Iikaja vsak dan »we*er, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogorsko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lata 4 gld., za jeden mesee 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld. za četrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poAtnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Rudolfa Kirbiša niši, „Gledališka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek 17. avgusta 1885. Cehi in Slovenci. y. Staro pobratimstvo veže Čehe in Slovence. Da ne govorimo o starih časih, o katerih po največ pripoveduje samo tradicija, o imenitni dobi slavnega slovanskega kralja Sama, ter se držimo le zgodovinsko dokazanih dejanj, najdemo pred tisoč leti Slovence ne le v planinskih deželah in v Panoniji, temveč segajoče do Dunava. Bili so najbližji sosedi moravskih Čehov, ki so posedali vso deželo onostran reke Dunava, nezavisni in mogočni pod svojimi vladarji. In slovanska apostola sv. Ciril in Metodij oznanjevala sta Slovencem in Čehom sv. vero in Moravani brali so sv. knjigo in mašo v jeziku naših slovenskih pradedov. Štiri sto let pozneje združil je zopet češki kralj Otokar Čehe in Slovence pod svojim žeslom, pa le za malo let. Potem skozi stoletja ni bilo nobene zveze mej obema narodoma. Češki narod je v tem času preživel najskrajnejšo dobo svoje zgodovine in najhujši propad. Slovenci pa so životarili v nezavednosti in sužnjosti. Francoska revolucija koncem preteklega stoletja uplivala je na vse narode Tačas pričelo se je novo literarno gibanje pri Čehih in v bolj pohlevni meri tudi pri Slovencih. Vzbujala se je narodna zavest, pri Čehih opirajoča se na slavno zgodovino, nagleje in krepkeje, kakor pri Slovencih, kjer je bilo tuje vse plemstvo in potujčeno vse meščanstvo in kjer se je slovenski jezik govoril le še v priprosti kmetski hiši. Leta 1848. stopili so Čehi na politiško pozo-rišče in prvič čuti je bilo tudi o Slovencih. Tačas v prvem državnem zboru se je ponovila stara zveza mej Čehi in Slovenci in ostala nerazrušena do de-našnjega dneva. Bahov absolutizem zatiral je sicer vsako očitno pojavljenje narodnega čuta, narodne ideje pa ni mogel zatreti in ko so leta 18G0. se zopet našli češki in slovenski poslanci v državnem zboru, pozdravili so se kot stari zavezniki in v skupnem delovanji skušali priboriti svojim narodom državljanske pravice in narodno ravnopravnost. Žal, da so Čebi, izzivljani in razdraženi od Šmerlinga in njegove nemško-centralistične garde, zapustili leta 1863. državni zbor, v kateri so se stoprav po 10 letih vrnili. Pasivna politika naložila jim je take nečuvene žrtve, da jih je mogel prenašati le krepki češki narod. Slovenci so sicer Čehom na ljubo tudi leta 1872. hrbet obrnili Dunajskemu državnemu zboru, protestovali so proti direktnim volitvam, pa leta 1873., ko se je prvi direktni državni zbor sklical, so Slovenci s Poljaki in konservativci vred stopili v zbor, Čehom se pa to ni zdelo umestno. Pred začetkom zborovanja bil je 1873. leta na Dunaj i (Hotel Mtlller) shod cele opozicije, h kateremu so prišli zaupni možje čeških poslancev: dr. Rieger, dr. Trojan, Zeitbamer, dr. Brauner, grof Clam Martinic in drugi poljski, slovenski in nemško-konservativni poslanci. Od slovenskih so bili navzočni grof Hohenvvart, dr. Razlag, dr. Vo-šnjak, M. Herman, grof Barbo. Čehi razložili so svoje stališče in dokazali, da že iz doslednosti ne morejo iti v državni zbor. Grof Hohenvvart, Gro-holski, PflUgl od strani konservativcev so ugovarjali in prosili Čehe naj ustopijo. Čehi priznali so sicer, da je najbolje, ako opozicija aktivno postopa, dasi se po njihovem mnenji pri tačasni sestavi državnega zbora ničesar ne bo dalo doseči, pa sami zase so izrekli, da morajo z ozirom na svoje državnopravne nazore ostati pri sklepu, od naroda po vsakoletnih volitvah potrjenem in — odšli so domov, vsi drugi poslanci pa v državni zbor. Moravani pa so se tačas ločili od Čehov, stopili so v akcijo in pridružili se Hohenwartovemu klubu. Še le 1879. leto videlo je v avstrijskem državnem zboru zastopane vse dežele in narode in zopet so Slovenci sedeli zraven Čehov in o vsaki priliki pokazali, da so si zvesti zavezniki in pravi bratje. Kedar je šlo za kako češko terjatev ali željo, vselej bili so slovenski poslanci na svojem mestu. Kedar pa so Slovenci razložili v zboru svoje težnje ali stavili predloge, podpirali so jih vselej ter se odločno zanje potegovali češki bratje. Res da Slovenci neso toliko dosegli, kakor Čehi, o tem še primere ni, pa ko bi Čehov ne bilo v zboru, bi mi Slovenci še teh malenkostij ne bili dobili, katere je Taaflejeva vlada privolila ne toliko iz ozira na Slovence ali v spoznanji pravičnosti njihovih zahtev, ampak iz ozira na večino sploh in na Čehe posebe. Poročevalca o resolucijah zastran poslovenjenja učiteljišč in srednjih šol sta bila češka poslanca Jireček in profesor Kvičala. Gospodu Jirečku bi bili želeli malo več eneržije proti ministru Conradu, a pozabiti ne smemo, da ravno, dokler je on bil minister pod Hohen\vartom, odprla se je slovenščini pot v gimnazije, kjer je potem ostala celo pod Stremaverjem. Jako temeljito poročilo o slovenskih šolskih razmerah pa je izdelal g. profesor Kvičala, v katerem je prišel do sklepa, da se naj v Ljubljani napravi čisto slovenska gimnazija, ločena od nemške. Baš sedaj, ko Slovenci združeni s Čehi in vsemi drugimi Slovani praznujejo slovanska blago-vestnika Cirila in Metodija, ni umestno razpravljati, so li Čehi dovolj krepko se potegovali za Slovence in njihove pohlevne želje in ali bi z večjim pritiskom nam ne bili lehko pomagali kake korake naprej. Kateremu narodu se bode zamerilo, ako najprej za sebe skrbi, zlasti ako je v tako težavnem položaji, kakor češki, od treh stranij obdan od Nemcev, segajoč kakor neprijetna zagvozda daleč notri v nemško telo? Iz ust Čeških poslancev se je dostikrat slišalo: Dajte, da si po večjem uredimo svoje razmere in utrdimo svojo pozicijo, potem so naše moči bolj proste in naša pomoč za vas Slovence bo izdatneja. Zdaj so Čehi glavne točke svojega programa dosegli, izimši državnopravno stran. V novi dobi državnega zbora, v kateri se vrnejo Čehi v pomnoženem številu, smemo pričakovati, da bodo Čehi z vso odločnostjo zahtevali od vlade, da uresniči svoj program jednakopravnosti vseh narodov tudi glede Slovencev. Naš slovenski narod ni tako mnogobro-jen, niti v takem dobrem gmotnem položaji, niti ima tako sijajno preteklost za seboj, kakor češki. Pa vsako oslabljenje Slovencev, vsaka slovenska hiša in vsaka slovenska vas, katera se utopi v nemškem preplavljenji ali se pogubi v žrelu požrešne Italije, je tudi oslabljenje češkega naroda, ker mu odvzame najzve8tejše zaveznike v boji proti jednomu in istemu protivniku, čegar poslednji nameni se vsaki dan bolj kažejo. LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz življenja Icltajslcili pogroz&nilEcnr.) (Povest A. Ja. Maksiuiova, poBl. I. P.) (Dalje.) XIII. Zasledovanje Seo-kvi-ja. Več kakor jedno uro šli so pustolovci po strmem klanci bolma, predno so prišli do kuplji podobnega vrha, pokritega s košatim jelovim drevjem. Veličastne cedre, bujne smreke in košate jelke delale so razkošen irjpSan gozd divje lepote. Povsod so se videle velikanske skale, obvite z vzgledno, prekrasno preprogo raznih lazečih rastlin, in mahov. Na vrhu hriba se je polumrak, ki je vladal v soteski, zamenil s slabo svetlobo. Solnčni žarki so svobodno prodirali skozi mrežasti svod bujnih vrhov, prečudno zlatili robove svetlo-rujavega rogovca in blesteče, modrosive goljave bisernika, prepletenega z mnogimi fantastično zvitimi belimi nitmi in žilami kremenca ... Ko je prišel na hrib, ustavil se je Loahou, da se je oddahnil in določil, kam je nadalje bežal Seo-kvi. Ta naloga ni bila lehka. Z vrha hriba vilo se je v razne soteske na kakih deset steza, katere so se zopet delile na deset novih stezic, obrazujoč celi labirint. Več kakor jedno uro hodil je Lonhou po kupljastem hribu, zdaj šel malo po jednej, zdaj po drugej stezi, pa nikjer ni našel sledii Seo-kvi-jevega. Kakor bi se bil poslednji udri v zemljo. Neutrudljivi starejšina vrnil se je k svojima tovarišema, ki sta počivala pod košato cedro. Zgubil je že bil upanje, da bi našel Seo-kvijev sled, kar zagleda nek blesteč predmet, ki so je komaj videl iz goste trave. To bil je Seo-kvijev nož, kateri je bil zgubil na hitrem begu. Nož je ležal pri stezi, ki je zvijajoč se peljala z vrha holma v ozko temno sotesko, ki je bila obdana z vseh stranij s temnimi gorami. — Hajda, semkaj! zaklical je Lonhou svojima tovarišema. — Mandžurski pes bežal je v to sotesko, za-mrmral je čmrno in hitro stopal po kamnitnej stezi. — Pod holmom naleteli so na pogasio grmado. Lonhou je hitro stopal h grmadi in z roko potipal pepel. — Še gorek je! rekel je vesel. Ni še dve uri tega, ko je bil tukaj! Nu, zdaj pa le previdni bodite ! . . . Treba je planiti nanj, kadar ne bode nič pričakoval. Vedita, da smodnika in krogelj ima dovolj iti nas pobije kakor srne, ako zagleda, da so mu bližaino .. . Iskatelji žen-šena tekli so dalje, če tudi s prejšnjo hitrostjo, pa vender z vso mogočo previdnostjo. Vsak trenutek so pričakovali, da zagledajo kak znak, da je begun blizu, a tacega znaka ni bilo. Ali je po tej stezi šel že kak človek? Vsa poteptana z zverinskimi sledovi vila se je v globoko, mračno sotesko. Iskatelji so morali vedno lesti čez velikanska podrta drevesa, katerih debla so bila pokrita s fantastično preprogo iz mahu iz lišajev. Po sredi soteske tekel je majhen gorski potok, valeč bistro čisto vodo po kamnitej strugi. Šli so čez potok in prišli v skoro neprodrljivo goščavo iz le-ščevja, ki je bilo vse prepleteno z raznimi ovijajo-čimi se rastlinami. Čim dalje so šli iskatelji, tem gostejši bilo je grmovje. S težavo šli so, spodtikaje se ob veje vijajočih se rastlin. Pot so si morali delati s sekirami in noži. Ko so prešli kakih sto korakov, se je Lonhou ustavil in rekel čmerno: — Mandžur nas je zapeljal. .. Todi ni šel. Po tej stezi še srna ne more dalje. — Pjf vsaj ni Seo-kvi vrnil se po istoj stezi, po katf ro/ 'Sel v sotesko? opazil je Ki-se. ein 3544 Kakor bi bil za nas Slovence smrten udarec, ko bi se kdaj češkemu narodu zopet prigodila bitka na Beli gori, tako bi uničenje Slovencev tudi za Čehe bilo pogubno. Zato,je v bistvenem interesu Čehov, da se slovenski narod ohrani vsaj v sedanjih mejah in da se nobena slovenska vas ob meji več ne pogubi. To pa je le mogoče, ako se Slovencem dado narodne učilnice in se uvede slovenski učni jezik v vse srednje šole, kamor Slovenci pošiljajo svojo deco, vzlasti še na Štajerskem in v primorskih deželah, ker je na Kranjskem že storjen prvi po-četek, na Koroškem pa se mora pred vsem skrbeti za narodne ljudske šole. Mariborsko učiteljišče, iz katerega prihajajo učitelji za slovenske šole, mora dobiti slovenski učni jezik. In naposled imamo pravico zahtevati nekaj stolic na Graškem vseučilišči. Od svojih čeških pobratimov, s katerimi bodo v bodočih dnevih Slovenci ponovili na čeških tleh v zlati stostolpni Pragi staro zgodovinsko zvezo, od Čehov pričakujemo, da bodo z vso svojo eneržijo in svojim izdatnim uplivom pripomagali nam Slovencem do narodne ravnopravnosti in nam tako utrdili našo narodnost, sebi pa ohranili vselej zvestega zaveznika. Nemščina na ljudski šoli v Rojanu. Pred par dnevi poročali smo, da je Tržaško naniestništvo zaukazalo Tržaški občini, da se mora s početkom šolskega leta 1885/86 na ljudski šoli v Rojanu v tretjem razredu začeti pouk v nemščini kot obligatnem predmetu. Dasi nam je znana vroča, rekli bi izključna ljubezen sedanje vlade nasproti nemščini, nas je vender ta vest neljubo presenetila. Skoro še bolj pa nas je osupnila zgodovina tega ukaza, kakor jo čitamo v »Edinosti* poslednji številki. Ta list piše namreč mej drugim: „Kdor ne pozna natančno vseh okoliščin, tudi si ne more stvari tako lahko ruztolmačiti, ali stvar je prišla čisto naravno in krivo je te stvari v prvej vrsti magistratovo postopanje v okolici in Boninov manever, zaukazan mu najbrže po magistratu, da namreč vse otroke odpravi iz slovenskega oddelka ter jih nekako primora, da se upišejo v italijanski oddelek. Vse te samovoljnosti magistrata in njega agentov so prebivalce v Bojanu tako razkačile, da so večkrat protestirali, v imenu Rojančanov protestiralo je tudi društvo „Edinost" in poslale so se tudi mnoge pritožbe vladi. Znano je, da je g. šolski nadzornik dr. Lozer večkrat zaporedoma pregledoval šolo v Rojanu, znano je, da je tudi deželni šolski nadzornik g. \itez Klodič zadeve Rojanske šole natančno preiskava), in oba ta dva gospoda sta neki našla, da v Rojanu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Rojančani pa siti večnih sitnostij in večnega draženja od strani magistrata, napravili so že pred 8 meseci prošnjo na namestnišvo, da se uvede v Rojansko ljudsko šolo nemški jezik, kateri naj se začne učiti na podlagi slovenskega materinega jezika že v II. ali III. razredu kot obligaten predmet, in naj se opusti rajši italijanščina. Podpisana je bila ta prošnja blizu od 100 očetov za šolo godnih otrok in motivirana je bila tako, da je otrokom, ki hočejo kaj več postati nego kmetje, ter prestopiti v kako srednjo šolo, potreben pač nemški, pa ne italijanski jezik, katerega se za silo, kolikor mu ga potreba, vsak otrok lahko nauči tudi zunaj šole. Materin in nemški jezik naj se uči v šoli in naj se ne kvari časa z nepotrebnim in nekoristnim poitalijančevanjem. Mnogi okoličani namreč žele, da bi njihoyi otroci šli v srednje šole, v italijanske srednje Šole jih ne marajo dajati, ker svojih otrok nečejo ool-gojevati za Italijo, ampak za Avstrijo, v nemške srednje šole pa jih ne morejo dajati, ker v okoliških šolah se pač poučuje laščina, pa čisto nič nemščine, in ako otrok ne zna že nekoliko nemški, ne vzamejo ga v Trstu v nobeno c. kr. srednjo šolo. Nekoliko torej mrzenje na mestni magistrat in na mestni zastop, nekoliko pa tudi praktična stran sta kriva, da so se okoličani sami potegnili za nemščino. Namen ljudske šole ni sicer, da bi se v njej jeziki učili; tudi je težko ta korak popolnem odobravati iz narodnega in pedagogičnega stališča; ali pri neznosnih razmerah v okolici ni zameriti okoličanom, ako iščejo po vseli le mogočih sredstvih, da se le ubranijo poitidijančevanju." Obračajmo te vrste, kakor nam drago, vender se ne znebimo nevolje in osupnelosti, katero nam je vzbudila napominana zgodovina namestniškega ukaza. Da je naniestništvo zaukazalo pouk nemščine na ljudski šoli v Rojanu, kjer nemškega življa ni, to bi še ne motilo toliko naše hladnokrvnosti, da pa so Ro-janci za pouk v nemščini sami prosili, tega bi se pa ne bili nikdar nadejali. 0 vladi je namreč naša sodba že davno gotova in dobro znamo, kako jej je pri srci nemščina, o Rojancih pa smo doslej mislili, da so odločni in zavedni narodnjaki, katerih vse spletke Tržaških mestnih očetov ne bodo tako hitro spravile iz duševnega ravnotežja. Naj se ne ugovarja, da so mestni očetje te.ua v prvi vrsti krivi, kajti ta ugovor je le figovo pero in taktika, da se hudič z Belcebubom izganja, še nikjer ni rodila dobrega sadu. Priznavamo, da se mora okoličanu v očigled postopanju mestnega zbora ucepiti grenkoba in mržnja do vsega, kar je italijanskega, a iz tega še ne sledi, da se mora potegovati za nemški jezik. Nemščine je povsod že preveč, nemška lulika itak že zarašča narodno pšenico, in ko bi je ne, skrbijo že nemški šulferajn in mnogoštevilni njegovi podporniki za to. Čemu torej bi .še J Rojanci „mavto" nosili za nemški most do AdrijeV Preverjeni smo, da ta čin ni vzrastel na Ro-I jancev lastnih tleh, marveč da jim je kdo tako svetoval. Kdo je pri tem svetu uplival, nečemo danes pretresovati, prav verjetno je, da so odločevali isti razlogi, po katerih se je pred par leti tako radodarno podeljevalo častno občanstvo. Ako se ne motimo in so nagibi isti, bodo tudi posledice jednake, kajti „slabo delo se maščuje." Visoka vlada prav nič ne bode „zamorila" Vprašanja: „Ali ne misli po tistej poti, po katerej je zdaj ukazala mestu, da uvede v ljudsko šolo v Rojanu nemški jezik, ukazati mestnemu zboru, da preskrbi potrebno, da se osnujejo one slovenske ljudske šole v mestu, za katere je prosilo društvo Edinost in 1429 očetov za šolo godnih otrok V" — temveč dela bode to vprašanje jednostavno ,,ad i1 LC acta", nemški pouk v Rojanu bode „fait accoropli", slovenske šole v Trstu pa smemo pričakovati o „sv. Nikoli", saj smo se že tolikrat prepričali, kako hlastno hiti vlada za nemščino v ogenj, dočim za slovenščino nema niti najmanjše brige. /t> ,,£ares čudna je dan danes v Slovencih prikazen.da se nam porajajo taki rodoljubi (?), ki se bolj navdušujejo za nemščino, nego H za jezik slovenski, ki, v tujem jeziku iščejo naše rešitve in na-lodne ravnopravnosti in ki — možno da nevedoma — pospešujejo pogubno taktiko, katero je nedavno odkril korošk Nemec nekemu domoljubu. Rekel je blizu tako: Mi Nemci Vas sedanjih Slovencev nikakor nećemo ponemčiti. Vse naše delovanje teži le na to, da se slovenska mladina nobenega jezika do dobrega ne nauči, ne nemškega ne slovenskega, da postane mlačna, da jej ugasne ljubezen do materinščine. Iz takih otrok vzraste rod, ki bode v narodnem ozira apatičen in bodoči zarod ponemčil se bode brez vsacega napora. Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani 13. avgusta. V ministerstvih sestavlja se že pridno budget za prihodnje leto, kateri se bode že kmalu z začetka zborovanja predložil državnemu zboru. Posamična ministerstva so že neki doposlala svoje proračune finančnemu ministerstvu. Sedaj jih to pre-tresuje. Ko bode finančno ministerstvo končalo pre-tresovanja, bode finančni minister predložil budget ministerskemu sovetu. Budget bode sestavljen po večjem po rezultatih minulega leta. — Lienbacher še vedno ne miruje. Na vse pretege si prizadeva, da bi osnoval od desnice nezavisno katoliško stranko. Če tudi celo Lichtensteinovci ne marajo za njegova načela, vendar ne jenja s svojim rovanjem. Se.Iaj priobčil je neko pismo v časopisu „Politische Frag-m-nte" na Dunajl. V tem pismu trdi; da bi bila samostojna katoliška stranka najboljše poroštvo za notranji mir, zlasti mej narodnostmi in za blagostanje in moČ naše države. Nadalje skuša grofa Taaffeja pridobiti za svoja načela. Pravi namreč, ko bi grof Taaffe, katerega lojalni avstrijski patrijotizem je biez vsake dvojbe, prav spoznal položaj, moral bi baš v osnovi take stranke videti rešitev svojo. Da bi vla.ia tega ne spoznala, pa ne sme nobenega motiti, kajti pravi prijatelj vlade mora se prizadevati rešiti jo, tudi proti njenej volji. Lienbacher hoče biti tedaj bolj vladen, kakor je vlada sama. Nam se dozdeva, da v tem rovanji in laskanji ministerskemu predsedniku tiči mnogo sebičnosti in častihlepnosti. Lien-| bacher bi že davno bil rad minister. Ker mu pa desnica ni pomogla na ministerski stol, skuša osnovati posebno katoliško stranko, katera naj bi mu pomogla v kakem odločilnem trenutku v ministerstvo. Ker pa Lienbacher ve, da Taaffe še ne bode tako hitro pa), skuša se mu prikupiti, da bi se nanj ozrl, kadar mu bode kakega tovariša manjkalo — Državni zbor bode sklican mej 22. in 28. septembrom, kakor se piše „Politiki- z Dunaja. Konstituiranje zbornice, adresna debata in dovoljenje najpotrebnejših predlog bode trajalo kake tri ali štiri tedne. Ker bodo delegacije le malo časa zborovale, bodo deželni zbori sklicani že sredi novembra. Predvčeraj bil je na Velegradu glavni shod slovanskih učiteljev. K temu shodu bilo je vabljenih več slovanskih učiteljev \t vseh slovanskih dežel naše države. Pred shodom bila je slovesna sveta maša, katero je opravljal Brnski škof dr. Bauer, kateri je §|V Dalje v prilogi. ~W Lonhou se je stresel, ko je pomislil, da je to mogoče. Dušila ga je jeza. Vedel je, da Mandžurja ni več moči dohiteti, če se je res vrnil na hrib in šel po drugej stezi v nasprotno sotesko. Ali je moči Človeka poiskati v tem gozdnem labirintu sredi ne-prodrljivega grmovja V Samo srečen slučaj bi jih mogel pripeljati na zgubljeni begunov sled. V tem je bilo pa neobhodno potreba poiskati Seo-kvi-ja in vzeti mu krajno potreben smodnik, kajti od tega je bi bila zavisna njih bodoča sreča. — Vrniti se moramo h grmadi, rekel je hri-pavo Lonhou. Mandžurski pes je nas zvodil za nos! ... Prepozno ga je zasledovati, kajti solnco se je že približalo zapadu . . . — Jutri bomo videli, kaj je storiti, pristavil je, hitro korakajoč po obratnem potu. Hiteti moramo, sicer ne dobimo razbojnika. Do Ussuri-ja je pol meseca hoda, a divjačine nemarno s čim pobijati . . . Slabo je, jako slabo!... S koreni se bomo morali živeti in braniti se z noži in sekirami . . . Paganski pes! . . J zakričal je Lonhou s hripavim glasom in pretil s pestjo neprisotnemu Seo-kvi-ju. \ XIV. Za rudečim volkom. Minula sta že dva dneva. Sobice se je že bilo skrilo za hribi in zlatilo njih košate vrhove. V gošči je bilo vedno temneje. Po stezici iz globoke soteske, kakih dvajset vrst od tega mesta, kjer smo pustili pustolovce, korakal je onemogel in strašno sestradan Seo-kvi. Oči so mu bile globoko udrte in so se nekako mrzlično svetile, kakor bi nesrečo oznanjevale. Mandžur bil je podoben blaznemu. Lasje so bili vsi zmršeni, stali so po konci zaradi mnogih stranskih predmetov, ki so se vanje zapleli: tu je bil lopuh, nekako posušeno listje, koščki vejic itd. Kakor se je videlo, Seo-kvi pretečena dva dni ni izbiral, kam se vleže spat, zvalil se je, kamor je bilo, ne da bi bil dal kaj pod glavo. Razpraskano, silno shujšano telo osupnilo je na prvi pogled. Na njem visele so nekake cunje iz modre dabi. Na iz-bitih, ožuljenih nogah viseli so le kosci polustrojene kože, iz katere so bile narejene opanke. Seo-kvi lezel je počasi skozi grmovje, kakor z nekako neodločnostjo. V tem mu je pa pot bil dobro znan. Oba dni ni hodil po drugej stezi, kakor po tej, katera je bila poteptana od raznih zverij. Mandžur je nizko povešal glavo. Skrbno je iskal majhnih vol- čjih stopinj, ki so se semtrtja videle mej mnogimi druzimi zverinskimi stopinjami. Včasih so prišle iz Seo-kvi-jevih ust nezvezne fraze in klici. Vidno je bilo, da ga je tlačila kaka nadležna misel. Tlačile so ga usiljajoče domišljije. — Zopet volčji sled 1 godrnjal je Seo-kvi, počasi stopajoč po stezici. Tu zopet! . . . Rudeči volkovi hodijo tod . . . Jaz vem, da hodijo . . . Dve jami sem že izkopal na stezi, pa volk vender noter ne pade ... Že tretji dan čakam! . . . Vse zastonj! . . . Prokleti vrag .. . Vselej se ogne .. . Danes zopet ni vspeha! .. . V jedno jamo je pala vidra, v drugo lisica . . . Ubil sem ja in ven vrgel. . . Samo pokritje sta spridili. .. Moral sem jami z nova zakriti z vejevjem . .. Počakati hočem do jutri, potem pa pojdem v drugo sotesko . . . Tako sam seboj govoreč, prišel je Seo-kvi na majhno tratino in žalosten usel se k davno ugaše-nej grmadi. Ta kraj mu je bil dobro znan. Tu je že prenočil dvakrat in pripravljal se je tretji in po-slcdnjikrat. — Jedel bi rad! zamemral je Mandžur po kratkem premišljevanji in pogledal okrog, kakor bi iskal jed. — Zopet sem pozabil kaj ustreliti . . . Srna Prilog« „Slovenskomu Naroda" St. 184.14. avgusta 1885. tudi pred zborovanjem imel slavnostni govor. Na tem shodu se je pred vsem razgovarjalo o kulturnem pomenu delovanja slovanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metodija. Če tudi že ni misliti, da bi se sklenila carinska zveza z Nemčijo, vendar jo nekateri Nemci še vedno zagovarjajo in se potegujejo zanjo. Ko so v 1'ešti popustili to misel, ker so se prepričali, da ni lehko izvedljiva, poprijeli so se jo Nemci na Nkrni. Občni zbor zveze severnočeskih tovarnarjev za steklo in steklene izdelke sklenil je resolucijo, da bi se sklenila taka zvezo mej Avstro-Ogersko in Nemčijo. Poudarjalo se je, da sedanje carine mnogo škodujejo baš tovarnam za steklo. Zbor izvolil je odbor sedmih udov, kateri naj izdela dotične peticije na kompetentne zbore in oblastva. Ta odbor misli dr. Knotzu preskrbeti potrebno gradivo, da se v državnem zboru potegne za te zahteve. Tovarnarjev pri njih sklepu pač neso vodili samo gospodarski, ampak tudi politični interesi. — Trgovska zbornica v Budčjovicah izrekla se je, da se po večjem strinja z zahtevami Praške trgovske zbornice v zadevi avstro-ogerske banke. Ilrv ni sli a vlada in narodna stranka bi radi, da bi se sedaj sabor takoj ne sklical, ampak le kakor po navadi. Govori se, da ga vlada misli celo razpustiti, ako se takoj skliče. Vladni krogi računajo na to, da se bode razdraženost zaradi listin v Pešto odposlanih že nekoliko polegla, predno se začne redno zasedanje saborovo, zato bi pa izredno zasedanje radi zabranili. „Narodne Novine" trdijo, da sedaj, ko so listine v Pešti, jo vse ravno, ali se sabor skliče takoj ali pa še le čez jeden mesec. Dokler so bile listine v Zagrebu, bi bilo izredno zasedanje sabora imelo kaj pomena, ker bi bilo morda zabranilo, da se ne bi bile odposlale listine. V ogerNkcm pravosodnem ministerstvu pričakuje se več sprememb. Že več let je mesto državnega tajnika izprazneno. Pravosodni minister Pauler vodil je sam miuisterstvo po svoji volji. To bode sedaj drugače. Predno se snide državni zbor, imenovan bode sodeč pri najvišjem sodišči, Emerih Szentgybgyi, tajnikom v pravosodnem ministerstvu. Szentgyogyi je energičen politik in dober jurist. Prevzel bode vodstvo pravosodnega ministerstva mesto bolehnega pravosodnega ministra in začel uvajati potrebne spremembe. Kakor se iz Serajevega poroča, je vsprejeta demisija pravoslavnega metropolita bottenskega, Save. Njegov naslednik bode, kakor se govori, arhimandrit dr. Milas, ki je sedaj rektor pravoslavnega semenišča v Serajevem. Viianjc države. Shoda uvNtrljukrga cesarja in ruskega carja v Kromeriži se udeleže* tudi avstrijska cesarica in prestolonaslednik, ruska carica in prestolonaslednik, potem pa avstrijski veleposlanik v Peter-burgu, grof Wolkenstein, in ruski veleposlanik na Dunaji, knez Lobanov. V It u si j i tudi ne marajo, da bi se mej Avstrijo in Nemčijo sklenila carinska zaveza. „Birže-vija Vjedomosti" pravijo, da bi potem nemška trgovina popolnem spodrinila rusko na Balkanu in vendar je baš Rusija toliko žrtvovala za osvobojenje balkanskih narodov. Navada je poslednja leta postala, da se govori, kadar se shajajo vladarji, da je evropski mir zagotovljen. Tako tudi letos. V tem pa vendar ni vse tako mirno. Afganako vprašanje še ni rešeno, in se še tudi za gotovo ne ve, kako se bode rešilo. Poslednji čas so iz Azije prihajala poročila, da Angleži, Afgani in Rusi hitro utrjujejo svoje meje in pozicije. Ta kaže, da mirna rešitev še nikakor ni zagotovljena. Kakor se iz Berolina javlja, izvršilo se bode kmalu več sprememb v nemškem diplomatiškem osobji. Grof Halzfeld, ki je bil dozdaj državni taj- nik v unanjem uradu poj de za veleposlanika v Pariz. Na njegovo mesto pride Bismarckov najstarši sin, grof Herbert Bismarck, ki je sedaj državni podtajnik. Državnim podtajnikom bode pa imenovan grof Berchem, ki je sedaj ravnatelj druzega oddelka v unanjem uradu, poprej je pa bil generalni konzul v Pešti. HelgiJNka zbornica vsprejela je nov volilen zakon. Ta daje volilno pravico vodjam duhovnih semenišč, samostanov in svobodnih šol in omejuje volilno pravo uradnikov in vojakov tako, da smejo voliti le tam, kjer so bili upisani pri poslednji letni reviziji volilnih listin. Število poslancev se bode tudi moralo pomnožiti. Po belgijski ustavi mora biti za vsakih 40.000 prebivalcev jeden poslanec. Ker se je poslednjih deset let prebivalstvo Belgije 8 4 Vi na blizu 5,785.000 pomnožilo, se bode moralo povišati število poslancev s 138 na 144. Komisiji brzojavne kouferenee v Bero-linu sta se že konstituirali. Komisija za tarife sestoji iz zastopnikov Nemčije, Avstro-Ogerske, Belgije, Danjsko, Špaujske, Francije, Anglije, Italije, Japana, Luksenburga, Švedske in Turčije. Predsednikom voljen je zastopnik Avstrije Brunner pl. Wat-tenwyhl, podpredsednikom zastopnik Italije d' Amico, poročevalcem pa zastopnik Francije Fribourg. V komisijo za tehniko in obrat so bih izvoljeni zastopniki Nemčije, Belgije, Brazilije, Francije, Angleške, Rumunije, Švedske, Portugalije, Rusije in Indije. Predsednikom brazilijski zastopnik Capanema, poročevalcem pa belgijski zastopnik Delarge. Angleška zgornja zbornica izrekla je jednoglasno zahvalo četam, katere so se udeležile vojne v Sudanu. To je predlagal ministerski predsednik Salisbury. Ta predlog je vsprejela tudi spodnja zbornica. Dopisi. Izpod Krima 11. avgusta. [Izv. dop.] Kakor so g. župnik želeli, izvolili smo jih častnim občanom, kar se je tako godilo: Župan pokliče trojico sosednih odbornikov, ter jim pokaže tablo z napisanim listom, rekoč, da bo stvar g. župniku veselje naredila. Ne zmeneč se za ugovore previdnejših sosedov, stopi tihotapno v družbi nekega naprošenega svetovalca pred g. župnika izročivši mu tablo, katera je bila posebno radi tega zanimiva, ker je bil na listu občinski svetovalec od tuje roke podpisan. Odlično pohvaljeni župan zapusti vesel, da mu je to diplomatično delo tako gladko steklo, župnijsko hišo. Ta čin, s katerim je župan obstoječi občinski zakon iz 1866. leta in kazenska določila o goljufiji na široko prekoračil, prišel je na dan. Občinski odborniki uložo ugovor proti nezakonitemu ukrepu županovemu pri c. kr. politiškem oblastvu, od tuje roke podpisani svetovalec ovadil je pa župana c. kr. državnemu pravdništvu kot ponarejalca njegovega podpisa. V nekem dopisu „Slovenca" z dne 8. avgusta je čitati, da je bil g. župnik jednoglasno častnim občanom izvoljen. Tu se opomni, da je to vest Ižanski Pavliha poročal. Ali tabla Če slavi župnikove zasluge poleg jednake iz Iške Vasi viseča, se ne ve, a možno je, da bode na željo sodnijske gospodske romala v belo Ljubljano. Po vsi občini Loški se je pa začelo ugibati, kakšne so te zasluge župnikove, katere so našega je stala skoraj zraven mene, pa sem jo pustil, godrnjal je Seo-kvi, in upiral svoje mrzlične oči v ugaslo oglje grmade. Prekleto sem lačen!. .. Ali hočem zopet poiskati kak korenček. Mandžur je nehote ustal, sel v grmovje, kopal v gostej travi in vrnil se na tratino z dvema korenčkoma Marijinega cvetu. — Da le imam vsaj kaj ugrizniti, zašepal je Seo-kvi, grizeč sladki koren. —- Zakuri sedaj grmado, Seo-kvi, in uleži se, govoril je sam seboj Mandžur. Samotarstvo ga je naučilo govoriti s sam seboj na glas izraze vati svoje misli. Čez nekaj trenutkov je na tratini zaplamtel svetli ogenj. Minulo je nekaj minut in Seo-kvi je zaspal, položivši poleg sebe nabasano puško. Posled nji čas po njegovem begu se je v Seo-kvi-ji izvršila znamenita premena. Ko je srečno ubežal presledo-vanju okradenih tovarišev, udal se popolnem misli, da mora najti znamenito dolino Ula-Džana. Besede Lonhou-a so se pregloboko zasadile v njegovo srce in možjane, da bi je bil mogel izruvati. Dolgo se je klatil od soteske do soteske, vedno iščeč priložnosti, da bi ujel živega rudečega volka. Vraže so paralizovale njegov razum. Mandžur je mislil, ako se mi posreči ujeti rudečega volka, se mu takoj izpolni vse, kar je pri- povedoval Lonhou in čudna soteska Ula-Džana bode najdena. Ta misel je pregnala vse drugo misli in tlačila ga je kakor mora. Pozabil je na jed. Spal je slabo. Vznemirjevale so ga strašne sanje. Strašno se je shujšal in posušil. V onemoglej postavi z globoko udrtimi očmi, s spičastim nosom, upalimi lici bilo je težko spoznati prejšnjega zdravega žilastega vojaškega beguna. Požiral ga je notranji ogenj, — neizrekljivo hrepenenje po basnovitem bogastvu. Po cele ure je sanjal samo o tem, kako bi poiskal sotesko Ula-Džana in prisvojil si njene zaklade čudodejnega korena. Kakor bi prejšnjega strahu ne bilo v njem. Nehal se je bati biti sam v divji gošči napolneni z zvermi. Nič se ni dosti zmenil zato, da bi ga utegnile raztrgati. Vsak večer je pokojno zaspal zraven goreče grmade. Navadno je že ogenj ugasnil proti polunoči, pa Seo-kvi je še dalje spal, ne da bi se bal kakega napada. Sreča mu je varovala življenje. Od kar se je odločil od svojih tovarišev, še ni prišel v nobeno nevarnost. Zdelo se mu je celo, kakor da ni mogoče, da bi ga napala kaka zver, kajti sam božestveni Fo varuje svojega izvoljenca Maud-žurja iz mesta Girina. (Dalje prih.) župana k takemu postopanju navduševale. Večina sod: tako, da je ta zasluga našega gospoda največja, da je anarhiste tako pogumno zgrabil, da ni že leto dni skoro niti duha uiti sluha od teh rogovi-ležev, tudi kaže nova hiša pred farno cerkvijo ne malo skrb župnikovo za blagor tukajšnjih ovčic, če je prav tako potrebna, da stoji že jedno leto prazna. Pa kdo zna pota naše potrebe, kmet je vesel, da se še babilonski turen ne začne graditi. H koroške meje 6. avgusta. [Izv. dopis.] (Nemška oholost.) Po svojih kupčijskih opravilih prišel sem na Trebiž, da bi odposlal po železnici neko blago na Hrvatsko. Naslov bil je pisan slovenski: — „Gospod itd. v Jaski.u A zadere se poštar, češ: „\Vir k o) oi .-t 7. zjutraj 9. pop. B. z\ečcr 736 14mm 735-30 mm. 734 76 mm. 15-8° C 25-7° C 20 6U 0 si. zah. si. svz. brezv. megla jao. jas. 000 mm. bi > eO eo 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 736-12 734-8!) mm. 735 05 mm. 18 2" C 27 0 'C 20 8" C si. zah. si. svz. brezv. jas. jas. d. jas. llGOmin. dežja. Srodnja temporatura 24'0« in 230°, za 4'2° in 3'4° nad noriiialoui. gl-l kr. gl.jkr. Pšenica, hktl. . . . 6IS0 Speb povojen, kgr. . 66 Rež..... 6 20 Surovo maslo, „ — 82 Ječmen, „ ... 4137 Jajce, jedno .... — 2 Oves, „ ... 3 (, Mleko, liter .... 8 Ajda, „ ... 4 71 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ ... 6 20 Telečjo „ „ — 54 Koruza, „ ... 6 40 Svinjsko „ „ 66 Krompir, „ ... 8 - Koštrunovo „ „ 84 Leoa, „ ... 8 — BO Grah, „ ... 8 — Golob...... _ 17 Fižol, „ ... 8 50 Seno, 100 kilo . . 1 69 Maslo, kgr. . — 90 Slama, „ „ 1 67 Mast, „ — 82 Drva trda, 4 □ metr. 7 50 Speli frišen, „ — 64 n mehka, „ „ 5 20 Meteorologijo poročilo.