203. številka.
Ljubljana, vtorek 7. septembra.
VIII. leto, 1875c
SLOVENSKI NAROD
leta 8 gold.
lahaja vsak dan, isvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa posti prejeman,  za avatro-ogerske deželo za celo leto 16 gold., za pol aa četrt leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dam za ceio leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr.  Za pošiljanje na #om se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah ?n aa dijaki vetfa znižana oena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., pa pasti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-■topne peti t-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali večkrat tiska. Dopili naj ae iivole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", Opi-avništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Cfg. naročnike,
kateri so nam dolžni naročnino, uljudno opominjamo, naj jo nam nemudoma pošlji o. — „Sl0Y. Narod" ima baš sedaj velike stroške, da mu je mogoče od vseh strani donašati najnovejša poročila. Naj tedaj tudi gg. naročniki ne pozabijo svojih
dolžnosti.
A dministr a cij a.
V I j ii !• IJ a ii i 6. septembra.
V poslednjem listu smo povedali, da po našem mnenji se Rusija ne more izneveriti svojemu Btaremu v celem ruskem narodu ukoreninjenemu programu v zadevah Turčije in Jugoslavjanstva. Ce prav ruska vlada javno še ni j stopila v akcijo, smemo prepričam biti, da ruski poslanec v Carigrada, znani Ignatijtv svoj velik upljiv ne bode rabil v okrepčanje gnjile Turčije.
Baš o tem predmetu donaša nemška „National-Zeitung" zanimiv dopis iz Peter-burga od svojega tamošnjega dopisnika, kateri se kaže dobro podučenega o sedanji politični sitnvaciji in ki pride konečno glede ruske politike do enakih sklepov kakor mi. —
Turčija, pravi dopisoik, se je mogla samo tako dolgo ohraniti, dokler je le še ena vnanja država podpirala jo. Zdaj pa so jo zapustili celo Angleži in nikdo več ne more zadržati njenega zrušenja. Zveza treh cesarjev je Avstrijo odtrgala od njene stare orijentalsko okranilne politike iu jo postavilo na histeiu razrušenja Turčije, kateri je stari program ruski. Tri leta sem si obe državi ne stojiti več pikro nasproti, ampak obe pe
stujeti (?) slovanska plemena, revolucijonarno snov Turčije, in se pokazujeti kot njihovi pokrovitelji. Zdaj je počil vstanek, ki se uaglo širi. Vlade ponujajo porti svoje posredovanje, katero Turčija sprejme. A kak vspeh če imeti to posredovanje?
Rusija se je uže davnej in se tudi de-nes drži svoje razrušivue politike. Nikoli še nij Rusija, od kar obstoji zveza treh cesarjev, imela tako silno moč v Carigradu kakor dene* ; njena politika še nikoli nij imela tako malo ovir kakor denes. V imenu te razru-šiloe politike je počil upor in prvi cilj vata-šev je samostojnost Hercegovine in Bosne. Slavjani Avstrije in Rasije zahtevajo v boji od svojih vlad, da pripomoreti vntašeoi do tega cilja po svojem vplivu pri porti. Slavjani v Srbiji in Crnogori so vsled vstanka tako razburjeni, da njihovima kuezema ne ostaja drnzega, nego da se pridružita vstanku, ali pa izgubita svoje predstole. In vzlic vhouiu temu, da bi cesarski dvori zahtevali naj se kneza mirno zadržita? Tako protislovje cesarskih dvorov posebuo p a Rusije proti samemu sebi, tako dejanje proti svojemu lastnemu mesu, se ne da misliti.
Rusija se na noben način ne more razširjanju vstanka proti postaviti z silnimi sredstvi, ona nikakor ne more knezom srbskemu in črnogorskemu s silo zabraniti, da ne bi na čelu svojjli narodov šli v boj proti Turčinom, to bi bilo žrtovanje samega sebe. A kdo vendar izven Turčije nasprotuje oslobođenju Bosue in Hercegovine, kje v Evropi so one stere koklje, ki bo nekdaj prifrčale s strašnim kokotan;em, kedar se je na bo risunta prikazala kaka nevarnost za njihove zlata jsjčica. Francija je onemogla in sedaj
se je uže Anglija kakor smo brali v „Times" odvrnila od Turčije in nema nič zoper njeno razkosanje. Nemčiji pak se gotovo ne zdi varno, da bi zase skušala pridobiti oni vpliv na porto, katerega je poprej Francija imela.
Tedaj so vsi stari nasprotniki razkosanja Turčije potihnili, ter se nobena oblast odtrganju Bosne in Hercegovine neče činom vstavljati. Kako bi potem mogoče bilo da bi cesarki dvori vstašem nasproti stopili. Tako zvano diploniatično posredovanje je samo udarec v vodo.
Odbor bosniških vstašev
je proglasil oklic vsem prijateljem narodnega oslobođenja, v katerem opisuje mr. sne muke krščanskih Slavjanov pod jarmom stanibul-skih krvopivcev in poturčencev. Glasi se takole : „Zdaj je prišel povoljni čas, da se narod vzdigne in oslobodi.
Povsod narod vstaja s krampom in ma-tiko proti oboroženemu in zatirajočemu krvo-željncmu Turku.
Povsod se vidi volja in navdušenje bojevati se za pravico in slobodo našo.
Ali lačen proti nasitenemu, neoborožen proti oboroženemu in neorganiziran proti organiziranemu ne more dolgo vzdržati niti obstati, tem manje, ker borilec za soboj čuje tužni jok gladnih mater; revnih otrok, onemoglih starcev in jokajočih žen, katerih deset tisoč v gozdih in zunaj otočanske granice trpi pomanjkanje.
Tak je naš položaj, in tak položaj naroda in njegovih vstajnikov lahko more nemile in nesrečne nasledke imeti. In kdo bode takrat odgovoren za tolike izgo.be narodnega
Iz Bukovine.
Stoletnica — vseučilišče.
Bukovina, Bukovina, Kraj radosti in veselja, Tebi, tebi posvočona, Sta moj up in moja žolja!
Tako proslavlja nemški pisatelj Neu-bauer Bukovino, čeravno nij rojen Bukovi-nec i lep izgled hvaležnosti do druge domovine njegove! — Z druge strani pa se po-gooto čuje tožba, kakor bi bila Bukovina avstrijska Sibirija, medvedja dežela, kjer poleg volkov in medvedov le še cigani iu enaki rodovi in izrodki bivajo, kjer bi pošten človek ne živel, ko bi ga priklenili. Kako se dajo tako naravnost nasprotni nazori tolmačiti ?
Deželica je res oddaljena in ne leži v .'stih krajih, kamor  so doslej turisti zaha-
jali, zato je precej nezuana ostala. Verjelo se je, kar je ravno kdo povedal o njej, bodi si dobro ali slabo. Se le po slabo-znaui železnici od Lvova do Cernovic so se ti kraji tujcem odprli, in mnogi so se uže prepričali, da so poprej napačno sodili.
Letos pak je stopila posebno sijajno na pozoriŠČe, ker obhaja 4. oktobra stoletnico združenja z Avstiijo in je vrh tega po mi-l< st.i cislejtanske vlade skoro nepričakovano vseučilišče dobila. Morda bode o tej priliki marsikoga mikalo, kaj več o njej slišati.
Ko je po prvi delitvi Poljske Galicija in Vladimirija pripadla Avstriji, so si leta 1775 Avstrijani oni del Moldave, ki leži mej Galicijo in Sedniograškiiu, pri Turkih izposloveli iu si tako prehod iz Ogerskega na Poljsko vstvarili. Združena je bila z Galicijo in po lepem bukovji imenovana Buko viua. Po 1. 1848 je bila od Galicije ločena in prevstvarjena v avstrijsko kronovino z deželno vlado v Cernovicah ; minister Golu-
li'ivski jo je zopet združil z Galicijo, toda pod Schmerlingom je iznova zadobila deželno vlado, katero ima še dan denašnji.
Bukovina se razteza z vrhov karpatskih do Moldavskega priče v ja in razpada na več podolgastih, s Karpati paralelnih dolin, po katerih odtekajo Dujester na severju, Prut, Seret, Sučava, Moldava in zlata I> strica. Najnižja je Prutova dolina, kjer htuje Crno-vice, in zaradi tega najtoplejša. Ornovice so samo 137 metrov nad morjem, naša Ljubljana pa 287 m. Tako pride, da o Cernovicah tudt trta obrodi. Vendar jo srednja letna temperatura nižja (6'6° 11.), kot v Ljubljani (7'5° K.), ker je dežela severju odprta in na jugozapadu s Karpati zagrajena.
Bukovina jc malo večja, kot Kranjska, in ima nekoliko več prebivalcev (512.000); Kranjska le 4G4.000. Ti prebivalci se razvrate na oBem narodov in enoliko verst. Največ je Kusinov (41°/0) in Rumunov (38%), dalje Judov  (9l/a°/o)   ia Nemcev  (8%, na
imetka, katerega zatiralci pobero in zapali jo ter za toliko prelivanja krvi ? Ni kdo drag, nego ljudstvo samo in zastopniki srbske in hrvatske zemlje.
r K r v nije voda, muka nije pjesma, vrieme nije šala'.
Bosniškim ustašem potreba je: orožja, municije, topov, izurjenih in praktičnih vodjev, in sploh vsake pomoči ravne tako, kakor Človeku sape za dihanje, in kakor rasti dobrega dežja za napredovanje.
Glas topov bil bi pri nas glas straha za Turke, a glas tolažbe in rešitve za ▼sta še.
Hitro preskrbeti vstaše s potrebnim, se pravi, dati jim življenje in osnovati močen temelj narodnemu oslobođenju in srečnemu Življenju.
Zanemarjenje, odlašanje in izgovarjanje na druzega, je toliko, kakor da bi šli Turkom na roko, da zaduše vstanek in nam nalože še večja bremena.
Radi tega in v imenu važnega narodnega podvzetja, poživljamo vse iskrene prijatelje ljudskega oslobođenja, da v vsakem mestu in mesticu, v vsakej vasi in naselku, vsih srbskih in hrvatskih pokrajin, urede odbore in pododbore za nabiro dobrovoljnih doneskov namreč: denarje, , Žita, odeje in drugih potrebnih stvari, katere je treba hitro »lasti pribeglim ljudem v Slavoniji in Hrvatski poslati. (Do sedaj je v te kraje več ko 30.000 duš pribežalo.)
Ker je tedaj resnobno postalo in doraslo do poštenega vrhunca, naj se poprime zopet delo za predlog in za hitro pomoč svetega in velikega narodnega podvzetja v Bolni in Hercegovini.
Hitro naprej na posel bratje in sestre ! Glas občne naše domovine in slobode, glas poštenja in pravice, glas tužne preteklosti, sedanjosti in lepše bodočnosti narodne kliče vas z močnim glasom na polje delovanja.
Pod Kazarom nad Motajicom 1875.
Odbor bosniških nstašev.
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
J» Spfjeta 5. septembra. [Izv. telegram nSlov. Narodu".J Ustaši so vzeli Ljubio je; padlo je v tej bitki 20 Turkov. Dobili so 2000 glav živine. — Žarko je zagnal Turke od Lime v Mokro goro.
Kranjskem le 5°/0); Poljakov je samo l°/0, še menj Armencev, Madjarov in ciganov. Po verstvu je največ pravoslavnih (7°/0)-
K asini stanujejo največ ob gališki meji, mej Dnjestrom, Čeremošem in Prutom, Rumuni zlasti na jugu od Cernovic ob sed-mograški in moldavski meji. Nemci imajo svoje naselbine, na pr. v Roši pri glavnem mestu, v Ickanih poleg Sučave; Armencev je največ v Sučavi, Madjari zavzimajo par vasi pod Seretom, namreč Iladikfalvo, Isten-segie, Andrasfalvo.
Rusini so v obče velike vzrasti in krepkega telesa; moški so lepši, kot ženske; Rumuni sploh manjši, ali čvrsti. Množe se Čedalje bolje, kakor na Ogerskem. Ako ena rumunska družina v rusinsko vas pride, se baje kmali vsa vas porumuni. Posebna pridnost in varčnost se pa nikomur ne more očitati, zato imajo Judje prosto roko na veliko škodo obem. Ker ljudje ne mislijo, da bi ni kaj prihranili,  ter   cel6  delati ne
Ustali so vseli  Ljub i nje in pri tej
priliki dobili 2000 glav živine, dobro sa provijant. Ljubinje leži na cesti, ki vodi od trdnjave Stolca do Trebinja. Vstanka tedaj še nij konca, kakor hočejo svetu dokazati turkofilski listi, mej njimi naj nesramne jši „N. Fr. Pr.u Tudi ob srbski meji se p rika zujejo vedno nove čete ustašev tako, da so Turki povsod vznemirjeni. V Bosni se bodo kmalu imenitne stvari dogodile.
Turki zbirajo, kakor poroča „N. Fr. IV, svojo vojsko pri Nišu blizu južne srbske meje. Tam hočejo v utrjenem taboru 40.000 mož nabrati, da strahujejo Srbijo. Komandant je uže imenovan. V tem se tudi Srbija oborožuje in na meji zbira svojo vojsko. Da bi le srbska vlada predolgo ne odlašala, ako misli udariti na Turka, kajti vsak dan kasneje je koristno za Turčijo, ker potem lože več trum iz Azije v Evropo vrže.
Ustaši herceg«»vinski so razglasili svoj program. Oni zahtevajo, da se iz Bosne in Hercegovine napravi samoupravna dežela, vendar hote priznati turško suvereniteto, kakor Srbija in Rumunija. Za vladarja so pripravljeni sprejeti kacega princa iz nemške, ruske ali avstrijske vladajoče rodbine. Ker se je ta program izdelal v Kosierevn na črnogorskih tleh pod uplivom črnogorskega kneza, lehko sodimo, da so nstaši samo iz politike tako izjavo storili. Zlasti angleški listi, ki so enako rešitev orientalskega vprašanja nasvetovali, bodo zadovoljni. Turčija pa je vsled tega v prav neugodnem položaji, ker se vlade tacim popolno opravičenim zahtevam ne morejo lehko ustavljati.
Iz Kostanjice na bosniški meji se nam piše 3. septembra: V naglici vam kratko poročam o svojem potovanji do turške meje. Na potu od Siska do Kostanjice smo srečali dosti nesrečnih bosniških rodbin, dalje cele Čete Bošnjakov, vrlih za svojo domovino navdušenih junakov. Povsod je živo in navdušenost velika. Po Uni smo videli plavati odsekane glave in mrtva trupla star ček o v, žen in otrok, Žalostno spričevalo turške divjosti. Da le Evrope nij sram, v svoji sredi trpeti tako zdiv-janega roda, kakor je turški.
hote, Če imajo dovelj hrane, nastane vsled ene ali dveh slabih letin taka lakota, da se morajo izseliti cele vasi, ali pa izmrejo. Taka se je godila 1. 1866, ko jih je vrh lakote tudi kolera mnogo pobrala. Tem več se je pa potlej Judov priselilo, nekaj iz Galicije, veliko pa iz Moldave in Val a h i je, kjer so jih silno preganjati jeli.
Glavno mesto Černovice, o desnem bregu Prutovem v prijetnem kraji ležeče, združuje vse te razne elemente v sebi. Nižje ljudstvo je po večjem rusinsko in judovsko, rokodelci so Poljaki in tudi Judje, trgovci Judje in Armenci; popje se radi na rumunsko iz-prevržejo, če so prav rodom Rusini. Govori se mej izobraženci nemško (judovsko) in poljsko, v poslednjih letih se čuje tudi rumunsko in rusinsko.
Rusinskoga je zarad tega najmanj slišati, ker večjidel izobraženi Rusini poljsko znajo in radi govorć. Dalje govore katoliški Armenci,   trgovci in posestniki, ravno
Politični razgled.
MotrSanJ« držale
V Unbljanl 6. septembra.
V državnem zbora ogertcem je bil 4. septembra za predsednika izvoljen Kolo-man Gicsy s 305 glasovi. Zbor bode neki terjal, da se skupna armada zmanjša. Ker pa Ogri ob enem hočejo pomnožiti h v o j o honvedsko vojsko, bodo s svojim predlogom teško predrli. Tudi glede čolne uravnave se napirajo Ogri proti Avstriji, ker bi zmirom in povsod radi zidali veličino Ogerske na tuje stroške. — Opozicijonalni listi še zmirom rešetajo prestolui govor, ki bi imel biti -program ministra Tisze. Vsi se zlagajo t tem, da je program zelo nejasen, da pač pove, kaj da je treba storiti, ne povč pa, kako. — Deak bode najbrže zopet izvoljen. Tnu"i1e «lr4i»v«f».
Znani of/crtfrj general Klapka, kateremu je baje deputacija ustašev ponudila vrhovno vodstvo v Hercegovini (?) objavlja v pariških listih pismo, v katerem izreka, da ne gre v Bosno in ne prevzame poveljstva proti Turkom, bi so bili leta 1840 edini prijatelji Madjarov. V istem smislu seje baje izrekel Koasuth, ki biva sedaj v Tu-rinu proti dopisniku pariške „Patrie", kar pa nij vrjetno, ker je Kossuth nže od nekdaj bil za donavsko konfederacijo.
Srbska- narodna skupščina bode 8. septembra slovesno otvorena po bnjezu Milanu. Ministri so uže odšli v Kragujevec. Vlada je potrdila K a ljevica, ki spada k omladini, za predsednika skupščine. Okolo G rađaše a inBišce (na desnem brega reke Bosne) je nastal nov npor. Se zmirom kaže vse na to, da bo Srbija zgrabila za orožje. O turških narmadab,u Derviš-paše in Mebemed Alija še nij duha ne sluha. Nasproti poroča telegram v „N. Fr. Pr." 4. septembra, da je pop Žarko s svojimi prostovoljci Srbi osvojil tabor turških redifov pri Majevici.
Stari itnliJ4*w*ki patrijot Garibaldi je v posebnem pismu objavil svoje simpatije za ustaše. V Milanu so zbira legija starih Garibaldijevih junakov, ki pojde ustašem na pomoč. Vlada sedaj i še čaka, a pozorno spremlja dogodjajena balkanskem poluotoku, udeležila se je tudi posredovanja dragih vlad ker dobro ve, da bi prevrat na vzhoda za Italijo lehko postal velike važnosti, a neče se kompromitirati. Italiji nij na tem ležeče, da bi še pridobila ljudij. A ona upa, da se bode s padcem Turkov zopet izboljšala ondi trgovina, ter da bo imela Italija od nje zopet ono korist, kakor jo je imela v srednjem veku. Zarad tega bi vlada na vso moč prizadeva, da bi izboljšala svoja pristanišča na jadranskem morji, ter sklenila z državami na dolenji Donavi trgovinske pogodbe.
tako najraje poljsko, le pravoslavni Armenci krog Sučave rabijo še svojo staro armen-ščino. Razume se, da pri taki zmeri ljudje nijso redki, bi po dva, po tri, celo po štiri jezike govore; za trgovce, obrtnike in uradnike je to ce!6 potrebno.
Parlamentarni jezik deželnega zbora je nemški, se ve da nij nikomur zabranjeno, rusinski ali romanski govoriti. Vzlasti rabijo v poslednjih letih romunski veliki posestniki to pravico in govorć le rumunski; kmetici, ki so na zboru, govore, kakor znajo, ali rusinski, ali rumunski. Uradni in sodnijski jezik, dalje jezik mestnega zastopstva je itak nemški, tont commč chez nons. Nemške so tudi srednje šole, le oba deželna jezika in pravoslavno verstvo, potem grško-katoliška liturgika se po domače uči. Sploh pa trdijo zlasti Rumuni, ki se bolje boje slaviziranja, kot germaniziranja, da je in mora biti diplomatičen jezik v Bukovini nemški.
Pruslen vlad« je Škofa Martina (iz Paderborns vzela vse državljanske pravice. Bil je uže 5. januarja po obsodbi iz službe dejan, pa je de dalje oskrboval svoje opravila. Vlada mu je določila prebivališče v Vez d n, a on ga je 4. avgusta brez dovoljenja pruske vlade zapustil. Vsled tega je vlada proti njemu poslužila postave od 4. maja 1874, ki daje gosposkam pravico, z odstavljenimi duhovni tako ravnati.
Dopisi.
Iz V i t it ii. ji* na štajersko - ogerski meji. 4. sept. [Izv. dop.] „Slov. Gospodar" prinesel je 5. avgusta 1. 1. iz Središča dopis v katerem dopisnik poroča o nečem pretepn na Ogerskem blizu štajerske meje. Dopisuik piše mej ostalim: npo krščansko so se ljudje pri božji službi obnašali. Tadi po poldne pred blagoslovom je vse mirno bilo. Nenadoma po blagoslovu pa prihrupi nek „divjak" iz občine Vitanjske, Bolfanske fare." To poročilo nij resnično, kajti dne 35. julija, ko se je omenjeni pretep vršil, nij bilo na Preseki blagoslova. Tudi v „Slov. Gospodarji" omenjeni ndivjak" nij iz občine Vitanjske, temveč iz sosedne vasi Vodranec doma. Bodi nam tedaj dovoljeno bolj istinito o eelej stvari poročati. Na proščenjib, kder se štajerski in ogerski fantje shajajo, gode se pogostem pretepi. Ogerski fantje so navadno tepeni, ali prepir dostikrat sami prouzročojejo. Tudi takrat vnel se je med njimi prepir in „gos-pon latariuš" (bilježnik) iz Štrigove, ki je kakor je sam pri povedal, kot madjarska kri večkrat bil pri enakih pretepih, in ki je istega dne bil v neki drugi krčmi tepen in vsled tega iz službe izpoden, hotel je posredovati ter je v ta namen svojo batino, Tzdignovši začel mlatiti. Štajerski fantje to vidivši so ga zapodili. Vsi so počeli po tem ▼ križ tepsti se in pri tej priložnosti dobila je neka žena iz Središča po glavi udarec, a ne ve se od koga. Želeti bi bilo, da ženske pri enakih okolnostih ne bi zijale prodajale: jena radovednost jo je kanzovala. Istiua je, da se je najmočneji pri tem pretepu najbolj obnašal. Braneč svoje zemljake je jeze vnet udrihal po vseh, ki so prišli v njegovo področje ! »Sedaj pristopijo navzoči in hudodelca tako zmlatijo, da mu nij bilo noč več vstati." — Kdo ga je tako zmlatil ? Dopisnik iz Središča, nij hotel izjaviti, da
Noša rusinska in rumunska je enaka, in najbolje podobna hrvaški; omenil bi samo kratke kožuhe brez rokavov, ki jih nosijo moški in Ženske celo o poletnih dnevih na jutro in zvečer ; ako jih dež kje ▼jame, jih obrnejo narobe; morela je kmetu neznan luksus. Posebno nošnjo imajo Huculi, rusinski odrodek v Karpatih nad Čeremo-Sem. Jopič (rekelje) in dolge, bolj ozke hlače do peta, po šivu z gostimi svetlimi gumbi nakifiene, oboje iz rujave raševine, težek klobuk precej Širokih okrajev, skoro do vrha s pisanimi trakovi okinčan. Tudi v Šegah ln govoru imajo posebnosti, ki jih tukaj ne morem navesti. Kogar etnografija ali jezikoslovje zanima, temu bi nasvetoval „Hucule," brošuro od pl. \Vitwickiego. Wit-wicki je bil dolgo časa župnik na Žabjem v Kolomejskem okraji prav mej Huculi, in je nam včasih čudovite reči pripovedoval o tem primitivnem rodu.
(Konec prih.)
so bili Središča, ki so se ga lotili.   No namlatili so ga, res je, ali ne tako, kakor so mislili, ker po kratih dneh je „divjak" šel zopet na  delo  in vedno dela za dva onih mlatilcev iz Središča.
Iz Zmjrreba 4. sept. [Izv. dop.] Dr. Makanec je svoj mandat položil, a bode spet voljen. Narod hoče, da Makanec v sabora sedi, za katerega bo njegov sopetni vstop blagodejen. Razlog Makančevega izstopa je bil prigovor saborske večine, da je nexlex". (?) Ban Mažuranič, odgovarjajo na njegovo interpelacijo, se je malo preostro izrazil. Ko je Mažuranič rekel, da skrb za bosniSke begunce ne spada na deželno hrvatsko vlado, nego na skupno avstro-ogersko ministerstvo, replikoval mu je dr. Makanec, da se tega odgovora nij nadejal od pesnika „ČengiC-Age". Važnost pa je ban Mažaranič pripoznal dr. Makancu s tem, da je rekel, da bi mogel eksistenco sabora v nevarnost spraviti.
Vstaja v Bosni nij-mrtva, kakor nemški, torkom prijazni liati poročajo. Mali okršaji gode se skoro vsaki dan in sicer v notranjej Bosni. Ob naŠej meji je pa res precej potihnilo. Vstajniške čete začele so se množiti po bosenskih beguncih, vračaj oči h se zopet nazaj v Bosno. Tem beguncem tndi drugo ne preostaje, nego iti k ustašem, ter si v boji s Torčini svoje posestvo spet nazaj priboriti. Po Zagrebu se potika več tu rft kili špijonov. Radi bi izvohali, kedaj gre kaka četa dobrovoljcev v Bosno, kolika je, in kje bo mejo prestopila. Beguncev je nže uad 30.000 na našej strani. Krajinska in naša vlada jih nameščujete po slavonskih vaseh. Da je mej njimi velika revščina, si vsak lahko sam misli.
Domače stvari.
— (Nabiranje mil o darov) za nesrečne rodbine, katere so iz Hercegovine in Bosne na avstrijska tla pribegle, je vis. c. k. deželna vlada vsled prošnje tukajšnjih rodoljubov d ovo lila. Tedaj se bode odbor sestavil, da sprejme darove; po deželi in sploh povsod pa se odslej sme javno nabirati v ta čisto humanitarni namen.
— (1 nt roni z a o i i a p reč. g. knez o škofa ljubljanskega) dr. Janeza Zlatousta Pogačarja se je v nedeljo z veliko sijajnostjo v stolni cerkvi vršila. Po dovršenem cerkvenem obredu je bil slovesni obed za 160 gostov; na dvorišču pak je igrala vojaška godba. Pri cerkveni slavnosti je bilo  150 duhovnikov navzočnih.
— (Vipavska čitalnica) napravi 8. t. m. veselico z glediščnima igrama „Svi-toslav Zajček," „Ravni pot, najboljši pot," in s plesom. Uljudno vabi vse narodno občinstvo — čitalnični odbor.
— (Srečen strel.) Iz Gornjega grada se nam piše: V četrtek 2. t. m. je tukajšnji lovec g. Machtig, bivši župan, povabljen na lov od tukajšnjega graščinskega oskrbnika, ki je za pojedino novoimenovanega ljubljanskega g. knezoSkofa divjine nastreljati imel, v jednem strelu tri zverine, in sicer dva mlada srnaka in eno srno na jeden mah do mrtvega ustrelil. Bilo je kakih 45 dobrih stopinj oddaljen, ko je ustrelil.
— (Pri blagoslovljen ji šenpeter-s ki k zvonov) je ljubljanski župan gosp. Laschan prepovedal streljati z možnarji. Mi
bi ne imeli čisto nič proti tej naredbi, ako bi se streljanje vselej in povsod prepovedalo, ker ne spadamo k ljudem, ki enako zamorcem potrebujejo za svoje veselje turškega bobna in možnarjev, in smo imeli v svojem življenji nže prilike dovolj, gledati žrtve neumnega streljanja, ki je vsem pametnim ljudem nadležno. A ker se drugod streljati pusti, kolikor je komu drago in se prepoveduje le na narodnem šenpeterskem predmestji, se nam vidi skrbljivost g. Laschana v dvomljivej svetlobi.
— („Narodne hudobije".) Pod tem naslovom je prinesel ljubljanski turški listič te dni vest, kako da je neki feldvebel ▼ „zvezdi" insultiral ustavoverca. Premda smo mi odločno proti vsem ljudem, ki delajo škandale, moramo vendar odločno protestirati proti temu, da se take reči insinuiraj o slovenskemu naroda. Vsaj so postave in gospodske za to, in komur se krivica godi, naj toži. Toda nekim ljudem se bolje dopada grdenje naroda, nego postavna pot. Koma bi na misel prišlo, pripisovati surovost tržaških fakinov italijanskemu narodu, ali Nemcem glasoviti hambnrški „Graben"? Vsaj ima take izrastke vsak narod, a nekateri ljudje se po sili neumne delajo.
HTaJnovej.se!
Po končanem uredovanji nam je došel sledeči važni telegram : Iz Cethtja 6. septembra : senator Verbica je predlagal vojno proti Turkom v senatu. Odmah je sklenila večina senata pod predsodništvom knezovega tasta, VukotiČa, da se pošlje 5000 Črnogorcev na Grahovo. Boj se brzo začne.
Javna zahvala.
Podpisani izrekam tukajšnji „Kmetijski čitalnici" za šolski revni mladini podarjenih 8 gld. najtoplejšo zahvale.
Podraga 4. septembra 1875.
Za   krajni   šolski svet J. B r a t u Ž, predsednik.
Listnica aclmiiiisiracije.
Mat JUo&irJa t Na Lipoldovem kegljišču 9G kr., Franjo Lipold 2 gl., „Mozirski" 1 gl. 20 kr., Ivan Lipold mlajši 35 kr., Kovač 20 kr., Bičman 1 gl., Adolf Jnng 1 gl., Samuda 5 gl., gospa NiesB 2 gl., gospa Antonija Flori jančifi 2 gl., gospođici na Verginija NieBS
1 gl., Antonij Borsečnik 1 gl., gospodičina Fanika Flis 50 kr., Josip A—k 1 gl., Andrej Urek 2 gl., Ivan TribuČ 1 gl., Štrucl 20 kr., Pristoušek 20 kr., Martin BroseČnik 40 k„ Ermenc in Frankovič 40 kr. Hicelberger 20 kr., Ivan Turnšek 40 kr., Josip Tarnšek 40 kr. Peter Rom 30 kr., Gospodična Josipi na Trobaj 25 kr., Tereza Tratnik 60 kr,, „Županova Micka" 5 gl., C—Ij 1 gl., Gospa Koza Lipold 1 gl., Miroslav Deleja 20 kr., J. Vranski 1 gl., Martin Kaker 1 gl., Ivan Pfeifer 50 kr., Ivan Stuler 1 gl., gospa Ana Taver 40 kr., Franjo Majer 1 gl., gospodičina Hermina Laykanf 1 gl., gospodičina Rozika Mravliak 40 kr., Jakob Zaje 20 kr., Tona Mlinar in Fr. Križan 20 kr., Matej Blaž 50 kr. Grego rij Presečnik 2 gl., Janez Močnik 10 kr., J.tsip Goričar 50 kr., Ivan Vranko-vic" 54 kr. — M* Voljan 20 gl. Anton M;izek v Smarji pri Ljnbljani 5 gl., Čamer-nik v Ljnbljani 1  gl., J. Z. v Černovicah
2 gl., dr. B. v Kočevji 2 gl. 20 kr., dr. Dragutin Prus v Konjicah 5 gl., dr. Pirnat v Celji nabral 6 gl. Administracija bode oddala te doneske po volji gg. pošiljateljev ljnbljansUernn odboru.
Listnim administracije: (j. J. N. v Karu« niku. Plačano do konca leta.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
EeTalssciere lu Barry
2S let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i Otrocih brez. medicin in stroškov; zdravi vse bolezni V želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespunje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih, otožnost, diabe% trganje, shuj sanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.00*3 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Hhorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OHob, se razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi b griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d pri karu nju, pri prifladljivem a bolebnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne sumu pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) k iui. \\ i,i /.rr, zdravilni svetovalec in Člei mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletm l  nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gled< 7ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam J a m o h Sh o ro lan d, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du BaiTj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. AngelBtein, tajni san i t. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd.Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.9'Jl. Obergimpern, (BadenBko), 22. aprilu 1872. Moj pati en t, ki je uže bolehal 8 tednov za straš jimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti ui_ uiogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesoi medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše \ 151 • r 1 i n e r K 1 i n i s e 11 e VVochenschrift" ot -i. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, da je ozdra vila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara oica" (Revalesciere). Dete je v 4. meBecu vedno v« in ve£ hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravih uijso bila v stana odpraviti; toda Revalesciere ga jt »zdravila popolnoma v 0 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DlisBeldorl na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo seden let, na nespanji, t res lici na vseh udih, s b uj sanji h hipohondriji.
st. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.970.   Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša
telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na 4koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnio.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter te pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ■"■ni, glede hrane.
V plehaatih pušicah po pol fnnta 1 gold. 50 kr,
'nnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fon-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., - Revalesciere-Biaoniten v pusicah a I gold. 50 kr. j 4 gold. 50 kr. — tijvalevjiere-Chooo^ic >o ■/ prahu a •■• plofič.cHli za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. ^ lir., 18 tas 4 gold. 50 kr., v prahu ta 120 tat 0 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
■ Prodaje: Barry du Barry & Comp.  na Dt-
-'I, WaliriaebKttaHe it. 8, v ljubljaui Cd. S tu-, J. Svoboda, lekar pri nzlatem orlu", v raa«l bratje Oberanzmoyr, v 2na-«. i.kn Dieotitl ik Frank, v Celovei P. B i r n« lachor, v Lonci Ludvig Mllllor, v Maribora Vi. Morio, v lHersnn J. B. rttookhanso;;, v 'imr«'ini v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uovleali pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v (Iradon pri bratih Oberranz-mevr, v Teineavara pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaš* •i i ii u pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kaJtOC v vseh ueatih pri dobrih logarjih ia špecerijskih trgovcih; :udi razpošilja dnnajaka iuia na vse kraje po poštnih
iih-H.T.THoah »Ii Tiovfj«tiih (216)
>-«.. ».jfcO.il. Moi      6 septembra.
£notm drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 15 kr,
£notni drL dolg v srebru            73   „   75 „
1860 uri posojilo.....111   ,80 ,
Akcije narodne banko   ,   .     924   „   — „
Kreditne akcije    ....     208   ,   50 w
London........111   „   85 „
Napol..........                                      8    „   92 „
0. k. cekini.......5   „   SŽ8 -
rt-ebro     . .   . .01 80
no
S F
w, i
,5 p m
5'»
-I CD
a>' T p p "   2. .
i r I « I I o
r6g| If 8:2
osa c- «
d
»o
a
c
H -
? » » n D
E i en S. t s. o
a
_ m ca „ O c
S c.„ 1 3 S* -c »
CTT3
o
o "I
ff S
O g < -O
_ OB 2
hi
o    ™ s <
- .     p « cs
-g B
o
-1 -. m c5<
J—       3  C W
°5 S. -5
O » o Si o —
o o
Kupiti
so želita dva sk'cnjena in dobro vpeljana
v drugem letu in čistega plemena. — Natančneje pove administracija „Slov. Naroda".        (297—1)
■ £ O C o
g   f° E-p"
g a cr ** cd £l c/.
,   ? 5.3 « —
S, 5. »; < b. 0„ » b tr
Ji £- 5 00 N So c K ^ x
I OVO P C »t • p  — 0 1
^ ? < o c O
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastilje (ki so na dunajskej svetov-nej izložbi 1873 dobile darilo). Te pastilje čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jotiki, ki se še le začenja, proti liripi, boleznim na pljučih in v grlu, jn proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljica velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega lek.\ je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užo poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 ukatlja 80 kr., 1 tucat škutelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih m vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, i>o-sebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Rajževi pulver.
Izključljivo iz vegeta-biličnih tvurin, posebno zdrav za kožo, katerrj podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar bo nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, poiHjano na ravnost iz mesta Bergeu na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišučo, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—96j
Z2H&£m NaroČila se izvršujejo vračajo->j se pošto proti poštnemu povzetju.
Najvažnejšim iznuj ribam no%ega časa ae moj uovo   i/na j <!«•■■ i
Reform-izleček
kot intilHilis«' rinilo vinliin iiDiIrii/nji' h trm, ilu ninj i/.lcirk liliko in z«>lo tTIIO i/. porcHit točo,   iiu      -inu-, i • ■ ui. u ili in r i-.i Im.Ii i . i • ■ tudi pri vučlutuoj rudi nu poškoilujo, au čoz veu
.......% io i. lik- kopira, in jo in-l-.i posodi poznnjn lo nuvudno vodo  dolivuti,  tuko da teduj
nikoli m   \ ..Lu...
/u Ti.) lci*. eno
kancelijsko pisalno orodje
napolnjeno z Fritsclievilll Kclorni i/.leckoin.
V ili -.ii 111 ti btoklonkuli /it UtVOftaJO vi'lja liokul 4 §X>ld., mikHoljc 1 gold.
Ferdinand Fritsch,
Dunaj, I. okraj, Schulerstrasse štev. 20, kemicuo - i«-luiiciilb tvarin.
Podpisana tovarna strojev potrdi s tem, da so jo Koform-izloček, katerega nam je gosp. FerU. Frilach iz Dunaja poslal, glede njegove rabe pri odtisku, kar čistoto in trpežnost zadene posebno izvrstno obneBel, in so zarad tega vsakemu posebno v porabo priporočiti inure.
Na Dunaji, HO. septembra 1869.
M t ,nll„ll\
knjigovodja tovurno gtrojov za državno železnico.
Uže več časa dobivam od g«»»p. Fcr«l. FritNeba na Dunaji Re-form-izleček, kateri zadostuje vsemu, k<-r so od dobrega črnila zahteva. Preobširno bi bilo, izvanredno prednosti tega izločka tu razlagati. Zadostovalo bode, ako se omeni, da je pri tukajšnjih kraljevih oblastnijah in velikih napravah vpeljan, ter se vsaki dan više priznava.
To potrjujem s tem tovainiku po vsej pravici.
V Berolinu, 31. januvarja 1870. MMermau Mlaseno,
dvorni zulugavoe N|. Vol. kralja pruskoga.
Z veseljem potrdim, da užo več let rabim izvrstno črnilo gosp. iriisilia, in da ae isto v vseh mojih pisarnah rabi. Bilo bi samo to želeti, da bi se ta praktična in koristna iznajdba še bolj razširila, ker je v tej stroki zares najboljšo, kar so jo dozdaj kot črnilo zgotovilo.
Na Dunaji, W. januvarja 1873. ./««. //*'"/' MMtfrarh.
Kadi potrdimo s tem g. Ferd. Fritetcliu, da so njegov lieform-izlcčok uže več let v naših pisarnah rabi, ter da vsem terjatvam najbolje ustreza.
Na Dunaji, 2G. februvarja 18V3.
TMStt*i» sarurot-tilnegn «f»*w.ffi«     i"*«-f«*-f*
Zolo radi potrdimo s tem g. Ferd. Fritaehu, da tako dobro njegov črnilni izleček, kakor tudi njegova mjila iz solnčnie vsem terjatvam popolnem zadostuje, in smo mi s temi pripravki popolnem zadovoljni.
Streborsdorf pri Dunaji, 4J7. aprila 1873.
<»*■<#/" #*/«»/««»   Imlitin «/, m. p.. 4miu*tinj*i J'i'aiiju .Mml#•«.»• si/, m. p.
Jaz in mtja hči, ker oba zelo veliko piševa, sva vsakovrstna črnila poskušala, in po triletnih Bkušnjah Befonu-iziečok gosp. Ferd. Frilac-lia, HcbulerstrasBo 2U, kot najboljše in najprijotnejše, posebno za dopisovanje (ker so ne prijemlje) našta, misliva tudi v prihodnjo pri njem ostati in ga priporočava najbolje vsem, ki morajo ali hočejo veliko pisati.
Na Dunaji, 8. maja 1873.
sMvf/ust S iultii/. //*'»/ ifMaš\\ftiail, m. p.
Švicarski glavni komisar za dunajsko svetovno izložbo izreka s tem, da se je od g. Ferd. FritMeba, Sohulerstraaae st. SŽ0 na Dunaji narejeno črnilo za kopiranje „Uelbrui-izleček" kot izvrstno potrdilo, in se zato vsem najbolje priporočiti more.
Na Dunaji, 8. oktobra 1873. Ml. Mtietei;
Posebnost in izvrstnost črnilnih iabrihatov in toaletnih mjilovih fabrikatov gosp. F. Frilacba potrjuje po natančnej analitičnoj in euipi-ričnej skušnji *• MiletutMskg/,
(2U0—3) c. k. komik deželno tmduijo.
Glavna zaloga pri g. Jan, Giontiniju
Izdatelj in urednik Makso Armič.
La>dtmua m tiik „Karodno ttakarueu.