m. je priredil naraščaj tukajšnjega Sokola pravljično igro >Dve Marički . Igro sta zrežirali s?eslri Tavčarjeva in Vozlov .i. Udeležba je bila velika, tako da je bil p* ralni in gmotni uspeh prav dober. Po ig' je bila deca pogoščena, med odraslimi je pa razvila animirana zabava, za U=r .t" skrbela sestra Reška. — V nedeljo 8. t. ni. popoldne se je vršil v prostorih gosp. Cani pe občni zbor Dirkalnega in jahalnega društva. Razvila se je prav živahna debata ■) povzdigi konjereje, ki se goji tu že več desetletij. Dirka se je določila na dan Petra in Pavla. — Zvečer istega dne je pa priredil Sokol v prostorih brata Reclja !"p" uspelo maškarado. na kateri je nastopil prvič tamburaški zhor. Poleg drugega pestrega sporeda je bila tudi ocena mask. Za dobro postrežbo je skrbela sestra Reci jeva. _ Dramski odsek Sokola se pripravlja z.a uprizoritev nove igre. Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Soboia, Ii.: ob lb\ Mercadet. Dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Izven. Nedelja, 15. ob 15.: (rosna ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izve:;. Ob 20. Divji lovec, izven. Ponedeljek, 10.: Kralj na Beiajnovi. Ig^ cojenci Državnega učiteljišča v Ljubi j; >u Torek. 17.: tb 21. Trije vaški svetniki. — Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv^a. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. šobo la. 14.: Tičar. Ljudska predstav r«o globoko znižanih cenah. Izven. Nedelja, 15.: ob 15. Mignon. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob Dijak prosjak. Premijera. Izven. Ponedeljek, iti.: Veseli večer ruske diseu?-Dele Lipinskaje. Izven. MARI BORSKO G LED ALIŠCE. Začetek ob 20. Sobota. 14.: Gospa ministrica. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 15. ob 15.: Ciganska ljubezen. Ks-poni. Ob 20. Odeodena noč. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Ponedeljek 16. ob 20.: Odgodena noč. Gostovanje mariborskega gledališča. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Nedelja, It.: Extemporale. Premijera. Slepi morilec pred sodiščem Pred poroto v Laonu je bil obsojen 231etni slepi mladenič Alfred Helin na 5 let ječe zavoljo umora svoje zaročenke, ki ji oče ni hotel dovoliti, da vzame pohabljenca. Od leve proti desni: Predsednik porote Sergeant, slepi obtoženec, stoječ poleg stražnika, in javni tožilec Rolland, E. M. HuII: Potegnila je za vajeti, a konj je bil vzel rizdo med*zobe in zdir-jal kakor blazen. Kar pobesnela je nad takim p^ožajein. Vodnik najbrže ranjen, njeni ljudje obkoljeni, ona je pa dreviia na spla-scnern konju v negotovo usodo! Ce bi jo mogla vsaj obrniti, to neumno živino! Prepričana je bila, da gre pri vsej stvari za kako odkupnino; zato se ie morala vrniti k svojim ljudem, da prej ko mogoče uredi zadevo. Dogodek ie bil sicer neprijeten, a vendarle nekaj novega, zanimiv doživljaj na njenem potovanju; treba se je bilo z njim sprijazniti in ga smatrati za dober nauk. Tedajci pa je /ačula za hrbtom dolg, zategnjen žvižg. Konj je jel striči z ušesi in začutila je, da njegov dir ponehava. Ozrla se je. Osamljen Arabec je dirjal za njo in jo očividno dohajal na svojem hitrejšem konju; izpodbodla je svojega z ostrogami, da bi tekel hitreje. Arabec jo je preganjal z mrko odločnostjo, ki jo je kar čutila. Bilo je. kakor da jo hoče za vsako ceno dohiteti in poteptati v tla. Pianine ustnice so se stisnile in nova odločnost se je zasvetila v njenih mirnih očeh. Ko je pa videla poslednje žarke zahajajočega solnca, jo je izpre-letela groza. Prav tedaj se je žvižg spet oglasil in konj je jel vkijub ostrogam še bolj popuščati. Nenadna misel jo je prešinila. Morda je bil prav njen konj vzrok vsega pripetljaja! Očividno je ubogal znamenje, ki mu je bilo dobro znano. Njen vodnik se je bil zmerom nekam plašno izmuznil, kadar ga je izpraševala, odkod ga ima. Očividno je bil ukraden in ta Arabec je bil njegov lastnik! Misel, da jaše na ukradenem konju po puščavi in da jo prejšnji lastnik lovi, se ji je zazdela smešna. Grehi Mustafa Alija so spet zelo narasli v njenih očeh. Koncem koncev je bila vendarle zato plačala žival, da bi na njej jahala, ne pa, da bi jo zaradi nje napadali arabski razbojniki. Postala je slabe, čedalje slabše volje. Na vso moč je priganjala konja; a ko se je ozrla, je videla, da se ji je bil Arabec že čisto približat. Videla je njegovo" veliko, belo postavo, njegove temne, presunljive oči in bliskajoče se zobe. in strastna besnost io je obhajala. . .. , Ne misleč na posledice, z edino željo, da bi se rešila zasledovalca, je pograbila samokres in dvakrat sprožila, mereč preganjalcu v obraz. • • * Toda Arabec ni niti trer.il in tih. zadovoljen smeh ji je udaril na uho. Dianina usta so postala mahoma čišto suha: mrzla zona jo je oblila, čuden občutek, ki ga dotlej ni poznala. Izpustila je samokres in spet poizkusila.pognati konja; ali Arabcev ognjeviti rjaveč jo je dohajal ped za pedjo. Kadarkoli ie je ozrla, je videla njegovo ozko. hudobno glavo, nazaj položene uhlje in potuhnjene, s krvjo podplnte oči skoro tik ob svojem komolcu. Nekaj trenutkov sta drevela konja vštric; nato je šinil rjaveč-mahoma še bolj naprej: jezdec se je privzdignil v'stremenih, se sklonil k Diani. jo pograbil s krepkimi rokami in jo /zdajci vzdignil s sedla na svojega lastnega konja., , . To dejanje je bilo tako naglo, da se v svoji popolni nepripravljenosti vobče ni utegnila braniti. Izprva -je bila kak-or omamljena: ko se ji je zavest vrnila, se-je jela divje upirati, da bi se rešila. A ves 'njen trud je bil zaman, zakaj debele gube arabske halje, v katero jo je tiščal z obrazom, so jo dusile'in prijem? s katerim jo je držal, je bil trd, kakor da bi jo hotel" zdrobiti. Mišičasta roka okoli njenega telesa jo je neznosno bolela; rebra so se ji hotela polomili in skoro nemogoče ji je bilo dihati v tem tesnem stiku z njegovim telesom. . .. ... Čutila je. kako .ie Arabec mahoma ustavil svojega kon.ia: rjaveč se je obrnil na zadnjih nogah in spet šinil naprej. Ničesar ni vedela; niti misliti ni mogla: njen razum je bil kakor odrevenel. Samo besnost jo je navdajala, divja, strastna besnost zoper moža, ki se je bil drznil dotakniti nie, Diane Mayeve — takle domačin! Vsa se je tresla od tugote in studa. Arabec jo je bil dognal kakor lovec jelena, jo kakor lutko strgal s sedla in io zdaj silil, s pritiskom svojih rok. da je morala trpeti bližino njegovega mrzkega telesa. Še nikoli nihče se je ni upal dotakniti, nikar že da bi bil z njo takole ravnal. Kak konec je obetalo vse to? Kam sta jahala? Ker so ji gube njegovega burnusa zakrivale obraz, je bila izgubila vsak občutek smeri. Ko je tako tiho ležala ob njem. je njegov prijem nekoliko odnehal; zdaj je. vsaj lahko okrenila glavo in zasopla. A kaj se godi, .še vedno ni mogla videti. ŽeJ.ioo je vdihavala hladni zrak. ki je bil znamenje, da se je med tem žnočilo. Kolikanj si je nedavno še želela noči in kako strašna se ji je zdela zdaj! A sveži zrak .ii je vrnil pogum. Zbrala je svoje moči in nenadoma, obupno sunila z vsemi udi, da bi se rešila iz njegovega zrahljanega objema. Pri tem je dregnila rjavca z ostrogami v lakotnico, tako da se je prhaje in trepetaje vzpel na zadnje noge. Z naglim prijemom svojih dolgih rok io je Arabec trdno pograbil: zbesnelega konja je ukrotil samo s pritiskom kolen. 'ocasi. nočasi! < Le nerazločno je slišala njegov rahli glas: zakaj že spet je bil stisnil njeno glavo k sebi, tako da ni vedela, ali so njegove besede namenjene njej al! konju. Spet se mu je hotela iztrgati. A tedaj je dejal : • »Mirujte že vendar, nespametnica mala.« Nenadna jeza .ie zvenela v teli besedah in njegove roke so io neusmiljeno prisilile, da ga .ie ubogala, dokler se ji ni zazdelo, da so že vse kosti v njenem telesu polomljene in vsak odpor nemogoč. Ječe in hlastaje po zraku se-je vdala njegovi premoči in se prestala upirati. Oslas Ojačenje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkov« — Brod. Direkcija Državnih Željeznica u Sabotici na osnovu rešenja Gospodi na Gcneralnog Direktora u aktu Generalne Direkcije G. D. Br. 111476 30 od 13. januara 1931 godine i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo 11 čl. 86 do 08 raspisujc na dan S. marta 1931 •lrugu pismeriu ofertalnu lieitaciju za ojačenje mostova sa dostavom sveg potrebnng materijala, sa izradom svili potrebnih skela i naknadnim farba-11.i pni i I.» na pruzi Vinkovci - Brod na klin. 179 7/8. 203 2/3 i 201 <3/7 mostova od 5 met,ara otvora na kl. 177 5/G i 183 8/9 mostove od 7 m. otvora i na klm 219 4/5 mosta od 12.0 metara otvora. Kaueijja od 5% ponudjene sume za naše odnosno 30% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Željeznica u Su botici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih Željeznica prema čl. 88 Zakona o Državnom računovodstvu, a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane pomni e u voskom zapečačenom zavoju sa ožnakom -polja: »Ponuda za ojačenje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci - Brod od ponudjača N. N.« predaj u se najkasniie do 11 časova Gradjevinskom Odelcnju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9 JI sprat vrata br. 9). Pravo na licitaciji! imaju samo ona.lica i tehnička preduzeča kojja pod-' ncsu komisiji za licitacijo dokaze svoje prediizimačke sposobnosti, /Te-• ors o položenoj kaueiji, uverenje da su svoju radnju za pörez prijavili 1 da su na istu piatili sav porez sa pripadaj uči m prirezima za sve istekle zakonske tokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim .rešenjima. Zast,upnici ponudjača morajo imati sa sobom pismeno punovažno puno-močije da ih inogn na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude, specijalni, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 410 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zva ničnih časova v Gradjevinskom Odelcnju Direkcije Državnih Željeznica u Sabotici Oni ponudjači koji so nabavili pianove prilikom prve licitacije mogu nabaviti ponovo samo specijalni uslovi, opšti i tehnički uslovi i 'obrazac ponude a po ceni od 145 dinara. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti. Iz Direkcije Državnih željeznica u Subotici br. 5071 1931. Oslas Izmena gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci — Brod. Direkcija Državnih Željeznica 11 Subotici na osnovu rešenja Gospodina Generalnog Direktorja u aktu G. D. Br. 111476/30 od li5-og januara 1931 g. i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II. čl. 86 deo 98. raspisuje na dan S. marta 1931g, drugit pismenu ofertalnu licitaciju za nabavku, montažu, uguranje in far-banjc novih konstrukcija in izguran.je, demontažu i utovar u vagone demon-tiranih konstrukcija, koje se moraju, zbog nabavke novili konstrukcija odstraniti iz koloseka ua pruzi Vinkovci - Brod na klm 219 0/1 otvora 1.5 m. na klm. 18-U 1/2 i 210 8/9 od 2.0 met. otvora, na klm 210 1/2 od 3-0 met. otvora i na klm. 180 01. 180 7/8 i 209 3/4 od 9.0 met. otvora. Kaucija od 5C/C ponudjene sume za naše, odnosno 10ró za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Željeznica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih Željeznica prema čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu a najdalje do 10 časova [ire podne na dan licitacije. ITopisne taksirane ponude u voskom zapečačenoui zavoju sa oznakom spolja: Ponuda za iznienu gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci - Brod nd ponudjača NN- predaju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelcnju Direkcije Trg Vojvode Putnika br. 9 II. sprat vrata br. 9. Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča. koja podnesu komisiji za licitacijo dokaze svoje preduzimačke podobnosti, revers o položenoj kaueiji, uverenje o tome da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu piatili sav porez sa pripadajučim prirezima za sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima. Zastopniki ponudjača moraju imati sa soboin pismeno punomočje da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude, specijalni. opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 463 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zva-ničnih časova u Gradjevinskom Odclenju Direkcije Državnih Željeznica ti Subolici. Oni ponudjači koji su' nabavili pianove prilikom prve licitacije mogu nabaviti ponovo samo specijalni uslovi, opšti i tehnički uslovi i obrazac ponude, a po ceni od 145 dinara. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude nece-se primi ti. Iz Direkcije Državnih željeznica u Subotici br. 2358 1931. PRESELITEV! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Križovca v svojo, lastno .hišo v Braneku pri' Ljutomeru. Izdelujeta vsakovrstne moške' in ženske obleke, usnjate suknje, čepico itd. Tudi se lahko naroči vsakovrstno oblačilo, ki ga izdelam po meri. ' ' '-' ....... Vsem cenjenim odjemalcem se nadalje toplo priporočam FRANJO STAJNKO modno krojaštvo za dame in gospode Branek pri Ljutomeru Oolecine in zbadanja v kosteh — sklepih, mišicah — ledjih — zobeh — glavi PODRUŽNICA V GORNJI RADGONI 3191 ODPRAVI ITAKOJ ALGA ^^ za masažo ^^ iiree posebnega obvestil» Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka oziroma sestra in nečakinja, gospodična . učiteljica v Senovem. pri Rajhcnburgu v četrtek, dne 12. februarja. 193-1 ob 50, ubi- po dolgi,- za-vratni bolezni-in previdena "s-tolažili; sy. vete. , v 22. letu svoje dobe, boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 15. februarja 1931 ob 1-6. uri-iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. ..... Sv. maša zadu.šnica se bo darovala dne 16. februar-jà 1931 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 13". februarja 1931. IVAN in ANKA KÖSTL, starši — Dr. JANKO, brat in PAVLA, sestra, ter vsi ostali sorodniki. Masirajte se zvečer, že zjutraj vstanete kak<»r prerojeni. ALGA se dobiva povsod, 3 steklenica 16 Din. Po pošti razpošilja laboratorij »ALGA« Sušak. 4 steklenice 77 Din. 14 steklenic 205 Din. 8 steklenic 131 Din, 25 steklenic 320 Din. 95 RAZPIS. Krajevni šolski odbor na Dobrovi pri Ljubljani razpisuje delo ograje šolskemu vrtu, in sicer zidarska in mizarska dela. Potrebne informacije se dobe pri šolskem upravitelju na Dobrovi. Ponudbe je predložiti krajevnemu šolskemu odboru do 1. marca t. 1. Krajevni šolski odbor se ne zavezuje oddati dela najnižjemu ponudniku. 4 3207 Kraj. šolski odbor na Dobrovi pri Ljubljani dne 12. februarja 1931. Poslovodja: D. Brilj m. p. Predsednik: Jos. Pleško m. p. Slavni dr. S. Voronov pravi: -.Žira v j e čleve?.ktg:i organizma .uspeva samo |>ri zdravih njegovih življenskih žlez sili; te žleze vii* vajo v kri special n« ter-mente energije, ki vračajo ponovno celicam organizma 5zgubljeno delovno sposai'1 nost in prinašajo v orsa? nizom žar mladostne moč:. :n občutje polnega življenja. Pri oslabelih in 'pa preutrujenih žlezah se_ pr.e-r.snnva materiji- ruši in organizem onečišča z raznim: strupi. Radi tèga pred "-.i s-na ostarelnst, j.a tudi; umiranje. Toda po nasičenju organizma s takimi, fermenta (Kalelluid-< 1). Kale-nifenka) vzetimi iz žleze močne in energične živali se organizem naglo opomo-re od bolezni in tudi njegova delovna sposobnost, ■ločim -c oslabelost, pa tudi sni't. ndgodi na več let^ (Dr. S. Vnronovl. »Kalefluid« je neobhodno potreben vsem onim. ki trpe na raznih boleznih radi slabe prehrane ali preslabega prcbavljanja že. ledca, nespanja. fitične- a': duševne izmučenosti. rad živčnih bolezni, nior:iln:h. doživljajev velike skrì>; itd. r;. lekarnarjem »Kalefluid« STatis radi pp-skuša-nje. Breznlačno pošljemo detailno literaturo: le.zni». Pišite na naslov: Miloš Markovič. Beograd. Kralja Milana 15 — biro »Kurir«. »Kalefluid« se predaja t vseh lekarnah in drnge-i-ia Ti. . sn>ié 2agceb. CEN g MAUM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni od-delek •Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da r mu po posti hm/o« ati GaGo dr ufo informacijo éieoco mo matih o f lasov nap pritoži o sicer no ho prejet « nanj« neve« a« munn idrovora t & (Din CENE MAUM OGLASOM Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. H flaòCovi maCift ogCaòov tn druge informacije tičoče ae oglasov, se dobijo tudi p podružnicah »JUTRA« v flouem mestu Ljubljanska cesia it. 42 in na ße&enicaft pri kolodvoru it. 100 Male oglase tn Inserate naročajte v naSih podružnicah. 2 pekovska vajenca » hrano in stanovanjem v hiš: sprejme tovarna Kern v Kranjn. Predstaviti je osebno. Tisti, ki tc je že «.:':!, ima prednost. 5499-1 Tesar, mojstra «prejme lesna industrija s parno žajio in mizarskimi stroji v Ljubljani, ter mu da les in tesališčc na razpolago pod ugodnimi pogoji." Ponudbe na »glasni oddelek r.Jutra« pod ►i'ro »Podjeten., 5546-1 Pek. učenca ««.rejine Milan Zupane, prejmem takoj. Naslov v »•ria snem oddelku »Jutra« 5525-1 Dekle t.ridno 'n pošteno, vajo;io T-eh lr>n:h' de' in nekaj kuhe, išče o-ffefTska fami-li ja s triletnim otrokom v Sarajevu. Naslov pove u?'asni oddelek »Jutra«. 5490-1 Natakarico r osebno pravico, do 30 le.t staro -p-ejmem takoj. Ponudbe na ' oglas, oddelek ••Intra' pod značko »Na '•'oren jskem«. 54S2-1 Pek. učenca p-Hstet'ih starcev, marljive-ra, ki ga vesel' ta obrt, v »o oskrbo v hiši in eb-"ko sprejme takoj pekarni Vrečko, Pišece pri P.reži cab. 5433-1 Kroj. vajenca «•.rejme takoj Fran'- Mož«1, fest» v Koža« dolino 12. '31-1 po-tnUti Potnika mauufaktume stroke za obisk privatnih strank v Ljubljani se sprejme takoj proti fiksumu ter dobri proviziji Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod i Stalen potnik« 5573-5 'J »• Mè Najboljša reklama je dobro blago! Mi ne obljubljamo nemogočih stvari, temveč delamo na strogo solidni bazi. Dobavljamo samo prvovrstno blago po najnižjih cenah, vsled česar je agilnim zastopnikom pri nas zajamčen tr3j"»n uspeh. D'ikazi so mnogoštevilna priznanja, naših odjemalcev. Samo agdlra in resni zastopniki za obisk privatnih strank, kateri reflektirajo na stalen in dober zaslužek — naj se ja-vijo pri t-vrdki -Minerva«, Ljubljana. Kolodvorska ulica S. 5534-3 Zastopnike (ce) za obiskovanje privatnih strank, v svrho prodaje prvovrstnega mioškega perila iu obleke po meri ter raznih drugih naipotreb nejšili predmetov, išče pod najugodnejšimi pogoji »Mi nerva«, Ljubljana, Kolo- Mlada natakarica ki zna tudi šivati, išče liiesio v Ljubljani. — Pu-nuribe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica in šivilja«. 5429-2 Primorec odlikovan na krojni šoli v Milanu (Italija), vešč tudi trikotažnega sistema, želi mesto prikrojevalca. Ponudbe na og!a«ni oddelek »Jutra« pod »Krojač«. 5470-2 Manufakturist star 25 let., z enajstletno prakso, d-ober prodajalec in izložbeni aranžer, želi pre-meniti shržbo. Gre tudi na deželo. Cenjene dopise na ogia-s. oddelek »Jutra- pod «Pomočnik 7<>-. 5576-2 dvorska ulica 8. 5340-3 Šivilja se priporoča za Si vanje boljših oblek, pia.ščev, perila ter obleke, -za deklice in dečke. Clre tudi na dom Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 5623-3 irfffgrres Trg. pomočnico A Uvro moč, takoj »prej-ii eni v večjo špecerijsko f sor:no. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Pomočnica^ 4916-1 Natakarica » kavijo, dobi takoj dobre službo. Naslov v ogl-oddelku »Jutra«. 5571-1 Postrežnico k -/na r>o možnosti tudi kuhati, isč^m za ves dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " -ViOS-d Samostojnega mehanika wtnf prvovrstnega, za pi-s-rnišk-- stroje. proti dobri n' ič.i sprejme A. Pr<-!og v Ljubljani, Marijin trg. 55SS-1 Strežnico-kuharico «p-ejmem takoj. Poizve se med !.', 1. in 1 j 2- uro pop. Z:!eni "pot 3 i — KnVzija ."■567-1 Postrežnico M 7. do 2. ure porpoldne rabim za lahke delo. — 7.z:se je v vinotočn v Vošnjakov] nllei štev. 4 .""81-1 Šoferja *an"> zanesljivega, previdnega in treznega vozača, katerii;]',) «'a Ljubljana :n okolica dobro znana, sprejmem. Ponudil z zahtevki "a oglasni oddelek ».Intra p"d : Vljuden». 5621-1 Stroini ključavničar orodničar, absolvent strojne delovodske šoie, z večletno prakso, želi primerno nu-meščenje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod ^Zanesljiv ključavničar;. 5597-2 Vrtnar oženje.n, z dobrimi spričevali in vešč vseh panog vrtnarstva, išče službo — event. ram« večji vrt v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »■Vrt«. 5539-2 Dekle pridno in pošteno, vajeno tìeh hišnih del, želi službo Naslov v oglasnem odd"!ku »Jutra«. ~ 5498-2 Camernikova šoferska šola Muhljana, Dunajska c. 36 Mago-Auto). Pr*a oblast. ianeesijonirana. — Prospekt zastonj Pišite pen jI 251 Obiastveoo kuocesijonirana šoferska šola Ooiko Pipenbaclier l.juhliana, Gosposvetska !2. — Zahtevajte informacije 451G-4 Prodajalka stara 20 let. inteligentna, perfektna v nemškem govoru, vešča raznih pisarniških drejmeni kot družabnika. Kapital za etabli-ranie tia razpolago. — Ponudbe na oglasni cddelek j Jutra t pod »Mlada zobo-»05^fjd ouiaiiad s Eo:m|3i 5391-16 3 omare predali (Scbubiadkasten) iz trdega lesa. zelo ugodno naprodaj. Vprašati v mannfakturni trgovini v Vegovi ulici št. 12 — pri Napoleonovem spomeniku. 5459-6 Krožno žago lesenim stojalom, v dobrem stanju, zelo pripravno za žaganje drv in rezkalni stroj (frizni) skoraj nov, s pred-iožniki proda Matija Per-ko, mizarska tvorniea — Zg. šiška, Celovška cesta t. 131. 5436-6 Decimalno tehtnico za 250 kg poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 5618-6 Dvokolesni voz visoki čevlji (škornji) in železna vrata za ofrajo po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 5009-6 Kuhinjsko opravo novo, kompletno poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 55S1-12 Lepo masko pisodi ali proda Knavs, Žabjak 6. Ogledati v n--dcljo dopoldne. 5196-13 Več kostumov (mask) poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5514-13 Posetnicam črno-bele redute z dežele, se priporoča za likanje in aranžma kostumov in toalet modni salon »Rodič«, ris-a-vis hotela »Union«. 5366-13 Elegantne maske dobite na posodo na Pro lah v vili Vidmar. IT nad stroriie (nasproti rile Za-laenik). 5134-13 Stare avto plašče ki za vas niso več rabljiri, vsako mf.ožino kupi Pre-šern, tovarna čevljev v Kranju. 4546-13 Maski Havajko in Netopirja prodam ali posodim. Tabor 5. II. nadstr., levo. 4682-13 Še nekaj mask po zelo znižanih cenah nudi atelje Miss, Mest.ni trg št. 25. Lokal dolg 16 in širok 6 m. fve-tel. parketiran. g vpeljano elektriko in vodovodom — pripraven za pisarne, trg. skladišča alt slično. takoj oddam. Pojasnila v hotelu Tratnik na Sv. Petra re sti št. 25. 5206-19 V Kranju na glavmem treru oddam s 1. marcem stanovanje z delavnico oziroma skladiščem, pripravno za malo obrt kakor: trgovino z 7e-lenjavo, čevljarja ali kaj sliónega. Vpraša in ogleda se pri lastniku Franc Maj-dič, Kranj. 4915-19 Lokal in stanovanje z 2 sobama poceni oddam. V lokalu je bila doslej trgovina mešanega blaga — pripraven za vsako obrt. Ponudbe na oglac-. oddelek .Jutra« pod šifro »Najemnina ugodna«. 5560-19 Mathen lokal z izložbo iščem na pro. Dietnem kraju v Ljnbliani. Ponudbe na ». — Odbor. 55"3-18 Gostilna Frigel na Glincah vabi vse znance in prijatelje v nedeljo na krofe in pečenega purana. 5543-18 Štajerska vina zanesljivo pristna dobite edino le v delikatesni tr-ovini Sotelèek, Gradišče, Gregorčičeva ulica. 5538-18 Hotel »Bellevue« priredi za svoje cenjene goste na pustno nedeljo prijetno domačo zabavo do 2. ure. brez vstopnine. V sredo elanikova pojpdi 5462-18 Sobo event. s hr3no iščem s 15. februarjem. Cenj. ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutrac jiud šifro »Akademik«. 5260-23 1 ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje z vso oskrbo — event. »udi brez hrane. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5224-23 Onrem'ieno «oho s separatnim vbodom oddam taknj boljšemu gospodu v Florijanski ul. 31/1. 5599-23 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom takoj oddam Pred škofijo št. -Tli 5600-33 Sobo v centru oddam dvema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 5586-23 Pozor, resni kupci! Dne 28. t. m. bo pri okrajnem sodišču v Laškem dražba posestva sodno cenjenega na 121.628 Din; najnižji ponudek Din 81.000. Posestvo je 78 jo hov veliko, zelo dobra zem i ja m 1 uro od Laškega. Resni kupci naj si ogledajo. Informacije daje Rudolf Dergan, trgovec v Laškem 5323-32 DvpM Znanja želim 7. dostoj.no mladenko, lepe •zunanjosti, staro do 24 let Gospodične z dežele imajo prednost. Dopise na oplas. •oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtnik 64«. 55:16-24 Sobo s štedilnikom oddam v Zeleni jami. Naslov pove oglasni oddelek •»Jutra«. 5577-23 Majhno sobico oddam gospodu. Ist.of.am sprejmem tudi gospodično na stainwanje. — Pojasnila daje Mikušek, Vidovdanska cesta 1. 5612-23 ŠivtUi Kanarčke-harcerje na lanski in letošnji razstavi odlikovane z srebrno kolanjo, ugodno prodaja Opeka, Jenkova ulica 13. 5537-27 Angora mačka iščem za oploditev, katerega vrnem p» dveb dneh Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pristen angora«. 53S9-27 Brak-jazbečar nizka, rujava psica se je izgubila. — Oddati jo je: Pruie 13. 56110-28 »Zdenka I« Dvignite pismo. 5515-24 Hotel z restavracijo ali pension vzamem v najem s 1. aprilom ali majem. — Grem pa tu/l i kot družabniea. Ponudbe »a »:rlas. oddelek »Jutra« pod »Podjetnost«. 5327-17 Trgovino d"bro idočo, v industrijskem kraju s vsem inventarjem oddam vsled starosti v d a j e m pod zelo ugodnimi pogoji. Potreben kapital 10.000 Din. Cenj. ponudbe pod »Za 1. marec 1931« na oglasni oddelek »Jutra«. 5333-17 Pridem Suhe gobe v vsaki množini kupuje »-Proda«, Ljubljana, Prečna ulica 6. 5609-33 fUmcvanju Sobo s kuhinjo za takoj išče uradnica. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek ».Jutra« pod fifr-o ■»Uradnica«. * 5490-21 Stanovanie sobe in kuhinje ter velike podstrešne sobe takoj oddam v Mariboru, Pnbrežje, Stanko Vrazova ulica 23. 5509-21 Gospodična z rdečo kapico, ki se je vozila i« Maribora v Beograd, opazovana od dveh pilotov, naj javi svoj j. naslov na ogiasni oddelek .»Jutra« pod »Mlada žena«. 5526-24 »Biser 1« Ker me zadnjič ni bilo. prosim ob 7. uri pred učiteljiščem. — M. 5611-24 Elegantno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 5502-33 Sostanovalca sprejmem na Starem trgu št. 9/1. 5344-23 Veliko sobo plegantno opremljeno, čisto in solnčno. s posebnim vhodom, sredi mesta oddam eni ali dvema stalnima osebama. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 5536-23 Kot sostanovalca mirnemu gospodu sprejmem gospoda takoj ali po dogovoru. Naslov; šubiče-va ulica 3. pritličje, levo. 5548-23 Solidnemu gosp. oficirju oddam mirno, opremljeno sobo blizu Tabora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6551-23 Opremljeno sobo odda.m takoj solidni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5552-23 Dvosob. stanovanje parketirano. oddam taknj čisti in pošteni strankr brez »trok r Trnovem, Devin-ska 7. 5530-21 Stanovanie —3 sob, kuhinje in pritiklin, v mestu išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna 200«. 5494-31 Stanovanje 2 krasnih sob, lepe kuhinje. kopalnice in vseh pritiklin, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5632-21 Stanovanie sob, kopalnice in kuhinje takoj odda ju boljši nialodružinski stranki. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro 002-13 »Bleiweisova c..-. 5505-21 Višješolec išče stanovanje v bližini Siv. Krištofa ali v Spodnji Skški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Osmošolec«. 5535-23 Sobo z 2 posteljama zelo prijazno, oddam t>a Poljanski cesti l&I, levo. 5460-23 2 leni sobi in garažo (skladišče) skupaj ali posamezno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5453-23 Lepo sobo z električno razsvetljavo iu uporabo kopalnice oddam s 1. marcem v centru mesta Naslov r oglasnem oddeiku »Jutra«. 5561-23 Sobico s separira.nim vhodom, sredi mesta išče eospodična s 1. marcem. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Čista soba gdč.« 5367-23 Boo - dihur se.m izgubila due 8. t. 3n. zjutraj od botela Union do srenji Zvezde. — Poštenega najditelja prosim, da isto odda na naslov, ki ga dobi v oglasnem oddelku Jutra 5559-23 Elektromotor 24 Ks, vrtilni tok, napro daj. — pojasnila daje M. Svajgar Dravlje 74. pošta St Vid nad Ljubljano. 41S2-29 Ženski šivalni stroj •-Jak»«, starejši, še v dobrem stanju za 1500 Din proda Tončka Pučnik — Poljčane. 5605-29 Tridelne žimnice za postelje, v kompletni izdelavi, polnjene z zdravo morsko travo, skupno za 300 Din. Odprava s pošto z jamstvom, neodgo-^arjajoče zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar. Na zahtevo dobite brezplačno katalog, obsegajoč 112 strani. Trg. in odpremna tvrdka tac ta^^iewo^ ^OWt.tóUv pjfertiuufye Preklicujerao tem potom Janezu Grač-nerju, da bi smel sprejemati kakršnakoli naročia ali naplačUa imenom našega imena. Ob enem pozivamo Janeza Gračnarja, da se v ponedeljek, t. j. 16. t. m. dopoldan javi v naši pisarni. Adana, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 211. 5589-31 Povsod ustanavljamo PODRUŽNICE za kar IŠČEMO osebo ali Strmo naj bo že kakršnegakoli poklica ali stanovališča. Glavnice ali zaloge ni treba. Mesečni zaslužek Din 5600 do Din 9600. — Ponudbe takoj pod »Existenz; 3026« na Haasenstein & Vogler, Frankfurt a. Main. 3205 Cenjeno občinstvo opozarjam na svojo sprejemnlco za barvanfe In snaženfe damskih In moških oblačil pri krojaču A>'T. PREZELJ, Vošnjakov» nI. 4 (ali prej cesta na Gorenjsko železnico). Na željo se v krojačnici popravljajo vse barvane ali snažene obleke. AKT. PREZELJ, A NT. WAGNER, krojač. barvar. 1941 Spoštovani gospod Mr• Stanko Hočevar, lekarnar na Vrhniki« Proaim, da bi mi še enkrat poslali Protikataraličen prah za konje, ker se je obakrat pošteno ob nesel. Še tudi lepo zahvalim in tudi vsakemu priporočam to dos bro zdravilo, kdor ima prehlajenega konja, ker hitro pomaga. Moj konj je že tako sopel, kot kovaški meh in mu jc to zelo koristilo. Z Bogom! JANEZ BOŽOV f ČAR. Trata št. 10, pri Škof ji Loki. Protikataraličen prah za konje se dobi edino v lekarni na Vrhniki in stane z natančnim navodilom 20 Din. Če se pošlje v pismu 20 Din naprej, poštnine prosto, sii cer po povzetju 35 Din. 3235 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo ga prejeli ob prestani smrti našega ateja, gospoda Leona Lavriča bivšega trgovca ter za mnogoštevilno udeležbo na zadnji poti dragega pokojnika. Posebno zahvalo smo dolžni še ge. Smodejevi, Sokolu v Ljubljani, Sokolu v Škofji Loki, odboru Okrajne hranilnice in vsem ostalim, ki so se ga spomnili ob zadnji uri. Vsem tem naša najglobokejša zahvala. škofja Loka, 14. februarja 1931. 3245 Žalujoči ostali Onremlieno sobo z elektr. razsvetljavo »n separatnim vhodom oddam solidnemu gospodu uradniku ali .priv. nameščencu. — Naslo«v r oglasnem oddelke »Jutra«. 5569-23 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi naše predrage matere, babice, prababice, svakinje in tete, gospe Tereziie Brenčič roi. Lešnik kakor za poklonjene krasne vence se najsrčneje zahvaljujemo. Posebno smo dolžni bvalo častiti duhovščini, predstavnikom oblasti in končno vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti. Ptuj-Rogoznica, dne 10. februarja 1931. 3179 Žalujoči ostati. Ureiuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani!"