Direktor ALBIN Škerk - Ureja uredniški odbor - Odgovarja FERDI ZIDAR - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica S. Spiridione 7 - Telefon (040) 366833 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi 2, tel. (0481) 84436 - Poštni tekoči račun 14454342 - Letna naročnina 12.000 lir - Tisk in fotostavek GRAPHART - tel. (040) 772151 Z volilnim rezultatom DSL Slovenec v parlamentu Bratina V lastnem imenu in v imenu Demokratične stranke levice se iskeno zahvaljujem volilcem, ki so mi z njihovim glasom omogočili izvolitev. Jasno je, da bom v parlamentu italijanske Republike kot slovenski senator zagovarjal vse Slovence, ki živijo v Italiji, kljub temu da dejansko predstavljam le tiste Slovence, ki so volili za DSL. Izid teh volitev je pa le pokazal, da moramo v novo nastali politični situaciji, po zgodovinskih spremembah zadnjih let tako v Sloveniji kot pri nas, vključno s spremembami v naši stranki, gledati na našo stvarnost z novimi očmi in ocenami, ker so razni politični alibiji popolnoma razkrinkani. Izid volitev pa še dodatno dokazuje, da v Italiji obstoja le ena stranka - DSL -ki si konkretno prizadeva za interese Slovencev, torej s političnimi dejstvi in na pošten način. Zahvala torej tej stranki in mislim, da velja to podčrtati tudi tistim italijanskim volilcem, ki z njihovim glasom omogočijo, da lahko pride v parlament Slovenec - ne po dolžnosti, niti ne po interesu, ampak po političnem prepričanju in po politični izbiri! Marsikateri Slovenec je dolžan o tem razmišljati, še posebej, če mislimo - govorim le za senat -koliko slovenskih glasov je bilo neplodno oddanih za druge stranke, ki podobnega rezultata niso v stanju udejanjiti. Na pblitičnih dejstvih in ne na abstraktnemu filozofiranju sloni tudi naša bodočnost, bodočnost slovenskega subjekta v Italiji. Pa brez polemik. DARKO BRATINA Po letošnjih parlamentarnih volitvah moramo podčrtati dva podatka, ki sta za nas temeljnega pomena: 1. Tudi v tej mandatni dobi imamo Slovenci zagotovljeno predstavništvo v Parlamentu, saj je bil na naši listi, to je na listi DSL izvoljen v senat prof. Darko Bratina; 2. Na Tržaškem je bil na listi DSL izvoljen v Poslansko zbornico predstavnik Demokratične zveze in dosedanji poslanec bivše KPI tov. Bordon. S prvim dejstvom je torej DSL zagotovila slovensko parlamentarno predstavništvo, z izvolitvijo Bordona pa je bilo na pobudo DSL preprečeno, da bi Trst zastopali v Rimu samo predstavniki strank, ki imajo do Slovencev negativen odnos. Pomislimo, v koliko šibkejšem položaju bi bili danes kot narodnostna skupnost in kot demokratično gibanje, če ne bi naša stranka uspela v teh dveh ciljih. Tako pa smo Slovenci v bistvu še povečali svojo vlogo na Goriškem, saj imamo v tej pokrajini edino mi parlamentarca; to moramo skušati izkoristiti v deželnem okviru kot celotna narodnostna skupnost! Kakšno “korajžo” bi imeli nacionalisti na Tržaškem spričo tokratnih bolj izrazito desničarskih rezultatov, če ne bi bil izvoljen parlamentarec DSL, si lahko kar predstavljamo. Tudi ker smo pred novimi upravnimi volitvami, ki so žal itak vedno razlog za to, da se vsi "znesejo” nad našo manjšino... Tokrat moramo mi izpostaviti tudi pomembno dejstvo, da so letošnji rezultati potrdili DSL - naslednico KPI - kot prvo levičarsko stranko v državi in kot najmočnejšo opozicijsko silo oziroma tisto, ki ima determinanto vlogo pri oblikovanju novega sistema, ki bo omogočal tudi dejanske alternative KD in njeni oblastve-niški zgradbi. Poleg tega gre podčrtati, da tokratni rezultati ne omogočajo več potrditve dosedanje vladne koalicije, ampak zahtevajo za vlado nove rešitve, ki bodo bolj ali manj začasne ter seveda resno volilno in institucionalne reforme, ki so zdaj sploh neodložljive! V skupnem seštevku so torej volilni izidi v državi pozitivni, v ko- likor vendarle predstavljajo priložnost, da pridemo končno do konkretnih sprememb dotrajanega sistema. Ne moremo si več predstavljati, da bi nadaljevali s to dunglo strank in strankic in s pravili igre, s katerimi se nič nikoli ne spremeni: nevzdržen je namreč v novi realnosti za paradoksalen sistem, v katerem stranka, ki recimo poviša glasove od 2% do 2,5%, “zmaga volitve”, medtem ko jih “izgubi” tista, kije znižala rezultat denimo od 20 na 19%! To je samo primer, kakršni pa so predstavljali doslej v Italiji pravilo.... V naveličanosti s takim stanjem iščemo razlog za pojav Lig. Pojav je prisoten tudi med Slovenci, pa čeprav v manjši meri. Nič čudnega, če so nekateri naši volilci razočarani nad vsem in vsemi, saj smo tudi mi državljani te republike in tudi v manjšini ni vse najbolj prozorno. Upamo pa si trditi, da je nujno razlikovati med tistimi Slovenci, ki so sorazmerno soodgovorni s to oblastjo in z njo sodelujejo, ker se jim iz takega ali drugačnega razloga to splača ter tistimi, ki tega sistema nočemo “pokrivati” in predstavljamo prizadevanje za drugačne rešitve. Najbrž pa bodo tudi za rešitev problemov naše manjšine pogoji bolj ugodni, če ne bo oblast vedno v enih in istih rokah. V mislih imamo državno, deželno in krajevno oblast; a tudi znotraj manjšine same bo nujno marsikaj demokratizirati oziroma približati ljudem možnost odločanja o stvareh, ki so vsem skupne po pomenu in izvoru. Če se vrnemo k domači realnosti, moramo podčrtati, da hočemo s slovenskim parlamentarcem odigrati vlogo, ki nam v tej zvezi pri-tiče; drugim slovenskim političnim komponentam bomo predlagali, da tudi one zaupajo zastopstvo slovenske manjšine v parlamentu senatorju Bratini, in to na osnovi dogovarjanj v okviru našega skupnega predstavništva, začenši z zaželjenim skupnim zakonskim osnutkom za zaščito. Le da ne bodo tudi različna mnenja in pred- logi tako razpršeni, kot so bili tokrat slovenski glasovi. V Trstu smo pred novimi volitvami. Najbrž se bo število občinskih svetovalcev znižalo od 60 na 50, kar pomeni, da se bodo znižale možnosti vsem. Tudi zaradi bolj izrazito desničarskih izidov na parlamentarnih volitvah velja razmisliti na dogovorjene nastope, v kolikor bi demokratičnemu Trstu in Slovencem zagotovili boljši rezultat. Razširitev Demokratične zveze “Trst za Evropo” seveda na enakopravni osnovi in na osnovi programov na celotno levico in na vse slovenske komponente bi bila lahko rešitev v tem smislu. Po našem bi bila etnično-politična izolacija ošibitev na celi črti in usluga tistim, ki vlečejo situacijo na desno. Zato smo kot DSL v interesu manjšine in demokracije pripravljeni na široko levičarsko dogovarjanje, z zagotovilom, da bomo tako ali drugače izpolnili naše odgovornosti. MB DSL prva stranka med Slovenci Izidi DSL, SKP, in liste Federalizem v okoliških volilnih sekcijah na Tržaškem SENAT ZBORNICA DSL SKP FED* DSL SKP FED* VZHODNI KRAS Opčine 791 379 261 811 576 257 Trebče 104 84 48 88 99 53 Gropada 146 73 57 129 100 67 Bazovica 112 114 66 96 156 81 ZAPADNI KRAS Križ 245 165 84 247 202 88 Prosek 286 327 116 287 402 118 SLOVENSKE OBČINE Repen 131 79 84 141 93 82 Dolina 729 897 372 737 1099 391 Zgonik 410 207 139 400 311 141 Nabrežina 812 563 635 905 688 632 SKUPNO 3766 2888 1862 3841 3726 1910 Gornja analiza je seveda le delna, ker je omejena na tiste volilne sekcije, kjer so slovenski volilci ali v večini ali gotovo v znatnem številu. Tablica je zato vsekakor indikativna za ugotovitev razporeditve slovenskih glasov med tremi strankami, ki jih zberejo v manjšini največ. Tudi Zeleni, PSI, Lega Nord in KD so zbrali slovenske glasove, a sorazmerno toliko manj od DSL, SKP in SSk, da jih tu nismo upoštevali. Iz analize, ki bi jo bilo vredno poglobiti, je vsekakor jasno, da je DSL med Slovenci prva stranka. Tudi SKP je tokrat zbrala sicer precejšnje število glasov, a upoštevati je treba, da je marsikateri volilec glasoval za sen. Spetiča v prepričanju, da bo pripomogel k njegovi izvolitvi, češ da se seštejejo glasovi iz tržaškega okrožja s tistimi iz goriško - videmskega. Tako zgrešeno prepričanje (nepoznavanje volilnega zakona) je bilo žal zelo razširjeno, saj ga razen nas v Delu ni nihče med Slovenci skušal pojasniti. Nasprotno, tudi po volitvah se nadaljuje nejasno informiranje, češ da Spetič ni bil izvoljen “za las”. Prav bi bilo povedati, da tisti “za las ” pomeni nekaj tisoč glasov v goriško-fur-lanskem okrožju; in da jih je SKP-ju v Trstu manjkalo celo več kot 10.000 za morebitno izvolitev z ostanki. Kar se tiče liste Federalizem (pri nas SSk), je treba upoštevati, da SSk na krajevnih volitvah doseže sicer nekaj več glasov, a ostaja tudi v tem primeru na tretjem mestu. msm DELO 18. aprila 1992 Zadoščenje slovenskih kandidatov ob volilnih izidih v deželi Komemoracij a 71 talcev Po volitvah bi se rad zahvalil vsem volilcem, ki so oddali svoj glas stranki, za katero sem kandidiral in še posebej tistim predvsem Slovencem, ki so oddali zame preferenčni glas. Zdaj, ko imamo v rokah volilne rezultate, pa se mi zdi potrebno primerjati to, kar smo kandidati na raznih strankah obljubljali pred volitvami, s tem, kar smo dejansko dosegli. Kot sem 2. aprila izjavil v Primorskemu dnevniku, sem kandidiral predvsem, ker je grozila nevarnost, da bi Trst predstavljali v parlamentu le dva melonarja in demokristjan. Vsi ti trije so bili potem res izvoljeni in le za las ni bil izvoljen še misovec. Vsi, ki smo podprli Demokratično zvezo “Trst za Evropo” pod znakom DSL, pa imamo zadoščenje, da smo bistveno pripomogli k izvolitvi slovenskega senatorja Bratine v Gorici in poslanca Bordona, edinega levičarskega parlamentarca iz Trsta. Slednji je bil izvoljen le za nekaj sto glasov! Razvidno je torej, da nismo vabili vo- lilcev na neuresničljive volilne avanture in da nismo obljubljali tega, kar ne bi bilo mogoče doseči. Istega ne more trditi Slovenska komisija PSI. S pozivom za glas PSI s preferenco Perelliju, ki naj bi bil alternativen šovinistu Camberju, je v resnici le pripomogla k izvolitvi slednjega, kar je bilo vsakomur lahko povsem jasno že prej. Veliko zmede je bilo tudi v zvezi s kandidaturo tov. Spetiča pri SKO, saj so premnogi ljudje zmotno mislili, da v Trstu z glasom zanj lahko pripomorejo k njegovi izvolitvi. Nekateri so celo nam očitali, da motimo njegovo siceršnjo izvolitev. Rezultati pa jasno dokazujejo, kot smo mi ves čas trdili, da v Trstu ni imel absolutno nobene možnosti, da bi bil izvoljen. Rezultat SKO (ki je že itak bil nad predvidevanji) je znašal v Trstu 14.057 glasov. Manjkalo pa mu jih je še več kot 10.000, da bi lahko imel le majhno možnost izvolitve z ostanki! V okrožju Gorica-Videm- Porde- non-Belluno, pa mu jih je manjkalo vsaj 3.000. In za to niso bili uporabni glasovi iz Trsta! Vsem je zdaj torej lahko jasno, da je bilo res, kar smo trdili in sicer, da se glasovi obeh okrožij, tržaškega in furlanskega, ne morejo seštevati. Glas za SKO v Trstu je bil torej že od vsega začetka le glas za številčno okrepitev te nove stranke in nič drugega. Še več: očitneje, daje vse to le resno ogrozilo možnost izvolitve edinega levičarskega parlamentarca, kije pa imel v Trstu stvarne možnosti, to je tov. Bordona na listi DSL. Kaj je dosegla Slovenska skupnost z listo Federalizem bo pa ostalo itak za vedno celi manjšini neznano. Lahko smo torej ponosni, da lahko volilci sami preverijo verodostojnost naših trditev in stvarno uresničljivost naših predlogov v tej volilni kampanji, kar je poroštvo tudi za prihodnjo, ki se pravkar začenja. PAVEL FONDA Spomin na preteklost nam lahko pomaga, da se lažje prebijemo skozi težave sedanjosti in da bolje načrtujemo našo prihodnost. V tem duhu je izzvenela tudi komemoracija 71 talcev, kijih je nacistični okupator umoril na openskem strelišču. Spominske svečanosti, kije bila v nedeljo, 12. aprila, se je udeležila precejšnja množica slovenskih in italijanskih demokratov in antifašistov, ki so s tem potrdili, da so vrednote in ideali, za katere so se žrtvovali padli talci, še vedno žive med našim ljudstvom in da predstavljajo svetel kažipot tudi za prihodnje dni, ki se spričo nevarnega zasuka dela tržaške javnosti v desno ne kažejo najbolj obetavni. Na vse to je med drugim opozoril v svojem govoru bivši poslanec Albin Skerk. Volilni izidi na Tržaškem in Goriškem za senat in poslansko zbornico SENAT TRST 1 STRANKE 1992 1987 Glasovi % Glasovi % PRI 3.910 6,49 2.880 4,53 PDS 5.480 9,09 — — PCI — — 9.189 14,44 RIF. COMUNISTA 2.958 4,91 — — DP — — 985 1,55 LEGA NORD 4.512 7,49 — — VERDI FEDERAI. 756 1,25 — — DC 14.782 24,53 17.129 26,92 FEDERALISTI 770 1,28 — — MSI-DN 8.828 14,65 8.239 12,95 PSI 12.013 19,93 — — PSI-PSDI-PR — — 16.061 25,24 PLI 2.281 3,79 4.591 7,21 REFERENDARI 905 1,50 — — VERDI 2.491 4,13 2.572 4,04 PSDI 577 0,96 — — MF — — 164 0,26 LIGA VENETA/PENS. — — 891 1,40 ALL. POPOLARE — — 216 0,34 PS. D’AZIONE — — 720 1,13 SKUPNO 60.263 100 63.637 100 SENAT TRST 2 STRANKE 1992 1987 Glasovi % Glasovi % PRI 5.046 4,44 3.866 3,40 PDS 14.910 13,13 — — PCI — 29.043 25,51 RIF. COMUNISTA 10.158 8,94 — — DP — — 1.710 1,50 LEGA NORD 9.078 7,99 — — VERDI FEDERAL. 1.289 1,13 — — DC 26.625 23,44 29.207 25,66 FEDERALISTI 3.173 2,79 — — MSI-DN 12.796 11,27 10.590 9,30 PSI 20.612 18,15 — — PSI-PSDI-PR — — 24.891 21,87 PLI 2.832 2,49 5.223 4,59 REFERENDARI 1.193 1,05 — — VERDI 4.220 3,72 4.398 3,86 PSDI 1.644 1,45 — — MF — — 407 0,36 LIGA VENETA/PENS. — — 1.475 1,30 ALL. POPOLARE — — 377 0,33 PS. D’AZIONE — — 2.641 2,32 SKUPNO 113.576 100 113.828 100 SENAT GORICA STRANKE 1992 1987 Glasovi % Glasovi % PRI 3.516 3,75 4.421 4,81 PDS 16.063 17,13 — — PCI — — 26.899 29,30 RIF. COMUNISTA 6.365 6,79 — DP — — 1.263 1,38 LEGA NORD 10.967 11,70 — VERDI FEDERAL. 762 0,81 — DC 28.986 30,92 32.371 35,25 FEDERALISTI 1.598 1,70 — — MSI-DN 6.033 6,43 5.223 5,69 PSI 9.409 10,04 — PSI-PSDI-PR — — 13.180 14,35 PLI 1.677 1,79 1.756 1,91 REFERENDARI 1.050 1,12 — — VERDI 4.585 4,89 3.235 3,52 PSDI 2.749 2,93 — MF — — 770 0,84 LIGA VENETA/PENS. — — 941 1,02 ALL. POPOLARE — — 230 0,25 PS. D’AZIONE — — 1.532 1,67 SKUPNO 93.760 100 91.821 100 TRŽAŠKA POKRAJINA ZBORNICA 1992 ZBORNICA 1987 Glasovi % Mesta Glasovi % Mesta FEDERALISTI 3.903 2,00 — DC 41.924 21,49 50.171 24,73 1 LEGA NORD 15.615 8,00 — — — PRI 9.002 4,61 7.340 3,62 — VERDI FEDERALISTI 1.972 1,01 — — — PENSIONATI 2.224 1,14 — — — PDS 24.393 12,50 — — PCI — — 40.330 19,88 1 PSDI 2.256 1,16 3.988 1,97 RIF. COMUNISTA 14.057 7,21 DP — — 2.841 1,40 PSI 39.270 20,13 37.490 18,48 1 VERDI 7.082 3,63 6.630 3,27 MSI-DN 23.869 12,24 21.638 10,67 — REFERENDARI 1.979 1,01 — — PR — — 11.143 5,49 — PL! 6.728 3,45 11.370 5,60 — LEGA LEGHE 808 0,41 — — — LPT — — — — — MIT — — 2.103 1,04 — P. SARDO D AZIONE — — 3.994 1,97 — LIGA VENETA — — 2.005 0,99 — DRUGI — — 1.822 0,90 — SKUPNO 195.082 100 202.865 100 3 TRŽAŠKA OBČINA ZBORNICA ’92 ZBORNICA ’87 DEŽELNE ’88 EVROPSKE '89 Glasovi % Glasovi % Glasovi % Glasovi % FEDERALISTI 2.561 1,49 — — — — 2.674 1,73 DC 37.867 21,99 45.139 25,27 43.574 27,14 40.210 26,07 LEGA NORD 13.724 7,97 — — 446 0,29 PRI 8.399 4,88 6.719 3,76 3.944 2,46 — — PRI-PLI — — — — 8.260 5,36 VERDI FEDER. 1.744 1,01 — — 2.996 1,87 — — PENSIONATI 2.014 1,17 — — — — — — PDS 19.883 11,55 — — — — — — PCI — — 31.512 17,64 24.968 15,55 28.812 18,68 PSDI 1.967 1,14 3.568 2,00 3.333 2,08 2.410 1,56 RIF. COMUNISTA 10.785 6,26 — — — — — — DP — — 2.545 1,42 1.664 1,04 1.329 0,86 PSI 36.171 21,01 34.150 19,11 24.472 15,24 35.957 23,32 VERDI 6.280 3,65 5.943 3,33 7.335 4,57 8.366 5,42 MSI-DN 22.083 12,82 20.256 11,34 16.002 9,97 17.898 11,61 REFERENDARI 1.794 1,04 — — — — — PR — — 10.207 5,71 — — 2.550 1,65 PLI 6.198 3,60 10.654 5,96 3.776 2,35 — — LEGA LEGHE 729 0,42 — — — — — LPT — — — 21.231 13,22 — — MIT — — 1.943 1,09 2.443 1,52 — — US — — — 3.568 2,22 — — DRUGI — — 6.021 3,37 1.249 0,78 5.300 3,44 SKUPNO 172.199 100 178.657 100 160.555 100 154.212 100 18. aprila 1992 DELO stran 3 Upravne volitve v Trstu nova zahtevna preizkušnja Pred aprilom so vse stranke, ki se sklicujejo na potrebo korenitih sprememb v Italiji, označile te volitve kot prelomnico v političnem sistemu. Da je bilo to res nam dokazujejo volilni rezultati, ki jasno kažejo, da so se volila, v prvi vrsti, opredelili “proti” sistemu nadvlade strank, ki je do take mere skorumpiral celotno družbo v Italiji. Če so torej bile aprilske volitve resnična prelomnica na vsedržavni ravni, mislim da moramo upravne volitve, ki se bodo vršile junija v Trstu obravnavati na isti način. Moramo v prvi vrsti izpostaviti nekaj temeljnih problemov za bodočnost tega mesta. Globoka ekonomska kriza, ki je zajela vse produktivne sektorje in ki prinaša kot dramatično posledico visoko število brezposelnih, predvsem med mladimi, zahteva, da se Trst končno in dokončno otrese spon svoje preteklosti. Take politične sile, ki se, na eni strani, polnijo usta z gesli kot so “Trst - središče Evrope”, Trst - mitteleuropejsko mesto”, “Trst--mesto znanosti”, na drugi strani pa zahtevajo in živijo zgolj na asisten- cialističnih posegih, ki jih iztržijo iz Rima, take politične sile kopljejo grob Trstu. Nujno je, da se izpostavijo možnosti za alternativo tem silam, alternativo, ki bo sposobna globokega preobrata, političnega in civilnega preobrata, kot predpogoj za soočenje z novim svetom, ki je za našimi rameni, začenjši s Slovenijo. Jasno je, da politične sile, ki so upravljale to mesto v teh zadnjih letih niso sposobne izpostavljati normalnih stikov ekonomskega, kulturnega in političnega značaja s komerkoli. S Slovenijo gotovo ne, saj bi morebitni obisk slovenskih predstavnikov v občinski palači odprl za Trst bistven problem, če bi lahko v “sancta-sanctorum”, lahko spregovorili nekaj besed v slovenščini! S Hrvaško bi šlo tudi trdo, veijet-no bi njihov ponos zahteval, da bi se tržačani najprej oprostili za geslo “Ricompriamoci Tlstria”. Celo s furlanskimi sosedi bo šlo odslej težje! Ljudje, ki so nas spravili v to situacijo morajo čimprej domov! Zato pa so danes levičarske stranke in sile v Trstu pred veliko odgovornostjo, da pre- Robert Hlavaty v TKG mostijo spore in da poiščejo na podlagi programov tiste stične točke, ki bi omogočile skupen, alternativen nastop. Če preverimo aprilske volilne rezultate v tržaški občini je jasno, da tvegamo da se bo novoizvoljeni občinski svet še bolj utrdil “na desno”. Tvegamo pa tudi, da se bo ustvarila ponovno tista večina, ki je upravljala ali bolje rečeno “ne upravljala” tega mesta v teh zadnjih letih, to je PSI, KD, PLI, PRI in Lista za Trst, ki čeprav iz opozicije je pogojevala celotno koalicijo na desno. Nerešenih problemov je ogromno in zajemajo vse sektorje uprave. Negativne posledice so vidne vsem občanom, saj padajo direktno na njihova ramena. Vsak Tržačan, se dnevno sooča z razsulom javne uprave; ko mora k zdravniku, ali v bolnico, ko išče parkirni prostor, ko išče mesto v jaslih za lastne otroke, ko čaka v neskončnih kolonah v onesnaženem mestnem vrvežu, ko potrebuje katerikoli dokument ali dovoljenje na Občini, ko čaka na javne prevoze, ko išče hišo...primerov bi lahko bilo še pa še. Stopnja odgovora na te vsakdanje “potrebe” občanov, daje najbolj objektivno oceno javni upravi. Jasno je, da smo v tem smislu na najnižji ravni. Odklon med potrebami občanov in “politikanstvom” v tržaški občinski upravi je dosegla voj višek v teh zadnjih letih, ko so se stopnjevali spori v strankah in med strankami, ki so dobesedno paralizirali upravno življenje. Danes pa kot višek politične “strategije” imajo te stranke pogum da se ponovno ponudijo za vlado tega mesta. Žal je Italija tako daleč od miselnosti teh ljudi, da niso še razumeli smisla aprilskih volitev. Ljudje so do grla siti take logike. Pričakujejo nekaj drugačnega. Upati je le, da se bodo levičarske sile v Trstu znale odzvati temu izzivu, da se ne bodo tudi same oklepale starih logik, številk in strankarskih računic. ANAMARIJA KALC Bo Primorski dnevnik odražal pravo razpoloženje naše narodnostne skupnosti ? V sredst\'ih javnega obveščanja smo prebrali, da so bile definirane podjet-niško-lastniške spremembe, s katerimi bodo skusali razširiti Primorski dnevnik po vsebini in razmnoževanju na celotno slovensko narodno področje. V okviru teh sprememb je nova družba PRAE sporočila, da bo novi odgovorni urednik Primorskega dnevnika deželni svetovalec SSk in sploh viden predstavnik te stranke Bojan Brezigar. Doslej se še ni zgodilo, da bi bil kak viden sti ankarski eksponent z javno strankarsko politično funkcijo postavljen za direktorja Primorskega dnevnika. Dnevnik je namreč nastal in živel na osnovi vrednot in tradicije OF ter je vsa ta desetletja iz širšega vidika odražal to kul-turno-politično razpoloženje, ki je povečini označevalo in še označuje našo manjšino. Iz tega vidika je dnevnik tudi skušal opravljati nestrankarsko vlogo povezovalca in zastopnika interesov vse naše narodnostne skupnosti v Italiji. Z vso zaskrbljenostjo smo zato prisiljeni tokrat ugotoviti, da se z izbiro strankarskega eksponenta z javno funkcijo za odgovornega urednika lastništvo dnevnika sedaj očitno odreka tej tradiciji in da je zato upravičeno lazširjena zaskrbljenost, da ne bo na straneh dnevnika zajamčena strankarska in splošna nepristranskost v zvezi z interesi naše narodnostne skupnosti, oziroma vsem tem, kar jo sestavlja. Menimo, da bi morala biti ta nepristranskost prvenstvena skrb vseh, ki imamo na tak ali drugačen način ‘'pooblastila ”, da v taki ali drugačni vlogi skrbimo za interese manjšine za njene strukture in sploh za življenje, obstoj in razvoj naše skupnosti. Kar se Primorskega dnevnika tiče, je gotovo, da mu samo strankarska nepristranskost lahko zagotovi odražanje resničnega razpoloženja naše skupnosti in zato uspešno vlogo nepogrešljivega dejavnika za njeno življenje in razvoj. Nov odbor večnamenskega kulturnega centra v Ronkah Po vladni krizi Centra, ki je trajal več časa in je hromil delovanje, predvsem pa izdajo revije II Territorio, je prišlo do kompromisa na politični ravni, kar je omogočilo ugladitev sporov in izvolitev funkcionarjev ter porazdelitev funkcij. Prejšnji četrtek so se zbrali na rednem zboru delegati občin in strank. Zbora seje udeležilo pičlo število članov, saj je bilo prisotnih samo 13 upravičencev od skupnih 28. Za predsednika JVKC je bil izvoljen Tiziano Pizzamiglio (PSI), za podpredsednika Sergio Zilli (DSL), za direktorja revije II Territorio Ado Buca-rella (DC). V izvršni odbor je bil ko-optiran tudi Gallina (PRI), ki zasede mesto Zillija, saj je podpredsednik član izvršnega odbora po statutu. Zanimivost seje je predvsem v pičlem številu prisotnih. DSL, ki ima relativno večino je bila prisotna samo s 5 člani (ima jih 12), PSI 3 (4), KD 4 (9), PRI 1(1), Zeleni 0(1). Skratka se po številkah zdi, daje DSL igrala podrejeno vlogo, sicer pa je bil v Volitve v slovenskih občinah na Goriškem Demokratična stranka levice je na Goriškem zabeležila lep uspeh. Izvolila je namreč svojega predstavnika v senat in sicer tovariša Darka Bratino. Rezultat je toliko bolj pomemben, ker DSL ima na Goriškem edinega senatorja. Potrebno je še enkrat podčrtati, da imamo izvoljenega v Rimu goričkega Slovenca po 70 letih, saj je bil nemara zadnji slovenski predstavnik tov. Jože Srebrnik, ki je bil izvoljen v parlament leta 1924 vendar ni svojega mandata dokončal, ker ga je fašizem preganjal. Na letošnjih volitvah namreč nobeni stranki ni uspelo izvoliti senatorja, -.ato je DSL upravičeno ponosna na Bratinovo izvolitev, glede tudi na dejstvo, da so bile volitve 5. in 6. aprila pravi potres. Glede slovenskih glasov je treba takoj povedati, da je za senat levji delež dobil prav Darko Bratina. V Doberdobu in Sovodnjah je DSL prejela za senat 281 oz. 305 glasov, v Števerjanu pa solidnih 94. ar v odstotkih pomeni, da je v Do- berdobu DSL dosegla 31,6%, v Sovodnjah 27,1% in Števerjanu 18,4%. V pokrajinskem merilu je DSL za senat dosegla 17,1%, kar je vsekakor dober rezultat, ki se dviga nad državno porečje. Za poslansko zbornico je DSL v Doberdobu dosegla 204 glasov (18,3%), v Sovodnjah 210 (15,7%) in v Števerjanu 75 glasov (12,6). V pokrajinskem merilu je dosegla 15,1%, kar jo postavlja na drugo mesto za krščansko demokracijo. Vendar je treba na teh volitvah zabeležiti tudi raznoliko opredelitev slovenskega volilca. Poleg tradicionalnih glasov oddanih DSL, Komunistični prenovi, federalistom, in delno socialistom, so se slovenski volilci opredelili tudi za druge politične grupacije. Presenetljive so številke iz Doberdoba, kjer je za senat kar 26,8% volilcev oddalo svoj glas drugim strankam. Na prvo mesto je treba postaviti dejstvo, da se je dober odstotek slovenskih volilcev opredelilo za krščansko demokracijo (12,9%), kar je brez dvoma ošibilo glas za federaliste (14,0%). Treba je tudi povedati, da so glasovi oddani za prvaka KD Starana brez dvoma oškodovali federaliste, to pomeni slovenske kandidate. Pozitivno je, da krščansko demokratski prvak ni bi izvoljen. Podčrtati je treba tudi dejstvo, da je Lega Nord prišla do 6,9% in je prehitela socialiste, ki so zabeležili 4,6% glasov. Podobno seje zgodilo tudi glede zbornice, saj je Lega Nord s 77 glasovi zabeležila 7,4% glasov. Preseneča tudi, daje KD prehitela federaliste s 187(18,1 %) proti 136 (13,1 %). Tudi toki at so bili slovenski glasovi oddani v prazno, saj poslanec Rebulla ni bil potrjen. V tem smislu lahko govorimo o slabo oddanih glasovih, ki so šli zgubljeni ali bolje bili so oddani v prazno. V Doberdobu je za zbornico Komunistična prenova prehitela DSL 245 glasov proti 204 (24,5% proti 19,7%). Ta rezultat je pognal tovarišem na levi kri v glavo, češ, da so prva sila v Doberdobu. Vendar bi še rad ob tem razmislil. Poleg tega, da so na levi upravičeno volili Slovenca, je za senat manj volilcev kot za zbornico. In prav za senat je Bratina dosegel veliko več glasov in tudi razlika med obema strankama je bila večja, približno 10%, za zbornico pa manj kot polovico. Številke govorijo same in ni potreba komentarjev, če pa je komu v volilno uteho, da je prvi s pičlim številom glasov prednosti, pa naj bo po njegovem. Ob takih malenkostih se res ne gre sekirati. Glede tudi na volilne rezultate v Sovodnjah in Števerjanu je razlika med obema levima strankama očitna in v prid DSL z razmerjem približno 2:1, kar se zdi realna zlata sredina in dokaz realne moči strank. Vendar pa so moje besede le matematična ugotovitev in nikakor polemika. Na levici je treba priti do realnih sodelovanj in ravnotežij, da na prihodnjih volitvah ne bo spodrsljajev na eni ali na drugi strani, kar v pni vrsti oškoduje Slovence oz. slovenske kandidate. MJ SLOVENSKA KOMPONENTA DSL prireja v ponedeljek, 27. aprila 1992 ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku »Odprto srečanje« na temo volitev z novoizvoljenim senatorjem Darkom Bratino uvodno poročilo bo podal tov. Miloš Budin glavnem uresničen lanski sporazum, ki je odpadel zaradi odpora PRI. Zaradi pomanjkanja legalnega števila upravičencev, je zbor razpravljal samo o tehničnih vprašanjih, kot so npr. imenovanje revizorjev in ponovni pregled sklepčnega računa (Conto consuntivo), ki je bil v nekaterih točkah odbit od kontrolnih organov. Volitve so potekale po pravilih in izvoljeni organi so dobili veliko večino glasov, proti ni glasoval nihče, en delegat pa seje vzdržal pri izvolitvi predsednika in podpredsednika. Odpadla je točka dnevnega reda v katerem bi morali razpravljati o denarnih odškodninah. MJ stran 4 18. aprila 1992 DELO Porazdelitev prispevkov za kulturne dejavnosti ni upoštevala pravičnih kriterijev Na osnovi državnega zakona za obmejna območja smo Slovenci v Italiji pridobili lani deželni zakon v korist kulturnim in umetniškim dejavnostim, znan kot zakon št. 46/’91. Gre pravzaprav za zakonsko besedilo, ki združuje v sebi posamezna poglavja že obstoječih zakonov, ki jih je Dežela FJk v glavnem sprejela v prejšnjem desetletju, in jih je na tak način združila v obliki “kolaža” in finansirala s 24 milijardami državnega zakona za obmejna območja. Od razpoložljivih 24 milijard za triletje je 8 milijard namenjenih večjim in pomembnejšim kulturnim ustanovam slovenske manjšine (Slovensko stalno gledališče. Glasbena Matica, Slovenski raziskovalni inštitut, Dvojezični center v Špetru ter Narodna in študijska knjižnica). Nekaj pomembnih postavk pa se nanaša tudi na širšo kulturno ljubiteljsko delovanje, kije med Slovenci s številnimi kulturnimi društvi nedvomno pomembna in zakoreninjena stvarnost. Za leto 1991 je deželna vlada (v naslednjih dveh letih naj bi se o porazdeljevanju prispevkov izrekla posebna komisija v kateri naj bi poleg strankarskih predstavnikov sodelovali tudi štirje slovenski predstavniki iz vrst Slovenske kulturno gospodarske zveze in iz vrst Sveta slovenskih organizacij) med drugim določila: - 200 milijonov za rekreacijske dejavnosti (zbori, godbe, foklora itd...); - 250 milijonov za humanistične, znanstvene in umetniške dejavnosti; - 100 milijonov za gledališke, kinematografske, plesne in podobne dejavnosti; - 250 milijonov za organizacije, ki jih Dežela priznava kot “organizacije s posebno funkcijo deželnega servisa.” Podatki o porazdelitvi sredstev za leto 1991 niso bili še nikjer javno objavljeni. Odločili smo se, da bomo vse podatke objavili v Delu iz dveh razlogov; 1 - da bo širša javnost obveščena s točnimi informacijami (“prozornost” je koristna tudi za slovensko narodnostno skupnost, ki živi v Italiji); 2 - ker gre za javni denar, nad katerim je prav, da imamo vsi možnost nadzorstva. Upali smo, da bo porazdelitev med slovenskimi organizacijami in društvi spoštovala pravične kriterije (kakovost pobud, množičnost organizacij ipd.), toda na osnovi podatkov lahko trdimo, daje porazdelitev bolj politične narave in da je po stari in utečeni italijanski praksi temeljila na golih strankarsko kliente-lamih načelih. Za dokaz samo primer: Zveza slovenskih kulturnih društev - najbolj množična ljubiteljska kulturna organizacija v zamejstvu, ki šteje s svojimi 4 deželnimi sedeži in z nad 60 včlanjenimi društvi okrog 4000 članov - že tri leta zaproša Deželo, da bi ji bila priznana funkcija deželnega servisa. Kljub javnim obljubam samega Biasuttija do deželnega priznanja ZSKD ni prišlo niti v letu 1991. Tako je iz postavke 250 milijonov za leto 1991 lahko črpala le ena organi- zacija, ki ima danes deželno priznano funkcijo, to je Svet slovenskih organizacij... V tokratni številki objavljamo v celoti podatke, ki se nanašajo na črko i, člen 2 zakona 46/91, ki zadeva, humanistične znanstvene in umetniške dejavnosti. Ostale podatke bomo objavili v naslednji številki. Deželni prispevki kulturnim društvom ODOBR.PRISPEVEK TRST Sklad “Mitja Čuk” ^ 5.000.000 Kulturno društvo “Virgil Šček” 6.000.000 Slovensko kulturno društvo 1.000.000 Slovenska prosveta 33.000.000 Kulturno društvo “Grad” - Bani 1.000.000 Kulturno društvo Lonjer Katinara 2.000.000 Slov. kulturno društvo Igo Gruden 3.000.000 Foto krožek Trst‘80 2.000.000 Slovenski klub 3.000.000 Madonna delle Grazie 1.000.000 Društvo zamej skih likovnikov 5.000.000 Slavistično društvo FjK 2.000.000 Slov. kulturno društvo “Tabor” 7.000.000 DOLINA Kulturno društvo “France Prešeren” 2.000.000 Kulturno društvo “Primorsko” 2.000.000 GORICA Kulturno in kinematografsko društvo “KINOTAELJE” 8.000.000 Kulturni dom 30.000.000 Kulturno društvo “PODGORA" 10.000.000 Kulturno društvo “ŠTANDREŽ” 8.000.000 Slov. kulturno katoliško društvo 2.000.000 Slov. kulturno društvo “OTON ŽUPANČIČ” 2.000.000 Slov. kulturno društvo ODOBR.PRISPEVEK A. PAGLAVEC - Podgora 1.000.000 Zveza slovenske katoliške prosvete 40.000.000 Zveza slovenskih kutumih društev 40.000.000 DOBERDOB Kulturni krožek “Kras” 1.000.000 RONKI Slov. kulturno in rekreacijsko društvo “Jadro” 2.000.000 ŠTEVERJAN Kulturno društvo Briški grič 2.000.000 Skupina fotoamateijev 2.000.000 Slov. kulturno društvo “Danica” 1.000.000 SOVODNJE Slov. kulturno društvo “Sovodnje” 2.000.000 ČEDAD Kulturno društvo “Ivan Trinko” 2.000.000 Zveza Žensk iz Benečije 2.000.000 VIDEM Kulturno društvo “Rečan” 5.000.000 Raziskovalni kulturni center 1.000.000 Umetniško društvo iz Benečije 5.000.000 Center Študija “Nediža” 8.000.000 Zadruga a.r.I. Lipa 1.000.000 SKUPNO 250.000.000 POSOJILNICA OPČINE# KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI • KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB KMEČKO DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH • KMEČKA BANKA GORICA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ! m