tZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI .LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: trst, ul. montecchi e-n — telef. 95-919 — dopisi SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE vračajo. - oglasi: v sirokosti enega stolpca Za VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. poštnina pl ačana v gotovini, sped. abb. post. -*-’T 5$ ani Lin1”'1 , pif ik # j kla^ Kjsle*‘ a n» a Of ilk° Z jv#' Jan^ fut ()]^molcrntičnem pokretu je nlnli k !n bomo v kratkem preli-$!>' ' le h,-80 zgodovine enega leta, •eSe* s seb°i dogodke sve-in ^ 1 tone'n v marsičem poglavitne- ijijp ^ jjj. e'raijtl| nini srcem in z zmagoslav- 1 bi|„ SU° moremo ugotoviti, da «hov eto 1949. — leto velikih ‘»tgj Mednarodnega demokra-' iJDf?l^ania’ leto odločilnih ak-J'bnej ne8a človeštva, leto ne-napredovanja sil miru, S«vje,'je in svobode. 'la |e[s*a zveza slavi ob koncu Wa veliko zmago v svojem S ^em napredovanju: njeno i: 'judstvo je pod vodstvom l‘d> S, ““'Jševiške partije in tov. ‘ Sjm štirih letih izpolnilo prvi J vei(I 7% | ®et|etni načrt in se bo z rt1 lotilo drugega povoj-'la t»., eb ali treh načrtov, ki S»!letnega načrta. Hri^B ..., ,vt'Vedl> Prvo dr/ |1J L. s,k 6az® komunizma, «Jemal a v^C^hi ,jcio- d 1 & ? 181 t Ì 7 V ta. edli prvo državo socializ-v kateri bo "...» aajai po svojih potrebah " h Vitrin B.° svojih močeh < «5* ro< ie politika Sovjetske "mar V ,tem letu razbila načrte jj so h^Ufhlh vojnih hujskačev, m ?? ti a*1’ 1 "''lin .° eli prav v tem obdobju v > l0Vo v *4° vojno >n pahniti svet a*0 ! 't/kn anie’ iz kateregà bi iz-irUSlti .ranJen in prizadet. Sami S, h’ 'mperialisti '* y;da so morali pritožna tudi ZSSR «skriv- i'h hn.°'Zvajalnega procesa atom-in so s tem sami zadali k'lila K?j* hiadni vojni, ki je te- rt :>v‘, o sir »M' ;11 d 'A 4 'V 9 k t,f|,ertiDV na trditvi, da imajo u'%0, imperialisti atomsko i'iJa »da 1° še ni vse. Kar predili*; , Jt je aJvečji udarec za imperialni' , "e o.®6'Istvo, da Sovjetska zve-Jee „,..rablja atomske energije za Ul Crle, marveč za njeno bor-fai naravi> da spremeni v ne-Pustinje, stepe, tundre, te-;»jobTle- da nudi več kruha, de-(1 vl«tsw sovjetskim ljudem. ! »rev zyeza Je večkrat v teni 'A tov° svojega velikega vodi-Ao, ' Stalina poudarila, da je A d SaJ za nekaj časa mirno vllisij. 6,1 družbenih sistemov: v n(e$a s kapitalističnim in ji T0IJbbn te^ p0(,Ia*i more skleniti v J1 ki n”e sporazume med država-k.sistebl0adaj° enemu ali druge-? Blu Mu. To Je tudi udarec im-prizadevajo raz-mirno sožitje nemogoče. Po *ì> M, ki jj y>e'. da' je / C la redoma x ti^fiiTi , krenila tudi imperiali-' kij^ taboru zvesta titofašistič- si'«to so dežele ljudske demo-tj %òlv°jeva|e velike in odločil-likvu ba poti v socializem in a^ijo vseh sovražnikov nevzdržno koraka- 7 ulBÙij,Ve,a Po poti izgraditve 5 ,, CJ%n' Ustanovil se je svet 11 JeB(nj *°spodarsko pomoč m C h o judske demokracije * koordinira in , \ graditev v dui ZSSR in vseh demo-80-za pomoč med in urejuje Ti -■ui» -------- ■ duhu inter- 31' i,’v t9kznia in bratske pomoči, j,, so dežele ljudske demo- lì fP1 , 'Je U w UC£C1C 1JUU3KC UCII1U- ^ 5&VS^esnShTt^'le tržaško ljudstvo zbralo V(ki J1. zarot proti delavsko-1 lina, ter ostale darove. C dok,rzavni ureditvi. Te zarote C ■ Za *u-jeJ°» da se je razredna v*' latrila in da se kapitali- so- demokracije in 7/ S*'* Pokazalo pravo bistvo ’ ** ii^dicg Cae klike, najhujše so-,rtie . Miru in demoki imPerializma lj /e6ubi',tev nemške demokratič-1 '°kr «e. 3e še nadalje okrepi-atični in miroljubni tabor. / ona kriza, ki jo skušajo odvrniti prav s sprožitvijo nove svetovne vojne, ki je za imperialiste edini izhod iz notranjih in zunanjih protislovij. Težak udarec imperializmu je bilo razkrinkanje titolašistične klike kot tolpe morilcev, vohunov in zločincev v službi vojnih hujskačev. Imperialisti so tako neslavno izgubili tudi svojo poslednjo rezervo in jo sedaj skušajo uporabiti kot razbesnelega vojnega hujskača. Titofašisti se niso mogli dalj časa skrivati s krinko «komunizma», «socializma» in «marksizma» in so zaradi svojega bistva in zaradi odločnega razkrinkanja pretvorili svoj državni aparat v nacionalistično, nato pa v fašistično sredstvo teroriziranja jugoslovanskih narodov. V tem letu je prišel do izraza polom desnih socialistov, ki so končali s svojo igro «tretje sile» in so padli celo pri svojih gospodarjih v nemilost. Leto 1949. je bilo torej leto zmag demokratičnega in miroljubnega gibanja v svetu, bilo je leto, ki je ustvarilo pogoje za še odločilnej-še zmage v prihodnjih letih. V tem zmagoslavnem ozračju, v zavesti, da stvar demokracije, svobode, miru zmaguje po vsem svetu in da ni daleč dan popolnega poloma imperialističnih avantur, korakamo v 1950. leto, v katerem bomo v obilici želi vse, kar smo prej na plodna tla posejali. KARDELJ JE URADNO POTRDIL NESRAMNO BARANTANJE T ITO FASISl n 1 IZ DAJAJO KOR ISl n sl ovei iškega li udsl va Tržaškega oze mlj a Sporazum Tito - De Gasperi pomenja barantanje imperialističnih agentov z imperialističnimi agenti V proračunski debati, ki je bila v beograjski titofašislični skupščini, se je poleg vseh drugih uradnih govornikov oglasil tudi imperialistični agent Kardelj, ki se je dotaknil titovske zunan.2 politike. Nekaj stavkov je posvetil tudi tržaškemu vprašanju ir. uradno ponovil tezo o njegovi rešitvi preko sporazuma med beograjsko in rimsko vlado. Omemba v Kardeljevem govoru in sedanje titofašistično poživljanje tržaškega vprašanja skrivata novo spletko imperialistov in njihovih hlapcev in vzbujata sum, da bodo titofašisti tudi. v tem primeru zavzeli stališče, ki je nasprotno interesom tuživečega slovenskega, hr-vatskega in italijanskega ljudstva, kakor so napravili glede koroškega in grškega vprašanja. Značilno je dejstvo, da Kardelj v svojem govoru ni usmeril svojih napadov proti imperialistom, kar je že postalo običajno v titofaši-stični politiki. Najbolj značilno pa je dejstvo, da Kardelj ni usmeril svojih napadov niti na italijansko klerofašistično vlado, kar bi bilo nekako razumljivo, če bi se zgodilo, ker se šovinisti marsikdaj napadajo. Stavki, ki jih je izrekel o tržaškem vprašanju in s katerim se je tudi obrnil na De Gasperi-jevo vlado, predstavljajo nekak vljuden poklon in povabilo na sporazumno rešitev tega vprašanja. Mi prav dobro vemo, kako moreta rešiti tako vprašanje vladi, ki sta vse prej kot neodvisni. De Gasperijeva vlada je priznano vdinjena Washingtonu, titovska vlada skuša to svojo vdinjenost skrivati, kljub temu da v tem zadnjem času prihaja odkrito do izraza. V tej zvezi opominjamo naše bralce na izjavo Allena, novega poslanika ZDA v Beogradu, v kateri pravi, da bodo ZDA smatrale vsak napad na Jugoslavijo kot napad na mir v svetu. Prav tako so ZDA in Jugoslavija z «obojestranskim zadovoljstvom» sklenile letalski sporazum. Skoro istočasno pa sta Velika Britanija in titofašistič-na klika sklenili trgovinski dogovor. Sam Kardelj je v svojem govoru dejal, da «brez dvoma so se naši odnosi z ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in mnogimi drugimi državami izboljšali», kar predstavlja zelo dragoceno priznanje ljudi, ki se še vedno tikajo na prša. da edino le oni «izgrajujejo pravi socializem». Pomisliti moramo, da se istočasno po volji imperialistov slabšajo odnosi med socialističnim blokom in državami, ki so pod kapitalistično oblastjo. TUDI DRUŽINA OBSOJA IZDAJALCE Hčerka postavila ob zid zakrknjenega razbijača Petro ni ja Tovarišica Licia Petronio nam je iz Prage poslala naslednjo izjavo v zvezi s stališčem očeta, znanega ti-tofašista Sortola Petronia. Praga, 22 dec. 1949. «V času ko postaja bolj zagrizeno in besno delovanje litovskih a-gentov v Trstu, v času ko povsod razkrinkujejo na • najjasnejši in dokončni način beograjsko tolpo, čutim potrebo in nujnost, da javno obsodim in razgalim enega izmed njihovih najbolj znanih in aktivnih agentov, mojega očeta, Sortola Petronia. Vsako njegovo delo, vsak njegov govor in vsak njegov članek odkriva torej njegovo pravo bistvo protisovjetskega provokalor-skega agenta in glavnega izvrševalca od Kraigherja izdelanih načrtov za napad in oslabitev razredne organizacije tržaških delavcev. Moj oce se ne more sklicevati na preslepitev tržaških demokratov, ka Vrnitev delegacije K P iz Rima S Se V « im ‘,la m aa se kapitanki vda»i 1erialisti brez borbe no-tj» • Na vsak način pa je od- V sredo se je vrnila iz Rima delegacija KP STO in ZKM STO, ki je nila v Rimu, da ponese sovjetskemu poslaništvu podpise, ki jih za Sta-Tovariši Gasparini, Malalan in Runtini Liliana so bili prisrčno sprejeti. V imenu delegacije sta govorila tov. Gasparini in Malalan, ki sta pojasnila veliki pomen preko 40.000 podpisov, ki jih je tržaško ljudstvo v šestih dneh zbralo za Stalina pod geslom borbe za mir. Zahtevamo odgovor! V svoji pretekli številki smo v fcstSi =£ £ SZSSTJSTJ MS v Milji kke, ki se je s svojimi 'pijanski titofašistični prvak, Bo-Ve|iki t Prebivalcev uvrstila ' ris Kraigher na račun našega svetle-0r miru in socializma, sa junaka. Te besede so najboljši 11 J'1» na DaUnem vzhodu je j dokaz špekulacije titofašistov z ime-<«tU, P°gum vseh demokratov nom Finka Tomažiča in nas prepri-Cjs Q*Varila pogoje za zmago čujejo o podlosti ljudi, ki pljujejo v in Vobod*lni11 bojev kolo- s svojim sedanjem zadržanjem O* * Polkolonialnih narodov VVseM frilti in Juzn' Ameriki, TurMi(i opogumila japonske de-tJ sij, «sile, ki bodo razbile naie ai®i kih imperialistov o na-nski- Kar pa je osnov-'> Je dejstvo, da je osvo-«tv* Sovj °du «zdravilni pas» o-eili jjMske zveze, ki so ga u-,>skP«r‘alisti takoj po zmagi V* JevoluciJe- "«si Miinu se Je tudi organizirala Bsh'a v 0tlska fronta miru, ki je Si Velev^etu »ooieg petih velesil, S(|,V|Jati a’ ki je začela odločno S Mu0^. vprašanje miru ne le Sl» Ul ' aMi, marveč tudi v med-S«"tlh Političnih forumih, v par-ttn:vi ltj « v v|adnih organih onih V kref? Po krivdi svojih vodi-. M. '*e po poti vojnega huj- .StfSn |e, S] «9 p0, smo mogli opaziti ne Sj, v revolucionarnega gi- ki zapadne Evrope in SlVisi- Ita|Ui in Franciji, kjer S,S s lst' računali, da bodo v Bar,ravili v ilegalo komu-h «■ rtlJe in demokratične po- «1 So se zaostrila nasprot-A in Veliko Britanijo na svetli lik enega izmed najpogumnej-šik junakov te zemlje. Ce je Kraj-gher dva ali tri dni pred ustrelitvijo Tomažiča izjavil, da «če fašisti ne bodo streljali Tomažiča, bi ga morali streljati mi!», si moramo misliti, kako so odkritosrčni njihovi sedanji slavospevi. V preteklem članku smo postavili te ljudi ob zid. Toda do sedaj nam še niso odgovorili. Ali naj ta molk glede izrečenih besed smatramo kot potrdilo? Ali naj še nadalje osvežimo spomin gospodu Kraigherju? Pripravljeni smo na to. Morda se bo prav dobro spomnil, če mu povemo, da je tiste besede izrekel v Frančiškanski ulici v Ljubljani. Odgovor zahtevamo. Začetek ..svetega" leta Z veliko svečanostjo so 24. decembra otvorili v Rimu «sveto leto». Pri proglastivi «svetega leta» so bile prisotne razne politične in vladarske osebnosti kapitalističnega sveta. «Sveto leto» se je otvorilo v znamenju aretacij rimljanskih kmetov, ki so hoteli manifestirati za izvedbo agrarne reforme. olajševalne okornosti, se ne more sklicevati niti na teorije, niti na meoiogije, ua bi opravičil svoje delovanje m stal.sče; on je popolnoma Nominomi en zg nesramno vo-hunsko ueiovanje, za demvanje med?laroonega provokatorstva in umorov, ki je bistvo titovske tolpe in njene trzasKe podružnice pri izvrševanju vloge, ki jo igra po ukazih anglo-ameriških gospodarjev. Danes, ko vsi narodi sveta gledajo na ZsbK kot na osnovni branik miru in se združujejo okrog nje in njenega voditelja, »talina v skupni oorbi proti imperializmu, je tudi moj oče pridružil svoj glas zboru Kieventnikov ZSSR, onih, ki jih oooupglo sovraštvo proti deželi socializma brez razlike združuje in izenačuje. Prvi se je v Trstu prav na mednarodni dan borbe za mir upal izjaviti, da ZSSR predstavlja grožnjo za mir. Ta njegova nesramna trditev postaja še prav posebno jasna in pomembna, če pogledamo na njegovo sedanje delovanje. On je duša titovskih organiziranih poskusov za razbitje ES, za ustanovitev takozvane sindikalne organizacije, ki naj bi se imenovala «revolucionarna», medtem ko ima v resnici le eno jasno nalogo: oslabitev in razbitje enotnosti tržaških delavcev. In to prav v trenutku, ko je pritisk Združenih sil ameriškega in angleškega imperializma ter italijanskih kapitalističnih krogov najtežji in najostrejši proti našemu ljudstvu in njegovim organizacijam. Moj oče ve dobro, da je prav enotnost delavcev osnovni pogoj za razbitje vojnohujskaških načrtov imperializma v Trstu in povsod. Ker pa deluje za imperialistični tabor ,za njegovo titovsko predstra-žo proti miru in socializmu si je nadel nalogo izpodkopavati enotnost, ki se uresničuje v vedno šir-,em in solidnejšem obsegu na bazi. To je prav za prav znano. Hotela sem to ponovno poudariti, da bo jasno, da prva obtožujem in raz-galjujein delovanje svojega očeta». Podpis: Licia Petronio » kor mu ni uspela preslepitev lastne hčerke. Tržaški demokrati ne bodo poslušali zakrknjenega izdajalca, marveč bodo poslušali, med mnogimi drugimi tudi besedo njegove hčerke. Proces proti japonskim zločincem V Ilabarovskem na Daljnem vzho- Zato moremo upravičeno sumiti, da bodo titofašistični prvaki primorani javno priti na dan z barantanjem, ki so ga izvršili s Svobodnim tržaškim ozemljem. Javno bodo povedali, da so izdali interese slovenskega prebivalstva na Tržaškem, kakor so jih pred časom izdali na Koroškem. Tako torej trgujejo imperialisti s tisoči, deset-tisoči in stotisoči ljudi, ne da bi se zmenili za njihovo mnenje. Prepričani smo, da bodo ponovno poskušali obtoževati Sovjetsko zvezo, da je . . . prodala tržaške Slovence. Tokrat pa bo nekam težje, ker so dejstva preotipljiva in preočitna in jih Tržačani predobro poznajo, da bi nasedli na titofaši-stične provokacije. Sovjetska zveza je edina država, ki se danes dosledno bori za sedanjo edino možno rešitev tega zamotanega vprašanja, Sovjetska zveza se ni odrekla imenovanju guvernerja, združitvi obeh Zato naj bodo naši ljudje oprezni. Ne bomo dopuščali in ne smemo dopuščati, da nas bi ljudje Titovega, Kardeljevega in Babičevega kova prodajali samo, ker se boje ljudskega maščevanja in si zato hočejo zagotoviti v Trstu imperialistično oporno bazo. Rifossi v T v s f u V četrtek je prispel v naše mesto tov. Bitossi, tajnik Italijanske zveze dela (CGIL) da podpiše delovno pogodbo te stroke. Ta obisk je velikega pomena za našo sindikalno organizacijo, ker nam zagotavlja, da se bodo še bolj okrepile bratske vezi med našimi sindikati in slavno CGIL, ki vodi uspešno borbo v obrambi pravic italijanskega delavstva proti klero-fašistični vladi. Naj se tudi naš čet, kakor so to napravile zapadne velesile s titofašisti vred. Kardelj in njegovi opričniki tostran ali onstran meje govoričijo, da se more «tržaško vprašanje sporazumno rešiti med prizadetima narodoma brez tujega -vmešavanja». Toda kako je mogoče v sedanjih pogojih zahtevati sporazum med pri zadetima narodoma brez tujega vmešavanja, ko drži Italijo v rokah kreatura Washingtona in Vatikana in Jugoslavijo pa nestvor Churchilla in nato Wall-Streeta? V sedanjih pogojih je sporazum med prizadetima narodoma nemogoč. Mogoč je samo sporazum med Titom in De Gasperijem, t. j. med dvema agentoma ameriških imperialistov. t. j. sporazum ameriških imperialistov z ameriškimi imperialisti. Zato je to Kardeljevo čvekanje predpriprava za odkritje nesramnega, podlega in brezvestnega barantanja med Titom in De Gasperijem' navdahnjenega in zajpečate-nega od ameriških imperialistov in katerega smo že v polovici junija 1949. razkrinkali. Danes pomenjajo torej Kardeljeve in podobne izjave, da so titofašisti prepustili narodnostne pravice Slovencev v coni A milosti in ne- du se"j>'pred'dnevi~^ičefproces milosti imperialistov, ki so že večkrat dokazali, kako jim je mar za con in odhodu vseh okupacijskih pozdrav predstavniku italijanskega delavskega razreda pridružuje pozdravu naših delavcev in kmetov. —o— Pripave za obnovo vlade CGIL za zboljšanje delavskega življenja V januarju se bo tudi v Italiji proti 12 japonskim vojnim zločincem, generalom in zdravnikom, ki so po nalogu japonskega glavnega poveljstva proizvajali razna bakteriološka orožja za razširjenje tifusa, kolere, pegavca, in drugih strahovitih bolezni med kitajskim ljudstvom in med vojaki Rdeče armade. ostavki saragatovskih ministrov protiustavno odložena od De Ga-sperija. Najbrže bo tudi tok"rat De Gasperi sestavil vlado z liberalci, saragatovci in republikanci. Toda tudi v teh krogih se čuti veliko nezadovoljstvo proti demokristjaoski monopolistični politiki, ki hoče zadušiti vsak odpor in vsako kritiko. Predvsem se je to nezadovoljstvo pojavilo ob obisku francovega zunanjega ministra Artaja Istočasno pa je predsednik CGIL, Di Vittorio imel tiskovno konferenco ob udeležbi velikega števila inozemskih in italijanskih novinarjev. Na tej konferenci je razložil načrt CGIL za izboljšanje življenjskih pogojev italijanskih delavcev. XXX Nova .ameriška" država Proglasitev Z D Indonezije 27. decembra so v Amsterdamu in Bataviji proglasili novo državo, Združene države Indonezije. Nizozemska kraljica se je «odrekla» pravici imenovati se «carica» Indonezije in je prevzela novo ime «poglavarja» ZD Indonezije. Uradno so v Bataviji (sedaj Dakarli) vsto-ličili republiškega predsednika, a-meriškega agenta Soekarna in ministrski svet, ki mu načeljuje dru- začela vladna kriza, ki je bila po ( gi imperialistični agent, Hatta. Skrivali ne morejo obupnega položaja Jugoslavije Ob proračunski debati v titofašistični) skupščini slovenske narodnostne pravice. Prav tako te izjave pomenjajo, da so italijanski šovinisti prepustili interese italijanske narodnosti v 1 coni B milosti in nemilosti nečuve-ne teroristične, policijske in vojaške diktature Tita in njegovih fašističnih oblastnkov. Te dni je bila v parlamentu v Beogradu debata o proračunu. Na propagandni tribuni so se razvrstili vsi prvaki beograj-cke policijske diktature. Vsi titofašistični ministri in poglavarji od Kardelja, Kidriča, Ran-koviča, Gošnjaka, Leskoška, Vuk-manoviča, Moše Pijada pa do skoro nepoznanih so si v svojih govorih prizadevali najostreje napadati Sovjetsko zvezd, države ljudske demokracije in mednarodni demokratični pokret in so pozabili obveščati z resničnimi podatki jugoslovansko ljudstvo. Kljub vsemu pa celo v svojih slavospevih do «socialistične» titov-ščine niso mogli zamolčati dejstev, da je Jugoslavija odvisna od imperialističnih dežel, ki ji pomagajo titofašističnem I «graditi socializem», da gradijo voj-1 no industrijo, da povečujejo proračun za vojsko, da uporabljajo Na 3. strani objavljamo prvi članek iz moskovskih spominov naših delegatk na zasedanju Glavnega odbora MDŽZ. DRUG ZA DRUGIM SE RAZKRINKUJEJO V OBČINSKEM SVETU Indipendentisti in titovci proti pravični progresivni obdavčitvi Komunisti zahtevajo amnestijo za politične in druge prestopke Tovariš Ato Braun za dobro in uspešno poslovanje občinskih podjetij Zadnja seja pred božičem je bila večji del posvečena interpelacijam in nujnim sklepom, ki jih je predložil občinski odbor v odobritev. Po prečitanju zapisnika je na vprašanje tov. Ferlana župan ponovno ugotovil., da titovec Dekleva ni glasoval preti predlogu večine, da se da mestne stanovanjske hiše za 10 let v upravo IACP, temveč se je glasovanja vzdržal Tako je bil «Primorski dnevnik» ponovno postavljen na laž. Zastopnik MSI je vprašal, zakaj se daje hipodrom na razpolago na podlagi zasebnih licitacij, ne pa javnih, s čimer bi občina mogla dobiti lepe milijone. Referent Dulci ni hotel dati pojasnil o zadevah hipodroma na Montebellu, češ, da bi najemnik, s . katerim je občina v tožbi, mogel Mislimo, da pismo ne potrebuje zadevo izkoristiti, komentarja. Rekli bi, da je to ka- zen božja, ki zadene vse izdajalce. Celo družina, celo sinovi nočejo več slišati o očetih, ki se iznever-jajo velikim načefbm borbe za mir, svobodo in napredek. Rekli bi, če ima ta človek še nekaj srca in nekaj sramu, da bi mu moralo to pismo odpreti oči in mu pokazati v kakšen prepad je padel v trenutku, ko je zapustil ravno pot borbe za pravice delovnega ljudstva in se pridružil sovražnikom ljudstva, sovražnikom miru, sovražnikom Sovjetske zveze. Vemo pa, da je od tega proslulega izdajalca, kakor ga označuje lastna hčerka, nemogoče pričakovati kaj dobrega. Zašel je in bo vztrajal v svoji podlosti. Naj le pljuje svoj protisovjetski, protidemokratični ni protikomunistični strup na delavstvo, na demokrate, na mir, na socializem. Naj le pljuje svoj onemogli bes skupno z imperialisti in svojimi titovskimi gospodarji. Vse to ne bo prav nič zaleglo. Uspela mu ne bo razdvojitev tržaškega de-I lavskega razreda, uspela mu ne bo Tovariš Pogassi je vprašal, kdaj bo komunistična skupina dobila odgovor na interpelacijo, s katero je i zahtevala uvedbo amnestije za po- i lir za obnovo in razširitev litične in druge kaznjence. Zupan vanja AVEGAT-a. ložil in podprl njegova priporočila. Sledil je govor neodvisneža Gianpiccolija, ki je v tričetrturnem komedijantskem govoru končno le povedal, da po njegovem mora Trst slediti Združenim državam, ne pa ljudskim demokracijam. Pri obravnavanju občinskih dohodkov je nastopil proti uvedbi družinskega davka, katerega je predlagala komunistična skupina, ker je najpra-vičnejši. Zanimivo je, da se je tudi «Primorski dnevnik» pridružil v tem Gianpiccoliju, kar ponovno kaže ,da oba zastopata interese imo-vitih slojev. V torkovi seji je bil najprej sprejet sklep, po katerem morajo občinski delavci napredovati v stalne tudi na podlagi sposobnosti in pridnosti. Po daljši diskusiji, v katero je poseglo več svetovalcev je bil sprejet sklep, da se najame posojilo v znesku dve in pol milijarde delo- mu je zagotovil, da bo mestni svet razpravljal o tej stvari še pred koncem leta. 7 Nato so sledili številni nujni sklepi, ki so bili večinoma soglasno sprejeti. Tikali so se raznih občinskih nabav, kakor tudi zvišanja prejemkov osebju vrtcev in zabavišč. Bonetti je predložil predlog za zvišanje pokojnine upokojencem ACEGAT-a, ki so bili upokojeni pred letom 1943. Tov Žbogar je izrazil zadovoljstvo nad tem, vendar upa, da je to šele prvi korak k dokončni ureditvi pokojnin Priporočil je zlasti, da se prizna polna pokojnina tudi onim, ki so iz delavcev napredovali v uradnike, a se jim štejejo samo leta zaposlitve kot uradnikov. Priporočal je tudi povišanje prejemkov vdovam, ki doslej prejemajo le okrog 2.000 lir. Referent mu je zagotovil, da bo pred- V proračunski diskusiji je govoril tovariš inž. Braun, ki je ostro kritiziral slabo delovanje občinskih svojega firerja in «socialistične» Jugoslavije. Končno je Zlataper napadel VU zaradi zasedenih hotelov in stanovanj; verjetno pa je tako besen na okupatorje zato, ker so sedaj titofašisti prevzeli njihovo prejšnje mesto imperialističnih miljenčkov. Četrtkova izredna seja je izjemoma potekala zelo mirno in skoro brez diskusij. Na vrsti je bilo nešteto nujnih sklepov, ki jih je moral občinski svet sprejeti pred zaključkom koledarskega leta. Referent Dulci je predložil v odobritev sedemnajst sklepov, nanašajočih se na nabave raznega materiala in drugih predmetov. Navajamo le najvažnejše: nabava bitume-na in grušča za tlakovanje cest v znesku 4 y2 milijona lir, enega avtomobila za škropljenje cest 4 yt milijona, pisarniške potrebščine za občinske urade 2,8 milijonov, avtomatični razmnoževalni aparat 4 milijona 800.000 lir, telefonska centrala za občinke urade 21 milijonov lir. Za učila in druge potrebščine za otroško zabavišče pri Sv. Ani 4 milijone. Sklenilo se je dalje, da se teroristične metode proti vsem, ki se ne strinjajo z njihovo diktaturo. V vseh govorih so si prizadeli, da bi zamolčali re.jiično nevarnost nove vojne, ki priihaja iz strani timeriških imperialistov in so skušali «dokazati», da so Sovjetska zveza in države ljudske demokracije povzročiteljice vojnega vzdušja in vojne nevarnosti. Vse pač po navodilih ameriških gospodarjev. Vi šek podrepni^tva pa je stavek Kardelja, v katerem pravi, da «mi v OZN gledamo tribuno človeštva, ki, kljub vsem njenim pomanjkljivostim, predstavlja mogočno oviro težnjam za novo vojno». Isto-pravijo tudi ameriški in angleški impiT rialisti, ko napadajo Sovjetsko zvezo. Zanimivo je, da je Kardelj, nekaj odstavkov pred to izjavo, govoril o «imperialističnih težnjah ZSSR». Vsekakor ta izjava Kardelja potrjuje njegovo stališče v OZN, ko je igral vlogo nahujskanega psa proti SZ in ko je napadal SZ več kot njegovi gospodarji. Kidrič pa je moral kljub svojim lažem priznati, da je bil plan za to leto izvršen s 82%. Poleg tega- pa je velikega pomena priznanje, da so vojaški Stroški dva in polkrat višji od stroškov za kmetijstvo. Preko 28 milijard dinarjev za vojsko in 11 milijard za kmetijstvo. Na vsak način pa se bomo še podrobneje povrnili na to debato o proračunu, ki naj bi bila jpo zamisli uprizoriteljev, debata o klevetah, gonji in protikomunistični histeriji proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in taboru miru. KMETJE POZOR! Ker jim med deiavstvum zelo trda preue so se seuaj titofašisti, pomični razDijaci sindikalnega in ue-moKraticneg* gibanja spravni nad limete. SKncau so prea emm tednom nekaj svojih zvestih ljudi, jih napitali z obmeo demagogije kot je v navadi sovmistov m j,n «enoglasno» izvorni v nek iniciativni oubor za ustanovitev kmečke stroke. to je torej že tretji resni razbi-jaški poskus titoiasistov. Prvega so izvedli preko prosvetne stroke, ki so jo morali isnoini sindikati razpustiti, drugega s svojim sortoiom Petronijem, patentiranim vohunom in razbijačem, tretjega pa s skupino kmetov, ki predstavljajo vse prej kot zavedne kmetovalce našega j?odročja. Dejstvo je, da so se takoj po objavi resolucije I. U. titofašisti izrazili, da bodo ustanovili samosio-vensko stranko, samoslovenske organizacije. Vse to pod pretvezo deificane «revolucionarnosti», imbrunine slovenskih narodnostnih pravic» in sedaj «ohrambe delavskih in kmečkih interesov». Kar so pravili pred poldrugim letom, skušajo sedaj izvesti, da bi odtrgali Slovence od Italijanov, jim vlili mržnjo preti italijanskemu demokratičnemu pokretu, jih prisilili, da zgrabijo ;n nosijo zastavo nacionalizma in da se tako podredijo njihovi umazani politiki razbijanja fronte miru po ukazih imperialističnih gospodarjev. To so poskušali izvesti tudi belogardisti preko skupinice okrog «Demokracije», a so se morali u-makniti, ker jim j6 ljudstvo dovolj jasno pokauzio koliko je ura. Ker je ta manever izpodletel belogardistom, so imperialisti računali, da bodo mogli z večjim uspehom izvesti to nesramno diverzijo oni, ki s: polnijo usta z naprednimi besedami. Zato podpirajo titofašiste, jim gredo na roko in Jih skušajo prikazati ljudstvu kot «komuniste», «socialiste», «progresiste» itd. To pot so si izbrali prav kmete, kei računajo, da nimajo razvitega čuta solidarnosti napram delavstvu *n da nc razumejo pomena enotnosti med delavstvom io kmečkim slojem med mestnim in podeželskim delavcem. izbrali so si kmečko področje, ker zasledujejo s., svojo umazana in imperialistično politiko več ciljev. Najprej so hoteli razbiti slovan-sko-italijansko bratstvo pozivajoč Slovence na prekinitev vezi z italijanskimi tovariši.' Nato in istočasno, ne da bi nehala njihova prejšnja razbijaška akcija, so hoteli razbili enotno dclavsko-kmeč-ko organizacijo, Enotne sindikate. Sedaj pa so začeli s tretjo akcijo: razbiti skušajo Enotne sindikate iz kmečke strani, da bi z enim udarcem ubili tri muhe, t. i. da bi razbili Enotne sindikate, ustvarili prepad med delavci in kmeti in, ker so vsi ali skoro vsi kmetje slovenske narodnosti, odtrgali Slovence od Italijanov in «pokopali» slovansko-italijansko brastvò, kar si z vso »ilo žele imperialisti in belčki o-e.e danes je popolnoma jasno, oukou je izhajala vsa «spretnost» Veiebi-10 v e «diplomacije». Velebit in njegov zaupnik Sardelic sta pnnesia «dneKt.vo», na je treoa zapanmm zaveznikom pri-nazovatl, da osvobodilna borba m oorba komunistične partije ali delavskega razreda, pac pa da je vsenarodni pokret v katerem so enakopravno zastopani vsi sioji. Prikazati je bilo treba da ni cilj narodno osvobodilne borbe, borba delavskega razreda za izgraunjo socialistične družbe, marveč da si bo narod sam, brez vsakršne razreune diferenciacije, po načinu buržoazne demokracije izbral tisto državno in družbeno ureditev, ki jo bo sam hotel. na Rajkovem proč«-'' tiH 1111W Stalinova rojstna hiša. Stalin je bil sin revnih starišev. _________Oče je bil delavec, a mati hčerka kmetov-tlačanov. Razširimo in utrdimo Zvezo komunistične mladine Za dostojno proslavitev 70. obletnice tov. Stalina je sklenil Centralni komite zveze komunistične mladine, da organizira od 21. decembra t. 1. pa do 21. januarja 1950 (obletnice smrti tov. Lenina) — «Mesec vpisovanja novih članov». Za to kampanjo si je ZKM zadala naslednje naloge: 1. da razširi in ojača svoje vrste z velikim številom novih članov iz vrst mladincev in mladink od 14. do 21. leta starosti; 2. da razdeli vsakemu mlademu komunistu čianarinsko znamko za mesec januar; 3. da razdeli vsem simpatizerjem in podpornikom ZKM posebne podporne znamke. Ob zaključku «Meseca vpisovanja novih članov» bo Centralni komite ZKM nagradil dve najboljši skupini mladih komunistov, ki se bosta odlikovali pri vpisovanju novih članov in razdeljevanju člana-rinskih i npodpornih znamk. Nagrade se bodo razdelile na mladinski veselici, ki bo 28. januarja. Nagrade obstajajo v knjigah izbranih del tov. Lenina in Stalina. ZA RAZVOJ ljudskega športa Za našo mladino je brez dvoma velike važnosti razvoj in utrditev ljudskega športa. Tržaška mladina ima še vedno zelo omejene možnosti pravega športnega udejstvovanja. Temu je seveda kriva zlonamerna politika monopolizacije raznih ššportnih panog v izključno korist privilegiranih meščanskih slojev. Tako imamo v Trstu celo vrsto takozvanih športnih krožkov, ki pod krinko gojenja športa šovinistične cilje. Ista politika se vodi v pogledu športnih igrišč, ki so vedno na razpolago le gotovim krožkom, dočim je našim športnikom dostop zabranjen. Zveza društev za telesno vzgojo si je priborila na polju ljudskega športa neizpodbitne uspehe. Toda to še ni dovolj. Ljudski šport mora prodreti in zajeti najširše kroge naše mladine. Na seji Centralnega komiteta Zveze komunistične mladine so člani komiteta preučili in razpravljali tudi o tem problemu. V tem pogledu so bili zavzeti tudi važni zakrivajo določene protiljudske in sklepi. CK je sklenil, da se ustanovi osrednji športni krožek komunistične mladine. V doglednem času bo CK sklical konferenco mladih komunistov — športnikov. Vsaka skupina mladih komunistov mora vzeti v resen pretres vprašanje športnega udejstvovanja v okviru svojega sektorja. S tem bo komunistična mladina brez dvoma danes govorijo o nujnosti obstoja KM? Zakaj se zoperstavljajo članu CK NOJ Perovšku Ali so postali «kominfornisti»? Ali je morda Pe-rovšek izdajalec? Mesesnel, Gorazd in «klapa» zdramite se in boste poleg vsega lahko pripoznali, da ne mislite resno na organizacijo Komunistične mladine, ker vam, revčkom, mladina ne sledi. Samo kričite in pišete, ponavljate fraze napisane že pred dvema letoma, ker rabite ukradene denarje z edinim ciljem, da bi uspeli razdvojiti naš mladinski pokret. A. BLAZINA "Otroška božičnica ga je V okviru tekmovanja, ki razpisala Zveza antifašistične mladine za izdelavo igrač za «Otroško božičnico» so bili doseženi naslednji rezultati: OBČNI ZBOR Dijaškega športnega krožka V četrtek 5. januarja 1950 ob 16. uri bo v dvorali Doma pristaniških delavcev, I. nadstropje izredni občni zbor Dijaškega športnega krožka z naslednjim dnevnim redom: lahko prodrla tudi v tiste mladinske kroge, ki so še oddaljeni od naših organizacij, I , ... . .--m , .... , ,. -3. spremembe statuta; 4. izvolitev Sklepi CK komunistične mladi- v 1. izvolitev predsednika zasedanja; 2. poročilo sadenjega odbora; ne postavljajo pired mladince-ko-muniste novo konkretno nalogo, v katero bodo brez dvoma vložili vse svoje sile in tako utrdili in znatno razširili množični ljudski šport in ljudsko športno organizacijo, Zvezo društev za telesno vzgojo (ZDTV). Poedine sekcije ZKM naj poskrbijo, da se organizirajo v vsakem sektorju nove Cete (bodisi nogometa, košarke, odbojke itd,) in novi športni krožki. Na ta način bomo lahko mobilizirali na stotine mladincev in mladink, ki bodo znatno razširili in utrdili veliko družino resničnih ljudskih športnikov. novega odbora; 5. razno. Vstop proti vabilu. Na prvem mestu je mladina iz Rocola, ki je pripravila 482 komadov raznovrstnih igrač. Sledi ške-denjska mladina s 356 komadi, mladina iz Sv. Ivana s 154 komadi in potilonjerska mladina s 133 komadi prav lepih igrač. V krožku «Tomasi» so mladinci in mladinke pripravili 150 komadov igrač, isto število je pripravila tudi mladina mestnega sektorja Mftnica. Vrstijo se nato mladinci iz Sv. Ane s 100 komadi, nadalje sektor Greta s 60 komadi in V.O.M. s 60 komadi ter mladinci Sv. Vida, ki so izdelali 30 komadov igrač. vse jugoslovanske nabave v J ‘stf liji skozi njihove roke. SV0J^>' Str so račune skupno s lavci, ki so biti vsi ustaški, ški ali klerolašistični elemen*1^, so se pred ljudskim mašče?8 zatekli v Italijo. To je le nekaj tistega kat * 1 dogajalo v Bari-ju. Delova") [0 se je tam započelo ni preO8*1 F likvidacijo vojaške baze rijska linija se sistematični’ Jr ljuje na vseh področjih FeC nega oddelka ministrstva za vj nje zadeve in za zunjanjo Vt v Beogradu. V tem plemenitem tekmovanju, ki je dalo znaten doprinos za «Otroško božičnico» je tržaška mladina izSélàla skupno 1.725 komadov igrač, ki so našim malčkom v veliko veselje in zabavo. To je bila dejansko ista protirevolucionarna teorija, ki jo je siril v domovini Tito pod geslom «prevare» burzoazije, m ki je bodisi v domovini kakor tudi v Bariju imela eden in isti cilj t .j. prevariti Komunistično partijo, delavski razred in njune rodoljube. Evo nekaj primerov: Za natemika IV (propagandnega) oddelka štaba baze je bil postavljen znam predvojni špijon Vladimir Dealer. Danes m vec nobenega dvoma o tem, kakšne so bile njegove veze z angleškimi eksponenti iz HVVB, majorjem Clisoldom, majorjem Vanetom Ivanovičem, posinovljenemu znanega bogataša Bože Banca in z nek.m Slovencem, ki sedaj govori v slovenskih radijskih emisijah radia BBC-i. Okoli Dedijerja so se zbirali: bivši kraljevski uržavni tožilec v Zagrebu, dezerter NOVJ dr. Zlatko Križanič, kalen je en mesec živel «zasebno» v Bariju, kot angleški gost, dober prijatelj Vladimirja BakanCa, po vojni pomočnik javnega tožilca FLRJ in pozneje soomk vrhovnega sodišča Hi vatske republike; dalje hčer- špijonske mreže v uo.*.. v ke angleškega spijona Ljuba Leon- Ijeni taki tipi na najvažnejši1 i tiča, Sanja in Sonja; «holštapier» j sta v štabu baze NOVJ. in špijon Jakov Levi, ki je dasi- zanesljivih tovarišev, kod1111'rt/ lavno brez čina, nastopal po direk- Titovci niso mogli na tak6 pr’ tivah Dedijerja, kot oficir z raz- žaje postaviti prave komuniN’ za vezo z angleško vojno «z,» je Da posiuvijen VeieBit«? Jaie.j muks rvusodum-iNUSic, * ^ linei c zn kape lana. iiusbauin J8 prea vojno soiastmk in °irč veiike tentone tovarne v # ‘Nit itili/: Na) Voj ’ g( dU>. jo JA, kasneje pa je ml kot «ekspert» v sovjetske 1 * Ho vrnitvi je bit vnovič postdv ’ za ravnatelja tovarne v ll|r')( a kmalu je un od ueiavcev t itslj|| pri sabotaži. Radi tega je D1 ^ li-pritiskom delavskih množi” u , jen leta 19-K na ul let P1'1511 dela. V odboru taborišča Carbonai pricei svojo kariero avali' Vu 'N S tiar turist 1“ m pijanec, ki je ;eta 1941 Sla Antisevič, ponočni maček, KV^, lf»da opniu večje števno naših toV » *1 izdal tov« nori8' »td, «n v$ai i> s sev. Kot provokator m okUP8' j. ‘I* di sodelavec je bil v opatu °c‘t y fNn ran. Ho padcu Mussonmja 1 > , podal v Italiji in je postal 8 ■ 1 ski tolmač pri jugoslovanske111 boru v taborišču Carbonara ^ Bari-ju. Kmalu nato je PoSla 1#; .. "t KPJ, po vojni pa pomočnik 1 | “hst stia za dem LR Hrvatske. V III. (ekonomski) odde^Sj ^ je bil na glasu kot stečišče 6 ^ (([ trgovcev m tovarnarjev se i8^ ^ * Si N niia trojka: Ivan Antunac, r Mihajlovič in dr. Krstulovi”' ^ ^ trojka se je do tega mesta P ^ niia s pomočjo Sergia takratnega načelnika oddelk8 ^ danjega svetnika titovskega rj m ” Washingtonu. Od ■“ «■ ništva v pa dalje pa do srede leta 1944 i0 Baza v Bariju je zavzen1' ,. io važno mesto pri ustvarja"^ jf tovih satanskih načrtov. Ildl> je v domovini vodila protire? je’ narna borba pod geslom “Pr Angležev in Amerikancev te $e t strahovanja buržoazije, tak® ./ v Bari-ju pod zaščito istih- m gradila solidna špijonska °r” cija imperialistov. W Po poteku budimpeštanskei^j < cesa je popolnoma jasno za ep' bili v centru angleške in ar*L(ts' Ènnnnclzo mroio it «Klapa» lilovcev se je zdramila V naši mladinski rubriki smo že nekajkrat govorili o babičevi tolpi in njenih poizkusih razbijanja mladinskega demokratičnega pokreta. Odgovorili nam niso, požrli so obtožbe. Pomeni da imamo prav. Danes hočemo postaviti pike na «i» v zvezi s «konferenco Komunistične mladine», ki so jo priredili v 11I. R. Manna. Vsi vemo kakšni so ti komunisti in koliko jih je bilo na tej «konferenci», Ki jo po obsegu lahko primerjamo z navadnim sestankom našega aktiva. Zanimiva je izjava, ki so jo podali v nekem članku v zvezi s tem «dogodkom», in sicer pravijo: «Organizacija Komunistične mladine je bila pred časom zanemarjena, ker so direktive sprovajali v prakso taki ljudje, ki niso imeli nič skupnega z mladino . . . moramo ponovno oživeti . . . itd.» Vzemimo primer, da se mi strinjamo s to izjavol Kaj bi potem oni odgovorili na izjavo (direktivo), ki jo je dal Perovšek Franc, sekretar mladine Slovenije leta 1943, s katerim smo se sestali po ukazu Babiča, da bi nam objasnil vprašanje komunistične mladine. Perovšek je tako izjavil: «V Jugoslaviji je program SKOJ-a isti kot program Ljudske mladine. Glede Trsta je praktično potrebno, da imata Komunistična mladina in ZAM isti program. Komunistična mladina lahko obstoja, toda je nujno, da je podvržena programu ZAM . . . problem KM je problem ZAM, razlika je samo v ideološkem študiju». To so bile njihove direktive. Hoteli so za vsako ceno uničiti avantgardno mladisko organizacijo. Mladi komunisti so se temu uprli. Danes se zahvaljujemo resoluciji IU, da smo lahko ustanovili močno in široko Federacijo KM. Kaj pa oni, ki so se vedno zaganjali proti taki organizaciji, zakaj V darilo je poslala ZKM Trsta Stalinu knjigo s podpisi tržaške demokratične mladine. ličnimi čini in v raznoličnih svo-jstvih ter je imel slamo vezo z angleškimi agenti iz PWB, in je bil Kot kapetan Markovič razKrinkan na Budimpeštanskem procesu. V to družbo je dospel tudi titov «režimski» pesnik, zakleti sovražnik Sovjetske zveze Cedomir Mrnderovič in brat Rankovičevega gaulajterja za Slovenijo Uroš Krajgher. V takozvanem V. odaeiku, ki ga je vodil Velebitov zaupnik Marko Sardelič (danes eden izmed najkrutejših udbovskih zveri v ministrstvu za zunanje zadeve) je zavzemal eno izmed najvidnejših mest /aso Jovanovič. O tem človeku smo vedeli le to, daje bil pri četnikih nepretrgoma od 1. 1941 pa do pri-noda v štab t. j. do začetka leta 1944, ter da je imel ves čas vezo z Mirkom Sardeličem. Po direktivi Sardeliča je bil Vaso Jovanovič v oktobru 1944 prejet v KPJ. Proti •voncu leta 1948 je bil odposlan kot odpravnik poslov titovskega odposlanstva v Budimpešti, kjer je prevzel vodstvo Rankovičeve špijonske mreže na Madžarskem in je bil radi tega od madžarskih oblasti pozneje izgnan. Kot tak je bil tudi ve rodoljube, ker taki tovar bj nikoli postali špijoni in jaie!1 katorji ter sovražniki de'ag0viel razreda, svojega naroda ih ske zveze. ,.,1,1 DUŠAN N»40 m SH n hi' S s* t| Žijj / \ Iti Ì5 Tov. Mihajlov, genero sekretar Komsonicil11’^ ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE Zgodovina človeške družbe k S »t V preteklem tednu smo v glavnih potezah prerešetali razvoj družbe do kapitalistične dobe. V tej dobi se je pojavil v zgodovini človeške družbe nov razred, delavski razred, ki prej ni mogel obstojati. Buržoazni razred, kapitalizem, mora, da bi se razvijal, ustvariti velike industrijske komplekse V te industrijske komplekse so sprejeti delavci, ki so prisiljeni delati združeni, na islem mesti^ dela v znatnih množicah Ker morajo dati vse svoje energije, prodati svojo delovno silo za revno mezdo, ne da bi bili deležni ogromnih bogastev, ki jih ustvarjajo, se že instinktivno združujejo proti gospodarjem teh industrijskih podjetij: oni zavzemajo poseben odnos napram kapitalistom in napram vsem ostalim razredom družbe, ini pridejo do zavesti, da so razred zase s posebnimi potrebami in težnjami. Produkcijski odnosi zavzemajo sedaj dve osnovni obliki: na eni strani imamo kapitaliste, lastnike tovarn, na drugi strani imamo delavce; prvi izkoriščajo druge. Žrtev tega izkoriščanja so tudi drugi sloji: kmetje, uradniki, mali trgovci in srednji sloji na sploh. Vendar nihče izmed teh ne čuti tako trdo zatiranja kapitalistov. Poleg tega pa vsak posamezni član teh nedelavskih razredov, tudi če se upre kapitalističnemu sistemu ,ne stremi za tem, da bi izpremenil ta sistem, nego stremi, da bi postal kapitalist on sam. Samo proletarec je odločen izpremeniti kapitalistični sistem prav v bistvu in da postavi na njegovo mesto drug družbeni red, drug način produkcije, v katerem ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščan-cev. Samo proletariat je torej revolucionarna sila in samo on predstavlja napredek v sedanjem trenuktu. Iz teh razlogov lahko samo delavski razred privede do konca revolucijo proti kapitalizmu, ker je ediuni razred, ki lahko v revoluciji more vse pridobiti, a izgubiti samo svoje okove. Kapitalistična buržoazija močnejših držav si je tačas z zaporednimi vojnami rezdelila ves svet v influenčna področja. Ona ne more več prodajati svojih proizvodov, najti novih surovin in investirati kapi- J9 tulov, ne da bi sprožila vojno konkurentom, iz napredne je .Lja nazadnjaška ter opustila vse zadržke. Kapitalistični sistem krizo, ne more več obvladati sil družbe; proletariat se °rf Kapital se vedno bolj koncentrira, veliki kapitalisti udusiJ'N Samo da bi rešila svoje gospodstvo, se buržoazija zateče k fašjzll's >8 jarmijo in absorbirajo male; industrijski kapitali se združuje!", j/ pitali bank ter ustvarjajo velike finančne komplekse: vstopam0 5I0JJ finančnega kapitala, ki obvlada vse; spravlja v uboštvo srede)6 ^v1 jih v veliki večini spreminja v proletariat, ki se prekaljuje v borbah ter narašča tudi številčno. (y Iz te krize izhaja prva zmagovita proletarska revolucij8' | f. brska revolucija v Rusiji. Se pred njo so propadli slični sl8 v skusi (Pariška komuna, revolucija 1905. leta v Rusiji), a CeP propadli so dali silne izkušnje delavskemu gibanju. Nastanek Sovjetske zveze je eden izmed najvažnejših doS^d, ' vsej zgodovini človeške družbe prvikrat je prevzel oblast r8*. yS8f(, ne stremi po izkoriščanju drugih razredov, nego hoče odstrani' izkoriščanje človeka po človeku, ustvariti brezrazredno družb01^# riti človeške energije v izkoriščanje prirode, da bi človeška napredovala in se dvignila življenjska raven vseh. t&lČ' Obstoj Sovjetske zveze je dokazal možnost izgradnje breZ ,ejji8. družbe in je pospešil razvoj razpadanja kapitalističnega so- svetu. Danes vlada skoraj na polovici sveta zmagovita izgrac lizma pod vodstvom delavskega razreda, ki mora vzdrževati > notja kapitalističnega sistema svojo diktaturo. p J Danes sta v svetu dva družbena tipa: socialistična družb8’^! preduje in kapitalistična, ki razpada. Borba vsega delavskega^)!8,-sveta pod vodstvom prve socialistične dežele in njegovega ______epu____________ n " tovariša Stalina pospešuje ta razvoj razpadanja kapitalizh18 .,iiN in izginotje kapitalizma bo pomenilo zmagoslavje človeka nadn ji1 a rJ ... ~ ............................ ...................nad0(/ in konec medsebojnih borb med ljudmi, ki bodo stremeli edino v šanju svojih življenjskih pogojih. To bo doba komunizma- Ga vidiš rabelj, oko v oko I Ujemi ga v zanko, zadrgni krepko I Tu, glej, mi sedi in me paše, in jase, jaše... OTON ŽUPANČIČ l_vojnohujskaških načrtov ameriških imperialistov r'Bravah imperialistov za Janove vojne zavzema eno v°ino^'^ mest Prav propaganda ^K?p>Vnru 14- novembra 1949. na V..**el zunanji minister ZSSR t|w 1 med drugim sledeče: iine ^ zasedanje Generalne skupil^ , ^ v New-Yorku je eno-V»jaia Spreie'° resolucijo, ki je ob-i»v0 »«ko obliko propagande za ifltr» °-in°- Pozabili nismo, da je '•slin ■ stavnik Združenih držav Ns|Vn Javn° izjavil da je treba v 'Hille Un'fiti sovjetski predlog ob-'eri$kal)rapagan'ie nove vojne. A-'»tiarertt,e'esac‘ja ni uspela, da bi 'i biia ,la’ Preprečiti ni mogla, da Sai Sprejeta resolucija, ki je (ii(lara Propagando za novo vojno. Sh treba priznati, da v na- re dveh letih ni nihče prese-^ tcionairnih krogov Združe-; Sni v Poskusih za dejansko l le resolucije da bi ji odvze ^rjtt| vrednost in pomen. Se več! lai, j teh dveh let v mnogih de-jj» ' \ kf)rb*la Sama misel in skupni (utišajo® Za mir, za gospodarsko tS iy i/*ena ter za boljšo bo-CjtU jlh,)vih otrok. Na tem za-k'ie prisotne najboljše nske ga in delavskega gi- vŽes _ ........... ^hVvVetu’ ^°l°res Ibaruri, Ni-i«, delegatke dežel eiarod- CHri/aeij ter Francije, Angii-'n dalije, Viet-Nama, In-tUvv^nih drugih dežel. Z ve-Nn že(lpušenjem so bile sprejete vcC^vii. . zmagovite Kitajske, ki ‘he ij1' kiti^? 480 milijonski V_uJski narod. V PtMof^dnnju sta bili prisotni ''ti ' Mawiavn'c‘ tržaških antifa-V». f>r.lna Berenetič in Laura V vse delegatke so se Ni n so le za tržaško vpraša-jV ittip« ?dobravale našo borbo S i*1 Ptv, ‘ali2mu ‘n Proti njego-'ii - tavai-PP a§entu, titofašizmu. Js *^‘ca Stasova, stara bor- Pr‘$otn- 6 Partije zvedela, da * t-^išla l našl delegatki, je ta-j* njima ter jima stisni-0 Vas , *Mi prav dobro po-norbo, ki je vodi vaša Partija in demokratične orgarriza-1 cije proti imperializmu in proti titofašizmu. Ko boste prišle nazaj pozdravite v našem imenu tako hrabro tržaško ljudstvo ter tovariša Vidalija. Konferenco je otvorila Nina Popova ter predlagala zelo občiren dnevni red. Osnovno vprašanje, o katerem je imela relerat M.me V. Couturier, se je nanašalo na borbo MDFZ in njenih nacionalnih organizacij za mir. Drugi del vpraSanj pa je obravnaval zaščito gospodarskih pravic žene v zvezi z vedno bolj naraščajočo bedo in brezposelnostjo v kapitalističnih državah. Glavni referat o borbi žena v svetu za mir je imela M.me Couturier, ki je poudarila važno vlogo Mednarodne federacije žena v borbi za mir, ki predstavlja skupno s partizani miru močen branik proti vedno bolj napadalni vojnohujska-ški politiki mednarodnega Imperializma in titofašizma kot njegovega glavnega agenta. M.me Couturier je izrazila svojo veliko hvaležnost in veselje, da se vrši zasedanje prav v središču velike sovjetske države, v Moskvi. Iz tega zasedanja pošiljajo žene vsega sveta svoje veliko priznanje general isimu Stalinu, ki je uspešno vodil borbo proti Hitlerjevim hordam ter danes vodi borbo za mir. M.me Couturier je nadalje razčlenila vse velike akcije, ki so jo podvzele žene v borbi za mir v okviru same Federacije in ostalih nacionalnih organizacij. Avantgarda mednarodnega ženskega gibanja — je poudarila M.me Couturier — pa so žene Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, kjer je dana ženam vsa možnost za njihovo vsestransko udejstvovanje. Narodi Sovjetske zveze se zavedajo, da čim močnejša bo Sovjetska zveza, braniteljica miru in demokracije, tem bolj bo v svetu zagotovljen mir. Madame Couturier se je nadalje dotaknila vprašanja ti-tove klike v Jugoslaviji in vodstva jugoslovanskih žena, ki popolnoma izvaja vojnohujskaško politiko svoje vlade. Poudarila je, da iz Mednarodne federacije ni bila izključena ženska antifašistična organizacija kot taka, marveč njene predstavnice, ki niso vredne, da bi prisostvovale našim sejam in zasedanjem, kjer je govora o borbi za mir, o mednarodnem sodelovanju vseh žena, katerega pa je fašistična klika razbila ter se navezala na zapadne imperialiste. Kdor sprejema ameriške dolarje kot usluge za svoja hlapčevska dejanja, kdor izvaja vojaške načrte zapadnih imperialistov, kdor vodi napadalno politiko proti S. Z-, ne more biti član naše federacije. Cim pa se bodo ustvarili pogoji, da bodo jugoslovanske žene lahko zastopale resnične predstavnice vseh jugoslovanskih žena, tedaj bo MDFZ z vsem veseljem sprejela v svojo sredo žene, ki bodo vredne herojske borbe jugoslovanskih narodov. V številnih intervencijah, ki so sledile glavnemu in ostalim referatom, so žene iz vseh delov sveta, obsodile titovo izdajalsko vlogo. Zelo odločno pa so nastopile zlasti grške žene, ki so popolnoma razkrinkale titofašiste pred vsemi demokratičnimi ženami sveta. «La Passionarla», o kateri so vedela razna trobila titofašistov v Trstu povedati, da je leta 1945. izjavila «da ni nihče pravilneje rešil nacionalnega vprašanja, kot jugoslovanska Partija», pa je odločno ob- sodila titofašistično kliko ter razkrinkala Mitro Mitrovič in druge voditeljice AFZ Jugoslavije, kot izdajalke že za časa NOV in zlasti danes, kot orodje fašistične klike. Govornice so (udi zahtevale, naj se sedanje predstavnice AFZ izključijo iz MDFZ in so se popolnoma strinjale z ukrepom vodstva MDFZ, ki je izključila Vido Tomšič, Mitro Mitrovič, Olgo Miloševič in Jolando Vesel iz MDFZ. Po drugi točki dnevnega reda sta govorili tudi tov. Marinu v ruščini | in Laura Weiss v italijanščini in sta v svojih referatih obrazložili borbo tržaških žena za mir, proti imperializmu ter razkrinkale vlogo titofašistične klike in njeno agenturo AFZ v coni B. Vse delegatke so obsodile klevete proti S. Z. češ da vodi napadalno politiko ter hoče podjarmiti druge narode ter so izrazile svoje veliko priznaje in hvaležnost sovjetskim ženam, ki so jim pod vodstvom velikega Stalina kazale pot v njihovi borbi. Kijub vsem razbijačem in reakcionarnim krogom, ki skušajo minirati napredni demokratični tabor pa je tabor miru močnejši od tabora imperializma. V vrste MDFZ se vključujejo vedno nove nacionalne ženske organizacije, ki hočejo čim več doprinesti za utrditev miru v svetu, da se za v selej preprečijo nakane vojnohujskačev in da se dokončno ostvari mir, ker bodo vsi ljudje lahko gradili boljše bodočnost svojim sinovom. Tržaške žene bomo izpolnile obljubo, ki so jo dale naše delegatke na zasedanju MDFZ, da bomo z vsemi silami branile mir in se borile proti agenturi titofašizma v Trstu. Načrt za "Dom Sovjetov" v Moskvi. Palača bo med najvišjimi na svetu. Iz «Ljudske pravice» št. 303 z dne 24. decembra 1949: «Ce pregledamo izpolnjevanja plana in druge sektorje dela, pa lahko ugotovimo, da so bile vse sile usmerjene le za čimvečje tone premoga, zanemarjen pa je bil tako važen sektor dela, kakor je hi-giensku-tehnična zaščita rudarjev. Higiensko tehnične zaščitne mere v premogovnikih so še pomanjkljive zaradi česar trpijo delavci, in prav zaradi tega njihov delovni elan ni taKŠen. kakršen bi lahko bil, če bi bolj skrbeli zanje . . . O tem stanju pa je pisalo «Delo» z dne 15. oktobra t. 1. v članku «Iz jugoslovanskih tovarn in rudnikov» : «Delavski razred Jugoslavije ponovno gara pod nezališano težkimi pogoji za anglo-ameriške kapitaliste in za fašistične špijone skupine Tito-Kankovič» ... «Ljudska pravica» nadaljuje: «Zar: di nedelavnosti se je lahko dogodil primer da je v premogovniku Kanižarici zaposlenih 18 mladincev na odkopih, čeprav še niso stari 18. let in so vsi tudi telesno slabotni». Nadzorno osebje v premogovnikih tudi premalo opozarja rudarje na dobro tesarjenje, ali pa jim ne preskrbi lesa, ki bi ustrezal zemeljskemu pritisku. Zaradi takšne malomarnosti je izgubil življenje rudar v Senovškem premogovniku ... V cinkarni v Celju je j izgubila življenje delavka, ki je či-! stila stroj, ko je bil ta še v obratu. _ i V «Delu» pa smo pisali: «Zaradi tako težkih in nehigienskih pogojev dela in poleg tega slabe hrane se delavci izčrpajo do skrajne mere in množično obolevajo ... Po vsem svetu, celo v kapitalističnih deželah je prepovedan takozvani roparski način izkoriščani rudnikov (uraubn) pri takem načinu izkoriščanja rudnikov se namreč resto dogaja, da ruda pokoplje in ubija delavce». V gornjem šlanku «Ljudske pravice» sledijo nadaljne zanimivosti: «Tudi v pogledu higiene je stanje zelo kritično. V jamah premalo skrbe za odločne kanale, zaradi česar morajo rudarji delati v vodi in blatu. Uprave premogovnikov premalo skrbe za vse to .. .» V «Delu» smo pisali: «Sličen primer je bil tudi v rudniku antimona «Stolice». V tem rudniku morajo delati delavci goli in bosi v vodi in blatu ..» Se nekaj iz članka «Ljudske pravice» ; «Premalo so letos storile sindikalne podružnice in uprave podjetij za to, da bi rudarji pravočasno izkoristili dopuste . . . najslabši v tem primeru je premogovnik Zagorje, kjer so rudarji izkoristili komaj 30% letnih dopustov. Medtem ko so delavci na zunanjih obratih izkoristili 90% letnih dopustov, so rudarji v Kontredežu in Podstrani izkoristili 18% letnih dopustov. Rudarji v Semniku in Kisovcu pa 36% letnih dopustov. V Velenju so izkoristili rudarji le 60% dopustov, v Trbovljan 75%, v Hrastniku 45»/0 letnih dopustov itd. Visok odstotek neizkoriščenih dopustov ima tudi cinkarna Celje . . .» Članek «Dela» pravi : «Poleg te so titovči uvedli celo vrsto drugih protideiavskih ukrepov. Po neki uredbi, ki je bila objavljena, se delavcu, ki izostane od dela iz katerega koli razloga, za kazen ne dovoljuje uživanje letnega dopusta...» V isti številki «Ljudske pravice» pa čitamo pod naslovom: «Delavski inšpektorji so pregledali svoje letošnje delo» naslednje: «Delavski inšpektorji okraja Šoštanj so na okrajni konferenci pregledali svoje delo v letošnjem letu. Ugotovili so, da je večina vestno izpolnjevala svoje naloge. Toda zaradi malomarnosti nekaterih delovnih inšpektorjev so se dogodile pri delu nezgode, pojavila so se prekomerna obolenja in fluktua-cija delovne sile, kar je imelo za posledico neizpopoinjevanje planskih nalog. Tako je prišlo do več nesreč pri gozdnih upravah. Pri GU Gornji grad je zaradi pomanjkanja varnostnih ukrepov pri delu postal žrtev nasreče delavec-družinski oče. V tovarni usnja Spodnja Rečica je transmisija zgrabila kurjača in ga težko poškodovala. Do težjih in manjših nesreč je prišlo tudi pri «Gradisu» v Šoštanju ter v rudniku lignita v Velenju. PRORAČUN TRŽAŠKE OBČINE ZA LETO 1950 STRANKE VEČINE ŠČITIJO interese izkoriščevalskega razreda Bolj kot kjer koli drugod je po- Komunistični svetovalci so vse zlorabljajo svoj položaj za zaščito kazala občinska večina v Trstu sv o- naštete razloge navedli v proračun- razrednih koristi bogatih slojev, ka-je pravo bistvo s predloženim pro- ski diskusiji lev zahtevali da se ob- tere dejansko predstavljajo, dočim pp računom za leto 1950. Se mnogo bolj je prav pri proračunu razvidno, da stranke večine za vsako ceno branijo razredne interese buržoazije, zlasti še velikega kapitala. Ze površen pregled na proračun nam potrjuje to našo trditev, še mnogo bolj pa se prepričamo o tem, če nekoliko razčlenimo posamezne postavke. Od rednih dohodkov v zneku 1.370.400.000 lir odpade na posredne davke t. j. na trošarino na predmete splošne potrošnje, več kot 75 odst. S tem je občinski odbor prevalil najtežje breme na revne sloje prebivalstva, ki mora nositi isto breme davka na potrošnjo kot bogati sloji. Ta odstotek je daleko višji kot v mestih italijanske republike, kjer ne dosega skoro nikjer niti 50 odst. vseh dohodkov. Davek na potrošnjo zadeva v glavnem predmete najširše dnevne potrošnje, zlasti živila kot so mast, meso in druga živila V primeri z italijanskimi mesti so davščine na te predmete v Trstu višje za 50, 100, 200 in tudi več procentov. Na ta način je življenje v Trstu razmeroma mnogo dražje kot v velikih mestih Italije, kjer so davščine na te predmete, kot smo navedli, mnogo nižje. Občinski odbor pa pri' posrednih davkih ni smatral za potrebno, da bi višje obdavčil luksu .zne predmete kot so nakit, dragocene tkanine in krzna, likerji in desertna vina, kozmetične potrebščine ter drugi, zlasti iz inozemstva uvoženi luksuzni predmeti. Vedeli so namreč, da te predmete uporabljajo premožni sloji, katere oni v mestnem svetu zastopajo. Neprimerno nižji pa so davki na industrijo in trgovino, ki predstavljajo komaj 5 odstotkov vseh rednih dohodkov. Dočim so se od leta 1941 zvišale davščine na potrošnjo 35 krat, je povišan davek na industrijo in trgovino le sedem krat. Prav tako so tudi drugi občinski davki, ki bremene imovite sloje, sorazmerno mnogo nižji kot pa trošarina na predmete široke u-porabe. Od maja 1940. je na našem O-zemlju formalno uveljavljena nova vrsta davka, t. j. družinski davek; toda ne prejšnja ne sedanja občinska uprava se niso potrudile, da bi uvedle ta davek, ki bi prinesel več sto milijonov dohodkov in na ta način mogel razbremeniti revne sloje prebivalstva. Tako donaša ta davek bolonski občini nad pol milijarde lir letnih dhodkov. Družinski davek je po svoji zamisli najpravičnejši od vseh davkov ker obdavčuje skupne dohodke vseh članov ene družine, ki žive skupno. Velik del prebivalstva, t. j. družine, ki ne dosegajo življenskega minima, ki je potreben za preživljanje družine, so tega davka sploh oproščeni. Tako so v onih velikih italijanskih mestih, kjer so ta davek uvedli, deset-tisoči družin popolnoma oproščeni letnega davka, dočim so družine delavcev in uradnikov, ki imajo sorazmerno nizke plače, tudi temu primerno nizko obdavčeni. Pri tem se upošteva zlasti število družinskih članov, ki morajo živeti od določenih letnih dohodkov. V progresivni lestvici pa so vedno močneje obdavčeni višji dohodki, ki pri bogatih industrijcih in veletrgovcih dosežejo tudi milijonske vsote. Jasno je, zakaj dosedanje občinske uprave niso hotele uvesti tega pravičnega, progresivnega davka, ki bi bistvu zadel najbolj premožne in one, ki so plačila spo sobni. cinske davščine pravičneje razdeie. giavni del bremen pada na de.ovno Toda žal, so celo predstavniki opo- ljudstvo in na revne sloje sploh, zicije, med njimi zlasti voditelj in- ' ki pa id občine ne dobe niti lega, dipendentistov dr. Gianpiccoli, na- kar bi jim po vsej pravici šlo. Prestopili proti zahtevam naših sveto- ti tej politiki dosledne obrambe valcev. S posebno vnemo ;e uneno- zgolj razrednih interesov izkoriši.e vani nastopil proti uvedbi družin- j vaiskih razredov je zelo ostro na-skega davka, češ da bi zahteval [ stopila komunistična skupina, ki je velikega aparata in priprav, poleg ; po svojih svetovalcih dodobra raztega pa da bi zadel tudi revne in členila predloženi proračun ter ga srednje sloje. prikazala v pravi luči. Prebivalstvo Toda pri tem ni povedal, da je dano občinskemu svetu možnost, da določi najnižje dohodke, Ki naj bi bili obdavčeni s tem davkom. Prav ta davek bi mogel, če bi bil pravilno uporabljen, v precejšnji meri popraviti krivično nesorazmerje davčne obremenitve, poleg tega pa nuditi občinski blagajni stalni vir dohodkov za kritje velikanskih potrebščin v tej povojni dobi. Ker ni znal in še bolj ker ni hotel dobiti novih virov dohodkov, je občinski odbor skrčil izdatke na najnižjo vsoto, tako da je občinski proračun dejansko izgubil značaj proračuna v korist občinstva, tembolj še njegovih revnih slojev. Predloženi proračun se v bistvu omejuje le na vzdrževanje birokratskega aparata, dočim dejanski izdatki v korist prebivalstva predstavljajo zelo nizek odstotek.. Nasprotno temu pa predstavljajo postavke r.a plače nameščencev mnogo več kot polovico celokupnih izdatkov. Tako odpade od obveznih rednih izdat kov nad 60% na plače, dočim na vse ostale, vštevši vračilo posojil, takse in druge obveznosti, odpade manj kot 40%. je ne glede na politično prepričanje navdušeno sledilo izvajanjem naših svetovalcev (er končno razumelo, da ostale stranke zaradi povezanosti z razredom izkoriščevalcev ne morejo in nočejo zagovarjati interesov izkoriščanih. To morejo in hočejo le komunisti in resnični demokrati, ki jim je blagostanje delovnega ljudstva osnovno politično načelo. UDBOVSKI KRALJ NAJ!POVE RESNICO V poslednjem času se množijo Iz stolpcev «Primorskega dnevni-vesti o grozodejstvih litofašistov v ka» se je oglasil tudi udbovski pr-coni B. Nasilje, ki so ga uvedli ti- vak cone B, gospod Kralj Franc, ki lovski imperialistični opričniki in načeljuje po navodilih v senci skri-plačanc-i na področju pod njihovo o- tih udbovskih načelnikov iz Ljubiču pačijo, je post..lo že tako očivid- ijane, Beograda in Trsta politiki leno in otipljivo, da je prekoračilo rorja in nasilja nad mirnim prebi-demarkacijslco črto in proniknilo valstvom pdročja pod jugsiovansko ikupacijo. Siromak bi rad privoščil svojim otrokom priboljšek vsaj za Silvestrovo, toda mu je nemogoče, ker je brezposeln.,. tudi na naše področje in v svet. Aretacije, napadi, umori, nečuve-na mučenja so na dnevnem redu in primer tov. Pocceccaja je eden iz cele vrste drugih primerov, ki o-značujejo ne samo teroristične politike v coni B, marveč vso politiko v Jugoslaviji. «Ljudska oblast» je najprej postala oblast zakrknjenih nacionalistov, nato se je izrodila v oblast fašistov, v blast rabijev delovnega ljudstva, v oblast policistov in vojaške birokracije, ki se je ustvarila okrog skupine imperialističnjih špijonov. Zaradi vsega tega se je moral o-glasiti tudi «Primorski dnevnik, ki je do sedaj marljivo zamolčal vse, kar smo razkrinkali in vneto zagovarjal tolpo največjih sovražnikov vsake oblike demokracije, svobode in napredka. Spletke imperialistov v Tibetu Čitajte širite podpirajte «DELO» Račun za to slabo gospodarstvo z javnim denarjem naj bi po vnlh občinskega odbora plačalo ljudstvo, ki bo prikrajšano v svojih bistvenih potrebah. Za javna dela je namenjenih manj kot 13% vseh proračunskih izdatkov in še od tega odpade skoro 9% na plače. Zato se bodo javna dela morala omejevati le na najnujnejše vzdrževanje cest, vrtov in kanalizacije Približno toliko je določeno tudi v prosvetne namene in bodo zaradi tega trpele zlasti šole in vrtci, med njimi najbolj oni slovenski. Kljub nujni potrebi po novih šolskih poslopjih posebno še za slovenske šole, ki so večinoma v nezdravih in pouku ne primernih stavbah, ni predviden noben izdatek v ta namen. Za kmeti istvo je določenih le 56.000 lir, iz česar se najbolje vidi skrb giunti-nih stank za našega kmeta. Posebno poglavje predstavljajo izdatki za socialno pomoč in dobrodelnost, za katere je določeno nekaj nad 12%. Kljub velikanski brezposelnosti in splošni bedi ni občinski odbor poskrbel niti za najnujnejše potrebe najrevnejših meščanov ter jih prepušča gladu in korupciji. Pri tem je zlasti obsojanja vredno postopanje demokristjanov, ki prepuščajo glavno skrb zasebni Iniciativi, katera izkorišča dobrodelnost v svoje politične špekulacije. Iz vsega tega je razvidno, da stranke večine v občinskem svetu Ce hočemo razumeti nedavne dogodke na Daljnem vzhodu ne smemo pozabiti na Tibet. Gre za nesramen poskus anglo - ameriških imperialistov da bi odcepili od Kitajske važen strateški predel, da bi iz njega naredili kolonijo in vojaško oporišče. Ozemlje Tibeta zavzema 905.000 kvadratnih kilometrov, kar je približno toliko kot Nemčija in Francija skupaj. Število prebivalcev ce- proizvodna sredstva so last samostanov, ki so središče fevdalnega izkoriščanja in štejejo 300.000 menihov - lam. Kmetje so navezani na zemljo, prisiljeni k tlačanstvu in izžemani brez usmiljenja. Čeprav so gorovja puščave m drugi zemljepisni faktorji velika ovira med Kitajsko in Tibetom, je vendar ta pokrajina vedno vzdrževala tesne bodisi politične, gospodarske, etnične ali ver- nijo na 3.722.000. Uradna vera je | ske vezi s Kitajsko, lamaizem, posebna oblika budizma, Prvi politični odnosi izvirajo že a vrhovni poglavarji te vere so, iz daljnega 8. stoletja, ko je bila dalai - lame. Prebivalstvo živi po sklenjena pogodba med vladarjem večini na stopnji nomadov, na jugu je nekaj kmetijstva. Moderne industrije praktično ni; prirodna bogastva so velika, a malo raziskana in neizrabljena. V Tibetu vladajo fevdalni družbeni odnosi. Zemlja in Tibeta, Ti-song De-tsenom in vla- pogodbe je bilo vklesano na kani enit steber v Lasi in se je ohranilo do današnjih dni. Sedanji sistem, kjer vladajo v deželi verski dostojanstveniki m njih organizacija, ima svoje začetke v 13. stoletju. Vendar je bilo potrebno vedno potrdilo centralne Kitajske vlade, da je postalo ustoličenje dalai-lame veljavno. V naši dobi je bila suverenost Kitajske nad Tibetom potrjena od številnih mednarodnih pogodb. Tudi sedanji dalai-lama Tibeta, ki ima 14. let, je bil potrjen na svojem mestu od kitajske vlade in je prišel v Lasso 1940. leta v spremstvu posebnega odposlanstva kitajske darjem Kitajske Bun Pu He-u Tig 1 vlade. Hwang Te, pogodba na osnovi ka- iere «sta združila svoja ozemlja, da bi zagotovila skupno blagostanje Tibetu in Kitajski». Besedilo te Ec’en izmed številnih budistovskih templjev v Tibetu. V poslednji polovici preteklega stoletja in v sedanjem stoletju je angleška vlada zaman poskušala iz-premeniti Tibet v svojo kolonijo. Dosegla je le borne «pravice». Po proglasitvi «neodvisnosti» Indije je Anglija prenesla na indijsko vlado svoje «pravice in dolžnosti» do Tibeta. Angleška politična misija v Lassi se je preimenovala v «indijsko misijo». Vendar ima ta čudna «indijska» misija se nadalje na čelu Angleža Richardsona in v resnici ostaja še nadalje center angleške špijonaže. Zmaga narodno-osvobilnega gibanja na Kitajskem je povečala zani-1 narodom svojo manje Washington in Londona do ! J Tibeta, kot oporišča za borbo proti kitajskemu ljudstvu. Te imperialistične velesile so začele ustvarjati zarote in intrige, da bi odtrgale Tibet od Kitajske. ze februarja 1949. je ubežalo angleškemu časopisu Daily Graphics-u priznanje, «da je bil izdelan v samostanih Tibeta načrt, da se reši Kitajsko komunizma». 8. julija so krajevne oblasti Tibeta (vlada ' dalai-lame) prekinile svoje odnose s centralno kitajsko vlado (Cang-Kajška), zaprle vladna poslopja kitajske vlade ter pozvale vse Kitajce, ki žive na ozemlju Tibeta, naj nemudoma zapuste ozemlje, pod pretvezo, da so osumljeni «komunizma». 11. avgusta je dalai-lama proglasil «sveto vojno proti komunizmu», a kmalu nato je londonski «Times» odkrito priznal, da sl je vlada v Tibetu izmislila komunistično zaroto, da bi «se znebila kitajske kontrole nad Tibetom». Jasno je, da je ta «državni udar» imel kot eaim cilj ustvaritev pogojev za priznanje «neodvisnosti» Tibeta s strani imperialističnih velesil, ki so želeie ohraniti to postojanko po propadu Kuomintangu-vega režima. V poslednji polovici leta je prišla v Tibet vrsta angleških in ameriških uradnih osebnosti, ki so vršile v Tibetu najnesramnejše provo-Katorsko delo. Zaključek tega delovanja je bilo pismo dalai-lame Trumanu in izjava zunanjega ministrstva Tibeta, «da lahko preprečijo razširjanje komunizma ter da upajo na pomoč od zunaj». V New Yurte u pa so časopisi objavili, da «želi Tibet, da mu Združene države pošljejo moderno orožje in vojaške svetovalce». Nadalje je ameriško časopisje pisalo, da so ZDA pripravljene priznati Tibet kot «neodvisno državo» in podpreti zahtevo za vključitev Tibeta v OZN. «kar bi omogočilo vojaško pomoč» vladi dalai-lame. Reakcionarna klika Kuommtan-ga je v celoti izdala nacionalne interese Kitajske in celo omogočila, da so se organizatorji «državnega udara» v Tibetu povezovali z an-glo-ameriškimi imperialisti. Jasno je, da je prodana kuomintangova Klika poskušala skriti pred lastnim vlogo pri razkosanju Kitajskega ozemlja. Spletke imperialističnih velesil pa so naletele na odločen odgovor Kitajske ljudske republike, kjer narodne pravice niso prazna beseda Predstavnik Tibeta na kitajski politični konferenci je izjavil sledeče: «Opozarjamo angleške, ameriške in indijske napadalce, da morajo nemudoma opustiti vsako misel na invazijo Tibeta in na druge provokacije, sicer bodo prejeli zasluženo kazen». 1. oktobra, ob priliki proglasitve Kitajske ljudske republike je naslovil predstavnik Tibeta v imenu tibetanskih narodov pozdrav Mao Ce-tungu in Cu Deju ter zahteval, «da se uniči vse izdajalce in osvobodi Tibet». V svojem odgovoru sta Mao Cetung fn Cu De zagotovila, da bosta «centralna ljudska vlada in Ljudska armada dali popolno zadoščenje težnjam narodov Tibeta». Pričakovali smo, da bo gospod Kralj (najbolj mu pristoja ime Kralj UDBE) iznesel nekaj konkretnega, nekaj otipljivega, kar bi dokazalo, da so vsi naši članki «in-formbirojevska laž» in da smo si v uredništvih izmislili teror, ki ga je deležno slovensko, hrvatsko in italijansko prebivalstvo cone B. Toda gospod Kralj Franc — udbovski kralj nesrečne cone B — ni napisal prav nič novega in je celo potrdil, da imamo prav, da je vse resnica, kar smo napisali, kar pišemo in kar bomo napisali. Medtem ko mi prinašamo dejstva in dogodke, ta gospod se ne upa demantirati teh dejstev, marveč se ponaša samo z besedami: «Mučenja z vsemi variacijami, ki jih opisuje «L’Unità» so plod fantazije . . . Ulisseja, itd. Mussolinijevega legionarja . . . itd.» To so njegovi demanti. Prepričan je, da je ljudstvo tako omejeno, kot si ga on zamišlja in kot si ga zami šljajo vsi njegovi nadrejeni in podrejeni. On misli, da je dovolj uporabiti diverzijo o Ulisse-1 ju in da bo s tem ljudstvo lo, kar delajo titofašisti v coni B. Prav tako gospod udbovski Kralj misli, da je ljudstvo zelo topo in da mu bo verjelo, ki bo zatrjeval, da so vsi kommiormisti tatovi, saboterji. Čudno. . . Tudi Mussolinijevi fašisti in Hitlerjevi nacisti so prikazovali antifašiste in komuniste kot tatove, saboterje, nasilneže, posiljevalce žena, morilce, ljudi ki jedo meso novorojenčkov. Izkazalo se j epotem, da so bili prav nacisti in fašisti vse, kar so očitali komunistom. Rajši naj bi odkrito povedal, kaj se ie dogodilo s tovarišem Poccec-cajem, kako in zakaj so ga mučili, kako so mu podtaknili obtožbo o «revni ženici», ki jo je posilil kako so ga obtožili, da je sabotiral a-grarno reformo s tem, da ni oddajal kmetom potrdila o posestvu. Naj pove vse to, naj odgovori pred javnostjo, ker mi vemo prav dobro, kakšna ženska je bila ona «gospa» in kako tov. Pocceccai ni mogel oddajati potrdil enostavno iz razloga, ker ... je bil že šest mesecev v zaporu. Kaj pa z drugimi tovariši. 1 jim podtaknili obtožbo, da so vi? Saj vemo, kako delujejo ^ irolne» komisije. Udbovca P*'1»1 Fabij hodita p* narodom. Pravico, pravim, deli-Kut miloščino. Tako je tu pri nas «tu. Dasiravno smo Slovenci l °d" ki se lahko ponaša s svojo r tur° z vsakim, tudi veiikim na-pm, nam vendar osporavajo iranisti ter italijanski nacionalisti dl°snovnejše pravice. ^'ihteva po ustanovitvi slovenske-Sledaliiéa v Trstu je tudi ena iz-a kravic, ki jih bi morali imeti. I 'ntfaticni Slovenci ze uoigo Sv*° čakajo dne, ko bodo dobili 1, le ljudsko gieuausce. To demo-^ ‘čili Italijani tudi dobro razu-Vah° 'n Sloveni e v njihovih zahle-Vsestransko Hrv'0*" 80 Slovenci mieli ze „s 0 svetovno vojno v Trstu svoje k 'nnje gledališče «Ljudski oder», a° ga lašisti kot mnogo dru-^nnjšdi društvenih uvoran, po-Du »rva leta po svojem nasto-,j ‘ iam kjer niso dvoran ali prosv. O Požgali in opustošiii, so ou-jit, lk<: ali lastnike izsilili, da so-l6di °dali lodisi občini, ki je bila iy dV fašističnih rokah, ali pa kak-veri fašistični ustanovi po ne-p ln° nizkih cenah, o j1 ek[° je že nekaj let od tega e bii lašizem uničen, a Sloven- podpirajo. Slovenci imeli pred Nič manjše niso bile provokacije, I Ker ni v središču nobene primer- sHl() še vetrno brez lastnih kul- Hje j1 domov, brez lastnega osred-**. Sledališča. Ni težko uganiti, časuJe kriv. da niso bile v tolikem ^ d opravljene krivice, kakor tujo’ a ni bila povrnjena škoda, ki so ij^ strpele slovenske demokrate 8 °rganizacije z uničenjem toli-let,, ^vtne. Temu je kriva predv-fiog, b> ki ni ničesar storila v tem b*ki)dU' s°krivi pa so i italijanski, ki SQr tudi slovenski nacionalisti, W .lla fazne načine rovarili proti lteij.[snernu ukrepu v tem oziru. #5 tJahski nacionalisti se sklicujejo 'H i- ’ da j® Trst italijansko mesto; do!, bissimi» meščani ne morejo diSjustiti> da bi «ščavi» imeli v sre-to . Pfesta svoje gledališče . . . Za-KJ.e bilo potrebno organizirati in ne Pogrome proti Slovencem Cfhuvim kulturnim prireditvam, ki S||ern Pa ne smemo preko dejstva. v8tlj Ua brez dvoma zakrivili tako-v s'°venski «kulurni voditelji» Sl) eJšnjih lètih. Svoje prireditve ■5 ''r8anizirali zgolj iz političnih le^ kulturnih interesov. Njih ialiti^ j® bil predvsem netenje poli, L® in nacionalne mržnje, mesto, >1V|l Prispevali k skupnemu pomir-‘U *n sožitju. olla VU skoraj pripravlje- no "opustiti Slovencem gledališče • ,,0‘ce» ................... so razni «strokovnjaki» tl ’b'ii hrup in se niso zadovoljili liot6?ni kabarinskim gledališčem». ||.T 80 imeti «Nazionale». Sloven- še nadalje ostali brez H^kkča. SNG je uprizarjalo svoje ‘H 6 tave na zakotnih predmestnih ^«deželskih odrih. °beh nasprotujočih si nk Pa so bile daleč od vsakega ki so jih povzročali m jih še povzročajo ljudskim kulturnim ustanovam razni avanturistični politični prevaranti, ki poskušajo odvzeti ljudstvu one skromne dvorane, ki jih še ima. Imperialistom so izredno dobrodošle provokacije rasistov ene ali druge oarve ali narounosti. To nam potrjujejo ze znani uokodki v Lunjerju, Zaraui Kateri so iztrgali ljudstvu društvene prostore, ivenaj podobnega se je pieu nekaj časom dogajalo s svetoiv«nskim prosv. domom «Slavko isnamper,e» m zadnje case se dogaja tuoi v Trebčah. U prvih dveh siuv^j.h je ono ze mnogo govora m luui časopisje je vec au manj obširneje poročalo, vendar pa ne b,< i uvee, ce omenimo par besedic o društvenem uoniu «Škamperle». Kolikor je znano so se nekateri belogardistični pristaši potegovali za to, da bi nobili v posest omenjeni društveni uom. Menda bi takozvanim Jadiuiiasem izredno prijalo, če bi mogli tu prirejati «svoje piese» ali po tržaško receno «ve-ijone». Seveda m bua zelja batneev-I cev nic manjša po tem domu. za ene in druge bi naj din. postal novo politično, predvsem ponticno žarišče. To je bila in je težnja obeh skupinic. Njim ni mar, ce demokratično delovno ljudstvo ostane brez tako potrebnih prostorov. Pred nekaj tedni je sklenila tržaška občina, da vrže iz ljudskega doma v Trebčah prosvetno društvo in druge športne ali politične organizacije. Tudi v tem primeru vse kaže, da je nekdo v ozadju, ki ščuva. Ze dejstvo, da je bil dopis od občine naslovljen na «sezione cominiormi-sta di Trebiciano» je bil zelo sumljivega izvora, kajti vsem je znano, da je bil prosvetni, oz. Ljudski dom vedno odprt vsem vaščanom. S tem pa ni zadovoljen kak čuk. .. Nadvse čudno pa je dejstvo, da ni o tej zadevi niti besedice omenil «vneti zagovornik slovenskih interesov» «Primorski dnevnik». Zaman je človek listal po njem. Morda pa bo kdaj jiozneje vedel kaj povedati?! Ze iz teh par primerov nam je lahko razvidno, da so elementi, ki trde, da so Slovenci, da so kulturni delavci ali ne vemo kaj, ki pa iz svoje politične strupenosti skušajo na razne načine povzročati ne le razdor med delovnimi množicami marveč jim odvzemati še tisto, kar ni fašistom uspelo pokončati. Torej delo, ki so ga započeli duce-jevi fašisti, zvesto nadaljujejo sedanji italijanski in slovenski nacionalisti. Kakor poskušajo italijanski šovinisti na vse načine ovirati vitev osrednjega slovenskega gledališča v središču mesta, tako poskušajo Slovenski nacionalisti odvzeti okoliškim prosvetnim društvom oz. delovnemu ljudstvu, tisto bore dvoran, ki jih še imajo. In potem imajo še pogum, da se bahajo kot branilci Slovenstva Skrajni čas je, da ZVU končno le spregleda, da je nujna ustanovitev Slovenskega gle.idališča v Trstu. Tudi mestna občinska uprava ne večie dvorane, ki bi popolnoma odgovarja svojemu namenu, je potrebna zgraditev nove. Ker pa gradnja traja dolgo časa, je nujno, da občina dodeli Slovencem od časa do časa gledališče Verdi. Demokratično delovno ljudstvo ne bo nikoli odstopilo od svojih zahtev, namreč po tem, da se vrnejo vse dvorane, vsi domovi prosvetnih in gospodarskih udruženj, I ki so jih na kateri koli način odvzeli fašisti, kakor tudi, da se povrne vsa škoda na imovini, ki je bila uničena ali oropana. Tudi nasilne prodaje, ki so bile izvršene za časa fašizma se morajo razveljaviti. Da pa bi ne bilo kulturno življenje osredotočeno le v mestu, je nujno potrebna gradnja številnih jirosvelnih dvoran na podeželju in v okolici mesta. Jasno je, da občani sami ne zmorejo gradnje, zato naj ZV U poskrbi za kritje stroškov. Omogočiti je treba ljudstvu, da lahko nemoteno razvija svojo kulturo v svojem materinem jeziku-Omogočiti je treba ustanovitev številnih diletanskih skupin, l.e tako bo moglo ljudstvo samo vedno bolj razvijati in gojiti svojo pravo kulturo. Kjer Soča, Sava, Drava teh imajo svoj Doba političnega jerobstva Prijetno praznovanje novega leta. Velik napredek je zaznamovati na sorskem polju, r-oieg ze obstoječih šol so osnovan se nove; učni jezik je bil oezemi «ilirski», n a novo je buo ustanovljenih 29 nižjih in ti višjih gimnazij s irancoskim, ilirskim, italijanskim m nemškim učnim jezikom .V Ljubijam in zrnom sla bili ustanovljeni uve «centralni šoli» — nekaki univerzi. Tudi strokovno šolstvo se je močno razvilo. Nikakor ne smemo prezreti brige francoskih oblasti za povzuigo trgovine in obrti, predvsem za gradnjo novih cest. Ugotoviti pa moramo važno dejstvo, da naš narod cii bil pripravljen na nove čase in prilike, ki so ga datekli. V splošnem je ljudstvo bilo nedoraslo toliko v prosvetnem, kolikor v gospodarskem pogledu; pomanjkanje domačega izobražen-stva se je močno občutilo v pomanjkanju sposobnega domačega uradništva, zato so bili višji uradniki skoro izključno Francozi. Preprosto in konzervativno ljudstvo ni bilo naklonjeno francoski upravi samo zaradi visokih davkov, temveč tudi zaradi njenega svobodomiselstva, «jakobinstva» in «brez-verstva». Nasprotno je pa izobra-ženstvo videlo v novih razmerah široko možnost za uspešen razvoj Slo je za to, onemogočiti za vedno v političnem, gospouarskem, pro- ponovitev revolucije. Po načelih re-svetnem in narounootnem oziru, kar akcije je bilo treba uporabiti vsa je Valentin Vodnik navdušeno ozna- sredstva, da se onemogoči izobra-čil v svoji pesnitvi «Uinja oživlje- ževanje ljudstva, da se napravi izo-na». Mimogreue naj na tem mestu ; bražence neškodljive, da se vedno omenimo, da so tedaj bili mnenja, in povsod zatira uporniški duh. STIVAN OBTIMAVU Nekaj o izviru «skrivnostne" reke ,matere Adrije", o nekdanjem "svetem gaju,, in o slavi nekdanjega romarskega Stivana . Konjski sejmi so privabili vsako leto v Štivan mnogo trgovcev Iti :■ - ■ i- %**<**» im .2% A«.i' ar: "'•n> W '»til piente}..) »r <» r ; «'$>’> ’k *■ fa*- ih* ,. si„ !>. • ■ ■ ' ■ it„b.T.»r ..<< < .o" J,1 "'•v / • m List iz štivanskega evangelija s podpisi ob robu. Zadnja obalna slovenska vas med Trstom in Devinom je Stivan ob Timavo. Dasiravno majhna vasica, je vendar znana tudi daleč preko meja naše domovine. Tu Je mejnik dveh narodov, Slovencev in Italijanov. Tu Je nastala po zadnji mirovni pogodbi z Italijo nova državna meja, ki loči Svobodno tržaško ozemlje od italijanske republike. Toda vse to ni bistvo zaradi katerega je ta kraj tako znan, kajti znan je bil še preden so tu živeli Italijani ali Slovenci, in preden je tli potekala umetna meja. Tak sloves je temu kraju pridobil skrivnostni izvir «čudovite» reke Timav. Ze v starem veku so razni učenjaki pisatelji in zgodovinarji pisali o tej reki. Proučevali so jo in skušali dognati, odkot taka naravna sila, odkod moč sedmih velikih izvirov. O njej so pisali, da je «mati Adrije». Ob bregovih reke je bil v starem veku baje divni gaj, ki je bil pravcati «košček raja na zemlji». Nek potnik po imenu Posidonius je nekako 100 I pred Kr. r. opisal Timav. Tudi zgodovinar Strabo, ki Je živel za časa Kristusovega rojstva, Je mnogo pisal o Timavu. Trdil Je, da Timav izvira nekje višje v gorah, a da se nato pogrezne in po približno 130 Stadijih ponovno privre na dan v bližini kraja, ki se imenuje Puccinum. V resnici je zgodovinar Strabo imel prav. Tudi v štetju je skoraj uganil. 130 stadijev bi bilo po sedanjem merjenju 25 km. Timav izvira v gorah m sicer I ob vznožju Snežnika, teče mimo Ilirske Bistrice po Reški in Vrem-j : ki dolini ter se izliva v Škocjansko Jamo. Se pred zlivem v Škocjansko jamo dobi mnogo manjših pritokov iz Brkinskih gričev in iz Dolanov. Nadzemski tok je dolg 47 km; tok pod zemljo pa dobrih 40 km. Torej Strabo se je zmotil le za bornih 15 km dolžine. Podzemski tok poteka, kot trdijo nekateri raziskovalci, m7mo Povirja pri Divači, kjer zija 300 m globoka tako imenovana Kačja jama, in kjer je slišno bučenje vode; mimo Trebč, kjer je druga velika kraška jama vij poroča o neki hudi bitki ob Ti- Stivansko meniško naselje in cer-Labadnica in skozi katero tudi teče mavu, kjer so se takratni prebivalci i kev sta bili razdejani za časa hun-že omenjena reka. V Stivanskih uprli osvajalnim rimskim četam, skih navalov. Tedaj je bil pokon-izvirkih Timava privre na svetlo Domačini so bili premagani šele, ko čan tudi Oglej in Devin. Sele za mnogo več vode, nego se je po- so Rimljani dobili pomoč po morju ! časa vladikovanja oglejskega pa- ‘ *■-- - je triarha Lirika I. je bilo svetišče s samostanom vred obnovljeno. Pozneje je štivanski samostan obo- in so domačine lahko zahrbtno napadli. V starem veku je bil ob Timavu pri sedanjem Stivanu divni gaj,1 gatel še bolj kot pred uničenjem po ki Je bil «pravi raj na zemlji». Ta- Hunih. Menihi so postali lastniki kratni poganski prebivalci so v obširnega ozemlja od Timava pa do njem zgradili tempelj na čast tra- Soče. Ob naselju je bil dograjen škemu bogu Diumedu, ki je bil ne- tudi portič in tako je v kraju kak zavetn.k konj. Baje so že tedaj zacvetela trgovina. Posebno znan gojili tu mnogo konj. Nekateri tr- ! je bil Štivanski konjski sejem, ki dijo, da so bili lipiški konji potomci j se je vršil o kresu in je trajal po Razvaline Štivana. grezne v Škocjanu; to pa zato, ker dobiva v svojem podzemskem toku mnogo kraške podtalne vode, saj je kraški svet na površju skoraj popolnoma brez izvirkov. Skozi cela tisočletja je bil Timav neraziskan. Številni učenjaki so proučevali raznovrstne možnosti iTimavskih oz. stivanskih konj-pred-nikov. Ko se je začelo joo naših krajih širiti krščanstvo, so se v gaju ob Timavu naselili puščavniki. Pozneje pa so zgradili samostan in cerkev sv. Janeza. Odtod ime Stivan, kar pomeni Sent oz. sveti Ivan. Patroni cerkve in meniškega naselja so bili devinski grofje. Stivan je kaj kmalu postal važno romarsko središče, posebno še, ker se nahaja na tako izredno važni prometni točki. Romanje je prinašalo Stivanu in njegovim pokroviteljem velikanske dohodke. V dobi zgodnjega srednjega veka je neznani menih spisal sedem zvezkov evangelija. Ko so pozneje potovali skozi Stivan bodisi romarji ali trgovci, so se podpisovali na rob omenjenih evangelijev. Med temi podpisi je mnogo slovenskih podpisov, kar potrjuje dejstvo, da so romali ali ,oa trgovali že takrat tudi slovenski ljudje. Naj navedem tu le nekaj omenjenih podpisov; Bu- da smo Slovenci potomci starih Ilirov, ne pa starih Slovanov; zato se ne čudimo Vodnikovim vrsticam v imenovani pesmi; Ud prvega tukaj stanuje moj rod'., ce ve kdo žj uruz ga, naj reče odkod? dume vojne so pa prazni,e se tako težke oiagujne in pož.raic se tako številne armane, kar v^e je Skrajno huuu prizadelo tudi nase ljudstvo, Ki je ua.o izraza svojim težavam v mungili nuiounm perniili, kakor: Pravica je umrla, ljubezen pa Doma iezi, zdaj pa teče raeca kri, kakor prav ta aez rosi. Zelo hudo je bilo ljudstvo prizu delo zaradi vpoklicev v vojake. Ze za Avstrije so se iantve in možje močno branili vojaške suknje in se skrivali pred orožniki, ki so jih lovili. Za irancoske uprave se je število «skrivačev» zelo pomnožilo, mnogi so pobegnili tudi preko meje, kakor pravi narodna pesem: Nam cegelce pošiljajo, mi pa v Estrajh (Avstrijo) uhajamo. Ruska zima 1812-13 je zadala Napoleonovim vojskam poslednji u-sodni udarec in že poieti 1813 so tuje čete zasedale lrancosko državno ozemlje; 31. avgusta istega leta je ilirski guvraer prenesel svoj sedež iz Ljubljane v varnejši Trst, a že v jeseni so bile ilirske province po večini v rokah avstrijske vojske. 5. oktobra se je morala predati Avstrijcem mala posadka na ljubljanskem gradu, 8. so vkorakale avstrijske čete v Gorico, a dva dni pozneje je morala po večdnevni trdi obrambi jpoloži-ti orožje tudi posadka tržaškega gradu. Na dunajskem mirovnem kongresu je vse ozemlje francoskih «Ilirskih pokrajin» pripadlo Avstriji; Dalmacija z Dubrovnikom je bila urejena kot posebna dežela, kraljevina, z vlado v Zadru; ostale dežele pa so ostale združene kot «Kra ljestvo Ilirija» z dvema vladama; v Ljubljani in v Trstu. Ilirsko kraljestvo je obsegalo Kranjsko, del Koroške, Primorsko s Čedadom in Hrvaško zapadno od Save z Reko. Ze leta 1822 pa so bile hrvaške dežele združene v kraljevini Hrvašl» medtem ko so ostale pokrajine bile združene kot Ilirsko kraljestvo še I do leta 1849. Proti svobodomiselnim težnjam. Ljudstvo naj ima le dolžnost dati se vladati, nima pa pravice lastiti si kako besedo pri vladanju. Glavno sredstvo vlade Metternichove dobe je policija in cenzura». Naša domovina je tedaj zaživela dobo miru in zatišja, skoro bi rekli dobo popolne apatičnosti, brez vsakih političnih dogodkov. Metternichov absolutizem je zavladal v taki meri, da so deželni stanovi le sprejemali v znanje in izvršitev odredbe dunajske vlade; o kaki politični aktivnosti deželnih stanov ni bilo niti govora, zaradi česar tudi niso mogli imeti n'kakega političnega ugleda. Cisto upravičena je torej bila označena ta doba kot «doba političnega jerobstva»: Dunaj je vladal svoje dežele kakor vlada je-rob mladoletne otroke. Toda to zatišje je vladalo le na javnem političnem polju — narodno prebujenje je pa šlo svojo pot. Romantika, ki je prevladovala ne le v leposlovju, temveč tudi v zgodovini, je dala pobudo za raziskovanje najstarejše narodove zgodovine; slovenski razumniki so se sicer izobraževali na nemških univerzah, spoznali so pa kaj kmalu, da nemška zgodovina ni naša narodna zgodovina. Iz tega spoznanja je vznikla zavest slovenske narodnosti in slovanske vzajemnosti. en teden. Tistikrat je prihajalo v Stivan mnogo ljudi, ker je bil tu edini tovrstni sejem. Sredi preteklega stoletja so sejem prenesli v i Devin, toda tam je trajal le po en I ” dan in sicer dne 24. junija; s prvo svetovno vojno pa Je bil popolno- fazširjenitn med evropskimi^ naro- ma opuščen. «čudovitih izvirkov» pri Stivanu. j Uslav, Orešič, Dražič, Žlebov, Presele leta 1841 so s pomočjo raznih doslav, Zitomir, VitogoJ, Zilec, Mi- barvil odkrili njegov pravi izvir. Omenil sem že, da so o Timavo roslava, Majslava, Slavenka, Sobe-slava, Stranka, Mala, Trebenja, marsikaj pisali že v starem veku i Zitomisel, Gonimer, Stranimer itd. ■n to tuji potopisci in zgodovinarji., Zgodovinskega evangelija, ki ga Temu se ni čuditi, kajti Timav oz nekateri nazivajo Štivanski in dru-sedanji Stivan se nahaja na izredno j gi Cedadski evan^e.ij, ni danes več j goti m prometni točki v bli/ini mor- v Stivanu, ampak deloma v Ceda-ja. Tod so potovali razni narodi du v Furlaniji, deloma v Benetkah za časa preseljevanja narodov in in deloma v Pragi. Vsekakor je to tudi pozneje. Pred in po preielje- važen zgodovinski dokument, ki vanju narodov se je tod valilo mno- potrjuje bltnost Slovencev že v go vojska. Rimski zgodovinar Li- zgodnji dobi. V prvi svetovni vojni je bil tudi Stivan ob Timavu popolnoma porušen. Se danes so vidne razvaline stare gotske cerkve, katere pričajo o strahotnem pokončanju, ki ga Je zakrivil tuj pohlep po naših krajih. V okolici Stivana so bile hude bitke. Borne njivice so bile pravcato grobišče nesrečneh mož in fantov, ki so bili prignani v strašno klavnico zato, da bi se krepil tuj imperializem na bornih Kraških tleh. Nedaleč od Stivana so bile za časa Rimljanov znane žveplene toplice z 38-40 C gorko vodo. Zdravilna voda je zvirala iz razpok apnenčastega skalovja. Tudi toplice so bile pokončane ob hunskih navalih. Obnovljene pa so bile šele v zadnjih stoletjih, a prva svetovna vojna jih je znova pokončala. Jasno je, da zdravilna voda še vedno izvira, domačini pa jo uporabljajo pri zdravljenju raznih bolezni. Nekdanja slava Stivana in Timava je verjetno za vedno zatemnela. O njej so ostale le zgodovina in razne pripovedke o «čarobnem gaju» in o «skrivonostni reki, materi Adrije». MILIVOJ DOLANC di po francoski buržoazni revolu ciji, so se takoj po odstranitvi Napoleona z evropske politične pozor-nice dvignili dotedanji vladajoči krogi. Da si obnove in zagotove svoje privilegirane položaje, so u-stanovili Sveto alianso, nekak sporazum « . . .o vzajemni ikimoči vseh krščanskih vladarjev, ki so ga v septembru 1815 podpisali Aleksander I. (ruski car), Franc I. avstrijski, Friderik Viljem III. pruski in h kateri so zaporedoma pristopili vsi kontinentalni monarhi rimskega papeža in turškega sultana. Toda v zgodovino evropske diplomacije je Sveta aliansa prišla kot strnjena organizacija z ostro začrtano klerikalno-monarhistično ideologijo, katere poglavitni namen je bil zadušiti revolucionarnega duha in religiozno svobodomiselstvo, kjerkoli bi se že pojavila». (V. P. Potemkin: Zgodovina diplomacije). Dejanski gospodar v avstrijskih deželah je bil knez Metternich, tedanji vodilni minister vlade cesarja Franca I. Značilnosti te dobe nam v kratkih, a jasnih besedah o-značuje slov. zgodovinar.» osnovni princip te vlade je bil: ohranitev obstoječega reda, varovanje monarhistične državne oblike, varovanje ligitimnosti vedno in povsod . . . -C&s \\& Prvi pečat občine Komen. Prve narodne preporoditelje med Slovenci najdemo že v Zoisovem i krožku, v katerem so se razvili pr-, vi slovenski pesnik Valentin Vodnik (1758—1819), ki je v letih 1797 do 1800 izdajal prvi slovenski časopis «Ljubljanske novice»; dalje zgodovinar Karel Linhart in slavist Jernej Kopitar (1780—1844) (glej «Delo» od 6. VIII. 1949 ), ki nam je leta 1808 dal prvo znanstveno slovensko slovnico. V širše narodne množice pa ti možje še niso mogli prodreti. Pač pa je to v obilni meri dosegla nova generacija naših duhovnih velikanov, med katerimi zavzemata glavno mesto: mož svetovnega obzorja Matija Cop (1797— 1835) in naš duhovni narodni velikan Dr. France Prešeren (1800— 1849), (glej «Delo» od 29. I. in 5. II. 1949). Njuna «Kranjska C belica» 11830- 1833) je izšla sicer le v štirih zvezkih, bila pa je le ogromnega pomena. Novi pokret ilirizma, ki se je po zaslugi Ljudevita Gaja (1809-1872) močno razširil po Hrvaškem, je pri nas zadel na nespravljivega nasprotnika v Prešernu, ki je trdno koreninil v svojem narodu. Ni torej čudno, da se slovenski «ilirec» Stanko Vraz (1810—1851) razen na Štajerskem in deloma na Koroškem v Slovencih ni mogel uveljaviti. Pač pa je začela izdajati Kranjska kmetijska družba leta 1943 «Kmetijske in rokodelske novice», čigar urednik je bil znani Dr. Janez Blei-vveiss <1808- 1881). Ta drugi slovenski časopis, namenjen sprva le gospodarskim vprašanjem, je kmalu postal pravi glasnik novega slovenskega preporoda. BREJSKI (nadaljevanje sledi) Valentin Kataj e v $ S * čul, ali še vlada Lenin?» 1 so Kerenskega ulovili?» % Us drf>vo, rojak», je Semjon odgovarjal vrstnikom. «Naša skrb je, naaa hiša cela. Na povelje vrhovnega poveljnika tovariša k ^ Scaka Krilenka je prav dvanajstega februarja nastopilo premir-™bojiščih in popolna demobilizacija aktivne vojske. Res je, 'tl,, 1 iz Prve baterije šestinšestdesete brigade in pozimi šestnajstega H/j*10 resda stali pod Smorgonjo na desni strani poti tik ob brezu-%i-aV|t)Zdiču' O Leninu sem čul, da sedi na svojem starem mestu, * HiSoj* sVoje posle in se nikakor ne kant umakniti. Gada Kerenskega U1°vili, ker so mu Angleži dali ponarejene listine in zdaj potuje la*nirni papirji po železnici preoblečen v žensko ali v gimna- 'etjj8 ,a dečad se je prerivala sem in tja ob plotu in vzklikala s pri-ei,tn[ Klasovi: __ flc Semjon, niste nemara boljševik?» ^emjon, nimate nemara kakšne patrone ali stare luminaste Jfkijjj'* Vas. nadloge, je dober jermen z medeninastim koncem!» je *r;|tl 'S*mj„n dečkom s hlinjenim ogorčenjem. «Daj, dečad, izginite , »lotu in ne počenjajte kar koli, sicer vam potrgam ušesa.» v>h so se topotaje razbegnili na vse strani, nakar so samo izza y>1- °v prežali njihovi rdeči nosovi in so se bleščale rado- —'.mjun, nimate ^kažite nam jo!» VI. POGLAVJE ‘Sar U£l . je šel h kraju in z njim je minevala zima. Do prvega 'tli »orni v ste»i čaka težko delo, so se fantje in dekleta hiteli vese-Go w. adnega meseca marca sta bila še kak teden ali dva. Vedoči, 1 fia v. * e Volje. Sleherni večer so se zbirali zdaj v tej zdaj v oni b »fejo, N Cm J6 bila na vrsti hiša Ljube Remenjukove. Ljuba je do vrha a je *eia v veliko visečo svetilko, priravnala stenj in prižgala, ^metla ilovnata tla, razmestila klopi, odpravila iz sobe vse nejiotrebno, nakar je — oblečena v delovno krilo in jopico — skromno sedla h kolovratu. Počasi se je zganilo leseno kolo pod pritiskom noge, zavrtile so se ostru/.ene zbite, spretni prsti so poprijen prejo. Med prsti se je zace.u pomikati zmotana mt. Viseče na koncu te temne niti se je naglo obračalo vretenu, spuščalo se zdaj do tul, zdaj se dvigalo kakor zacai t*no k prstom, ki jih je bilo videu, kakor da se igrajo ali da so magneti-zirani. Ze so se zbirala dekleta. Sedala so k steni, snemala z ramen rute in takoj jemala izza nedrij kakšno domače aeio, katero so bile zapo-Ceie že pozno jeseni in so si ga namenile nalašč za opravilo ob zimskih večerih. Stara je šega, da dekleta na večerih ne sede brez dela. Ob taki priložnosti se je lahko vsako dekle izkazalo pri mladeniču s svojo veščino in se pokazalo svojemu izvoljencu v najlepsi luči. Brž ko je vstopilo zadnje dekle, se je zaslišalo izza okna priljubljeno, zateglo igran;e harmonike. Nekdo je lahno potrkal na okno. in skozenj se je pokazalo več moških obrazov. Dekleta v sobi se niso zganila, kakor da jim vsega tega ni prav nič mar. Uči so bile hladno uprte v ročno delo, njihova čela so bila nabrana; komaj opazen nasmešek, skupen vsem, je preletel njihova lica in je zganil zdaj ta zdaj oni kotiček usten. Izza okna se je slišalo šušljanje in pritajen smeh. Vrata so se narahlo odprla. Prvi je vstopil godec s širokim jermenom harmonike cez ramo, nakar se je pokazala ostrižena glava z velikim čelom, z mornarsko čepico, posajeno na zatilje. Mornar je prav kakor lisjak začel vohljati po zraku. Dekleta mu niso privoščila niti pogleda, popolnoma so bila predana svojemu delu. «Nikakšne pozornosti pa mnogo prezira» — je pomembno opomnil mornar in namignil lantom, ki so ga rinili iz veže v hišo. Dekleta so se še nadalje držala ravnodušno. Mornar je z obema rokama snel čepico in se ljubeznivo priklonil. «Ali smemo vstopiti k vam?» «Vstopite, ako vas to veseli» — je hladno odgovorila domača hčerka in ne da bi pogledala mornarja, skomignila z ramenom er_ nem popravila ruto, ki ji je bila zdrsnila z glave: «Mi pie ne zaklepamo hiše». Prezirljivo je stisnila čvrste ustne in tako odločno pritisnila z nogo na podložnik, da se je kolovrat kar zahohotal in zakokodakal. Sence žbic so preletele druga za drugo bele stene izbe. «Zelo me veseli» — je rekel mornar Vnovič je namignil fantom in se po vsem videzu pripravljal, da sproži na račun ošubmh deklet kakšno posebno sbadljivò pripombo. Toda ni uspel. Udzad so pritisnili nanj, ga sunili s kolenom in že je giuča nestrpnih kavalirjev, molčečih .n zmedenih, vdrla v sobo. Ko je prišel Semjon, je bilo na preji že živahno. Res, malce je še bilo togosti ali celo oholosti. Pa vendar se je ta ali oni kavalir, ki se je naveličal s svojim ramenom podpirati steno, posadil kakor nenamerno na konec klopinm že ščegetal s svojo vojaško brado nežno dekliško uho, šepetaje svoji lepotici vsakovrstne skrivnosti Pa tudi dekleta s svoje strani niso več tako pridno pazila na iglo, ki se je vbadala v debelo platno, zato je že na marsikaterem prstku, zbodenem v raztresenosti, visela kapljica krvi. In že je bil splošni strogi molk narušen. Mladeniči so lepo prišepetavali dekletom nepomembne opombe, za katerimi je kdaj pa kdaj tičalo mnogo skrivnega pomena, mnogo skrivne ljubezenske igrivosti, da so že mnogi obrazi kar goreli od rdečice, vroči do solz. Pa celo sama razumna gostiteljica Ljubka Remenjukova je kdaj pa kdaj pozabile na svoj kolovrat in je sedela z ramenom prislonjena k mornarski bluzi, bledih, očaranih lic, z napol priprtimi očmi in z begajočim nasmeškom — kakor da se je naužila bogve kakšnega mamila —‘ ter se je ponevedoma presedala in je z drhtečimi prsti prebirala trakove jurjevskega odlikovanja na mornarski čepici. Semjon se je ustavil pri vratih in neopazno z očmi iskal tiste, zaradi katere je bil prišel. A prva, katero je opazil, je bila . . . Froska. To je bilo tako čudno, da se mu je prvi mah zdelo, kakor da se je zmotil, e kako to! Sestrica Froska! Dve goski gresta zibaje se druga za drugo in za njimi skače boso dekletce z dolgo brezovko v roki. Pod noskom pa je mokra in na glavi ima tanko kito podobno mišjemu repku. Takšna je ostala Froska v Semjonovem spominu. In zdaj na mah, lej jo! Taista Froska sedi tu med odraslimi dekleti, godnimi za poroko, sedi tako bahavo, da ne trene z očesom ... e, zlodja, res je zrasla! In Froska je resda sedela v veliki platneni jopici, i glavnikom v laseh ter je s čezmerno resnobo štirinajstletne zaročenke z veliko starinsko iglo pazno robila moško srajco. A to še ni bilo vse. Poleg nje je z dolgimi rokami, nerodno spuščenimi na kolena, sedel kuštrav dečko v belem jopiču, star kakšnih sedemnajst let, ki ga po vsem videzu še ni zajela mobilizacija, in se nemirno ogledoval. Semjona se je ob pogledu na ta parček lotil tak smeh, da je udaril s škornjem ob tla in vzkliknil: «A. lejte jih vendar!» Ze se je hotel na Froskin račun primerno pošaliti, ko mu je na mah zastala beseda v grlu. Iz glave so splahnele vse šale. Zagledal je Sonjo. Dekle ga je postrani pogledalo z očmi, okroglimi kakor višnje. Majhna jamic“je trepetala v kotičku njenih zategnjenih rožnatih usten in je malce odkrivala zdrave zobe, tesne kakor zrnje mlade turščice. Stiri leta je vojak razmišljal o tem srečanju. In zdaj je stal ves zmeden in ni vedel, kako bi se držal. Ko so tovariši opazili, kako je v zadregi so začeli pomenljivo pokašljevati. Dekleta so na skrivaj pogledovala Sonjo in ti pogledi so bili zgovorni, Froska je gledala brata z nežnim, vendar pretkanim sočutjem. Sonja je v zadregi zganila z ramenom, zalila jo je lahna rdečica, zasenčila si je obraz v roko, kakor da si priravnava lase na čelo. S kolen ji je zdrsnilo bogato vezivo meščanskega tankega platna, katero je vezla s svilo. Semjona je prevzelo, da bi najrajši izginil. Toda tisti mah je mornar, ki je poznal ne samo mornarske, marveč vse vojaške pesmi na svetu, poprijel harmoniko in zapel topničarsko pesmico, ki je bila za ta primer posebno prigodna: Nekoč prišel je topničar in mi tako govoril: oj zdrava moja ljubica, končana kmalu vojna bo in jaz bi ti pokazal rad, kako je treba meriti .. . In večer se je nadaljeval, kakor da se ni nič zgodilo. RESNICO SO POVEDALI — Eden izmed voditeljev beograjske fašistične tolpe, Vladimir Dedijer je ob priliki 70. obletnice tov. Stalina jasno in odkrito jpovedal, da «si ljudstvo ne želi praznovati Stalinov rojstni dan, kajti to bi bila navadna hinavščina». S tem je titolašist Dedijer uradno potrdil, da so bila vsa dosedanja besedičenja in govori beograjskih voditeljev o ljubezni in spoštovanju do Stalina — navadna hinavščina. Saj to ni nič novega, to smo tudi mi vedno trdili. Svojo politiko hinavščine napram Sovjetski zvezi. Boljševiški partiji in tov. Stalinu so jugoslovanski voditelji vodili že od leta 1941 dalje. Ako jih ne bi razkrinkala zgodovinska resolucija IU bi to jpolitiko hinavščine še nadalje vodili. Proces proti vohunoma Rajku in Rostovu pa jim je popolnoma strgal z obraza vsako kriko hinavščine. Toda titofašist Dedjer nima nikake pravice, da govori to v imenu ljudstva, ker ima jugoslovansko ljudstvo povsem drugačno stališče do tov. Stalina kot pa Dedijer in njegovi privrženci. Drugič naj bodo tito-fašistični voditelji še odkritosrč-nejši in naj jasno povedo, da si jugoslovanski voditelji, ne samo ne želijo praznovati Stalinovega rojstnega dneva, marveč, da so ljudstvu enostavno zabranili, da bi se ta, za ves svetovni proletariat zgodovinska obletnico - v fašistični Jugoslaviji sploh omenila. Sicer je povsem logično: še nikdar niso fašisti slavili zgodovinske datume proletariata in je tudi pravilno, da jih sedanji tito-fašisti ne proslavljajo .Vsaka taka proslava od strani morilcev delovnega ljudstva bi bila ne samo hinavščina, marveč najpodlejša kletvina iz ust umazanih špijonov in morilcev. «NAPREDNI FILMI» — Ko je italijanska oblast prejpovedala predvajanje filma «Adam in Eva» so vsi jugoslovanski časopisi in z njimi seveda tržaški slovenski «Piccolo» zagnali huronski krik in vik, češ, da je bil prepovedan «eden izmed najboljših italijanskih naprednih filmov». Nimamo namena, da bi zagovorjali oblastveni jpostopek, ki očividno izvira iz vmešavanja Vatikana v javno življenje, kar je vsega obsojanja vredno. Nam gre za povsem drugo in zelo značilno dejstvo. Ti-tofašisti namreč «ugotavljajo», da je film «Adam in Eva», v katerem nastopa povprečni komik Macario s tropo pol nagih žensk — «eden izmed najboljših naprednih filmov». Film, ki je vsebinsko in umetniško ničvreden je torej za titofašisle «napreden». Ali je morda titofašiste gledanje polnagih ženskih teles tako razburilo in jim je kri udarila v glavo, da niso več v stanju razlikovati ničvredne filmske bagaže z resnično naprednim delom? Tako so nam ti-tofašisti povedali, kaj si oni zamišljajo kot napredek — prazne kvante ponesrečenega humorja in naga ženska telesa. TUDI FASISTl SO TO PREROKOVALI — Primorskega zdraž-barja in vso njegovo zalego je zelo zadelo, da so v coni B na dan 70. obletnice tov. Stalina trosili komunisti ilegalne letake. Očividno ga zelo jezi, da je akcija kljub nezaslišanemu udbovskemu terorju dobro uspela. V tej svoji onemogli jezi se je titofašistično glasilo postavilo v vlogo preroka in pravi, da je «vsa robota tajnih kominformističnlh istrskih komitejev zaman». Take besede niso nič novega, vajeni smo jih že iz časov fašističnega terorja. Tudi takrat so razni «Popolo di Trieste, «Piccolo» in drugi prerokovali «popolno uničenje komunistov», toda zgodilo se je prav obratno. Isto velja za titofašiste .in njihovo papirnato propagando. Tudi tem zločincem bodo dejstva prinesla povsem nasprotne zaključke, kot si jih pač oni želijo in prerokujejo. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Enolna akcija za povišanje mezd delavcem industrijske stroke Nadaljuje se stavka nameščencev IACP - Pogajanja na Uradu za delo glede industrijske stroke - Tajnik CGIL tov. Bitossi prispel v Trst - Ostavka dveh voditeljev DZ Stavka nameščencev I.A.C.P. (I-stituto Autonomo Case Popolari) je dala ostavko znana «sindikalista» tikansko ekskumuniko. Najprej je Prišli bodo in tajnika Delavske zboornice Elio prepovedal pevcem v cerkvi, da bi še vedno v teku. Ravnateljstvo za- Ceppi in Rodolfo Rinaldini, ki sta voda je v tem tednu ponovno od- obenem člana tržaškega občinskega bilo zahteve, na katerih vstrajajo nameščenci. Stavka poteka v duhu dosledne enotnosti. Ta enotnost in borbena razredna zavest bosta brez dvoma privedli do začeljenega usp-e ha. To je razvidno že iz dejstva, da so pričela včeraj na Uradu za delo pogajanja med predstavniki obeh sindikatov in zastopniki zavoda. Preteklo soboto so se ponovno sestali zastopniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Na sestanku so se sporazumeli o osnovnih točkah, vsebovanih v zahtevi za povišanje mezd in draginjske doklade delavcev industrijske stroke. Medtem pa je ravnateljstvo ladjedelnic v Tržiču odbilo te delavske zahteve. Zaradi tega so se v torek ponovno sestali sindikalni predstavniki in sklenili, da predajo sporno vprašanje Uradu za delo, kjer se te dni vršijo pogajanja. V četrtek je prispel v Trst tov. Bitossi, tajnik CGIL. Z njim so prišli tudi nekateri člani SILP-a (Società Italiana Lavorazione Petroli). V Trstu bo tov. Bitossi podpisal za CGIL delovno pogodbo za delavce petrolejske industrije. Pretekli teden sta nenadoma po- zapeli slovo žrtvi nesreče, nato pa odbora. Čeprav skušata oba opravičevati to ostavko z neke vrste «tehtnimi» razlogi, ki naj bi bili v zve- na zi z njunim političnim delom, je z druge strani povsem jasno, da sta bila prisiljena podati ostavko zaradi ogorčenih protestov delavcev pripadnikov Delavske zbornice. Vse delavstvo se še vedno prav dobro spominja, da sta tudi Ceppi in Rinaldini na občinski seji glasovala za povišanje cene luči in plina. Glavni svet DZ je skušal prvotno na vse načine pomašiti ta, za njihovo organizacijo dokaj neprijeten dogodek, kar mu pa ni uspelo. Ostavka dveh vidnejših voditeljev DZ. ki sta dobro poznana kot razbijača delavske enotnosti je še danes predmet živahnih debat, posebno še med člani Delavske zbornice. "Božji služabnik" ? V petek 23. t. m. je bil v Sem-polaju pogreb Semec por. Škrk Kristine iz Trnovice, žrtve avtobusne nesreče pri Nabrežini, ki je pretresla prebivalstvo vse občine. Ob pogrebu nesrečnice pa se je duhovnik Sempolaja nekrščansko in nečuveno vedel, sklicujoč se na va- je ponovno prepovedal pevskemu zboru, da bi zapel na pokopališču, tako da so se pevci morali omejiti petje izven pokopališčnega obzidja. Zaradi tega nečuvenega postopka dobro znanega duhovnika iz Sempolaja se je razširilo med vsemi prebivalci veliko ogorčenje. Se danes se ljudje pomenkujejo o tem postopku, ki je nevreden človeka, ki pravi, da je «služabnik božji». Ljudstvo pravi, da duhovnik razsaja proti vsem, ki čitajo «Delo» in druge demokratične časopise ali ki so člani demokratičnih organizacij. Dela jim vsakovrstne ovire, medtem ko pa v času letne «bi-re» ne izbira med «izobčenci» in «Vatikanci». Prav tako ne odbija občinske plače, ki jo plačujejo vsi davkoplačevalci in ne samo oni Demokratske zveze ali klerikalne skupine. Ljudstvo se sprašuje, kaj ta človek hoče ia kam je zašel. xxx Danes, 31. t. m. od 21. ure dalje bo v dvorani «Skamjierle» pri Sv. Ivanu ples s šaljivimi točkami. Ples bo trajal do 5 ure zjutraj. Svira plesni orkester «Dario». Dobro preskrbljen bar. Cene nizke. 4. januarja Tržaški odbor za pomoč poplav-Ijencem pokrajine Campania je prejel te dni obvestilo, da bodo' otroci družin poplavljerev, ki bodo gostovali pri tržaških delavsCih družinah — prispeli v Trst dne 4. januarja. Naše demokratične organizacije, ki so pristale na to pobudo solidarnosti bodo priparvile italijanskim otrokom prav prisrčen in topel sprejem. Tov. Ban Jordan iz vasice Bane, požrtvovalni in marljivi razproda-jalec «DELA» in drugih demokratičnih listov. Mladi razprodajalec proda v mali vasici Bane tedensko 15 izvodov našega lista. ZGODOVINSKI DNtV/ 1.1. 1584 je bila dotiskana Dalmatinova Biblija. 1. 1. 1881 je začel izhajati kulturni obzornik «Ljubljanski 4. I 6. 1. zvon». 1797 je začel izhajati prvi slovenski časopis «Lublanske No-vize» Urednik je bil Valentin Vodnik, založnik pa Janez F. Eger. 1. 1835 so izšle «Novine Hrvat-ske», glasilo hrvaškega preporoda. 1929 je jugoslovanski kralj Aleksander uvedel diktaturo. 1. 1819 je umrl slovenski prepo-rodni kulturni delavec Valentin Vodnik. 1. 1949 je izšla prva «številka «DELA» v obnovljeni izdaji. M RADIU OBJAVE 20. P. D. «Marij Matjašič-Milan» Bar-kovlje priredi danes, 31 t. m. od 20. ure dalje v društvenih prostorih (Rumena hiša) družabni večer za člane in prijatelje društva. V sredo 4. januarja 1950 ob uri bo v Ljudskem domu Pr* Jakobu širši roditeljski sestane vseh slovenskih in italijanskih sta šev šoloobveznih otrok. Na sesta ku bosta govorila tov. Morana slovenščini in tov. Ferlan v itali)8 ščini. Srečno novo leio 1950 Srečno novo leto želi R E T A R O S gostilna BORŠT 60 Srečno novo leto želi ŠVARA gostilna Ricmanje 11* & Srečno novo leto želi ZVEZA PARTIZANOV S. T. O. IZREDNA OBČINSKA SEJA V REPENTABRU Sprejeli so predlog svetovalcev SIAU V torek je bila izredna občinska eja občine Kepentabor. Na anev- iiem reau sta bui vpisani dve točki sicer izvolitev davčne komisije določitev prostora za gradnjo občinske stavbe. Občinski tajnik je prešel na čitanje zapisnika zadnje seje, toda v ne malo začudenje vseh svetovalcev je bil zapisnik sestavljen edino le v italijanščini, kar je izzvalo upravičen protest svetovalcev. Očiviuno je, da se tajnik sploh ne zaveda svojih službenih dolžnosti in je s tem dejanjem pokazal popolno omalovaževanje naših narodnih pravic. Tu ni nikake-ga izgovora o «pomanjkanju časa», ua bi sestavil zapisnik v slovenščini. Občina plačuje tajnika za to, da vrši točno in vestno svojo službo ter se drži sklepov, ki jih je v pogledu občevalnega jezika zavzel občinski svet. Pred pričetkom obravnavanja prve točke dnevnega reda je svetovalec SIAU tov. Guštin Angel vprašal pojasnila glede delovanja občinskega podpornega odbora (E.C.A ). Izvoljeni odbor pa ni bil še odobren od strani conskega predsedstva. V prvi točki dnevnega reda je občinski svet s tajnim glasovanjem izvolil petčlansko davčno komisijo. Izvoljeni so bili: Guštin Angel (SIAU), Lazar Josip (SIAU), Milič OB TITOFAŠISTIČNI PROVOKACIJI ZES STO OPOZARJA POLJEDELCE HA RAZBIJAŠTVO V KMEČKIH VRSTAH V zvezi z razbijaškira poskusom lovska svetovalca Obad in Budin. naših svetovalcev. Toda titovskemu županu očividno ni bilo to j?o godu. Čeprav je bil predlog že izglasovan, je skušal ponovno prepričevati svetovalce o svojem stališču. Tako se je diskusija zavlekla skoro še eno uro. Eden izmed «belčkov» je bil celo tako «brihten», da je predlagal naj bi Vojaška uprava končno določila prostor za gradnjo stavbe. To je pa že višek hlapčevstva . Seja se je zakljčila okrog 21. ure. Temu je kriv tudi župan, ki je ho-1 lei za vsako ceno vsiljevati svoj predlog. Posebno značilna pa je izjava titovskega župana o «dobrohotnosti» VU ožiroma njenih generalov. Očividno so si titovci v zadnjem času ustvarili o Vojaški upravi prav posebno mnenje in hočejo javno izpričevati svojo hvaležnost. Naše ljudstvo pa tie smatra to za nikako «dobrohotnost» ker je Vojaška uprava že po določbah mirovne pogodbe dolžna, da skrbi za splošne koristi ozemlja, ki ga začasno upravlja. titoiasisiov za ustanovitev neke j Toda pozneje sta se popolnoma Kmečke zveze prutiSinuikamega m izneverila dani besedi. Očividno je, ČRNE VRANE Po vaseh nabrežinske občine krožijo kot črne vrane titofašistič-ni «sindikalisti», ki skušajo prido- Alojz, Guštin Emil, Furlan Alojz, biti kakega člana za «sindikate» -Rìito je župan Lazar (titovec) poročal o kreditu 10 milijonov lir, ki ga je odobrila VU za gradnjo občinske stavbe, v kateri bo sedež občine. V svojem poročilu je poudaril, da je to «dobrohotnost» ameriškega generala, ki je svoječasno obiskal občino. Nadalje je predlagal naj bi se stavba gradila v Re-pentabru, dočim so svetovalci SIAU predlagali Veliki Repen. Po dolgotrajni debati je pri glasovanju z 11 glasovi proti 4 zmagal predlog špijona Bortola Petronija. Toda vsi njihovi napori da bi razbili Enotne sindikate so zaman. S svojim razbijaškim delovanjem so jasno pokazali, da so le zvesti titofašistič-ni hlapci imperializma, ki se poslužuje teh izvržkov človeške družbe za razbijanje delavske enotnosti. nuuonuUsiKnega namena, nam je Ze-a aio posiaia v uojavo nas-eu-njo izjavo: vasopisi tržaške titovske jtodru-z.mce so objavili vest ua se je v preteklem teunu sestaio okrog M kmetovalcev raznemu vasi uzemija, ki so jm tituiasisti sklican preko ta-kozvanega «uuuora za ounovo raz-leamh sindikatov», ustanovljenega, da bi preko njega babicevska toipa izvajala sabotažo in razmjastvo na račun sindikalne organizacije. is a omenjenem sestanku so sklenili ustanovitev titovske m razbija-ske kmečke organizacije m so zato imenovali nek pripravljalni odbor, ki naj bi imel nalogo predložiti v ieku enega meseca nek osnutek o tej stvari, t. j. pred kongresom Zliti aiO, lu je bu sklican za konec januarja. ti to pobudo hočejo titovci uresničili svoje načrte za ustanovitev novih namišljenih strokovnih sindikalnih organizacij, da bi jih na to združili v neko zvezo in tako ustanovili tretjo sindikamo organizacijo na našem ozemlju, la organizacija bi delovala jpo smernicah provoka-torske in izdajalske akcije, ki jo izvajajo titovski opričmki v Trstu. Zveza enotnih sindikatov, medlem ko razgalja ta ponovni razbi-jaški poskus titofašistov, oj?ozarja vse poljedelske delavce' ozemlja na nevarnost, ki jo prinaša s seboj to dejstvo, ker bi razširil razdor na eno izmed najbolj kompaktnih strok v trenutku, ko se več kot kdaj koli čuti potrebo po enotnosti. ZEti STO, izražajoč prepričanje, da bodo delavci razbili tudi to Najboljši odgovor pa bodo dali | Provokacijo, poziva vse poljedelske naši delavci in kmetje s tem, da delavce, ki so v dobri veri prista- bodo v januarju poskrbeli za obnovitev svoje sindikalne izkaznice Zveze enotnih sindikatov. KLJUB VSEM OVIRAM IN NERAZUMEVANJU BOGATAŠEV Žarek veselja je posijal v borna dslavska stanovanja Jee/poma™ald S svojih močeh v de-imJUoče^ revnih deUvakih ^družm. Tudi letos je Koordinacijski odbor za «Otroško božičnico» izvedel svojo človekoljubno akcijo z vidnim uspehom. V dneh od 22. do 26. t. m. je odbor razdelil otrokom po vseh mestnih in jpodeželskih sektorjih nad 10.000 božičnih zavojev. Upoštevati je treba perdvsem, da je v tej plemeniti j?obudi naletel na raznovrstne ovire in popolno nerazumevanje od strani tistih oblasti, ki bi morale kot prve pomagati in vsestransko podpreti to ljudsko podubo. Toda povsod so požtr-vovalne članice ASIZZ, ki je dala pobudo za «Ostroško božičnico» naletele na gluha ušesa. Civilne oblasti in ustanove so dale le veliko obljub in lepih besed In s tem se je tudi končala vsa njihova pomoč. Od svoje strani pa je policija ovirala razne prireditve, češ, da odri ne odgovarjajo predpisom i-t. d. Zabranila je obenem razprodajo značk «Otroške božičnice», tudi to pod pretvezo, da je manjkal seznam razprodajak, ki ga pa prvotno ni nihče zahteval. Toda vse te ovire nikakor niso vstrašile naših požrtvovalnih članic ASIZZ. S še večjim navdušen- ». so se da niso same. Na stotine in j Tudi politični priporniki so poslali stotine žen-, mladincev in mladink j svoje lepe in umetniško izdelane ter tovarišev iz mesta in podeže- igračke. Požrtvovalno so prispeva-lia jim je izdatno pomagalo. Ze 1 le tudi žene onih občin, v katerih več mesecev so marljive ženice so bili otroci obdarovani potom pletle toljpe volnene jojiice, noga- občinskih uprav, vice, rokavice in čepice. Zavedna | Tako so tudi letos revni poma-mladina je izdelala lej?o število j gali najrevnejšim. Brez vsake pod- pore premožnih slojev so naši delavci in kmetje, žene in mladina vsakovrstnih igrač. Ta plemenita S«vo*ln SLVS» 1 poskrbeli, da j. 2. božične Prašnike Desettisoči naših malčkov se bodo tudi v .poznejših letih s hvaležnostjo spominjali na širokogrudno delavsko in kmečko solidanorst. Iz Boljunca: VAŠKI PRAZNIK li na to titovsko pobudo, naj ne postanejo sokrivci jpobude, ki ne more prinesti drugega kot škodo delovnim ljudem. ZES STO Poleg tega pa s svoje strani raz-krinkujemo pred Javnim mnenjem teror, ki so ga deležni dvolastniki ob meji zaradi nečuvenega postopka jugoslovanskih obmejnih oblasti, ki zahtevajo, da Jim kmetje izpol njujejo obrazce z najraznovrstnej-namena kot teroriziranje naših Simi vprašanji, ki nimajo drugega kmetov. V tem ozračju skušajo torej titofašisti ustanoviti neko svojo lažno in razbijaško «kmečko» zvezo. da sta prejela direktivo «od zgoraj», da ni treba sodelovati. Temu se sicer niti ne čudimo. Taki so pač ti «ljudski predstacniki» ki v resnici nikogar ne predstavljajo, pač ti «ljudski predstavniki», ki hlapci svojega komandanta Babiča. «Otroška božičnica» pa je kljub njihovim protiljudskim nakanam prav lepo uspela. Zupan tov Pirc je osebno poskrbel in se tudi zanimal, da so bili vsi otroci v enaki meri obdarovani. XXX Iz Nabrežine: Nove stanovanjske hiše V Nabrežini, Devinu in tiesljanu bodo kmalu dovršena gradbena uela štirih stanovanjskih hiš. ti tem bo stanovanjska kriza vsaj delno rešena. Družine, ki.se morajo stiskati v nezdravih in tesnih prostorih z nestrpnostjo pričakujejo, da bodo končno le prišle do dostojnega stanovanja. Ljudstvo pričakuje, da bodo merodajne občinske oblasti poskrbele za pravično razdelitev stanovanj tistim družinam, ki so v resnici tega najbolj potrebne. Pri tem ne sme igrati nobene vloge morebitna strankarska pripadnost. Gospod župan in občinsgi odbor naj se držijo gesla: «stanovanja naj-polj potrebnim!» XXX V Prečniku protestirajo Prebivalci Prečnika povsem upravičeno zahtevajo, da se čimpreje popravi cesta Prečnik-Slivno. To pa še posebno, ker so bila že izvršena popravila ceste, ki pelje iz Vižovelj v Mavhinje. Vaščani se morajo sedaj posluževati ceste preko Semplaja, kar pa predstavlja ogromno izgubo časa. Milijoni lir se po nepotrebnem trosijo za gradnjo in popravila strateških cest, ki ne prinašajo našemu ljudstvu nikakih koristi. Prav zaradi tega je protest vaščanov iz Prečnika tem bolj upravičen. Vsekakor naj si nabrežinski župan ogleda tudi to cesto ter poskrbi za potrebna popravila. XXX STALINOVA PROSLAVA pri Sv. IVANU Dne 20. decembra se je vršila v I krožku «S. Škamperle» pri Sv. j Na Štefanovo je bila "Otroška božičnica,, v Nabrežini in Zgoniku V Nabrežini je povzel akcijo za «Otroško božičnico» okrajni odbor SIAU, ki jo je izvedel z dobrim uspehom. Sicer so naši občinski svetovalci že pred časom predlagali ostalim političnim skupinam v občinskem svetu, naj bi se izvedla v okviru občine skupna akcija za ob-v Boljuncu | darovanje vseh otrok. Toda pred- poleg tradicionalnega «lučanja sv. stavniki ostalih političnih skupin Stefana» tudi usjpela kulturna pri- 1 niso hoteli sprejeti tega predloga, reditev- Udeležba je bila bodisi pri j Kljub vsemu pa je naša «Otro-I «lučanju», kakor tudi kulturni ' ška božičnica» razveselila vse otro- TRST II. Sobota: 18.30 Oddava za najmlajše, 21. Silvestrovanje. Nedelja: 8.45 Slovenske narodne pesmi - izvaja na harmoniki Marijo Sancin; 9 Kmetijska oddaja; 13 Glasba po željah; 15 Radijski oder-Svoooda: Poslednji mož, veseloigra v 3 dej.; 20 Z narodno pesmijo po Sloveniji; 21 Z domače knjižne police; 22.30 Nočne plošče. Ponedeljek: 13 Iz češkega glasbenega sveta; 18.30 Glasba raznih narodov; 21 Sibellius: Simfonija št. 3 v D-duru; 23 Uspavanke. Torek. 13 Glasba po željah; 10 Nekaj Mozartovih skladb; 20 Oper ne arije in dueti; 21 Vzori mladini-Scottova ekspedicija na severni tečaj; 21.30 Bela Bartok: Koncert za orkester; 22.40 Večerne melodije. Sreda: 13 Iz ruskega glasbenega sveta; 19 Zdravniški vedež; 20 Nekaj slovanskih skladb; 21 Razgovori pred mikrofonom; 22 Simfonični koncert. Četrtek: 13 Slovenske narodne motive izvaja duet, na harmoniko spremlja M. Sancin; 18 Glasbeno predavanje; 19 Slovenščina za Slovence; 20.10 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine; 21 Radijski oder - Lonsdale: Na dnu smo vsi enaki, igra v 3 dej. Petek: 13 Glasba po željah; 18.40 Schrammel kvintet; 19 Tržaški kulturni razgledi; 21 Radijski oder -Timmerinaus: Trije kralji, igra -3 dej. — nato lahka glasba. MOSKVA (V srbohrvaščini) čas: 6.00 val. dol. 19,72; 25.08; čas 16.00 val. dol. 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.96; 18.00 val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; čas 20.00 val. dol. 25,08; 30,80; 30,90; 30,96 280,9; čas 21.30 val. dol. 25,08, 30,80; 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 val dol. 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 377,4 čas 23.30 val. dol. 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 377,4; čas 01, val. dol. 30.80; 30.96; 280,9; 377,4. Razen tega vsako nedeljo ob: 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. (V slovenščini) čas! 18.15 val. dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 22.00 val. dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 377.4; čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.96; 280.9; 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,80; 20.96; 280.9; 377.4. SOFIJA (V srbohrvaščini) čas: 18,15 vai. dol. 39,11, čas: 2,45 val. dol 391 (razen ob sredah in nedeljah). PRAGA (V srbohrvaščini) čas 6-7, val. dol. 31,4; čas 16,30-17 val dol 31,41. V slovenščini) čas 17-17,15 val. d. 49,92; čas 17,15-17,45 val. dol. 49,92. (V srbohrvaščini) čas 20,30-20,45 val. dol. 49,92; čas 0,30-0,45 val. dol. 31,41. BUKAREŠTA V srbohrvaščini čas: 20,00 val. dol. 48,30. BUDIMPEŠTA (V srbohrvaščini) čas: 7, do 7,30 val. do. 288,5; čas: 17 do 17,15 val. dol. 549,5; čas: 17,45 do 18, val. dol. 288,5; čas: 19,40 do 20 val. dol. 549,5. (V slovenščini) čas: 20,45 do 21 val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: 22 do 22,45 val. dol. 288,5. (V slovenščini) čas: 22,45 do 23 val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: 24 do 0,30 val. dol. 549,5. VARŠAVA V sibohrvaščini) čas: 19,00 val. dol. 48,25. TIRANA (V srbohrvaščini) čas: 21,00 val. dol. 38.22. Srečno novo leto želi ZULJAN JUST gostilna Ricmanje 6 Sancin Friderik gostilna Boljunec 62 vsem cenjenim gostom srečno novo leto Srečno novo leto želi SLAVEC MIHAELA prodajalna zelenjave Boljunec 44 Zveza bivših političnih preganjancev S. T. O. želi vsem srečno novo leto Srečno novo leto želi ŠTRAJN LOVRENC gostilna dolina Slovensko - Hrvalska Prosvelna Zveza želi vsem prosvetnim društvom, njihovim članom in vsem naprednim prosvetnim de-lovcem obilo uspeha v novem letu 1950' SREČNO NOVO LETO ŽELI A Z I M I R SIR Železnina - hiSne potrebščine TRST - ul. Settefontane Delavsko športna zveza - E. S. želi vsem delavcem in športnikom srečno novo leto Srečno novo DON TRGOVINA S Gostilna "ALLA BELLA TRIESTE,, lastnik Giorgio Vardabasso Trst • ul. M. d'Azeglio 19 ■ tel. 93-068 želi vsem srečno in veselo novo leto TRGOVINA S ČEVLJI TREVISANI TRST • ulica Vasari 10 • tel. 9 želi srečno novo SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI Zveza društev za telesno vzgojo TRST - ULICA CANOVA 25 Srečno novo leto želi Merica Josip papirnica in kramarija Nabrežina 142 Gostilne NIN® Sv. Križ 135 želi srečno novo l®t0 Lorenzi Ivan mesnica Sv. Križ 144 želi srečno novo leto Mehanična delavnico Welter Kne* Srečno novo leto želi Frankovič Zaradi pomanjkanja prostora jirireditvi zelo številna. Tudi tokrat je bila boljunška dvorana mnogo I | premajhna in je moralo mnogo ljudi oditi, ne da bi prisostvovali zaželjeni prireditvi. Na sporedu je bila šaljiva igra «Čudež v pustinji» in pevski koncert novoustanovljenega moškega pevskega zbora, ki ga vodi marljivi domači pevovodja učitelj Drago Žerjal. Pevski zbor sestavljajo večinoma mladinci. Da-siravno zbor vadi še razmeroma malo časa, se vendar lahko predstavi kjerkoli. To je vsekakor zelo razveseljivo dejstvo. Mladi moški pevski zbor je lahko po vsej pravici v vzgled marsikateri drugi vasi. Upamo, da bo novi zbor j?ogo-stoma nastopal bodisi na domačih prireditvah, kakor tudi drugod, obenem pa mu želimo obilo uspeha. ke nabrežinske občine. V dvorani kjer so sg razdeljevali božični za- se vršil ob tej priliki je bil zelo lep Po govoru v slovenščini in italijanščini, ki sta ga podala tovariša Blažina in Gasparini, je prvič nastopil domači pevski zbor, ki je navdušil in ki obeta še lepih uspehov. Po zboru so nastopili harmo-nikaši Dugolina in želi zasluženo priznanje. Tudi pevski zbor iz Campor, ki je lepo zapel nekaj italijanskih narodnih pesmi in nekaj točk iz opernih zborov je zelo navdušil občinstvo. Kot zadja točka je nastopil domači recitacijski zbor s simboličnim prizorom «Primorka», ki je predstavljal trpljenje primorskega ljudstva za časa fašizma in narodno osvobodilne borbe do voji so bili zbrani vsi otroci ne | osvoboditve. S to točko se je do-glede na politično pripadnost star- j sj0jno zaključil večer. Med nave-v.iii ^ i™i ^enjmj togkarcu pa so tudi italijan- šev. Vsi so bili srečni in zadovoljni Edini cilj odbora «Otroške božičnice» je bil pač ta, da po svojih skromnih sredstvih razveseli in pomaga našim malčkom. To je obenem najboljši dokaz, da je bil predlog svetovalcev SIAU o skupni akciji povsem na mestu in pravilen. Obdor «Otroške božičnice» se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način prispevali v tej plemeniti pobudi. Kaj pa v zgoniški občini? Ostale politične skupine so sicer sprejele predlog svetovalcev SIAU za skupno obdarovanje vseh otrok. Na to sta pristala seveda tudi ti- ske mladinke nastopile z lepimi citacijami. dila delovne pogodbe poljedelskih delavcev. Objavili ga bomo v prihodnji številki. Odgov. urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - Rismondo 14 Dovoljenje A. I. S. Vsem, ki pozabnega so spremili našega ne- Karla Bariča na njegovi zadnji poti in nam pomagali s prispevki, izražamo svojo iskreno zahvalo. Nabrežina, 31, dec. 1949. družina Barič Nabrežina 12 Tovarna pokalic in skladišče piva Nabrežina 73 Nabrežina želi svojim klieh*0^ srečno novo . ‘e Daneu Josip in Verginei brivnica Sv. Križ 166 želita srečno novo let® Prosvetno društvo "Marij Matjašič - Milan,, Barkovlje želi vsem članom in prijateljem srečno novo leto Srečno novo leto želi P e r t o I Fran6 gostilno^ ^ SREČNO NOVO LETO ŽELI Gradbena zadruga Opčine OPČINE - Narodna ul- 1 (fi Srečno novo leto želi De Lorenzi Ignac gostilna Nabrežina - Sv. Križ 15 KINO VERD1 MILJ* želi srečno novo Srečno novo leto želi MILLO GUIDO zlatar Milje - ul. Dante 10 Srečno novo leto žel* GULIČ E M»* gostilna j52 Kontovelj Za izbiro najnovejših modelov obiščite i*i i PINTO TRST - ul. F. Severo 20-1. nad. - Tel. 25-522 Ravnateljstvo Kinematografa v Sv. Križu SV. KRIŽ 61 želi cenj. obiskovalcem srečno novo S