Štev. 28 Leto II. Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „ . 90 „ Posamezna številka . 4 „ Za Jugoslavijo . . . 2 Diu Gorica, sobota 13. julija 1946 Primopskuna Ijudstiii ! TRINAJSTI P A. IV SPI.OS1VE STAVKE Odločna borba se nadaljuje Za priključitev Trsta, Tržiča in Gorice k Jugoslaviji - Množice Trsta obračunavajo s stavkokazi in fašističnimi pritepenci Množični innovi, streljanje talcev, požigi celih vasi, internacije, pretepanje, gospodarsko zasuž-njevanje in najbolj sistematično uničevanje vseh kulturnih dobrin — to so sredstva, s katerimi je italijanski fašizem skušal zadnjih 25 let zlomiti našo borbo, da se otresemo njegovega jarma. V tej neenaki borir na življenje in smrt smo zmagali, ker smo bili enotni, ker se nismo strašili žrtev, ker je bil vsak naš človek. — moški, ženska ali otrok — borec, ki ni poznal omahovanja, ni poznal milosti za sovražnika. Pred nami so se tresle divizije črnosrajčnikov, SS-ovcev in drugih fašističnih banditov, katerih tisoči gnoje našo zemljo. Osvobodili smo se sami, našo pravico smo si sami vzeli. In to nam sedaj nekateri kratijo. Po vseh žrtvah, ki smo jih dali v zadnji vojni za svobodo vsega človeštva, po vsem našem 25 letnem trpljenju pod fašistično Italijo, naj bi nekateri predeli naše pokrajine zopet postali žrtev imperialističnih sil. Zopet naj bi se ponovilo leto 1918., seveda sedaj v' veliko manjši meri, ker danes ni mogoče iti preko dejstva, da smo dali desettisoče žrtev v zadnji vojni. Ni mogoče iti preKO naše odločne volje, da nočemo biti nikdar več sužnji. In končno je največjega pomena, da nas podpira v naši pravični borbi ves resnično demokratični svet. Razrezati hočejo naše živo teto s črtami ki so nesmiselne -m nenaravne. Zemljo, ki predstavlja geografsko, gospodarsko in etnično enoto nameravajo razdeliti na tri dele, tako da ostane večinski del, naseljen s strnjenim prebivalstvom, odrezan od svojega morja po tesnem koridorju. Gorica, ki predstavlja kulturni center Slovencev Slovenskega Primorja in je gospodarsko najtesnejše povezana na l^ipavsko dolino. Trnovsko planoto. Soško dolino, Goriška Brda in zapadni Kras pa naj bi bila z nemogočo mejo prepuščena gospodarskemu in kulturnemu poginu pod Italijo. Nič manjši gospodarski nesmisel je odtrgati od Julijske krajine Tržič, ki je odvisen od nje po svojih gospodarskih potrebah in delovnih silah in katerega prebivalstvo z veliko večino Furlanskega zaledja z nezmanjšano voljo stremi k Jugoslaviji. Na to ne bomo nikdar pristali; vemo, kaj to pomeni za nas. na eni strani gospodarsko hiranje in propad naše industrije in naših mest, na drugi strani izročitev dela naše zemlje istemu zatiralcu, ki nas je uničeval zadnjih 25 let. Veliko je naše ogorčenje proti zapadnim zaveznikom, ki pod vplivom nam nenaklonjenih sil pozabljajo svojega tovariša v vojni ter se ne spominjajo več, da je prav oborožena sila primorskega ljudstva s svojo neu klonijivo borbo vezala divizije in divizije italijanske in nemške vojske in da smo jim storili v tiku vojne velike usluge. Globoko hvaležnost na čutimo napravi bratski Sovjetski zvezi in njenemu zunanjemu ministru lov. Mo lotovu, ki tako odločno brani pravice ljudsh>a Julijske krajine. Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst, edini svobodno izvoljeni predstavnik italijanskega in slovenskega protifašističnega ljudstva na tem ozemlju, poziva vse ljudstvo, da v tem trenutku, Mesece in mesece, da, priv mirno lahko rečemo, da smo že pred letom dni opozarjali v našem tisku in po množičnih zborovanjih, da je neofašizem slekel svojo ovčjo podobo in da postaja z dneva v dan bolj nasilen. Ko smo to naše naziranje predočili zavezniškim oblastem smo dobili odgovor, da je fašizem z Mus solinijem in Hitlerjem končal obstojati in da leži strt na tlett-Mi pa nismo bili nikoli tega muc nja. Izzivači, ki so prišli iz južne Italije, bivši sodelavci SS-ot cev, X Mas, vsi tisti, katere je epura-cijska komisija oprostila, vsi bivši aktivni fašisti, kateri so bili deležni zadnje amnestije so sc razbohotili. Zbrali so se v proslu-!e »squadre d’azione« in so udarili na naša društva, naše ustanove. jih požgali in uničili: pobijali in pretepali so naše ljudi kakor so to delali pred petindvajsetimi leti. Proti tem načrtnim provokacijam je delavstvo in vse demokratično ljudstvo Trsta in vse Julijske krajine odgovorilo s splošno stavko, ki se danes - dvanajsti dan še vedno zmagovito upira tem neofašističnim šovinistom, ki bi hoteli imeti v Primorski kronične nemire in če bi jih ne bilo, bi jih pa ustvarili. In to delajo. Civilna policija, ki je pod uplivom središča mesta, posluša obiskovalce elegantnih kavarn in trgovin: vede se pristransko ter zapira, pretepa antifašiste, ščiti te novodobne »prinašalce kulture in civilizacije« — katere pa nas Bog varuj! - med tem ko je delovno ljudstvo mesta in dežele v borbi za svoj obstanek. za demokracijo, za pravično rešitev tržaškega vprašanja in ostale Primorske. Mi in ves demokratičen tisk je kazal že s prstom zavezniški vojaški upravi, kje da se n atu jajo ti kršitelji miru, izrodki naj bolj prostaških napadov m uPo- Splošna stavka, ki je zajela vse delovno demokratično ljudstvo nam je porok, da bo enotna fronta ljudskih množic enkrat za vselej obračunala z vsemi temnimi silami, ki bi hotele ponovno zasužnjiti primorsko ljudstvo. Delavstvo brani svoje pridobitve, ono postaja dan za dnem borbenejše, kmečko prebivalstvo pa mu v tem velikanskem štrajku ko se odloča naša usoda, še ojača svojo borbo, ki jo bomo vodili vse dotlej, dokler ne bodo uresničeni ideali tisočev padlih primorskih sinov in uresničene zahteve delovnega ljudstva naše pokrajine, da se priključi naša zemlja k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. C si pošteni Slovenci in Italijani moramo s podvojeno silo vztrajati na svojih pravicah ter dokazati vsemu svetu, da je edina rešitev problema Julijske krajine v najtesnejšem slovansko-italijanskem bratstvu, ne pa v cepitvi ozemlja, ki ustreza le šovinističnemu strem- jev. Res je, da je ZVU nekaj u-kreniia, ko je zaprla v Trstu kavarno Venezia, gnezdo skvadri-stov in pozaprla nekaj južnjaškin ubijalcev in pretepačev, a bilo je že vse prepozno! CLN in glasilo »Voce libera« so se čutili celo prizadeti, češ da ZVU ščiH nas, a mi smo njih podle manevre razkrinkali. Delovne množice vedo od kod ta strup, ta jeza n sovraštvo-. Z odločitvijo štirih zu nanj ih ministrov, ki so skleni i internacionalizacijo Trsta z o-koliškim ozemljem je ‘završalo kot v panju. Medtem ko bi samo mi imeli pravico govoriti o krivici, ki se nam dela z razcepitvijo našega enotnega ozemlja Primorske. so ti gospodje inscenira-li dejanske napade na zavez liske oficirje, in vojake, kot da bi bili oni krivi njih »nesreče«. Seveda so odgovorni faktorji pri CLN v svoji prirojeni hinavščini hoteli takoj popraviti slab vtis, ki so ga ti napadi napravili na ZVTT in vso javnost; oprostili so se, češ da so' »neodgovorni elementi-« krivi teh nevšečnih dogodk.A. Ker pa mi predobro poznamo vso to kliko, ki nas je četrt sto letja ustrahovala in trpinčila, se danes ne damo več uspavati in ne preslepiti od nikogar in tudi od nobene strani. Antifašistične množice Trsta in cele com A so trdno- strnjene okrog štrajkovne-ga odbora in četudi je bil štrajk označen kot protizakonit ker po Litičen, je zajel vso zdravo maso Primorskega ljudstva, ki terja svojo pravico, kruh in delo ter upoštevanje mej, ki ne smejo biti krivične in katerih ne smejo ministri pri zeleni mizi svojevo! -no začrtati, kajti prebivalstvo te ga ozemlja jih je skozi stole’ja čuvalo in hranilo, ter si jih še posebno danes, ko je stopilo zmagovito iz osvobodilne borbe ponovno priborilo. solidarno stoji ob strani in ni dvoma, da bo izšlo zmagovito iz te borbe. Ne mine dan, da ne bi pnš'o do večjih ali manjših spopadov s šovinističnimi elementi, ki so po največkrat zaščiteni po policiji. Posebno- med trgom Gariba1-di in trgom Goldoni se zbirajo dan za dnem, večer za večerom tisočglave množice antifašistov. l jen ju reakcionarnih sil, nikakor pa ne geografskim ter socialnoekonomskim potrebam te zemlje. Pri tem nas mora voditi zavest, da je vse, kar smo dosegli do sedaj, rezultat le naše borbe in da je tudi v bodoče prav od naše borbe odvisno vse. Preko odločne volje ljudstva, ki je dalo toliko žrtev v zadnji vojni, da hoče živeti svobodno in to za vsako ceno, ne bo mogel iti nihče. Svobodo in pravico do življenja smo si priborili sami, zato si je ne damo kratiti! Pokrajinski Osvobodilni Odbor za Slovensko Primorje in Trst. ki terjajo kaeen za fašiste, svobodo zborovanja in ti hrupno iz ražajo- svojo željo po priključitvi k Jugoslaviji. Nič čudnega, če ob takšnih prilikah za ere kri stavkujoči množici, da poplača šovinistični drhali njih vandalski nastop izvršen 30. junija t. !.. eia jim razbije šipe, kavarniške mize, premlati stavkokaze in ustavlja mestne tranvaje. To kar sejali, sedaj žanjejo. Kmečko prebivalstvo jim prinaša živla, <-a-dje in zelenjavo. Vse io blago r ■ Ves potek stavke nam jasno prikazuje, da je Goriško ljudstvo razumelo, da ne moremo sprejeti od štirih zunanjih ministrov začrtanih mej. Krivične meje, kihi odrezale našo Gorico od svojega naravnega zaledja; prijazne okoliške vasi mesta, ki bi po pariških sklepih bile priključc e. k Italiji, k tisti Italiji, ki nas je skozi desetletja držala / politični, gospodarski in kulturni suž-nosti; ne, takšne razmejitve ne bo goriško ljudstvo nikoli sprejelo! Naš položaj je bil v sestavu italijanske države popolnoma nemogoč. Izkušnja četrt stoletja nam je to pokazala. Sinovi tiste politične vzgoje, ki jo je Italija dajala skozi vsa ta leta svoji mla-dhr. da si upajo pred zavezniško vojaško oblastjo, pred očmi civilne policije podminirati trgovi- V nedeljo se je kljub slabemu vremenu zbrala na Travniku velika množica antifašističnih Slovencev in Italijanov, ki je z vso ogorčenostjo obsodila divjanje tržaških fašističnih band, ki so nemoteno pretepale in ubijale naše ljudi, uničevale naše kulturne in politične krožke in sedeže. Tov. Gasparini in tov. Beltram sta nagovorila zbrano množico, ki je venomer vzklikala- »Smrt fašizmu!« »Hočemo Jugoslavijo«. Tov. Gasparini je dejal: »Naši partizani so se borili v nalivu, niso se strašili slabega vremena, ko so jurišali in trgali sovražniku iz rok vas za vasjo in to bomo tudi mi napravili, če bo potrebno: vas za vasjo bomo iztrgali iz rok novega sovražnika, ki nas hoče prikrajšati naših naravnih pravic.« Govornik je v nadaljnem ostro nastopil proti onim reakcionarnim elementom, ki so privedli primorsko ljudstvo do tega, da mora s splošno stavko braniti pridobitve osvob Milne borbe. Obsodil je hujskanje voditeljev CLN-a, ki z lepaki in pisanjem v svojih listih ustvarjajo tako ozračje, ki je privedlo do izgredov v Trstu m po deželi. Nemalo odgovornost nosi zavezniška vojaška uprava, ki ni znala ob pravem času zatreti tega novodobnega podviga fašističnih se enakomerno razdeli med stav-kujoče in njih družine bodisi zastonj, bodisi po zmernih cenah. Civilna policija ustavlja dovoz živil; ljudstvo — možje, žene m otroci pa branijo kamione blaga. Stavkujoče množice, ki vidijo to povezanost z deželo, se čjnio toliko bolj odporne, saj njih borba je obenem borba celokupnega primorskega ljudstva, ki. si samo ustvarja temelje za boljšo- bodočnost. no tov. Sansa iz Oberdanove ulice, ker jih je bodel v oči dvojezičen napis, so dovolj zgovoren dokaz za to. Ne, v takšni državi ni prostora za nas Slovence, ni prostora za resnično demokratične Italijane in Furlane! Tako bi nam vsiljevali svojo dvatisočletno kulturo, kakor znajo v poznih urah vreči bombo in bencin na stavbo Katoliške tiskarne, kjer se tiska naš list. Ali bi poslušali njih sramotilne pesmi »Va fuori o stranier«, trpeli nasilja, kakor jih plačani šovinisti, ki se zbirajo okrog CLN-a dan za dnem nad nami iznašajo? Ne, in ne! Goriško prebivalstvo, Slovenci in Furlani, ki so zmagovito stopili na go-riška tla iz osvobodilne borbe, nočejo ničesar več slišati o dinamitardih in tudi vse vabe goljufivih siren jih ne bodo več premotile. tolp m namesto, da bi klicala na odgovor izrodke hujskajočih odgovornih elementov CLN-a, kliče pred sodišče stavkovni odbor, ki je dosleden v borbi proti fašizmu, za pravice delovnega ljudstva. Antifašisti se bore proti prebujajočemu se fašizmu nove izdaje leta 1946, ki hoče pod zastavo- »italijanstva« Trsta in Gorice, ščititi svoje stare predsep-tembrske privilegije. Delavci !n kmetje naših Brd in Furlanije vedo pa prav dobro, da je n i'h sovraštvo in nestrpnost objestne-žev do nas zapopadeno v 75n/n pridelkov, do katerih je imela reakcija moč v fašistični dobi, ko so kolonski zakoni izročali kolona na milost ali nemilost brezvestnih gospodarjev. Tovarišu Gaspariniju je sledil tajnik okrož. SIAU, tov. ,’uhj Beltram, ki je prikazal borbo našega ljudstva za svobodo, za ti sto svobodo, ki so jo naši najboljši sinovi izbojevali v borbi s sovražnikom. Začrtane in na konferenci v Parizu sklenjene meje pa goriško ljudstvo ne m.* re in ne bo sprejelo, ker nas ta nova krivična meja loči od naše matere Jugoslavije. Na protestnem zborovanj i je bila z velikim odobravanjem sprejeta resolucija naslovljena na štiri ministre v Parizu in v kate- Delovne množice nadaljnieio s stavko ZA GORICO! Splošna stavka na Goriškem postaja vsak dan ostrejša Bombe na Katoliško tiskarno - Črn avto vozi atentatorje Protestno zborovanje na Travnikn Stran 2 Soški tednik", 13. julija 1946 Štev. 28 ri stoji med drugim: »Internacionalizacija Trsta, legalno odobre-nje tega, kar se sedaj v Trstu dogaja in kar se tam razvija — fa šističnih izgredov in zločinov — prepuščanje Gorice in drugih predelov Julijske krajine Italiji, pa pomeni za te kraje obnavljanje raznarodovalne politike proti Slovencem in gospodarsko smrt za vse prebivalstvo. Izjavljamo, da ne bomo nikdar sprejeli niti priznali sklepov, ki nam jemljejo naše pravice, ki trgajo našo zemljo od njene na ravne celote - Jugoslavije. Razočaranje nad iskrenostjo zaveznikov, nad pravičnostjo zunanjih ministrov nas ne bo spravilo v obup, marveč bo samo podžgalo našo odločno voljo v borb^ z? svobodo«. Pozdravno pismo je bilo odposlano tudi podpredsedniku jugoslovanske vlade tov. Edvardu Kardelju. Po končanem zborovanju se je razvila nepregledna povorka po mestnih ulicah. Na čelu je svirala godba 'iz Prvačne domorodne in partizanske pesmi, sledili so ji zastavonoše s slovenskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo ter množica Slovencev Italijanov in Furlanov, ki so prepevali svoje borbene pesmi in odločno' zahtevali, da se Go.ica priključi k Jugoslaviji. Zlata srca našega ljudstva - vse za stavkujoče! Po mestnih četrtih ter okrajih so se te dni vršila zborovanja, kjer so naši aktivisti prikazali zbranim tovarišem pomen in razmah splošne stavke, ki je bila nujna posledica nevzdržnih razmer, ki so nastale v deželi. Vsa Goriška je doumela važnost tega skrajnega zakonitega orožja, ki si ga je ljudstvo izbralo, da ščiti svoje pravice in je dalo stavku-jočim ne samo vso moralno podporo, temveč je priskočilo na po moč z dajatvami v živilih in denarju. Okoliške vasi so prve priskočile na pomoč stavkujočim tovarišem in njih družinam. Sijajno so se izkazale Sovodnje, Štandrež, Vogrsko, Miren in druge. Renče so v drugi nabiralni akciji darovale: 646 kg krompirja, 78 kg koruzne moke, 17 kg slanine, 144 jajc, 15 kg fižola in drugo ter 3256 lir. Prvačim je dala v drugi nabiralni akciji 100 kg moke, 47 kg krušne moke, 20 kg pšenice, 942 kg krompirja, 93 kg koruze ter večje količine drugega blaga. Poleg tega tudi 1900 lir v denarju. Na skupnem sestanku v Gradišču pri Prvačni je bil zbranim obrazložen pomen stavke in krivica, ki se hoče naprtiti goriške-mu ljudstvu. Nabrala se je večja količina hrane in 1969 lir. Potom okraj. SIAU za Brda se je nabralo 65.138 lir; posamezne vasi so darovale: mala vas Hum 8780 lir, Števerjan 11.092 lir, ubožna vas Gor. Cerovo 2.145 lir, Šlovrenc v zapadnih Brdih 5.020 lir, Šmartno ki je ena izmed najbolj prizadetih vasi v Brdih, 3.265 lir, Kojsko 5.191 lir, Mirnik na skrajno zapadni meji Brd 1.695 lir, vas Rutarji ki šteje samo 15 oseb je darovala 598 lir. Tudi vse ostale vasi in vasice naših sončnih Brd niso hotele zaostati in so po svojih močeh darovale in še darujejo, ker se zavedajo zgodovinskih dni, ki jih preživlja naša Goriška. Soška dolina. Vipavska in Kras, vsi tekmujejo med seboj, nihče noče zaostati. Vsi hočejo pomagati stavkujočim tovarišem in njihovim družinam. Tako so Ko-baridčani poslali tržaškim delavcem 300 kg koruzne moke, 31 kg sira, 365 kg fižola, 10 kg masti, 23 kg pšenične moke, 8 kg slanine, 7 kg masla, jajca in drugo. Poleg tega so nabrali še 8.000 hr v gotovini. • Dovoz hrane v mesto se nada-liuie. Iz Vogrskega nam pišejo: »Ne pošiljamo vam samo suhih pozdravov, zbrali smo tudi 796 kg raznega živeža. 156 jajc in 5.720 lir. da boste vedeli, da niste osamljeni. Z vami smo tudi mi kmetje in vam kličemo: »vztrajajte vse dotlej, dokler ne dosežemo to, za kar so padali naši očetje, sinovi in bratje, za kar smo se borili dolga štiri leta in stradali«. Tov. Krševan Milan je daroval sam 8 kg krušne moke, 0,500 kg slanine. 5 litrov vina in 300 lir. Tekom včerajšnjega dne so razdelili med stavkujoče v gori-škem okraju približno 800 kg masti, tako da je prišlo na osebo po 200 gr maščobe. Vsak dan se deli mleko, gotove dni tudi sadje in zelenjava. Nabrani prostovoljni prispevki znašajo približno pol milijona lir. Delitev te denarne podpore se je že pričela. Furlani za Kljub temu, da policija zapira člane SIAU-a in štrajkovnega odbora so pokazali Furlani veliko odpornost in so glasno pred vsem svetom demonstrirali za svoje pravice in za pripadnost k Jugoslaviji. Kmetje so izjavili, da hočejo izorati cele njive krompirja, da bi s tem pomagali stavkujočim. Tovarišev iz Gradiške niso še izpustili na svobodo. Vsled tega je skupina 70 žena demonstrirala in poslala deputacijo k guvernerju. V noči med 8. in 9. julijem je bila poškodovana železniška proga v Ronkih, tako da ni prispel vlak v Tržič. V trži-ški ladjedelnici počiva delo. Le Aretacije na Kanalskem Iz cele dežele prejemamo poročila o aretacijah naših aktivistov. Vršijo se blokade celih o-krajev ter sedežev organizacij, da bi preplašili naše ljudstvo. V cementni tovarni v Anhovem stavka 100°/o delavstva; policija naganja delavce, naj gredo na delo. Pred par dnevi je civilna policija v Kanalu obkolila sedež vseh okrajnih organizacij in odborov, zaslišala in popisala je vse aktiviste in uslužbence ter jih odpeljala na sedež policije. Še isti večer so bili odpeljani v Gorico: predsednik okrajnega NOO Valentinčič Janko, predsednik KNOO Segala Oskar, tajnica o-krajnega odbora SIAU Kragelj Zorana, članica okrajnega SIAU, Jugoslavijo malo število stavkokazov in nekaj uradnikov se je zglasilo na delu. Pred dnevi je bila tam mogočna demonstracija; na trgu so se zbrali stavkujoči in vse antifašistično usmerjeno prebivalstvo Tržiča in okolice. Mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo. Prišlo je tudi do neredov, policija je nastopala^ brutalno ter je aretirala večje število demonstrantov ter vse člane štrajkovnega odbora. Množice tržiškega okraja zahtevajo pravične meje, zahtevajo priključitev k Jugoslaviji. - Ljudstvo ne bo klonilo Štrukelj Marija in članica okrajnega odbora mladinske organizacije Blažič Lojzka. Zaslišali so 17 oseb; 6 so jih aretirali, češ da so organizirali stavko in da so imeli sestanke s trgovci v Kanalu. Vsakega posebej so spraševali, kje je bil za časa osvobodilne borbe, ali je bil pri partizanih in kakšne funkcije ima pri SIAU. Tov. Filipič Milanu, ki je član sindikalnega odbora prosvetnih delavcev so ukazali, da se mora naslednji dan javiti na policiji in sc podati v svoj rodni kraj na Krasu. Civilna policija je obšla vse trgovine in druge javne lokale ter zahtevala, da prenehajo s stavko. Obrtne dovolilnice so od- vzeli tov. Garlatti-ju Alfonzu, Nanutu Vladimirju in Hvaliču Ivanu. V bližini Plavi je civilna policija zaplenila en voz moke in drugega blaga, ki si ga je ljudstvo iz Plavi od ust utrgalo, da Na konferenci četvorice v Parizu so imeli cel teden opravka s pripravami za sklicanje mirovne konference. Kakor znano se bo te konference udeležilo v imenu svojih narodov 21 delegacij. Tako so sklenili ministri za zunanje zadeve ZSSR, Združenih držav Amerike in Velike Britanije na konferenci v Moskvi, ki je bila v decembru 1945. Mirovne konference 29. julija se bo udeležilo 21 narodov: Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, SSR Belorusija, Brazilija, Holandska, Grčija, Indija, Kanada, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, SSR Ukrajina, Češkoslovaška, Etiopija, Jugoslavija in Južno-afriška Unija. Vabila na mirovno konferenco v Parizu so že razposlana in sicer so bila brzojavno sporočena francoskim poslanikom pri vladah gori naštetih narodov. Besedilo vabila je za vse enako in Novi jugoslovanski poslanik v VVashingtonu Sava Kosanovič je obiska! namestnika zunanjega ministra Združenih držav Amerike Akersona. Ob tej priliki je izjavil, da bo postalo tržaško vprašanje nova nevralgična točka Evrope, ako bo mirovna konferenca ta mesec ratificirala sklep pariške konference o Trstu. Zato je izrazil upanje, da bo mirovna konferenca spremenila sedanjo odločitev o Trstu in da bo mesto odstopila Jugoslaviji, jugoslovanski narodi imajo enako Bvrnes (Združene države A- merike) je predlagal v svojem osnutku pogodbe za razorožitev in demilitarizacijo Nemčije, ki ga je predložil Svetu zunanjih ministrov v Parizu dobo 25 let. Molotov pa je v imenu Sovjetske zveze izjavil, da je razorožitev in demilitarizacija Nemčije za dolgo dobo neobhodno potrebna. Sovjetska vlada smatra, da mora Nemčija ostati razorožena in demilitarizirana ne samo za 25 let, kakor to predvideva omenjeni osnutek, marveč najmanj za 40 let. Izkušnja je pokazala, da je kratka doba, v kateri je bila Nemčija po prvi svetovni vojni omejena v svoji oborožitvi, popolnoma nezadostna, da se prepreči oživitev Nemčije kot napadalne sile, nevarne za narode Evrope in vsega sveta. Po koncu prve svetovne vojne ni preteklo niti 20 let, ko je Nemčija pričela drugo svetovno vojno. Jasno je, da hočejo miroljubni narodi, da ostane Nemčija razorožena čim daljšo dobo. Byrnesov osnutek predvideva med drugim celò možnost - tako je nadaljeval Molotov — da preneha okupacija nemškega o-zemlja. S tem omalovažuje osnutek cilje, ki so jih zasledovali zavezniki od začetka okupacije pomaga stavkujočim. Aretirala je voznika tov. Žbogar Janeza in predsednika okrajnega sindikalnega odbora tov. Gabrijelčič Mirka. Na Bovškem je stavka popolna. se glasi: »Francoska vlada ima v imenu Sveta ministrov zunanjih zadev, skladno s sklepom Sveta z dne 4. julija 1946, čast povabiti vlado. .. (sledi ime dotične države), da se udeleži razprave o mirovnih pogodbah z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, ter pošlje svojo delegacijo, ki jo bo zastopala na konferenci, ki se bo pričela v Luksemburški palači v Parizu, 29. julija. Osnutki mirovnih pogodb s petimi državami, ki jih je pripravil Svet ministrov zunanjih zadev, Vam bodo sporočeni čim-prej mogoče. Da se olajša delo mirovne konference, smo izročili predloge glede organizacije in priporočene pravilnike o postopku poslaništvu v Parizu«. Sestavljen je bil tudi pravilnik dela konference 29. julija. Sporazumeli so se na osnovi predlogov sovjetske delegacije. Tako so glede vprašanja o pravilniku glasovanja sprejeli načelo dvetre tj inske večine glasov pri odločanju o bistvenih vprašanjih. stališče, ker menijo, da mora mesto ostati jugoslovansko in da se mora internacionalizacija o-mejiti samo na pristanišče. Mi b: radi našli harmonično rešitev — tako je nadaljeval v svojih izjavah poslanik Sava Kosanovič — da bi prišlo do dobrih odnošajev med Italijo in našo državo. Prav zavoljo tega mislimo, da je tržaško vprašanje silno važno. Jugoslovanski narodi bi morali dobir moralno zadoščenje v tem vpra šanju zaradi vsega gorja, kì so ga prestali med vojno in pred vojno. Nemčije. Ne smemo pozabiti, da ima prisotnost zavezniških in sovjetskih čet v Nemčiji tri namene: 1. Zagotoviti in dokončno izvesti vojaško in ekonomsko razorožitev Nemčije. 2. Zagotoviti demokratizacijo vlade v Nemčiji. 3. Zagotoviti plačevanje reparacij. Zavoljo tega smatramo prisotnost okupacijskih čet v Nemčiji in njihovo vzdrževanje v vseh okupacijskih cenah Nemčije za neobhodno potrebno. V zadevi reparacij je Molotov povedal, da Sovjetska zveza ne more pozabiti reparacij. To se v predloženem osnutku popolnoma pozabi'a. Glede vsote reparacij. ki jih mora Sovjetska zveza dobiti od Nemčije, sta se vladi Sovjetske zveze in Združenih držav že na krimski konferenci zedinili, da se vzame kot izhodišče vsota 10 milijard dolarjev in na berlinski konferenci je bilo po predlogu Združenih držav sklenjeno, naj si Sovjetska zveza zagotovi reparacije predvsem v svoji okupacijski coni Nemčije in deloma tudi v zahodnih okupacijskih conah. Vendar pa je — kakor je znano — plačevanje reparacij zelo ovirano. Najdejo se vedno novi izgovori za odlaganje in oviranje izvajanja teh sklepov. Iz Št. Mavra ©etpeto pismo »Slovenskemu Primeren“ Nemalo smo bili presenečeni, ko smo čitali vaš list. Kakšne čudne svetovalce in poročevalce morate imeti, če se obregnejo ob nas, da smo bili podporniki in sodelavci naše narodno osvobodilne vojne. Če obsojamo proti-Ijudsko delo nekaterih duhovnikov s tem še nikakor nismo proti veri. Hočemo vam opisati pravna kratko, kako smo v naši vasi skupno z našim duhovnikom praznovali Božič, Veliko noč in Sveto Rešnje telo. Za Božič smo imeli polnočnico. Čeravno nimamo električne luči je vendar bilo zunaj cerkve in v njeni notranjosti vse razsvetljeno. Otroci so prepevali lepe božične pesmi, vse vernike je božično razpoloženje prevzelo, saj so prvič po letih grozote lahko v miru praznovali praznik v krogu svojih družin in prijateljev. Za Veliko noč smo imeli zjutraj »vstajenje« in tudi tedaj je bila mladina tista, ki je vse potrebno oskrbela, da je bil ta praznik res veličasten. Ker je bila napovedana procesija v zgodnjih urah je mladina poskrbela za bakle, tako da je bilo vse razsvetljeno, kakor ob belem dnevu. Pevski zbor je prepeval znane slovenske velikonočne pesmi; ta Velika noč je bila ena izmed najslovesnejših kar smo jih imeli po svetovni vojni. Starejši ljudje so jokali od veselja tako so bili ganjeni. Še peščica Italijanov, ki prebiva v naši vasi se je izrazila, da niso še videli tako prisrčno in jdano praznovanje Velike noči! Eniko se je izkazala naša mladina za praznik sv. Rešnjega telesa. Od začetka se je zdelo', da nam bo slabo vreme nagajalo in tako preprečilo, da bi imeli slovesno procesijo. Vsi vaščani so pa sklenili, da se procesija mora vršiti. In že so naši pridni fantje :li v gozd. Nasekali so mlaje ter okin-čali vas, pripravili oltarje in procesija se je vršila ob veliki udeležbi vernikov in z vso slovesnostjo, ki jo zahteva takšen dan. Pri vseh praznikih in cerkvenih slovesnostih nomaga gospodu župniku cela vas. vsi vaščanie Lahko bomo različnega poetičnega mišljenja, a vera je nas. Nihče ne upliva na nas, nobeden nas ne ovira kar se tiče vere in naši voditelji so bili skupno z nami na vseh teh praznikih. Vsi smo člani Slovensko itaMianske antifašistične unije, a nobeden nam ni do sedai prepovedal hoditi v cerkev. Zato nam je nerazumljivo vaše pisanje, ko govorite tako slabo o naši osvobodilni borbi, ker jo obsojate in ker z njo obsojate nas, ki smo se je u-deležili. Če zahtevamo priključitev k Jugoslaviji ne pomeni to uničiti vero, ker obstoj vere ni odvisen od države, marveč od ljudi, od njih prepričanja'. Tisti ki nas pozna v. da smo verni in če sc poteguiemo za Jugoslavijo delamo to radi tega, ker vemo in smo trdno prepričani, da je bila Jugoslavija naša rešiteljica, s katero h >čemo skupno živeti. To naše hotenje nam ne bo zabranil in tudi ne zamoril noben list. Kakor nam ga ni mogla Italija skozi 25 in več let in ne Nemec, tako nas ne bo uklonil niti vaš list, ki je pač vse drugo kot verski list. Proti vsem bomo javno in glasno izpričali našo trdno voljo, da hočemo pripadati k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Smrt fašizmu - svobodo narodu! (Sledijo podpisi). POLITIČni PREGLED II ParSzn razpraoliafo o oprašanjiii, ki so o zoezi z bližnjo miroono konferenco Internacionalizacija naj se omeji samo na tržaško pristanišče Izjave poslanika Save Kosanoviča v VVashingtonu Predlog ^lolotooa: Nemčijo je treba razorožiti in demilitarizirani za dobo 40 Set —...... r .......................m.m.........mm..:.....1.■■m.. ................mm... Ljudstvo goriškega okrožja odločno zahteva, da se z njim ne kupčuje in ne mešetari, marveč da se mu prizna sveta pravica, ki mu je ne more nihče odreči, da se priključi kot celota k svoji edini državi - Jugoslaviji. Štev ^8 .Soški tednik". 13. julija 1946 Stran 3 etto Žrtev podivjanih fašističnih band Tov. Uršič Alojz je podlegel težkim ranam Mladega, nadebudnega mladeniča, 26 letnega Uršiča Alojzija, komandanta briško - beneškega odreda so 2. julija t. 1. na tržaški cesti v Gorici smrtno ranili gori-ški teroristi, ki niso daleč od pro-slulega CLN. Padel je zato, ker je bil Slovenec in ker je ljubil svoj rod. To je dokazal neustrašeno v osvobodilni vojni, ko je gledal v o-braz stokrat močnejšemu sovražniku. Italijanski teroristi so ga umorili v temni noči, zahrbtno, ko se ni mogel braniti in ko se je mirno pogovarjal na ulici. Po osmih dneh smrtnega boja je v sredo, 10. t. m. izdihnil svojo blago dušo. Včeraj dopoldne je Gorica in vsa njena okolica spremljala svojega zaslužnega sina na zadnji poti. Pogreb se je razvil iz bolnice Brigata Pavia do cerkve Srca Jezusovega, odkoder se je pomikal po Korzu na trg Katarini. Na čelu sprevoda so nosili partizani in garibaldinci zastave, sledila je dolga vrsta vencev od katerih naj omenimo le nekatere: ZPP za Goriško, Okrožni SIAU, mestne četrti, mladina vseh okoliških vasi. Posebno pozornost je zbujal venec užaloščene družine Uršičeve. V četverostopih so korakali partizani, ka te rim je sledila dolga vrsta mož in fantov, žen in deklet, da izkažejo zadnjo čast žrtvi gadjih sinov, šovinističnih italijanskih zločincev. Vse naše organizacije so bile zastopane. Vsi naši naj-višji zsatopniki pa dol do zadnjega kurirja kvarta, vsi so se prišli oddolžit junaškemu smu slovenskega naroda, ki je daroval svoje življenje za našo boljšo bodočnost. Sledila je godba iz Prvačne, ki je svirala žalne koračnice, nato križ in duhovnik ter krsta s truplom predragega nam partizanskega komandama tov. Uršiča, ki je bila ovita v trobojnico z rdečo zvezdo. V globoki žalosti strta je sledila pokojnikova mati ter ostalo sorodstvo. Na tisoče deklet in fantov je zaključilo ta mogočen pogrebni sprevod. Kot pred štiridesetimi leti, ko smo zapeli našemu »goriškemu slavčku« na ravno istem prostoru njegovo najljubšo »Nazaj v planinski raj«, tako se je tudi danes Prijateljstvo in bratstvo med narodi, ki nas je družilo v svo-bodilni vojni sc je ob ;radnj■ mladinske proge Brčko Ban iviči ponovno pokazalo in poglobilo Z navdušenjem se je >dzvala mladina češkoslovaškega, poljskega, bolgarskega, albanskega, ruskega, romunskega in madžarskega naroda. Mladinska proga bo še poznejšim rodovom trden dokaz o e-notnosti demokratične povezanosti med narodi, ki hočejo dokazati s svojim delom, da nadaljujejo borbo z obnovitvenim delom. Na ta način se je še boli utrdilo bratstvo in enotnost med vsemi narodi sveta. Češkoslovaško mladino so naše delovne brigade pozdravile s posebnim veseljem. »Zvestoba za zvestobo«, ki jo je pred tridesetimi leti naslovil češki poslanec Stanek na slovenski in jugoslovanski narod je dobila x> tej priliki najlepši odmev. Stiri najboljše čete na »Mladinski pr >-gi« s komandanti vseh 52 di' )v-nih brigad so pričakale češkoslovaško brigado. Med nepopisvm navdušenjem so se uvrstile čet? med delovno armado, /zle''ki »Živel tov. Tito! Živel dr. Bene'! tisoč in tisočglava množica poslovila od svojega zvestega sina. Dva govornika, tov. Dujc in tov. Marini sta mu spregovorila poslovilne besede. Tov. Dujc je končal: »Zahtevamo in bomo ; a htevali, da se krivci pokličejo na odgovor, da se izpustijo na svobodo vsi antifašisti, ki ječe v zavezniških zaporih in pred krsto tov. Uršiča obljubljamo, da ne bomo prej odnehali, dokler se ne kaznujejo krivci zločinov in dokler ne bomo zaživeli novo, svobodno življenje v svoji domovini Jugoslaviji. Tov. Marini je vrgel hudo obtožbo vsem tistim, ki so krivi, da se danes po 14 me secih po končani vojni še preliva kri po goriških ulicah. Dovolj je nasilja! Našega potrpljenja je konec. Če ne zna in če noče ZVU in po njej upostavljena civilna policija ščititi naših življenj in našega imetja, potem se bomo sami branili in bodite uverjeni, da bomo to temeljito opravili. Kakor smo znali v letih, ko je bila Mussolinijeva moč najvišja, pritisk fašizma najhujši, ko so nad Londonom krožili fašistični Caproni in nas je londonski radio pozival k borbenosti, tako se bomo tudi danes znali ubraniti nasilnih neofašistov, ki naan pretijo, da nas prikrajšajo naših s krvjo priborjenih pravic. Tov. Uršič je postal žrtev tistih fašistov proti katerim se je dolga leta boril. V zadnjem trenotku apeliramo na ZVU, da pusti narodu svoje pravice, da kaznuje krivce in izpusti vse zaprte antifašiste. Iz tisočerih grl je zaorila »Slava« tov. Uršiču in vsem borcem, ki so padli pred njim in z njim za našo boljšo bodočnost. Godba je zaigrala žalostinko, mogočen pevski zbor je zapel prekrasno »pesem o svobodi« in krsta s truplom tov. Uršiča je bila odpeljana proti Idrskemu, rojstni vasi pokojnika. Poslovilni trenotki so bili ganljivi. Mnogim se je orosilo oko in spričo te nove žrtve nenasitnega fašističnega terorja so se pesti stisnile v prisego, da ne odnehamo- dokler se ne kaznujejo krivci tega nasilja in vseh tistih, ki so za ta ogaben zločin odgovorni. Živel tov. Stalin! Trst-Jugo.lavi-ji!« so odmevali. Komandantka tov. Zdena Žephova je spregovorila: »Prišli smo k vam iz naše 6 let tlačene zemlje, ki si sedaj svobodno ustvarja boljše življenje. Prišli smo preko krajev, ki so preživeli težko okupacijo in videli smo, da je sedaj tam dobro, ker ima oblast v rokah ljudstvo. Srečni smo, da smo- vam prišli pomagat pri delu na gradnji »Mladinske proge«. Toda naša velika želja je predvsem, da še bolj učvrstimo bratstvo med jugoslovanskimi narodi. Obljubljamo vam, da vam bomo v delu zvesti tovariši«. V imenu štaba delovnih brigad je pozdravil češko mladino pomočnik načelnika štaba tov. Miha j lo Švabič: »To prijateljstvo bomo še naprej gojili in ga bomo gotovo očuvali, zato, ker ima v obeh državah o-blast v rokah ljudstvo, ki stremi in utrjuje pravilne odnose med vsemi narodi«. Pred odhodom bolgarske mladine na progo Brčko-Banoviči je sprejel delegate ustanovitelj Domovinske fronte Georgij Dimitrov, kateri je želel mladim tovarišem. da bi čimbolje zastopali bolgarsko mladino in dosegli eno izmed prvih mest v tekmovanju. Želel jim je, da bi čimbolje spoznali jugoslovansko mladino z ozirom na to, da je to zbližanje eno izmed najvažnejših poti za prijateljstvo med bolgarskim in jugoslovanskimi narodi. Prisrčen je bil sprejem albanske mladine; vzklikalo se je največjemu sinu albanskega naroda Enver Hodži, kateremu so odposlali pozdravno brzojavko, kakor Naša Goriška mladina Mladina našega okrožja j j z veseljem prejela vest, da ima ludi ona čast, da skupno z mladino Jugoslavije sodeluje pri gradnji »Mladinske proge«. Mladina Goriške čuti, da je neločljiva z ostahm delom Jugoslavije in da hoče združena kot za časa osvobodilne borbe sodelovati pri obnovi mlade Jugoslavije. Po vseh okrajih posebno v briškem je ljudstvo navdušeno pozdravljalo odhajajoče borce dela, jim podarilo zastave in druge spomine. Ljudstvo vseh vasi je prihajalo z zastavami in godbo ter jim med petjem in govori želelo, da bi dostojno zastopali mladino goriške dežele. Mladina iz Brd jim je še naročila: »Podvojili bomo naše sile, da bo doma vse delo na polju in v vinogradih opravljeno. Lahko odhajate mirno in zanesite se na nas, ki bomo doma o-stali. Povejte mladini Jugoslavije in vsem brigadam prijateljskih narodov, ki jih boste srečali na progi, da jih pozdravljamo :n da bomo doma pomnožili naše delovne moči, da bomo s tem dokazali celemu svetu, da hočemo tudi maršalu Titu, ki končuje: »V Albanijo se ne bomo vrnili, dokler ne bo dovršena proga Brčko-Banoviči«. Te dni odpotuje tudi rumunska in madžarska mladina, ki je obljubila, da hoče pomagati jugoslovanski mladini in s tem doki zati, da se tudi njih ljudstva borijo za sožitje med narodi in da so bili le fašisti tisti, ki so preganjali in morili jugoslova iško ljudstvo. na »Mladinsk progiM premostiti vse težave in doprinc sti vsakršno žrtev, da bomo dosegli našo priključitev k Jugosi:-. viji«. 21 mladincev komenskega o-kraja — 52 letnega Koradin Franca štejemo tudi zraven — se je veselo in ponosno pripeljalo v Gorico, da skupno z ostalimi mladinci doprinesejo svoj delež pri gradnji mladinske proge. Ob slovesu, ko so si mladinci segli v roke so jim odhajajoči še naročili: »Izpolniti hočemo našo dolžnost, nočemo zaostati za tovariši drugih pokrajin, nasprotno, hočemo se izkazati vredni zaupanja, ki ga stavite v nas. Vi pa, ki ostanete doma, razkrinkujte izdajalce, borite se še nadalje za demokracijo in svobodo«. Tovariši iz Furlanije so .e v bratski slogi pridružili slovenskim tovarišem, odšli so ponosno na delo, s seboj so nosili napisno tablo, kjer je bilo napisano: »Gremo delat in se učit tja, kjer je prava demokracija in kamor hočemo, da se nas priključi!« Cerknem so omogočili naši kmečki mladini izobrazbo in jim gre zato vse priznanje in zahvala. Odločili so se, da bodo še v bodoče zastavili vse sile, da čimbolj podprejo »Dijaško matico« in tako obdrže biser cerkljanskega okoliša: gimnazijo z dijaškim domom. Posnemajmo Cerkljane, podpirajmo »Dijaško matico« in s tem našo bodočo inteligenco na Primorskem. «❖O PJVBERKI iz italijanskega tiska »Famiglia cristiana« periodičen list v Albi, ki ga izdaja Družba Sv. Pavla piše pod naslovom: O upr il e oči! Komunizem spoštuje vero. V torek, dne 18. junija je prišla k goriškemu nadškofu neka ženska, da bi z njim govorila. Nadškof pa je opazil med njenim mahanjem z rokami, da ima prevelike — moške roke. Zato je telefoniral na policijo, ker je previden odkar je prejel grožnje, ‘mm prevzvišenega je bil utemeljen, kajti dozdevna ženska je bil preoblečen slovanski komunist, ki je hotel izvršiti atentat na njegovo življenje. Dve drug. o-sebi sta čakali v pritličju palače in še dve drugi zunaj na cesti. Policija je aretirala celo peterico, pri kateri so našli bombo-. Kot spoštovanje vere, ni slabo... »Tempo«: Neki Italijan piše: Kako sem prišel do spoznanja, da smo izgubili vojsko. »Sem lastnik hotela, ki so mi ga zasedli zavezniški vojaki. Sicer ni velik moj hotel, a opremljen je dovolj lično. In tudi drugače sem ga skušal narediti vedno lepšega tako da je sčasoma postal pravi biser, kar vedo povedati mnogi moji gostje. Ali veste kaj so sedaj napravili iz njega? Ne morem vam vsega p>ve-dati. Povem vam le to, da so ne kega lepega zimskega dne manjkala vojakom drva za kurjavo. Niso se pomišljali dvakrat. Vzeli so kratkomalo sekiro v roke m začeli razsekavati vrata in okna tei jih polagoma metati v peči. Nato so razdejali podove. To rj-kovnjaštvo je trajalo cel teden. Tedaj sem se obrnil na zavezniško komando. In veste kaj so mi tam odgovorili? »Ni vam treba biti v skrbeh, saj bo p’aéala vaša vlad >.«. Sele takrat '•cm -sprevidel in se prepričal, da smo izgubili, da — več kot izgubdi vojno! Podal sem se domov ves podavljen«. V Padovi in Neaplju ... kakor v Trstu. Tudi v Padovi je štadentarija začela napadati angleške klube v znak protesta proti pariškim sklepom. Tako so študentje odhrumeli pred sedež kluba angleških častnikov, vdrli v notranje prostore, strgali angleško in a-meriško zastavo ter jo vrgli skozi okno. Demolirali so vse prostore kluba. V zgodovinski palači Pedrocehi so razbili velike šipe in zrcala iz osmega stoletja. Napadli so tudi več žensk,