VESTMK Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 26. AVGUST 1983 ŠTEV. 34 (2137) Pismo novemu kanclerju Politika s predori ..Koroška priganja h gradnji karavanškega predora," beremo v koroških časopisih, in hkrati beremo, da Koroška kar najhitreje žeii državno pogodbo z itaiijo giede predora pod Piočami (Piocken tun-nei). Koroška se torej hkrati zavzema za dve stvari, ki vsaj deioma deiata druga drugi konkurenco. To pa pomeni, da za progiašenim angažmajem na vsak način stoji tudi poiitična motivacija. ..Predlagamo, da nadaljujemo pogovore tam, kjer smo jih z dr. Brunom Kreiskim končali." Tako pišeta osrednji slovenski organizaciji zveznemu kanclerju dr. Fredu Sinovvatzu v pismu, v katerem mu kot predvideno predlagata seznam vprašanj, ki naj bi bila tema razgovora 7. septembra. ZSO in NSKS v pismu kanclerju navajata poznana načelna stališča do temeljnih vprašanj manjšinske zaščite. Tako je v pismu novemu vladnemu šefu ponovljeno stališče, da člen 7 državne pogodbe slej ko prej ni izpolnjen in da čaka na rešitev še cela vrsta drugih vprašanj, ki so eksistenčnega pomena Za narodno skupnost. Na razgovoru 7. septembra naj bi Prerešetali vprašanja predšolske Vzgoje, torej predvsem javnih otroških vrtcev, za katere se je kanclerju Kreiskemu januarja letos zde-!o logično, da so dvojezični tam, kjer obstajajo tudi dvojezične šole, hadalje šolska vprašanja, predvsem trgovske akademije, zadeve radia 'n televizije ter problematiko javnega pospeševanja slovenskih ustanov. Te dni so se zastopniki koroške trgovinske zbornice oglasili pri deželnem glavarju VVagnerju in opozorili na pomembnost načrtovanega predora pod karavankami za domače gospodarstvo. Na osnovi te intervencije je deželni glavar „s poudarkom" prosil pristojna mesta v Jugoslaviji, da naj izpolnijo obveznosti, ki so jih prevzela v pogodbi o gradnji cestnega predora pod karavankami. VVagner je mnenja, da se Avstrija slej ko prej drži dogovora iz leta 1978 in je pripravljena začeti gradnjo, čim bo jugoslovanska stran prižgala zeleno luč. Hkrati je deželni glavar poudaril, da bi morala glavni interes za predor vendar imeti prav Jugoslavija. Obenem pa se razpravlja o predoru pod Piočami v Ziljski dolini, ki naj bi vzpostavili varno zvezo med Furlanijo in Koroško. Za predor so zainteresirani predvsem Italijani, ki so tudi pripravljeni, da prevzamejo stroške gradnje, če bi Avstrija prevzela eno sedmino skupnih stroškov. Zaradi regionalnega pomena, ki bi ga imel tak predor predvsem za zgornjo Ziljsko dolino, saj bi vsaj deloma izenačil njen obrobni položaj, še člani deželne vlade pri zveznem kanclerju in zunanjemu ministru zavzamejo za kar najhitrejšo sklenitev pogodbe med Italijo in Avstrijo o gradnji predora. Kakor bi bila potrebna oba predora, za naše kraje seveda predvsem karavanški, pa ni mogoče spregledati, da skušajo s koroške strani s predorom pod Piočami izvajati pritisk na Jugoslavijo. Znano je, da je Italija bila precej nezadovoljna nad pogodbo o gradnji karavanškega predora, ker bi se promet usmerjat preveč na jugoslovanska pristanišča v Kopru in na Reki, medtem ko bi si Italijani seveda želeli usmeritev prometa iz severne Evrope v severnoitalijanska pristanišča. Kljub vsemu pa je za Koroško bržkone karavanški predor večjega pomena — seveda, ko bo zgrajen. In še nekaj izdaja politično motivacijo, čeprav seveda gre za različne dimenzije: ni bilo še slišati, da bi se deželni glavar z enako vehementnostjo zavzel npr. za mejne prehode na Pavličevem sedlu ali na Lužah. In to vsekakor zmanjšuje vrednost njegovega zavzemanja za karavanški predor. Poskrbimo za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku! Do začetka novega šolskega teta je še nekaj tednov in prav ta čas tahko izkoristimo, da vsak v svojem domačem kraju, med sorodniki, sosedi in znanci poskrbimo za to, da bo jeseni čim več otrok na hašem ozemiju prijavijenih k pouku v obeh dežeinih jezikih. Čas za prijave je v prvih desetih dneh novega šoiskega ieta. Pomen in korist obiskovanja pouka je po eni strani v tem, da vsakemu otroku zagotovimo izobrazbo v njegovem materinem jeziku, po drugi strani pa ravno s tem najboije prispevamo k medsebojnemu razumevanju in sožitju obeh narodov v dežeti. Zato izkoristimo prihodnje tedne in poskrbimo za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku! ] Umrl je Miha Marinko neuklonljivi borec za delavske pravice Zadnji petek je v Ljubljani v 83. letu starosti umrl veliki slovenski revolucionar, družbenopolitični delave^ in neuklonljivi borec za delavske pravice, narodni heroj Miha Marinko. Zadnje slovo od zaslužnega pokojnika je bilo v ponedeljek, ko so po žalnih sejah naj višjih forumov žaro s posmrtnimi ostanki položili v grobnico narodnih herojev. Žalne seje v republiški skupščini so se udeležili tudi predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev, ZSO pa je ob smrti velikega revolucionarja poslala tudi sožal-no brzojavko. Miha Marinko, rojen v Rovtah nad Trbovljami, je že kot revirski otrok in pozneje kot rudar in delavec spoznal krivico in se je zato že zgodaj vključil v boj za pravico. Njegova revolucionarna delavska in humanistična zavest ter zvestoba slovenskemu ljudstvu sta ga vodila vedno spet tja, kjer so bile naj hujše in odločilne bitke za politične in gospodarske interese delavskega razreda, za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda. Vse svoje življenje predan boju za pravico in napredek, je Miha Marinko zavzemal najodgovornejše položaje v revolucionarnem gibanju, v Osvobodilni fronti in po vojni v novi socialistični družbi: leta 1934 je bil sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, član CK KPS na ustanovnem kongresu 1937 na Čebinah, nato tudi član CK KPJ, eden vodilnih organizatorjev narodnoosvobodilnega boja, politkomisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih edinic, predsednik narodne vlade Slovenije, predsednik izvršnega sveta LRS, sekretar CK KPS in izvršnega odbora OF, predsednik izvršnega sveta LRS, sekretar CK KPS in izvršnega odbora OF, predsednik ljudske skupščine LRS' član izvršnega komiteja CK ZKJ, predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije in član federacije. Za svoje bogato delo je prejel Miha Marinko številna priznanja in visoka odlikovanja. To njegovo revolucionarno delo pa bo tudi po smrti ostalo svetal zgled in navdih zdajšnjim in prihodnjim generacijam, kako se je treba bojevati in delati za svobodo, napredek in lepšo prihodnost svoje domovine. Kot takega ga bo slovenski narod in zlasti delavski razred ohranil v častnem in hvaležnem spominu. Kajti — kakor je bilo ob njegovi smrti zapisano v ljubljanskem Delu: „V njem vidimo prvobitni lik proletarca, patriota in internacionalista, ki na svoji strmo vzpeti poti ni nikoli pozabil, odkod prihaja in komu naj posveča vse svoje misli in dejanja. Prizadeto ugotavljamo, da z Miho Marinkom odhaja poslednji mož iz tiste generacije revolucionarnih borcev, ki je ustvarila prvo oprijemljivo vizijo socializma na naših tleh in ki ima največ zaslug za to, da smo doživeli tudi njeno uresničenje." PREBERITE V Jasenovcu odkrili nova grobišča žrtev ustaškega nasilja str. 2 Koroška likovna kolonija mladih v Vuzenici str. 3 Občinska seja v Kotmari vasi str. 4. Povratek otrok z letovanja na morju str 5 Madžarsko-romunska narodnostna polemika str. 7 Perspektiven projekt «Waldviertler Holzwerk- statt" str. 8 Zveza koroškik partizanov, ki vk/jačaje v svoje vrste kivšc anti-jaš;st;čne korce, sc je v vsek po-vojnik /etik po astanovifvi adej-stvova/a na raz/ičnik področjik. Začenši or/ areditve partizanskik grokišč in postavitve dostojnik spomenikov h? oke/ežij pa tja do vsa; de/ne rešitve najkajšik prok/e-mov kivšik borcev /n nj;kovik svojcev. Po/eg tega sz' Zveza koroškik parfzzazzov vedno prizadeva tadi za zrresrzzčzfev č/ena 7 avstrijske državne pogodke, ker zzfezzze/jzzo srzzatra, da je tadi parhzarz.sk; od-por koroškik 5/ovencev v sk/ada z rrzoskovsko dek/aracijo iz /eta /943 kistveno prispeva/ k porzov-rzi vzpostavitvi repak/ike rlvstrije. kden izmed g/avrzik r/e/okrogov Zveze koroškik partizarzov pa je ki/ irz je to/rrzačerzje irz raz/agarzje oko/iščin pričetka partizanskega or/pora ter g/ok/jega zgodovinskega pomena /e-tega v /zzči odpora evropski/? narodov in narodnosti proti P/it/erjevema režima, Knjiga prvega predsednika Zveze koroškik partizanov /čar/a Prašnika-Cašperja „Gamsi na p/aza" je iz- s/a v petik izdajak, po/eg s/oven-skik nak/ad tadi v srkokrvaščini in nemščini. Partizanski spomeniki ter mazej NO/? v Peršmano-vem spominskem doma v Podpeci tivno o avstrijskem odporniškem gikanja, „da je ki/o pač prema/o pravičnik, da ki nasi/je traja/o morda manj do/go in ki ki/i števi/ni tisoči amorjenik rešeni, če ki vsi Z izkušnjami odporniškega gibanja proti škodljivi politiki tristrankarskega pakta nad Ze/ezno Nap/o zgovorno pri-kazajejo vsakomar, ki ko/ičkaj trezno prekira napise in dokamen-t^k^Tw^je^g^^ov/^^ med /5ad zn /943 na Koroškem. /dgotoviti pa moramo, da to naše de/o ža/ ni okrodi/o zaže/jenik sadov. Nasprotno, idejne pozicije našik nasprotnikov so danes krepko zasidrane tadi že v straktarak trek v deže/nem zkora zastopanik strank. Ok tem pride do takik akta rdo v, da na primer podpredsednik zvezne OVP in danajski pod-žapan Prkard Pasek govori pozi- tisti, ki so nacistično diktataro notranje mrzi/i, ime/i tadi medse-kojno zaapanje, da ki se o tem iz-javi/i",- njegovi koroški tovariši pa se izživ/jajo v primitivnem in nem-škonaciona/nem to/mačenja proti-nacističnega odpora koroškik 5/o-vencev, kot to de/a npr. /ngomar Past v svoji seriji č/ankov v mesečnika „Karntner Pandsmann-seka/t", torej v reviji, ki jo izdaja inž. $epp Pragger, Wagner;ev sekretar za nego okičajev /vodja sekretariata za „Praacktamsp//e-ge"j. Pa se potem krog zapira, krog, ki ga poznamo tadi pod imenom trostrankarski pakt. Protiodporniško zavezništvo koroškik strank je v kistva v vsek povojnik /etik preprečeva/o, da ki števi/ni partizani doki/i aradne izkaznice po ^ 4 zakona o oskrki žrtev, ki ki jim zagotav/ja/e arad-ni statas korca proti nacizma in s tem povezane agodnosti. Po protiodporniško zavezništvo koroškik strank je tadi sistematično zastrap/ja/o po/itično ozračje na .Koroškem, tako, da je večina našik sodeže/anov o partizanstva dezin/ormirana. /zkašnje zadnjik /et nam zgovorno kažejo, da trostrankarski pakt predvsem ovira tadi vsestranski razvoj naše narodne skapnosti. Za Zvezo koroškik partizanov je to povod, da ko svoje izokra-ževa/no de/o znotraj in izven Koroške pospešeno nada/jeva/a. Predvsem pa ko naša organizacija z vsemi svojimi kogatimi izkašnjami sode/ova/a v prizadevanjik za dosega našik mednarodnopravno za-jamčenik pravic. /anez Watte-Pac predsednik ZKP V gospodarstvu ne sme biti enosmernic! Znano je, da je letošnji avstrijski lesni sejem v Celovcu potekal v znamenju gospodarske krize, ki posebno bremeni lesno industrijo. To se seveda odraža tudi v splošni mednarodni trgovini, ko industrijsko bolj razvite države forsirajo svoj izvoz, medtem ko uvoz iz drugih dežel zmanjšujejo. To pa je za industrijsko manj razvite dežele ob trenutni gospodarski krizi še dodaten udarec, ki ponekod povzroča skoraj nerešljive probleme, saj s tem raste primanjkljaj tistih, ki prav potom izvoza skušajo popraviti negativne bilance v poslovanju z razvitimi državami. V tem znamenju je potekala tudi tiskovna konferenca, ki so jo priredili predstavniki slovenskega oz. jugoslovanskega gospodarstva v okviru letošnjega avstrijskega lesnega sejma v Celovcu. Predstavnik jugoslovanske trgovinske zbornice v Celovcu Slavko Beznik je zastopnikom koroškega tiska obrazloži) trenutni gospodarski položaj Jugoslavije, pri čemer ni prikrival težav, v katerih se jugoslovansko gospodarstvo nahaja, hkrati pa je povedal, da je Jugoslavija trdno prepričana, da bo premagala trenutno krizo, zato je sprejela tudi določene nepopularne, a potrebne ukrepe. Slavko Beznik se je v svojih izvajanjih dotaknil trgovinskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo in tozadevno povedal, da ima Jugoslavija z Avstrijo na področju blagovne izmenjave 1,8 milijarde šilingov primanjkljaja. Z drugimi besedami to pomeni, da Jugoslavija iz Avstrije uvaža mnogo več kot Avstrija iz Jugoslavije. Zato je Beznik upravičeno naglasil, da v gospodarstvu ne sme biti enosmernic, zlasti ne med dvema sosednjima državama, ki imata prav na gospodarskem področju mnogo možnosti za sodelovanje. Beznik je pri tem mislil na skupno nastopanje obeh držav na tretjih tržiščih, posebno na področju obmejnih dežel. Prav v tem obziru Avstrija in zlasti Koroška ne kažeta pravega razumevanja, čeprav bi v obmejnih področjih tako sodelovanje moralo biti povsem naravno. Pri tem je navedel primer obmejnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo oz. Slovenijo in pokrajino Furlanijo-Ju-lijsko krajino, kjer v blagovni izmenjavi dosegajo kar 300 milijonov ameriških dolarjev, ali petkrat več kot znaša sejemska kompenzacija med Avstrijo in Jugoslavijo, ki dosega le 60 milijonov v obe smeri. Z obžalovanjem je Beznik ugotovil, da Avstrija kljub večkratni pobudi Jugoslavije ni bila pripravljena skleniti pogodbe, potom katere bi okrepili večjo blagovno izmenjavo v obmejnih regijah. Novinarje je seznanil o ponovni sklenitvi najema zemljišča za jugoslovanski paviljon na celovškem sejmišču za nadaljnjih deset let, kar prav tako potrjuje pripravljenost Jugoslavije za razširitev gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Z zadovoljstvom je povedal, da so letos v sejemske kompenzacije vključili tudi Makedonijo in Vojvodino. Beznik je poudaril prispevek Jugoslavije pri razvijanju mešanih podjetij na južnem Koroškem, kot so obrati Topsport, Obir, Elan, IPH in druga, ki so se močno uveljavila na avstrijskem in zapad-no-evropskem tržišču. Kljub temu, je menil Beznik, pa ta podjetja s strani nekaterih krogov na Koroškem doživljajo permanentne difa-macije, čeprav nudijo zaposlitev številnim deželanom obeh narodnosti. Na tiskovni konferenci je bilo govora tudi o tako imenovani „za-pori" meje zaradi uvedbe depozita, kar nekateri smatrajo za poiitični akt. Tozadevno je Beznik jasno povedal, da je uvedba depozita izključno gospodarski ukrep, ki ga nima le Jugoslavija, ampak tudi nekatere druge zahodne države. K temu je treba dodati, da depozit (5.000 din) ne pomeni omejevanja svobode državljanom, ker položeni denar dobijo vrnjen. Predstavniki lesnega gospodarstva, turizma in gospodarskih ustanov so dali še obširne informacije o njihovi dejavnosti, pri čemer je treba posebej omeniti turistične usluge, ki so zaradi prilagoditve dinarja realni vrednosti za goste iz konvertibilnega področja zelo ugodne, ker jih zvišanje cen takorekoč sploh ne prizadene. K temu pa v času po glavni sezoni pridejo še popusti, ki ponekod znašajo celo 30 odstotkov. Mešana podjetja - dejavnik meddržavnega sodelovanja Letošnjo sejemsko prireditev v Ceiovcu, ki se je končata minuto nedetjo, je za pogovore z voditnimi predstavniki koroškega in avstrijskega gospodarstva izkoristita tudi veččtanska detegacija Gospodarske zbornice Jugosiavije. Na dvodnevnem obisku so biti predsednik predsedstva Gospodarske zbornice Jugosiavije Božin Jovanovič, predsednik Gospodarske zbornice Stovenije Marko Bute in čtan predsedstva GZJ Anton Stipanič s svojimi sodetavci. V pogovorih so avstrijski in jugostovanski predstavniki nagtasiti potrebo po nadatjnjem razširjanju gospodarskega sodetovanja obeh držav, obenem pa nagtasiti tudi skupno žetjo, da bi biti čimprej odpravtjeni administrativni in drugi ukrepi, ki ovirajo hitrejši razvoj ztasti obmejnega sodetovanja. Med svojim bivanjem na Koroškem so predstavniki Gospodarske zbornice Jugosiavije obiskati tudi tukajšnja avstrijsko-jugostovanska mešana podjetja Etan na Brnci, tPH v Žitari vasi, Topsport v Ptiberku in tovarno ceiutoze Obir na Rebrci, kjer so jih seznaniti s postova-njem in s probtemi teh podjetij. Pri tem je bito poudarjeno, da je uspešno detovanje teh podjetij veiikega pomena za gospodarski razvoj obmejnega predeta Koroške, hkrati pa postajajo ta podjetja če-datje pomembnejši dejavnik tudi v meddržavnem sodetovanju. Prospekt z lepotnimi napakami Nacistična gesta mar še danes veljajo pri koroški policiji? TArf avtornoMAt :z /čož%, ;e /7rcJ JwM Z JwMM TnJgJbud ce/ofš&e pro- ?wet?!e po/;c;;e, je ?Hor%/ Ju pn MrnostniA očitno še Junes z/og/gtno nacistič- no ge Jo „ččarntnfr spricA cfeKtsc^/", s katerim so nacisti prej stiriJesetimi ieti o^soJiii nas ntaterin jezi^ na ?noZ&. TVa pprasanje, a/i ;e pri ceiov%i po/iciji Jržav/janK iz Jfojezičnega oze?n/ja jažne ččoros^e nače/no Jovo-/jeno, Ja se posittži t%Ji svoje materinščine, je Jotični namreč JoM oJ-govor; „Ce/ovec je nemško mesto in č?o ostai nemški; tK^aj je MraJni jezi^ nemščina in če ne Z*oste govoriZi nemško, vas Z?omo prijaviZi/" Tn^aj mZaJost in morebitna nepoučenost poZicijs^iZ? Krajnikov gotovo ne more in ne sme Znti opravičiZo. Po „izZ:KŠnja/7", Zn smo jiA ZwošZn ^Zovenci imeZi z omenjenim nasiZjem nacističnega režima, namreč ni^a^or ne Zborno JovoZiZi, Ja Zn poJoZme me-toJe oZ?veZjaZe taji pri oZJasteZ? Ja-našnje Jemo&ratične Avstrije. Zato neJvonmno terjamo oj naJrejeniZ*, Ja pos^rZnjo za primerno vzgojo svojiZ? poJrejeniZ), preJen jii? ^ot zastopnice oZJasti spKstijo naJ JržavZjane. Koroško turistično gospodarstvo gre v zimsko ofenzivo. Te dni so predstavili štiribarven zimski cenik na 36 straneh s ponudbami zimskošportnih obratov z vse Koroške. Prospekt, ki naj bi pomagat uveljavljati tudi drugo sezono na Koroškem, sta izdala deželni turistični urad in turistična sekcija pri koroški trgovski zbornici. Na razpolago je v šestih jezikih: v nemščini, angleščini, francoščini, italijanščini, holandšči-ni, flamščini in v slovenščini. Kljub relativni potratnosti — že sama dežela je prispevala med 600.000 in 700.000 šilingov — pa ima katalog precej pomanjkljivosti, da omenimo samo relativno nepreglednost in natrpanost s podatki ali pa tudi prepogoste poletne slike posameznih turističnih objektov. Celotna naklada prospekta znaša 100.000 izvodov. Med pomanjkljivosti pa vsekakor ne moremo šteti, da je deželni turistični urad tokrat uvrstil v svoj program enakovreden katalog v slovenščini. Seveda, posebno v zadnjem letu je bilo nazorno vidno, kako velik delež zimskoturistični beri na Koroškem prispevajo ravno smučarji iz Slovenije. Zato je samo logično, da se turistični gospodarstveniki potrudijo za gosta iz sosedne dežele v njegovem jeziku. Brez dvoma namreč tega dejanja, kakor pozitivno že je, ni mo- Koroški cenik za zimsko sezono — tudi v siovenščini goče vzeti za obrat v uradni politiki do slovenske narodnosti v deželi. Kajti v nasprotnem primeru prav gotovo ne bi srečali v slovenskem prospektu samo nemška imena dvojezičnih krajev. Poleg včasih precej hlapčevskega prevajanja iz nemščine, kar pa bi bilo mogoče pri takem prvencu še spregledati, pa nadvse moti sicer res nedosledno uporabljanje samo nemških nazivov npr. za ..Bodental", „B!ei-burg" ali „Faaker See". Odkrita nova grobišča žrtev ustaškega nasilja med drugo svetovno vojno V bližini Jasenovca na Hrvaškem so pred kratkim odkrili nova grobišča žrtev ustaškega nasilja med drugo svetovno vojno. Gre očitno za žrtve zločinov, ki so jih ustaši zagrešili v bližnjem toborišču Jasenovac in okolici, kjer so po previdnih cenitvah brutalno pobili okoli 700.000 nedolžnih ljudi, v prvi vrsti zaradi njihove narodne pripadnosti ali veroizpovedi, posebno surovo pa so se znosili nad pri* padniki narodnoosvobodilnega gi* banja in njihovimi svojci. Kakor je te dni objavila avstrijska tiskovna agencija APA, je do sedanjega odkritja novih grobišč prišlo le po ..zaslugi" dolgotrajne suše, ko je voda Save tako upadla, da so na obrežju zasledili doslej neznano množično grobišče. Po najdenih predmetih sodijo, da so žrtve prignali iz vagonov na obrežje Save in jih tam zverinsko umorili. Na kraju, kjer je nekdaj bilo zloglasno taborišče Jasenovac, je danes urejen spominski muzej, kjer hranijo dokumente iz tedanje dobe. Žrtvam, pobitih na tem kraju žalostnega spomina, pa so postavili tudi dostojen spomenik, delo kiparja Bogdana Bogdanoviča (na naši sliki). Morda bi bilo prav, če bi ta kraj obiskali tudi predstavniki Združenih držav Amerike — tiste države, ki še danes nudi zatočišče bivšim nacističnim zločincem, med njimi tudi glavnim krivcem grozodejstev v Jasenovcu in v drugih predelih Jugoslavije. Naj bi se predstavniki ZDA pred temi spomeniki oprostili Jugoslaviji in njenim narodom, kakor so to pred nedavnim končno napravili napram Franciji v zvezi s krvnikom iz Lyjona Barbiem. Okoli papeževega obiska se v Avstriji razplamteva pravi „ku!turni boj" Bolj se bliža obisk papeža Janeza Pavla II. v Avstriji, bolj se tukaj razgrevajo tudi čustva in nekateri govorijo v tej zvezi celo že o novem ..kulturnem boju". Pri tem pa zelo jasno prihaja spet enkrat do izraza dejstvo, da je pravzaprav res vse zelo relativno - ne nazadnje tudi vrednote, kot so svoboda mnenja, svoboda tiska, svoboda izražanja in podobne pridobitve, ki si jih je človek priboril v dolgoletnem boju s silami reakcije ter materialne in zlasti duhovne zaostalosti. Morda pobuda socialistične mladine res ni bila najboljša in dovolj pretehtana, ko se je odločila za prireditev posebnega „protipape-škega festivala" prav v času papeževega obiska v Avstriji. Toda sporno (ker za določene kroge izzivat- Rankovič umrl V Dubrovniku je prejšnji teden za posiedicami infarkta umrt narodni heroj in bivši podpredsednik Jugoslavije Aleksander Rankovič. Že v mladih letih je sodeloval v naprednih vrstah ter še pred drugo svetovno vojno postal član vodilnih forumov KPJ. Med narodnoosvobodilno borbo je kot član vrhovnega štaba NOB in POJ ter kot organizacijski sekretar KPJ največ deloval pri organizaciji in krepitvi partije v partizanskih enotah in pozneje pri ustanovitvi Ozne. Po osvoboditvi je opravljal visoke državne funkcije od Člana predsedstva skupščine preko notranjega ministra do podpredsednika zveznega izvršnega sveta in podpredsednika republike. Prav tako je zavzemat vodilne položaje tudi v partiji in v zvezi borcev. Leta 1945 je bil razglašen za narodnega heroja ter je prejel številna visoka domača in tuja odlikovanja. Na brionskem plenumu CK ZKJ leta 1966 so Rankovičevo dejavnost po letu 1964 obsodili kot protipar-tijsko. Zaradi upiranja razvoju socialističnega samoupravljanja in politiki narodne enakopravnosti z birokratsko dogmatskih stališč iz zlorabe svojega položaja v službi državne varnosti so mu odvzeli vse funkcije v ZKJ. Končno je bil izključen iz partije in upokojen. no) more biti pri tem samo ime prireditve, nikakor pa ne njena vsebina, saj je šlo samo za to, da mladina javno zavzame kritično stališče do raznih izjav papeža, do oblike in umestnosti njegovih pogostih obiskov in do drugih pojavov okoh katoliške cerkve, s katerimi pač ni vsakdo zadovoljen. Vendar pa je napoved take prireditve v določenih krogih izzvala pravi orkan zgražanja, kritik in besnega obsojanja. Krog, ki v tej zvezi socialistom oz. socialistični mladini očitajo, da vernikom skušajo kratiti svobodo njihovega priznavanja, v resnici sami s svojimi napam in izpadi najbolj brezobzirno kratijo svobodo mišljenja in izražanja, ko načrte o alternativni priredita brez vsakega argumentiranja proglašajo za blasfemijo in druge pregrehe zoper vero in cerkev. Kako daleč čustvena razgibanost lahko zapelje človeka, pa je ob tem „sporu" dovolj prepričljivo demonstriral tisti „dušebrižnik" iz Labotske doline, ki je v svoji nedeljsk' pridigi dejal, da je socialistična mladina „kotišče za nove atentatorje na papeža". Tukaj je šel maziljen gospod gotovo predaleč in je sve) duhovniški poklic zlorabil za nekvalificirano blatenje cele organizacij in preko nje vseh njenih članov i somišljenikov — to pa je dejanske ščuvanje na tisti ..kulturni boj". " je avstrijskemu ljudstvu v polpre tekli zgodovini prizadejal že toliko gorja. Ali bo zaradi takih frontalnih na padov zdaj res celotna SPO vrg puško v koruzo ter se nekaterim skrajnežem na ljubo postavila pr° ti svoji lastni mladini? Zadnje iaii* svoji jave visokih funkcionarjev soc' stične stranke vsekakor kažejo v smer. Takšna nenačelnost pa stran ki in zlasti njeni mladi generaC) prav gotovo ne bo koristila - P° sebno, če upoštevamo, da krit' nega obravnavanja dogodkov in P° javov, tudi če gre za cerkev in P^ peža, ne gre istovetiti z napadi ^ vero in vernike. Kdor pa skuša kljub temu interpretirati v tem sm' lu, tisti samo dokazuje, da svob° do misli zamenjuje strpnostjo. z duhovno V VUZENICI ŽE TRiNAJSTtČ Koroška likovna kolonij a ml adih M) IM KULTURA — M! IM KULTURA — M) IM KULTURA — M) IM KULTURA — Kako pospeševati kulturo? Šola v obdravski Vuzenici v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in Kuiturno skupnostjo občine Radije ob Dravi letos že trinajstič prireja srečanje mladih likovnikov v okviru tradicionalne Koroške likovne kolonije mladih. Na letošnji ..Vuzenici 83" sodeluje poleg domačih mladih likovnih ustvarjalcev 15 udeležencev iz avstrijske Koroške in blizu deset jih je iz Porabja na Madžarskem, tako da to ..mednarodno" srečanje letos združuje okoli 50 mladih Slovenk in Slovencev iz treh držav, ki so se zbrali v gostoljubni Vuzenici, da si pod nadzorstvom in s strokovno pomočjo priznanih likovnih umetnikov in pedagogov utrejo prve korake v čarobni svet likovne umetnosti. Likovna dejavnost je razlog srečanja in osrednja aktivnost udeležencev, kjer v najrazličnejših tehnikah ustvarjajo likovna dela ob usmerjevalni in svetovalni dejavnosti likovnih pedagogov, med katerimi je že vrsto let tudi docent katedre za likovno vzgojo Bojan Go-lija. Kljub že doslej prakticirani različnosti zvrsti likovne ustvarjalnosti so tokrat uvedli še nadaljnjo novost: slikanje na keramiko. Strokovno in materialno sodelovanje je ponudila Keramična industrija v Liboj, ki je udeležence letošnje kolonije za en dan povabila na obisk. Med nadaljnje pokrovitelje likovne kolonije pa sodijo še AERO iz Celja, Ljubljanska banka, Gorenje Muta in druge delovne organizacije. Ob likovni dejavnosti pa razvijajo tudi še vrsto drugih dejavnosti, ki pestrijo enotedensko bivanje mladih v Vuzenici in na Muti. Udeleženci iz Avstrije in Madžarske so namreč gostje učencev (in njihovih staršev) iz teh dveh krajev. Bivanje mladih gostov v povsem novem okolju vpliva na bogatitev znanja materinega jezika, ustvarjajo se trdne prijateljske vezi med mladimi in njihovimi starši in s tem med manjšinama ter matičnim narodom. Med prireditvami, ki jih organizirajo v okviru vsakoletnega srečanja v Vuzenici, zavzemata brez dvoma osrednji pomen poseben Koroški večer ter zaključna prireditev. Letošnji Koroški večer je bil v sredo in se je za to priložnost po dolgoletni in torej že udomačeni navadi zbralo v Vuzenici lepo število udeležencev z obeh strani meje. Za pester spored je tokrat poskrbela Slovenska prosvetna zveza skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Borovlje: podpredsednik SPZ in dolgoletni urednik Mladega roda Tomaž Ogris je gostom govoril o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter jim tolmačil predvsem problematiko tukajšnjega dvojezičnega šolstva, v kulturnem sporedu pa sta sodelovala moški pevski zbor in trio Ora-že iz Borovelj. Letošnja ..Vuzenica 83", ki se je pričela 22. avgusta, se bo iztekla z zaključno prireditvijo, ki bo v soboto ob 16. uri. Tudi tokrat bodo to prireditev pripravili udeleženci kolonije, ki se bodo spet predstavili z bogatim kulturnim sporedom, obenem pa bodo z razstavo ustvarjenih del pokazali, kaj so se naučili. Tudi na tej prireditvi pričakujejo številne obiskovalce, ki bi jim radi pokazali, kako so izkoristili teden srečanja. Da je bil ta teden koristno uporabljen, smo lahko prepričani; to dovolj zgovorno dokazuje dosedanjih dvanajst srečanj v Vuzenici, kjer ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Lojze Gobec s svojimi sodelavci vzorno skrbi, da je vsakokratna kolonija popoln uspeh. In ta uspeh potrjuje tudi znani slovenski likovni umetnik in veliki prijatelj ter zvesti obiskovalec vuzeniške kolonije akademik Božidar Jakac, ki uspešno delovanje utemeljuje s tem, da v Vuzenici vsak udeleženec z veseljem povsem sproščeno in neovirano, s svojim lastnim stilom in s tisto tehniko, ki mu najbolje odgovarja, izraža pristno otroško notranjost. OB SMRTI INE JUN-BRODA Dejstvo je, M so Mdši zMr/ /n zrase g/as^ezre sMp/ne v zaJzrjezzr časa ngprMofg/i zzr t%M zfzsa/ž Ma/iteto ^a/tarzrega azčejsrvcoazzja. fVspf/o rrazzr je, <ča szzzo rča/z przre-zčztTzazzr zrcue Tzse^zzre. A/jM zezzra še zzčavzzaj zrzszzzo izMristi/i fse/? zzzožzrostz, ^z se rrazzr pozrajajo. Zavedati se je tre/?a, da zzzrazzro še vedno prezzra/o sT/adate/jev zzr pre-zzra/o avtorjev. Porrzarrj^/jzTrosf je, da se Mroš/n dirigent; nit/ enkrat zrzszzzo sreča/z, da 7n' zzrrzerrjava/z zzzzrezrja zzr sz' taM zzzezčse^oj pozzra-ga/Z. A/anjMjo tad; sMpn/ programi za rračrtrro zMrovsM rje/o zzr za rračr^rzo z^rrarzje glasbenega mater/a/a. Nzzzrazzro zzrsrrazzrezrra/zrzA zasedb, b/ b/ /zvaja/e ^/asrčrro a/i ^orrrorrro g/atbo. Ne szzrezzro bit/ zadovo/jni s tem, bar srrro doseg//. Včasz/r je potreb-rza tadi brit/ba. To pa pogrešazzr pr/ pozočzVzT zrašzA dveb ZezčzrzTorz. /z teb poroči/ raz^erezzro, Mo je M priredite/j, bateri časZzzz gost; so b;7/ navzoč; ter zrastopajoče sba-pzzre. N/sem pa zas/edd č/anba b/ Pr Pva/zjzezrazro oprta/ bva/itete nastopajoč/b ter zrj/Potza zztzajazzja. Vez/zro spet s/zszzzr argazzrezrt, z/a vzamemo z ostro br:t;bo zrašzzzr sPapzzzazzr vo/;o zzr z/a zre cezrzzzro zrjzPorzega zz/ea/zzzzra. Vsab, P/ je Maj Po// v babšn/ sPapzzr/ soz/e/o-va/, ve, bo/ibo z/e/a zzr požrtvova/-zrostz je tre/ra, z/a doseže babšna sPapzzra z/o/očezro bva/iteto. Za-stopn/b/ osrez/zrjzp Pa/tarzrzP organizacij se dobro zavez/ajo, bo//bo pozzrezrzjo Pa/tarzze sPapzzre. A/jab tezzra zzzpozzrar zre pozzragazzro, če zrzszzro v stazrja, babšno Pa/tarzro sPapzzro Przt/zzratz. AozrstraPtzvzra PrrtrM je več vrez/zra babor pobva-/a. ^e/c prePo PozrstraPtzvzre brZ-t/Pe je zzrožzro z/oP/t/ t/zPo o svojezzr z/e/a. V zras/ez/zrjzp Pesez/aP P/ raz/ zra-Paza/ zrePaj zzzožzrostz, b/ še n/so zzPorzsčezre zzr Pz' se zzr/ zz/Zjo važ- Oz/rsPe sPap/zre P/ /aPPo pr/pra-vz/e PaPšzre speče rrz taPo zaora/e zrove pot/. TaPPo P/ se orgazr/zz-ra/ sPapzrz sezzrzzrar za PorošPe zPo-rovoz/je, Pjer P/ se pogovarja// o prograzzrzp, o zračrtzrezzr zraz/a/jeva-zrja zzr o zrov/P zzrožzrost/P g/asPe-zrega az/ejstvovazrja. Važzro se zzr/ zd/ taz/z poz/p/razrje azzretzr/Pov zzr fa/ezrtov, taPo stroPovzro Pot taz/z /zzrazrčzro. Mzzro s bva/iteto Pozzro prodr/i prePo zraš/P zzreja zzr s tezzr prez/stav/ja/z' zrašo Pa/taro. Ne szzrezzro g/ez/at/ sazzzo zra Pvazrt/teto, azzr- 75 let Slovenske prosvetne zveze pap v prv/ vrst/ zra Pva/zteto, Par pa oPe osrez/zrj/ pa/tarzr/ organizacij/ z/ost/Prat zre apoštevata. Po-/sPat/ Po trePa zzrezrtorje, P/ Poz/o zra razpo/ago zporozzr, g/asPezr/zzr zzr oz/rsP/zzr sPap/zrazzr. 3e Po/j Po trePa zsPat/ st/Pe z zrezzršP/zzr/ Pa/tarzr/zzr/ organ/zac/ja-zzr/ zzr sPap/zrazzr/ v najb/ižj/ tose-ščzzrz, Par zzePatera z/raštva že z aspepozrr z/e/ajo. Pr/ tezzr pa zzrora-zzzo pazit/, z/a ta z/raštva zraše pred-stave zzr cr/je aPcept/rajo. TrePa je jaszro povez/at/, Par Počezzro zzr tezzra przzzrerzro sazzrozavestzro zrasto-pat/. Za oPstoj zzrazrjš/zre je potrePzro, z/a je zzročzra zra poz/ročj/P po//tz-Pe, gospoz/arstva zzr Pa/tare. S/cer so vsa trz poz/ročja z/e/oProg zase, /aPPo s/ pa zzrez/sePoj pozzragajo. Roman Verdet V. srečanje pisateljev narodnostnih manjšin oziroma skupin Slovenska prosvetna zveza. Slovensko prosvetno druHvo ..Obir" na Obirskem, Slovenski PEM-center in KoroSki PEM-klub letos spet organizirajo zdaj ie tradicionalno SREČANJE PISATELJEV NARODMOSTMIH MAMJSlM OZ. SKUPIM ki bo v času od 16. do !8. avgusta pri Kovaču na Obirskem. Prireditev bo obsegala naslednji spored: V petek T6. 8. se bodo udeleženci zbrali v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer bo ob 19. uri skupna večerja, ob T0.30 uri pa literarno branje. V soboto 27. 8. se bo pričel delovni spored pri Kovaču na Obirskem. Ob 9. uri bo udeležence pozdravil Valentin Polanžek, ki bo spregovoril tudi o letožnji temi srečanja ..Pižem za...". Ob 10. uri bo sledil glavni referat Jurija Kocha z naslovom ..Zakaj pižem — misli ob branju Sartra" in ob 11.IS uri bo Burany Mandor razgrnil svoje misli o temi letoinjega srečanja. Po kosilu bo Petru Krdu govoril o romunski književnosti v Vojvodini in ob 1S.30 uri je na sporedu predstavitev literarne revije ..mladje", in sicer v luči situacije, kakrfna je dve leti po izidu takoimenovane „črne žtevilke" mladja. Po večerji pa bo le literarni večer pri SPD ..Trta" v ljudski Soli v Žitari vasi". V nedeljo 28. 8. bo najprej ob 9. uri diskusija o prispevkih, nato bodo nanizali izsledke in kritike, čemur bodo sledile zaključne besede. Ob 11. uri bo Se literarno branje pri Kovaču na Obirskem in po skupnem kosilu se bodo udeleženci spet poslovili. Vsi, ki jih zanima literarno ustvarjanje pripadnikov narodnih manj-Sin, so na tem srečanju tudi letos prisrčno vabljeni! Z7f. Mt IM KULTURA — Ml IM KULTURA — Ml IM KULTURA — Ml IM KULTURA — Bila je žena ustvarjalka Jugoslovanske freske predstavljene v Beljaku V sodelovanju z Avstrijsko-jugo-stovanskim društvom in s posredovanjem generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Celovcu prireja kulturni urad mestne občine Beljak v ^aracelsovi dvorani beljaške mestne hiše izredno zanimivo razstavo: hamreč 44 v originalni velikosti Narejenih kopij najbolj znanih fresk 'i Srbije, Makedonije, Kosova in Siovenije. Razstavno gradivo sta 3ala na razpolago Narodni muzej v Beogradu in Narodna galerija v Ljubljani. Kdor bi hotei vse te freske občudovati v originalih, bi moral prepotovati več sto kilometrov širom Po Jugoslaviji. Tako pa nudi razstava v Beljaku strnjeno primerjavo Phietnin bizantinskega grško- pravoslavnega slikarstva iz jugoslovanskega jugozapada z umetninami iz Sotske in renesančne dobe v Sloveniji. V večjem obsegu so bile kopije jugoslovanskih fresk predstav-iene že v velikih muzejih po Evro-P'. v prekomorskih državah in na jaljnem vzhodu ter so prinesle slikarstvu srednjeveških fresk svetovji sloves; v Avstriji pa je sedanja ^Zstava prva predstavitev te umet- nosti. Razstava v Beljaku je bila odprta v ponedeljek in bo ostala dostopna do 16. septembra. Obisk razstave je izredno zanimiv. Koplla troska tufkega mojstra )z dobe otroti 1110 prikasoje apostota Petra in Pasta. V Zagrebu je umrla v 84. !etu starosti Ina Jun-Broda, znana predvsem kot prevajaika iz jugosiovanskih ti-teratur v nemščino. Rojena v Zagrebu še za časa avstro-ogrske monarhije, se je šotaia v rodnem mestu ter v Švici. Zgodaj se je začeta ukvarjati z evropsko Hriko — prevedia je zbirko B. Brechtovih pesmi v srbohrvaščino. Tudi sama je pesnita in začeta se je razvijati vrabtočutno in anganžirano pesnico. Brutatem pretom v njenem živtje-nju ji je prizadet nemški naci-fašizem. Likvidirati so ji moža in zverinsko ubiti takrat 17-tetnega sina-edinca. Sama je odšta v NOB in kot partizanska botničarka prehodita teta Got-gote jugostovanskih narodov. Po osvoboditvi jo je usoda zanesta na Dunaj. Kot mnogi takrat je začeta novo živtjenjsko pot in z nad-čtoveškim naporom skušala premagati vso grenkost bridkih osebnih izgub v osmistjevanju živtjenja, kateremu je postavita v osredje spravo med narodi na osnovi medsebojnega spoznavanja preko medija titerature in kut-ture. V neštetih (preko 500 pozicij) esejih in kutturnih reportažah v avstrijskem časopisju in radiju je poročata o titerarnem in kutturnem detovanju jugostovanskih narodov. Postavita je tastno pesniško nagnjenje v ozadje in začela z vso svojo pesniško nadarjenostjo in kreativnostjo prevajati ju-gostovanska titerarna deta v nemščino. Da omenim te nekaj imen jugostovanskih romanopiscev in dramatikov, katerih deta je Ina prevedta v nemščino, to so n. pr. Mirostav Krleža, Mitoš Crnjanski, Derviš Sušic, Branko Čopič, Bratko Kreft, Branislav Nu-šič, Marjan Matkovič i. dr. Njena največja ljubezen pa je osta-ta seveda poezija. Poteg kongeniat-nega prevoda Krteževih batad Petriče Kerempuha (te-te predstavtjajo naj-botj subtitno in jezikovno najbotj zahtevno, v neizčrpno gtobokih faze-tah sociatno-potitičnega ozadja napisano epopejo hrvaško-stovenskih kmečkih puntov teta 1573) je Ina prevajata in objavtjata poezijo vseh jugostovanskih narodov in narodnosti (vktjučivši Atbance in tudi Rome). Prav v tem cetotno-jugostovanskem gledanju je bit njen umetniški kredo. V zbirki „Beschwingter Stein" (Za-greb-Dunaj 1976 — antologija sodobnih jugostovanskih pesnikov), katere izbor in zgradba sta že sama po sebi poezija in osebna vizija jugostovan-skega prostora, je Ina poskušata posredovati doživetje te naše cetote v ogtedatu posameznih pesmi, je skušata podati ves premer lirične pokrajine tega tako raznolikega prostora, je skušata oživeti za čitatetja emo-cionatno ktimo te naše mnogoptastne cetote. Svoj osnovni smoter in citj je Ina videla v vzpostavljanju odnosov in stik do pesništva Jugoslavije in preko tega do jugoslovanskega čtove-ka. Poteg intetektuatne in vrhunske tirike pa Ina ni pozabita na zgodovinsko tradicijo narodnega pesništva. To je te nekaj bežnih vidikov Ini-nega ustvarjatnega deta, ki je bito povsem posvečeno razumevanju oziroma vzpostavtjanju nekega novega razumevanja med nemškim, še posebej avstrijskim in južnoslovanskim narodnim prostorom. Kajti dobro je vedeta, da avstrijsko-nemški prostor še do danes ni odpustit narodom nekdanje avstro-ogrske monarhije njihovega boja za osvoboditev in njihovega boja za tastno zgodovinsko identiteto. Sama sem spoznata Ino Jun-Brodo pred kakimi 15 teti, ko je preko ko-iegice iskata avtentičnega informatorja, ki bi ji poročat o situaciji koroških Stovencev. Iz tega informativnega srečanja se je razvito globoko prijatetjstvo, ki me je vseh teh 15 tet čustveno in intetektuatno bogatilo. In tudi Ina je vseskozi razvijata topto zanimanje za naše koroške težnje. Tako se je leta 1977, ko sem ji pri-povedovata o pripravah za oktobrski tabor, spontano odtočita, da se petje z menoj na to, kot je rekta, „ma-nifestacijo živtjenja". Od tistega časa je zahajata k nam v Sinčo vas in s hvatežnostjo se spominjam njenih pogovorov z mojim očetom in sploh njenega živega in toptega zanimanja za vse, kar je bito povezano s Koroško. Letošnje srečanje na Koroškem, o katerem sva se meniti — pisata mi je še 28. julija razglednico od Ptitvič-kih jezer — je na žalost preprečita smrt, ki jo je iztrgata, ktjub visoki starosti, iz živtjenja, potnega deta in delovnih načrtov. t/r. Adfjg 5fKrm-ScZ?fM%'/ Otvoritev razstave srednjeveških fresk Jugoslavije v Beljaku V ponedetjek, 22. avgusta 1983, je generalni konzul v Celovcu, Marko Kržišnik v Beljaku otvoril razstavo kopij srednjeveških fresk v Jugoslaviji. Kopije fresk so vzete iz nacionalnega muzeja Beograd in nacionalne galerije Ljubljana. Na razstavo sta vabila organizatorja generalni konzulat SFR Jugoslavije v Celovcu ter Avstrijsko-jugoslovan-sko društvo. Zbrane goste je pozdravil vodja kulturnega urada Scherer, ki se je zahvalil organizatorjem, še posebno pa vicekonzulu Popoviču za uspešno organizacijo. Vodja kulturnega oddelka v Beljaku, Napokoj je menil, da je mesto Beljak pravi center za takšne razstave oz. sploh za kulturne prireditve, ker je obdano od treh kulturnih krogov — romanskega, slovanskega in germanskega. Gospa Nada Komnenovič, kustodinja nacionalnega muzeja v Beogradu, je kratko razložila razstavo. Konzul Kržišnik je potrdil, da so kontakti SFRJ z mestom Beljakom zelo tesni in da pride vsako leto do raznih izmenjav na kulturnem področju. Po govorih so si gostje ogledati razstavo. V jugoslovanski umetnostni zgodovini je srednji vek zelo bistvenega pomena, ker so prav v tem času bile zgrajene številne svetne Slovo od priljubljenega komandanta V četrtek 11. avgusta smo se za vedno poslovili od znanega in priljubljenega nekdanjega komandanta I. bataljona Koroškega odreda Antona Petona-Bojana, katerega zadnje počivališče je na centralnem pokopališču v Kranju. Pokojni Anton Peton-Bojan se je boril v zadnji vojni v Rožu v Vzhodnem koroškem odredu. Pokojnik je bil pri našem ljudstvu zlasti v Rožu zelo priljubljen, kar je le-to tudi dokumentiralo z veliko udeležbo pogrebcev iz Koroške. Velikega borca za pravice tlačenega ljudstva Antona Petona-Bojana bomo ohranili v častnem spominu. Težko prizadeti ženi in otrokom izrekamo naše globoko sožalje. Zveza koroških partizanov in cerkvene stavbe, ki so jih krasile freske, kamene plastike in ikone. V Beljaku so razstavljene kopije fresk iz Srbije, Kosova, Makedonije in Slovenije. Razstava je dvodelna. Ena skupina fresk nam prikazuje bizantinsko umetnost, druga pa gotsko in renesančno. Bizantinske freske najdemo v Srbiji in Makedoniji, medtem ko so gotske in renesančne mlajše in jih najdemo v Sloveniji. Prve freske so nastale v enajstem in dvanajstem stoletju v Makedoniji. Ohrid je bil tedaj bizantinski duhovni center, kjer sta se srečavala vzhod in zahod. Prav zato so te freske velikega pomena. Freske bizantinskih Kotmara vas: Dve točki sta prevladovali pri zadnji seji kotmirškega občinskega sveta v četrtek, 18. avgusta 1983: izvolitev novega podžupana in poimenovanje cest v občini Kotmara vas. Ker je dosedanji podžupan Emil Mtiller odložil 28. 6. 1983 vse svoje občinske funkcije, je bilo treba izvoliti novega podžupana in novega člana občinskega predstojništva. Na predlog SPC je bil izvoljen v prisotnosti okrajnega glavarja Winfrieda Marka za novega podžupana šolski ravnatelj Josef Schtvarz (namestnik Raimund Mikel), novi član občinskega predstojništva je postal Hugo Gotzhaber (namestnik Josef Krassnig), novi član občinskega sveta pa Gottfried Hede-nig. Namesto Huga Gotzhaberja je postal član nadzornega odbora Max Veratschnig (namestnik Gottfried He-denig). Po sklepu občinskega sveta bo Emil Mtiller dobil častni prstan občine. Zaradi številnih novih stavb je postalo nujno, da se poimenujejo ceste in poti v Kotmari vasi. V tej zvezi je župan Josef Struger sklical že za 27. julij posvet frakcijskih zastopnikov. Pri obravnavi te točke je zastopnik EL Jože Wakounig znova izrazil željo, da bi čim več poti poimenovali po domačih ledinskih imenih; tako je tudi predlagal, da bi pot, ki pelje od Trabesinj do kotmirške cerkve, imenovati po Stranjah (nemško Stranjeweg). Toda ta predlog ni dobil večine (Pot se bo imenovala SonnenhangstraHe). Propadel je tudi predlog zastopnika EL, da bi občinski svet sprejel naslednji sklep: „Ce--ste v občini Kotmara vas-Kottmanns-dorf se bojo poimenovale v obeh deželnih jezikih, v nemškem in slovenskem, pri čemer mora biti pisava enako velika." Glavna utemeljitev za odklonitev tega predloga sta bila Zakon o narodnih skupnostih in dejstvo, da tudi bilčovska občina ne postavi mojstrov so specifično razlagane, umetnostno izražene in mojstrsko izdelane. V Sloveniji najdemo prve freske v Ptuju, ki so nastale v 13. in 14. stoletju. V tem prostoru so najprej delovali friulanski umetniki. Predvsem na Gorenjskem imajo dosti fresk teh mojstrov. Okoli leta 1400 se pojavijo prvi slovenski in tudi nemški umetniki. Razstava je odprta od ponedeljka do petka med 8.00 do 12.00 ter od14.00 do 18.00 ure. Do 16. septembra imate priložnost, da si ogledate v Beljaku (Mestna hiša, Para-celsus Saal) to edinstveno razstavo. Roman Verdel občinska seja nobenih dvojezičnih napisov. Občinski svet je tudi sklenil dodatno kategorizacijo in izgradnjo poti na Razpotju in odobril pogodbo med občino Kotmara vas in stanovanjsko družbo Karntner Heimstatte, ki bo zidala v Kotmari vasi na občinskem zemljišču stanovanjsko hišo. Izdana je bila tudi primerna uredba za davek na zabave. Važno je tudi dejstvo, da bo občina na dveh mestih (v Kotmari vasi in pod Hum-perkom) razširila vodovodno omrežje. Zastopniki posameznih frakcij v občinski porotniški komisiji so: Joži Pack (EL), Raimund Mikel (SPd), mag. Leopold Leutschacher (dVP), Florian Jakopitsch (FPO). PISMO BRALCEV! V Mfde/jo, Jne 74. 79#3 ;e pr;' PerŠMMMK v PoJpcc; ce/;-č%st?M prosDf;: Zveze ^orof^;/? pur-t/zanov s poMOVM/rn o JFrJjcm Mednarodnega spowew;Ta partizanske korke osndk narodov na področja severno od Drave ;n Svinske pianine. Proslave se je adeiežiio po poiicij-skik poročiiik okoii 7400 ijadi, a po našem mnenja jik je kdo več. Stari partizani in aktivisti se ča-dimo, da Naš tednik pred proslavo ni prinese/ nokenega okvestda, čeravno so se v koja proti nacizma koriie vse poiitične straje, ne giede na ideo-ioško prepričanje. Siovenski vestnik je že poidragi mesec pred proslavo vakd na ta veličasten dogodek, katerega se je osekno adeieždo zastopstvo ene zavezniškik si/, osta/e tri a/iirane ve/esi/e pa so pos/a/e čestitne te/e-grame. 2e/e/i ki, da ki v kodoče tadi kra/ci Našega tednika ki/i o takik mani/estacijak pravočasno okveščeni. Janko Male, Sele Letno srečanje bivših pregnancev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 18. septembra 1983 s pričetkom ob 14. uri pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru svoj REDNI OBČNI ZBOR ki bo tudi tokrat povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM ki ga bodo s svojim nastopom popestrili tudi domači prosvetaši. Vsakoletni DAN IZSELJENCEV je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja. Zato poskrbimo, da bo prireditev tudi letos prepričljiva manifestacija zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najbolj usodnem obdobju naše narodne zgodovine pripravljeni doprinašati velike žrtve. Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci; še posebno pa vabimo mladino, ki mora zvedeti resnico o trpljenju in boju svojih prednikov, da bo lahko nadaljevala njihovo delo. V nedeljo 18. septembra se torej srečamo na DNEVU IZSELJENCEV pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru! Zveza slovenskih izseljencev Jesenice - Staneta Koblarja ni več P/amHce ;c Jvetrcs/a ža/o^a vest, Ja je McnaJoma m popo/??oma we-pr/ča^cuano še/ o<7 nas znam a/pi-m gorsk; reševu/ec ter ve/;k; prijate/; ^/ovensk/k p/amMcev ?M /koroškem 3tane /kok/%r. V m/ajšZk /erZk ;e kZ/ oJ/Zčew tma-čar m je taJ; fekmov<2/ o/ZmpZj-$k;k Zgrak. TkoroškZ p/anmc; $mo ga spozna/Z ok pr;7ož?;o^t; gradnje prve $/ove?Mke zamejske p/ammke po^to-janke ,,/koče MaJ zlrZkovo pečjo" na p/amm 3/eščečZ, kjer je pomaga/ opre-m;t; Morranjosr koče. /staneta 7kok/ar;a smo spoštova/Z ;'w Zme/Z rac/Z predvsem zaraj; tega, ker je kZ/ skromen Zn /zreJno tovarZškZ. Ze/o rac/ je okZskova/ naše p/anZnce na P/eščečZ, kamor je prZkaja/ s svojo ženo Francko. PrejšnjZ petek je kZ/ kot po nacaJ; na t/e/ovnZ akcZjZ graJnje nove pk*' nZnske koče poJ Go/Zco. Nenat/onK* ma je posta/o s/ako. 77;'tra pontof s pomočjo ke/Zkopterja nZ zaJotto* va/a, Ja kZ ma rešZ/Z žZv/jenje. r neJe/jo je amr/. NenaJna smrt Staneta Tkok/arja p