ZIK MATIČNA KNJIŽ PARMOVA 9 1270 LITIJA
.....
T
GLASILO OBČINE LITIJA • MAJ 1996, ŠT. 5, LETO XXIII.
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA
Papežev
simboličen poljub slovenske zemlje iz GEOSS-a
V času od 17. do 19. maja je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II. Ob prihodu na letališče Brnik je najprej poljubil slovensko zemljo, prineseno iz Vač oz. geometričnega središča Slovenije.
Tajnik občinske uprave Martin Hostnik in domačin Jože Kimoveo izročata zemljo iz središča Slovenije predstavnici protokola vlade Republike Slovenije.
V TEJ ŠTEVILKI
PREBERITE:
t ALI JE ZA LITIJO PRVA LIGA PREDRAGA?
► BELA NEDELJA NA DOLAH
► MPZ »LIPA« PRAZNOVAL 90-LETNICO
t VELIK USPEH EKIPE 0$ GABROVKA V KOŠARKI
Vabimo Vas na predstavitev knjige Ivana Godca:
VALVASOR IN SLOVENCI DANES,
ki bo v četrtek, 6. junija, ob 18. uri, na gradu BOGENŠPERK.
UVODNIK
Pogosto se v svojih razmišljanjih vračam k vprašanju o položaju in bodočnosti kmetijstva. Ohranjenih je veliko prvinskih ljudskih pesmi, ki govorijo o zemlji, kmetu ter njegovi ljubezni in navezanosti nanjo. In vendar so se v današnjem času razmere v kmetijstvu precej spremenile - v dobro človeka, v dobro napredka. Morda tudi še kako drugače? Srečujemo se namreč z velikimi težavami, ki pa niso romantične in prav nič prijazne.
Lahkotnost, s katero teče razprava o poselitvi podeželja, o posledicah opuščanja zemljišč in spreminjanja narave, je več kot skrb zbujajoča. Poenostavljeno razmišljanje, saj bo narava samo malo drugačna, kaže, da prizadevanja, da moramo ohraniti možnosti za preživetje tudi bodočim generacijam, naletijo na podcenjujoč odnos pri nekaterih intelektualcih. Kot daje samo ta trenutek, ki ga živimo mi, pomemben in ne obstaja nič drugega.
Spremeniti tak odnos, pomeni spremeniti način razmišljanja o naravi, pomeni vsestranski napor za osveš-čanje najširših ljudskih množic. Zamisliti se moramo nad dejstvom, da stoji človeštvo ob bližajočemu se koncu dvajsetega stoletja pred mnogimi izzivi. Eden večjih je prav gotovo, kako ustvariti upadanje pridelave žita.
Zelo enostavno bi bil ta problem rešen, če bi lahko povečali plodno zemljo. Ker to ni mogoče, je treba ohraniti in obvarovati vsako ped obdelovalne zemlje. V Sloveniji je zaraščanje kmetijskih površin morda največji razvojni problem, katerega posledice bodo občutile predvsem bodoče generacije. Prav zaradi tega morajo ostati naša hribovska območja živa, poseljena. V naši občini so storjeni že prvi koraki v tej smeri, predvsem na demografsko ogroženih območjih.
Kmet je nepogrešljiv in spoštovan član vsake kulturne družbe. Pravico ima, ni pa dolžnost, da je deležen enakega standarda kot vsi drugI Države dajejo za njegove pridelke subvencije, ne toliko zato, da pomagajo njemu, ampak posredno vsem nam, da imamo hrano, da je cenejša ter da se ohrani in varuje narava in kulturna krajina.
Jože Grošelj
OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV OBČINE LITIJA
Pred novimi nalogami
Po nekaj letih delovanja Območnega združenja slovenskih častnikov (bivša Zveza rezervnih vojaških starešin) so se tudi litijski častniki lotili resnega dela. Precej časa so jim vzeli organizacijski problemi in prilagajanje imena ter statuta statutu Združenja slovenskih častnikov.
Zveza rezervnih vojaških starešin se je najprej preimenovala v Občinsko organizacijo zveze slovenskih častnikov iz Litije. S sprejetjem zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 80/94 z dne 23.12.1994) pa je bilo potrebno organiziranost in delovanje združenja prilagoditi novim načelom delovanja na območju Republike Slovenije, oziroma občinam kot temeljnim lokalnim samoupravnim skupnostim.
Osnovna oblika delovanja članstva naj bi bila Območno združenje slovenskih častnikov, ki deluje na območju ene občine, mestne občine ali na območjih več občin. Tako so se tudi v Litiji prilagodili novim spremembam in se na letnem zboru članov, kije bil 27.02.1996 v veliki sejni dvorani litijske občine, odločili, da spremenijo ime organizacije v Območno združenje slovenskih častnikov občine Litija. Skladno s tem je bil spremenjen tudi statut organizacije in usklajen s statutom Združenja slovenskih častnikov. S tem so postavljeni temelji delovanja Združenja v prihodnosti.
Združenje ni politične na-
rave, ampak je prostovoljno, samostojno stanovsko interesno in strokovno združenje vojaških častnikov in podčastnikov na območju občine Litija, ki skupaj z drugimi združenji oblikujejo enotno združenje na državni ravni. V skladu s programom za leto 1996 so aprila letos organizirali in izpeljali uspešno strokovno ekskurzijo v 530. učni center in vojašnico Ivana Cankarja na Vrhniki. Člani Združenja so se seznanili z načinom delovanja in organiziranostjo življenja vojakov v učnem centru in vojašnici ter si ogledali njihovo oborožitev. Sprejem in ogled sta potekala v prisrčnem vzdušju in na zavidljivi strokovni ravni. Poveljstvo Učnega centra in vojašnice je izrazilo veliko pripravljenost tudi za kasnejša podobna srečanja.
Program za leto 1996 je kar pester. Prav zdaj poteka akcija pridobivanja novih članov, saj so v predsedstvu ugotovili, da veliko častnikov in podčastnikov, zlasti mlajših, ni včlanjenih v združenje. Seveda je včlanjevanje v združenje popolnoma prostovoljno.
Do konca letošnjega leta
načrtujejo obisk svečane zaprisege v eni od ljubljanskih vojašnic, ogled bojnega streljanja na strelišču Poček pri Pivki in sodelovanje na športno-rekreacijskih tekmovanjih. Poglobiti bo treba sodelovanje s 57. območnim štabom slovenske vojske v Grosupljem ter omogočiti članom združenja najrazličnejše vrste strokovne izobrazbe ter izpoljevanja.
Zaželeno je, da se častniki in podčastniki naše občine, ki še niso člani združenja, včlanijo v Območno združenje slovenskih častnikov občine Litija in s svojim delovanjem pripomorejo k ugledu organizacije. Vse informacije dobite na Izpostavi za obrambo Litija, Jerebova ulica 14, telefonska številka 884-093.
Anton Plankar
r
Volitve v svete krajevnih in mestne skupnosti v občini Litija bodo
v nedeljo, 9. junija 1996
Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure.
Vel si preberite v posebni prilogi Glasila občanov.
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 10. JUNIJA 1996!
2
STRANKE POROČAJO, OBVESTILA
GLASILO OBČANOV, maj 1996
Socialdemokrati smo začeli 23. aprila 1996 akcijo zbiranja podpisov za NEPOSREDNE in POŠTENE volitve ter odpoklic poslanca. S predlaganimi spremembami volilnega sistema želimo Slovenkam in Slovencem omogočiti volitve ljudi namesto strank, izvolitev enega poslanca iz vsakega volilnega okraja, izvolitev dveh poslancev Slovencev po svetu in uveljaviti OSEBNO ODGOVORNOST POSLANCEV. Ker želimo, da se načelo osebne odgovornosti zapiše tudi v slovensko ustavo, smo predlagali tudi začetek postopka za spremembo ustave.
PODPISE BOMO ZBIRALI DO PETKA, 21. JUNIJA 1996.
Za referendum o spremembi volilnega zakona moramo zbrati 40.000, za začetek postopka za spremembo ustave pa 30.000 podpisov. Vsak vo-lilec lahko podpiše en obrazec podpore za referendum o zakonu o volitvah "za neposredne in poštene volitve poslank in poslancev" in en obrazec podpore za začetek postopka za spremembo ustave "za odpoklic poslanca."
Ker je postopek za zbiranje podpisov zelo natančen, naj vas opozorim na bistvene zahteve:
1. Izpolnjen obrazec (podatki morajo popolnoma ustrezati podatkom na osebni izkaznici), SMETE PODPISATI ŠELE PRED PRISTOJNIM REFERENTOM UPRAVNE ENOTE.
2. Ne pozabite na osebni do-
SDS
kument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje), ki ga morate pred potrditvijo PREDLOŽITI referentu.
3. Pristojni referent vam mora obrazec potrditi.
4. Potrjene obrazce oddajte predstavniku stranke, ki bo pooblaščen za njihovo zbiranje (spoznali ga boste po posebni priponki) in bo v času uradnih ur Upravne enote Litija stalno prisoten v AVLI OBČINE LITIJA in vam bo v vsakem trenutku pripravljen dati napotke in navodila v zvezi z nejasnostmi, ki bi se morebiti pojavile pri izpolnjevanju obrazcev.
Vaša pomoč pri akciji zbiranja podpisov bo najlepše darilo na poti, ki nas bo vodila v pravičnejšo, pošteno in človeka vredno družbo, saj ste edino vi, kot volilec države v kateri živite, moč in volja, da stvari postavite na pravo pot, na kateri bo cilj jasen in svetel.
Cilj, ki bo Slovenkam in Slovencem omogočil, da volijo ljudi, ki jim zaupajo in vanje verjamejo ter udejanijo stoletne sanje generacij Slovencev o samostojni državi, kjer bo naša prihodnost in prihodnost naših otrok boljša in življenje človeka vrednejše.
Za OO SDS LITIJA R.M.
OO SDS Litija obvešča vse volilce, ki bi radi s svojo voljo vplivali na spremembo volilne zakonodaje in ustave, da to lahko storijo v času uradnih ur upravne enote Litija, in sicer:
• v ponedeljek od 8.00 do 10.30 ure in od 11.20 do 14.30 ure,
• v sredo od 8.00 do 11.30 ure in od 13.00 do 16.30 ure,
• v petek od 8.00 do 10.30 ure in od 11.30 do 12.30 ure.
Podpise bomo zbirali od 23. aprila 1996 do 21. junija 1996.
V tem času bo v avli občine Litija stalno prisoten predstavnik stranke, pooblaščen za zbiranje že overjenih obrazcev in dajanje navodil ob določenih nejasnostih.
Zahvaljujemo se vsem volilcem, ki so s svojimi podpisi že prispevali k temu, da je naša pot do poštenejšega življenja nekoliko krajša.
00 SDS LITIJA
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov Litija
Združena lista vabi
V teh dneh so se zvrstili številni prazniki: dan upora, praznik dela in dan osvoboditve. Upam, da ste jih navkljub turobnemu vremenu preživeli lepo. V mislih smo se sprehodili skozi čas in se spomnili nekaterih dogodkov iz naše preteklosti. Čas praznikov in praznovanja vedno hitro mine, marsikdo ga porabi tudi za domače opravke, drugi za ustvarjalnost, tretji si nabere novih moči.
Tudi mi smo si jih nabrali in odločili, da se v maju večkrat srečamo. Zbrali smo kandidate za volitve v svete krajevnih skupnosti in pripravili predloge za državnozborske volitve. Javno tribuno o PRIVATIZACIJI IN GOSPODARSKEM KRIMINALU smo imeli 23. maja. Na njej sta sodelovala mag. Franci Križanič in predstavnik Svob. sindikatov Slovenije Gregor Miklič. V maju, mesecu mladosti, so se srečali tudi naši mladi in se pogovarjali o ustanovitvi Mladinskega foruma. Sestal se je ženski forum.
Pred počitnicami načrtujemo tudi družabno srečanje in obisk igralca Poldeta Bibiča.
Joža Ocepek
ZLSD LITIJA VABI NA
JAVNO TRIBUNO O PRIVATIZACIJI IN GOSPODARSKEM KRIMINALU,
ki bo v ČETRTEK, 23. marca 1996, ob 19. uri v sejni sobi občine Litija. Tribuno bo vodil mag. Franci Križanič, član predsedstva ZLSD. Sodeloval bo tudi Gregor Miklič, državni svetnik in član preds. Svobodnih sindikatov Slovenije.
ZLSD LITIJA VABI VSE MLADE v soboto, 25. maja ob 16. uri na ...
Nekoč je bil mesec in dan mladosti, sedaj je le mladost!
Osem let SLS
1
SLS
Dvanajstega maja je minilo osem let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze, ki je kasneje prerasla v Slovensko ljudsko stranko. Že takratno izročilo, ki pravi "STOPIMO NA TRDNA TLA, TO JE SLOVENSKA ZEMLJA" je še kako aktualno tudi danes. Prav v tem času, koje Slovenska ljudska stranka skoraj edina stranka na Slovenskem, ki odločno brani našo ustavo, ki prepoveduje razprodajo nepremičnin s tem pa tudi slovenske zemlje tujcem.
Slovenska ljudska stranka je ponosna na prehojeno osemletno pot, saj je vedno izpričevala svojo ljudskost, odprtost za vsakdanja vprašanja slovenskega človeka, je v slavnostnem nagovoru ob obletnici stranke v Trbovljah dejal predsednik g. Marjan Podobnik.
SLS bo ostala tudi v prihodnje taka, kot je bila do sedaj. To izpričujejo 12 poslancev SLS v državnem zboru, 33 županov SLS v slovenskih občinah in 516 občinskih svetnikov pri vsakdanjem delu, je ob koncu nagovora dodal g. Marjan Podobnik.
Franci Rokavec
Izjava za javnost
Skupina svetnikov Slovenske ljudske stranke podružnice Litija zahteva od župana občine, da najkasneje na junijsko redno sejo občinskega sveta predloži spremembe odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija. Na podlagi dejstev, ki so ugotovljeni iz izvajanja navedenega odloka in pripomb občanov smo ugotovili, da povprečna obremenitev na novega graditelja v občini presega celo višino 700 tisoč SIT. To pa ni istovetno z obrazložitvijo ob sprejemanju odloka, kjer je bila predstavljena obremenitev v višini 200 tisoč SIT. Zaradi takšne obremenitve občanov na področju stanovanjske gradnje, je nujna sprememba navedenega odloka. V primeru, da župan ne bo občinskemu svetu predložil spremembe odloka, bodo le te predlagali svetniki Slovenske ljudske stranke.
Svetniki SLS Litija
OBVESTILO
Občina Litija obvešča vse občane, ki so vložili prijave na javni natečaj za zbiranje vlog za urejanje kmetijskih zemljišč, sledeče:
- razpisna komisija, ki jo je s sklepom imenoval župan, se je sestala 07.05.1996 in pregledala vse dospele vloge,
- vsi prosilci, ki so bili izbrani za izvajanje urejanja kmetijskih zemljišč v letu 1996, bodo naknadno pisno obveščeni o nadaljnem delu,
- vsi ostali, ki so sedaj izpadli, bodo vključeni v pripravo programov urejanja kmetijskih zemljišč za leto 1997 za sredstva iz občinskega ali iz državnega proračuna.
Občina Litija
Dne 26. marca 1996 je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani zborovanje ZLRP Slovenije, ki se ga je udeležilo 600 razlaščencev oz. razlastitvenih upravičencev.
SKLEPI ZBOROVANJA
1. Zahtevamo učinkovito in dosledno izvajanje ZDEN v skladu z Ustavo RS in skladno z mednarodno Konvencijo o človekovih pravicah.
2. Nasprotujemo sprejemanju neustavnih zakonov, ki zavirajo denacionalizacijo, med katere štejemo predvsem Zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja.
3. Zahtevamo izvajanje pravnih in političnih sankcij za grobo kršitev izvajanja ZDEN zaradi prekoračitve rokov preko vseh razumnih meja.
4. Zahtevamo takojšnje vračilo odvzete zemlje. Prav tako pa tudi izvajanje 2. in 42. člena ZDEN, ki govori o nadomestni nepremičnini.
5. Zahtevamo razveljavitev tistih soglasij za lastninjenje, ki so jih podjetja pridobila na škodo upravičencev. Škodo razlaščencev zaradi stečajev podjetij mora prevzeti država.
6. Nasprotujemo blokadi izvajanja ZDEN, kakršne objavlja INFORMACIJA VLADE RS v Poročevalcu DZ z dne 7.3.1996.
7. Zahtevamo ustanovitev Urada za pospešeno izvajanje denacionalizacije, v katerega bodo vključeni pretežno strokovnjaki - predstavniki upravičencev.
8. Takoj se mora vzpostaviti upravni nadzor nad izvajanjem ZDEN, za katerega je odgovorno Ministrstvo za notranje zadeve.
9. Protestiramo proti sprejemanju in izvajanju zakonov, ki uvajajo dve vrsti lastnine in dve vrsti lastnikov glede na izvor lastnine (primer: Stanovanjski zakon, Predlog zakona o poslovnih prostorih).
10. Kulturni spomeniki se morajo vrniti lastnikom v naravi, kot to določa tudi Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov.
11. Ogorčeni ugotavljamo, da se zmanjšuje premoženje razlaščencev tudi zaradi načrtno prikrojenih cenitev, istočasno pa država izvaja cenitve družbenih podjetij na škodo davkoplačevalcev po čisto drugačnih kriterijih, v breme javnega dolga.
12. Zavirajoče in neučinkovito delo Slovenskega odškodninskega sklada omejuje gospodarsko aktivnost upravičencev, za kar bomo zahtevali materialno odškodnino in osebno odgovornost. S tem nas izločajo iz procesa lastninjenja in omejujejo našo gospodarsko pobudo.
13. Ker minister gospod dr. Jože Osterc že na trikratno prošnjo denacionaliza-cijskih upravičencev iz Severovzhodne Slovenije ni pristal na sestanek z njimi zaradi vračanja zemljišč, zahtevamo, da to stori takoj.
14. Zahtevamo, da DZ RS po hitrem postopku sprejme Zakon o vračilu stavbnih zemljišč.
V imenu 32 Podružnic ZLRP Slovenije na zborovanju v Cankarjevem domu dne 26.3.1996.
Za predsedstvo ZLRP Slovenije, podpredsednik Tine Jaklič, dipl. Ing.
OBČINA LITIJA objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje pisnih ponudb za oddajo v najem profitnega štirisobnega stanovanja v poslovno stanovanjskem objektu Ulica Mire Pregljeve 4 v Litiji
1. PREDMET RAZPISA
Štirisobno stanovanje v poslovno stanovanjskem objektu Ulica Mire Pregljeve 4, v Litiji v skupni izmeri 97,34 m2, ki sestoji iz: sobe 19,00 m2, sobe 14,62 m2, sobe 10,13 m2, sobe 10,21 m2, kabineta 9,02 m2, kuhinje 6,23 m2, kopalnice z WC-jem 4,42 m2, kopalnice v galeriji 3,20 m2, WC-ja 1,46 m2, predsobe 9,42 m2, stopnišča 2,70 m2, predsobe v galeriji 3,57 m2, vetrolova 2,21 m2 in kleti v izmeri 1,15 m2.
Stanovanje ima vgrajeno instalacijo za centralno ogrevanje; ogrevanje poslovnih prostorov in stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu je iz skupne kotlovnice na kurilno olje, locirane v objektu Jerebova ulica 14. Stanovanje je prazno in vseljivo takoj. Stanovanje se ne sme uporabljati za opravljanje poslovne dejavnosti.
2. RAZPISNI POGOJI
2.1. ČAS ODDAJE - NAJEMA
Najemno pogodbo za profitno stanovanje bomo sklenili za nedoločen čas s 6 (šest) mesečnim odpovednim rokom. Ponudnik lahko ponudi najem za določen čas, vendar mora pri tem natančno navesti čas najema.
2.2. NAJNIŽJA IZKLICNA NAJEMNINA
Najnižja izklicna mesečna najemnina za profitno stanovanje je 32.229,00 SIT (maj 1996).
Ponujena mesečna najemnina se bo povečevala enako, kot se bo povečevala najemnina za neprofitna stanovanja.
2.3. OSTALI STROŠKI STANOVANJA
Poleg najemnine najemnika bremenijo še obratovalni stroški stanovanja kot so ogrevanje, vodarina - kanalščina, odvoz odpadkov, električna energija, odvoz odpadkov, stroški obratovanja dvigala, čiščenje skupnih prostorov, prispevki in nadomestila, drugo.
2.4. POGOJI ZBIRANJA PONUDB
Za najem profitnega stanovanja lahko predložijo ponudbo občani občine Litija s stalnim prebivališčem v Občini Litija in delavci zaposleni v ustanovah na območju Občine Litija (šole, vzgojnovarstveni zavodi, občinska uprava, zdravstveni dom, zavod za izobraževanje in kulturo in drugi). Občani Občine Litija stalno prebivališče dokažejo s potrdilom o stalnem prebivališču, delavci pa s potrdilom podjetja o zaposlitvi za nedoločen čas. Zainteresirani so k podpisani pisni ponudbi dolžni priložiti še naslednje:
a) opis dosedanjih stanovanjskih in družinskih razmer,
b) ponuđeno mesečno višino najemnine za 97,34 m2 stanovanjske površine,
c) izjavo - dokument o plačilni sposobnosti za poravnavo profitne najemnine in ostalih obveznosti in izjavo, kako bo zavaroval plačevanje najemnine,
d) izjavo, da ne bo stanovanja ali dela stanovanja oddajal v podnajem.
Rok za oddajo ponudbe z vsemi prilogami je ponedeljek, 10. junij 1996, po pošti ali osebno na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14, vložišče. Pisne in podpisane ponudbe morajo biti oddane v zapečate ovojnici z oznako: "Ne odpiraj; ponudba za profitno stanovanje!" Odpiranje ponudb bo v torek, 11. junija 1996, ob 12.30 uri na Občini Litija. Nepopolnih in prepozno prejetih ponudb komisija ne bo obravnavala.
2.5. ZAVAROVANJE RESNOSTI PONUDBE
Ponudnik zavaruje resnost ponudbe za primer, da ne bi sklenil pogodbe o najemu v višini 30.000,00 SIT (dva bianco podpisana čeka tekočega računa, drugo).
2.6. MERILO ZA IZBOR PONUDBE bo višina ponujene mesečne najemnine.
V primeru enake ponujene višine najemnine, imajo prednost tisti, ki:
a) so zaposleni v občinskih ustanovah,
b) imajo slabše sedanje stanovanjske razmere,
b) daljši čas bivanja v Občini Litija,
c) posebne okoliščine (družinske razmere, mladi strokovnjaki, izpraznitev občinskega stanovanja).
2.7. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE
Izbrani ponudnik mora v roku 10 dni od prejema pisnega sklepa o izboru najugodnejše ponudbe skleniti z Občino Litija najemno pogodbo.
V primeru, da ne sklene najemne pogodbe v navedenem roku, bo Občina Litija ponudila najem naslednjemu ponudniku. V tem primeru zapade znesek zavarovanja resnosti ponudbe, ki ga je predložil najugodnejši ponudnik v korist Občine Litija. Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas oz. določen čas.
2.8. PRENEHANJE NAJEMNE POGODBE
Najemna pogodba sklenjena za profitno stanovanje po teh pogojih lahko preneha:
a) z dnem prenehanja delovnega razmerja v občinski ustanovi,
b) vsak čas sporazumno,
c) iz odpovednih razlogov po stanovanjskem zakonu,
d) s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
e) z odpovedjo, po preteku odpovednega roka 6 mesecev.
3.0 izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po odpiranju ponudb.
4. Interesenti si lahko stanovanje ogledajo.
5. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta 15, telefon 883-104 (Marija Resnik).
GLASILO OBČANOV, maj 1996
3
Svetniki potrdili proračun
Čeprav z nekaj mesečno zamudo, so občinski svetniki končno potrdili proračun za leto 1996. Občinske dejavnosti so se do tega trenutka financirale po dvanajstinah, ki so jim pripadale glede na lanski delež iz proračuna, zato v občini ni bilo nobenih investicij. Če svetniki proračuna ne bi sprejeli do polletja, verjetno veliko stvari, določenih v proračunu, ne bi mogli izpeljati do konca leta.
Pred sprejetjem proračuna so na majski seji najprej razpravljali o zaključnem računu lanskega proračuna. Načelnik za finance je povedal, daje bil investicijski program izpeljan le delno, vzrok pa je v poznem sprejetju rebalansa t. j. zaradi pozne določitve meril zagotovljene porabe v državi. Tako poleg litijske občine še mnogo drugih občin ni izpolnilo investicijskega plana. Sicer pa je bil plan izpolnjen v celoti na vseh drugih področjih, kar kaže na dobro predvidevanje pri sestavi lanskega proračuna. Nerazporejenih 28 milijonov tolarjev za investicije se razporedi med prihodke proračuna za leto 1996.
Z žiro računa so bila lani ob odkritju "cestne afere" zasežena občinska sredstva, ki jih bo morala občina še sodno izterjati (o dolgovih zaradi cest se zdaj stvari odločajo na sodišču).
Zaključni račun je v februarju že pregledala Agencija za plačilni promet, svetniki pa so ga potrdili na zadnji seji Občinskega sveta.
V proračun za leto 1996 se
bo predvidoma steklo 959 milijonov tolarjev. Načrtovan je primanjkljaj v višini 18 milijonov tolarjev, kar je izredno pozitivno, glede na 50 milijonov izgube v letu 1994, ki jo je občini lani uspelo odpraviti brez najemov dodatnih kreditov, letos pa si bo pomagala z dolgoročnimi investicijskimi krediti.
Letošnji proračun je da-režljivejši do družbenih dejavnosti (obnovitev osnovnih šol in Matične knjižnice), a se sredstva v ta namen po mnenju svetnice Ocepkove, še vedno ne porabljajo namensko.
Manj zadovoljni pa so gospodarstveniki. Gospod Koz-levčar je v imenu odbora za gospodarstvo očital, da je razdelitev sredstev izdelana na podlagi političnih stališč, svetnike pa je opozoril na njihovo odgovornost. Svetniku Praprotniku se zdi nakup Elznerjeve hiše neracionalen; sredstva odmerjena za hišo naj bi raje namenili mladim v občini.
Več predlogov za spremembo proračuna pa je pripravil svetnik Brilej. Moti ga
prevelika usmerjenost v kmetijstvo, ki prejme menda 40 - krat več sredstev, kot pa jih prinese v proračun. Tudi delo organov občine se mu zdi predrago. Skrbi ga varstvo okolja in urejenost mesta, ki mu odtegujejo sredstva iz nadomestila stavbnih zemljišč. Navedel je neskladnost oziroma nezakonitost med Statutom občine in Odlokom o nadomestilih stavbnih zemljišč. Odlok zahteva, da se polovica zbranih sredstev v določeni KS nakaže na račun te KS, druga polovica pa gre v skupno porabo.
Drugi razpravljalci so se v splošnem s proračunom strinjali. Pohvalili so natančnost in razčlenjenost gradiva, ki pa so ga po mnenju večine prepozno dobili v preučitev. Zupan se je glede večine predlogov strinjal in obljubil, da jih bodo ob rebalansu upoštevali. Elznerjevo hišo bo občina, kljub nekaterim pomislekom kupila, glede neskladnosti med občinskimi akti pa je izšlo, da je Statut pač najvišji akt. V proračunu so sredstva nadomestila stavbnih zemljišč le kompletno združena, razdelitev pa poteka tako, kot je zapisano v Odloku - vsaki KS torej polovica zbranih sredstev.
Sprejet proračun bo občini omogočil delo in bistvene premike na investicijskem področju. Med počitnicami lahko pričakujemo začetek gradnje železniškega podhoda in obnovitev šol.
A.Š.
Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje v občini Litija
Vse večja problematika plazov v občini
Kako se vključimo v Združenje
veteranov?
V prejšnji številki Glasila občanov smo vas seznanili z delom in načrti Združenja vojnih veteranov, ki je v litijski občini zaživelo lani, tokrat pa nekaj napotkov za vključevanje vanj in o ustrezni zakonodaji.
Zakon navaja, da je vojni veteran oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala vojaške dolžnosti za obrambo Republike Slovenije. Vojni Veteran je pripadnik Teritorialne obrambe RS, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalne varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26.6.do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi RS. V naši občini je v navedenem času opravljalo vojaške dolžnosti nad 1000 pripadnikov Teritorialne obrambe in rezervnega sestava takratne Jugoslovanske ljudske armade. Kot smo zadnjič navedli, se je za združenje vojnih veteranov prijavilo 374 udeležencev, izkaznice pa jih je prejelo šele 109. In kaj moramo storiti?
Pogoj za pridobitev izkaznice je izpolnitev prijavnice, plačilo 1000 SIT letne članarine in oddaja dveh fotografij. Najbolje bo, če se oglasite pri g. Karlu Lemutu, ki je v Upravni enoti Litija vodja litijske izpostave Ministrstva za obrambo. Tu boste zadevo najhitreje uredilil. Združenje bo izkaznice svojim članom svečano podeljevalo večkrat letno ob raznih slovesnostih.
Boris Žužek
Na povabilo župana občine Litija in vodje Izpostave za obrambo Litija je v sredo, 8. maja 1996, obiskal občino gospod Bojan Všeniščnik, direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Namen tega obiska je bil, da se vodstvo omenjene uprave seznani s problematiko potencialne ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami (večje cestno-promet-ne nesreče in nesreče z nevarnimi snovmi), ki nenehno ogrožajo prebivalce in območje naše občine.
Tako v razgovoru s predstavniki Občine Litija, Izpostave za obrambo, prostovoljnih gasilskih društev in pred-
stavnikov štabov civilne zaščite, kot tudi pri ogledu stanja v Prostovoljnem gasilskem društvu Litija in Prostovoljnem gasilskem društvu Polšnik, je bila izpostavljena odgovornost za izvajanje vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje nastanka nesreč, kot tudi za učinkovito reševanje v primeru nesreče.
Gospod Bojan Ušeniščnik je bil presenečen nad doseženim, še posebej pa nad pripravljenostjo ter zavezetostjo odgovornih; tu je še posebej izpostavil člane prostovoljnih gasilskih društev pri izvajanju nalog in krepitvi sistema za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Ob tej priliki smo direktorja Uprave Republike Slo-
venije za zaščito in reševanje seznanili tudi z vse večjo problematiko zemeljskih plazov, ki se pojavljajo širom območja občine in ogrožajo stanovanjske in druge objekte ter komunikacije. Na kraju samem smo si ogledali tudi plazovito območje na Polš-niku, ki ogroža tri stanovanjske objekte.
Izkazana je bila pripravljenost za iskanje skupnih rešitev pri zagotovitvi finančnih sredstev za geološke ter druge raziskave in izdelavo ustrezne dokumentacije, kije osnova za strokovno sanacijo plazovi tih območij.
Gospod Bojan Ušeniščnik nas je seznanil tudi s pravicami in obveznostmi Vlade
Republike Slovenije do opremljanja in usposabljanja gasilskih enot, ki so po 14. členu Uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje In usposabljanje civilne zaščite ter drugih sil za zaščito in reševanje (Uradni list RS, št. 18/96), zadolžene za naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi in za naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu.
Po dolgotrajnem prizadevanju Občine Litija in Izpostave za obrambo Litija je Vlada Republike Slovenije v seznam teh ekip vključila tudi Prostovoljno gasilsko društvo Litija.
K. L.
KOŠARKA
Ali je za Litijo prva liga predraga?
Košarka in rokomet, elitni litijski športni panogi, ki imata dolgoletno tradicijo, sta v pravkar končani sezoni doživela hud udarec. Tako košarkarji Iskre Litusa kot roko-metaši Inženiring Šarbka so namreč izpadli iz prve državne lige.
Pa vendar še lansko jesen ni kazalo, da bi lahko prišlo do takšnega poloma. Košarkarji, sicer novinci v prvi ligi, so preveč ambiciozno napovedovali kar uvrstitev med prvih pet ekip v Sloveniji. Toda vodstvo kluba je že pred prvenstvom napravilo vse preveč napak. Zamenjali so uspešnega trenerja Žagarja, se odrekli nekaterim igralcem in angažirali nove. Za nameček je tik pred prvenstvom iz ne povsem jasnih razlogov klub zapustil najboljši igralec Narat in že po nekaj prvenstvenih tekmah je bilo jasno, da bo zelo težko ostati v ligi. Iz Litije je namreč ušla celotna petorka igralcev, na čelu s trenerjem Urlepom, sicer selektorjem državne reprezentance. Mladi domači trener Džemo Ibiši, ki je praktično čez noč postal prvi trener, se je znašel pred težko nalogo, to je obdržati moštvo v prvi ligi. Kljub velikim naporom mu to na koncu ni uspelo tudi zaradi spleta nesrečnih okoliščin.
Tudi rokometaši, dolgoletni člani prve lige. so pred prvenstvom imeli višje cilje kot pa le obstanek v ligi. Vendar so imeli obilo težav in so vse bolj tonili. Tudi v njihovem taboru so med prvenstvom zamenjali trenerja (po odstopu Rovšnika je prišel Praznik], imeli pa so tudi precej problemov s tistimi igralci, ki so prišli od drugod. Ti so namreč zaradi nezadovoljstva s pogoji, ki sojimjih nudili v klubu, pogosto manjkali na treningih in tudi na nekaterih tekmah. Po porazu na zadnjem srečanju v Ljubljani s Kodeljevim, so se tudi litijski rokometaši morali posloviti od prve lige.
Številne privržence obeh klubov, ki so vsako soboto ali sredo napolnili litijsko športno dvorano, seveda najbolj zanima, kako bo s košarko in rokometom v prihodnje. Pravih novic iz obeh klubov še ni, jasno pa je, da perspektive žal niso prav posebej rožnate. Konkurenca je namreč vse močnejša, v obeh športih pa se vrti tudi vse več denarja. Košarkarji so že do sedaj velik del denarja pridobili izven litijske občine, zaradi tega pa so se tudi nekatere pomembne odločitve o usodi kluba sprejemale kar v Ljubljani. Na srečo je vsaj Občinski svet, kljub težkemu finančnemu položaju občine priskočil obema kluboma na pomoč in iz proračunskih sredstev pokril velike stroške za najem športne dvorane. Šport je seveda izjemna priložnost za promocijo tako občine, kot podjetij. Zal pa večina podjetij iz naše občine v vlaganju v šport ni našla svojega ekonomskega interesa. Predvsem zaradi pomanjkanja denarja bo skozi Litijo preteklo še veliko Save, preden bosta oba kluba zopet skupaj nastopala v prvi državni ligi. Morda je v nekoliko boljšem položaju vseeno rokomet, saj je v klubu le nekaj več domačih igralcev, pa tudi konkurenca v drugi ligi se zdi nekoliko skromnejša kot pri košarki. Košarkarskemu klubu pa se bo gotovo zelo poznalo, da je pred nekaj leti prezgodaj prenehala igrati celotna generacija domačih igralcev.
Oba kluba bi morala vso pozornost nameniti delu s pionirji, kadeti in mladinci (tu so v prednosti košarkarji), saj je jasno, da mora biti v mestu kot je Litija jedro članske ekipe vedno sestavljeno iz domačih igralcev, ob močnem sponzorju (če ga klub uspe dobiti) pa lahko pride tudi nekaj okrepitev iz drugih krajev.
Za Litijo in njeno ekonomsko moč žal postaja vrhunski prvoligaški šport pač predraga zadeva.
Marko Godec
AGRARD
Trading, export - import
Vir pri Domžalah, Stritarjeva 2
(blizu papirnice Količevo)
tel. 061/713-536
Nudimo vam rezervne dele za kosilnice; BCS, ACME motori.
Blago pošjemo tudi po pošti.
7L
IZ NAŠIH KS, KULTURA, ŠOLSTVO
GLASILO OBČANOV, maj 1996
NA KRATKO...
RAZSTAVA SLIK LEOPOLDA KERNCA
Villa Litta klub - fondacija Litija je v Litiji organiziral razstavo slikarja Leopolda Kernca. Osemnajst njegovih del je bilo predstavljenih v avli občine Litija od 24. aprila, ko je bila otvoritev razstave, do 17. maja.
Za prebivalce Litije je Leopold Kernc še posebno zanimiv, saj je v letih 1945 - 1948 poučeval na takratni nižji gimnaziji v Litiji in mnogi Litijani se ga še dobro spominjajo. V tem obdobju je izdelal tudi nekaj lepih slik, znane so tri, ki predstavljajo razne predele Litije in dva portreta.
Zanimiv izbor njegovih del je pritegnil številne obiskovalce razstave, za katero je dala pobudo dr. Tea Kolar - Jurkovšek, sicer Litjanka, ki je obenem prispevala tudi tri slike iz zasebne družinske zbirke. Večino slik za razstavo je prispevala Kerenče-va hči Darja Kernc - Martinec, štiri pa tudi lastniki iz Litije.
Slikarja Leopolda Kernca je na otvoritvi predstavil dr. Ivan Sedej, v kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor Lipa iz Litije, razstavo pa so omogočili Villa Litta klub - fondacija Litija, BTC Ljubljana, Intara Š&P Ljubljana, Sali fin d.o.o. Ljubljana, občina Litija in Kovinski izdelki Nace Šteferl iz Litije. M. Brilej
NOVICI IZ KNJIŽNICE
BRALNE ZNAČKE dobijo vsi učenci, ki so bili med letom pridni bralci. Tudi letos bodo podeljene v začetku junija na ločenih prireditvah za učence višjih in nižjih razredov.
URE PRAVUIC se počasi iztekajo. Med počitnicami jih ne bo. Bodo pa še dvakrat v juniju in sicer v TOREK, 4. junija in 20. junija. Obakrat v Litiji ob 17. uri in v Šmartnem ob 18. uri. Vsi otroci so prisrčno vabljeni. Joža Ocepek
ŠTEVILNI NASTOPI LITIJSKE LIPE
Moški pevski zbor Lipa iz Litije je imel aprila letos veliko nastopov. 12. aprila so se udeležili občinske pevske revije v Jevnici, 19. aprila so izvedli samostojni koncert v Litiji, dva dni kasneje so nastopili na Jančah, na občnem zboru litijskega planinskega društva, 24. aprila pa še na otvoritvi razstave slikarja Leopolda Kernca v Litiji.
Na litijskem koncertu je nastopil tudi moški kvartet pevcev "Jutro" z Jezerskega, s čimer so celoten pevski večer lepo popestrili. Tudi sicer so poslušalci na tem koncertu poslušali lepo petje, tako "Lipe" kot "Jutra." M. B.
VILLA LITTA KLUB FONDACIJA LITIJA
Člani litijske fondacije so se sestali na letnem zboru 24. aprila. Pregledali so opravljeno delo v preteklem letu, ki je bilo zelo povezano s praznovanjem 850-letnice Litije in sprejeli program za nadaljne delo. Prva naloga Fondacije je še vedno pomoč pri dokončanju adaptacije knjižnice, nato pa bo potekala akcija za adaptacijo dvorane na Stavbah.
Na prireditvi je fondacija izročila litijski knjižnici darilno listino za 600.000 SIT. Denarje bil izbran na avkciji slik. Fondacija je izročila denar tudi Pevskemu zboru Polšnik. Za snemanje kasete pesmi Petra Jereba je prispevala 90.000 SIT. J. O.
BELA NEDELJA NA DOLAH
Letošnja bela nedelja, 14. 4. 1996, je bila resnično bela, saj je sneg zopet pobelil hribe in doline naše dežele. Vendar je toplo sonce že zgodaj dopoldne dalo vedeti, da vendarle prihaja pomlad in obetal seje prijeten dan.
Športni navdušenci so preganjali spomladansko utrujenost s tekanjem za nogometno žogo. Otroci so sani zamenjali s kolesi. V gostilni so se že oglašali prvi izletniki in domačini. Živahno pa je bilo tudi okrog gasilskega doma. V dvorani se je po dolgem času pripravljal oder za gledališko predstavo. Najbolj zagnani gasilci so spravili dvorano v red, da je bila primeren prostor za tak kulturni dogodek.
Krajani najbrž pogrešajo take predstave, zato so se v kar lepem številu odzvali vabilu na uprizoritev veseloigre MICKI JE TREBA MOŽA. Od srca smo se nasmejali izvirni predstvi amaterskih igralcev Prosvetnega društva Svibno.
Pogled na gledalce, med katerimi so bili domačini, ki so pred leti sodelovali pri takih ljudskih igrah, in na navdušene otroke daje upati, da se bo tudi na Dolah še kdaj dvignil za-
stor domači predstavi. Lepo bi bilo zaigrati v obnovljeni dvorani: upram. da bomo eventuelni uporabniki in sedanji lastnik našli skupen jezik in spravili dvorano v stanje, ki bo omogočalo uporabo brez posebnih priprav in spodbujalo kulturno dejavnost v kraju.
Stane Kmetic
Litijski mozaik gostoljubnosti
Festival turističnih podmladkov pod geslom TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA ima že lepo tradicijo, saj je bil letos že jubilejni, organiziran desetič zapored. Vsi dosedanji festivali so dokazali, da k razvoju turizma in turistični osveščenosti prispevajo v veliki meri tudi osnovnošolci, seveda s pomočjo svojih uči-teljev-mentorjev.
Ker se običajno na festival prijavi zelo veliko šol, se najprej izvedejo regijska tekmovanja. 12. marca 1996 je bilo regijsko tekmovanje za ljubljansko območje na OŠ Gradec. Tekmovalo je sedem osnovnih šol: OŠ Dravlje, OŠ Jurija Vega Moravče OŠ Vas -Fara, OŠ Ig, OŠ Zbora odposlancev Kočevje, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in OŠ Gradec iz Litije. Vsaka šola se je predstavila z izdelano raziskovalno nalogo, odrsko predstavitvijo in razstavo. Tema 10. festivala turističnih podmladkov je bila GOSTOLJUBJE - NASMEH TURIZMA.
Z učenci, člani turističnega krožka OŠ Gradec smo izdelali raziskovalno nalogo z naslovom LITIJSKI MOZAIK GOSTOLJUBNOSTI. Obsežen del biltena smo namenili gostoljubju prodajalcev v Litiji, saj menimo, da v našem
V Litiji skoraj dvajset let ni delovalo Društvo prijateljev mladine. Prav zato nas je nekaj osebnih prijateljic sklenilo, da ga ponovno ustanovimo.
29. marca se je zbralo na ustanovnem sestanku 20 občanov z enotnim mnenjem, da društvo potrebujemo. Sprejet je bil okvirni program dela, organi dmštva in statut. Na kasnejših sestankih je bil izdelan tudi program za dejavnosti, ki so potekale od 27. aprila do 3. maja.
Prva akcija, ki jo je društvo izvedlo, je bila 29. aprila VOŽNJA Z MUZEJSKIM VLAKOM IZ LITIJE V BOROVNICO. Iz Borovnice so udeleženci pešačili 4 km do Pekla in se
Glede na očitke, da smo gasilci "krivi", da se zavlačuje s postavitvijo telefonske centrale, dajemo naslednje pojasnilo:
V maju leta 1995 delavci Telekoma pripeljejo stroje na naše dvorišče brez kakršnegakoli poprejšnega obvestila oziroma našega dovoljenja. 23. maja 1995 je organiziran ogled prostorov za montažo nove telefonske centrale, kjer so bili s strani Telekoma postavljeni zelo ostri pogoji za postavitev (najprej 16 m2 nato pa kar 30 m'2). Pripravljeni so se dogovoriti za najem prostorov, vendar bi moralo naše gasilsko društvo postaviti primeren prostor s takimi finančnimi sredstvi, katerih pa dništvo nima (najprej se zahteva grobo pozidan prostor, kasneje prostor, pripravljen za montažo centrale). V sodelovanju z nami izdelajo več idejnih zasnov, vendar je postavitev nemogoča, ker nismo našli primerne lokacije. Ugotovimo, da v lastni režiji ne moremo postaviti primernega objekta, ker nimamo dovolj zemljišča. Zato
kraju, za katerega je značilen prehodni turizem, najprej izkažejo gostu oziroma turistu gostoljubje ravno oni. Naloga prinaša tudi zamisli in predloge, kako bi kraj še bolj približali turistom: ob cesti bi lahko postavili table z dobrodošlicami, z ličnimi kažipoti "pokazali" pot do gradu Bo-genšperk. Gostu bi lahko ponudili zgibanko, ki bi opozarjala na turistično ponudbo kraja in da ne bi ostalo le pri besedah, smo prvi primer zgibanke že sami naredili. Na regijskem tekmovanju smo dosegli 1. mesto in se tako uvrstili na državno tekmovanje, kije bilo 25. in 26. aprila v Mariboru. Tu smo osvojili srebrno priznanje. 10. maja smo se na povabilo Turistične zveze Slovenije predstavili z našo razstavo na sejmu v Ljubljani.
Da pa se ne bi s turistično tematiko ukvarjali le pri turističnem krožku, smo se odločili, da na šoli organiziramo tekmovanje na temo turizem z naslovom Ideja za naj ... plakat. Odziv učencev od 6. do 8. razreda je bil velik. V avli šole so bili štirinajst dni na ogled slikoviti in vsebinsko bogati plakati, s katerimi so učenci predstavili turistične kraje in zanimivosti Slove-
nato pozno popoldne po isti poti vrnili v Litijo. Z vlakom se je peljalo 150 šolarjev tretjega in četrtega razreda iz šole Litija in Gradec. Spremljalo jih je 40 odraslih, novinarji, glasbena skupina in slikar Franci Lesja s potujočo razstavo. V Ljubljani so se pridružili še otroci iz DPM Moste-Polje. Navdušenje otrok je bilo organizatorjem največja zahvala za opravljeno delo.
Za vse udeležence je bil izlet in malica brezplačna, denarje bil zbran s pomočjo sponzorjev, saj društvo še nima za svoje delo nobenih sredstev. V naslednjih dneh so bile organizirane na OŠ Gradec igralne ure, otroci so imeli tudi mož-
je odločitev upravnega odbora, da Prostovoljno gasilsko društvo Jablanica ne proda zemljišča za postavitev centrale, ker ga potrebuje za svoje potrebe. Odgovor pošlje Telekomu in občini Litija.
Na naš odgovor dobimo od oddelka za gospodarsko infrastrukturo pri občini Litija pisno obvestilo, v katerem nam grozijo z dolgoročnimi posledicami. Takega ravnanja s strani Telekoma in tudi občine Litija si naše društvo ne more dovoliti. Kot krajani smo seveda zainteresirani za postavitev telefonske centrale, vendar ne na zemljišču gasilskega društva, katerega imamo še sami malo za svoje delovanje. Okrog je dovolj zemljišč, a so last drugih krajanov, ki bi verjetno prodali svoj del za ta namen, če bi se jih vprašalo.
V upanju, da se zadeva okrog postavitve centrale uredi v zadovoljstvo vseh, sprejmite naše pojasnilo.
Janez Ponebšek, predsednik PGD Jablanica
nije, Sredozemlja in Afrike.
Avtorje petih najboljših plakatov smo nagradili z izletom v Maribor. Udeležili so se 10. festivala turističnih podmladkov in si ogledali mesto.
Izlet v Maribor si je prav gotovo zaslužil tudi turistični krožek iz Vač z mentorico go. Milko Rogelj, saj s svojo dejavnostjo vodenja turistov in gostov po kraju veliko pripomore k turističnemu razcvetu in k boljši predstavitvi kraja gostom.
Poleg njih so v Mariboru za nas navijali tudi člani likovnega krožka z mentorico go. Danijelo Kune. S svojimi domiselnimi izdelki so zelo polepšali naš razstavni prostor.
Namen LITIJSKEGA MOZAIKA GOSTOLJUBNOSTI bo uresničen, če bomo vsi skupaj začeli bolj poglobljeno razmišljati o gostoljubju in se ob tem zavedali, da je gostoljubje nasmeh turizma in da so vrata turizmu na stežaj odprta takrat, ko gostitelji natančno vemo, kako bomo sprejeli in gostili svoje goste.
In ob koncu bi še radi dodali, da smo ob našem delu prišli do lepega in vzpodbudnega spoznanja: Nič ni težko, kar radi storimo.
Amalija Kadunc, mentorica turističnega krožka OŠ Gradec
nost ogleda filma Babe, likovna delavnica pa je zaradi premajhen udeležbe na žalost odpadla.
Program za poletne počitnice društvo še oblikuje in se dogovarja s posameznimi organizacijami in društvi, ki v Litiji že delujejo. Program bo verjetno objavljen v naslednji številki Glasila občanov.
Vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri prvih dejavnostih DPM Litija, se zahvaljujemo, še posebej pa sponzorjem, ki so bili: Slovenske železnice Ljubljana, Pekarna Friškovec-Sp. Log, Trgovina Ajda Litija, Trgovina Frtica Litija, Ambient d.o.o. Litija, Slo-venijavino Ljubljana, Sadje in zelenjava Mehdi Begaj Litija in Knjigovodski biro Slavko Palčič Litija.
Marija Tomšič
Regijsko
tekmovanje
matematikov
V soboto, 20. 4. 1996, so se v OŠ Šmartno pomerili najboljši matematiki šestih, sedmih in osmih razredov vseh štirih osnovnih šol v občini. Od 76 tekmovalcev je srebrno Vegovo priznanje prejelo 25 osnovnošolcev. Najbolje uvrščenim smo podelili praktične nagrade. To so bili: 6. razred: Matej Kolšek, OŠ Gradec, Marko Stoilovski, OŠ Litija, Karmen Perko, OŠ Gabrovka, 7.razred: 1. Klemen Paterno-ster, OŠ Šmartno, 2. Bibijana Medved, OŠ Šmartno, 3. Matjaž Janežič, OŠ Šmartno, 8. razred: 1. Miha Denisa, OŠ Litija, 2. Nina Hauptman, OŠ Šmartno, 3. - 4. Karlo Jurje-vec, OŠ Gradec - Vače, Tjaša Lemunt, OŠ Gradec
Vsem iskreno čestitamo, prvim trem iz sedmega razreda ter prvim štirim iz osmega razreda pa želimo na državnem tekmovanju za zlato Vegovo priznanje čimboljši uspeh. Uspešno izvedbo tekmovanja so nam poleg OŠ Šmartno omogočili še Kovina Šmartno, Mesarija Litija in Pekarija Šmartno. Vsem se v imenu organizatorjev lepo zahvaljujemo. Veronika Spes
Preprečujmo požare
Občinski kviz na temo Preprečujmo požare, bil je 12. maja 1996, v Zadružnem domu v Jevnici, je bil organiziran kot zaključek predavanj za značko Preprečujmo požare. Letos so se ga udeležili člani DMG Dole, Jablanica, Jev-nica, Kresnice, Ribče in Vače.
V zelo izenačenem tekmovanju, ki je obsegalo teoretični in praktični del, so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto
- DMG Dole, 2. mesto - DMG Vače, 3. mesto - DMG Ribče
Da je bilo letošnje tekmovanje tako izenačeno, gre zahvala mentorjem v gasilskih društvih, pedagogom osnovnih šol ter vsekakor učencem
- tekmovalcem iz društev "Mladi gasilec".
Gasilska zveza Litija
Tudi v Litiji Društvo prijateljev mladine
Postavitev telefonske centrale
A*	c avtošoHa J   PRIREJA V ZAČETKU ŠOLSKIH POČITNIC
TEČAJ CPP	
	ZA A IN B KAT.
	S PRIČETKOM
24. 06. 1996 OB 17. URI	
	NA AMD
	!!!TEČAJ BREZPLAČEN!!!
ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI	
	PLAČILO NA VEČ OBROKOV
10	% POPUST ZA DIJAKE, ŠTUDENTE (CENA URE 1450 SIT)
ZA INFORMACIJE SE OGLASITE NA AMD LITIJA V PON: 14 - 16 URE SRE: 16 -18 URE SOB: 9-11 URE
ALI POKLIČITE NA TELEFON 88-30-30 (V ČASU URADNIH UR)
IN NON-STOP NA TELEFON 88-32-88.
PRIJAVITE SE LAHKO TUDI NA DAN PRIČETKA TEČAJA.
GLASILO OBČANOV, maj 1996
:
SPORT, IZ NAŠIH KS
Velik uspeh ekipe OŠ Gabrovka v šolski košarkarski ligi
NA KRATKO...
Šolska košarkarska liga - ŠKL je novost v šolskem letu 1995/ 96, ki je prinesla veliko sprememb na področju košarke.
Prva sprememba je sestava ekipe šole, v kateri nastopajo deklice in dečki skupaj in se njihov rezultat sešteva. Tekma je razdeljena v 4 četrtine. Prvo četrtino igrajo deklice, drugo pa dečki. To je prvi polčas. V drugem polčasu nadaljujejo spet deklice, zaključijo ga dečki. Šole, ki do sedaj niso gojile ženske košarke, so trenutno v slabšem položaju, ker ekipe šol, ki imajo dobro žensko ekipo naredijo že v prvi četrtini veliko razliko, ki jo še tako dobri fantje težko nadoknadijo. Vendar bi večje šole že v par letih z dobrim delom in poudarkom na dekliških ekipah dobile takšno prednost zaradi možnosti večjega selekcioniranja, da jim manjše šole ne bi mogle konkurirati. Torej treba je dati le večji poudarek na žensko košarko in
mače šole. Tu je dovolj prostora za veliko učenk in učencev, ki namesto da se brezdelno potikajo po ulicah in razmišljajo o tem, kaj bi delali, vadijo plesne korake in akrobatske elemente. Na tekmah je to prava atrakcija in paša za oči.
Tretja sprememba je uvajanje otrok v usmeritve v poklice kot so reporter, snemalec ali fotograf. Učenci sami spremljajo to tekmovanje skozi objektiv fotoaparata, kamere in pišejo poročila. Sami izdeljujejo slike, montirajo video in avdio posnetke ter pišejo športne članke. Članke in fotografije lahko objavijo v časopisu ŠKL MAGAZIN, svoje posnetke pa v oddaji ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA na Kanalu A. Tako so po več letih, nekje tudi po desetih, nekje prvič, obudili delo novinarski, foto in video krožki.
Naslednja sprememba se odraža v občutku pripadnosti vseh učenk, učencev in uči-
na ženski šport nasploh. To
je tendenca usmeritve celotnega slovenskega športa.
Druga sprememba je v tem, da to ni le športni dogodek -tekma, temveč je to šolski spektakel, v katerem sodelujejo lahko vsi učenci-ke šole. Tako med odmori med četrtinami nastopajo navijači domačih in gostov, med polčasom pa plesne skupine do-
teljev svoji šoli, kar je neprecenljive vrednosti v razvoju odnosov med učenci, učitelji in krajani. V taki obliki lahko sodeljujejo vsi na šoli, nakaj dela pa ostane tudi za starše in zunanje sodelavce.
Sprememba je tudi v tem, da mora vsaka šola vzgojiti pomožne sodnike, sodnike in tudi publiko. Mogoče je slaba stran ŠKL-ja trenutno res v
18. tek na Petelinjek
Z leti ljudje pozabimo, kako zdravo za dušo in telo je gibanje v naravi. Posebno še ljudje, ki živijo v mestih. Nekateri hodijo na sprehode, drugi nabirajo gozdne sadeže, večina pa jih živi zaprtih med štiri stene, kjer sedijo, jejo in gledajo televizijo. Tak način življenja povzroči odvečno težo, organske okvare in bolezni. Otroci hočejo teči, čim shodijo. Lovijo se, skrivajo in zraven duševno sproščajo. Otroke le redkokdaj vidimo sedeti ali hoditi. Čimbolj osnovnošolec postaja srednješolec, čim bližje je preobrazbi v odraslega človeka, tem manj teče in se na sploh giblje. Največkrat smo odrasli zgled mlajšim. V tem primeru se lahko starejši zgledujemo po mlajših.
ZATO, POSKRBIMO ZA ZDRAVO TELO Z GIBANJEM V NARAVI!
27. aprila 1996, na Dan upora proti okupatorju in tudi ob krajevnem prazniku Gabrovke so se kljub dežju zbrali pred osnovno šolo v Gabrovki najvztrajnejši tekači iz več slovenskih krajev. Res je bila udeležba skromna, vendar so bile skoraj vse kategorije polno zastopane. Za samostojno kategorijo ni bilo dovolj le veteranov in starejših članic. Tekli so tekači iz Sevnice, Ljubljane, Domžal,
Litije, Dol in Gabrovke. Še posebej moramo pohvaliti tekače iz Sevnice in njihov atletski klub, saj so se teka udeležili v vseh kategorijah. V absolutni konkurenci je zmagal Janez Sušnik iz Lenarta s časom 39 min, 24 s.
Najboljši so dobili medalje in praktične nagrade, ki jih je prispeval pokrovitelj PRESAD d.o.o. in tudi trgovine : IME-RI d.o.o., Trgovina z mešanim blagom; Mini market LIPA in Trgovina "Pri Metodi", šola Gabrovka je dala prostore za garderobo, ogrevanje in ostale storitve, člani Športnega društva PRESAD iz Gabrovke pa so tekmovanje organizacijsko in tehnično izvedli. Vsem najlepša hvala.
REZULTATI PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH: LETNIKI 1985 in mlajši - 500m DEČKI: 1. mesto: BERNARD JARC, AK DOMŽALE, 2. mesto: STANKO PLAZAR, A K SEVNICA, 3. mesto: ALEŠ KOZOLE, AK SEVNICA
DEKLICE: 1. mesto: BRANKA VIRTIČ, AK SEVNICA, 2. mesto: TJAŠA HRIBAR, AK SEVNICA, 3. mesto: TADEJA CIRINSKI, AK SEVNICA, MAJA POTERBIN, ŠŠD GABROVKA LETNIKI 1984 in 1983 - lOOOm MLAJŠI FANTJE: 1. mesto: DOMEN KRALJ, AK SEVNICA , 2. mesto: DOMEN JARC, AK DOMŽALE, 3. mesto: GREGOR VO-
tem, da ni dovolj mladih, perspektivnih in kvalitetnih sodnikov. Menim pa, da ne bi bilo nobenih problemov, če bi se za pomoč odločila Sodniška zveza Slovenije, ki stoji ob strani in kot se zdi ne podpira takšne oblike tekmovanja.
V Sloveniji so štiri osnovna področja : sever, zahod, center in jug. Ta področja so razdeljena na posamezne pokrajine : Ljubljana 1, Ljubljana 2, Gorenjska, Dolenjska, Podravska, Celjska, Koroška, Pomurska. Štajerska, Obalno -kraška, Goriško - notranjska, Ljubljana okolica A in Ljubljana okolica B, v kateri so tudi ekipe iz naše občine.
Za ŠKL se je odločilo okoli 80 slovenskih osnovnih šol, med njimi tudi tri iz naše občine: OŠ Gabrovka, OŠ Gradec in OŠ Litija. V pred-tekmovanju sta bili v naši skupini še dve šoli iz Zasavja oziroma Dolenjske in sicer OŠ Hrastnik in OŠ Grosuplje. Pred tekmovanje seje končalo sredi februarja 1996. Zmagala je ekipa OŠ Gabrovka z enim samim porazom proti OŠ Gradec v gosteh. OŠ Gabrovka ima zelo dobro ekipo deklic, fantje pa ne zaostajajo bistveno za drugimi fanti.
Za uvrstitev v osmino finala je ekipa Gabrovke igrala z OŠ Duplica pri Kamniku dve tekmi. Prvo je zmagala doma za 46 točk, drugo pa v gosteh za točko. V osmini finala je dvakrat premagala prvaka Dolenjske skupine, OŠ Pavla Lunačka iz Šentruperta. Ekipi iz Gabrovke in Šentruperta se dobro poznata in gojita prave prijateljske odnose. Obe ekipi imata več skupnih lastnosti: sta najmanjši šoli v ŠKL-ju in igrata dobro žensko košarko. OŠ Šentrupert obiskuje 178 učencev, OŠ Gabrovka pa 147, kar je v primerjavi z drugimi šolami, ki imajo od 600 pa do 1000 učencev, le en letnik.
Tako se je ekipa OŠ Gabrovke uvrstila med osem najboljših v Sloveniji. V če-
trtfinale so se uvrstile ekipe osnovnih šol: Rogaška Slatina, Tabor I - Maribor, Murska Sobota III, Danile Kumar - Ljubljana, Žiri, Karel Desto-vnik Kajuh - Ljubljana, Antona Globočnika - Postojna in Gabrovka. Gabrovka je igrala z OŠ Antona Globočnika iz Postojne in obe tekmi izgubila. Učenci, učenke in učitelji iz OŠ Gabrovka nismo zato razočarani, saj smo dosegli več kot smo načrtovali. Ekipa iz Postojne je v polfinalu z enako razliko kot Gabrovko v četrtfinalu premagala tudi ekipo OŠ Danile Kumar iz Ljublane. Tako sta v finalu dve ekipi, ki sta razred zase v Sloveniji. To sta OŠ Postojna in OŠ Rogaška Slatina.
V Gabrovki smo zelo veseli tega uspeha še posebno zato, ker imajo ostale osnovne šole zaledje v večjih košarkarskih klubih (KK Postojna. KK Rogaška Slatina, KK Jezica, KK Žiri, KK Bavaria...), ekipa OŠ Gabrovka pa je plod dela enega samega človeka, ki dela v osnovni šoli.
Na koncu pa se ustavimo še pri igralkah in igralcih, ki so za ta uspeh največ naredili. Pri deklicah moramo omeniti Marjeto Kotar kot gonilno silo ekipe deklic, Teuto Imeri kot najboljšo igralko v napadu, Bojano Ilnikar kot najmlajšo in najboljšo v obrambi in dve visoki igralki, ki sta se borili pod koši s še večjimi nasprotnicami in pobrali veliko odbitih žog ; to sta Simona Voje in Karmen Perko. Najboljši fantje pa so bili : Matjaž Kotar in Blaž Hribar na položaju play-makerja oziroma zadevanja košev iz vseh pozicij ter Marko Gracar in Gregor Mar-tinčič, ki sta bila uspešna v skokih in igri pod koši.
Igor Medved
Šmarski župani so znali vzpodbujati pridnost in inovativnost. Za dekleta in žene so v Šmartnem organizirali brezplačne tečaje. Spodnji posnetek je iz obdobja 1930, ko je bil župan v Šmartnem ugleden domačin Ernest Drčar. V času županovanja Leopolda Hostnika (1913 - 1927) pa je Šmartno dobilo Obrtno šolo. Kje so zlati časi šmarskih županov?
DENIK, AK SEVNICA MLAJŠA DEKLETA: 1. mesto: ANDREJA PIW0ZIA, AK SEVNICA, 2. mesto: KARMEN PERKO, ŠŠD GABROVKA, 3. mesto: VIDA REPNIK PREŠEREN, AK RODICA LETNIKI 1982 in 1981 - 2000m STAREJŠI FANTJE: 1. mesto: BORUT VEBER, AK SEVNICA, 2. mesto: ROBI PAPEŽ, AK SEVNICA, 3. mesto: MARČELO KNEZ, AK SEVNICA STAREJŠA DEKLETA: 1. mesto : ANA ŠMIDHOFER, AD ŠTAJERSKA, 2. mesto : MELITA ODLA-ZEK, OŠ DOLE, 3. mesto : KARMEN REPNIK PREŠEREN, AK RODICA
LETNIKI 1980-1966- 11 km ČLANI: 1. mesto : ROBERT GROJZDEK, AK SEVNICA, 2. mesto : ALEŠ CVAR, KRŠKO, 3. mesto : DAVID HRIBAR, ŠD PRESAD
ČLANICE - 6 km: 1. mesto : KLAVDIJA TOMAŽIN, AK SEVNICA, 2. mesto : META PUNGERČAR, AK DOMŽALE, 3. mesto : ZVONKA BREGAR, AK SEVNICA
LETNIKI 1965 in starejši - 11 km - STAREJŠ I ČLANI: 1. mesto : JANEZ SUŠNIK, LENART, 2. mesto : LOJZE MALNAR , STOP TEAM, 3. mesto : LOJZE ČARMAN, LINGUA
ŠMARTNO - Folklorna skupina šmarske šole, ki jo že drugo leto uspešno vodi Mojca Slapničar, je letos ob pomoči šole, šmarske Usnjarne, prizadevne mentorice in staršev dobila nova oblačila - gorenjsko narodno nošo. Prvič je v njej zaplesala ob materinskem dnevu na proslavi v gasilskem domu v Vintarjevcu. V maju se bo predstavila v Domu Tišje v Črnem Potoku, ob zaključku šolskega leta pa še staršem. V skupini prevladujejo sedmošolci.
KULTURNE IN KRAJEVNE NOVICE
JEVNICA - V petek, 12. aprila, so se, po triletnem premoru, znova srečali odrasli pevci in pevke na občinski reviji, tokrat v jevniškem kulturnem domu. Zapelo je 13 mešanih, moških in ženskih pevskih zborov ter pevskih skupin in oktet Valvasor iz Gabrovke, Jevnice, Kresnic, Litije, Polšnika, Vač in Šmartna.
ŠMARTNO - Drugo aprilsko soboto je mešani pevski zbor ZVON prepeval v domači dvorani pesmi raznih narodov pod vodstvom zborovodkinje Marjance Vidic. Sodelovalo je tudi sedem mladih glasbenikov - instrumentalistov, spored pa je povezovala Magda Omahen.
LITIJA - Sredi aprila je potekalo v litijski in šmarski dvorani področno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin Zasavja; šolarjem v navedenih krajih se je predstavilo pet gledaliških skupin iz Litije, Vač, Izlak in Trbovelj.
ŠMARTNO - Letošnje občinsko srečanje mladih pevcev je Zveza kulturnih organizacij organizirala 23. aprila v šmarski osnovni šoli. Na skoraj dveurnem koncertu je zapelo 11 otroških in mladinskih pevskih zborov iz Litije, Gabrovke, Dol, Vač in Šmartna.
BOGENŠPERK - V Valvasorjevi knjižnici je bil 26. aprila zadnji koncert iz cikla Slava Valvasorja Kranjskega. Prestavila sta se dva mlada in nadarjena orglavca iz Velenja, Andreja Golež in Tomaž Sevšek, sodelovala pa sta še violinist Rok Kolar in čelistka Jelena Milanovič. Žal pa smo lahko, verjeli ali ne, obiskovalce prešteli na prste obeh rok.
ŠMARTNO - Tik pred prvomajskimi prazniki je gostoval v šmarski osnovni šoli znan gledališki igralec in prejemnik Boršnikovega prstana Jurij Souček. Učence predmetne stopnje je navdušil s Krjavljevimi zgodbami iz Desetega brata.
ŠMARTNO - Šestošolki Janja Zaje in Maja Šuštaršič sta se z likovnim pedagogom Jožetom Megličem udeležili enodnevne Petkovškove likovne kolonije na Vrhniki. Letos sojo organizatorji posvetili 120-letnici rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
ŠMARTNO - Na godovni dan svojega zavetnika so šmarski gasilci izvedli svečan program. Najprej so se zbrali v župnijski cerkvi pri sveti maši, ki jo je za pokojne in žive gasilce daroval župnik Franci Kadunc, po njej pa je blagoslovil gasilski dom in podobo svetega Florjana. Obredje spremljalo ubrano pritrkavanje. Praznovanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki pobratenih in sosednih gasilskih društev, so sklenili v kulturnem domu, kjer so najbolj zaslužnim posameznikom svečano podelili društvena, občinska in državna priznanja ter sprejeli v svoje vrste pet novih članov, poskrbeli pa so še za družabno srečanje.
ŠMARTNO - Želja mnogih Šmarčanov in okoličanov, da bi kraj dobil turistično društvo, seje 25. aprila letos uresničila. Društvo bo skrbelo za boljšo turistično ponudbo, kamor sodijo razglednice, spominki, ogledi znamenitosti in gostinske usluge, organiziralo izlete in kulturne ter druge prireditve, v svojo dejavnost pa bo vključilo tudi okoliške izletniške kraje -Javorje, Primskovo in Štango. Ena njegovih prvih nalog bo razpis tekmovanja za lepši izgled Šmartna, kamor sodi ocvetličenje balkonov in oken, ureditev hišnega in stanovanjskega okolja ter vzdrževanje parkovnih površin. O tem bodo krajane še podrobneje obvestili. Upravni odbor bo v prvem mandatnem obdobju vodil zasebni trgovec Marko Ho-stnik, na prvi seji pa bodo imenovali še razne komisije.
Boris Žužek
MALI OGLAS
Prodam lesen vikend v Polšniku, Stranski vrh 18, komunalno opremljen, s parcelo ob objektu v izmeri 852 m2 (od tega malo gozda). Cena po dogovoru. Informacije dobite na tel. 218 - 400 zvečer, ali na tel. 873 - 148 zvečer, Marija Borišek.
TENIS BERDAJS
Obveščamo Vas, da so letne karte za igranje tenisa že v prodaji. Vse podrobnejše informacije dobite na tel. številki (061)874-012. Vabljeni!
V SPOMIN MARKU RAINERJU
-o PISMA BRALCEV     PISMA BRALCEV -o PISMA BRALCEV •<>
Življenja se najbolj zavemo prav v trenutku, ko ga prekine smrt nekoga, ki smo ga imeli radi, ki je bil del našega življena in to je bil pokojni Marko.
V otožnem spomladanskem sobotnem dnevu 13. aprila 1996 smo se ob žalnem zboru na šmarskem pokopališču, poslovili od pokojnega Marka RAINERJA, kije prezgodaj odšel iz naše sredine. Njegova knjiga posvetnega in naprednega ustvarjalnega življenja se je zaprla. Končalo se je njegovo zadnje človeško dejanje, človeka, ki je bil delovno prežet z vsemi utripi življenja na vseh delovnih okoljih in področjih ustvarjalnosti To je bil njegov način življenja, ki je bil skoraj vedno uspešen, saj je v samih uspehih našel notranje zadovoljstvo.
Marko je bil human in skromen človek. Poleg svojega poklica gradbenega tehnika in sodneg cenilca je nesebično rad pomagal vsakemu, ki je bil v stiski. Vse to je bistveno vplivalo na njegov ugled, ker je znal ustvarjati delovno in družabno vzdušje.
Njegovi življenjski ideali so postali stvarnost, pridobil je zelo široko strokovno znanje, s katerim je zakoračil po raznih odgovornih vodilnih mestih Primorske in Ljubljane.
Imel je način objektivnega gledanja na življenjsko stvarnost, saj vemo, da je "sebi zvest šel skozi življenja čas, saj vsakemu svoja stališča povedalje naglas."
V nenehnem iskanju življenjskih ciljev je na svojevrstni način dozoreval in iskal nova spoznanja. Kot 15-letni mladenič se je znašel med partizanskimi borci in terenci na takratnem šmarskem okraju osvobodilne fronte na Ma-molju. To je bil kraj, odkoder je z mladostnimi pogledi želel dočakati čimprej tisti čas svobodne pomladi.
V usodni čas slovenskega naroda je vpletal svojo osebnost in čas mladostnega življenja in se tako poglabljal v priljubljena mamoljska partizanska srečanja in idejo spominskega partizanskega obeležja. Kot soustvarjalec mon-grafije NOB litijskega okrožja, je prezgodaj omagal in pustil nedokončano delo drugim. Za vedal se je, daje resnica v tem: "Narod, ki ne pozna svoje zgodovine, je kot človek brez spomina."
Iztekla se je njegova zemeljska usoda in ostala je naša generacija, osiromašena za plemenitega človeka.
Partizanski soborci in aktivisti
FRANC STRUS - TU MEMORIAM
V nedeljo, 21. 4. 1996, so v sončnem pomladnem jutru skupine litijskih planincev hitela na Janče, na redni občni zbor društva. S terase pri domu na Jančah je bila Ljubljana kot na dlani Nihče med nami, ki smo pogledovali na prestolnico v dolini, ni mogel slutiti, da je ravno tega jutra tam spodaj, v bolnišnici Petra Držaja, prenehalo biti plemenito srce našega planinskega prijatelja in tovariša Fraiica Štrusa.
Franc Štrus se je rodil pred 63 leti na Logu. Skromno, toda srečno otroštvo, ki ga je zaznamovala tudi vojna, je preživel v Litiji. Bilje živahen otrok in mladenič in kljub skromnim razmeram, ki so vladale po vojni se je preizkusil v številnih športih. Bil je veslač v litijskem kajakaškem klubu, nadvse uspešen litijski nogometaš in atlet. Že kot dijak pa je začel zahajati tudi v gore. ki so kasneje postale njegova največja ljubezen. Nepozabno se muje v spomin vtisnil njegov prvi vzpon na Triglav. Skupina šestih prijateljev, dijakov Tehnične šole v Ljubljani se je iz Bohinja odpravila z enim samim nahrbtnikom, hlebcem kruha, kosom sira in leseno škatlo za marmelado, sam ni imel niti goj-zarjev in se je na vrh povzpel v nizkih čevljih. Kasneje je videl številne gore doma in v tujini, stal je tudi na najvišjem vrhu Evrope, Mont Blancu, vendar mu je najglobje vtise pustil ravno prvi vzpon na Triglav, kamor seje potem še velikokrat vračal. Vrnil se je tudi kot udeleženec prvega pohoda Geoss - Triglav, ki je uspel ravno zaradi njegovega skrbnega načrtovanja.
Franc Štrus je bil član Planinskega društva Litija od njegove obnovitve v letu 1952. V upravnem odboru društva je deloval preko 30 let in v vsem tem času je bil letošnji občni zbor prvi,
ki je minil brez njegovega sodelovanja. Vendar je bil Frnac, kot smo ga klicali, še kako prisoten tudi na letošnjem občnem zboru. Prisoten je bil s svojim delom, soj ni- bilo mogoče govoriti o njegovem prispevku. Šele sedaj, ko ga ni več med nami, se v polni meri zavedamo, kako veliko delo je opravljal v našem društvu.
Dva izmed treh najvažnejših projektov društva sta neločljiva in trajno povezana z njegovim imenom: pohod na Tišje in Badjurova krožna pot.
Pri Badjurovi krožni poti je sodeloval od same ideje, ki jo je dal Franci Gorenc na občnem zboru v letu 1972. V dobrem letu dni je s prijatelji markacisti označil in uredil vseh 95 km poti. ki kakor obroč po okoliških grebenih oklepa litijsko občino. Pot vodi po najlepših predelih naše občine in njenega obrobja (Ostrež, Zasavska sveta gora, Vače, Miklavž ...), in mimo najpomembnejših spomenikov naše kulturne dediščine (grad Bogenšperk, Geoss...). Kot referent za Badjurovo krožno pot je vseskozi vzorno skrbel za pot, kontrolne točke, dnevnike, podeljevanje značk in evidenco o opravljenih poteh. Tudi pri tem se je pokazala njegova, že pregovorna, vestnost, natančnost in poštenost. V 22 letih obstoja je pot prehodilo 1758 planincev in vsem je dnevnike pregledal in potrdil Franc Štrus.
Sodeloval je pri organizaciji in izvedbi vseh dosedarijih pohodov na Tišje, od šestega pohoda dalje kot nadvse uspešen predsednik organizacijskega odbora. Po njegovi zaslugi pohod na Tišje slovi kot eden najbolje organiziranih množičnih pohodov v Sloveniji.
Po upokojitvi seje močno angažiral pri delu planinske sekcije društva upokojencev Litija. Bil je odličen vodnik, saj je poznal naše hribovje in gore kot le malokdo, njegov občutek za odgovornost in orientacijo pa je zagotavljal kar največjo varnost njegovih izletov. Velik je bil tudi njegov prispevek pri pripravi velikih rekreacijskih prireditev TVD Partizan.
V preteklem letu smo proslavili 90-letnico delovanja društva. Moto vseh prireditev je bil "90 let zvestobe litijskih planincev slovenskim goram". Zvestobaje bila tudi ključna beseda Fran-cijevega delovanja in značaja. Bil je zvest sebi in svojim načelom, nikoli ni "obračal plašča po vetru" in na njegovo besedo, tovarištvo in poštenost si se lahko zanesel vedno in povsod. Bil je zvest slovenskim goram in domačemu društvu, zvest svojim planinskim tovarišem in prijateljem. Bil je zvest svoji družini, soprogi Leni, sinu Iztoku in hčeri Ireni; družini, ki jo je imel nadvse rad in ki mu je nudila močno oporo pri njegovem delu. Bilje zvest svojemu poklicu in svojemu Litostroju, kjer je vestno, strokovno in pošteno delal kot strojni imenir od prvega dne zaposlitve do upokojitve. Med sodelavci je bil zelo priljubljen in cenjen. Tudi po upokojitvi so ga vabili, da jim je s svojim strokovnim znanjem in natančnostjo priskočil na pomoč. Ni mu bilo vseeno, ko je videl s kakšno krizo se danes srečuje njegovo podjetje.
Spomin nanj bomo litijski planinci trajno nosili v svojih srcih. Ko bomo obiskovali kontrolne točke Badjurove krožne poti, bomo morali misliti nanj. Ob markacijah na poti se bomo vprašali, ali je ni morda narisala njegova roka. Ob pripravi pohoda na Tišje se bomo vprašali: "Kako bi to napravil Franci." Kontrolni kartonček "v štirih tetinih časih na Janče" je delo nejgovih rok. Na anonimnem tečaju za znak društva je bil v preteklem letu izbran njegov predlog, tudi ta nas bo trojno spominjal nanj. Spomin na Franca Štrusa pa bo živel tudi potem, ko nas, njegovih planinskih prijateljev in tovarišev, ne bo več med živimi, saj se je s svojim delom trajno zapisal med velike Litjane.
Borut Vukovič
Javno vprašanje zahtevajav-ni odgovor
Odgovornim in pristojnim, nekdanjim in deloma tudi sedanjim funkcionarjem, ki skrbijo in bdijo pod občinsko streho za pravni red in blaginjo svojih občanov, tri direktna in konkretna vprašanja:
1. Sedaj, že davnega leta 1974je bil za zahodni del Kresnic sprejet delni zazidalni načrt, prvenstveno, po mnenju nekaterih predvsem zaradi izgradnje prepotrebne lokalne ceste, zaradi katere je bil leto pozneje sprejet tudi odlok o ugotovitvi splošnega ljudskega interesa. Sprašujem po vseh razlogih, zaradi katerih je bil načrt sprejet, pa tudi tistih, vsled katerih cesta še vse do danes ni realizirana?
2. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je s sodelovanjem Urada kriminalistične službe jeseni leta 1990 ugotovilo, da je med predstavniki KS Kresnice in občino bila sprejeta sprememba zazidalnega načrta, po katerem sporna cesta ne bi potekala preko parcel pritožnikov. Sprašujem, zakaj dogovor o spremembi med vsemi soudeleženci ni bil spoštovan? V odloku o sprememah in dopolnitvah zazidalnega načrta je cesta ponovno vrisana. Kdo je tisti, ki ni bil pripravljen slediti volji ljudi, ki je bila izražena na Zboru krajanov leta 1993 in je enaka preje omenjenemu dogovoru oziroma spremembi?
3. Sodišče je s svojim sklepom julija 1990 ugotovilo, da bo Družbenopolitična skupnost (katera, ni navedlo) poskrbela za napravo obravnavane ceste. Zakaj se sklep sodišča ne udeja-ni?
Pričakujem, da se bo v "Glasilu občanov" našlo toliko prostora za objavo mojih vprašanj, pa seveda tudi za odgovore, s katerimi menim, da ne bi smelo biti težav, kot jih ni bilo pri sprejemanju zazidalnih načrtov. Sodim, da gredo odgovori najboljšim poznavalcem razmer in vsega
dogajanja, med katere pa ne gre uvrstiti tiste, ki s primerom niso seznanjeni.
Če odgovorov iz katerihkoli razlogov ne bo objavljenih, me boste s tem prisilili, da bom to pravico, to je informiranost, ki mi jo Ustava RS nudi in omogoča, najprej poskusil izkoristiti na lokalni, če pa tudi tukaj ne, pa na državni televiziji ali radiju. Pa naj ve in izve za neslavne dogodke in dejanja vsa Slovenija, če bo tako bolje.
Za danes dovolj, čeprav imam še marsikaj vprašati, pa še več povedati.
Ignac Vozel, Kresnice
Adijo, mestne ulice
Za vzdrževanje mestnih ulic je občina vsako leto namenila del denarja, ne prav preveč, vendar pa vsaj za najnujnejše. Letos pa je občinski svet sprejel proračun, v katerem ni več bilo postavke, "vzdrževanje mestnih ulic", ampak so besedo "mestnih" kar odstranili, na koncu pa dodali "in krajevnih središč". To kratkomalo pomeni, da je občina Litija glede ulic odvzela status mesta, in že lani zmanjšano vsoto za mestne ulice letos razpršila kar na vsa krajevna središča.
Vsota 14 milijonov je sicer ostala, vendar ne več za mestne ulice, ampak tudi za krajevna središča, ki pa jih je še 17. Mestnih ulic v proračunu namreč ni več.
To tudi pomeni, daje občina mesto Litijo kar izenačila z mnogimi vasmi in jo preprosto potisnila nazaj med navadna naselja, kar je bila pred več kot 500 leti. Takrat je postal trg, drugo leto pa bo 45 let, odkar je bila povzdignjena v mesto.
Urejanje krajevnih središč sicer podpiram, saj gre za potrebno in koristno dejavnost, vendar odgovorna na vprašanje, zakaj je treba denar za to vzeti ravno mestu Litija, ki je že tako dovolj zanemarjena, in ne kje drugje, seveda nisem dobil.
Niso pomagali niti protesti na seji, niti argumenti da tako pač ne gre, saj je Litija mesto s 7.000 prebivalcev in občinsko središče, ki je povsod ogledalo vsake občine in občinskega vodstva ter meščanov. Sedanje občinsko vodstvo je očitno drugačnega mnenja. Niti župan Mirko
Kaplja niti predsednik občinskega sveta Franci Rokavec nista smatrala, da bi na tej seji, ko je bil na dnevnem redu letošnji občinski proračun, kaj rekla ob takem pustošenju mesta. Župan je bil celo predlagatelj proračuna s katerim so Litiji ponovno -tokrat uničujoče - zmanjšali denar za vzdrževanje mestnih ulic, Franci Rokavec, ki pa je kot predsednik občinskega sveta sejo vodil, pa prav tako ne. Litije mu je toliko mar, kolikor pač kaže, da mu je. Pa to še ni vse. Za 2 milijona SIT so v proračunu zmanjšali tudi denar za vzdrževanje mestnih površin. Denar za ta namen so zmanjšali že lani in letos spet. Lani sem ob protestiranju proti takšnemu ravnanju dobil celo pojasnilo, da naj pač v Litiji prebivalci sami režemo žive meje ob ulicah in kosimo javne površine, če jih hočemo imeti. Gre prepogosto za razvrednotenje Litije in njenih prebivalcev, tako pa z občinskimi središči ne delajo nikjer.
No, proračun so občinski svetniki na predlog župana seveda veselo sprejeli, soj nas je iz Litije v občinskem svetu let 10, ostalih pa je 16, pa še med temi desetimi iz Litije nismo ravno vsi enkao zagreti za izgled mesta.
Na koncu pa iz tega lahko zaključimo dvoje: prvič, ne bo dolgo, ko se bodo na litijskih (nič več mestnUi!) ulicah in kandelabrih pojavila presvetla obličja prav tistih, ki pa so jim ravno litijske ulice kaj malo mar, in se prebivalcem mesta spet ponujala za bogve kakšno izvolitev. No, pričakovati je, da se jim bodo prebivalci za "njihovo skrb" za mesto obdolžili s primernim številom glasov. In drugič, ponovno se je pokazalo, da je tolikšna občina (mnogo prevelika) neobvladljiva glede reševaiya lokalnih zadev (občina pa je lokalna skupnost) in da bodo ljudje prišli do uresničevanja lokalnih interesov šele takrat, ko bodo namesto sedanje občine ustanovljene vsaj dve, tri ali še več.
Martin Brilej, član občinskega sveta iz Litije
Pisma bralcev se ne lektorirajo
AVTO ŠOLA SI * CAR SVETIČ
vabi vse zainteresirane občane na
BREZPLAČNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A, B, C IN E KATEGORIJE,
ki se bo pričel v torek, 4. junija 1996, S prlčetkom ob 16. uri.
Vse informacije dobite na Graški cesti 2, vsak dan od 14. - 15. ure in od 19. - 20. ure, po telefonu: 061/883 - 140.
Nudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči.
Nejočite na mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta
FRANCA BEVCA
iz Tihaboja pri Gabrovki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna hvala PGD Tihaboj in za organizacijo pogreba, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter govornici za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pavla, hčerka Milka, Pavla, Vida, Lojzka in Mojca z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata.brata in strica
ALOJZA OBOLNARJA
iz Zavrstnika 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence, sveče in izrečeno sožalje. Posebna hvala sosedom, vaščanom, g. župniku Francu Kaduncu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, gasilcem in govorniku g. Janku Hauptmanu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Trnova se ti je pot končala, v hladnem grobu boš zdaj spala, še naprej te bomo radi imeli, s tabo, mama, v srcu naprej živeli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi
AMALIJE VOZEL
iz Moravč pri Gabrovki
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Gabrovka za opravljeno
pogrebno storitev, pevcem KUD Gabrovka za zapete žalostnike, ga. Heleni Perko za ganljive besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi sestri Ivanki za pomoč ob njeni bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Ostali so le sadovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
MARJANA JAGRA
iz Tep
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem IMP-Klimat, krajevni skupnosti Polšnik za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, učencem OŠ, pevskemu zboru Polšnik, g. Francu Repovž za občuteno izražene besede slovesa ob grobu ter vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku kakorkoli pomagali in ga pospremili na prerano zadnjo pot. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Delo, trud, trpljenje,
tvoje je bilo življenje,
vse to si prestal,
zdaj pa brez tebe prazen je dom.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega moža, očeta, starega očeta in tasta
ANTONA NIKLERJA
iz Stare gore
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, vsem,
ki ste darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebcem, g. Tonetu Mulhu za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
Minilo je že tretje leto odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, brat in stric
STANISLAV KOVAČIČ
iz Kostanjevice 11 Dole pri Litiji
Zena Veronika, sinova Stanko in Jože ter hčerke Veronika, Milena, Anica in Nada z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, ata, brata, strica, tasta
FRANCA ŠTRUSA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, vaščanom Gradišča, delavcem VVZ Litija, Merkur-Ferum Ljubljana, Litostroj Ljubljana, nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in izkazano spoštovanje na zadnji poti. Hvala Planinskemu društvu Litija za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala
g. Vukoviču in g. Bohu za poslovilne besede, MPZ "Lipa" za zapete žalostinke, g. Setničarju za odigrano Tišino. Hvala g. dekanu Masniku za opravljen obred. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Leni, sin Iztok z družino, hčerka Irena, sestri Ana in Pavla z družina Ata, pogrešala te bova, tvoja vnuka Tina in Miha.
V naših srcih Ti naprej živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš,
tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
Minilo je tri leta žalosti odkar, te ni več med nami naša ljubljena
KLAVDIJA
Hvala vsem za vsako lepo misel nanjo, za postanek ob njenem grobu, za prižgano svečko ali poklonjeno cvetje.
Tvoji najdražji, mami, ati in Renata
Svojo življensko pot je sklenila naša mami, zlata mami in teti
VERONIKA POTOKAR
roj. BERČON
K počitku smo jo položili na njen 65. rojstni dan, v Litiji, 29.4.1996. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na zadnji poti. Lepa hvala gospodu dekanu Masniku za obred in poslovilne besede. Hvala tudi g. Žagarju s sodelavci ter g. Setničarju za nežne melodije slovesa.
V tihi bolečini hčerka Karmen, vnuk Sven in sorodniki
S A T V A D
Zdravko Kadunc s.p. Gradiške Laze 33 1275 Šmartno Mobitel: 0609 638 - 250
Vzdrževanje in montaža kabelskih, skupinskih in individualnih antenskih sistemov za sprejem satelitskih,
zemeljskih TV in radio
programov
ter video
in klasičnih domofo-nov
za stanovanjske bloke in individualne hiše.
V SPOMIN
Letos mineva 19., 13. in 10. let, odkar so nas zapustili dragi
oče ALOJZ, brat JOŽE in skrbna mama NEŽKA OTRIN.
Hvala vsem, ki se ustavite in postojite ob njihovem grobu.
Sinovi in hčere ter vnuki in pravnuki
V SPOMIN
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačičeva
Z ljubeznijo se spominjamo naših staršev
MARIJE in FRANCA TOMAŽINA
iz Cerovice
Hvala vsem, ki se ju spominjate. Njuni otroci z družinami
POTOVANJE PO SVETI DEŽELI
Od Sinaja do Jeruzalema
V dnevnem časopisju redno spremljamo konflikte, ki se vrstijo med Palestinci in Izraelci. Dejansko so tam težke razmere, kajti na istem področju živita dva naroda, kulturno, tradicionalno in versko precej različna. Takšno stanje je na tem območju danes, zgodovina pa nam kaže tudi drugačno sliko. Govorili bomo o t.i. Sveti deželi, ki obsega severni del Egipta, del Jordanije in državo Izrael.
Piše: Lojze Hostnik
Pred kratkim je bila tam na obisku večja skupina slovenskih romarjev, kateri sem se tudi sam pridružil. Svoja doživetja bi rad posredoval tudi bralcem litijskega Glasila občanov. Sprehodili se bomo po sledeh starih očakov in prerokov, vse do velikih dogodkov odrešenja Jezusovega časa.
Doživetje teh krajev je za Evropejca nepozabno, še posebej, če jih doživlja v luči svetopisemskih dogodkov pred davnimi tisočletji.
Z letalom smo prispeli v Tel Aviv, od koder smo naprej potovali z avtobusom do egiptovskih meja. Naslednji dan smo se znašli že sredi Sinajske puščave, kjer je. kljub pustinji, za romarje in turiste dobro poskrbljeno. Pod Mojzesovo goro stoji starodavni samostan sv. Katarine, kije skozi dolga stoletja ostal nedotaknjen, navkljub neštetim vojnam in spopadom na teh tleh. Samostan je namreč simbol treh velikih verstev in kot takega se ga ni nihče lotil. Med drugim slovi po bogati knjižnici, po vrednosti takoj za vatikansko. Ime nosi po poganski spreobr-njenki, mučenki lastnega
očeta, ki ji ni dovolil prestopiti v krščanstvo. Mojzesovo goro Horeb, visoko kot naša Kredarica, smo zavzeli sredi noči. To je gora, znana po božji postavi - desetih zapovedih, ki jih je Mojzes od Boga prejel za Izraelce in vse človeštvo. Na vrhu smo dočakali čudovit sončni vzhod, ki je obžaril vse Sinajsko pogorje. Prizor, ki si ga vtisneš globoko v srce, ne samo v fotografski objektiv. Počasi razumeš, kaj je v tej puščavi doživljal Izraelski narod po izhodu iz egiptovske sužnosti.
Prebivalcev ta puščava skoraj da nima. Poleg samostanske oaze, v kateri prebivajo pobožni menihi, je tu pa tam najti še posamezne družinske skupnosti beduinov. V svojih šotorih živijo sila preprosto in skromno. Marsikdo pa seveda živi na račun številnih popotnikov, bodisi romarjev ali turistov, ki jih pot vodi po puščavi. V glavnem prodajajo spominke ali pa se ukvarjajo s "prevozništvom" - camel-taxi. Za vzpon na kamelo plačaš en dolar, nato pa še dva, če hočeš, da te lastnik spusti dol. Vsekakor pa se jih precej odloči tudi za kameljo ježo na goro Horeb.
Pot nas je še naprej peljala skozi puščavo proti Jordaniji. Ravno tam so se pred približno tremi tisočletji zadrževali Izraelci na svoji 40-lctni selitvi v obljubljeno deželo Kanaan. Ogled starega svetišča Petra, v Jordaniji, ti prinaša veličastne užitke. Domačini so nas s konji popeljali do vhoda v ozek kanjon, ki se dober kilometer počasi spušča, vse dokler se ti pred očmi ne prikažejo v skalo vklesane umetnine: razne dvorane, grobnice kraljev, amfitea-ter... Že stara, tudi poganska, ljudstva so se tu zbirala ob praznovanjih verskih obredov. Dolga stoletja je bil ta kraj popolnoma pozabljen, dokler ga ni v prejšnjem stoletju odkril neki angleški raziskovalec.
V kratkem je bil ogled Jordanije zaključen in že smo se znašli pred Jeruzalemskimi vrati...
#usitd OiIanov
Ustanoviteljica: Občina Litija
Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik). Dajana Žabkar (lektoriranje). Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Zupančič Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija
Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo.
Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.
MOŠKI PEVSKI ZBOR KUD "LIPA" VAČE JE PRAZNOVAL SVOJO 90-LETNICO
Pesem je navdihovala rodove
Pevskemu zboru KUD Lipa Vače so čestitali predstavnili mnogih pevskih zborov, jim prinesli darila in cvetje.
V soboto, II. maja je v nabito polni dvorani na Vačah MPZ KUD "Lipa" Vače praznoval 90-letnico svojega obstoja.
Vaški pevci so se številni publiki predstavili s štirinajstimi narodnimi in umetnimi pesmimi. Vodil jih je njihov dolgoletni dirigent Matija Strehar. V goste so ta dan prišli tudi člani pobratenega MoPZ iz Košane, s katerimi jih veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Zapeli so nekaj lepih pesmi pod vodstvom svojega dirigenta Poldeta Biščaka. Tudi oni so že slavili svojo 90-letnico, takrat so jih obiskali tudi vaški pevci.
90 let je dolga doba. Za zbor, ki prepeva že toliko let, pravijo, da je veteran. Ampak to "ve-teranstvo" se vaškim pevcem prav nič ne pozna. V jubilejnem letu so zbor namreč tako pomladili, daje videti prav mladosten. Sicer v njem prepevata kar dve generaciji: ob očetih stojijo že sinovi in tako gre pesem iz roda v rod. Zbor seje za to priložnost še posebej uredil, z lastnimi prihranki in s pomočjo sponzorjev so si pevci nabavili nove obleke, svoje pa so prispevale tudi šmamice v gumbnicah. "Na Vačah se je pelo in se bo pelo", je v
svojem pozdravnem nagovoru podčrtal domačin Marko Juvančič. Pesem ne pozna ne starostnih ne kakšnih drugih meja. Človek poje, ker tako čuti, ko je vesel in ko je žalosten. Pesem je izraz njegove biti.
Sicer se za bodočnost zborovskega petja na Vačah ni treba bati. To so dokazali mladi pevci iz OŠ Vače, ki so pod vodstvom glasbenega pedagoga Ivana Kolarja zapeli nekaj prisrčnih pesmi in tako še polepšali ta večer. Na koncertu je predsednik ZKO Litija g. Boris Žužek podelil pevcem z najdaljšim stažem Gallusova priznanja, predstavniki sosednjih zborov in drugi prijatelji pa so zboru čestitali za visoko obletnico.
Še posebej lepo se je jubilantu zahvalil župan občine Litija in jim poklonil sliko Vač, delo akademskega slikarja Jožeta Meglica.
Po koncertu, ki sta ga vodili napovedovalki Olga Kimovec in Špela Kolenc, so marljivi pevci pripravili družabno srečanje.
Zanosna pesem iz grl vseh prisotnih je mogočno zadonela po dvorani iz oznanjala, da na Vačah tradicija ne bo zamrla in da bo slovenska pesem tod živela še dolgo dolgo.
K popularizaciji petja pa bo prav gotovo prispevala tudi brošura Jožeta Juvana, kije izšla prav za to obletnico.
J. S.
Mlada pesem je zadonela v pozdrav jubilantom.
Na podlagi 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. 72/93, 7/94,33/94 in 70/95) in v zvezi z določbami 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur.l. RS, št. 44/92) Občinska volilna komisija občine Litija
OBJAVLJA seznam potrjenih kandidatur
za volitve članov svetov mestne in krajevnih skupnosti v občini Litija,
ki bodo dne 9.6.1996
KS Hotič
- prva volilna enota, ki zajema območje Zgornjega Hotiča - volita se 2 člana, kandidati so:
Avgust JUVAN, roj. 08.04.1953, elektromehanik, Zgornji Hotič 43, zbor volilcev Srečo LEVEČ, roj. 25.08.1953, elektrikar, Zgornji Hotič 2c, zbor volilcev Milan FURLAN, roj. 08.05.1959, avtomehanik, Zgornji Hotič 10b, zbor volilcev Matjaž JUVANČIČ, roj. 21.02.1968, lesni tehnik, Zgornji Hotič 34, zbor volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Spodnji Hotič in Bitiče - volijo se 3 člani, kandidati so:
Martin PENČUR, roj. 06.11.1946, podjetnik, Spodnji Hotič 41, skupina volilcev
Maks KOBALEJ, roj. 14.05.1965, podjetnik, Bitiče 1, skupina volilcev
Janez KIMOVEC, roj. 30.06.1970, mehanik, Spodnji Hotič 37, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje Jesenje in Zapodje - voli se 1 član, kandidat je:
Drago KOVIC, roj. 28.01.1956, tekstilni tehnik, Jesenje 5, zbor volilcev
- četrta volilna enota, ki zajema območje Konj - voli se 1 član, kandidat je:
Franc PLANINŠEK, roj. 25.09.1965, elektroinštalater, Konj 3, skupina volilcev
KS Gabrovka
- prva volilna enota, ki zajema območje Okrog, Križišče, Čateška Gora -volita se 2 člana, kandidata sta:
Bojan REZEK, roj. 15.10.1962, orodjar, kontrolor, Okrog 1, skupina volilcev Anton ZUPANČIČ, roj. 13.06.1968, delavec, Križišče pri Čatežu 5, skupina volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Tlaka, Gornje Ravne, Brezje, Kumpolje - volita se 2 člana, kandidati so:
Anton GRACAR, roj. 30.06.1966, delavec, Gornje Ravne 5, skupina volilcev Jožef ZUPANČIČ, roj. 02.02.1942, voznik, varnostnik, Gornje Ravne 10, skupina volilcev
Stanislav HRIBAR, roj. 29.11.1976, dijak, Brezje 2, skupina volilcev Dragomir RESNIK, roj. 11.06.1948, kmetovalec, Tlaka 13, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje Tihaboj, Brglez, Pečice, Luko-vec - volita se 2 člana, kandidati so:
Slavko MARTINČIČ,roj. 18.07.1964, strojni ključavničar, Lukovec 4a, skupina volilcev
Franc KOMAT, roj. 30.03.1960, voznik, kmetovalec, Tihaboj 30, skupina volilcev Jože VODENIK, roj. 22.02.1961, delavec, Brglez 2, skupina volilcev
- četrta volilna enota, ki zajema območje Gabrovka, Klanec, Moravska Gora - volijo se 3 člani, kandidati so:
Bogdan MURN, roj. 17.10.1970, strojni tehnik, podjetnik, Gabrovka 58, skupina volilcev
Darko ZAVRL, roj. 23.09.1950, strojni ključavničar, vodja vzdrževanja, Gabrovka 82, skupina volilcev
Franc KOTAR, roj. 12.12.1954, komercialni tehnik, vodja proizvodnje, Gabrovka 60, skupina volilcev
- peta volilna enota, ki zajema območje Moravče, Podpeč, Hohovica -volita se 2 člana, kandidati so:
Ivan RESNIK, roj. 11.02.1962, mizar, delavec, Podpeč pod skalo 2, skupina volilcev
Jože CIGLAR, roj. 25.03.1958, lesni tehnik, direktor, Moravče 18a, skupina volilcev
Zvonko RESNIK, roj. 22.02.1965, mizar, podjetnik, Moravče 11, skupina volilcev Sandi KRAŠEVEC, roj. 17.08.1959, Moravče 12, stranka SDS Milena MARTINČIČ, roj. 05.08.1958, ekonomski tehnik, računovodja, Hohovica 2, skupina volilcev
- šesta volilna enota, ki zajema območje Brezovo, Vodice, Spodnje
Vodice - volita se 2 člana, kandidati so:
Milan RESNIK, roj. 05.01.1952, voznik, podjetnik, Vodice pri Gabrovki 10, skupina volilcev
Branko SLADIC, roj. 19.07.1957, komercialni tehnik, Brezovo 13, skupina volilcev
Helena PERKO, roj. 06.11.1957, laborant, delovodja, Vodice pri Gabrovki 1, skupina volilcev
Vladimir KOTAR,roj. 14.05.1966, mizar, kmetovalec, Vodice pri Gabrovki 20, skupina volilcev
Anton RIBIČ, roj. 13.01.1941, varnostnik, Vodice pri Gabrovki 18, skupina volilcev
- sedma volilna enota, ki zajema območje Gobnik, Javorje, Nova Gora -volita se 2 člana, kandidati so:
Franc ZAVRL, roj. 02.01.1973, delavec, Javorje 5, skupina volilcev Bernard POTISEK, roj. 28.10.1956, mizar, Nova gora 26, skupina volilcev Vincenc JAMNIK, roj. 28.05.1941, upokojenec, Nova gora 23, skupina volilcev Bojan VODENIK, roj. 02.02.1954, delovodja, Gobnik 33, skupina volilcev Marjan MESERKO, roj. 29.11.1956, delavec, Gobnik 18, skupina volilcev
- osma volilna enota, ki zajema območje Gabrska Gora, Kamni Vrh, Laze - volita se 2 člana, kandidati so:
Alojz MARTINČIČ, roj. 19.04.1945, zidar, delavec, Kamni vrh 14, skupina volilcev
Stanko MARTINČIČ, roj. 22.04.1955, mizar, voznik, Gabrska gora 9, skupina volilcev
Stanislav KIRM, roj. 09.04.1955, transportni delavec, Laze pri Gobniku 2, skupina volilcev
Janez ZUPANČIČ, roj. 13.12.1936, upokojenec, Gabrska gora 16, skupina volilcev
KS Dole pri Litiji
- prva volilna enota, ki zajema območje Dole pri Litiji, Berinjek, Bistrica, Gorenje Jelenje, Hude Ravne, Jelenska reber, Kal pri Dolah, Prevale, Selce, Slavina, Spodnje Jelenje, Suha - dole, Zavrh - volijo se 3 člani, kandidati so:
Miroslav BRINOVEC, roj. 11.01.1972, mizar, delovodja, Slavina 1, zbor volilcev Pavla VRESK, roj. 01.12.1945, gospodinja, Berinjek 6, zbor volilcev Franc HRIBAR, roj. 28.02.1963, kmetovalec, Hude ravne 5, zbor volilcev Jožef NOVAK, roj. 03.05.1940, šofer, upokojenec, Dole pri Litiji 6, zbor volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Dobovica, Magolnik, Sopota, Radgonica, Zagozd - voli se 1 član, kandidat je:
Kazimir MOČILAR, roj. 02.03.1951, organizator, direktor, Zagozd 11, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje Dobje, Gradišče, Ježevec, Kostanjevica, Prelesje, Ravne nad Šentrupertom, Strmec - volita se 2 člana, kandidata sta:
Franci STARIČ, roj. 02.01.1967, delavec, Gradišče 3, skupina volilcev Vladimir OBLAK, roj. 27.07.1964, strugar, Prelesje 7, skupina volilcev
- četrta volilna enota, ki zajema območje Čeplje, Ljubež v Lazih, Mala Goba, Preženjske njive, Velika Goba - voli se 1 član, kandidati so:
Drago LOGAR, roj. 08.11.1949, skladiščnik, Preženjske njive 2a, skupina volilcev
Jožef GRČAR, roj. 08.03.1942, kmet, Velika goba 6, skupina volilcev Leopold ŠTEMPIHAR, roj. 24.06.1975, delavec, Mala goba 1, skupina volilcev
KS Jablaniška dolina
- prva volilna enota, ki zajema območje Breg, Tenetiše, Zagorica - volita se 2 člana, kandidatov ni.
- druga volilna enota, ki zajema območje Gradiške Laze, Gradišče, Spodnja Jablanica, Zgornja Jablanica in Jablaniški potok - volijo se 3 člani, kandidata sta:
Boštjan OBREZA, roj. 19.07.1964, Zgornja Jablanica 8, stranka SDS Jože PONEBŠEK, roj. 08.02.1963, Gradiške Laze 9, stranka SDS
- tretja volilna enota, ki zajema območje Cerovica, Selšek, Jablaniške Laze in Bukovica - volita se 2 člana, kandidat je:
Anton TOMAŽIN, roj. 04.01.1936, Cerovica 3, stranka SDS
KS Jevnica
- prva volilna enota, ki zajema območje Jevnica - volijo se 3 člani, kandidati so:
Marjan CEGLAR, roj. 28.03.1956, kuhar, vodja kuhinje, Jevnica 90, zbor volilcev Marko GODEC, roj. 30.07.1954, strojni ključavničar, podjetnik, Jevnica 57, zbor volilcev
Alojzij ROKAVEC, roj. 08.04.1956, geodet, Jevnica 92, zbor volilcev Viktorija BENČIČ, roj. 28.03.1953, administrator, Jevnica 72, zbor volilcev Melhior BREGAR, roj. 15.09.1936, strojni tehnik, upokojenec, Jevnica 18, zbor volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Kresniške Poljane - volijo se 3 člani, kandidati so:
Jože GORENC, roj. 20.03.1945, strojni tehnik, tehnični direktor, Kresniške Poljane 67, skupina volilcev
Jernej KUKOVICA, roj. 22.08.1956, geodet, tehn. vodja, Kresniške Poljane 26, skupina volilcev
Karlo KOS, roj. 12.12.1960, strojni ključavničar, Kresniške Poljane 28, zbor volilcev
Vojko GODEC, roj. 23.03.1963, str. ključavničar, Kresniške Poljane 19, zbor volilcev
Štefan TREBEČ, roj. 08.12.1945, soboslikarski tehnik, vodja doma, Kresniške
Poljane 91, zbor volilcev Aleksander ZUPANČIČ, roj. 13.07.1962, ekonomski tehnik, Kresniške Poljane
1, zbor volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje Golišče - volita se 2 člana, kandidati so:
Miroslav KLOPČIČ, roj. 01.10.1955, ekonomski tehnik, Golišče 61, skupina volilcev
Lado OBOLNAR, roj. 25.05.1957, skladiščnik, Golišče 4, zbor volilcev Zvonko OBOLNAR, roj. 09.07.1957, šofer, Golišče 1a, skupina volilcev
- četrta volilna enota, ki zajema območje Zgornja Jevnica - voli se 1 član, kandidata sta:
Olga JERANT, roj. 21.08.1932, upokojenka, Zg. Jevnica 18, skupina volilcev Stanislav GODEC, roj. 13.11.1935, upokojenec, Zg. Jevnica 9, skupina volilcev
KS Polšnik
- prva volilna enota, ki zajema območje Polšnika, Šumnika, Prevega -volita se 2 člana, kandidati so:
Alojzij POVŠE, roj. 08.06.1940, upokojenec, Polšnik 17, skupina volilcev Bojan PUCELJ, roj. 04.06.1952, skladiščnik, Polšnik 4, skupina volilcev Roman HRIBAR, roj. 26.05.1974, tesar, podjetnik, Polšnik 7, skupina volilcev Stanislav DOLAR, roj. 04.07.1966, elektrikar, Polšnik 20b, skupina volilcev Božidar RAZPOTNIK, roj. 08.12.1967, ključavničar, Polšnik 19, skupina volilcev Alberta GOLOBINEK, roj. 19.03.1954, pravnica, podjetnica, Šumnik 9, skupina volilcev
Drago REPOVŽ, roj. 29.07.1964, elektrikar, podjetnik, Polšnik 26a, skupina volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Stranski Vrh - voli se 1 član, kandidata sta:
Franc GRIČAR, roj. 02.11.1956, mehanik, kmetovalec, Stranski vrh 13, skupina volilcev
Janez KOTAR, roj. 08.07.1956, strojni tehnik, Stranski vrh 9, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje Renke - voli se 1 član, kandidat je:
Vladimir ZUPANČIČ, roj. 09.11.1942, poklicni gasilec, Renke 5, skupina volilcev
- četrta volilna enota, ki zajema območje Borovak, Velika Preska, Zgla-vanica - voli se 1 član, kandidata sta:
Vojko TOMC, roj. 16.03.1965, delavec, Velika Preska 8, skupina volilcev Janez KOTAR, roj. 22.11.1973, delavec, Velika Preska 5, skupina volilcev
- peta volilna enota, ki zajema območje Tepe - volita se 2 člana, kandidati so:
Darko MANDELJ, roj. 13.09.1958, mehanik, Tepe 5a, skupina volilcev Stanislav KOS, roj. 03.11.1953, gradbeni tehnik, Tepe 1, skupina volilcev Martin KOS, roj. 06.09.1964, kmetovalec, Tepe 9, skupina volilcev
- šesta volilna enota, ki zajema območje Mamolj, Dolgo brdo - volita se 2 člana, kandidati so:
Ladislav BORIŠEK, roj. 21.09.1952, šofer, Mamolj 8, stranka SDS
Filip MEDVED, roj. 23.02.1953, Mamolj 6, stranka SDS
Franc MEDVED, roj. 14.01.1964, mizar, Mamolj 18a, skupina volilcev
Rajko KASTELIC, roj. 22.07.1961, delavec, Dolgo Brdo 3, skupina volilcev
Roman PRIMC, roj. 28.11.1964, gozdni delavec, Mamolj 21, skupina volilcev
KS Ribče
Krajevna skupnost je ena volilna enota, ki zajema območje celotne krajevne skupnosti - voli se 7 članov, kandidati so:
Edvard JERINA, roj. 03.12.1973, mizar, obrtnik, Ribče 10, skupina volilcev Ignacij KOPRIVNIKAR, roj. 09.02.1932, upokojenec, Vernek3, stranka DESUS Stanislava PETERCA, roj. 01.05.1935, upokojenka, Ribče 40 a, skupina volilcev Valentin SMRKOLJ, roj. 12.02.1946, strojni tehnik, podjetnik, Ribče 29, skupina volilcev
Bojan ČEBELA, roj. 11.02.1958, šofer, avtoprevoznik, Ribče 19 a, skupina volilcev
Adriana CIVIDINI, roj. 18.05.1976, turistični tehnik, prodajalka, Ribče 36, skupina volilcev
Janez KOVIC, roj. 22.01.1932, upokojenec, Ribče 41, skupina volilcev Metod SVETIČIČ, roj. 06.06.1946, elektro ing., vodja AOP, Ribče 62, skupina volilcev
Sandi PETERCA,roj. 10.05.1960, lesni tehnik, komercialist, Ribče 40a, skupina volilcev
Jernej KONJAR, roj. 27.08.1958, podjetnik, Ribče 32a, skupina volilcev Vekoslav JALOVEC, roj. 04.11.1954, gostinska šola, Vernek 6, skupina volilcev Jože SMREKAR, roj. 11.01.1957, avtoklepar, Ribče 8, skupina volilcev Roman KOPRIVNIKAR, roj. 14.12.1965, ele. tehnik, podjetnik, Vernek 3, skupina volilcev
Metod KOKALJ, roj. 11.03.1954, policaj, gostinski delavec, Ribče 50, skupina volilcev
Stojan KOVIC, roj. 02.06.1962, ekonomsko-komercialni tehnik, Ribče 56, skupina volilcev
KS Sava
- prva volilna enota, ki zajema območje Sava - volijo se 3 člani, kandidati so:
Vili MANDELJ, roj. 14.02.1953, Sava 62, zbor volilcev Toni DERNOVŠEK, roj. 04.10.1968, Sava 21 b, zbor volilcev Marko DERNOVŠEK, roj. 29.09.1948, Sava 58a, zbor volilcev Jožef LESKOVŠEK, roj. 21.02.1937, Sava 12b, zbor volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Spodnji Log - volita se 2 člana, kandidatov ni.
- tretja volilna enota, ki zajema območje Ponoviče - volita se 2 člana, kandidata sta:
Nada CEGLAR, roj. 21.06.1949, delavka, Ponoviče 20a, skupina volilcev Janez SKUBIC, roj. 19.12.1958, tekstilni tehnik, Ponoviče 17, skupina volilcev
- četrta volilna enota, ki zajema območje Leše - voli se 1 član, kandidata sta:
Jože PRAŠNIKAR, roj. 31.01.1953, Leše 2, skupina volilcev Ciril JUVAN, roj. 29.06.1940, Leše 9, skupina volilcev
KS Šmartno
Krajevna skupnost je ena volilna enota, ki zajema območje celotne krajevne skupnosti - voli se 7 članov, kandidati so:
Boris Daniel ŽUŽEK, roj. 12.07.1939, predmetni učitelj, ravnatelj, Bartlova 2, skupina volilcev
Silvester MUZGA, roj. 18.09.1955, gostinski tehnik, Zavrstnik 47, skupina volilcev
Peter SAVŠEK, roj. 26.10.1959, trgovec, Mala Kostrevnica 10, skupina volilcev Simon PIKOVNIK, roj. 16.12.1959, dipl. ing. elektrotehnike, Cerkovnik 9, skupina volilcev
Radovan PETJE, roj. 08.03.1948, inšpektor, Zavrstnik 49, skupina volilcev Franc JAKLIČ, roj. 07.10.1951, elektro tehnik, vodja skupine, Cerkovnik 12, skupina volilcev
Anton RESNIK, roj. 02.01.1952, kovač, prodajalec, Staretov trg 25, skupina volilcev
Milan IZLAKAR, roj. 20.05.1957, elektromehanik, podjetnik, Staretov trg 23, skupina volilcev
Bogomir BUČAR, roj. 18.02.1973, elektrotehnik, Zavrstnik 48, skupina volilcev Roman ŠMEJC, roj. 13.09.1976, Litijska 14, stranka SDS Peter ŽIŽEK, roj. 19.06.1963, Zavrstnik 1, stranka SDS
Anton TOMAŽIČ, roj. 04.04.1940, ekonomski tehnik, st. delavec, Tomazinova 10, skupina volilcev
Franc PIKOVNIK, roj. 10.05.1930, Cerkovnik 9, stranka SDS
Zvonko ŠAVOR, roj. 29.12.1956, gradbeni tehnik, vodja sektorja, Zavrstnik 54c, skupina volilcev
Jakob KAMNIKAR, roj. 21.01.1954, Grmaška 2, stranka SDS
Stanislav ČRNE, roj. 13.05.1959, Jeze 4, skupina volilcev
Srečko VAVTAR, roj. 27.02.1958, gradbeni ing., vodja projekta, Ustje 49, skupina volilcev
Jože SEDEVČIČ, roj. 18.03.1957, Grumova 2, stranka SDS
KS Štangarske poljane
- prva volilna enota, ki zajema območje Štangarske Poljane, Dragovšek -voli se 1 član, kandidat je:
Vinko KOKOVICA, roj. 08.12.1960, Dragovšek 6, skupina volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Volčja jama, Ščit, Jastrebnik -volita se 2 člana, kandidata sta:
Anton GROM, roj. 22.10.1974, kmetovelec, Jastrebnik 4, skupina volilcev Gustelj ŠTRUS, roj. 18.11.1967, delavec, Ščit 8, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje Gozd Reka - volita se 2 člana, kandidata sta:
Leopold ULČAR, roj. 11.09.1961, kmetovalec, Gozd-Reka 20, skupina volilcev
Franc VIDIC, roj. 18.01.1970, delavec, Gozd-Reka 14, skupina volilcev
KS Kostrevnica
- prva volilna enota, ki zajema območje Velika Kostrevnica, Mala Kostrevnica, Lupinica, Višji grm, Razbore in Dvor - volijo se 3 člani, kandidati so:
Jože MARTINČIČ, roj. 05.09.1952, programer, Lupinica 5a, skupina volilcev Janko SLAPNIČAR, roj. 03.04.1966, Lupinica 19, skupina volilcev Rudolf ADAMLJE, roj. 12.08.1959, avtoprevoznik, Razbore 5, skupina volilcev Marjeta DOBRAVEC, roj. 14.10.1960, ekonomski teh., računovodja, Vel. Kostrevnica 4a, skupina volilcev Peter ROZINA, roj. 25.04.1951, mizar, Mala Kostrevnica 36, skupina volilcev Radoslav JESENŠEK, roj. 15.09.1946, mizar, Velika Kostrevnica 44, skupina volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje Jelša, Liberga, Preska nad Kostrevnico - volita se 2 člani, kandidati so:
Dušan BREZNIKAR, roj. 17.09.1954, Liberga 1a, zbor volilcev
Andrej POGLAJEN, roj. 08.12.1959, Jelša 19, zbor volilcev
Miroslav BERČON, roj. 18.02.1960, Jelša 11, zbor volilcev
Milan POGLAJEN, roj. 27.07.1952, Preska nad Kostrevnico 15, zbor volilcev
Vincenc POGLAJEN, roj. 29.01.1958, Liberga 1b, zbor volilcev
KS Velika Štanga
- prva volilna enota, ki zajema območje Velika Štanga - volijo se 3 člani, kandidati so:
Anton KONČINA, roj. 12.06.1950, kmetovalec, Velika Štanga 17, zbor volilcev Janez ŽUST, roj. 13.05.1936, kmetovalec, Velika Štanga 4, zbor volilcev Miran KRAMAR, roj. 01.08.1958, mizar, Velika Štanga 15, zbor volilcev Janez ŽUST, roj. 16.12.1959, kovinar, Velika Štanga 4a, zbor volilcev
• druga volilna enota, ki zajema območje Račica - volita se 2 člana, kandidata sta:
Vinko DOBLEKAR, roj. 28.03.1960, papirničar, kmetovalec, Račica 6, skupina volilcev
Anton ČOŽ, roj. 14.01.1939, kmetovalec, Račica 9, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje Mala Štanga - voli se 1 član, kandidat je:
Janez JERANT, roj. 07.06.1960, delavec, Mala Štanga 3
- četrta volilna enota, ki zajema območje Koške Poljane - voli se 1 član, kandidat je:
Janko KONČAR, roj. 25.03.1953, voznik, Koške Poljane 1, skupina volilcev
KS Vintarjevec
Krajevna skupnost je ena volilna enota, ki zajema območje celotne krajevne skupnosti - voli se 7 članov, kandidati so:
Dušan CERJAK, roj. 06.12.1963, strojni tehnik, tehnolog, Leskovica pri Šmart-
nem 7, skupina volilcev Anton BERČON, roj. 06.05.1936, kmet, upokojenec, Javorje 6, skupina volilcev Marko HOSTNIK, roj. 02.04.1954, konf. tehnik, vodenje proizvodnje, Vintarjevec
17, skupina volilcev
Slava MURNC, roj. 22.06.1965, ekonomski tehnik, referent, Javorje 4a, skupina volilcev
Benedikt HOSTNIK, roj. 15.02.1967, kmet, Podroje 7, skupina volilcev Peter MANDELJ, roj. 03.09.1941, delavec, Podroje 18, skupina volilcev Jože DOLŠEK, roj. 26.09.1954, orodjar, referent nabave, Javorje 1, skupina volilcev
Jože POGLAJEN, roj. 22.01.1954, ekonomski tehnik, vodja oddelka, Vintarjevec 24a, skupina volilcev Štefan MANDELJ, roj. 02.12.1935, upokojenec, Javorje 2a, skupina volilcev Jožef ROZINA, roj. 30.05.1952, šofer, Vintarjevec 8a, skupina volilcev
KS Kresnice
Krajevna skupnost je ena volilna enota, ki zajema območje celotne krajevne skupnosti - voli se 7 članov, kandidati so:
Vera VOGLAR, roj. 13.01.1939, upokojenka, Kresnice 25, stranka DESUS Pavla ŠINKOVEC, roj. 30.05.1939, upokojenka, Kresnice 90, skupina volilcev Darko ROVŠEK, roj. 06.10.1946, serviser, podjetnik, Kresniški vrh 24, skupina volilcev
Marjana KOS, roj. 19.10.1947, prodajalka, Kresnice 55, skupina volilcev Ignac VOZEL, roj. 15.10.1927, upokojenec, Kresnice 57, stranka DESUS Andrej GROŠELJ, roj. 10.03.1948, inženir, pomočnik ravnatelja, Kresnice 110, skupina volilcev
Slavko LAJOVIC, roj. 24.02.1954, tehnik, Kresnice 72c, skupina volilcev Roman PONEBŠEK, roj. 06.09.1969, elektro ing., pripravnik, Kresnice 101, skupina volilcev
Anton ŠTRUS, roj. 11.03.1949, upokojenec, Kresnice 128, skupina volilcev Robert ŠTRUBELJ, roj. 22.12.1971, tehnik, serviser, Kresniški vrh 10, skupina volilcev
KS Primskovo
Krajevna skupnost je ena volilna enota, ki zajema območje celotne krajevne skupnosti - voli se 7 članov, kandidati so:
Anton BERDAJS, roj. 12.06.1957, mesar, Obla Gorica 10, skupina volilcev Jože KLEMENČIČ, roj. 27.02.1955, ptt manipulant, Kamni vrh pri Primskovem
1, skupina volilcev Rajko SELAN, roj. 12.07.1972, kmet, Mišji Dol 8, skupina volilcev Stanislav PANCAR, roj. 10.04.1965, ptt manipulant, Poljane pri Primskovem 13,
skupina volilcev
Branko ZADRAŽNIK, roj. 12.05.1952, šofer, receptor, Gradišče 12, skupina volilcev
Drago ROZINA, roj. 14.11.1965, strojevodja, Dolnji vrh 5, skupina volilcev Boštjan MARKOVIČ, roj. 25.01.1968, delavec, Gradišče 23, skupina volilcev Jožef ZDRAŽNIK, roj. 01.03.1953, strojni tehnik, vodja proizvodnje, Primskovo
12, skupina volilcev Vesna SELAN, roj. 18.07.1975, predica, Mišji dol 10, skupina volilcev Metod ZUPANČIČ, roj. 31.01.1967, strojevodja, Gradišče 13, skupina volilcev
Anton KOVAČIČ, roj. 15.09.1954, kmet, Sevno 11, skupina volilcev Janez VIDGAJ, roj. 23.03.1949, šofer, Gradišče 28, skupina volilcev Martin KEPA, roj. 14.12.1941, kmet, Ješče 2, skupina volilcev Matija LUPŠE, roj. 05.06.1955, skladiščnik, Jezni vrh 7, skupina volilcev
KS Vače
Krajevna skupnost je ena volilna enota, ki zajema območje celotne krajevne skupnosti - voli se 7 članov, kandidati so:
Silva VRHOVEC, roj. 12.11.1962, grafična delavka, Vače 17, skupina volilcev Janez VRTAČNIK, roj. 18.01.1957, trgovec, Slivna 16, skupina volilcev Vida POGRAJC, roj. 27.05.1966, dipl.ing. kmetijstva, Laze pri Vačah 6, skupina volilcev
Herman BIZJAK, 17.01.1970, strojnik, Klenik 18, skupina volilcev Marjan PRAŠNIKAR, roj. 07.02.1955, kmet, Cirkuse 6, skupina volilcev Pavel HIRŠEL, roj. 28.06.1942, ing prometa, upravnik pošte, Vače 76, skupina volilcev
Andrej VRHOVEC, roj. 17.05.1967, kmet, Vače27, skupina volilcev Marija VOZEL, roj. 17.11.1956, kmet, Široka set 6, skupina volilcev Boštjan MERELA, roj. 19.01.1972, strojni tehnik, potnik, Slivna 25, skupina volilcev
Robert GARANTINI, roj. 13.04.1969, kmet, Klenik 14, skupina volilcev Alojz VOZELJ, roj. 25.05.1962, grafični delavec, Vače 98, skupina volilcev Vladimir KRISTAN, roj. 07.01.1957, strojni ključavničar, Vače 25, skupina volilcev
Simon MIZORI, roj. 27.08.1976, mizar, ključavničarstvo, Mala Sela 8, skupina volilcev
Andrej RIBIČ, roj. 22.09.1969, avtomehanik, voznik, Klenik 2, skupina volilcev
KS Konjšica
- prva volilna enota, ki zajema območje naselja Konjšica, razen del naselja, ki je vključen v volilno enoto številka 2 - volita se 2 člana, kandidati so:
Božidar KOTAR, roj. 19.03.1956, električar, Konjšica 17, skupina volilcev Zorica FELE, roj. 07.07.1969, ekonomski tehnik, komercialist, Konjšica 21, skupina volilcev
Janez HIRŠELJ, roj. 28.09.1959, strugar, Konjšica 5a, skupina volilcev Venčeslav ŽURGA, roj. 05.01.1960, prodajalec, Konjšica 8, skupina volilcev
- druga volilna enota, ki zajema del naselja Konjšica in sicer hišne številke: 1,4, 23, 24, 25, 26, 29, 30, 31, 32, 33, 40 - volita se 2 člana, kandidati so:
Tomaž POGRAJC, roj. 23.06.1959, kmet, Konjšica 4, skupina volilcev Vida KONČAR, roj. 05.04.1964, vzgojiteljica, Konjšica 26, skupina volilcev Janez BEJA, roj. 18.09.1969, orodjar, Konjšica 29, skupina volilcev Darko GROBOLJŠEK, roj. 24.01.1962, voznik, Konjšica 25, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje naselja Ravne - voli se 1 član, kandidata sta:
Branko ZAGORC, roj. 01.03.1965, delavec, Ravne 5, skupina volilcev Darko KRALJ, roj. 09.12.1959, avtomehanik, samostojni avtoprevoznik, Preveg 8, skupina volilcev
Mestna skupnost Litija
- prva volilna enota, ki zajema območje: Zgornji Log - voli se 1 član, kandidati so:
Jože GROBOLJŠEK, roj. 28.09.1949, avtoklepar, Zg. Log 16, stranka SDS Tomo KRES, roj. 15.05.1965, gradbeni tehnik, Zgornji Log 10, skupina volilcev Lijana LOVŠE, roj. 05.04.1961, ing. kmetijstva, Zgornji Log 17, skupina volilcev
- druga volilna enota, ki zajema območje: Graška cesta, Ulica 25. maja, Marokova pot od hišne številke 1 do 24, Bevkova ulica hišne številke 1, 3, 5,12,18, 20, 22, 24, 26, 28, 34 in 36, Predilniška ulica, Topilniška ulica, Na gričku, Kidričeva cesta hišne številke 23, 25, 27, 29, 31 in 33 - volita se 2 člana, kandidati so:
Matjaž BERČON, roj. 04.04.1976, veterinarski tehnik, študent, Predilniška 4, skupina volilcev
Frančišek KOLMAN, roj. 01.01.1935, strojni tehnik, projektant, Ulica 25.maja 33, skupina volilcev
Stanislav BOKAL, roj. 27.02.1964, ing. kmetijstva, kmetijski svetovalec, Graška 14, skupina volilcev
Franc PREGEL, roj. 09.11.1947, kovinostrugar, energetik, Graška 66a, skupina volilcev
- tretja volilna enota, ki zajema območje: Cesta Dušana Kvedra, Prvomajska ulica, Cesta zasavskega bataljona, Vegova ulica Prisojna ulica, Gubčeva ulica, Badjurova ulica, Loška cesta, Prečna ulica, Na dobravi, Kidričeva cesta od hišne številke 1a do 22, Grumova ulica, Bevkova ulica hišne številke 2, 4, 6, 8 in 10, Bobek in Marokova pot hišne številke 24a in 26 - volijo se 3 člani, kandidati so:
Aleksadner GOMBAČ, roj. 11.12.1963, elektromehanik, Loška 4, skupina volilcev
Slavko ŠTER, roj. 02.08.1944, komercialist, Grumova 7, stranka SDS Ignac ŠTEFERL, roj. 28.12.1938, podjetnik, direktor podjetja, Bobek 2, skupina volilcev
Alojz KOTAR, roj. 07.02.1941, ekonomist, Prečna ulica 4, stranka SDS Tomaž GROBOLJŠEK, roj. 21.09.1956, ing. pomorstva, Cesta Dušana Kvedra 10, skupina volilcev
Franc PERŠIN, roj. 17. 03.1960, strojni tehnik, Prvomajska 3, skupina volilcev Jurij PONEBŠEK, roj. 30.01.1934, ekonomski tehnik, upokojenec, C. Dušana
Kvedra 25, skupina volilcev Martin BRILEJ, roj. 03.10.1940, organizator dela, strokovni sodelavec, Kidričeva
2, skupina volilcev
- četrta volilna enota, ki zajema območje: Praprošče, Trg na Stavbah, Ponoviška cesta, Parmova ulica, Cankarjeva cesta, Ljubljanska cesta in Kidričeva cesta številka 1 - volita se 2 člana, kandidati so:
Karli SLUGA, roj. 14.07.1971, vzdrževalec strojev, Trg na Stavbah 5, skupina volilcev
Janez ČEBIN, roj. 21.10.1934, strugar, upokojenec, Ljubljanska 4, stranka SDS Marjan WEILGONI, roj. 11.02.1948, prometni tehnik, šef postaje, Praprošče 6, skupina volilcev
Janez PRAŠNIKAR, roj. 29.04.1943, strojni tehnik, komercialist, Praprošče 4, skupina volilcev
Vida LAP, roj. 19.04.1933, upokojenka, Cankarjeva 8, skupina volilcev
- peta volilna enota, ki zajema območje: Valvasorjev trg, Trg svobode, Rudarska ulica, Jerebova ulica, Vrvarska ulica, Ulica Milana Boriška, Ulica Mire Pregljeve, Cesta komandanta Staneta hišne številke 2, 4 in 6 -voli se 1 član, kandidat je:
Janez KRES, roj. 07.02.1939, mizar, komercialist, Valvazorjev trg 12, skupina volilcev
- šesta volilna enota, ki zajema območje: Podkraj, Pogonik, Podšentjur, Širmanski hrib in Veliki Vrh pri Litiji - voli se 1 član, kandidati so:
Zlato NOVAK, roj. 24.02.1956, kuhar, Veliki Vrh 57/b, skupina volilcev Ana ŠTEMBERGER, roj. 10.02.1967, kmet, Podšentjur 16, stranka SDS Janez DAMJAN, roj. 06.09.1952, kmet, Podšentjur 9, skupina volilcev
- sedma volilna enota, ki zajema območje: Cesta komandanta Staneta hišne številke 8,10,12,14,16 in 18, Ulica Solidarnosti, Maistrova ulica, Ulica Luke Svetca - volijo se 3 člani, kandidati so:
Alojz VIDIC, roj. 22.06.1935, stroj, tehnik, upokojenec, Cesta Komandanta Staneta 16, skupina volilcev Stane PTIČAR, roj. 14.05.1956, zdravnik, Maistrova 12, skupina volilcev Franc VIDIC, roj. 17.02.1953, grafik, Maistrova 2, skupina volilcev Barbara BALANT, roj. 18.02.1974, pedagog, otroška negovalka, Ulica solidarnosti 2, stranka SDS
Bemardka ANTONIČ, roj. 02.02.1974, frizerka, Cesta komandanta Staneta 14, stranka SDS
- osma volilna enota, ki zajema območje: Cesta komandanta Staneta hišne številke 1, 3, 5, 7, 9,11,13,15 in 17, Brodarska ulica, Savska cesta hišne številke 1 in 3 in Zasavska cesta - volita se 2 člana, kandidati so:
Leopold DOBRAVEC, roj. 28.09.1947, avtoelektrikar, Brodarska 11, skupina volilcev
Drago BELJA, roj. 21.04.1960, gozdni tehnik, Cesta Komandanta Staneta 15, skupina volilcev
Martin ARHNAVER, roj. 30.09.1929, upokojenec, Cesta Komandanta Staneta 5, skupina volilcev
Slavko HORVAT, roj. 23.06.1949, trgovec, Brodarska 16, stranka SDS
- deveta volilna enota, ki zajema območje: Sitarjevška cesta, Šmarska cesta, Pokopališka pot, Frtica, Levstikova ulica, Grbinska cesta, Ježa, Partizanska pot, Ulica bratov Poglajen, Cesta Dolenjskega odreda in Savska cesta hišni številki 2 in 5 - volita se 2 člana, kandidati so:
Rosana MAČEK, roj. 15.05.1956, gim. maturant, strok, delavec ZKO, Partizanska 43, skupina volilcev
Ladislav MUZGA, roj. 17.08.1951, strojni tehnik, vodja proizvodnje, Sitarjevška 61, skupina volilcev
Oton MUZGA, roj. 21.03.1953, električar, obrtnik, Sitarjevška 63, stranka SDS
Rudolf BREGAR, roj. 16.02.1962, pedagoški maturant, vodja oddelka, Grbinska 24, skupina volilcev
Janez KOBAL, roj. 30.07.1945, učitelj, pomočnik ravnatelja, Šmarska 8, skupina volilcev
Agata PRIMOŽIČ, roj 17.03.1936, upokojenka, Grbinska 14a, skupina volilcev Jože KOKOVICA, roj. 24.02.1962, lesni tehnik, posestnik, Grbinska 7, skupina volilcev
Zofka HAUPTMAN, roj. 18.04.1945, fotograf, samostojna podjetnica, Grbinska 52, skupina volilcev
Predsednik OVK Miro BREGAR, l.r.
Predčasno glasovanje
Predčasno glasovanje za volilce, ki bodo na dan glasovanja odsotni, bo potekalo (za vse krajevne skupnosti in mestno skupnost) na volišču v mali sejni sobi občine Litija, in sicer:
- v sredo, 5.6.1996, od 8.00 do 18.00 ure
- v četrtek, 6.6.1996, od 8.00 do 16.00 ure
OVK Litija
Naknadne volitve
Na podlagi 92. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. 72/93, 71 94, 33/94 in 70/95) je Občinska volilna Komisija na svoji 6. seji sprejela sklep o razpisu naknadnih volitev v sveta krajevne skupnosti Jablaniška dolina in krajevne skupnosti Sava, ker kandidatur ni bilo oziroma so bile prepozno vložene.
Tako bodo volitve v svet krajevne skupnosti Jablaniška dolina, v volilnih enotah št. 1, 2 in 3 v nedeljo, 23. junija 1996.
Volitve v svet krajevne skupnosti Sava, v volilni enoti št. 2 (območje naselja Sp. Log) v nedeljo, 23. junija 1996.
OVK Litija